ISSN 7704-01993
9 . . ____________
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 9. januarja 2003 / letnik LVI / št. 1 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / ta teden
Okno v s^vet
Z današnjo št^'vilko Tednika se pričenja uresničevati pirvi veliki projekt slovenskih regionalnih časopisov — izšla je prva številka vodnika po televizijskih sporedih TV okno. Drobno knjižico z vsemi večjimi slovenskimi ter množico tujih sporedov bodo prejeli v četrtkovi oziroma petkovi izdaji Primorskih novic, Gorenjskega glasa, Dolenjskega lista, Novega tednika, Tednika in Vestnika vsi bralci teh časopisov, saj je izšla v 100.000 izvodih.
Poleg TV sporedov boste v TV oknu našli tudi sestavke izpod peres novinarjev prej naštetih medijskih hiš, v katerih boste spoznali zanimivosti z različnih koncev Slovenije iz sveta glasbe, filma, televizije ..., skratka teme, ki človeka ne "obremenjujejo^, pač pa so namenjene sprostitvi in zabavi.
Prepričani smo, da smo se v naši medijski hiši pravilno odločili, ko smo pristopili k skupnemu projektu slovenskih "časopisov z geografskim poreklom". Skupaj namreč vsi ti časopisi pokrivamo celotno Slovenijo, zato se naše sodelovanje gotovo ne bo ustavilo samo pri tem projektu. Menimo tudi, da smo s TV prilogo (ki bo žal nekoliko podražila časopis) izpolnili želje mnogih naših bralcev, ki so v Tedniku velikokrat pogrešali "svoj" TV spored, kajti doslej nam časopisni prostor, pa tudi naše zmogljivosti niso omogočali, da bi zajeli vse tiste sporede, ki jih bralci z našega območja lahko spremljajo na svojih televizorjih. No, saj si tudi sedaj ne domišljamo, da boste našli resnično vse, kar boste iskali, ampak priznajte, da smo vendar storili velik korak.
Pa zadovoljen pogled v leto 2003 y — tudi skozi Tednikovo TV okno!	—
Vražje Primorke: Lara, Polona in Tinkara
Med vsemi prispelimi glasovnicami bomo izžrebali 30 nagrajencev in jih s turistično agencijo Anka popeljali na enodnevni izlet presenečenja.
Hop! Financiranje urejeno le z osebno izkaznico...
... nakup pa lažji za 300.000 SIT ... i Lupo hop
Dominki
, Zadružni (rg 8,2251 Phii
TEL: 02/788-11-50
KRT za idejo boljši
Supermesto, Ormoška c. 30
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
I SAMO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10
PTUJ / mamila vzela že tretje mlado življenje
Kaj je bilo usodno za prezgodnjo Mihovo smrt?
J^na skrivnost je, da so v zadnjih nekaj mesecih na ptujskem območju, domnevno zaradi zastupitve z alkoholom in mamili, umrli že trije mladeniči.
Uradni podatki o tem sicer se niso prišli v javnost, čeprav naj bi zdravstveni delavci že obvestili pristojne službe, da je bila v prvih dveh primerih v urinu pokojnikov prisotna tudi droga. TUdi v zadnjem primeru tragične in veliko prezgodnje smrti Miha Petka iz Stojncev 8, ki bi 11. marca letos dočakal 18. pomlad še nima uradnega epiloga, čeprav so v javnih glasilih vsi po vrsti govorili o smrti zaradi domnevne zastrupitve z alkoholom in mamilom ekstazi.
Miha Petka so domači in prijatelji poznali kot mirnega in dobrosrčnega fanta. Obiskoval je 3. letnik Poklicne in tehniške strojne šole v Ptuju in skoraj ves prosti čas porabil za športno ribištvo. Tako kot njegov oče Zvone je bil izredno prizadeven in uspešen ribič, njegovo sobo in ribiški dom na Rogo-znici krasijo številni pokali in priznanja, saj je bil med drugim v športnem ribolovu trikratni pionirski državni prvak, zmagovalec mednarodnega pokala Alpe Jadran, skupaj s prijatelji iz RD Ptuj pa si je delil tudi naslov ekipnih mladinskih prvakov Slovenije v letu 2002.
Doma v Stojncih 8 se je Miha najraje ukvarjal s svojo psičko, dalmatinko Piko, zelo rad pa je tudi plesal. Na silvestrsko popoldne se je lotil popravila svojega mopeda, morda bi se odpravil na silvestrsko zabavo s prijatelji kar z njim. Pa se je zataknilo, saj ni mogel nadome-
stiti uničenega dela. Bojda mu najprej sploh ni bilo do tega, da bi odšel od doma, po nekaj klicih prijateljev pa se je vendarle odločil. Doma je po zadnji večerji še vsem skuhal kavico, zatem pa poprosil očeta, naj ga zapelje na zabavo v dikoteko Don Juan v Dornavi.
Kaj se je dogajalo na z Mihom zadnji silvestrski zabavi, nihče ne bo nikoli natančno izvedel. Zagotovo je bila družba vesela in razigrana in zagotovo so popivali. In če je bilo tako lepo, so morda počeli še kaj, čemur na "rave partyjih" pravijo "zabava na lastno odgovornost". Morda, kajti nobenega od prijateljev, ki so bili tisti večer v njegovi družbi, nismo uspeli dobiti, da bi to potrdili ali ovrgli. Zabava in ozračje sta se stopnjevala, in bolj ko se je bližala polnoč, lepše je bojda bilo.
A očitno ne za vse. Mihi naj bi postalo slabo in prijatelji naj bi ga spravili v avtomobil, da bi
Miha Petek - vedno dobre volje in pripravljen za salo
malce zadremal in se spet vrnil mednje. Pa se žal nikoli več ne bo, kajti najbolj nora noč se je spremenila v najbolj morečo, za vse Mihove prijatelje, za očeta, mamo, sestro. Skupaj z Mihom so doživeli najbolj temno noč ,ki traja in traja ...
Kmalu po polnoči naj bi ena od Mihovih prijateljic prihitela k prijateljem, češ da je Miha v avtomobilu v nezavesti, zato naj bi se z njim takoj odpeljali v urgentno ambulanto v Ptuju. Tam so mu takoj poskušali pomagati, a žal je bil ves trud zdravstvenega osebja zaman. Miha niso uspeli iztrgati iz objema opojne bele smrti ...
Nadaljevanje na zadnji strani
REPORTAŽE
MIHOVCI: Otroka plačala s službo
STRAN 3
ZDRAVSTVO
O NOVEM DELOVNEM ČASU V ZDRAVSTVU: Kdaj bo dokončno počilo
STRAN 7
ŠPORT
NASTJA ČEH: "Dokazal sem, da lahko igram za Club Brugge!"
STRAN 19
POLITIKA
ORMOŽ: Nič več z LDS
STRAN 5
ZANIMIVOSTI
Mladi dopisniki
STRAN 14
9770040197053
PO SLOVENIJI
Evroatlantska koordinacija znova o referendumih za EU in NATO
Ljubljana - T.i. evroatlantska koordinacija vodstva DZ in pristojnih delovnih teles, ki se ukvarjajo z vklju~itvijo Slovenije v EU in NATO, se je v torek znova sestala in preu~ila stali{~a poslanskih skupin o predlogu, da bi bila referenduma o vklju~itvi v EU in NATO 9. februarja. Koordinacija se je sestala že v ponedeljek, po sestanku pa je predsednik državnega zbora Borut Pahor poslanskim skupinam poslal pismo, v katerem jih je pozval, naj se do torka do 15. ure izre~ejo o omenjenem predlogu.
V primeru dovolj široke politi~ne podpore naj bi predsednik DZ Pahor že za sredo sklical izredno sejo DZ, na kateri bi sprejeli odlok o referendumu v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Referenduma naj bi bila posvetovalne narave. Kot je napovedal Pahor po ponedeljkovem posvetu koordinacije, naj bi v torek dorekli tudi zamisel o tem, da bi se s posebno deklaracijo zavezali k spoštovanju odlo~it-ve, sprejete na referendumu. Dodal pa je, da bo referendum, ~eprav posvetovalen, za politiko vsekakor za-vezujo~.
Na ponedeljkovem posvetu evro-atlantske koordinacije je bilo sicer govora o dveh datumih za pripravo referenduma, 9. februarju in 30. marcu, pri ~emer se je vlada zavzemala, da bi bila referenduma ~imprej.
Delovi osebnosti leta 2002 Janez Poto~nik in Marta Gregor~i~
Ljubljana - Časnik Delo je za De-lovi osebnosti leta 2002 razglasil ministra za evropske zadeve Janeza Poto~nika in sociologinjo, aktivistko AC Molotov, Marto Gregor~i~, so sporo~ili z Dela. Poto~nik si je priznanje zaslužil kot "~lovek velike širine, ki zna tako tudi predstavljati Slovenijo svetu", Gregor~i~eva pa zaradi svojega dela in zavzemanja za ljudi, ki so odrinjeni na rob družbe, je na današnji podelitvi priznanj pojasnil odgovorni urednik Dela Mitja Meršol.
Zadnji dan za zamenjavo starih orožnih listin
Ljubljana - Imetniki starih listin za posest ali nošenje orožja so lahko te za ustrezne orožne listine, ki jih zahteva zakon o orožju zamenjali do torka 7.januarja. S tem dnem se je iztekel zakonski rok za omenjeno zamenjavo, ki je za~el te~i z uveljavitvijo zakona o orožju (7. januar 2001), s tem pa bo starim listinam tudi prenehala veljavnost. Sicer bodo zamenjavo listin upravne enote opravljale tudi po preteku omenjenega roka, saj je bilo do konca novembra lani od skupno 96.472 starih orožnih listin zamenjanih le 54.600 teh listin, so sporo~ili z ministrstva za notranje zadeve.
Cene naftnih derivatov nespremenjene
Ljubljana - Cene naftnih derivatov ostajajo nespremenjene kljub višanju cen na svetovnih trgih, saj je vlada zaradi vpliva skoka teh cen na inflacijo znižala trošarine. Liter najbolj prodajanega, neosvin~ene-ga 95-oktanskega motornega bencina tako še naprej stane 183,30 tolarja, cena litra neosvin~enega 98-oktanskega bencina pa je vsaj še v prihodnjih 14 dneh ostala nespremenjena pri 191,60 tolarja. Brez sprememb sta tudi ceni dizelskega goriva (plinsko olje D2) in kurilnega olja za ogrevanje: za liter prvega je treba še naprej odšteti 161,70 tolarja, liter ekstra lahkega kurilnega olja pa ostaja nespremenjen pri 97,20 tolarja za liter.
(STA)
od 15. januarja v veljavi ZAKON O NADZORU DRŽAVNE MEJE
Korak bliie Evropski uniji
S prevzemom shengenskega pravnega reda in v okviru približevanja Evropski uniji je Slovenija dolžna prilagoditi tudi svojo zakonodajo. V shengenskem sporazumu so normativi in zahteve Evropske unije za zavarovanje državne meje oziroma zunanje meje Evropske unije. In ker bo to nalogo opravljala Slovenija, je bil konec lanskega leta sprejet novi zakon o nadzoru državne meje, ki prične veljati 15. januarja 2003.
Kot je povedal Jožef Grah, vodja skupine za državno mejo in tujce pri Policijski upravi Maribor, je bil novi Zakon o nadzoru državne meje objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije oktobra lani, določa pa predvsem ukrepe zavarovanja državne meje ter vse postopke, ki so potrebni pri kontroli na mejnih prehodih.
Jožef Grah, vodja skupine za maloobmejni prehod pri PU Maribor
Novost omenjenega zakona je vsekakor v tem, da nalaga policiji poleg obsežnih nalog tudi precejšnja pooblastila. Precej določb je namenjenih lastnikom kmetijskih in drugih zemljišč v sosednji državi Hrvaški ter prebivalcem, ki živijo ob državni meji. Tako ima policija nalogo in možnost, da postavlja opozorilne table ob državni meji, ki označujejo mejno črto, da postavlja razno signalizacijo in opozorilne napise, ki opozarjajo na bližino državne meje. To so lahko napisne table, zapornice, razna tehnična sredstva pa tudi video kamere. V glavnem gre za normative, ki jih od Slovenije zahteva Evropa.
Vse omenjene naprave, table in oznake bo policija postavljala na zemljiščih vzdolž državne meje in lastniki zemljišč so postavitev dolžni dovoliti. Pri opravljanju nalog in zagotavljanju varnosti državne meje bo policija tudi vozila po zemljiščih ob meji, saj ji zakon zagotavlja to služnostno pravico. Po besedah Jožefa Graha policija pri tem ne bo ravnala brezobzirno, ampak po načelu sorazmernosti in racionalnosti, oziroma tako, kot ji to zagotavlja zakon in pravila službe. Ce pa bi kljub vsemu prišlo do morebitne povzročitve škode, jo bo policija lastnikom seveda tudi povrnila, pri čemer že sedaj opozarjajo, da posebnih odškodnin ne bo.
Opozoriti velja tudi, da lahko po novem zakonu minister za notranje zadeve v določenih primerih uvede tudi posebne ukrepe, lahko prepove plovbo, lov ali ribolov ob mejni črti, prepove lahko tudi letenje z letali ali drugimi napravami, lahko pa prepove tudi gibanje in zadrževanje oseb na določenih mestih ob meji. Seveda bi do tovrstnih
ukrepov lahko prišlo le ob morebitnih zaostrenih varnostnih razmerah; za primerjavo lahko dodamo, da v vseh enajstih letih veljave dosedanje tovrstne zakonodaje niso bili dani pogoji, da bi se minister odločil za katerega od omenjenih posebnih ukrepov. To so, kot že rečeno, skrajni ukrepi, ki pa zagotovo ne bodo posegali v vsakodnevno življenje ljudi ob državni meji.
Novost je tudi v tem, da novi zakon ne dovoljuje več prehajanja državne meje izven mejnih prehodov. Izjemno prehajanje izven mejnih prehodov namreč ureja posebni sporazum o maloobmejnem prometu z obmejnimi prepustnicami, o čemer smo pisali že v prejšnjem Tedniku. Kljub temu pa tudi novi zakon pozna določene olajšave, predvsem za ljudi, ki živijo ob državni meji, pa tudi za druge državljane. Gre za možnosti za vzpostavitev dveh tipov mejnih prehodov, in sicer za mejni prehod za določen krog oseb, ki se lahko vzpostavi za tri leta. Osebe, ki imajo upravičen interes, da bi na določenem kraju na državni meji, kjer ni mejnega prehoda, želele pre-stapljati mejo, lahko za to zaprosijo ministrstvo za notranje zadeve. To bo natančno določilo mesto, obseg in čas prehoda, in ker se bo na takšnih mestih pojavila tudi policija, bo tudi plačljivo.
Drugi tip posebnega mejnega prehoda pa je tako imenovani začasni mejni prehod, ki se lahko ustanovi za določeno časovno obdobje oziroma za dobo šestih mesecev. V tem primeru
Marjan Ferk, pomo~nik komandirja Policijske postaje na Ptuju
pa gre za primere, ko posamezniki, podjetniki ali institucije želijo državno mejo prestopiti ali prestapljati zaradi gospodarske, kulturne, verske ali športne dejavnosti in drugih upravičljivih interesov. V takih primerih se lahko na določenih mestih državne meje postavi začasni mejni prehod in v določenem času lahko ljudje samo na tem mestu mejo tudi prehajajo.
Vsekakor pa je treba dodati, da bo po novi zakonodaji nadzor državne meje bistveno ostrejši
in popolnejši, kar bo zagotovo omejilo tudi ilegalne prehode. Ti so že sami po sebi v precejšnjem upadanju, po besedah Marjana Ferka, pomočnika komandirja na policijski postaji na Ptuju, so v zadnjih letih upadli kar za 70 odstotkov, prepričani pa so, da bodo z uveljavitvijo Shengenskega pravnega reda na južni meji Evropske skupnosti, to je na meji s sosednjo Hrvaš-
ste do sedaj prehajali na Hrvaško po najbližjem dogovorjenem mestu, tega ne smete več početi, saj je stopil v veljavo Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško. Ker pa na Policijski upravi Maribor in v upravnih enotah ugotavljajo, da je še precej upravičencev, ki si niso uredili ustreznih dokumentov - malobmejnih prepustnic ali morebitnih kmetijskih
Maloobmejna prepustnica je podobna potnemu listu, sicer pa je roza barve. Foto: M. Ozmec
ko, ta odstotek še znižali na minimum. Na to so pomislili tudi pri gradnji nove policijske postaje na Ptuju, saj so v novem objektu tudi primerni, sodobno urejeni in kar precej veliki prostori za začasno bivanje ilegalnih prebežnikov.
Naj ob koncu še enkrat opozorimo, da od 1. januarja ni več možno prehajati državne meje s sosednjo Hrvaško izven uradnih mejnih prehodov na dosedaj dogovorjenih mestih. Vsi tisti, ki imate zemljišča ali druge nepremičnine v Republiki Hrvaški in
vložkov, vas opozarjamo, da je predviden prehodni rok le tri mesece.
Na območju Policijske uprave Maribor sodijo v obmejno območje občine Ormož, Dornava, Gorišnica, Zavrč, Videm, Podle-hnik, Zetale, Majšperk in Mestna občina Ptuj. Izdajo potrebnih dokumentov lahko uredite na upravnih enotah; upravičenci iz občine Ormož na Upravni enoti Ormož, iz vseh ostalih omenjenih obmejnih občin pa na Upravni enoti Ptuj.
M. Ozmec
LJUTOMER / KONČALA SE JE AKCIJA »ZVEZDA«
Prinesli ve~ kot 500 petard
Postaja mejne policije Ljutomer je drugič zapored sodelovala v preventivni akciji "Zvezda", v kateri so predvsem učence osnovnih šol opozarjali pred nevarnostjo uporabe pirotehničnih sredstev. Akcijo, ki se je odvijala od 10. decembra 2002 do 2. januarja 2003, so skupaj pripravili Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ter Generalna policijska uprava, v okviru te akcije pa so bili izdelani opozorilni plakati ter zloženke, ki so bili razdeljeni vsem učencem osnovnih šol Upravne enote Ljutomer.
Se posebej je bila akcija namenjena učencem petih razredov, ki so jim vodje policijskih okolišev ljutomerske policijske postaje Franc Flegerič, Igor Ma-jerič in Janko Rajnar med šolskim časom natančneje spregovorili o pirotehničnih sredstvih ter jih poskušali prepričati, da le-teh ne bi kupovali.
"Našemu vabilu se je odzvalo 28 učencev osnovnih šol Upravne enote Ljutomer, ki so na našo postajo v uničenje prinesli več kot 500 kosov petard. Akcija je imela po naši oceni pozitivne učinke, saj je bilo v samih božično-novoletnih praznikih veliko manj uporabljanja pirotehničnih sredstev. Zanimivo je, da v času akcije nismo zabeležili kršitev, prav tako pa ni
bilo poškodovanih," je o akciji povedal komandir mejne policije Ljutomer Boris Zibrat.
Ljutomerska policijska postaja je skupaj z inšpekcijsko službo v času akcije "Zvezda" opravila pregled v trgovini Sport Plus Ljutomer - edinem prodajalcu pirotehničnih sredstev v Upravni enoti Ljutomer, vendar ni ugotovila nepravilnosti. Ob zaključku akcije so s pomočjo Nas-tje, učenke tretjega razreda OS Ivana Cankarja Ljutomer, med vsemi, ki so se udeležili akcije, izžrebali dobitnike lepih nagrad, po besedah komandirja ljutomerske policijske postaje Borisa Zibrata pa bodo s podobnimi akcijami nadaljevali tudi v prihodnje.
Miha Soštarič
PO SVETU
Husein inšpektorje obtožil vohunjenja
Bagdad/London/Washington - Iraški predsednik Sadam Husein je v ponedeljek v govoru ob 82. obletnici ustanovitve iraških oboroženih sil inšpektorje ZN obtožil, da izvajajo ob-veš~evalne dejavnosti, ko zaslišujejo iraške znanstvenike in se zanimajo za objekte, v katerih iraška vojska izdeluje orožje, ki ni prepovedano. Tako inšpektorji kot ZDA so obtožbe že zavrnili. Na sestanku z britanskimi veleposlaniki po svetu v Londonu pa je britanski zunanji minister Jack Straw prvi~ povezal Irak z mednarodno teroristi~no mrežo Al Kaida.
Washingtonski pogovori o Severni Koreji še brez skupne politike
New York - Predstavniki ZDA, Južne Koreje in Japonske so v ponedeljek v Washingtonu za~eli pogovore o skupnem odgovoru na izziv, ki ga predstavlja napoved Severne Koreje, da namerava obnoviti program izdelovanja jedrskega orožja. Posvetovanja se bodo kon~ala danes, ko bodo udeleženci, ki so bili v ponedeljek precej redkobesedni o vsebini pogovorov, podali skupno izjavo.
Izrael priliva olje na ogenj
Gaza/Bruselj/Moskva - Visoki palestinski predstavnik Sajeb Erekat je izjavil, da Izrael s povra~ilnimi ukrepi zaradi nedeljskega dvojnega teroris-ti~nega napada v Tel Avivu, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo 23 ljudi, "priliva olje na ogenj", saj z njimi ne bo dosegel stabilnosti in varnosti, temve~ se bosta le nadaljevala kaos in nasilje. Pri tem je mednarodno skupnost pozval k ~imprejšnje-mu posredovanju. Izraelski varnostni kabinet je zaradi napadov v Tel Avivu vojski ukazal, naj okrepi protiteroris-ti~ni boj, in sprejel vrsto povra~ilnih ukrepov, da bi ustavil premike izraelske vojske in nadzoroval njen umik s palestinskih ozemelj.
Djindji~: neodvisnost Kosova ni ve~ tabu tema
Berlin - V primeru, da bodo kosovski Albanci še naprej vztrajali pri neodvisnosti Kosova, bo Beograd zahteval novo "daytonsko konferenco", saj bi morali v tem primeru na novo dolo~iti meje, je za nemški tednik Der Spiegel povedal srbski premier Zoran Djindji~. V pogovoru za tednik, ki navaja, da Beograd želi ~imprejšen za~etek pogovorov o statusu pokrajine, je Djindji~ ocenil, da v tem dialogu "neodvisnost Kosova ne bo ve~ tabu tema", danes poro~a jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug.
Najve~ji sejem elektronike doslej
LAS VEGAS - Letošnji mednarodni sejem zabavne elektronike CES (Consumer Electronics Show), ki bo potekal v Las Vegasu od 9. do 1 2. januarja, bo po zagotovilih organizatorjev najve~ji doslej. Na ve~ kot 350.000 kvadratnih metrih razstavnih prostorov se bo predstavilo približno 2000 razstavljalcev z vsega sveta, ki bodo predstavili najnovejše izdelke na podro~ju brezži~nih komunikacij, iger, digitalnega videa, mobilnih naprav, interneta, audio tehnologije, razli~nih komunikacijskih omrežij in poslovnih tehnologij. Poznavalci pripisujejo uspeh vegaške-ga sejma dejstvu, da CES nikoli ni bil osredoto~en samo na osebne ra~unalnike, ki so s svojo vsena-vzo~nostjo izgubili svojo nekdanjo privla~nost. Vodilni tehnološki sejmi na svetu, kot sta Cebit in Comdex, so osredoto~eni predvsem na ra~u-nalniško tehnologijo, zato v zadnjih letih doživljajo zmanjšanje števila razstavljalcev in obiskovalcev. Priv-la~nost ra~unalniške tehnologije, ki je postala širokodostopna, se nam-re~ vedno bolj seli na raznolike in zmogljive elektronske naprave.
(STA)
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 12.190 tolarjev, za tujino 24.860 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
MIHOVCI / zakaj je v sloveniji vedno manj otrok
Otroka plačala s službo
Zgodba je pretresljiva in Smiljani Dovečar iz Mihovcev se je zgodila dvakrat. Vmes je preteklo osem let in ni~ se ni spremenilo. O dogodkih je obvestila tudi oba ormo{ka poslanca. Alojz Sok je v parlamentu postavil poslansko vpra{anje ministru Dimovskemu, Vili Trofenik ji ni niti odgovoril. Obvestila je tudi varuha človekovih pravic. Odločila se je za tožbo. Pravi, da ne le zaradi sebe, ampak tudi za vse tiste otroke, ki bi se radi rodili, pa se ne bodo, ter za vse tiste ženske, ki si želijo, vendar ne upajo imeti otrok zato, da ne bi ostale brez službe. Teh pa namreč na ormoškem koncu ni malo.
Novi zakon o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1. januarja, določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjeni čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v tem zakonu določenih izjemnih primerih. Se bo izvajal bolj zavzeto kot stari zakon?
Smiljana Dovečar je leta 1993 začela delati v podjetju Carrera, smučarski program. Delovno razmerje je imela sklenjeno za določen čas, ko je konec leta zanosila. Takoj po izteku porodniške so jo v podjetju odpustili. Cez 14 dni so jo prek zavoda za zaposlovanje poklicali nazaj v službo in delovno razmerje je sklenila za dobo 6 mesecev. Spet so jo odpustili in brez dela je bila leto in pol. S 14. novembrom 1997 je ponovno pričela delati v podjetju, ki se je takrat imenovalo Carrera Optic, d.o.o. Delovno razmerje je bilo sklenjeno do konca leta. K osnovni pogodbi je podpisala aneks in zaposlitev se je podaljšala do konca februarja, podjetje pa se je preimenovalo v Carrera Optyl, d.o.o. Podpisala je še dva aneksa, nato pa sklenila delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi za čas povečanega obsega dela. V letu
1998 skupno osem, v letu 1999 pet, v letu 2000 šest in v letu 2001 sedem pogodb o zaposlitvi za določen čas povečanega obsega dela.
Kakšno je življenje v takšni negotovosti, ko se iz meseca v mesec ne ve, kako bo naslednji dan, si tisti, ki tega nismo doživeli, ne moremo niti predstavljati. Močna psihična obremenitev, napeti odnosi med sodelavci, razmišljanje o tem, katere bodo spet vzeli na delo in katerih ne ... Poleg stisk v medsebojnih odnosih pa so takšnim delavcem zaprta številna vrata. Smiljana ne more dobiti kredita, položnic ne more plačevati prek trajnika, ni mogla dobiti čekov, še do vzajemne pomoči v podjetju ni bila upravičena in podobno. Povsod same ovire. S podobnimi težavami se vsak dan bojuje več kot polovica od 1250 zaposlenih na Carre-ri. Kljub temu sta z možem le zbrala pogum in po tehtnem razmisleku in dolgem čakanju, da se bodo razmere morda le uredile, odločila še za enega otroka, čeprav sta vedela, da bo Smilja-na verjetno ostala brez službe. Nista pa pričakovala, da se bo to zgodilo na tak način.
V letu 2002 je podpisala še pet pogodb za povečan obseg dela. Skupno jih ima v mapi spetih 32. V tem zvezku je skoraj pet
let agonije, čakanja na pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in s tem določeno zanesljivost. V lanskem februarju je Smiljana pričela bolniški stalež zaradi res-
nih težav v nosečnosti. Potrebna je bila hospitalizacija in strogo mirovanje. Avgusta je želela prekiniti bolniški stalež in izkoristiti letni dopust, pa ji je bilo v podjetju rečeno, da "na dopust lahko lepo pozabi, saj ji po zakonodaji, ki velja v tem podjetju, ne pripada". Če pa ga kljub temu želi izkoristiti, jo bodo takoj po končanem dopustu odpustili in
Smiljana Dovečar se je odločila za otroka, zato je brez službe. To je pričakovala. Najbolj jo je prizadelo, na kakšen zahrbten način je ostala brez službe.
namesto na porodniško se lahko prijavi na zavod za zaposlovanje. Ponudili pa so ji, da ji podaljšajo pogodbo o zaposlitvi do decembra in ji tako omogočijo, da dobi porodniško in dopust za nego in varstvo otroka, če se odpove dopustu in naduram. Decembra pa jo bodo gotovo odpustili. Seveda se je Smiljana odpovedala dopustu.
Sredi septembra je Smiljana Dovečar rodila dečka. Konec oktobra je sodelavko prosila, da ji v podjetju potrdi dokumente, pa so jo v kadrovski službi vprašali, zakaj si Smiljana ne pride po delavno knjižico. Ostala je brez službe. Štirinajst dni po porodu je bila brez obveznega zdravstvenega zavarovanja in tega sploh ni vedela. Dogovorili so se namreč povsem drugače, nikomur pa se ni zdelo vredno, da bi jo obvestil, da njihov ustni dogovor ne velja. V podjetju je vložila pritožbo, pa so jo zavrnili. Ugodili pa so zahtevku za plačilo 24,5 ur preko polnega delovnega časa.
Koliko pogodb o zaposlitvi za določen čas povečanega obsega
dela prenese zdrav razum in bivši zakon o delovnih razmerjih? O svojem primeru se je pozanimala pri pristojnem inšpektorju za delo, ki pa je ni opozoril, naj naredi prijavo. Ker je Smiljana mnenja, da ravnanje podjetja ni v skladu z zakoni, je pri delovnem sodišču na Ptuju vložila tožbo. Zahteva svojo službo nazaj, bori se za 60.897 tolarjev na mesec, kolikor je znašala njena plača.
Podjetje, ki ga vodi častni občan občine Ormož, se do mladih mamic vede mačehovsko. "V letošnjem letu so v Carreri odpustili skoraj vse delavke, ki smo bile zaposlene za določen čas in smo rodile. Zal pa se bojijo povedati svojo zgodbo. To je pravi vzrok, zakaj v naši državi upada nataliteta in bo zaradi takšnih podjetij še manjša," je zaključila Smiljana Dovečar, ki ji je usoda namenila slabo roko pri izbiri delodajalca, a veliko srečo ob njenih dveh otrocih. Morda pa se ji z novim letom na dobro obrne tudi služba.
viki klemenčič ivanuša
kmetijska pogajanja z evropsko unijo
Slovenski pogajalci so bili uspešni
Sredi lanskega decembra so se končala zahtevna pogajanja Slovenije z Evropsko unijo, ki je za datum vstopa 10 novih članic določila 1. maj 2004. Po veliki bojazni kmetov, da se bo njihov položaj po vstopu v EU bistveno poslabšal, je po končanih pogajanjih nastopilo olajšanje, čeprav je še vedno ostalo precej odprtih vprašanj o vlogi in mestu slovenskega kmetijstva znotraj Evropske unije in njenega kmetijskega trga.
Pogajanja Slovenije na področju kmetijstva so bila najdaljša in najobsežnejša od vseh pogajanj na 31 pogajalskih področjih z EU. Trajala so od junija 1998 do decembra 2002. Prve ocene kažejo, trdi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da
PTUJ / novi zupan bo dopolnilno zaposlen
Bistra in Čelan se ne razhajata
S prvim decembrom lanskega leta je dr. Štefanu Čelanu, direktorju ZRS Bistra, potekel redni direktorski mandat. Novi razpis je bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja 2. novembra, slab mesec pred iztekom mandata. Do roka, 12. novembra, sta se na razpis prijavila dva kandidata, ob Čelanu še Oto Težak. Pogoje je v celoti izpolnjeval dr. Štefan Čelan.
Komisija, ki je izvedla razpis, je pripravila predlog za imenovanje oziroma odločanje na svetu zavoda. Za direktorja je bil ponovno izbran dr. Štefan Čelan. Svet zavoda je sklep o izbiri (ker gre za javni zavod, je potrebno za imenovanje in tudi razrešitev soglasje mestnega sveta oziroma ustanovitelja), nemudoma poslal v zahtevano proceduro. Ker novembra mestni svet v stari sestavi ni več zasedal, prvega decembra pa je bil v drugem krogu županskih volitev v mestni občini Ptuj za župana izbran dr. Štefan Čelan, ki se je odločil, da bo profesionalni župan, je postopek pridobivanja soglasja za nov direktorski mandat bil prekinjen. Takoj, ko so bili znani uradni podatki volitev, je dosedanji direktor Bistre, ki mu je redni direktorski mandat potekel 1. decembra, to je z dnem drugega kroga županskih volitev, zaprosil za sporazumno odpoved na direktorsko mesto v ZRS Bistra, čeprav postopek imenovanja v celoti za novi mandat ni bil izpeljan, ker
po mnenju pravne stroke tudi ni bil več potreben. Svet zavoda jo je potrdil, prav tako sklep o dopolnilni zaposlitvi, skladno z zakonom o delovnem razmerju, ter ju posredoval mestni občini. Za v.d. direktorja ZRS Bistra pa je bil za dobo šestih mesecev 10. decembra imenovan doc. dr. Aleš Gačnik, za kar pa ni bilo potrebno soglasje mestnega sveta. V tem času bodo razpis ponovili in izbrali novega direktorja. Še vedno pa ostaja vprašanje, ali naj mestni svet oziroma ustanovitelj tudi v tem primeru, ko je prišlo do sporazumne odpovedi glede na zakon o zavodih, da daje soglasje tako k imenovanju kot razrešitvi direktorja, sklepa o tem.
Razlogov, da se Bistra in dr. Štefan Čelan ne razidejo, je več, poglavitni so trije. Novi zakon o delovnih razmerjih mu omogoča osem ur dodatne zaposlitve (do konca lanskega leta je bila mogoča tretjinska zaposlitev). Najpomembnejši razlog pa je, poudarja, da je odgovorni
nosilec raziskovalnega projekta, ki je do leta 2005 odobren s strani ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Gre za raziskovalni projekt na področju vinske fermentacije. Norost bi bila, pravi Čelan, če s projektom ne bi nadaljevali, ker bi v tem primeru morali vrniti tudi že do sedaj porabljen denar. ZRS Bistra je uspešen zavod, ki je že doslej uspel pritegniti veliko domačega in tujega kapitala. Tako naj bi bilo tudi v bodoče. Drugi razlog je, da je mentor dvema bodočima doktoricama Aleksandri Kukec in Klavdiji Rižnar. Tretji razlog pa je, da ne želi izgubiti statusa (licence) znanstvenika in raziskovalca, ki ga je gradil 44 let. Sicer pa se s svojo odločitvijo o ohranitvi sodelovanja v zakonskem okviru pri prejšnjem delodajalcu v ničemer ne razlikuje od drugih znanstvenoraziskovalnih delavcev v Sloveniji. "S tem pridobimo vsi, mestna občina Ptuj, znanstvenoraziskovalna sfera oziroma javni zavod Bistra in tudi sam," je o svoji dodatni zaposlitvi oziroma o tem, da ohranja sodelovanje z ZRS Bistro, povedal dr. Štefan Čelan. Zanj potrebuje tudi soglasje novega delodajalca. Po vsej verjetnosti bodo o tem že kmalu odločali na mestnem svetu.
MG
zaradi pristopa zagotovo ne bo prišlo do poslabšanja ekonomskega položaja kmetijstva. Zaradi dviga proračunskih sredstev za neposredna plačila in razvoj podeželja lahko pričakujemo celo izboljšanje ekonomskega stanja kmetijstva.
Na področju skupne kmetijske politike je dosežen dogovor o trajni izjemi od pravnega reda za vino cviček. Dosežen je tudi dogovor o enoletnem prehodnem obdobju za razdelitev kvote za mleko in pravic do premij za krave dojilje in za drobnico na individualne rejce. Zadovoljive rešitve so sprejete tudi na področju zahtev glede izvzetja iz obvezne destilacije stranskih proizvodov iz grozdja in glede dodatnega označevanja za namizna in kakovostna vina.
Evropska unija je med pogajalska vprašanja uvrstila tudi vprašanje uvrstitve vinorodnih območij v vinske cone. Predlagala je, da se vinorodni območji Podravje in Posavje uvrstita v območje C 1a ali C 1b, vinorodno območje Primorska pa v cono C-2. Slovenija je nasprotovala tej zahtevi in na koncu se je uspela dogovoriti, da se vinorodni območji Podravje in Posavje uvrstita v cono B. Hkrati je Slovenija dobila možnost pridobitve sredstev za prestrukturiranje vinogradov, predvsem na osnovi potreb po prestrukturiranju, nastalih zaradi uvrstitve Primorske v cono C-2.
POLNA NEPOSREDNA PLAČILA LETA 2007
Na področju neposrednih plačil je Komisija za države kandidatke predlagala postopno, desetletno uvajanje neposrednih plačil. Prvo leto bi kandidatke dobile 25 odstotkov vrednosti plačil, kot jih dobijo kmetijski proizvajalci sedanjih držav članic. Ta delež bi se postopno dvi-
goval do ravni, ki ga zagotavlja pravni red EU. Slovenija je na področju neposrednih plačil zahtevala enako raven, položaj za svoje proizvajalce in pri tem opozarjala, da če bi se uveljavile zgolj prvotno predlagane rešitve s strani EU, bi se dohodek v kmetijstvu pomembno znižal. Slovenija je v procesu pogajanj zaradi specifičnosti svojega kmetijstva uspela uveljaviti načelo dopolnjevanja neposrednih plačil iz nacionalnega proračuna. Z uspešnim nadaljnjim pogajanjem je Sloveniji uspelo doseči, da lahko že v letu 2004 doplačuje neposredna plačila do ravni 85 odstotkov, v letu 2005 do ravni 90, v letu 2006 do ravni 95 in v letu 2007 do ravni 100 odstotkov plačil, kot jih dobijo proizvajalci v sedanjih članicah. Slovenija je tako edina država kandidatka, ki bo pri neposrednih plačilih praktično izenačena s sedanjimi članicami, kar pomeni velik uspeh pogajanj.
Na področju kvot in referenčnih količin so bile zahteve Slovenije bistveno višje od obstoječe proizvodnje in so temeljile na potrebi za prestrukturiranje, trendu naraščanja proizvodnje v zadnjem času. Na področju sladkorja je ponudba presegla doseženo proizvodnjo v zadnjih letih in je na ravni zmogljivosti tovarne sladkorja. Na področju mleka predlagana kvota presega trenutno proizvodnjo, prav tako pa bo še dodatno povečana v letu 2006 za določeno rezervo EU. Zaradi prestrukturiranja od neposredne prodaje k prodaji v mlekarne in možnosti zamenjave obeh kvot pa obstajajo celo določene rezerve, ki omogočajo mirnejše čakanje razprave o prihodnosti kmetijske politike.
Na področju premij za krave dojilje je Slovenija dosegla največji napredek, eden najvišjih deležev krav dojilj v Evropi sploh, ki omogoča prestrukturiranje govedoreje. Kvota za oljčno olje je višja od ocen proizvodnje in daje precejšnjo rezervo za nadaljnji razvoj. Število pravic do premij za drobnico in preostale premije pri govedu so tudi višje od trenutnih potreb. Na področju poljščin je ponujena površina na ravni trenutne proizvodnje,
povprečni pridelek, ki vpliva na višino plačila, pa je najvišji med državami kandidatkami. Pomembno je poudariti, da zaradi rešitve na področju kvot in referenčnih količin, nobena dejavnost ob pristopu ne bo trpela dodatnih problemov.
ZA RAZVOJ PODEŽELJA 330 MILIJONOV EVROV
Področje razvoja podeželja je Slovenija že od začetka pogajanj izpostavljala kot zelo pomembno za uresničevanje svojih razvojnih ciljev v kmetijstvu. Po prvotnem predlogu EU, ki temelji na razdelitvi sredstev za razvoj podeželja med države kandidatke na podlagi statističnih kriterijev, je Sloveniji pripadlo 2,1% sredstev, to je približno 100 milijonov evrov za obdobje treh let. Slovenija je v nadaljnjem pogajalskem procesu vložila velike napore v utemeljevanje potreb po čim večjem deležu iz nerazdeljene rezerve. Tudi na tem področju se je vloženo delo obrestovalo, saj EU ponuja za obdobje 2004-2006 iz rezerve še dodatnih 150 milijonov evrov. To pomeni, da bo za ta del kmetijske politike v obdobju 2004-2006 na razpolago, skupaj z deležem sofinanciranja iz domačega proračuna, okoli 330 milijonov evrov Dogovor na področju razvoja podeželja je tako izrazit uspeh v pristopnih pogajanjih in pomeni možnost oblikovanja drugačne politike do kmetijstva in podeželja.
Zaključena pristopna pogajanja so začetek novega obdobja, to je delovanja v okvirih EU, učinkovita realizacija doseženega v pristopnih pogajanjih pa bo odvisna od učinkovite izvedbe in primernega delovanja vseh zainteresiranih. Še slabo leto in pol bomo živeli po svoje, od maja 2004 pa znotraj Evropske unije, tudi kot enakopraven član njene kmetijske politike, za katero že pripravljajo temelje velikih in korenitih sprememb, ki bodo, tako napovedujejo, prijazne do malih pridelovalcev hrane, kamor zagotovo sodijo tudi slovenski kmetje. (Vir: MKGP)
JB
GOSPODARSTVO, OBRT, PODJETNIŠTVO
PTUJ / pred sezonskimi razprodajami
PrvU skupaj zimska obutev in tekstil
čeprav so denarnice od praznikov bolj ali manj prazne, bodo marsikoga, odvisno od višine odstotka znižanja cen in kvalitete pričakujejo prve dni razprodaj. Foto: Črtomir Goznik
Razprodaje se bodo pričele 13. januarja in bodo predvidoma trajale do 3. februarja. Skladno z novimi pravili, sprejetimi lani junija v okviru odbora Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije, se bodo letos prvič skupaj začele zimske razprodaje obutve in tekstila.
zimske razprodaje pritegnile blaga. Največji naval trgovci
Nekateri trgovci so nakupe s popustom ponudili že takoj po praznikih, vendar le-ti še ne sodijo v okvir razprodaj; skladno z veljavnimi pravili jih morajo končati najkasneje do 6. januarja. Sedem dni pred pričetkom razprodaje trgovci ne smejo nu-
diti drugih popustov. Pod to prepoved pa ne sodijo popusti, ki jih le-ti dajejo skozi daljše časovno obdobje. V ta okvir sodijo tudi gotovinski popusti.
Že iz preteklosti je znano, da mora najvišji odstotek znižanja
zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Najpogostejši zneski znižanja v prejšnjih letih so se gibali v povprečju od 30 do 40 odstotkov. Posezonske razprodaje smejo po novem trajati le tri tedne, v preteklosti jih je bilo mogoče podaljšati še za teden dni, če se je trgovec odločil za dodatno znižanje cen in o tem obvestil tudi kupce.
MG
INTERA, d.o.o. - največje informacijsko-računalniško podjetje na Ptuju
PRIPRAVLJENI NA DIGITALNO PRIHODNOST
w
o o
Konec prejšnjega leta je mlado ptujsko podjetje INTERA odprlo nove poslovne prostore v Poslovnem centru Drava na Ptuju. Intera je največje informacijsko-računalniško usmerjeno podjetje v Podravju, ki ponuja razvojne rešitve na področju interneta in internetnih aplikacij, varnosti in postavitve strežnikov, marketinga in e-poslovanja ter grafičnega oblikovanja.
Podjetje se ponaša z lastnim "raziskovalno-razvojnim oddelkom". V njem na~rtujejo in razvijajo aplikacije in sisteme na podro~ju uporabe novih tehnologij pri elektronskem poslovanju. Z razvojem razli~nih orodij pa želijo izboljšati uspešnost poslovanja malih in velikih podjetij. Podjetje je pridobilo licenco
s strani PCMG-ja za IT rešitve in e-poslovanje, sodelujejo pa s svetovno znanimi dobavitelji strojne in programske opreme, kot so IBM, Dell, Microsoft, Linux, Macromedia.
"Naše podjetje je specializirano za razvoj spletnih rešitev, zagotavljanje internetne varnosti in e-poslovanja. S tem zado-
voljujemo naro~nikove zahteve, hkrati pa izbolj{ujemo njihov poslovno-komunikacijski proces v podjetju. @elje na{ih poslovnih partnerjev pomenijo za nas izziv in hkrati priložnost, da se razvijamo in ostajamo prijazno ter učinkovito podjetje. Kreativne in lastne programske rešitve, nenehno izobraževanje in inovativnost, spremljanje trendov in novosti, predvsem pa strasten odnos do dela so naš moto za prihodnost," je povedal Davorin Gabrovec, direktor podjetja INTERA, d.o.o.
V podjetju trenutno sodeluje 11 mladih in dinami~nih strokovnjakov s podro~ja sodobnih tehnologij in programiranja, IT-menedžmenta, komuniciranja in oblikovanja. Med njihovimi naro~niki so podjetja in ob~ine iz celotne Slovenije (Emporium, BTS Company, Bene-teau, Intelsat, Gradis, ProTrade International, ...). Intera je tudi lastnik in urednik vse bolj prodornega in vodilnega ptujskega portala www.Ptuj-on.net.
Ve~ informacij o podjetju INTERA in njihovem poslovanju najdete na spletni strani www.intera.si
i
F
I
i\\
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22,2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NAS!
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ali
gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj
PTUJ / z druge seje sveta mestne občine
Zaietek leta v znamenju podražitev
Ptujski mestni svetniki so 30. decembra razpravljali o 18 točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Po hitrem postopku so izglasovali sprejem sprememb odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki se v povprečju povečuje za 5,1 odstotka, in predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih cestah na območju Mestne občine Ptuj, po katerem bo do izbire koncesionar-ja za vzdrževanje občinskih cest to službo za lokalne ceste izvajalo Cestno podjetje Ptuj, za ceste, ki so sestavni del programa vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe, pa Komunalno podjetje Ptuj. Koncesionarja naj bi izbrali do konca septembra 2003, z delom naj bi pričel prvega januarja 2004.
Revizija poslovanja Mestne občine Ptuj za leto 2001 je pokazala, da je Mestna ob~ina Ptuj nepravilno oddala dela rednega vzdrževanja občinskih cest. S pogodbo je redna vzdrževalna dela na lokalnih in krajevnih cestah ter javnih poteh v tem letu oddala Cestnemu podjetju Ptuj. Oddati bi jih morala s koncesijo, prav tako občinski svet ni sprejel načrta razvoja in rednega vzdrževanja občinskih cest, s katerim bi morala za najmanj štiri leta določiti prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest. Z izvedbenim programom vzdrževanja pa bi občina morala določiti obseg posameznih del, tehnološki postopek izvajanja in rok izvedbe. Mestna občina je pojasnila, da koncesije za redna vzdrževalna dela cest še ni podelila, ker je mestni svet odlok o kategorizaciji občinskih cest sprejel šele 22. julija 2002. Koncesijski akt je občinska uprava pripravila, po sprejemu bo objavila razpis za koncesijo. Izvedbenega programa cest pa občina nima za-
radi pomanjkanja sredstev, saj zagotavlja le najnujnejše vzdrževanje cest, kot je odprava posledic po neurjih in drugih nepredvidenih dogodkih. Rajko Fajt iz SDS je pri odloku o stavbnih zemljiš~ predlagal, da bi se v primerih, ko gre za poslovne namene, izognili povišanju, saj bi to lahko bil eden od vzvodov za kvalitetnejši razvoj podjetništva in gospodarstva v Mestni ob~ini Ptuj. Pobudo je za kot koristno in modro ocenil tudi župan dr. Štefan Čelan, ki se zavzema za to, da bi odlok prevetrili v celoti, ker ima kar nekaj lukenj. Po zakonodaji ima lokalna oblast možnost dati v najem tudi zemljiš~e, je še dodal.
Od prvega januarja 2003 se za 9,2 odstotka pove~uje vrednost to~ke za izra~un komunalnih taks v Mestni ob~ini Ptuj, za 12,1 odstotka pa vrednost pov-ra~il za priklju~ke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Mestni ob~ini Ptuj. Komunalno podjetje Ptuj je za zadnjo sejo Mestnega sveta v lanskem
letu pripravilo tudi predlog soglasja za spremembo cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, ki naj bi se pove~-ala v povpre~ju za 7,9 odstotka. Sprejem soglasja so svetniki odklonili zaradi pomanjkanja podatkov pri izra~unu fiksne cene. Ta naj bi se pove~ala za 22,1 odstotka. Maks Ferk je stari novi ~lan mestnega sveta, nadomestil je dr. Štefana Čelana, ker županska funkcija ni združljiva s svetniško. Potem ko so mu potrdili mandat, je izjavil, da bo delal v interesu ob~ank in ob~-anov Mestne ob~ine Ptuj. Na drugi seji so mestni svetniki izvolili predsednike in ~lane delovnih teles mestnega sveta, odborov in komisij, v katerih prevladujejo manjše stranke. Dve najve~ji stranki, LDS in SDS, imata v vsakem odboru in komisiji le po enega ~lana. 30. decembra so izglasovali tudi nov sestav komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Na lastno pobudo so razrešili Dejana Levanica iz ZLSD in Roberta Križaniča iz Stranke mladih Slovenije, ki so ju za ~lana te komisije izvolili na prvi seji potem, ko so se ~lanstvu najprej odrekli v SDS, zatem pa še v Novi Sloveniji, ker se niso strinjali s sestavo 5-~lanske komisije, v kateri bi imela programska koalicija prevlado s štirimi ~lani. Nova ~lana komisije sta s 30. decembrom postala Rajko Fajt iz SDS in Peter Pribožič iz Nove Slovenije, kot je opozicija predlagala že na prvi seji. Komisijo za statut
in poslovnik vodi mag. Boris Gerl iz stranke Zelenih, sta-tutarno-pravno Milan Petek iz SDS, za odlikovanja in priznanja Marko Čuš iz SMS, za vloge in pritožbe pa Janez Rožmarin iz Nove Slovenije. Predsednica odbora za finance je Marija Magdalene iz ZLSD, odbor za gospodarstvo vodi Rajko Fajt iz stranke SDS, odbor za družbene dejavnosti Vlado Čuš, za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo Milan Čuček iz LDS, odbor za splošne zadeve pa Ignae Vrhovšek iz DeSUS-a. Že na prvi seji novega mestnega sveta 11. decembra lani pa je bil za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izvoljen mag. Miran Kerin iz LDS. Ker Nova Slovenija na podro~ju družbenih dejavnosti nima svojega predstavnika, naj bi ji eno mesto pripadlo po razdelitvi odbora za družbene dejavnosti. Po novem naj bi pri mestnem svetu deloval tudi odbor za socialo in zdravstvo.
Mestni svetniki so 30. decembra potrdili tudi program priprave za izdelavo lokacijskega na~rta hitre ceste Hajdi-na-Ormož na obmo~ju Mestne ob~ine Ptuj ter navezovalne in priklju~ne ceste na mesto Ptuj. Z njim so dolo~ili izhodiš~a za pripravo lokacijskega na~rta, obmo~je lokacijskega na~rta, posebne strokovne podlage in gradiva, subjekte, ki sodelujejo v postopku priprave lokacijskega na~rta, prav tako organe, organizacije in skupnosti, ki morajo
GORNJA RADGONA / pričakovanja zupana antona kampusa
Dobri obeti za gospodarski razvoj
Ključni mož pri kreiranju družbenopolitičnega življenja, zlasti pa gospodarskega gibanja ne samo na gornjerad-gonskem območju, ampak v širšem slovenskem prostoru, utegne v naslednjem obdobju biti župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš. Ne le zaradi županovanja, pač pa zaradi pomembnih funkcij, ki jih bo opravljal na državni ravni.
Kot dolgoletni obrtnik in direktor zasebnega podjetja To-kam s 45 zaposlenimi delavci (zaradi nezdružljivosti funkcij podjetnika in župana je firmo prevzel njegov sin Boštjan, op.a.), je bil izvoljen za predstavnika obrti v Državnem svetu Republike Slovenije, od lanskega leta je podpredsednik upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije, naloge predsednika Območne obrtne zbornice Gornja Radgona pa opravlja že četrti mandat. Funkcije, ki se ne izključujejo, pač pa tesno povezujejo, zato so tudi Kam-puševa pričakovanja temu primerna. "Seveda lahko veliko pripomorem k nadaljnjim premikom gospodarstva, še posebej obrti in podjetništva. Zlasti je pomembno optimalno delovati v Državnem svetu. Pred-
stavniki malega gospodarstva želimo biti prisotni v času, ko nova zakonodaja nastaja, ko se pripravlja in ne šele takrat, ko je le-ta domala v veljavi. Pogostokrat se je prav slednje dogajalo v preteklosti, toda "po toči zvoniti je prepozno". Kot podpredsednik UO Obrtne zbornice Slovenije bom sprotno seznanjen z aktualnimi zadevami, zato je združitev teh dveh funkcij idealna. Za u~-inkovito delo pa bo potrebna pomo~ moje krovne organizacije, kjer želim sodelovanje ustrezno podkovanih strokovnih delavcev, ki bodo pripravljali gradiva in stališ~a za Državni svet, kjer jih bom zagovarjal."
Sprejeta zakonodaja u~inku-je v okolju, kjer deluješ, zato si Anton Kampuš kot župan
želi biti sokreator lokalne politike. Sicer pa je po njegovem mnenju dosedanje delovanje na ob~inski ravni bilo dokaj zaprto, kar se v prihodnosti naj
Anton Krampuš, župan občine Gornjo Radgona
ne bi dogajalo. "Naša odprtost se bo izkazovala v koristi države, vladnih služb in ministrstev, navzven pa glede na našo obmejnost, povezovanje s sosednjo Avstrijo. Maksimalno se
moramo pripraviti na ~as, ko bodo meje odpravljene. Sosedom lahko marsikaj ponudimo."
V	gospodarskem razvoju je potrebno po mnenju novega župana Gornje Radgone dolgo-ro~no veliko pozornost nameniti turizmu. Pravi, da so dani vsi pogoji za napredek na tem podro~ju, ne le v okviru ob~-ine, ampak tudi širše. Glavna njegova skrb bo ob novih gospodarskih naložbah zagotoviti dodatne zaposlitvene možnosti, saj je brezposelnost ve~ kot 20-odstotna.
V	za~etku prihodnjega meseca bodo na Obmo~ni obrtni zbornici Gornja Radgona opravili predsedniške volitve. Dosedanji predsednik Anton Kampuš zagotovo ne bo na listi predsedniškega kandidata, pri zbornici pa prevladuje enotno stališ~e, da si njegov status in vloga v družbenopoliti~nem in gospodarskem dogajanju tudi v naslednjem mandatnem obdobju zasluži ~lanstvo v upravnem odboru.
Niko Soštarič
pred pri~etkom priprave lokacijskega na~rta podati pogoje in usmeritve za njegovo pripravo in ki se v postopku sprejemanja akta vklju~ujejo v pridobitev pogojev, soglasij in mnenj, potek priprave z roki ter obveznosti v zvezi s financiranjem lokacijskega na~rta. Organi in organizacije morajo v 30 dneh po sprejemu programa priprav na izdelavo lokacijskega na~rta za odsek hitre ceste Hajdina-Ormož posredovati svoje pogoje za oblikovanje programa.
Zemljiš~a, na katerih bo potekala gradnja, je v lasti ve~ih, predvsem pravnih oseb. Obmo~-je celotnega lokacijskega na~rta
leži na južnem in vzhodnem delu mesta in na obeh bregovih Drave. Realizacija bo fazna, posamezna faza mora biti izvedena kot funkcionalno zaklju~ena celota. Zaradi gradnje cest bodo morali porušiti tudi nekaj objektov, med njimi tudi poslovne prostore Kmetijsko-gozdar-skega zavoda, za katere imajo v Mestni ob~ini Ptuj že nadomestno lokacijo v Novi vasi pri Ptuju.
O tem, kdaj se bo pri~ela gradnja hitre ceste na obmo~ju Mestne ob~ine Ptuj, pa predzadnji dan lanskega leta mestni svetniki niso govorili.
MG
ORMOŽ / s tiskovne konference koalicije slovenija
Hii vet z LDS
Tiskovne konference naj bi v bodoče postale redna praksa komuniciranja opozicije ormoškega občinskega sveta, strank NSi in SDS, z mediji, saj se nameravajo, če jim pozicija ne bo prisluhnila, umakniti iz vseh delovnih teles občinskega sveta.
Branko Šumenjak iz SDS je na za~etku konference najprej podal analizo preteklih volitev, pri ~emer je ošvrknil župana Vi-lija Trofenika, ki jim je med volilno kampanjo menda ve~krat o~ital, da vodijo "umazano kampanjo", da njegova kampanja "ni bila, kot je treba". O~ital mu je nedoslednosti pri plakatiranju, pogrevanje starih zadev. Trofe-nik naj bi bil tudi krivec za to, da ni bilo soo~enja županskih kandidatov na ormoški kabelski televiziji med prvim in drugim krogom, saj menda ni hotel sodelovati. Povedal je tudi, da je pred volitvami v ob~inski upravi, na Carreri, v Komunalnem podjetju in še nekaterih ormoških podjetjih vladala panika, kdo vse bo ob stol~ek, ~e zmaga Sok. Zato je le-ta poslal zaposlenim celo pisno izjavo, da ne na~rtuje ni~ takšnega, saj strokovnjakov ne more nadomestiti ~ez no~. Kot zmagovalca volitev vidijo Alojza Soka, "ki mu je za zmago pri isti udeležbi v drugem krogu manjkalo le 207 glasov in da je Vili Trofenik absolutni poraženec, saj je dosegel bistveno slabši rezultat kot leta 1998 in v drugem krogu tudi bistveno slabši rezultat kot Alojz Sok, saj je glede na prvi krog pridobil le 212, Sok pa 1063 glasov ve~".
Alojz Vozli~, predsednik OO SDS, je povedal, da je imela stranka do nedavnega v vodstvu ljudi, ki so bili v stranki le zaradi lastnih interesov. V stranki so zelo zadovoljni z rezultati volitev v svete krajevnih skupnosti, saj so pridobili ve~ kot 50 odstotkov v primerjavi s prejšnjimi volitvami. SDS ima v svetih krajevnih skupnosti 10 predstavnikov.
O delovanju koalicije v ob~-inskem svetu je Alojz Sok povedal, da po izkušnjah, ki so jih bili deležni ob minulih volitvah, v naslednjih štirih letih ne nameravajo sodelovati z LDS.
Sicer pa bodo še naprej podpirali dobre predloge. Opozoril je tudi na sklep o za~asnem financiranju ob~ine, ki se mu zdi sporen, ker v ~etrtem ~lenu predvideva, da se zagotovijo sredstva "... v skladu s prevzetimi obveznostmi prora~una za leto 2003... " Ker prora~una še ni, sodi, da gre za porabo sredstev mimo vednosti ob~inskega sveta.
Zanimivo je tudi, da so svetniki NSi svetnikom SDS "posodili" enega svetnika, da so le-ti lahko ustanovili svetniški klub in so še naprej upravi~eni do uporabe prostorov, ki bi jim druga~e ne pripadali ve~.
NSi in SDS svoje sodelovanje v ob~inskem svetu pogojujeta s tem, da je iz njihovih vrst predsednik nadzornega odbora, ker sicer takšna demokracija nima smisla, je povedal Bogomir Luci, vodja svetniškega kluba SDS. Komisiji za mandatna vprašanja so poslali nov predlog za sestavo delovnih teles ob~inskega sveta, saj se jim ne zdi prav, da jih ima od 55 ~la-nov LDS skoraj polovico (22). Predlagali so, da pripade LDS 19 mandatov. Komisiji pa so predlagali, da nima smisla hiteti, saj imajo na upravnem so-diš~u pritožbo zoper mandate NEL in to lahko prinese kakšno spremembo.
Vozli~ je priznal, da je opozicija na ob~inski ravni preslaba. Napovedal je razširitev internega glasila Ormoški glas ter omenil težave z njegovim financiranjem. Izrazil je tudi svojo ogor~enost, ker ob~ina vsako leto odkloni dogovor okrog predlaganih proslav materinskega dneva in dneva državnosti na Humu, ker ne spadata v kontekst ob~inskih proslav.
Alojz Sok je opozoril še na bližajo~i se referendum glede vra~ila vlaganja za telekomunikacije in o preoblikovanju Slovenskih železnic.
viki klemenčič ivanuša
POLENSAK / uprizorili zive jaslice
Skupinski posnetek vseh sodelujočih pri živih jaslicah. Foto: Marija Slodnjak
LENART / silvestrovanje na prostem
Zima ne more do živega
V zadnjih letih vse več ljudi pričaka prihod novega leta na prostem. Zato je tudi letos ob~ina Lenart organizirala silvestrovanje na prostem, ki se je pri~elo ob 22. uri na Trgu osvoboditve v Lenartu.
Za dobro voljo so poskrbeli člani ansambla bratov Gašperič s Ptuju. Poskrbljeno pa je bilo tudi za jeda~o in dobro slovenje-gori{ko kapljico. Zadnje sekunde starega leta pa je Lenart~a-nom pomagal odštevati lenarški župan mag. Ivan Vogrin. Sledil je tradicionalni ognjemet.
Na prostem so silvestrovali tudi pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, kjer je silvestrovanje na prostem organizirala tamkajšnja
krajevna skupnost. Za dobro voljo je poskrbela mlada pevka Anita Kralj iz Benedikta. Zbrani so se lahko ogreli s kuhanim vinom, nekaj minut čez polnoč pa
jim je voščil tudi župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Po nagovoru župana so lahko obiskovalci uživali ob ognjemetu.
Zmago Šalamun
Prvʀ - pa ne zadnjU
člani Turističnega društva Po-lenšak, ki so že vrsto let znani po zelo odmevni prireditvi Razstavi kruha in pogač, so se letos prvič odločili za uprizoritev božične zgodbe ali živih jaslic. V Marijini cerkvi na Polenšaku so dvakrat uprizorili predstavo, ki je bila zelo dobro obiskana. Pri predstavi, pod režijskim vods-
tvom Marije Štebih, je sodelovalo okrog 50 domačinov; igralcev, pevcev cerkvenega in mladinskega pevskega zbora.
člani Turističnega društva Po-lenšak so dejali, da bodo žive jaslice postale tradicionalne. Prav to pa je zaželel tudi župan občine Dornava Franc Šegula.
M. Slodnjak
PTUJ / prazniki v vrtcu
Prijetno slo^o od leta 2002
Decembrski čas lepih doživetij je za nami. Tudi otroci iz vrtca Vijolica so ga bogato doživeli ob aktivnostih ves mesec. Malčki so izdelovali voščilnice, izrezovali snežinke in okraske za novoletno jelko, pekli piškote, s pomočjo vzgojite-
ljic so pripravili razstavo.
Babice so jim popestrile praznični december in pekle slastne palačinke. Ogledali so si tudi igrico o lepi velikanki, zaključili pa z zabavo v disku in obiskom dedka Mraza.
Daniela Hotko
Babice so mal~ke razveselile s pala~inkami
PTUJ / pozornost do novih državljanov in njihovih starsev
Dobrotniki so se tudi letos izkazali
V ptujski porodnišnici so leto 2003 pričeli po moško. Prvi se je rodil Andrej, drugi je bil Domen. Že pred petnajstimi leti pa so se v ptujski bolnišnici odločili, da bodo vsakemu prvorojenemu otroku v novem letu podarili zlati obesek s posvetilom. To tradicijo so ohranili vse do danes, s tem da so se jim v zadnjih letih pridružili še nekateri donator-ji, Nova KBM Ptuj, SKB banka Maribor, NLB, podružnica Ptuj, Tenzor, Mestna občina Ptuj, podjetje Pikapolonica in Terme Ptuj. Ponovoletno slovesnost, na kateri so zaželeli vse dobro novorojencem in mamicam na novi poti, so pripravili 3. januarja.
Ptujska porodnišnica se z nazivom novorojencem prijazna porodnišnica, prejela ga je od UNICEF-a, pona{a od leta 1999. Trudi pa se biti tudi najprijaznejša bolnišnica v Sloveniji.
Pri mladih mamicah intenzivno spodbujajo dojenje, ki je za otroka najboljša prehrana v prvih mesecih življenja, zato si mamice novorojence na prsa privije-jo že pol ure oziroma uro po po-
Prvorojeni Domen s staršema Bojano in Gorazdom v družbi s Silvo Volgemut, direktorico Pikapolonice, ki je sre~ni družini prinesla avtosedež. Nova KBM jim je podarila hranilno knjižico z za~etno vlogo 150 tiso~ tolarjev. Foto: Črtomir Goznik
rodu. Porodnišnica je tudi vedno bolj odprta za očete, saj jih je vedno več navzočih pri porodu. Ptujska porodnišnica je tudi ena izmed tistih slovenskih porodnišnic, kjer je mogoče roditi z epiduralno analgezijo, ki je vse bolj trend sodobnega časa, je na petkovi slovesnosti med drugim povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko.
Lani se je v ptujski porodnišnici rodilo 764 otrok pri 754 porodih. Osemkrat so privekali dvojčki, prvič po osemnajstih letih trojčki. Nežo, Zalo in Jano, tri zdrave deklice, je 12. decembra lani rodila Majda Geč iz Za-mušanov, ki je že od prej imela šest otrok. Trojčice so zdrave in pridne ter v veliko veselje starejših bratcev in sestrc. SKB Maribor je trojčice obdarila s hranilno vlogo v višini 50 tisoč tolarjev in v sodelovanju s Pikapolonico še s tremi avtosedeži. Darila jim je izročila direktorica banke Ana Marija Šprah. V imenu ptujskega župana dr. Štefana Čelana pa jim je 25 tisoč tolarjev izročil mag. Miran Kerin. Povedal je, da so rojstva bit naroda in da bi si Slovenci morali prizadevati za čim več rojstev, saj nas je vedno manj. Vsem je zaželel veliko zdravja, s čim manjšo pomočjo zdravstva, kuverta, ki jo prinaša, ni sicer modra, je pa iz srca. Maja Hanc, mati drugorojenega Andreja v
Darila dobrotnikov so prejele troj~ice Majde Ge~, drugorojeni Andrej in prvorojeni v letu 2003 Domen
letu 2003, je prejela hranilno knjižico s 50 tisoč tolarji NLB, podružnice Ptuj, podarila ji jo je direktorica Marija Planinc, tolikšen znesek ji je izročil tudi direktor podjetja Tenzor, 25 tisoč pa še Mestna občina Ptuj. Bojana Rogina iz Ljubljane, po rodu pa iz Vidma pri Ptuju, mož Go-razd je Ptujčan, je za leto 2003 vpisana kot mamica prvorojenca Domna. Direktor ptujske Nove KBM Vlado Vadlja ji je izročil hranilno knjižico v višini 150
tisoč tolarjev, 25 tisoč je prispevala Mestna občina Ptuj, avtose-dež podjetje Pikapolonica, zlati obesek s posvetilom pa ptujska bolnišnica. Vlado Vadlja je ob tej priložnosti tudi predlagal, da bi se v bodoče ob takih priložnostih srečevali tudi z očeti.
Vsaki mamici, ki bo rodila v ptujski porodnišnici, bodo Terme Ptuj tudi letos podarile po šest vstopnic. Vrednost njihovega prispevka je ocenjena na več kot pet milijonov tolarjev.
Mali Domen naj bi se rodil 5. januarja, zato je mlada družina, ki sicer živi v Ljubljani, praznični čas izkoristila za obisk sorodnikov. Narava pa je pohitela in Domen se je rodil že prvega januarja. Srečna starša sta povedala, da bosta vsem bodočim mamicam priporočila, da naj rodijo v ptujski porodnišnici, kjer je vse tako strokovno in prijazno, kot se za rojstvo tudi spodobi.
MG
PTUJ / o novem delovnem času v zdravstvu
Kdaj bo dokonino poiilo
Prvega januarja je vstopila v veljavo novela zakona o zdravniški službi, ki korenito posega v delovni čas zdravnikov. Kot so pokazale že dosedanje večmesečne polemike (v zdravništvu so novelo poimenovali kot "napako", pa tudi naša anketa kaže na to), gre v bistvu z odredbami o delovnem času, ki temeljijo na noveli zakona, zgolj za usklajevanje z zakonom, ki pa ne bo prineslo toliko želenih kvalitetnih premikov v delu zdravstvenega sistema. In koč že večkrat doslej so bili pri vpeljevanju sprememb oziroma že pri oblikovanju nove zakonodaje tisti, ki jim je v prvi vrsti namenjena, bolniki, vnovič potisnjeni na stranski tir, poleg seveda stroke - zdravništva.
Nekateri napovedujejo, da se bo zaradi novega delovnega časa storilnost v bolnišnicah zmanjšala za 20 odstotkov, že tako dolge čakalne dobe pa naj bi se še podaljšale. Čemu torej spremembe, če bo šlo vse le še na slabše, se sprašujejo mnogi, ne pa tudi odgovorni v ministrstvu za zdravje.
Tudi v odredbo o delovnem času v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so zapisali, da se prične delovni čas zdravni-
kov ob 8. uri zjutraj in traja do 16. ure. V ambulantni dejavnosti pa se po novem najmanj petina delovnega časa v tednu izvaja v popoldanskem času. Neprekinjeno zdravstveno varstvo uporabnikov bodo zagotavljali v obliki dežurstev in stalne pripravljenosti. Dežurstvo traja od 16. ure do 8. ure naslednjega dne, med 8. in 9. uro je čas za predajo službe. Dežurstvo lahko traja največ 24 ur, kar pomeni, da je potrebno obvezno ločevati do-
	
Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti	Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
	■ PETROL m^^
	
sedanja dvodnevna dežurstva, po 24-urnem dežurstvu morajo zdravniki obvezno na počitek. Delo v zdravstveni negi poteka v treh izmenah, delovni dan v tehničnih službah pa se prične ob 8. uri in traja do 16. ure. Glede na zahteve delovnega procesa se lahko delo na oddelkih oziroma službe organizira drugače, o čemer pa odloča predstojnik oddelka v soglasju z direktorjem. Kot poudarja direktor bolnišnice Lojze Arko, je delovni čas organiziran tako, da je uporabnikom zagotovljeno neprekinjeno zdravstveno varstvo, od 8. do 16. ure mora biti zagotovljeno nemoteno delovanje vseh oddelkov oziroma služb.
Ker bo po novem dežurstvo zdravnikov trajalo le 24 ur, potem pa naj bi odšli na obvezni počitek, naj bi že v kratkem vodstvom bolnišnic zmanjkalo ljudi za vključitev v dežurstvo oziroma delo. Ali bodo primorani kršiti zakonodajo, ker so primorani vpeljevati še eno strokovno nepreverjeno "novost", bo kmalu znano, vprašanje pa je, do kdaj bo sistem, ki je že tako nekaj časa v hudi krizi, še prene-
sel takšne nedoslednosti. Čas bi že bil, da svoje povedo tudi bolniki, ki so bili zaradi že tolikokrat preverjene potrpežljivosti že večkrat izigrani.
V JZ Zdravstveni dom odredbe o novem delovnem času še niso sprejeli, pogovori in dogovori o tem še potekajo.
MG
ANKETA O DELOVNEM ČASU V ZDRAVSTVU
Robert Čeh, dr. med., spec. rentgenolog, predstojnik radiološkega oddelka ptujske bolnišnice: "Delovni čas je samo okvir, v katerem je potrebno opraviti delo najboljše. Če ne, je potrebno delovni čas podaljšati, pri tem imam v mislih tako potrebe pacientov kot zavarovalnice. Drugo pa je seveda to, da že sedaj naredimo več, kot nam zavarovalnica plača, ker so potrebe pacientov takšne."
Boris Perger, glavni rentgenski tehnik v radiološkem oddelku ptujske bolnišnice: "Glede na približevanje evropskim trendom vpeljujemo tudi v zdravstvu novi delovni čas, ki ga Ev-
ropa že pozna, kar ne bi smel biti poseben problem. Z njim bomo ustregli tako pacientom kot tudi zdravstvenim delavcem. Hočeš - nočeš se bomo morali prilagoditi evropskim razmeram."
Irena Galun, glavna sestra ginekološko-porodnega oddelka ptujske bolnišnice: "V življenju zaposlenih v zdravstvu se bo z novim delovnim časom spremenilo marsikaj, predvsem za tiste, ki so zaposleni samo dopoldan. Za paciente bo verjetno marsikaj bolj dosegljivo, bolj dostopno. Upam, da se bo po nekem obdobju vse uteklo in da se bomo brez večjih pretresom prilagodili novim razmeram, vendar pa vse ni odvisno samo od zdravstva."
Zoltan Mileta, dr. med., specialist ginekolog-porodničar: "Težko kaj rečem, saj smo šele začeli delati po novem. Ali bo to dobro ali slabo, bo pokazal čas. Potrebno bo neko prehodno obdobje. Mislim pa, da se v bistvu ne bo nič spremenilo, delo bo moralo biti opravljeno. Zakon je sprejet in ga moramo upoštevati in se po njem ravnati. To je evropski delovni čas, ki se mu moramo počasi prilagajati, saj bomo čez dobro leto in pol polnopravni člani EU."
Jani Volgemut, prokurist: "Priznati moram, da zadeve ne poznam podrobno. Vem pa, da naj bi bil po novem delovni čas
zdravnikov od 8. do 16. ure. Vendar se ta delovni čas še vedno 'pokriva' z delovnim časom večine ljudi, čeprav pa naj bi na drugi strani omogočil ljudem lažji dostop do zdravstvenih storitev. Verjetno bi bil učinek boljši oziroma tako je vsaj razumela večina, da se bo delovni čas raztegnil na cel dan, da bodo aparature oziroma zmogljivosti tudi bolj izkoriščene."
Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije, direktor ptujske bolnišnice: "Z novim delovnim časom bomo v glavnem zadostili zdravstveni zakonodaji. Moje načelo je, da je potrebno zakone in kolektivne pogodbe dosledno spoštovati. Kakšen bo rezultat oziroma učinki novega delovnega časa, bomo lahko ugotovili po treh meseceih, to sem zapisal tudi v odredbi o novem delovnem času. Ne glede na začetek in konec delovnega časa mora biti izkoristek maksimalen. V naši bolnišnici bo najoptimalnejši tisti delovni čas, o tem sem prepričan, ki bo tudi najugodnejši za paciente. Zato bomo prisluhnili tudi njim. Trdim namreč, da se pri takšnih odločitvah, vključno z novim delovnim časom, premalo vključujejo bolniki. Sedaj je tako, da o usodi bolnih žal še vedno v preveliki meri odločajo zdravi."
MG
Boris Perger, Robert Čeh, Irena Galun, Zoltan Mileta, Jani Volgemut in Lojze Arko. Foto: Črtomir Goznik
bogato kulturno leto na ptujskem
Najodmevneiši kulturni dogodki v Pokrajinskem muzeju
Leto 2002 je bilo na ptujskem območju zelo pestro in bogato. Največ pestrosti nam je v kulturni ponudbi v prej{njem letu ponudil Pokrajinski muzej Ptuj. V začetku preteklega leta so se ptujski muzealci predstavili v Narodni galeriji v Ljubljani z razstavo desetih tapiserij iz Leslieve zapu{č-ine, ki sicer krasijo zbirke na ptujskem gradu. Ptujskemu muzeju je pripadla čast, da se kot prvi predstavi v Narodni galeriji v okviru projekta »Muzeji se predstavljajo«»Velik dogodek v Pokrajinskem muzeju Ptuj je bilo odprtje novih upravnih prostorov v biv{ih ptujskih zaporih in preselitev restavratorske delavnice za tekstil v Pre{ernovo ulico iz grajskih prostorov.
Tudi obnovljena viteška dvorana na ptujskem gradu je bila pomemben kulturni dogodek za Ptuj, saj je na odprtju s klavirskim koncertom nastopila ena najboljših slovenskih pianistk Dubravka Tom{i~ Srebotnjak, kar je bil za Ptuj kulturni dogodek leta.
Pestro je bilo tudi likovno dogajanje v Miheli~evi galeriji s številnimi zanimivimi likovnimi in fotografskimi razstavami, gostijo tudi likovno kolonijo Ta-lum.
V dominikanskem samostanu je bila prenovljena zbirka drobnega arheološkega materiala, predstavljena pa tudi razstava grafitov na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Po nekoliko mrtvem ptujskem kulturnem poletju je v soorga-nizaciji Pokrajinskega muzeja potekal Glasbeni september s tremi kvalitetnimi in zanimivimi koncerti sodobne in klasi~ne vokalne in instrumentalne glasbe. Viteško dvorano pa je muzej ponudil tudi drugim organizatorjem za kvalitetne glasbene nastope, gostili pa so tudi prireditelje prireditve ob podelitvi Murkovih priznanj.
Kot novost se je v prejšnjem letu pojavilo predstavljanje posameznih ob~in s svojo kulturno dedi{~ino na grajskem dvori{~u, predstavili sta se ob~ini Juršinci in Hajdina.
Tudi slavnostna dvorana Knjižnice Ivana Potr~a na Ptuju je redno privabljala številno ob~-instvo na predstavitve knjig, razgovore z zanimivimi gosti, slikarske razstave. Svojo Prav-
ljico o kurentu je predstavila Liljana Klemencic, Francek Bo-hanec je predstavil Portret Ivana Potrca, razstavljala sta akademska slikarja Tomaž Plavec in Makedonec Dimitar Malidanov, razstavljena je bila likovna zapuščina Jana Oeltjena, Aluakt je predstavila Sandra Požun. Z odmevno multimedijsko predstavitvijo sta se najprej v Jakopičevi galeriji v Ljubljani in kasneje še v ptujski knjižnici predstavila kostumografka in oblikovalka tekstilij Stanislava Benčevic Vauda in akademski slikar Dušan Fišer s performansom "Vonj po vinu", svoj prostor pa so ponudili tudi drugim zanimivim gostom.
Tudi Gledališče Ptuj postaja pomemben kulturni prostor, ne zgolj za Ptuj, temveč za vso slovensko dramatiko. Ob rednih štirih premierah je bil zelo odmeven Festival Komornega gledališča, kjer so s svojimi predstavami sodelovala domala vsa poklicna slovenska gledališča, publika pa je za najboljšo predstavo izbrala Ekshibicioni-sta Drame iz Ljubljane. Z "Mlado dramatiko" ptujsko gledališče spodbuja slovenske avtorje, da ustvarjajo slovenske uprizoritve. Predstavili so delo lanske nagrajenke Martine Siler Pikado, ki je na natečaju zmagala tudi letos s tekstom Reykjavik.
Za glasbeni del kulturnega življenja na Ptuju so poskrbeli tudi v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju s prirejanjem koncertov, poletno violinsko šolo, bili pa so tudi gostitelji 5. tekmovanja mladih glasbenikov štajerske in pomurske regije, ki
je potekala v organizaciji Sveta za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije.
Najbolj množično je bilo delovanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti, območne izpostave Ptuj in Zveze kulturnih društev Ptuj, ki se je pred koncem leta reorganizirala.
Osrednji dogodek v tej dejavnosti pa je vendarle bila okrogla miza o vlogi narodnih domov na Stajerskem, ki je potekala na Ptuju ob 120-letnici Narodnega doma na Ptuju. Na Ptujskem je dejavnost ljubiteljske kulture zelo pestra, dosega pa tudi lepe rezultate. Skupine iz tega področja se redno uvrščajo na državna srečanja, cirkulanski tamburaši so pod vodstvom Bo-
Tone Pavček je razmišljal o poeziji in vinu. Foto: Fl
štjana Polajžerja prejeli na republiškem srečanju tamburaških orkestrov priznanje za izvedbo ljudske glasbe, Komorni moški pevski zbor Ptuj je pod vodstvom Franca Lačna prejel zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju v Olomoucu. Zanimivi so bili tudi literarni večeri v organizaciji JSKD, ki jih je vodila Nataša Petrovič, posebno doživetje je bilo srečanje s Tonetom Pavčkom na večeru, poimenovanem "Poezija in Vino". Veliko je bilo likovnih razstav, opaža pa se, da za ljubiteljske slikarje na Ptuju ni pravega razstavnega prostora.
Ponovno se uveljavlja Borlska kolonija s stalno zbirko, destr-niška dobiva nove oblike, po-
HAJDINA / bozicno-novoletni koncert
Slovenski oktet ponovno navdušil
20. decembra je bil v cerkvi sv. Martina na Hajdini tradicionalni božično-novoletni koncert, na katerem je nastopil Slovenski oktet. Navdu{eno ob~instvo je cerkev napolnilo do zadnjega kotička.
Slovenski oktet deluje že od leta 1951. Ustanovili so ga, da bi dvignili slovensko pesem na najvišjo raven in jo ponesli tudi med slovenske izseljence po sve-
tu. V ve~ kot petih desetletjih delovanja so nastopili na okrog štiri tiso~ koncertih v 42 državah sveta. Za svoje petje so bili dvakrat nagrajeni s Prešernovo
Foto: Foto Studio 2M
nagrado, prejeli so red zaslug za narod in leta 1996 tudi zlati ~ast-ni znak svobode Republike Slovenije. Ko se je leta 1996 "stara" koncertna zasedba poslovila, ob tej priložnosti so pripravili koncertno turnejo po Sloveniji in ZDA, so pobudo prevzeli mlajši pevci. Ohranili so žlahtnost preteklosti in jo oplemenitili s svežino mladosti. Tudi v novi zasedbi ohranjajo železni repertoar, ob slovenski narodni, ponarodeli in umetni pesmi, poustvarjajo mojstrovine številnih svetovnih skladateljev vseh glasbenih obdobij in zvrsti.
Ob 50-letnici delovanja so vse nekdanje pevce in predsednika Bogdana Poga~nika imenovali za ~astne ~lane kulturnega društva Slovenski oktet, da bi se jim tudi tako zahvalili za kulturno udejstvovanje na najvišji ravni.
Hajdin~ani si sre~anja s Slovenskim oktetom še želijo.
MG
V upravnih prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj so uredili tudi novo restavratorsko delavnico za tekstil
sebej odmevna je bila kolonija humage, markovška in žetalska sta ex—tempore.
Ptujski slikarji: Jože Foltin, Albin Lugarič in Boris Žohar so razstavljali kot člani Društva likovnih umetnikov Maribor v Pulju, Albin Lugarič je bil letošnji dobitnik nagrade DLUM.
Mojster fotografije Stojan Ker-bler je lani prejel Puharjevo nagrado.
Na novo je začela delovati tudi galerija Sv. Jurij.
Ptujski ljubiteljski gledališč-niki so v režiji Boba Miočinovi-ča predstavili delo En prišparani jurij in se kar petdesetkrat predstavili občinstvu.
Poživitev kulturnega dogajanja na gradu Borl so bili večeri pod naslovom "Tamburanje ob večerih".
Osrednji kulturni dogodek na Destrniku je bil posvet o dr. Matiji Murku, ki sta ga pripravili Univerza Maribor in občina Destrnik, v Trnovski vasi so
imeli v organizaciji treh univerz in občine simpozij o Jakobu Go-milšaku, ki so mu odkrili tudi spominsko ploščo in o njem izdali zbornik, v Juršincih so na stavbi etnološkega muzeja odkrili spominsko ploščo Antonu Tomažu Slomšku.
Društvo Viktorina Ptujskega, ki gosti imenitne goste iz najrazličnejših področij (umetnosti, zgodovine, teologije, jezikoslovja, publicistike, socioloških ved), je pripravilo že stoti Viktorinov večer, žal nas je lani zapustila priznana zgodovinarka, sodelavka Zgodovinskega arhiva Ptuj in predsednica društva Viktori-na Ptujskega Kristina Samperl Purg.
Vso priznanje za organizacijo kulturnih prireditev pa gre tudi Klubu ptujskih študentov, ki je v Kolnkišti pripravil vrsto odmevnih prireditev, z aktivnostjo na kulturnem področju pa se lahko pohvalijo tudi v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju.
Franc Lačen
PREJELI SMO
Telo, duh, duša
Veseli me, da se je v 52. številki Tednika 24. decembra 2002 na moj ~lanek "O sodobnih duševnih motnjah" - v rubriki Prejeli smo — odzval gospod Bojan Čebulj s prispevkom "Duh in/ali duša", za kar sem mu hvaležen. To pomeni, da so bralci moj ~lanek opazili, kar je bil tudi moj namen.
Ideja, da osebnost obravnavamo kot sistem s tremi komponentami: telesom, dušo in duhom, ni moja. Tako obravnavajo ~loveka nekateri sodobni filozofi in teologi. Vse tri navedene komponente so med seboj povezane v enoten sistem, same pa imajo tudi notranje povezave v okviru njih samih. Najbolj je doslej znanstveno raziskano ~loveško telo.
Modela s tremi komponentami no~em vsiljevati nikomur. Če se zdi komu sistem s tremi komponentami preobsežen, ga lahko skr~i na dva na~ina. Vpelje lahko formalno relacijo "duh = duša" ali pa obravnava tisto komponento, ki se mu zdi odve~na, kot prazno množico. Sistem bo v obeh primerih formaliziran zanj ustrezno in bo vseboval le dve komponenti, vendar bo slej ko prej pri njem naletel na težave v razmišljanju.
Sodobna teorija o sistemih je najsplošnejši model, ki obravnava realnost. Matematika je v okviru tega modela le teorija o formalnih sistemih. Seveda obstajajo tudi neformalni sistemi.
Teorija o sistemih je tudi nosilna komponenta sodobne filozofske smeri, ki se im,enuje "konstruktivizem" ali "teorija o znanosti". Ta pa zajema tudi klasično Aristotelovo logiko, ki so jo nekoliko izpopolnili, in jo danes im,enujemo "formalna logika" ali tudi "matematična (simbolična) logika". Ta govori tudi o logičnem sklepanju s pomočjo tako imenovane "implikacije", ki jo zapišemo formalno kot "Če A, tedaj B". Edini sklep (obrat), ki ga lahko izpeljemo iz implikacije, je "Če ne B, tedaj ne A". Sklepa "Če ne A, tedaj ne B" in "Če B, tedaj A" pa sta napačna.
Formalno bi lahko mojo izjavo "Kdor nima duše, ne more duševno zboleti" enakovredno zapisali v obliki "Če človek nima duše, ne more duševno zboleti". Iz te implikacije izhaja edini pravilen sklep "Če je človek duševno zbolel, ima dušo", sklepa "Če ima človek dušo, bo duševno zbolel" in "Če človek ni duševno zbolel, nima duše" pa sta napačna.
Gospod Čebulj pravilno ugotavlja, da ima vsak človek dušo. Ne trdim torej, da bo zato vsak človek duševno zbolel (modus ponens), niti da so duševno zdravi ljudje brez duše.
Poznam pa tudi ljudi, ki sami zase trdijo, da nimajo duše (imajo le možgane), pa eksistirajo s tem prepričanjem.
Dr. A. Žižek
MARKETING
MARKETING 2003
Dolgi in naporni prazniki so se iztekli. Novo leto je nekaterim prineslo spremembe, dmgiživijopo starem. Vsekakor pa se je za vse za~elo novo koledarsko leto, ko si lahko zaželimo sprememb v življenju.
Preden za~nemo pisati o ~em novem, se malo ozrimo nazaj in poglejmo, o ~em smo pisali do sedaj. V samem za~etku smo spoznali osnove trženjskega spleta in tržnega komuniciranja oz. promocije. Naj še enkrat ponovim, da promocija ni samo oglaševanje, ampak tudi odnosi z javnostmi, pospeševanje prodaje, osebna prodaja in neposredno trženje. Za uspeh v poslu je potrebno uporabljati vse te dele promocijskega spleta (kar ve~-ina podjetij žal pozabi).
Nadaljevali smo s predstavitvijo komunikacijske akcije in spoznali situacijsko analizo, cilje trženja, prora~un akcije, komunikacijsko strategijo, plan medijev in analizo akcije. Del komunikacijske akcije so cilji trženja, s katerimi opredelimo, kaj sploh želimo dose~i pri poslovanju podjetja oz. pri prodaji dolo~enih izdelkov in storitev. Od ciljev trženja se razlikujejo cilji komuniciranja, ki povedo, kaj želimo z oglaševanjem do-se~i.
Predstavili smo tudi oglaševalske agencije in zaposlene v njih (kreativne direktorje, tekstopis-ce, oblikovalce, vodjeprojektov). Brez oglasov ni oglaševanja, zato smo nekaj tednov namenili spoznavanju oglasov. Pisali smo o osnovah tiskanega oglasa. Naj ponovimo, da je oglas sestavljen iz naslova, teksta, ilustracije, logotipa in slogana.
Oglaševalskim vsebinam so izpostavljeni razli~ni sloji ljudi, zato je zelo pomembno, da obstajajo dolo~ena pravila, ki se jih je pri oglaševanju potrebno držati. Nekaj tednov smo zato namenili etiki v oglaševanju in predstavili oglaševalski kodeks, ki se ga morajo držati naro~niki, oglaševalci in mediji.
V kolumni smo kar nekaj ~asa namenili teko~im temam, saj smo pisali o raznih festivalih in nagradah (Golden drum, SOF, Magdalena, Zlato ogledalo) ter prireditvah (svetovno prvenstvo v nogometu, festival Lent). Dotaknili smo se tudi vpliva oglaševanja na praznike in vse ve~jo potrošniško mrzlico, ki se pojavlja ob vsakem malo ve~jem prazniku.
O tržnem komuniciranju se da povedati še veliko ve~, zato upam, da boste v prihodnjih tednih in mesecih na tem mestu našli še veliko zanimivih tem, zapisov in komentarjev.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si alifidel_forever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje, poglede. Postavite vprašanje in podajte pripombe. Va{a mnenja so dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
OéijQ^imtam
SLOVENSKA BISTRICA
/ SPOMINSKA SLOVESNOST
Letošnji spominski dan občine Slovenska Bistrica ob 60-letnici padca Pohorskega bataljona pri Treh žebljih nad Osankarico je potekal v organizaciji občine Slovenska Bistrica, Muzeja narodne osvoboditve Maribor in Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica. Slavnostna akademija je bila v torek, 7. januarja, ob 19. uri v viteški dvorani gradu Slovenska Bistrica. Na sam dan padca bataljona, 8. januarja, pa je bila spominska komemoracija. Najprej so pri Treh žebljih ob 10. uri položili vence, ob 11. uri pa je bila pred muzejskim prizidkom pri domu na Osankarici, ki so ga ta dan na novo odprli, osrednja slovesnost. (VT)
PTUJ / IZOBRAŽEVANJE VINOGRADNIKOV
Vinogradniki, ki so se prijavili za integrirano pridelavo grozdja in vina na novo ali pa še nimajo osnovnega izobraževanje o integrirani pridelavi v vinogradništvu za potrebe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP), se lahko udeležijo predavanja, ki bo potekalo v ponedeljek, 13. januarja, s pri-četkom ob 9. uri v prostorih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, Ormoška cesta 28. O integrirani pridelavi grozdja v SKOP ter pogojih in določilih pogodbe SKOP in vodenju evidenc bo predaval Andrej Rebernišek, univ. dipl. ing. kmet. iz KGZ Ptuj, o gnojenju in oskrbi tal ter zelenih delih v integriranem vinogradništvu, Roman Štabuc, univ. dipl. ing. kmet., iz KGZ Maribor, o integriranem varstvu vinske trte Jože Miklac, univ. dipl. ing. kmet., iz KGZ Maribor, ter o ekonomski učinkovitosti pridelave grozdja in vina Stanislav Lesko-var, univ. dipl. oec, iz KGZ Ptuj.
Pogoj, da Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja izplača zahtevana sredstva iz naslova ukrepa IVG, je, da prisostvujete na osnovnem izobraževanju SKOP - IVG, ki ga organiziramo kmetijski svetovalci v okviru KGZ Slovenije. (JB)
MARKOVCI /
BLAGOSLOV KONJ
Tako kot že nekaj let zapored so tudi letos v Markovcih 26. decembra, na dan sv. Štefana, pred farno cerkvijo v Markovcih blagoslovili konje iz okoliških vasi. Štefanovemu blagoslovu, opravil ga je markovski župnik Janez Maučec, je letos v Markovcih prisostvovalo 13 konj, Konjeniški klub Nova vas pa je med drugim poskrbel še za to, da so se konjeniki in vsi zbrani pred cerkvijo pogreli s kuhanim vinom. (MZ)
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri. - Na sporedu je informativna oddaja z več prispevki. V ptujski bolnišnici so pripravili tradicionalno ponovoletno slovesnost za mamice in novorojence, zapeli so trije kralji, Benka se je vrnila s poti okoli sveta, zaigrale bodo Vesele Polanke. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
ORMOŽ / do zdravja s preventivnim programom cindi
Za vei zdravja
TUdi v ormoškem zdravstvenem domu poteka nacionalni preventivni program CINDI, ki ga podpira Svetovna zdravstvena organizacija. Program zajema prepre~evanje kro-ni~nih nenalezljivih bolezni, kot so sladkorna bolezen, sr~no-žilne bolezni, visok krvni tlak, bolezni, povezane s prehrano - povišan holesterol in maš~oba v krvi, prepre-~evanje kajenja in kroni~nega alkoholizma. Najprej so za izvajanje tega izrazito preventivnega programa dodatno izobrazili zdravstveni kader.
Leta 2000 so formirali lokalno promocijsko skupino, v kateri delujeta dve zdravnici, {tiri medicinske sestre in fiziotera-pevtka. Ena izmed sodelujočih je tudi Mira Frangež, glavna medicinska sestra ormo{kega zdravstvenega doma, ki je o poteku programa in njegovih ciljih povedala:
sne zmogljivosti na osnovi hitre hoje na 2 kilometra in dobljenih rezultatov, časa hoje in srčnega utripa ob koncu hoje. Upošteva tudi starost, spol, telesno težo in višino testiranca. Primeren je za telesno nedejavne in zmerno dejavne ljudi. Teste redno ponavljajo in sodelujoči že vedo, da so testiranja prvi torek v maju
V projektu sodeluje tudi glavna sestra ormoškega zdravstvenega doma Mira frangež
"Najprej smo pričeli z občinskimi testi hitre hoje - Z gibanjem do zdravja. To je enostaven, natančen, varen in ponovljiv test za določanje telesne zmogljivosti odraslih med 20. in 65. letom. Omogoča določitev tele-
in v oktobru v Mestni grabi. Vedno se zbere okrog 40 do 50 udeležencev, ki jim izdelajo individualne rezultate testa s pomočjo računalniškega programa in jim dobljeni rezultat pošljejo na dom. Ob testiranju je priso-
ten tudi zdravnik, ki udeležencem izmeri pritisk, se informira o splošnem zdravstvenem stanju in se z njimi pogovori o tem, ali morebiti uživajo kakšna zdravila. Zanimivo je, da so na ta način našli kar nekaj ljudi s povišanim krvnim tlakom, ki tega sploh niso vedeli. Seveda pa lahko na testiranju sodelujejo le zdravi ljudje, za katere takšna aktivnost ne predstavlja nobenega tveganja. Projekt finančno podpira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije."
V naslednjih petih letih nameravajo v zdravstvenem domu Ormož preventivno pregledati vse občane občine Ormož - moške med 35. in 65. ter ženske med 45. in 75. letom. Preventivnih pregledov smo navajeni predvsem pri otrocih, za odrasle so še novost, ki je naravnana na ciljane preiskave za sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni, kontrolo telesne teže, pacienti pa izpolnijo tudi vprašalnik o svojem življenjskem stilu. Zdravnik se ob upoštevanju vsega odloči, ali pacienta napoti v delavnice ali ne. Iz občanov, ki so že bili na preventivnem pregledu, sta se oblikovali dve skupini, delavnici, ki se jih udeležuje okrog 30 ljudi. Delavnice trajajo 16 tednov, udeleženci pa se srečujejo enkrat tedensko. Poudarek je na zdravi prehrani, obvladovanju telesne teže, šoli hujšanja. Poskušajo spremeniti življenjski slog, saj so le takšne spremembe tudi trajne. Zelo pomemben dejavnik je tudi druženje, saj je v družbi vse lažje. Utrdi se tudi jemanje zdravil, če so potrebna. K delavnicam spada tudi ura vadbe v telovadnici ali redni sprehodi. Mira Frangež je povedala, da se vse več ljudi že zaveda, da delo ni enako telesni vadbi in tudi po
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Novi izzivi
Dva "samozavestna" novinarja sta zadnjič na nacionalni televiziji na veliko dokazovala, da pred slovenskim novinarstvom in Slovenijo kot celoto z njenim vstopom v Evropsko unijo in Nato pravzaprav ni več pravih ali pa vsaj ne velikih izzivov.
Seveda je takšno sklepanje defetizem posebne vrste. Nekakšno vnaprejšnje opravičevanje povprečništva, slabega dela, nezainteresiranosti in premajhne zagnanosti. Pristajanje na tezo, da je pravzaprav vse opravljeno in "pospravljeno", predstavlja svojevrstno blokado in hkrati zeleno luč za prodor miselnosti, da se je vse veliko že zgodilo in da je sedanji čas v glavnem namenjen za malikova-nje dosežkov preteklosti in rutinsko opravljanje "tekočih poslov". Takšna mentaliteta zagotovo ne spodbuja družbenega dinamiz-ma, ki je eden izmed najpomembnejših pogojev za vsakršen razvoj in za zdrave, spodbudne odnose v družbi.
Ne da bi kakorkoli podcenjevali dosedanje napore, ki so bili vloženi v prizadevanja za vključitev v EU in Nato, se je ven-
darle treba zavedati, da je zdaj doseženo šele prvi pogoj, nekakšen okvir, znotraj katerega bo treba šele ugotoviti in potrditi, da so bila tovrstna opredeljevanja pravilna, nujna in tako za državo kot za slovenski narod perspektivna. Vstopanje v EU še zdaleč ne pomeni, da nekdo drug sprejema na svoja ramena odgovornost (in odločilno vlogo) za naš nadaljnji ekonomski, socialni, kulturni, tudi športni razvoj. Soočamo se s povsem novimi možnostmi (in tudi zahtevami), ki za nas kot nacijo objektivno resda pomenijo širitev tržišča in prodajnih možnosti, za vsakega izmed nas pa novo zavest, da začenjamo tudi formalno pripadati Evropi, da postajamo "državljani" Evrope, na kar tako rad opozarja še posebej zunanji minister dr. Rupel.
PRAVA TEKMA -
POTRJEVANJE
OPREDELITEV
Ministrom in drugim funkcionarjem ne gre zameriti trenutnega navdušenja (in zmagoslavja), vendar pa so predvsem oni zdaj najbolj odgovorni (in poklicani)
za preprečevanje kakršnih koli evropskih iluzij, ki bi temeljile na prepričanju, da je za nami najhujše in da se nam pravzaprav ne more zgoditi nič slabega -"neevropskega". Pravzaprav se šele zdaj začenja naša prava tekma z Evropo.
Ne kaže pozabiti, da se ob našem "odhajanju" v Evropo tudi pri nas začenja pojavljati Evropa v vseh svojih različnih, predvsem tudi konkurenčnih odtenkih. V takšnih razmerah bomo morali predvsem sami pokazati svojo kvaliteto in svojo sposobnost. V novih političnih, ekonomskih, kulturnih in drugih razsežnostih se moramo pokazati in uveljaviti kot vpliven in soliden partner, pri katerem sta dostojanstvo in skrb za lastno identiteto sestavni, samoumevni del njegove celostne podobe in ne zgolj nekakšno programsko geslo in nikoli do kraja uresničeno upanje. S tega vidika mora biti konec večnih poenostavljenih primerjav zgolj s tistimi, ki so slabši od nas. Včasih se zdi, da je to za nekatere svojevrstna sa-moprevara, še zlasti, če upoštevamo, da pri "slabih" skoraj po pravilu ne iščejo in ne poudarjajo podatkov, ki so kazalci novega duha in nove kvalitete tudi pri njih. Zdaj postajajo prvorazredna vprašanja, ki so povezana z nadaljnjim razvojem Slovenije. Ali se bo Slovenija zadovoljila
napornem telesnem delu se telovadba prileže, saj igra pomembno vlogo tudi sprostitev.
Januarja bodo pričeli tudi z delavnico odvajanja od kajenja. Šest tednov bodo delali po določenem programu s poudarkom na gibanju in s pomočjo nikotinskih nadomestkov bodo poskusili prenehati kaditi.
Sicer pa so cilji projekta CINDI v slovenskem merilu: znižanje holesterola in krvnega tlaka za 10%, zmanjšanje števila ka-
dilcev za 20%, zmanjšanje števila debelih za 10%, zvečanje normalne teže za 15%, zvečanje telesne aktivnosti za 20% in zvečanje števila ljudi, ki se zdravo prehranjuje, za 30%. Na občinski ravni pa so si aktivistke zadale za cilj zmanjšanje obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi srčno-žilnih bolezni za 10 do 15% v naslednjih petih letih.
Vsak, ki bi se želel pridružiti kateri izmed delavnic zdravega življenja, se lahko oglasi v zdravstvenem domu v Ormožu.
viki klemenčič ivanuša
LENART / kulturni maraton
Kulturno v novo leto
V predprazni~nem ~asu se je na Lenarškem odvijalo ve~ kulturnih in zabavnih prireditev. Za popestritev predpraz-ni~ne ponudbe prireditev pa sta Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, Obmo~na izpostava Lenart in Zveza kulturnih društev ob~in Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana organizirala v soboto, 21. decembra, kulturni maraton v Domu kulture v Lenartu.
Na maratonu je sodelovalo več kot 200 nastopajočih v naslednjih skupinah: cicibanov zborček iz lenarškega vrtca, glasbena skupina Sonce iz Lenarta, Twirling klub lenarških mažoretk, plesno-navijaška skupina OŠ Lenart, mešani pevski zbor društva invalidov iz Lenarta, folklorna skupina in ljudske pevke iz KD Trojica iz Sv. Trojice, moški pevski zbor društva upokojencev Sv. Jurij, plesni klub Talija iz Lenarta, ljudske pevke PGD Osek, pevke društva upokojencev iz Lenarta, Anita Kralj iz Benedikta, folklorna skupina KD Sv. Ana, ljudske pevke iz Sv. Ane in Denis Čuček iz Lenarta. Glasbeno plesne na-
stope pa so obogatili z recitacijami pesmi slovenjegoriških avtorjev, ki jih je prebirala Darinka Čobec.
V preddverju kulturnega doma pa so svoja dela na ogled postavili slovenjegoriški likovniki, in sicer Gregor Travnekar, Nina Šulin, Jože Pintarič, Petra Rogan, Petra Polič in Andreja Padovnik. Po besedah organizatork Brede Rakuša Slavinec iz območne izpostave JSKD in Marije Šauperl iz ZKD občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana so se nastopajoči zelo potrudili, v njihovih nastopih pa so uživali številni gledalci.
Zmago Šalamun
z enim izmed zadnjih mest, kar zadeva razvitost med članicami EU? Vsaj tako zagnano kot zadnji čas razpravljamo o zniževanju inflacije, bi morali razpravljati o ukrepih, ki bi zagotavljali permanentno, predvsem pa tudi hitrejšo gospodarsko rast.
Nasploh se zdi, da se z dejanskim vključevanjem v EU velik del slovenske politike, predvsem pa izvršne oblasti, vrača nazaj k Sloveniji. Naj se zdi ta trditev še tako paradoksalna in protislovna, je namreč vendarle res, da je za nami obdobje, ko se je bilo treba zgolj prilagajati Evropi, sprejemati in spreminjati na stotine predpisov in zakonov. Zdaj Slovenija postaja sokrea-tor evropske politike. S tem njeno vodstvo prihaja v položaj, ko se bo moralo (in se bo tudi lahko po logiki sedanjih odnosov v EU) od primera do primera, ne samo načelno, zavzemati za interese Slovenije. Se te svoje vloge zaveda, kako se pripravlja nanjo? Doslej je morala Slovenija na veliko vsrkavati vase vse, kar velja za "evropsko", četudi se je včasih zdelo to tudi vsiljivo, celo prisilno in nedemokratično. Odreči se je morala nekaterim stvarem, ki so bile dotlej zanjo "normalne", morda celo zelo dobre in boljše od rešitev, ki jih je ponudila Evropa oziroma združba držav, ki predstavljajo Evropsko unijo. Po tej logiki bi zdaj lahko pričakovali in sklepali, da bo tudi Sloveniji (kot enakop-
ravni članici evropske družine) omogočeno, da kdaj ponuja in prispeva svojo idejo oziroma svojo rešitev v zgradbo združene Evrope. Doslej je bilo pravzaprav največ "kratkih stikov" in nesporazumov prav na tistih področjih, na katerih je Slovenija že v prejšnjem sistemu izstopala s svojimi originalnimi in samoupravnimi rešitvami. Evropa se je sicer naklonjeno čudila nad posameznimi rešitvami na zdravstvenem, socialnem, regionalnem področju in nasploh pri zadevah, ki pomenijo "socialno državo", vendar jih je brez kakšnega tahtnejšega razmisleka tudi zavračala kot nekaj, kar ni "evropsko".
Seveda je veliko vprašanje, ali se novi in stari člani Evropske unije sploh zavedajo, da dobiva z radikalno širitvijo tudi pojem "evropsko" nove razsežnosti in novo vlogo.
Komentator Dela je pred nekaj dnevi zapisal, da so se doslej stare članice Unije in njene ustanove do kandidatk obnašale tako, kot se v svetovnem merilu vede razviti svet do revnega. "Pomagale so jim vzpostaviti ogrodje demokracije in tržnega gospodarstva, hkrati pa so, po potrebi s trdimi pritiski, marljivo skrbele za lastne interese ..."
Pred Evropo in pred nami so novi in veliki izzivi.
Jak Koprive
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK S.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SR DV mini DV S-VHS, S-VHS C, VUS, l-li-8, video 8, D-8, Video ZOOO in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
-	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
-	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
-	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
-	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ORMOŽ / novoletni koncert godbenikov
Izbrana dela Bojana Adamita
Pihalni orkester Ormož je v minulih prazničnih dneh izvedel svoj 25. novoletni koncert. @e nekaj let njihovi nastopi potekajo v Športni dvorani OŠ Ormož na Hardeku, ki je bila tudi tokrat polna. Orkestru je dirigiral Slavko Petek.
Pihalni orkester Ormož je izvajal program slovenskega skladatelja Bojana Adamiča, posvečen 90. obletnici njegovega rojstva. Na programu je bilo enajst del. Na glasbo Soldaške-
ga bobna in Tra ta ta so nastopile tudi velike in male ormoške mažorete, ki tradicionalno sodelujejo z orkestrom, vodi pa jih Štefka Borak. Zanimivost programa je bila gotovo tudi Simbi-
oza za orgle in pihalni orkester, kjer so zaigrali skupaj z organi-stko Tatjano Jergan. Pri skladbi Ko boš prišla na Bled, v priredbi Lojzeta Krajnčana, je zapela Renata Horvat. Program je s humorističnim vložkom popestril Silvester Polak. Skozi program pa je vodila napovedovalka Vesna Danilovič.
vki
Utrinek s 25. novoletnega koncerta Pihalnega orkestra Ormož. Foto Hozyan
ORMOŽ / za mlade, kreativne in radovedne
Društvo alternativne kulture
Januarja 2001 je bilo v Ormožu ustanovljeno Društvo alternativne kulture. Člani so pri KS Ormož vložili prošnjo za prostore. V avgustu so jim tudi dodelili prostore na nekdanji OŠ Hum. Člani kluba so prostore najprej temeljito očistili, nato pa so jih s pomočjo sponzorja Avgusta Majhna, s. p., še na novo prebelili. Od znancev in prijateljev so prinesli najrazličnejšo notranjo opremo in tako so nastali prostori, opremljeni z mizicami in stoli, sedežno garnituro, majhnim šankom, pri katerem se lahko člani društva okrepčajo, gledališkim odrom z ozvočenjem, ki je potrebno za izvajanje nekaterih dejavnosti društva. V prostoru je tudi nekaj knjižnih polic z različnimi šolskimi knjigami, učbeniki ter literaturo slovenskih književnikov.
Namen društva je nuditi mladim in tudi starejšim nekaj novega, zanimivega, ustvarjalnega, nekaj, kar v ormo{ki ob~ini in njeni okolici pogre{ajo. V delovni na~rt društva so si zapisali organiziranje likovnih, literarnih, ra~unalni{kih delavnic, potopisnih predavanj, literarnih ve~erov, gledališke predstave, koncertov, ekolo{ko usmerjene akcije in vse,
kar pa~ zanima mlade. Predsednica dru{tva Tina Turin je ta projekt uporabila tudi za svojo diplomsko nalogo, ki je tako postal zanimivo branje o potrebah, željah in iskanjih mlade generacije Ormožanov.
Za pristop k društvu je treba prebrati pravila, podpisati pristopno izjavo, ob včlanjenju se prejme tudi članska izkaznica.
SLOVENSKA BISTRICA / NA
OGLED GRAFIKE BOJANA GOLIJE
"Ropotarnica mojih

spominov in spoznanj
Galerija Grad v Slovenski Bistrici je decembra pod svoje okrilje sprejela slikarsko razstavo zaslužnega profesorja in znanega mariborskega likovnega umetnika Bojana Golije. Avtor sam je svojo razstavo naslovil kot "Ropotarnica mojih spominov in spoznanj". Razstavo so mu v Slovenski Bistrici pripravili ob njegovi sedemdesetletnici
Grafike in slike Bojana Golija visijo po številnih bistriških institucijah in zasebnih hi{ah, že desetletja je znan Bistricanom, pa tudi razstavljal je v tem mestu že nekajkrat, tokrat pa se je predstavil z vso svojo duhovno in likovno širino. Zanimivo je, da se ni odločil za retrospektivo svojega dosedanjega dela, temvec le svojih likovnih stvaritev iz obdobja po letu 2000, kar pomeni, da še vedno ustvarja z vsem svojim žarom in ustvarjalno močjo.
Ob odprtju razstave je o umetniku spregovorila dr. Marjeta Ci-glenečki, prof. na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Odprtje razstave, tokrat se je v viteški dvorani nabralo resnično veliko obiskovalcev, so pospremili z ubranim petjem člani okteta Planika iz Slovenske Bistrice.	(Vida Topolovec)
Tina Turin vodi DAK v Ormožu
Prva prireditev v mladinskem klubu je bil Balkan žur, sledilo je potopisno predavanje o Mehiki Dragice Heric, pustno rajanje, na MKC so se udeležili projekta Urada RS za mladino Od ideje do uresničitve, kjer so izvedeli nekaj več o pisanju in prijavljanju projektov pri različnih organizacijah. V decembru so organizirali gostovanje Im-prokluba iz Ljubljane, ki deluje pri KUD-u Franceta Prešerna. Predstavili pa so se z improvizacijo Detektivka, pri kateri je zanimivo to, da lahko gledalci sodelujejo pri igri tako, da določajo čas in prostor dogajanja, izberejo protagoniste in podobno, igralci pa potem na podlagi teh dogovorjenih opornih točk zaigrajo predstavo. Gre za improvizacijo igralcev, glasbenika in lučkarja, ki se spontano prilagajajo toku zgodbe, ki je vsakič drugačna.
Na Humu tudi redno vadita skupini Sarkofuck in orkester Selotejp. V prihodnosti nameravajo izvajati mizarske delavnice, srečanje mladih literatov, gledališke performance, glasbene seminarje, dneve klepeta in iger ter podobno. K sodelovanju vabijo tudi vse, ki bi želeli razgibano preživeti svoj prosti čas v prijetni družbi in pri tem še kaj ustvariti ali se naučiti.
vki
PTUJ / akademski pevski zbor kp[ sprejema nove pevce
BožUno-novoletni koncert
dal svežo energijo
Akademski pevski zbor Kluba ptujskih študentov je jeseni 2002 vstopil v tretjo sezono delovanja. Zbor, ki ga od začetka umetniško vodi Robi Feguš, je prvič zakorakal v svet glasbene umetnosti novembra 2000. V kratkem času so pevci s svojo odločnostjo in pevsko zagnanostjo dosegli zanimivo harmonijo barvitosti glasbe, umetnosti, mladostne zabave in lastnega zadovoljstva.
APZ KPŠ si je za sezono 2002/03 zadal pomembno nalo-
go. Pevci želijo z obogatenim repertoarjem izvesti nekaj koncertov, v aprilu 2003 pa jih čaka še prijetno gostovanje v avstrijskem mestu Melk.
Pevci vedo, da ni praznikov brez ljudi, kajti prav ljudje smo tisti, ki soustvarjamo praznike. In ker je december kot naročen za praznične užitke, je zbor — tako kot prejšnje leto - tudi letošnji praznični zimski čas obogatil z božično-novoletnim
koncertom. 21. decembra 2002 je 20 pevcev z zborovodjem Ro-bijem Fegu{em v polni cerkvi sv. Leopolda Mandi~a v Novi vasi pri Ptuju zapelo 12 pesmi, razpetih med glasbeno renesanso in modernim ~asom, med katerimi so se igrivo prepletale doma~e in tuje boži~ne melodije. Z istim programom se je zbor 15. decembra 2002 predstavil že v hajdinski cerkvi. Kot solisti so nastopili Polona Širo-vnik, Petra Kurnik in Dejan Krajnc, k programu na ptujskem koncertu pa so svoj umet-
niški pridih dodali še flavtistka Katja Drevenšek, kitarist Domen Obil~nik in organist Marko Črn~ec, vsi dijaki Srednje glasbene šole v Mariboru. Zad-nji~ je zbor v letu 2002 na povabilo MO Ptuj nastopil v torek, 24 decembra, v viteški dvorani ptujskega gradu.
Skozi radost boži~nega praznovanja se je prikradlo novo leto. Polno velikih pri~akovanj se bo prepustilo naši ustvarjalni zagnanosti. Svojo mlado ustvarjalno energijo bodo pevci Akademskega pevskega zbora Kluba ptujskih študentov tudi v letu 2003 vlagali v petje in poustvarjanje vokalne glasbene umetnosti. Po krajšem prazni~-nem po~itku je zbor delo nadaljeval že prvo soboto v januarju 2003. Vsi pretekli uspešni nastopi in vsa prijetna doživetja so pri pevkah in pevcih utrdili željo po še ve~jem napredku in po svoji kakovosti postati vse bolj prepoznaven zbor v sferi primerljivih slovenskih in tujih pevskih skupin. Zato vsi pevci vabijo dijake, študente in mlade do 35 let, ki si želijo kakovostnega petja v prijetnem vzdušju, da obogatijo njihove pevske vrste. Zbor ima vaje vsako soboto ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma na Ptuju. Ve~ informacij dobite na njihovi spletni strani.
KPS
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Učimo se leteti
Prehod iz starega v novo leto običajno zaznamujejo načrti in obljube, ki jih izrekamo, sklepamo ali pa se pridu{amo sami pri sebi. Saj veste: z januarjem je konec s pregrehami in postavimo začetek, ki obeta uspe{-no, skladno novo leto. Lepo si je zadati osebne in poslovne marljivosti, načrtovati zdrave in zdravilne dejavnosti, odmerjati čas za dobrodelnost in prijateljevanje, začrtati družinsko in službeno odličnost, odpraviti pomanjkljivosti ali se jih vsaj zavedati, prisegati k bolj razumnemu izgorevanju delovne energije, vzpodbujanje pozitivnih misli in energije, opu{čanje razvad ... Koliko novih let! In koliko starih! In koliko dobronamernih misli je na zalogi! Sama vam razkrijem eno izmed novoletnih obljub, ki se jo bom trudila izpolniti, morda bo v{eč tudi vam: V letu 2003 se bom trudila prena{ati le dobre novice in največ besed bom namenila radostim in veselju!
In že začenjam z dobro novico: pri založbi GV je v zbirki Manager iz{el priročnik za upravljanje znanja z naslovom Učimo se leteti — knjiga za vse tiste, ki želite bolj učinkovito, sodobno, kvalitetno, zanesljivo, uspe{no poslovati. Avtorja Chris
Collison in Geoff Parceli sta spisala praktično, uporabno branje, ki temelji na izkušnjah v podjetju BP ki je eno vodilnih znanjskih podjetij na svetu.
Narediti več z manj sredstvi je obsesija vseh firm, vseh poslovnežev. Ali vpleteni vedo, da je le znanje in njegov pretok temelj uspešnosti? Danes nihče ni in ne more biti strokovnjak za vse. Znanje se mora prelivati vodoravno in navpično, povezovanje znanj je temelj poslovne uspešnosti. Vendar so za iskanje, razumevanje in uporabo znanja potrebna sredstva, tehnika in metode. Kajti upravljanje z znanjem je zajemanje in iskanje razpoložljivih virov, ustvarjanje, prečiščevanje, izmenjava, uporaba strokovnega znanja.
Saj veste, v današnjem poslovnem, delovnem okolju je najteže prositi za pomoč. Mnogim je neprijetno ob misli, da morda ne vedo dovolj, da ne bi bili videti neumni, da ne bi bili zavedeni, pretentani. V ustvarjalnem, zdravem delovnem okolju so take bojazni odveč. A nujno je vedeti, kako postaviti vprašanje. Tovariški, zdrav kolektiv je osnova za dober pretok znanja — kolegialno delovno vzdušje lahko premaga marsikatero težavo. Učenje pred delom, med
POVABILO NA PRAVLJIČNO URO
Danes, v četrtek, 9. januarja, se bodo znova odprla vrata pravljične sobice mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Ob 17. uri vabimo otroke od četrtega leta dalje na Pravljico z jogo. Pričakujeta vas pravljičarka Liljana Klemenčič in inštruktorica joge Sonja Trplan. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in co-patke. Vstopnine ni. Veseliva se starih znancev in novih obiskovalcev!
CHPtS CaiLISOM In CEOfF PPDCELL
Učimo s.e leteti.
t^y^riKíiiím
njim in po njem, vsako učenje je zelo pomembno in je nedeljiv element uspešnih delovnih procesov. In k učenju sodi tudi čas za premislek, kajti bezljanje od opravljene naloge k novim zadolžitvam rodi slabše sadove.
Odličnost knjige Učimo se leteti (203 strani, prevod Lili Podpara) jamčita avtorja: Chris Collison je direktor za upravljanje sprememb in finančne strategije v podjetju Centrica. Svoje izkušnje v timu za upravljanje znanja v podjetju BP podaja v obliki delavnic po vsem svetu, je zaželen gost mednarodnih srečanj in konferenc, sodelavec različnih vladnih oddelkov in poslovnih združenj. O upravljanju znanj je pisal tudi v vodilne svetovne časopise in revije.
Geoff Parcell si je bogate, praktične izkušnje pridobil v podjetju BP Od poklicnega geofizika ga je pot vodila do modera-torja sestankov, deloval je na različnih koncih sveta, zdaj pa vodi projekt poslovne odličnosti v celotnem BP-ju.
Liljana Klemenčič
PTUJ / izjemno bogato leto kluba ptujskih studentov
Res imajo kaj pokazati
Med organizacije, ki lahko te dni zadovoljno in ponosno pogledajo na svoje dosežke v iztekajočem se letu, nedvomno sodi tudi Klub ptujskih študentov (KPŠ). Kot je povedal predsednik Roman Križanič, je bila letošnja ekipa KPŠ zelo vestna in ustvarjalna, prepričan pa je tudi, da bi si Klub za svoja zdaj že dolgoletna prizadevanja in uspešne prispevke k ptujskemu kulturnemu in drugemu dogajanju končno zaslužil vsaj katero izmed občinskih priznanj.
Žal se je že na novembrskem predvolilnem soočenju kandidatov za župana Mestne ob~ine Ptuj v Kolnkišti pokazalo, da imajo ptujski politiki kulturo in mlade bolj na jeziku kot v mislih, saj nobeden izmed njih ni znal našteti niti treh projektov Kluba ptujskih študentov, ki vendar vse leto bistveno zmanjšujejo ptujsko mrtvilo, zadovoljujejo dogajanja željne Ptujčane in, če nič drugega, vsaj malo odmevajo tudi s plakatov in iz medijev.
Spisek projektov KPŠ v letu 2002 je ne samo zelo obsežen, temveč tudi izjemno pester in kakovosten. Nekateri izmed njih so bili nadaljevanje projektov v preteklih letih oziroma jih poznamo že kot tradicionalne: tridnevni mednarodni festival vrhunske glasbe Mladost v prastarem mestu, vinsko-kulinarič-ni izobraževalni festival Vino ni voda v dneh okoli martinovega, pustni kurentanc v Kidričevem, poletna trendovska zabava za mlade v Termah Bazeni energije in seveda slavno kidričevsko brucovanje.
Klub pa se je letos lotil tudi nekaterih povsem novih področij, za katera se je njegovim članom zdelo, da so na Ptuju vse premalo razvita. Poleti so tako organizirali 1. ptujski triatlon, ki je bil med najbolj množičnimi triatloni v Sloveniji in po mnenju udeležencev iz Slovenije in Hrvaške tudi najbolje organiziran. Intenzivno so se lotili tudi filmskega izobraževanja ptujskega občinstva in v enem letu organizirali kar dva pomembna filmska festivala: avgustovski Filmski kompas v mestnem kinu je bil nekakšen pregled svetovnega avtorskega filma na prelomu tisočletja z okroglo mizo najvidnejših slovenskih filmskih kritikov, nedavni Festival novega slovenskega filma v Kolnkišti pa se je osredotočil na kakovostno slovensko animirano, igrano in do-
kumentarno produkcijo, ki po krivici ne zaide na platna kinematografov ali na televizijske zaslone, ter prvi~ pripeljal na Ptuj nekaj izjemno pomembnih slovenskih filmskih ustvarjalcev.
V	ptujsko knjižnico je Klub ptujskih študentov — prav tako prvič in prvi — pripeljal nekaj pristne atmosfere s festivala poezije in vina v Medani, ko je organiziral srečanje s pesnikoma Mariusem Grzebalskim iz Poljske in Michaelom Stauffer-jem iz Švice. Redni literarni večeri v Kolnkišti so med drugim gostili Arturja Šterna, Jurija Hudolina, Aleša Carja, Polono Glavan, Andreja E. Sku-bica, Dušana Šarotarja, Jasmino Cigrovski in Petra Richardsa iz Združenih držav Amerike.
V	Kolnkišti so bila redno na sporedu tudi potopisna predavanja z diapozitivi in filmi, na katerih so obiskovalci med drugim spoznavali Iran, Turčijo, Francijo, Jemen, Bolivijo, Etiopijo, Grenlandijo, Namibijo, narodne parke ZDA, pešačenje čez Ameriko, jadranje do Tunizije, potapljanje v Rdečem morju in vojne v Vzhodni Sahari. Zanimivi so bili razni tematski večeri, na primer tridnevna Fiesta Latina s potopisi o Južni Ameriki, pogovori s študenti iz Mehike, čisto pravimi mehiškimi jedmi in pijačami ter plesanjem salse.
Klub ptujskih študentov je dobro poskrbel tudi za glasbene sladokusce. Med znanimi imeni, ki smo jih letos lahko slišali v Kolnkišti, posebej izstopajo Zoran Predin, Mia Žnidarič in Steve Klink, Avtomobili, Sausages, Ana Pupedan, Jani Kovačič, Katalena, Tamara Obrovac, Prekmurski kavbojci, Tonč Feinig kvartet, Soddiha, The Ansasa Trio in odlični beograjski Eyes-burn. Ljubitelji jazza so se verjetno najbolj razveselili koncerta legende te glasbene zvrsti Zlatka Kaučiča in večerov s sak-
KPŠ poskrbi, da se vedno kaj dogaja
sofoni. Bolj "pop" sta na primer izzveneli skupini Bitch Boys in Leeloojamais, rockerji pa so šli v Kolnkišto raje na Hot wires ali na predizbore za Rock Otoč-ec. V Klubu ptujskih študentov niso pozabili niti na ljubitelje klasične glasbe, ki sta jim med drugim igrala klasični kitarski kvartet Armakord in godalni kvartet Kvintesenca. Za širše občinstvo je Klub poleti pred mestno hišo pripeljal zažigajoči ruski Vermicelli Orchestra, jeseni pa je v slavnostno dvorano ptujskega gradu umestil edini skupni koncert Vlada Kreslina in Chrisa Eckmana v Sloveniji. Da pa mladi glasbe ne bi samo poslušali, ima Klub tudi lasten Akademski pevski zbor, spet edini na Ptuju.
V "kleti umetnosti in kulture", kot v Klubu radi imenujejo Kolnkišto, so letos potekale tudi gledališke predstave (Rum-vodka, Leticija in Silvester, Igra na vrhu ...), na stenah pa se je vedno našel prostor za razstave ptujskih slikarjev, kiparjev, spo-minkarjev in fotografov (Tomaža Plavca, Franca Esiha, Mimi Antolovič ...). Ob nedeljah deluje Kolnkištin filmski krožek, ki poleg dobrih filmov na velikem platnu prinaša tudi občasne pogovore s filmskimi gosti, v tem letu pa so se pod njegovim okriljem zvrstile kar tri retrospektive kultnih režiserjev: Stanleya Kubricka, Alfreda Hitchcocka in Davida Lyncha.
Za obštudijsko izobraževanje svojih članov Klub skrbi z organiziranjem poceni tečajev tujih jezikov, malo za zabavo malo zares pa so letos pripravili še tečaj za voditelja čolna in tečaj pri-
prave barskih pijač. Vse leto so se vrstili tečaji orientalskih in afriških plesov, afriškega bob-nanja, tai chija in priljubljene capoeire. Clani lahko sodelujejo v malonogometni ligi, hodijo na fitnes, tae bo, smučanje, plavanje, kolesarjenje in tenis. Ceneje obiskujejo številne kulturne prireditve in ustanove. Avtobus KPŠ jih po zelo ugodni ceni vozi na študij v Ljubljano in nazaj, pomaga pa jim tudi z dotacijami za izobraževanje in s posebno pomočjo socialno ogroženim študentom. Seveda pa ne manjka tudi zabav, piknikov in izletov za ptujske študente. Pod okriljem Kluba deluje tudi Dijaška sekcija.
Med najnovejšimi pomembnimi projekti KPŠ je predsednik Križanič izpostavil uvedbo subvencioniranih bonov za študentsko prehrano na Ptuju in Filmski abonma s prelepimi art filmi v mestnem kinu. Kot trenutno največji problem Kluba pa je navedel vse izrazitejše politične apetite po klubskem proračunu in ugledu. V soboto, 4. januarja, ob 17. uri je v Narodnem domu sklican občni zbor, na katerem se bo izvolilo novo vodstvo Kluba. "Želimo si, da bi Klub ptujskih študentov še naprej vodili ljudje, ki bodo delovali v dobro mladih in Ptuja, ne pa izkoriščali Kluba za politično propagando in samopro-mocijo. Zato apeliramo na naše člane, naj se občnega zbora udeležijo v čim večjem številu in tako skupaj odločijo o prihodnosti svojega kluba," je še povedal.
Nina Milošič
PTUJ / koncert godalnega kvarteta kvintesenca
Mlade glasbenice vabijo
V nedeljo, 12. januarja, se bo ob 19. uri v refektoriju mi-noritskega samostana predstavil kvartet Kvintesenca, ki ga sestavljajo: Maja Bevc - 1. violina, Katja Klančnik — 2. violina, Veronika Emeršič — viola ter Petra Vodopivec - violončelo. Zanimivost kvarteta je tudi v tem, da ga sestavljajo glasbenice, ki prihajajo iz vseh delov Slovenije, saj je Maja z Dolenjske, Katja z Gorenjske, Veronika je Štajerka, natančneje Ptujčanka, Petra pa prihaja s Primorske.
Godalni kvartet Kvintesenca deluje dve leti. Njihov mentor je prof. Primož Novšak. Vse članice so študentke akademije za glasbo v Ljubljani in poleg igranja v kvartetu nastopajo tudi solistično ter igrajo v raznih komornih zasedbah in orkestrih. Kvartet je imel že več koncertnih nastopov po Sloveniji, v lanskem juliju pa se je udeležil
mednarodne poletne šole v Piranu.
O njihovem izvajanju Schu-bertovega kvarteta v a—molu na koncertu v cerkvi sv. Florjana v Ljubljani 19. julija 2002 smo lahko prebrali: "Ob smotrni diferenciaciji glasov in ob ubranem zvoku štirih godalnih inštrumentov so mlade glasbenice poustvarile in posredovale
stilno pravega Schuberta." (Milena Nograšek, Glasba v šoli 2002, letnik VII, št. 1-2, str. 37)
Schubertov kvartet v a—molu je nastal leta 1824, ko je Schubert preživljal poletje na posestvu grofa Esterhazyja. Delo je znano tudi pod imenom Roza-munda, ker se v drugem stavku pojavi tema iz uverture, ki jo je skladatelj napisal k igri Roza-munda, princesa Cipra. Kljub prvim znakom skladateljeve bolezni je delo optimistično in veselo, saj se je tisto poletje zaljubil v grofovo hčer, ki jo je poučeval klavir.
Šostakovičev kvartet št. 8 je nastal leta 1960 ob skladatel jevem obisku Dresdna. Napisal
ga je v pičlih dveh dneh, pretresen od grozot, ki so prizadele mesto. Delo je posvetil žrtvam fašizma in vojne, predvsem pobitim Židom. V kvartetu skladatelj prikaže vso svojo žalost in stisko na eni strani ter ironijo in obup na drugi. Leta 1960 je bilo za Šostakoviča izredno težko. Pod velikim pritiskom je bil prisiljen postati član komunistične partije, saj je le tako uspel objaviti vsaj nekatera dela ter ohraniti profesorsko mesto. Mnogi glasbeni zgodovinarji menijo, da je Šostakovič to delo posvetil žrtvam Stalinove diktature, pri čemer je imel v mislih tudi sebe.
Vabimo vse ljubitelje klasične glasbe, da prisluhnejo mladim poustvarjalkam na koncertnem večeru v refektoriju minoritske-ga samostana. Vstop je prost!
D. E.
... PA BREZ ZAMERE
Razumeti in biti razumljen
človek in komunikacija
Ste uspešno preživeli vstop v novo leto? Hm, še eno vprašanje, ki ga je treba najprej bolj temeljito do-lo~iti in opredeliti, ~e sploh ho~emo na njega kolikor toliko zadovoljivo odgovoriti. Saj, to je eden izmed problemov ~loveštva, da smo vse preve~krat postavljeni v situacijo, ko moramo podati vsaj približno zadovoljiv odgovor na slabo, dvoumno ali pa kar butasto postavljeno vprašanje. Pa naj si že bo to vprašanje butasto zastavljeno po formi ali, še huje, po vsebini. In potem se čudimo, kako nas lahko nekdo popolnoma narobe razume. Sicer je, seveda, to nerazumevanje lahko tudi posledica našega nemogočega, nezadovoljivega ali v kakšnem drugem pogledu bedastega odgovora na čisto jasno, nedvoumno in modro zastavljeno vprašanje, a to je potem že druga zgodba. Saj če je bedasto ali nezadostno zastavljeno že samo vprašanje, to v večini primerov drastično zmanjša možnosti vsaj približno zadovoljivega in smiselnega odgovora nanj.
Mogoče se sprašujete, čemu ta napol čuden, napol nerazumljiv monolog o vprašanjih in odgovorih na njih. Predvsem pa se verjetno sprašujete, kam vse to vodi. Morda imate celo prav, ko se vam vse skupaj ne zdi ravno najbolj smiselno, v vsem skupaj pa ne najdete neke inherentne povezanosti. Vendar bomo te pomisleke v nadaljevanju skušali ovreči. Določena stopnja komunikacije, kot jo pojmujemo mi, je sicer lastna tudi nekaterim drugim živalim, ki se na razvojni lestvici nahajajo nižje od homo sapiensa (to je formulacija za tiste, ki se opredeljujejo kot darvinisti, tistim, ki pa jim je bližje sakralno-transcendentna interpretacija, pa je namenjena naslednja razlaga, in sicer, da je neka določena stopnja komunikacije lastna tudi stvarstvu, ki naj bi bilo podložno človeku — no, v obeh primerih je predmet reference isti), torej, tudi med osebki določenih živalskih vrst obstaja neka bolj ali manj zaznavna ali že odkrita stopnja medsebojne komunikacije, a vendar je človeška vrsta tista, katere eden temeljnih atributov je, da je med vsemi živimi bitji sposobna razviti daleč najvišjo ter najbolj kompleksno stopnjo komunikacije, kar prevedeno v prakso pomeni, da sta si dva volkova, na primer, sposobna dajati določene signale, ki imajo določen pomen, a vendar je človeška vrsta tista, ki jo krasi daleč najbolj izpopolnjen sistem komuniciranja, tako vokalnega, kot tudi v najširšem pomenu simbolnega.
Ljudje smo razvili izjemno kompleksen sistem komuniciranja, to je dejstvo. Seveda pa se nam to dejstvo, kakor tudi mnogo drugih, pokaže šele takrat, ko zavestno usmerimo pozornost na njega ter se osredotočimo na njegovo vsebino. V nasprotnem primeru se nam vse skupaj zdi samoumevno in niti najmanj vredno kakega malce večjega razmisleka ali umskega napora. Ta fenomen pa gre pripisati dejstvu, da nam je ves ta zapleten sistem komunikacije vsaj v veliki meri že prirojen oziroma, precizneje in bolj točno rečeno, velik del ga ponotra-njimo preko socializacije, torej v toku odraščanja, tako mentalnega kot tudi fizičnega. Dan nam je že enostavno zato, ker se rodimo in odraščamo v družbi ostalih ljudi, torej v človeški družbi (družba je tukaj mišljena sociološko, kot ce-
lokupna človeška družba, ne pa morda družba v smislu vaših prijateljev/prijateljic). Zaradi tega dejstva se nam lahko ta in podobne stvari torej zdijo samoumevne, celo razmisleka nevredne in popolnoma abotne stvari. Seveda, ko pa njihov pomen v polni lu~i zasije {ele takrat, ko se z mislimi malce pomudi-mo pri njih. In ker spodaj podpisani noče živeti kot kak bebec, ki mu je vse popolnoma samoumevno, ter ga skrbi zgolj to, kaj bo danes jedel, kaj pil in kaj je še pač drugih zadovoljitev osnovnih fizičnih nagonov, se pravi, kot kak mehaniziran organizem, mu pač morate oprostiti, če vas tu in tam mori s kakimi takimi stvarmi, kot je današnja.
No, vrnimo s k fenomenu komunikacije med človeškimi bitji. Razvili smo torej hudičevo kompleksen sistem komuniciranja med pripadniki človeške rase. Poglejte samo njegove posledice in variante, od vrhunske umetnosti pa vse tja do vsakodnevnega osnovnega komuniciranja, {po)govora. Res, ni kaj. Vendar pa se ravno v tem slednjem skriva nek štos, nek paradoks. Zadnje čase se zdi, da ljudje, bolj ko se pogovarjamo, manj se razumemo. Manj se zastopimo, če štekate. Vse več je nesporazumov, napačno razumljenih besed, vprašanj, mnenj in tako dalje. Vse manj je razum,e-vanja. V najširšem pomenu. Bolj ko pilimo ter razvijamo ves sistem komunikacije, predvsem verbalne, pa tudi drugih, m,anj se razumemo. Na videz smešen in nerazrešljiv paradoks. Vendar le do takrat, dokler ne ločimo strogo formalne, objektivne plati komuniciranja od subjektivne, vsebinske plati, ki jo, za razliko od formalne, določa med drugim tudi osebnostna plat človeka, posameznika, torej, povedano po domače, osebnostna plat tistega, ki govori, posluša ali hoče komu kaj sporočiti. Torej, na eni strani im,amo formo, strogo objektivno plat komunikacije, na drugi strani pa imamo osebo/osebe, ki da/dajo tej komunikaciji vsebinsko, osebnostno plat. Lahko imate do potankosti določena pravila in forme sporočanja nečesa, vendar vam ta večinoma koristijo zgolj za to, da s pomočjo njih nekaj nekomu sporočite. In tega nekaj ni v samih formah, marveč to vsebinsko plat doprinesete vi. Pozor! Vi ste tisti, ki vtisnete pečat in kvaliteto komuniciranju. Človek, torej. Na koncu je vse skupaj odvisno od posameznika. Od njegove pripravljenosti poslušati, razumeti, jasno izraziti; vprašati, če misli, da česa ni razumel dovolj dobro, od tega, da si sogovornikovih besede že a priori ne razlaga po svoje, in tako dalje. V tem je ves štos. To je to.
Zakaj lahko trdimo, da se danes, visoki stopnji komunikacije navkljub, vedno manj razumemo? Zato, ker naštetih stvari, ki so bistvene za človeka vredno komunikacijo, v le-tej vedno bolj primanjkuje. To pa je posledica aktualno-globalnega odnosa do sočloveka, katerega značilnosti sta vse večja instrumentaliza-cija ter dehumanizacija človeškega bitja. Zato me pravzaprav ne zanima, kako ste preživeli novo leto, ampak vam v tem letu želim čim več razumevanja. Tako razumevanja na splošno, samorazumevanja, razumevanja drugih kakor tudi razumevanja drugih do vas.
Gregor Alič
razmišljamo
Klon ali "normalen" ilovek?
Oni dan mi je končno od vsega hudega (mislim na vse te prebavljene in prežvečene enormne količine hrane, ki je ob tovrstnih praznikih, kot je praznovanje božiča in novega leta, na mizah preprosto ne sme manjkati) uspelo se usesti dol in v miru popiti popoldansko kavico (tudi nakupi so v tem času sila utrujajoči) ter prebrati kaj zanimivega. Pa naletim na en sila zanimiv "artikel" na temo poznega materinstva. Nekje na graški kliniki sta se rodila zdrava, navihana in nadvse radoživa novorojenčka. Do tu vse lepo po "reglcih in ceglcih". Pa se potem človek vpraša, v čem je point, če pa je rojstvo otroka nekaj povsem normalnega in se dandanes javnosti ne obvešča o krepkih novorojenčkih, no, vsaj ne v nekem časopisnem članku, ki bi opisoval rojstvo le—^teh.
Catch je v tem, da sta materi omenjenih dojenčkov dosegli že "zavidljivo" starost. No, da ne bo kakšne pomote, v katerih okvirih lahko govorimo o neki starostni meji, je pravzaprav težko razpravljati. Mogoče pa je na tem mestu govoriti o nekih družbeno sprejetih normah, pravilih, ki niso nikjer zapisana, pa se jih vendarle spoštuje in se po njih ravna.
Vse, kar je izven "okvirov" je družbeno nesprejemljivo. In ravno na takšen odmev je naletelo spočetje teh dveh majcenih otročičkov, ki pravzaprav nista nič kriva, sta pa že ob rojstvu dobila neko etiketo, stigmo, s katero se bosta morala "ponašati" celo življenje. Namreč, starost njunih mater je 58 oziroma 61 let. Obe visoko izobraženi, vendar v domačem okolju Avstrije svoje velike želje — imeti otroka nista mogli uresničiti. Kajpak zaradi letnice na osebni izkaznici. Od anonimnih žensk prevzeta oplojena jajčeca — gre za postopek, ki je v naši sosednji državi prepovedan, so jima vsadili na eni izmed klinik v Rimu. Dokaz, da znanost napreduje, je bila popolnoma zdrava nosečnost obeh "mamic". In še en dokaz več, da nič ne ostane skrito očem javnosti, kljub temu, da je
bila njuna želja ohraniti zasebnost pred očmi vsiljivcev in raznoraznih "zgražateljev", je tudi ta štorija zagledala svojo luč sveta. Ker javnost kar požira tovrstne šokantne zgodbice in ker so le—te mastno plačane, enemu izmed zaposlenih niti ni bilo potrebno pet minut časa za premislek. Ko sta se otročka rodila, je bila zgodbica že objavljena v enem izmed tamkajšnjih časopisov. Seveda z velikim, rdečim (no, zdaj malo nakladam, mogoče pa je bil celo rdeč) naslovom kot prvovrstna senzacija.
Tamkajšnji škof je kajpada tovrstno uresničitev goreče želje po otroku označil za egoizem prve vrste. Mediji kot boben, ki razbobna zgodbo do onemoglosti in jo razčleni na tisoč majhnih koščkov, so hitro opravili anketo med osebjem v ginekoloških ambulantah. Odgovori so bili pričakovani — pokazali so na veliko odklonilnost tovrstnega početja. Želja kot taka naj bi bila nenaravna. Vendar danes medicina napreduje, za sabo pa s tem potegne tako negativne kot pozitivne plati. Z medicinskega vidika, ki je sprva igral pomembno vlogo pri odklanjanju poznih nosečnosti, je ovir vedno manj. Starost sama
po sebi ni medicinska indikacija, je le dejavnik ve~jega tveganja. Ker se pričakovana življenjska doba zvišuje, se posledično zvišuje tudi povprečna starost prve nosečnosti, ki je nekje med 28. in 30. letom. Pred dvajsetimi leti so nosečnosti po 35. letu veljale za tvegane, danes so vedno bolj realnost. Odraz družbe, v kateri živimo in jo sooblikujemo. Vsak pa na koncu seveda odloča sam, v svojem imenu in za svoje ime.
V preteklem tednu pa je svet šokirala še ena novica. V času božičnih praznikov se je na Floridi rodila deklica Eva, klon svoje 31—letne mamice. Tako je poročalo bioinženirsko podjetje Clonaid, ki je povezano z versko sekto raeljancev, ki verjame v trditev, da življenje na Zemlji ni nastalo v evoluciji kot tudi ne z božjim stvarjenjem. Življenje so ustvarila vesoljska bitja, ki so eksperimentirala z genetskim inženiringom.
Sekta je leta 1997 na rajskih otokih Bahamih ustanovila podjetje za kloniranje ljudi Clonaid z namenom približati se svojim stvarnikom. Do zdaj so v Združenih državah javno klonirali le nekaj zarodkov, a so jim pustili rasti le toliko, da so imeli šest celic. Najdlje pa je menda prišel kontroverzni italijanski ginekolog Severino Antinori, ki je napovedal, da se bo prvi klonirani otrok rodil januarja 2003. Podjetje Clonaid trdi, da ga je v tej nameri prehitelo. Sicer je Brigitte Boisselier, škofinja raeljancev, novico o uspešnem kloniranju prvega človeškega bitja samo naznanila, ni pa v času, ko tole pišem, še predložila nobenih dokazov, ki bi potrdili, da je otrok resnično klon svoje matere. Strokovnjaki na področju kloniranja dvomijo v trditve Clonaida in bodo zahtevali trd-
MARKOVCI / obudili stare spomine
Sreianje letnikov 1942
V četrtek, 26. decembra, se je v Markovcih ponovno sešlo okrog 40 nekdanjih sošolcev in sošolk, ki so v letu 2002 dopolnili 60 let.
Jubilante je ob prihodu v Markovce sprejel župan občine Franc Kekec. Ob povabilu, da si ogledajo prostore občinske stavbe, je Kekec slavljencem v njej zaželel veliko dobrega počutja
in jih obenem pozval, naj si ogledajo tudi vse njene prostore. Kot je povedal organizator srečanja Franc Toplak, ki je srečanje organiziral tudi pred desetimi leti, so prišli na srečanje sošolci
in sošolke od vsepovsod. Največ seveda iz okoliških občin, nekateri pa tudi iz raznih krajev po Sloveniji in iz tujine. Po sprejemu pri županu Francu Kekcu so se nato jubilanti odpravili v Stojnce, kjer so se ob obujanju starih spominov poveselili do zgodnjih jutranjih ur.
Mojca Zemljarič
Župan Franc Kekec je s slavljenci nazdravil z Vinom iz korantove dežele, ki ga prideluje domačin Konrad Janžekovič
ne dokaze. Če bodo dokazi senzacionalno novico potrdili, bo to prvovrsten preboj v zgodovini biogenetike na črno in v nelegalnem laboratoriju.
Zanimivo je pogledati tudi uradno mnenje politike ZDA glede tega problema. Ameriški predsednik George Bush je od kongresa zahteval, naj kloniranje ljudi prepove. Predstavniški dom je sicer zakon sprejel, v samem senatu pa je naletel na pomisleke in bil ustavljen. So pa zato zamrznili vsa državna sredstva za tovrstne poskuse kloniranja človeške vrste. Zanimivo je, da sam proces sicer še ni prepovedan, vendar pa ameriška vlada ne daje denarja laboratorijem, ki delajo tovrstne poskuse. Med razpravo v parlamentu je bilo slišati, da ni preveč modro prepovedati državno intervencijo v kloniranje ljudi, saj se bo po drugi strani tovrstno početje razbohotilo na neregistrirane laboratorije. Zdi se, da so se strahovi uresničili.
Sprašujem se, od kod želja po kloniranju človeka. Res je, da kloniranje kot tako že dolgo ni več tabu, da se ga že stoletja uporablja v smislu napredka medicine in znanosti, predvsem pri odkrivanju zdravil za neozdravljive bolezni. Kloniranje sesalcev je doslej prineslo tako pozitivne kot negativne rezultate. Nekatere živali živijo povsem normalno življenje, spet druge so se rodile s hudimi genetskimi okvarami ali pa so poginile kaj kmalu po rojstvu.
Miselnost, da smo prišli do te točke, da se lahko počne že vse, kar si človek poželi, me navdaja s strahom. Kloniranje človeka prinaša s seboj veliko etičnih in humanih pomislekov. Rojstvo ni več naravno, ampak je podoba človeka že vnaprej znana, določena. In tako izpodriva mit o posamezniku kot individuumu, mit o drugačnosti. Kot tudi kloniran otrok več ne bo tabula rasa, ampak že vnaprej popisan list papirja. Kam gre ta svet?
Bronja Habjanič
SREDISCE OB DRAVI / najstare-
v	v
jsi občan slavil
Zagorelo je sto sveik
Najstarejši občan občine Ormož Anton Jurjaševič iz Trške ulice 17, iz Središča ob Dravi, je 2. januarja 2003 napolnil natanko sto let. Ob tej priložnosti so ga z darili in voščili obiskali župan občine Ormož Vili TTofenik, predsednik KS Središče ob Dravi Toni Jelovica in predsednik središkega društva upokojencev Janko Mihorič. Stoletnik je bil zelo dobro razpoložen in je ob obisku pripomnil, da manjka le še predsednik države. In teh je Anton Jurjaševič služil kar nekaj. Spomin mu v trenutku odpotuje 50, 60 in več let nazaj. Odlično se spomni šolskih pesmi in vsega, kar so jih naučili v šentjurski kmetijski šoli.
Anton Jurjaševič je bil ob svojem 100. rojstnem dnevu dobro razpoložen: »Manjka samo še predsednik države!«
Najraje se spominja najbolj dramatičnih dogodkov svojega življenja. Tako se natančno spomni trenutkov, ki jih je preživel v ujetništvu v času 2. svetovne vojne. Izbiral je lahko med članstvom v Kulturbundu ali ujetništvom. V tujini, kjer je ušel koncentracijskim taboriščem in bil dodeljen za delo na kmetiji, je spoznal, da "je naš preprosti človek bolj razgledan in priden kot Nemci, ki se imajo za zelo "fleissig" in "klug". V ujetništvu je preživel 18 mesecev. Pripovedoval nam je, kako je kot otrok na kolodvoru opazoval vojake, ki so šli na fronto v 1. svetovni vojni, in so pogumno govorili, da bodo čez tri tedne že doma. Pa niso bili. Spomni se neumnosti in krutosti povojne obla-
sti, ki je jemala zemljo in živino. Veliko ve o preteklosti in spomin mu odlično služi. Zelo rad se pogovarja s svojim zdravnikom Ivanom Meškom, po čigar obiskih je spet dolgo čil in zdrav.
Do 90. leta je še sekal drva, do lanskega poletja je še hodil naokrog, sedaj pa je stoletnik, najstarejši občan občine Ormož, priklenjen na posteljo: "Dokler lahko še delaš, je vse v redu, ko pa samo strop gledaš,... " Zanj ljubeče skrbi 80-letna žena Draga. Poročila sta se leta 1948 in v zakonu se jima je rodil sin Anton. Če ga vprašate, zakaj se tako dolgo ni poročil, hudomušno pove, da je moral počakati, da je Draga zrasla.
viki klemenčič ivanuša
PTUJ / videmcani na tretji dan novega leta na obisku pri slavljencu
Milan Lamot praznoval 90 let
V občini Videm bodo do konca leta nazdravili kar sedmim 90-letnikom in prvi med njimi Milan Lamot je častitljivi praznik slavil že drugi dan novega leta, ko so mu v Domu upokojencev na Ptuju pripravili nepozabno slavje. Tam je njegov drugi dom že dobrih sedem let, sicer pa gospod Milan izhaja iz videmske občine, iz vasi Trnovec pri Selih in je član tudi domačega društva upokojencev.
Nazdravili so visoki starosti Milana Lamota, ki jesen življenja preživlja v ptujskem domu upokojencev. Foto: TM
V življenju je počel veliko zanimivega; bil je aktiven v nekaterih društvih, zelo rad pa obuja spomine na leta, ko je ob rednem delu našel čas tudi za
"šoštarska" opravila, saj je v vasi in okolici veljal za zelo spretnega čevljarja. Mnogi se ga še danes spominjajo po njegovem starem kolesu, s katerim je go-
spod Milan naredil mnogo kilometrov, pa motorja, ki mu je zvesto služil vse do odhoda v dom. Življenje v domu upokojencev mu veliko pomeni, daje novih moči in energije za življenje, pravi slavljenec, njegov sostanovalec Mihael Janžekovič iz Bukovcev pa je njegov dober prijatelj in želi, da tako ostane še veliko let.
Dan po praznovanju visokega življenjskega jubileja 3. januarja so ga v domu obiskali tudi predstavniki iz občine Videm: župan Friderik Bračič, direktorica občinske uprave Darinka Ratajc, svetnica občine Bernarda Galun, predsednik sveta KS Sela Igor Galič in farni župnik p. Emil Križan. Ob stisku roke, prazničnem voščilu in zdravici je kratko druženje s slavljencem kar prehitro minilo, v pogovoru so obudili tudi nekaj kratkih zgodb iz starih časov, gospodu Milanu pa obljubili, da se čez leto spet srečajo, do takrat pa naj mu služi zdravje in dobra volja naj ga spremlja.
T. Mohorko
TEDNIKOVA AKCIJA / kateri je najbolj priljubljen duhovnik
Janko frangez - duhovnik iz Majsperka
preberem kako knjigo."
Kakšen je vas življenjski moto?
"Delaj dobro in varuj se hudega. In tega se posku{am držati."
Kaj se vam zdi najzanimivejši del vašega poklica?
"Vse, kar delam, se mi zdi zanimivo. Mogoče bi izpostavil delo z otroki in mladino, nasploh delo z ljudmi. Zelo dober občutek je, ko vidi{, da lahko
Ta teden vam predstavljamo Janka Frangeža, duhovnika, ki deluje v Maj{perku. Za duhovni{tvo se je odlo~il pred 25 leti. Kot je dejal sam, je vedno ~util nek notranji poziv k temu poklicu. Njegova najve~ja želja je, da bi ljudje postali bolj iskreni in humani do drugih. Njegov življenjski moto je: "Delaj dobro in varuj se hudega."
Zakaj ste se odlo~ili za duhovniški poklic?
"Vsak človek ima lastno izbiro in se odloči za poklic, ki se mu zdi zanj najprimernej{i. Meni se zdi, da gre pri tem za neko poklicanost. Sli{i{ nek klic in nanj enostavno odgovo-ri{. In pred 25 leti sem ravno to storil - odgovoril sem notranjemu glasu."
Kje vse ste delali?
"Delal sem na treh mestih: najprej v Slovenski Bistrici, nato so me prestavili v Križev-ce pri Ljutomeru, trenutno pa delam v Maj{perku."
Opišite nam svoj vsakdanjik!
"Vstajam okrog petih. Najprej opravim to, kar vstajanju sledi. Nato grem v učilnico in pripravim prostor za verouk. Prvi verouk se namreč začne že ob sedmi uri. Zatem sledi ma{a. Potem je delo s strankami. Ce je čas, potem imam kosilo in popoldan spet verouk. Nato opravljam različne dejavnosti, kot so obiski starej{ih in bolnih va{čanov, delo s Kari-tasom in podobno. Trikrat tedensko obiskujem fitnes. In ob večerih, če mi le čas dopu{ča,
ljudem s svojim početjem po-maga{. Včasih porabim pol dneva za pogovore z ljudmi. In zato se mi zdi ravno to najzanimive-j{i del duhovni{tva."
Kaj je po vašem mnenju glavna naloga duhovnika?
"Kot je rekel Kristus, imeti življenje, in da bi le-tega imeli v izobilju. Ce kdo nima sreče, naj ima duhovnika, ki mu bo po-sku{al pomagati."
Kateri drugi poklic bi si izbrali, ~e ne bi bili duhovnik?
"Po končani gimnaziji sem {el v vojsko. Ko sem pri{el iz vojske, sem premi{ljeval, da bi {el {tudirat medicino. In tik pred {tudijem sem si premislil in
Otvoritev župniščo v Mojšperku leta 2002: Janko Frangez (na sredini), Franc Bezjak (levo) in mariborski škof dr. Franc Kram-berger (desno)
RADI0))1TEDNIK
Spoštovani,
postanite naročnilc/naročnica Tednil<a in podarimo vam darilo v vrednosti 10.000 SIT! Naše darilo obsega:
-	6 X 600 SIT popusta pri malih oglasih v TEDNIKU	3.600 SIT
-	popust pri naročilu zahvale ali spomina v TEDNIKU	3.000 SIT
-	popust pri naročilu čestitke na RADIU PTUJ	2.480SIT
-	vsako četrtletje Vam podarimo eno številko TEDNIKA	920 SIT
SKUPAJ:	10.000 SIT
Darilo boste lahko unovčili celo leto 2003. Za vsako četrtletje Vam bomo na položnici odšteli naročnino za eno številko, ostale popuste pa boste naročniki TEDNIKA uveljavljali s pomočjo kuponov kadarkoli v letu 2003. Kupone lahko unovčijo samo aktivni naročniki, ki imajo poravnano naročnino. Če boste izkoristili vse ugodnosti, vas bo celoletna naročnina na TEDNIK namesto 11.960 SIT stala samo 1.960 SIT Toliko novic za tako malo denarja! TEDNIK - VAŠE ŠTAJERSKE NOVICE.
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov: Pošta: _ DŠ:_
Datum naročila in podpis:
Tel.:
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednikd.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
se vpisal na teolo{ko fakulteto. Najbrž bi se torej odločil za zdravnika."
Katera je vaša najve~ja želja?
"Težko se je odločiti za kakšno posebno željo. Ljudje smo pač takšna bitja, da nikoli nismo zadovoljni s tem, kar imamo, in si zmeraj želimo nekaj novega in nekaj več. Ena izmed mojih želja je, da bi si ljudje prizadevali za uresničitev stvari, ki si jih želijo naši najbližji.
Želim pa si tudi, da bi mladina začela bolj spoštovati starejše ljudi in da bi odnosi med ljudmi postali bolj osebni. Današnji način življenja je namreč kriv za to, da formalno smo skupaj, dejansko pa si nismo dovolj blizu. Vsi bi se morali potruditi za bolj iskreno in humano življenje."
Kaj vam pomeni ljubezen?
"Ljubezen zame pomeni to, da imaš nekoga rad. To pomeni, da narediš za nekoga vse, kar veš, da ga bo osrečilo. Da narediš zanj vse, ne glede na posledice, ki jih bo to dejanje imelo na tebe. Normalno je to, da vsi poskrbimo najprej zase, a iskrena ljubezen zahteva od nas, da preidemo to mejo in postanemo manj sebični."
Ali imate kakšnega vzornika?
"Poznam krasnega človeka. Ime mu je bilo Ivan Kupčič in je bil duhovnik v Cirkovcah.
Wk M!
hdm-ovdéovníkzímesoom
NAJBOLJ PRILJUBLJEN DUHOVNIK ZIME 2

(trenutni vrstni red):
1.	Edi Vajda, Sv. Andraž, Zg. Leskovec
2.	Janez Maučec, Sv. IVIarko, Markovci
3.	Marijan Fesel, Sv. IVIartin, Hajdina
4.	Alojz Klemenčlč, Sv. Trojica v l-laiozaln
5.	Janko Frangež, Sv. IVliklavž, iVIajšperk
6.	Emil Križan, Sv. Vid, Videnn pri Ptuju
7.	Jože Kramberger, Sv. Doroteja, Dornava
8.	Slavko Štefko, Sv. IVIarija, Poienšak
9.	Janez Gogner, Svetinje
10. Jožef Rajner, Sv. Boifenk, Trnovska vas
Glasujem za:_
Ime oz. naslov župnlšča:_
Ime In priimek glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
On je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj sem se odločil za duhovniški poklic. Bil je izredno dober človek in hkrati tudi do-
Kupon velja do 15.1.2003
ber duhovnik. In on je tisti človek, ki ga resnično spoštujem in mi je za vzor."
Dženana Becirovic
ZAVRC / srečanje 50-letnikov
Neko~ v šolo skupaj smo
000
"Neko~ v {olo skupaj smo hodili, potem vsi po {irnem svetu se razgubili. Sedaj, po dolgih letih, si želimo, da se vsi na istem mestu spet dobimo ...
Zgornji verzi so vabili na srečanje 50-letnikov občine Zavrč v soboto, 28. decembra. Zbrali smo se (žal samo polovica od povabljenih) pred novo {olo v Zavrču. Vsi, ki smo pri{li, smo prinesli s seboj dobro voljo.
Srečanje se je pričelo z ma{o, ki jo je daroval g. Jože Pasič-njak. Z njo smo počastili spomin na vse na{e prerano umrle so{olce in so{olke. Nato smo se odpravili na Švabovo, na turistično kmetijo, kjer smo spro{č-eno obujali spomine iz otro{tva
in si tudi zaupali, kako živimo danes.
Kot otroci smo bili mi, rojeni leta 1952, večinoma zelo revni, zlasti tisti, ki so bili brez enega od star{ev ali pa so star{i svoje težave utapljali v alkoholu. Slabo smo bili oblečeni, {e v mrazu smo hodili v {olo bosi, copat nismo poznali. Do {ole so imeli nekateri tudi več kilometrov. Bivali smo v starih hi{icah, ki so bile polne ljudi. Ni bilo denarja ne za oblačila in ne za knjige in zvezke. Spomnili smo se, da
nam je v {oli čistila in kuhala gospa Lizika. Po končani osnovni {oli so se eni tudi iz{olali, zlasti tisti, ki so imeli zaposlene star{e. Veliko se jih je razteplo po Sloveniji ali pa so od{li celo v tujino. Nekateri pa smo ostali kar doma in se nekako zna{li s pridnim delom in marljivostjo, da nam danes ni tako hudo.
Ob večerji smo se pomenili {e o marsičem. Seveda smo tudi zaplesali in se poveselili, tako da je bila noč za vse prekratka. Ob slovesu smo si vo{čili "srečnega novega" in si obljubili, da se bomo spet srečali.
Marija Kotot in Terezija Majcenovic
Na podelitvi novoletnih daril reče Janezek dedku Mrazu:
"Veš kaj, dedek Mraz. Da me ne boš letos spet metal na finto in mi za darilo prinesel šolske zvezke in šolske knjige!"
***
"Včeraj smo tekli kros in postal sem rekorder. Tisoč metrov sem pretekel v eni minuti!^ se hvali Marjan.
"Nemogoče!" mu ne verjame Peter. "V minuti pa nisi mogel preteči kilometra!"
"Pa sem! Poznam namreč bližnjico!^
***
"Moj brat je padel s trideset metrov visokega drevesa."
"Pa je preživel?"
"Ja, samo po kolenu se je malo popraskal.
"Neverjetno! Kako je to mogoče?'
"Ja, padel je s prve veje, ki je meter visoko."
Miha in Peter se igrata v parku, ko zagledata parček, ki se na klopci strastno poljublja.
"Kaj pa delata?' vpraša Miha.
"Kaj ne vidiš, da ji hoče ukrasti
žvečilni gumi!?"
***
Mirko je že dolgo prosil starše, da želi imeti telefon v svoji sobi. In res. Končno je za rojstni dan od staršev dobil telefon. Takoj je poklical prijatelja Milana in se mu pohvalil!"
"Milan, nov telefon imam! Kličem te iz svoje sobe!"
"Si zadovoljen z njim?'
"Super je, le vrvica je nekoliko prekratka, tako da moram sedeti za mizo, ko telefoniram. Raje bi med telefoniranjem ležal na postelji."
"Jaz imam pa zelo dolgo telefonsko vrvico, zato jo lahko za
kakšen meter potegneš k sebi!" ***
"Babica, kaj je to ljubimec?'
"Ljubimec? Ljubimec?! O, groza!!!"
Babica steče v klet in odpre
omaro. Ven pade okostnjak. ***
Matejka je med počitnicami obiskala babico in na podstrešju odkrila veliko sliko, na kateri sta bila upodobljena moški in ženska.
"Babica, kdo pa je na tej sliki?' je vprašala.
"To sta tvoj pradedek in prababica!"
"Kje pa živita? V pragozdu?' ***
Oče in mama sta se stisnila v postelji, ko je v spalnico vstopil mali Franček.
"Oči, daj mi tisoč tolarjev!'
"Zakaj neki?'
"Stric Milan mi jih je tudi dal, ko sem ga videl z mamico v postelji."
Mladi dopisniki
IZLET NA [MOHOR IN MALIC
V	prekrasnem jutru smo se učenci planinskega krožka odpravili na planinski izlet, ki ga je organiziral mladinski odsek Planinskega dru{tva Ptuj. Pot nas je z avtobusom najprej vodila mimo Celja vse do La{ke-ga. Od tam smo pot nadaljevali pe{. Vzpenjati smo se za~eli v sončen dan in na vrhu Maliča nas je pričakal stolp. Strmo smo se vzpenjali po ozki poti in po treh urah hoje osvojili vrh Ma-liča. Na vrhu nas je razveselil lep razgled na La{ko in na dolino ter oddaljene hribe in njihove bele vrhove.
Pot nas je dalje vodila do koče na [mohorju, kjer smo se okrepčali in si ogledali bližnjo cerkvico in staro lipo, kjer smo tudi naredili nekaj nepozabnih fotografij.
V	popoldanskih urah smo se počasi vračali po strmem pobočju Šmohorja, kjer so nas ob poti presenetile že razcvetene trobentice, resje in telohi vse proti dolini, kjer nas je že čakal avtobus.
Polni novih doživetij smo se prijetno utrujeni, a vseeno zadovoljni vračali proti domu, kjer so nas že težko pričakovali na{i star{i.
Tadej Tofant, 3. b
OŠ Ljudski vrt
BILO JE NEKOC
Nekoč so živeli v hi{ah, ki so bile pokrita s slamo. Spremenilo se je zelo veliko. Oblečeni so bili v stara oblačila, ki so jih pre{ili s krpicami ali pa so jih dobili od sosedovih, bogatih ljudi. Jedli so zelenjavo, ki so jo pridelali na vrtu ali njivi. Meso so jedli le tu in tam ob nedeljah. Oprema je bila narejena doma, v {oli so imeli namesto zvezkov tablice. Ob ve~erih so molili. Le redki so imeli radio, televizije ni bilo. Avtomobile so imeli le bogati.
Laura-Janet Pernat, 2.a/9
OŠ Mladika, Ptuj
Planinci iz osnovnih šol Grajeno, Mladika in Ljudski vrt
KAKO SO ŽIVELI NEKOC
Neko~ so živeli bolj skromno. Imeli so eno lepšo obleko za praznike. Druga obla~ila so bila bolj preprosta. Deklice so bile v krilih. Jedli so krompir, zelje in drugo zelenjavo. Ob nedeljah so jedli poga~e, meso pa so jedli na kolinah in ob ve~jih praznikih. Hiše so bile manjše. V kuhinjah so imeli štedilnike na drva. Imeli so krušne pe~i, na katerih so spali otroci. V šoli so pisali na tablice. U~-itelji so bili zelo strogi. Pozimi so ob ve~erih li~kali, skubili perje, luš~ili bu~nice. Imeli so samo radio. Avtomobilov niso imeli.
Lucija Meznari~, 2.a/9
OŠ Mladika, Ptuj
Ce bi se lahko vrnila v preteklost, ~esa ne bi naredila?
NATAŠA: Pred dvema letoma ne bi šla z mamo k babici in ne bi doživela prometne ne-sre~e.
LEJA: Ne bi se tepla, zlomila stola, nikoli ne bi verjela sestrama.
NINA: Mogo~e bi se ve~ u~-ila in manj mislila na fante.
TINA: Ne bi sko~ila s skakalnice in si zraven pela.
MEDEJA: Ne bi hodila v to šolo.
Zbrala Ur{ka Kmetec 7.r.,
OŠ Cirkovce
RADIOPTUJ
89,8'98,e«l04T3MHz
ČETRTEK, 9. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 CONECT 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). PETEK, 10. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). SOBOTA, 11. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
NEDELJA, 12. januarja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI^ 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PONEDELJEK, 13. januarja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
TOREK, 14. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.00 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Murski val). SREDA, 15. januarja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.00 Obvestila (še 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Z. Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (M. Pušenjak in T. Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SVET SE VRTI NAPREJ
ART.SI - NOVA SLOVENSKA REVIJA
v slovenskem prostoru smo pogrešali revijo, ki bi tako ljubiteljem kot poznavalcem posredovala informacije vizualne kulture. Podro~je slikarskega, kiparskega, grafi~nega, fotografskega, oblikovalskega in arhitekturnega ustvarjanja bo zapolnila revija ART.SI , ki obeta skoraj sto strani ~lankov, predstavitev, komentarjev, razmišljanj, knjižnih ocen, intervjujev.Posebno pozornost bo posve~ala problematiki trga umetnin in starin, sejmom in avk-cijam.Manjkali ne bodo teko~i galerijski programi in informacije o tem kaj se omembe vrednega pripravlja v bližnji prihodnosti. Prva številka je ugledala lu~ sveta v zadnjih dneh lanskega leta, naslednje bodo izhajale s trimese~nimi premori. Oblikovno je vše~na, pripravljena v privla~ni oblikovalski in tiskarski izvedbi. Kvalitetno izvedbo nam zagotavlja založnik Znanstveno raziskovalno središ~e Bistra Ptuj in ekipa izbranih sodelavcev z urednikom Branetom Kovićem.
SREBRNA IN SIVA NAJLJUBÎI BARVI VOZNIKOV
V	LETU 2002
Voznikom avtomobilov sta bila lani najljubši barvi srebrna in siva, so pokazali rezultati ankete, ki so jo izvedli vodilni proizvajalci avtomobilskih barv. Tretjina avtomobilov, ki so jih izdelali v ZDA, na Japonskem in v Evropi, je bila namreč srebrne ali sive barve, poro~a nem{ka tiskovna agencija dpa. V ZDA je bilo omenjene barve 22 odstotkov prodanih avtomobilov, v Evropi 40 in na Japonskem 35 odstotkov. K temu je po mnenju strokovnjakov prispevala popularnost tehnologije, pa tudi raz{irjenost srebrne barve v proizvodnji pohi{tva, obla~il in v arhitekturi. Druga najljub{a barva ameri{kih voznikov je bila bela, v Evropi pa modra.
PARI SE PREPIRAJO PREDVSEM ZARADI SEKSA IN DENARJA
Pari se prepirajo predvsem zaradi seksa in "skupnega prora~una", je po poročanju nem{ke tiskovne agencije dpa pokazala anketa nem{kega časnika Laura, ki je zajela 1059 oseb, starih med 16 in 65 let. @enske in mo{ki pa imajo različne povode za prepir: medtem ko se kar 45 odstotkov žensk najpogosteje prepira zaradi skupnega denarja, so nakupi in či{čenje glavno jabolko spora le za 34 odstotkov mo{kih. Sporna tema {tevilka ena je namreč za kar 45 odstotkov mo{kih seks, o katerem pa se najpogosteje prepira le 37 odstotkov žensk.
AVSTRALSKI ZNANSTVENIK NAJ BI NA MARSU ODKRIL TEKOČINO
Avstralski znanstvenik Nick Hoffman je na Marsu odkril sledi tekočine, toda, kot je sam sporočil, naj ne bi {lo za vodo, kar torej izključuje možnost življenja na tem planetu. Nick Hoffman, geolog na univerzi v Melbournu, je sporočil, da je na podlagi posnetkov, ki jih je naredila sonda Mars Global Surveyor blizu polarnih območij rdečega planeta, odkril kanale novej{ega datuma. "Dolgo sem opazoval posneta območja in si posku{al predstavljati, kaj se dogaja. Končno sem ugotovil, da gre za tekočino", je povedal za avstralski radio. Znanstveniki so na Marsu dolgo iskali sledi tekoče vode. To bi namreč pomenilo, da na planetu lahko obstaja življenje. Vendar pa se Nick Hoffman nagiba k mnenju, da je kanale izoblikoval zmrznjen ogljikov dioksid, ne pa voda. Narava na Marsu ni najbolj naklonjena življenju, temperatura se giblje od 20 do minus 140 stopinj Celzija, ozračje pa sestavlja 95 odstotkov ogljikovega dioksida. Zato avstralski znanstvenik meni, da tekočina, ki jo je zaznal na posnetkih, nikakor ni voda, saj bi ta pri tak{nih temperaturah zmrznila. Kljub informacijam o prisotnosti ledu na rdečem planetu pa NASA {e ni na{la vode v tekočem stanju, je {e povedal Nick Hoffman.
KROKODIL SE JE PODAL NA DOLG SPREHOD
Policijska patrulja v Derbyju na severozahodni obali Avstralije je minuli teden na{la krokodila, ki se je mirno sprehajal po mestu, daleč od močvirja, kjer sicer živi. Krokodila, dolgega 1,2 metra, so prepeljali na policijsko postajo in ga zaprli v zaporni{ko celico, je povedal policist John Anderson. Dodal je {e, da je krokodil žival, ki pogosto zapusti močvirje, toda tokrat si je izbral le nekoliko predolg sprehod. Ker sodi krokodil med za{čitene vrste, so ga vrnili v njegovo naravno okolje.
V	ZDA VSE POGOSTEJÎE KREMIRAJO HIÎNE LJUBLJENČKE
Američani so na svoje hi{ne ljubljenčke tako navezani, da se vse več lastnikov odloča za njihovo kremiranje, da bi jih imeli v bližini, poroča ameri{ka tiskovna agencija AF! Tako se Sharon Steefle spominja sedem srečnih let, ki jih ji je podaril njen kuža Sebastian. "Bil je najbolj{i prijatelj, kar sem ga imela," pravi. "Ko ga nisem mogla peljati s seboj, sem ostajala doma. Tako sva bila navezana," se spominja Sharon. Ko je marca lani Sebastian umrl zaradi infekcije jeter, je Sharon kremirala njegove ostanke, kot je to storila s petimi psi, ki jih je imela prej. Pepel vseh svojih hi{nih ljubljenčkov hrani v žarah, na katerih so prilepljene njihove slike. Vse več klinik po ZDA ponuja usluge kremiranja hi{nih ljubljencev. Bill Remkus, lastnik pokopali{č za živali blizu Chicaga, je začel s kremiranjem živali pred desetimi leti. Danes se v njegovem krematoriju izvede tudi do 20 kremacij dnevno.
MALEZIJA SPREMINJA ZAKONE V KORIST POLIGAMIJE
Malezija je naznanila spremembo zakonov, ki se nana{ajo na poligamijo ali mnogoženstvo. Muslimanskim parom naj bi omogočili sklenitev druge, tretje ali četrte zakonske zveze v svoji domovini, tako da jim zaradi tega ne bi bilo treba potovati na Tajsko. S tem bi po besedah malezijskega ministra za verstva Šahidana Kesima lahko vodili evidenco o porokah. Z napovedanimi spremembami se po njegovih besedah sicer ne strinjajo ženska združenja, vendar je poligamija v muslimanskem svetu dovoljena in jo je treba spo{tovati, dodaja. V skladu s predvidenimi zakonskimi spremembami malezijski mo{ki muslimanske veroizpovedi ne bodo več potrebovali soglasja prve žene, če se bodo želeli oženiti z drugo, kar je bilo doslej obvezno, poroča nem{ka tiskovna agencija dpa.
VSA PUTINOVA PISMA
Ruski predsednik Vladimir Putin je zadnji teden preteklega leta prejel približno 13.000 pisem z vseh koncev sveta. Na predsednika Putina je bilo tako naslovljenih 12.920 pisem, vključno s 5280 pismi, ki so bila napisana v tujem jeziku, 2876 sporočil pa je bilo poslanih prek svetovnega spleta. Pretežni del pisem so sestavljale čestitke ruskemu predsedniku ob novem letu, preostalo pa so večinoma pro{nje in predlogi, ki so jih prebivalci z vsega sveta namenili ruskemu predsedniku. Vsako deseto pismo je vsebovalo opozorilo o stanovanjskih težavah, vključno z načrtom za predstavitev davka na tržno vredost od privatizacije stanovanj. Nekatera pisma pa so bila odziv prebivalcev Ruske federacije na Putinov govor 19. decembra 2002, ki je bil namenjen prav njim. Nekaj je bilo tudi predlogov glede praznovanja 300. obletnice St. Petersburga, ki bo v leto{njem letu.
kraji, ki očarajo
Naše mesto - dvatisoiletno gnezdeče
še malo, pa nas bo prežel vonj po pustnih krofih, razposajenost karnevala, koranti in seveda spro{~enost, veselje, smeh ter napovedovanje prvih pomladnih dni, kar vse je na tem koncu Slovenije {e intenzivnej{e, zato bom ta teden pisala o NA[EM mestu.
Dana{nji ptujski gri~ se je zavojevalcem zdel primeren, da so obenj naslonili svoj kamniti prehod preko reke. In ~e so že imeli most in ~e so pred njim postavili voja{ki tabor, potem naj bo na
Vsi so se ustavljali ob Dravi. Divjali so na vzhod, v Panonsko ravnico, pa se jim je na obali Drave vsaj toliko zataknilo, da so se morali utaboriti in zgraditi most.
ki je v resnici zraslo že prej. Nikoli ne bomo vedeli, katera je bila najstarej{a rimska postojanka na Slovenskem, zagotovo pa je med vsemi na rimski poti z zahoda proti vzhodu kot prva omenjena prav na{a — ptujska!
Rimska doba pa je še danes zapisana skoraj na vsakem koraku. Poglejte na pročelja srednjeve{kih hi{ in opazili boste vklesano kamenje iz rimskih časov, ki so ga pač porabili za gradnjo; v ptujski zemlji arheologi pri vsakem odko-pavanju odkrivajo kamnite, keramične
Naše mesto je videlo kneza Koclja, gostilo salzburške nadškofe, se borilo za vzhodno mejo proti Ogrom. Lahko se pohvalimo z izjemnim dokazom lastne pomembnosti iz leta 1376. Ohranili smo namreč prvi mestni statut, na osnovi katerega je moč ugotoviti, da je bil Ptuj v tistih stoletjih za Evropo nekaj takega, kot so danes Pariz, London. Iz našega mesta so prihajali najbogatejši Evropejci, ki so obogateli s svojimi trgovskimi spretnostmi prav na tem mestu. Od rimskih časov povezana ita-
drugi strani še civilno mesto s svojim forumom — tako ali tako je bila sem od Celeie ravno pravšnja razdalja, da so v četverovpregi enkrat zamenjali konje, potem pa so se s spočitimi zapodili dalje po ravnici, ki je obetala nove province. Rimljani so zagotovo natančno vedeli, čemu so se zaustavili na obalah našega mesta in s svojo Petovio postavili temelje našim domovom.
Ce že ne moremo natančno vedeti, kdaj so se odločili za svojo novo postojanko, pa nam je zgodovinar Tacit v svojih zgodovinskih delih izdal vsaj to, da so leta 69 v Petovioni vojaški poveljniki iz Podonavja izvolili za rimskega cesarja Vespaziana, ker z Vitelijem več niso bili zadovoljni. Ta prva pisna omemba velja za rojstno letnico mesta,
in kovinske sledi tistega časa: iz zemlje so izgrebli že pet mitrejev, v katerih so rimski bojevniki častili v začetku prepovedanega boga Mitro, in navsezadnje prav sredi Slovenskega trga v starem mestnem jedru še vedno stoji nagrobnik rimskega župana Marca Valerija Vera iz 2. stoletja. Zaradi prizorov iz mita o Orfeju se ga je prijelo ime Orfejev spomenik. V srednjem veku si niso prav nič pomišljali, da ne bi obenj privezovali pekov, ki so goljufali pri teži kruha, ali pa kopačev, ki se niso držali cehovsko predpisanih cen. Od nagrobnika preko sramotilnega stebra je do danes pet metrov visok blok pohorskega marmorja le dobil svojo veljavo, da lahko na glas in vedno priča o skoraj dveh tisočletjih ptujske zgodovine.
ORMOŽ / praznično druženje
Prodajali najlepša darila
Pred prazniki so svoje moči združili Gimnazija Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj in Pevsko društvo Cabaletta, ki so predpraznično stresno sobotno dopoldne spremenili v prijetno dopoldne za male in velike.
Članice pevskega društva Cabaletta pod vodstvom Helene Polič Kosi so s priložnostnimi pesmimi in dobro voljo skrbele za to, da se je na Kerenčičevem trgu ves čas zadrževala precejšnja množica ljudi.
lijanski polotok in panonska nižina sta namreč ostala povezana in sta na podoben način povezana še danes.
Moram povedati, da je naše mestno jedro en sam muzej na prostem. Od rimskih nagrobnikov, preko proštijske cerkve s kipom svetega Jurija in La-ibovega oltarja do parlerjanske maske na nekdanji mestni apoteki ali grafične razstave v okroglem vodnem stolpu ob Dravi, od obnovljenega prezbiterija mi-
danes, oboki in dokumenti najstarejših pa pričajo o skoraj osmih stoletjih vinske tradicije na Ptuju. Nekaj najstarejših slovenskih buteljk zlate trte iz leta 1917 dela družbo drugim vinskim letnikom izpred druge vojne, povojno arhiviranje vinskega pridelka pa je bilo obilno in načrtno, tako da je ta podzemni spomenik resnično bogat in okusen.
Še globlje od vinskih kleti pa se pod Ptujem skriva zdravilna voda. Izvrtali so ji pot na površje in zgradili toplice tam blizu, kjer so v svojem lastnem kopališču uživali bojevniki rimskih legij, ki so taborili pred Ptujem. Tako se v našem dvatisočletnem mestu vse vrti v krogu. Vrtijo se spomeniki, dokumenti, ljudje, vino, topla voda, mitična verovanja, neverjetno veliko ohranjenih pustnih in drugih običajev z znamenitim korantom na čelu. Le ljudje na Ptuju več nismo med najbogatejšimi Evropejci, če bi nam pregledali bančne račune, a naše bogastvo sta prijaznost in prvin-skost ter LJUBEZEN — do soljudi in našega mesta.
Vlasta Klep Fotografije: Črtomir Goznik
POGLEJ IN
ODPOTUJ
KARNEVALSKE BENETKE. 1=2
15.2.,22.2.,1.3.,a
9.990
t, 1D, cena za 2 osebi
(karneval se začne že 1 mesec pred pustomi)
POMUBJE, Sončkov klub
10.990
vlkendl do 9.2., 3* Dlana, bogat program, kopanjo, 2D, P0L,otnikdo7lotbrazplaino
LENOAVIL Sončkov klub
12.990
vikendi do 2.3., 3* iiotel Lipa, bogat program, 2D, POL, otrokdo12ietbrozpiaeno
PORTOROŽ, 1=2
17.990
do 30.3., 3* Lucija, Sončkov kiub, 3/4D, NZ, iziet, kopanje, žport... cena za 2 oiobil_
AntalilB
46.170
18.1., 3' hoteli, potovanja * oddih: Sida - Pamukkala -Komar, 7D, POL, polet iz avstrijskih letaliil!
VIKEND V PEKINGU
156.000
19.2., 3* hotel, 5D, POL, bogat program, slovensko
EGIPT-
174.000
14.2., 21.2., potovanjetkrižarjenje, 8D, POL/P, vstopnine, odliino slovenska vodenje
SONČEK
\/ TUI potovalni center
PTUJ, Kt«mpljeva 5, teL 02/749 32 82
noritske cerkve do Marijinega stebra, od srednjeveškega Florijanovega spomenika na Mestnem trgu pa vse do pročelij hiš, ki skrivajo detajle z zgodovinsko pomembnimi sporočili.
Za nameček pa je naše mesto spomenik tudi pod zemljo. Plitvo in globoko. Najprej z vinskimi kletmi, ki se skrivajo skoraj pod sleherno hišo in v katerih je vrel mošt in zorelo vino bližnjih dveh vinskih pokrajin — Haloz in Slovenskih goric. Nekaj teh kleti je na ogled še
Konzorcij TVH GIZ RPT HEI, Pristava 21a, 2282 Cirkulane tel.: (02) 762-00-60, www.halo.si
Projektna skupina Turistične vasi Halonga vabi vse turistične ponudnike na območju vinsko turistične ceste VTC11 in Haloze na projektne delavnice o pripravi marketing načrta turistične ponudbe Haloz za obdobje 2003-2005, ki se bodo odvijale dne 18.1 in 25.1.2003 od 9.00 do 16.00 ure v večnamenskem prostoru v Sovičah, pri okrepčevalnici Vrček. Prijave in kotizacijo v vrednosti 20.000,00 SIT je potrebno nakazati do 17.1.2003. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon 02 762-00-60.
Vabljeni!
Na Kerenčičevem trgu so se ob stojnicah in ubranem petju ustavljali naključni mimoidoči, ki so hiteli po nakupih, in tudi stalna publika muzejskih delavnic. Organizatorjem je dobro služilo tudi vreme, zato so z izvedbo svoje zamisli lahko upravičeno zadovoljni.
Prodajalci so na stojnicah ponujali knjige in marsikatera je najbrž končala lepo zavita pod božično jelko, saj so v ta namen tudi nekoliko znižali cene. Del izkupička so namenili Gimnaziji Ormož za nakup knjig za svojo knjižnico. Na muzejskih delavnicah so otroci s pomočjo prijaznih muzealk izdelovali božično-novoletne okraske. Tokrat so si zamislili vlite okraske iz mavca, ki so jih prebarvali z različnimi spreji. Dekliški pevski zbor Cabaletta pa je ves čas druženja neumorno prepeval koled-nice in znane otroške pesmi, navdušeno pa so jim pomagali številni otroci, nekateri celo z glasbili.
Organizatorji so se zares potrudili, saj je vsak otrok prejel tudi darilce.
vki
miî^MJlUPIUJ
VSAK DELAVNIK OD 5. do 9.URE:
Štajerska budilka z Radom Škrjancem in dežurno novinarko!
Petek. 10. januarja od 20. do 24. ure:
Peta noč (Marjan Naliberger);
Sobota. 11. januarja od 20. do 2^. ure:
Glasba, šport in zanimivosti Qanko Bezjak in David Breznik);
Torek. 14. januarja ob 18. uri:
Pomoč sočloveku (Marija Slodnjak);
Sreda, 15. januarja ob 18. uri:
Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko).
NOVI INTERNETNI PORTAL! ww.radio-tediiik.si
Vaša sporočila sprejemamo na GSM 031 789 999, SMS sporočila pa na 041 818 666!
Kuharski nasveti
Leto se je že dodobra začelo, stare in nove obveznosti nas čakajo in tu so tudi kuharski nasveti, v katerih se skupaj z vami vedno znova nekaj nau~imo, utrdimo, spoznamo ali izbolj{amo. Ve~ kot 50 prispevkov nas ~aka v teko~em letu, prvi pa je namenjen poru in njegovi uporabi v kulinariki.
Pora je tako kot čebule veliko različnih sort. Na njegov okus, barvo in velikost v veliki meri vplivajo razmere, v katerih raste.
Por spada v veliko družino čebulnic, saj njegov blagi okus pora rahlo spominja na čebulo. Pri nas ga gojimo kot enoletno zelenjavo, ki je priljubljena predvsem zaradi obeljenih stebel-nih listov in dejstva, da prenese zmrzal, kar pomeni, da je zraven brstičnega ohrovta in moto-vilca zelenjava, ki jo tudi te dni še vedno najdemo na vrtovih.
Por je cenjena zelenjava tudi zaradi velike količine kalija in železa, ki ga vsebuje, prav tako vsebuje manjšo količino provi-tamina A in vitamina C; tega najdemo največ v zelenih listih pora. Dolgo belo steblo mladega pora je več kot primerna zelenjava, ki jo narežemo na tanke rezance ali kolobarje za solato. Čeprav ga povečini toplotno obdelamo, je primeren za samostojne solate, sploh če ga prelijemo v vinegretsko omako.
Por je primeren za številne jedi. Tako ga uporabimo kot samostojno živilo in iz njega pripravimo številne tople in hladne jedi ali ga kombiniramo z drugo zelenjavo, pri pripravi mešanih zelenjavnih prilog ali je
ena izmed sestavin enolončnic. Uporabljamo ga tudi kot jušno začimbo, kar pomeni, da bodo številne čiste juhe še okusnejše, če jim dodamo por.
Pogosto ga ponudimo kot prilogo zraven mesnih jedi in rib. Okusen je tudi kot priloga, mariniran z olivnim oljem.
Pri toplotni obdelavi pora pazimo, da ga ne skuhamo preveč, saj s tem zgubi lep videz in okus. V tem primeru je bolje, da iz njega pripravimo porov pire, ki je prav tako okusen dodatek k pečenim mesnim jedem.
Pred toplotno obdelavo je pomembno, da stebla temeljito operemo in očistimo. Odrežemo konice listov. Po možnosti pustimo čimveč zelenega dela. Zunanje liste odluščimo in odrežemo zadebeljeni nastavek korenine. Nato porovo steblo prerežemo na polovico po dolžini, ga razstavimo ter pod tekočo vodo temeljito operemo. Pri tem ugotovimo, ali je por prezrel, saj je sredina pora v tem primeru trda ali izsušena.
Iz pora lahko pripravimo res številne jedi - od juh do prilog in porovih jedi, ki jih ponudimo kot samostojne. Posebej okusna je porova juha s proseno kašo ali porova kremna juha. Iz pora lahko pripravimo okusno poli-
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 412. NAD.
Duáevno z^d/avje otrok in nJ^ladosJni^^^v
124. nadaljevanje
Družina in duševno zdravje otrok - 6. nad.
Revščina in slab socialni položaj mnogih družin je danes žal zelo konkreten del resničnosti. Družine, ki so prikrajšane v osnovnih življenjskih potrebah, težko izpolnjujejo svoje vloge - tudi tiste, ki jih imajo pri otrokovem razvoju.
Nezaposlenost, gmotna stiska, pomanjkanje perspektiv, negotovost, napetost, nezadovoljstvo, strah pred prihodnostjo ne uravnavajo le družinskega ozračja, ki je za otroka nespodbudno in pogosto mučno, ampak neposredno vplivajo tudi na duševno ravnovesje staršev. Zatekanje le-teh v škodljive tolažbe in sprostitve, največkrat v alkohol in tablete, umik v kronično zlovoljnost, apatijo in depresijo, stopnjevanje občutij prikrajšanosti, ki se prav rade spremenijo v sovražnost do okolja in povečano kon-fliktnost v odnosih z najbližjimi, so le nekatere od
posledic težkih življenjskih razmer, ki se odražajo v motnjah duševnega zdravja odraslih. Te pa hudo motijo tudi otrokov duševni razvoj. Poleg tega je z dolgoletno gmotno prikrajšanostjo in slabim socialnim položajem družine pogosto povezana tudi slaba izobraženost in nepoučenost o osnovnih načelih zdrave vzgoje in o otrokovih razvojnih potrebah. Družine, ki žive na obrobju socialnega dogajanja, ne morejo ustrezno pomagati otroku pri harmoničnem vključevanju v okolje, saj ga preko staršev doživlja kot odklonilnega in nespodbudnega. Zato je prav pri otrocih iz družin, ki se čutijo nesprejete v konkretnem družbenem prostoru in so še dejansko prikrajšani, pogostejši razvoj delinkvent-nega in disocialnega vedenja.
Naslednjič pa o duševnih motnjah staršev.
vko, ki jo prelijemo čez testenine ali kuhan krompir.
Por se po okusu ujema s krompirjem, zato veliko jedi s porom vsebuje krompir. Tako lahko pripravimo okusno musako s porom in krompirjem. Samostojno kuhano porovo solato pripravimo tako, da skuhamo enako količino pora in krompirja. Por že surov narežemo na široke rezance. Kuhan krompir narežemo na kolobarje, dodamo ohlajen in kuhan por ter začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Od olja lahko uporabimo nekaj kapljic olivnega olja, lepo pa se mu poda tudi okus bučnega olja.
Kot prilogo por pogosto za-pečemo, tako da blanširanega prelijemo z bešamel omako in v pečici zapečemo. Bešamel omako lahko zamenjamo z mešanico sladke smetane in jajc, za boljši okus pa lahko dodamo še poljubna zelišča ali parmezan. Za prilogo lahko por tudi ocvremo, tako da ga po blanširanju ponovno sestavimo, narežemo na debelejše kolobarje, te pomočimo v gosto žvrkljano testo in na hitro ocvremo. Lahko pa rahlo kuhanega odcedimo in ohladimo, mu dodamo namočene drobtine, jajčni rumenjak, začinimo s soljo, po želji popramo, dodamo na kocke narezano slanino in oblikujemo zrezke ter jih prav tako lahko paniramo ali samo opečemo na vroči maščobi.
POR V OMAKI Z ROZINAMI
4 pore, voda za kuhanje, sol, jusna kocka, sok ene limone, 4 žlice rozin, 1,5 žlice skrobne moke, 1 žlica sojine omake.
Poru odstranimo zelene liste, ga razpolovimo in dobro operemo. Nato ga damo v vodo, solimo in damo kuhat. Začinimo z jusno kocko in limonin sokom ter kuhamo 20 minut. Dodamo dobro oprane rozine. Skrobno moko razmesamo v malo hladne vode in jo prilijemo k poru. Dodamo se sojino omako in kuhamo se 10 minut. Zraven ponudimo poljubno krompirjevo prilogo.
Avtorica: Slavica Domanjko
Por lahko tudi nadevamo. Najprej ga narežemo na 8 do 10 centimetrov dolge kose in ga razdelimo tako, da dobimo cevke. Cevke napolnimo z mesnim nadevom. Tega pripravimo iz mletega mesa, ki ga začinimo s soljo, peteršiljem, mleto kumino in česnom. Por previdno napolnimo s pripravljenim nadevom, ga damo v manjši pekač, prilijemo malo juhe in ga v pečici dušimo. Ko je meso do polovice zdušeno, izparimo vodo. Po poru prelijemo mešanico, ki jo pripravimo iz skute, jajc, kisle smetane in parmezana. Damo ga nazaj v pečico in zapečemo. Tako pripravljen por ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno solato. Napolnimo ga lahko tudi z zelenjavnim nadevom, nadevom iz riža ali nadevom, ki ga pripravimo iz prosene kaše.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
17. december - Robert Vajs, Stara Gora 1/b; Branko Kontarček, Hum 21/a; Zlat-ko Klemen~i~, Skolibrova 10; Milorad Lazi}, Rimska pl. 18, Ptuj; Rudi Nahber-ger, Zg. Hajdina 37/a; Vikica Vinkler, Slape 9; Jožica Peršoh, Sp. Jablane 42/b; Martina Petrovič, Pacinje 20; Vili Pepelnik, Župečja vas 10; Milan Lah, Jadranska 17, Ptuj; Bogdan Mohorko, Sela 14/c; Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7; Danijel Soršak, Draženci 35/c; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Marjan Muršec, Medribnik 12; Janez Selinšek, Strogovci 5/a; Andrej Matjašič, Krčevina pri Vurvergu; Vladimir Stumberger, Spuhlja 52/a; Miroslav Dobič, Mihovce 24; Boris Železnik, Na-dole 4; Franc Marušič, Zg. Velovlak 22; Gizela Držaj, Brstje 14/b; Vojko Sohar, Mladinska 6, Kidričevo; Vlado Gregorec, Podgorci 41 ; Dragoslav Rudolf, Lackova 3, Kidričevo; Branko Rojko, Grajenščak 28; Romana Malinger, Gerečja vas 81; Darjan Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju 3; Drago Urlep, Stogovci 32; Janez Feguš, Mejcna cesta 4, Ptuj; Oton Unuk, Ul. 1. maja 5, Ptuj; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Milena Kokol, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj; Ivan Hrga, Drbetinci 7/a; Branko Vaj-skopf, Dornava 88/b; Aleš Krajnc, Ple-terje 26; Sebastijan Jakomini, Vodova ul. 4, Ptuj; Danica Anžel, Na postajo 20; Cvetko Ničič, Modrič 18. 19. december - Matija Kolarič, Žigrova 10, Ormož; Boris Salamija, Vičanci 96/a; Valerija Zadravec, Podgorci 1/b; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Robert Perko, Gerečja vas 40/d; Tatjana Valič, Moškanjci 22; Andrej Polanič, Dornavska c. 13, Ptuj; Sergej Petek, Draženci 79/a; Vlado Mo-taln, Bukovec 56; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Marjan Kokol, Levanjci 10; Milan Munda, Ul.Žetalskega Jožeta, Ptuj; Ivan Skvorc, Sodinci 65; Janez Pulko, Marjeta na Dravskem polju 7; Janko Moravec, Vičaneci 87/a; Jožef Svenšek, Ki-car 54; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Bojan Petek, Markovci 95; Branko Forstnerič, Tržec 14; Dušan Menoni, Lovrenc na Dravskem polju 1 ; Franc Slatič, Sp. Ve-lovlek 2; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Borut Šalamun, Nova vas 101; Jožica Kukovec, Placar 7/a; Anton Vučina, Grajena 26; Miran Lozar, Ul. Borisa Kraigherja 2, Kidričevo; Štefan Ros, Kočice 36; Alojz Čeh, Videm pri Ptuju 24/c; Franc Sakelšek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Jože Belšak, Moškanjci 7; Jože Horvat,
Poljska c. 18; Milan Fajt, Draženci 82; Marjan Sakelšek, Potrčeva 42, Ptuj; Rajko Bromše, Gajevci 8/a; Stanko Kostanjevec, Cvetkovci 94; Marjan Re-bernišek, Mestni Vrh 42/a; Zvonko Ko-lednik, Ul.25.maja 3, Ptuj; Mario Kuret, Kajuhova 9, Kidričevo; Janez Serdinš-ek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Stane Kelc, Paradiž 90; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Janko Cimerman, Šardinje 54/a; Simona Ma-jerič, Selska 6, Ptuj; Franc Greif, Trniče 10; Imer Brojaj, Žabjak 48/b; Franc Hrga, Juršinci 75; Janez Tominc, Zg. Pristava 12; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Janko Zamuda, Tibolci 55; Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj; Drago Furek, Draženci 87/a; Anton Cep, Kočice 13/b; Albin Petrovič, Vareja 6; Franc Kokot, Ti-bolci 39; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Boris Gorišek, Skrblje 3/a; Mirko Horvat, Gornji Dolič 27; Ignac Kozel, Skor-ba 41/a; Stanislav Arnuš, Orešje 115; Ivan Braučič, Sp.Polskava 143; Milan Stumberger, Mezgovci 40; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Davorin Lubej, Trniče 43; Boštjan Grajfoner, Sp.Korena 33; Janez Muršec, Zg. hajdina 48; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Slavko Čeh, Pivkova 7, Maribor; Branko čepi}, Prešernova 20, Maribor; Boštjan Mežnarič, Gasilska ul. 4, Rače; Ivan Brumen, Mo-škanjci 113.
24. december - Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Zdenka Pihler, Trnovska vas 47/b; Ludvik Kuronja, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Vladimir Štrucl, Kozminci 16/a; Neža Bezjak, Dravska 8, Ptuj; Ivan Me-ško, Gorišnica 72; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Vladimir Kotnik, Cun-kovci 1/a; Radko Tobias, Boreci 42/b, Veržej; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Janez Janžel, Za-bovci 11; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Jožef Bedrač, Bodkovci 32; Janez Murko, Vitomarci 33; Emil Korenjak, Mariborska 37/a, Ptuj; Dejan Dokl, Orešje 15; Srečko Korez,_ Kočice 53; Boris Marin, Podgorci 74; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Štefka Arnuš, Orešje 115; Jožef Zebec, Belski Vrh 102, Zavrč; Andrej Rožman, Sovjak 93; Robert Filipič, Sakušak 74; Janez Muhič, Bukovci 63; Silvester Škerget, Sagadinova 1, Ptuj; Branko Rajh, Savci 23; Janko Jus, Tržec 52; Jože Ornik, Hajdoše 29; Franc Šuen, Juršinci 88; Stanko Arnuš, Orešje 115; Tomaž Šimenko, Žabjak 34/a; Jože Kostanjevec, Draženci 26/a.
PIŠE: ing. miran glušič / v vrtu
Vrt ob zelenem novem letu
Sončni, topli in za nekaj minut daljši, a za ta letni čas nič kaj značilni dnevi se ne naznanjajo konca zime, pričakujemo pa lahko se eno krajso in milejšo zeleno zimo. V tem obodbju naj bi se narava pod snežno odejo dobro spočila, vrtna zemlja in rastje pa po zimski zmrzali osveženo pričakalo pomlad in novo vegetacijo. Vrtnar se v zimskem času pripravlja na prihajajočo pomlad, ob vremensko ugodnih dneh pa se že ozira po vrtu, da opravi kakšno vrtno opravilo.
V	SADNEM VRTU že krajše obdobje nekaj dni toplejšega zimskega vremena z nočnimi temperaturami nad zmrziščem pospeši lesko, da prične cveteti. Opraševalne okoliščine pri leski so takšne, da se opraši s pomočjo vetra, ker v tem času čebele še ne izletavajo. Pelod, ki se razvije v moških cvetovih v obliki mačic, veter raznaša na karminasto rdeče, komaj opazne ženske cvetove na vršičkih rodnih brstov. Ob ugodnih vremenskih razmerah se tako leska opraši, cvetovi se ponovno zapro in prično dalje vegetirati, dokler se spomladi ne prične olistanje. Če v bližini leske, ki jo gojimo v domačem sadnem vrtu, ni grma ali drevesa opraševalca, obraščenega z moškimi cvetovi v obliki rumenih mačic, ali pa so vetrovi v času cvetenja usmerjeni v nasprotno smer od grmov z ženskimi cvetovi, narežemo cvetoče vejice divje leske in z njimi poprašimo grme, ki bi sicer ostali neoprašeni in zato slabo rodni.
Ker leska zgodaj zacveti, je priporočljivo njeno rez opraviti pred cvetenjem, vendar pa ne, če sta zemlja in les v zmrzlem stanju. Iz grmov ali drevesnih krošenj izrežemo pregoste veje in bohotivke, da ne bo zasenč-evanja. Dovolj razredčene in od sonca dobro osvetljene veje tvorijo kratek rodni les in se obraščajo z rodnimi brsti. Koreninske izrastke izkopljemo in izrežemo pri osnovi zrasti skupaj s koreninami, izrezati pa je potrebno tudi poganjke iz koreninskega vratu in debla.
V	toplejšem in mirnem vremenu že drugič v fazi zimskega mirovanja poškropimo sadno drevje pred zgodnjimi okužbami z glivičnimi boleznimi; posebno hruške pred hruševim škrlupom ter breskve in nekaterinke pred breskovo kodravostjo. V ta namen uporabimo bakrene pripravke, kot sta cuprablau Z ali kupropin, v koncentraciji, kot je to priporočeno v navodilih proizvajalca pripravka. Debla mladih dreves premažemo z ap-nenim beležem, ki smo mu dodali kakšno odvračalno sredstvo za divjad, da jih ne objeda. Belež pa ima pomembno vlogo pri varovanju debel pred prezgodnjim pretokom rastlinskih sokov, vzbujenih ob zimskih toploti, da pozneje ne pozebejo.
V	OKRASNEM VRTU pognojimo trato s počasi topnimi rudninskimi gnojili, da se bodo počasi topila in razmestila v travno rušo. Bolje bi bilo trošenje opraviti po snežni odeji ob njeni odjugi, ker se v snežnici raztopljena gnojila enakomerneje vnašajo v vrtno trato. Sredi zime, če ni snega, dognojimo trato z organskimi gnojili - presejano kompostovko, da se bo do pomladi enakomerno vtrla v tla in zravnala travno rušo.
Zmrznjeno, zasneženo ali razmočeno trato pozimi čimmanj uporabljamo za hojo, ker se tedaj travna ruša najbolj poškoduje in jo je spomladi težko obnoviti.
Cvetlice lončnice redno zalivamo, a le toliko, da se ne osuši koreninska gruda. Pri vzdrževanju vlage v koreninski grudi smo pozorni na njeno stanje. Koreninska gruda je običajno v spodnjem delu zbita, tam ni zraka, voda pa ne odteka, zato prično korenine gniti. Ker je vrhnji sloj prsti v lončku običajno rahel, zračen in sušen, nas to zavede v pretirano zalivanje. Pri zalivanju pazimo, da rastlin ne polivamo med cvetnimi in listnimi nastavki zaradi možnih okužb.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v letošnji zeleni zimi kar naprej mogoče nabiranje na prostem prezimujočih zelenjadnic. Motovilec, brstični ohrovt, radič, špinačo in zimsko solato nabiramo le po odjugi. Zelenjava, nabrana v zmrzlem stanju, se poškoduje in je neuporabna. Ostanke obrane zelenjave pozimi sproti odstranimo z grede, ker tam zaradi hladu ne razpada, temveč se pod njo pojavlja plesen in širi gniloba. Manjkajočo svežo zelenjavo z vrta nadomestimo s siljenjem korenov radiča in setvijo vrtne kreše. Korene radiča vložimo pokončno v 30 cm visok zaboj, napolnjen za dolžino korenov s substratom, ki ga dobro navlažimo. Korene po vrhu pokrijemo z 10 cm visoko plastjo rahlo vlažne zemlje ali kompostovke. Zaboj namestimo v prostor z 18 stopinjami celzija stalne toplote, kjer bo po treh tednih že mogoče nabirati prve vznikle liste radiča za solato.
Na okensko polico pa namestimo plitvo posodo, napolnjeno z zemljo za lončnice, kamor posejemo vrtno krešo. Setev naj bo tako gosta, da seme skoraj prekrije zemljo. Seme prekrijemo z 2 cm debelo plastjo zemlje in jo z deščico rahlo stisnemo, kar omogoča boljšo kalitev in zadrži luščine semen. Posevek vrtne kreše v okenski posodi dnevno rahlo navlažimo, žeti oziroma nabirati pa jo pričnemo, ko doseže višino rasti 6 cm.
***
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korena, od 13. do 15. januarja, zaradi cveta od 16. do 18. januarja, zaradi lista od 8. do 11. januarja ter zaradi ploda od 11. do 13. januarja; takrat so tudi najprimernejši dnevi za rez sadnega drevja, seveda če so ugodne tudi vse druge razmere.
Miran Glušič, ing. agr.
Popravek
Pri prepisovanju rokopisa pisma Branka Klariča iz Majšper-ka (Kaj je rekel Litvanec, Tednik 51, str. 28) je prišlo do nekaterih vsebinskih netočnosti.
V 4. odstavku ne gre za poslanca, pač pa poslanico kardinala. V 6. odstavku bi namesto "bi sklenil" moralo pisati "bi vzkliknil", v nadaljevanju pa bi namesto "razpadanje Slovenije" moralo pisati, da so volivci glasovali za "razprodajo Sloveniji'.
Za napake, ki, kot piše Branko Kolarič, so bile storjene "zelo prekanjeno, perfidno" in kažejo na "najvišji nivo pokvarjenosti in duhovne bede" in so nastale "načrtno" z namenom, "čim bolj kompromitirat pisca in mu delo - članek razvrednotit in poneumit", se opravičujemo.
Uredništvo
SESTAVIL:
EDI KLASINC
OKRAŠEN STOL, TRON
PREDSTOJNIK UNIVERZE
PRIPADNIK OF
KRAJ PRI VRHNIKI
ARTHUR (KRAJŠE)
NEON
SINOVA ŽENA
ZBIRKA ZEMUE-VIDOV
OBER
ALUMINIJ
RAZRED
NORVEŠKA
POP SKUPINA
ZAPISOVALEC TOČK PRI BlUARDU
OSTVAR-UIVOST
SNOV IZ KVASOVK
NEPRGFE-SIGNALEC
LAHEK NOVOZELANDSKI LES
STOLNICA
NAJVIŠJA GORA V TURČIJI
ZID
ŠPORTNA OBLEKA
SOL OKSAL-NE KISLINE
PRAZEN STROK
MARKO OKORN
RDEČE KRAŠKO VINO
OLGA ORLOVA
POSODA ZA VODO
PRITRDIL-NICA
JURČIČEVA POVEST
PEVEC JUNKAR
PASJA HIŠICA
ITALU. FIZIK AVOGARDO
NEMŠKA PISATEUlCA (LOUISE)
TROSOVNIK
ZlUSKA NOŠA
VITO ČREVO
ENERGIJSKA TOČKA
ZAREBR-NICA
ANGOLSKA VOLNA
ATI
BEOTIJEC, AONEC
IGRALKA GARDNER
TIPMASE-RATIJA
SLIKAR ŠUBIC
TONE GOGALA
NAROČBA
NAŠ ZALOŽNIK (1898-1931
NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL)
GRŠKA ČRKA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Pragersko, logaritem operativa, Sana, osir, krt, TR, Na, VI, kumina, Eshara, Emona, NT, kaprol, Aral, kondor, Olib, As, inar, Vdovič, resorpcija, Epir, oro, Amati, Ogata, onestep, naiet, trnorepa, agame, anona, Tael, Rac, rak. Ugankarski slovarček: EKART = slovenski gledališki igralec (Primož), ENTERON = zadnji del tankega črevesa, vito črevo, ileum, EVO = avto italijanske tovarne Maserati, FLANDERS = ameriška alpska smučarka (Holly Beth, 1957), OKSALAT = sol oksalne kisline, RAS = ziljska noša, REKAR = slovenski gorski vodnik in lovski čuvaj (Alojz, 1891-1971), RINSER = nemška pisateljica (Louise, 1911-2002, Sredi življenja), TOTARA = novozelandski lahek in mehak les.
iOVORI SE...
... DA se je b-ivš-i mestni župan rad slikal z lepoticami. Novega smo zaenkrat videli samo še z brado in župansko verigo.
... DA je mestni župan pojasnil, da zadnjič omenjeno novo pohištvo ni bilo za njegovo pisarno. Njegovega verjetno še delajo.
... DA bo velika mestna koalicija v času odločitev o regijah omejila gibanje svojega župana. Dostop do peš mostu mu bo vsekakor zaprt.
... DA se je uresničila prva napoved, da bo po novem letu vse drugače. Zaenkrat zgolj na vremenskem področju.
... DA bo Irak zagotovo popustil grožnjam z vojaškim napadom, predvsem v času, ko v Nato prihaja tudi strašna Slovenija.
... DA leto 2003 začenjamo z dragimi referendumi, končali pa ga bomo s prazno državno blagajno.
... DA bi moral Rop nositi kakšno prijaznejše ime. Po njegovi direktivi se bencin v torek ni podražil.
... DA pa se poznavalci razmer bojijo, da bo (Rop) kmalu upravičil cenovni vpliv svojega priimka.
... DA si lahko po napovedih novoizvoljenih županov takoj v začetku tretjega mandata obetamo velik de-litvenobilančni piknik.
Aforizmi
by Fredi
Ob vseh lačnih imajo politiki še srečo, da so njihovi vampi
neužitni.
***
Ni vsak, ki se naliva s pirom,
piroman.
***
Policist: mehka hrbtenica —
trda palica.
***
Ker ženi nisem kupil čevljev iz krokodiljega usnja, seje
spremenila v zmaja.
***
Ni vsak, ki ustreli ljubljeno
osebo, Amor.
***
V času aidsa: kakor se boš
crkljal, tako boš crkoval.
***
Politiki so svobodo govora zamenjali za svobodo
govoranc.
***
Včasih prinesejo modrost šele modrice.
LUJZEK
Dober den vsoki den in še ponoči fcoj!
J-ukuku, zima se je vrnola. Toto pismo vam pišem v nedelo, 5. januara, ki se običajno po snegi vale. Gledam skoz okno: tak sneži, ke se še moja Mica veseli. Pred dvema dnevoma sma še v gorici trseke obrezovala, saj blo toplo kak spomlodi, pikapolonice so po lufti letale, siničke so se ženle. Bija je provi narobe svet ob kunci storega in v začetki novega leta. Zaj so trobentice
in prvi zvunčki pod snegom, naš pes v listjaki cvili in se mi tak smili, ke sen ga v toplo kišo presela. Saj je voka, da smo meli koline, klobose fine, kašnice dobre, jetra še bojša, pečenko slastno in mastno, tak ke bi se človik veselija glasno. Saj vena vete, da je smrt spitanega pujceka na deželi že od negi negda eden najboj veselih domočik svet-kov.
Tudi kčer Jula je prišla s svojim Hanzijom na novoletno svinjsko sedmino. Nič se nesmo jokali in nič molili, samo smo se veselili, da smo se kejko tejko zdravi v novo leto preselili. Pujceka smo v tunko zamazali, ga v klobose spremenili in se po domočem zmenili, da se drgoč srečamo ob prvem maji, ko so zaposleni in nezaposleni delavci v raji, saj pravim itak ne treba delati, drugi pa se od žalosti vtoplajo v šmarnici in gEmaji.
Vidite in čujete, kak nam teče toto živleje, veselje in trpleje. Ko se rodiš, že začneš vmirati, duma ali pa v dumi upokojencov kirati, deca in drugi svojci te pozobijo in v krtovo deželo vobijo. Zato pa mija z mojo Mico upoštev-lema tisti rek, da je žlokta boj slaba plokta, in sma si že rezervirala leta v jeseni živleja v dumi starostnikov. Tam se srečajo gospodje in tovariši, reveži in bogatoši, zdravi in betežni ter vsi kvlaženi, da lekko živijo, se jočejo in veselijo.
Kak vidite sem vam toto pismo fkuper zrima, sepes(ni-ško) izkoza, če glik je vse to samo ena lepa želja, da še ne bi tak kitro vmerja.
Vas vse lepo podavlja vaš nevmerljivi in nezamerljivi LUJZEK
OVEN
Sami ste prepričani, da naredite vse za ljubljeno osebo in da krivda, da je ljubezni manj kot prej, ni na vaši strani. Ampak premalo se prilagajate in preveč mislite na sebe in svoje posle.
BIK
Ko se odiočate o novem, bolj duhovnem načinu življenja, ki vam osebno prinaša notranje zadovoljstvo, se bojite, da bi s tem ogoljufali člane družine. Strah je odveč, ker vas podpirajo na vseh poteh.
DVOJČKA
Sedaj vam res ne gre vse tako, kot je treba, toda preden naredite nov korak, v miru pretehtajte prav vse možnosti. Čustva kar iepo odstranite in samo realno glejte na vso zadevo.
RAK
Srečni in zadovoijni ste doma in v družinskem krogu. Malo manj sreče pa imate na poslovnem polju. Šefov dvom giede neke poti vas ne sme prizadeti, vaš trenutek šele prihaja.
LEV
Brez dvoma ste uspešno pripeljali nov posel do konca in dokazali svojo kreativnost. Usodi boste še livaiežni, da se je razdria vaša zveza. Na žalost bo spoznanje prišlo šele pozneje.
DEVICA
Vsiužbibostedoživeiiveiik napredek. Tudi finančno si boste opomogli. Trenutno krizo V svoji zvezi rešujte mirno in Z razumom, samo tako boste lahko rešili situacijo, v kateri ste se znašli.
TEHTNICA
Zaradi novega posia, ki bo zelo uspel, boste za nekaj časa prekinili vse stike s prijateljem. Uporabite vse svoje komunikacijske sposobnosti, da zgladite spor s starej{o osebo.
ŠKORPIJON
Počutite se malo ogoljufani glede {olanja, čeprav ste pred mnogimi leti sami pripomogli k temu. Pred vami je nov začetek dobrine, ki bi se lahko imenovala tudi izobraževanje.
STRELEC
Pred vami je uspešna pot.
V	službi se vam odpira lepa kariera. Z nežnostjo, ki jo nosite v sebi, uspešno premagujete težave v
zvezi, ki je tudi vaša spodbuda za uspehe v poslovnem svetu.
KOZOROG
Pomirite se, vse težave boste uspešno reševali in šef bo zadovoljen z vami.
V	službi se boste umirili in z zadovoljstvom nadaljevali delo in projekte, katere trenutno izvajate.
VODNAR
Preveč si delate skrbi in se sekirate glede novega izziva na poslovnem področju. Vse se bo dobro razplefio zaradi vaše zelo slabe lastnosti, da se nikakor ne znate prilagajati.
RIBI
Izredno uspešni dnevi so pred vami. V službi boste izkoristili vse svoje sposobnosti in navdihnili svoje šefe, kar se vam bo poznalo tudi v denarnici.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka
Majda, ki jo lahko dobite na tel.
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:
majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani:
www.astrostudio-majda-sp.si.
Vstopili smo v novo leto in v Info - glasbenih člankih vas bom tudi letos sku{al ažurno obve{čati o glasbenih novostih.
Eden od junakov lanskega leta je gotovo ENRIQUE IGLESIAS, ki je blestel s {tirimi hiti Hero, Escape, Love To See You Cry in Maybe. Junak iz 80. LIONEL RICHIE je svoje najve~je hite zbral na koncertni kompilacijski plo{~i Encore in ji dodal {e dve studijski skladbi. Dve veliki imeni svetovne zabavne glasbe jokata v pravlji~ni ljubezenski odi TO LOVE A WOMAN (*****), ki valuje v umirjenih ritmih soula in popa.
***
Časopisi so se v letu 2002 na veliko razpisali o pedofilski aferi R. KEL-LYJA, ki je kar nekaj ~asa preživel v zaporu. Konec meseca januarja bo ta superglasbenik izdal album Chocolate factory in bonus CD Loveland s prvo novo uspe{nico Heaven I Need A Hug. Pevec, producent in teksto-pisec je v novi skladbi IGNITION (***) malo za{el, saj ji manjka komercialna spevna soul harmonija.
***
Novi val r & b in soul glasbe predstavlja CRAIG DAVID, ki je po fantastičnem debitantskem albumu Born To Do It lani nadaljeval začrtano pot z albumom Slicker Than Your Average. Radijske in televizijske postaje se vrtijo pevčev prejšnji hit What's Your Flava, ki ga bo kmalu zamenjal fini r & b komad HIDDEN AGENDA (****), pod katerega se je kot producent podpisal Mark Hill.
***
Britanska aktualna najstniška atrakcija se imenuje GIRL ALOUND in je bila sestavljena v televizijski glasbeni oddaji Poprivals. Dekliški kvintet je bil na vrhu britanske božične lestvice s čudno, vendar napredno ter
atraktivno pop/rock pesmico SOUND OF THE UNDERGROUND (***).
***
Legenda svetovne glasbe ELTON JOHN je v začetku lanskega decembra s fanti iz zasedbe Blue priredil lastno uspešnico iz 70. z naslovom Sorry Seems To Be The Hardest Word. Sir pa je na police s ploščami postavil tudi super zbirko The Greatest Hits.
***
1970-2002. Britanski glasbenik je na novo posnel tudi skladbo iz leta 1971 z naslovom TINY DANCER (***), ki jo boste lahko slišali v filmu Almost Famous.
***
Po razpadu zasedbe The Verve je njihov "frontman" RICHARD ASHC-ROFT zavil na solo glasbeno pot in lani je posnel že drugo veliko ploščo Human Conditions. Otoški kritiki glasbenika opisujejo s superlativi in prav je tako, saj njegova balada SCIENCE TO SILENCE (****) od začetka do konca drži akustično kitarsko napetost.
Ameriški band COUNTING CROWS se je prebil med zvezde z naslovno glasbeno temo za film Ms. Jones. Kvintetu se je vokalno pridružila Vanessa Carlton in skupaj so na lahkoten rock način priredili klasiko BIG YELLOW TAXI (****), ki jo je v orginalu pela Joni Mitchell.
BONNIE TYLER bo 3. februarja izdala album Heart Strings, ki vsebuje 13 njenih priredb najlepših rock klasik. 76-članski orkester z imenom Prague Philharmonic Orchestra je omeščal tudi magično country uspešnico AMAZED (***) skupine Lone-star.
Pravo odkritje lanskega leta je skupina DIRTY VEGAS, saj je uspevala na plesiščih z alternativno plesno skladbo Days Go By. Britanski trio je pritegnil pozornost tudi pevcu skupine Oasis Liamu Gallagheru in za njih je zapel komad SCORPIO RISING (***), ki vsebuje zanimive pasaže elektronske glasbe in rocka.
***
Pionirja elektronske plesne glasbe Vince Clarke in Andy Bell oziroma ERASURE za 27. januar napovedujeta izid novega albuma Other People's Songs. Album je popolno presenečenje, saj prinaša izvirne priredbe starih hitov, pri katerih je kot producent sodeloval priznani Garath Jones. Duet s posebnim občutkom izvaja minimalistično elektro pop pesem SOLSBURY HILL (***), ki jo je v izvirniku izvajal Peter Gabriel.
David Breznik
"09.8
hdbbie wi
.. Janight - HDNAN KBAÏL 3. Lose YoursElf - EMIífeí^'
_^4. The Last GoodbyE - ATOMIC KITTE
/5. Jenny From The Block - JENNIFEB LOPEZ v ^—jB. Sorry Beems to be the Hardest Word it—A BLUE & ELTDN JOHN □una Getcha Good - BHANIA TWAINB; 8. Maybe - ENHIQUE IGLESIAS 9. All the Things She Said - T.A.T.U.
j	Dbjeciion (Taliga] - S^AKIH^
Vsak^	med "2.0. in	uro
JAMES BOND: UMRI KDAJ DRUGIČ (DIE ANOTHER DAY)
Režija: Lee Tamahori
Producent: Barbara Broccoli, Michael G. Wilson
Scenarij: Neal Purvis, Robert Wade
Igrajo: Pierce Brosnan, John Cleese, Judi Dench, Halle Berry, Rick Yune, Toby Stephens, Michael Madsen
"Ime mi je Bond. James Bond." je stavek, ki ga slišimo že v dvajsetem filmu odisejade o Jamesu Bondu. Vohun, ki ima status nepremagljivega, je tokrat daleč presegel svojo nepremagljivost.
Ta v Umri kdaj drugič meji že na znanstveno fantastiko. Ravno zaradi tega se Bondove pu-stolov{čine z vsakim delom bolj odmikajo od klasike, kar naj bi bond-trip ostal. Kljub temu ostaja v glavni vlogi {e vedno {armanten mo{ki, ki ima tako seksapil, na katerega se lepi ne-
Prva liga r&b in soul glasbe
Ob koncu lanskega leta ja na glasbeno tržišče servirala novo zgoščenko Whitney Houston in nosi naslov Just Whitney. Črna diva je ne glede na osebne težave dokazala svojo glasbeno zrelost in skozi ploščo me preseneča njena vokalna moč oziroma stabilnost. Anthony LA Reid je nedvomno producent svetovnega kova, vendar mu pri tem albumu kar malo zamerim strogo držanje klasičnih r&b in soul formul, premalo drznosti in inovativnosti!
Ameri{ka pevka je napovedala nekaj novega že lansko jesen, ko je izdala agresivno in preveč napadalno r&b godbo Whatc-hulookinat, ki jo je posebej za album remiksiral in s svojim ra-panjem dopolnil priznani mojster lî Diddy. Temu singlu se je v teh dneh pridružil novi One of Those Days, ki bazira na finem lahkotnem soulu in na hitro nalezljivem refrenu. Deset pesmi na plo{či moram razdeliti na dve kategoriji, in sicer na klasične soul balade in bolj inovativne hitrej{e r&b pesmi. Med prvimi najbolj izstopa balada upanja You Light Up My Life, ob kateri boste predvsem razmi{ljali zaljubljenci in vas bo z lahkoto popeljala v svet sanj. Posebno pozornost si gotovo zasluži provokativna soul popevka Things You Say, ki jo spremlja zavajajoč enakomeren seksi soul ritem. Merilo kvalitete je izredna pevka postavila v skladbi On My Own, ki ima čudovito klavirsko spremljavo in je zapeta s tak{no vokalno izraznostjo, da boste ob njej dobili kurjo kožo. Soul harmonija Tell Me No ima preprosto sporočilo, da je potrebno v življenju marsikdaj dvakrat premisliti, preden reče{ ne! Pozitivno presenečenje je pesem Love That Man, saj se v njej prelivajo in stilsko dopolnjujejo srednje hiter pop, soul, r&b in gospel. Druga kategorija na plo{či so hi-trej{e pesmi, v katerih gospa Ho-
uston bolj eksperimentira, ali če zapi{em drugače, v njih uporablja sodobne r&b-smernice. Rumeni tisk budno spremlja vsako potezo pevkinega moža Bobby Browna, ki je bil tudi soprodu-cent pri hitrej{i glasbi. Deset let skupnega življenja sta obeležila zakonca z drugo skupno ritmično r&b skladbo My Love (prvo sta izdala leta 1993 in nosi naslov Something In Common), v kateri Bobby sodeluje z drugorazrednimi rap-vložki. Komad Unshamed zveni premalo energično, trdo in vam lahko po nekaj poslu{anjih postane zelo zoprn! Ostal pa mi je {e komad Dear John Letter, ki sledi grobim r&b groovy vibracijam in mu manjka komercialni naboj.
Just Whitney prina{a prvo ligo r&b in soul glasbe. Ameri-{ka pevka vas bo na tej plo{či gotovo na čase ganila in hkrati presenetila s kak{no sodobno ritmično r&b skladbo. Whitney si za to plo{čo zasluži solidno oceno 3 oziroma dobro.
David Breznik
žnej{i spol, kot tudi drznost, s katero obračunava z negativci — ti po nekem čudnem naključju nikoli niso lastniki angle{kih ali ameri{kih genov. Tokrat je na tapeti Koreja. Stvar bi bila morda vredna obrazložitve.
Zasluge za to, da film upravič-uje besedo 'film' in ne 'risanka', ima predvsem Pierce Brosnan, ki kljub sme{nemu scenariju odlično odigra svojo vlogo in daje celotnemu spektaklu pravo težo. Kot da bi se ustvarjalci filma ustra{ili potencialne konkurence s strani akcijskega Trojnega X-a, so očitno želeli dinamiko dogajanja dvigniti na razumu nedojemljiv nivo. Scene, ki v re-
alnosti nikakor niso izvedljive, so servirane po tekočem traku. Za ljubitelje stripov vsekakor odličen izdelek, za tiste, ki pa imajo raje akcijo z nogami na tleh, pa je film bolj strečing do-mi{ljije. Ob prozornem scenariju bi človek vseeno pričakoval malce več oprijemljivega materiala. Verjetno so ustvarjalci filma prav zato za sladokusce postavili Brosnanu ob bok temnopolto oskarjevko Halle Berry. Ta po kakovosti igre sicer ne zaostaja za vohunom {t. 1, kljub temu pa žensko telesce ni dovolj, da bi odtehtalo želje za-htevnej{ega gledalca, ki se ne zadovolji le s tem, da že dvajse-tič sli{i: "Ime mi je Bond. James Bond."
Ce pa odtehtamo naivnost posameznih scen, je film poslastica za tiste ljubitelje kinematografov, ki so željni adrenalina, dinamike in nimajo večjih zahtev po globljem pomenu in sporočilnosti zgodbe. Predvsem pa je novi Bond primeren za tiste, ki jih ne moti, če že ob uvodni {pici vedo, kak{en bo končni rezultat. Namreč, da bo heroj ostal nepremagan.
Darja Pristovnik
CN^D
Center interesnih dejavnosti
Osojnikova 9, Ptuj Telefon: 02 780 55 40 Faks: 02 779 21 81 Elektronski naslov: cid@cid.si Spletna stran: www.cid.si
Center interesnih dejavnosti v januarju 2003 odpira vrata javnosti kot celovit mladinski center. CID je javni zavod, ki na področju Mestne občine Ptuj samostojno in v sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi izvaja prostočasne interesne dejavnosti za otroke in mladino ter razvija področja mladinskega dela. To pa še ni vse: v njem za najširšo javnost deluje tudi spletna kavarna z brezplačnim dostopom do interneta in možnostjo pošiljanja elektronske pošte. Razvijamo naslednja področja dela:
•ustvarjalna izraba prostega časa,
•informiranje in svetovanje za mlade,
•	mobilnost mladih,
•	neformalno izobraževanje,
•	prostovoljno delo.
V	Centru interesnih dejavnosti deluje info točka, ki se razvija v informativno svetovalni center za mlade. Ponuja posredovanje najrazličnejših informacij, popustne kartice za prenočevanje v mladinskih hotelih po svetu, brezplačen prostor na strežniku za mladinske organizacije, društva, glasbene in druge umetniške skupine.
Klubski prostor mladim omogoča predvsem ustvarjalno preživljanje prostega časa, neformalno druženje ob glasbi, branje revij in časopisov, pa tudi pomoč pri šolskem delu in medvrstniško svetovanje. V njem se odvijajo razstave, potopisna predavanja, koncerti, zabave in praznovanja. Pomembno področje klubske dejavnosti bodo postale tudi okrogle mize, posveti in predavanja z aktualno mladinsko problematiko.
Center interesnih dejavnosti izvaja dejavnosti tudi v sodelovanju z drugimi organizacijami. V naših prostorih gostujeta Počitniško društvo Peregrin Ptuj in dijaška sekcija Kluba ptujskih študentov, ki ima uradne ure vsako sredo od 14.30 do 16. ure in vsako soboto od 10.30 do 12. ure.
AKTUALNO
V	torek, 14. 1. 2002, vabimo ob 19. uri na potopisno predavanje popotnika Gregorja Preaca z naslovom "El sol de Mexico" - Mehiško sonce. Vstopnine ni!
V	petek, 17. 1. 2002, bo ob 20. uri koncert glasbene skupine Kvin-ton. Vstop je prost!
■^■no
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je glavni igralec v filmu Umri kdaj drugič?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujsl<em l<inu Cvstopnici ga čal<ata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Rus Zdenka, Lovrenc na Dr. polju 18/c, Lovrenc.
Odgovore pošljite do ponedeljka, 13. januarja, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 (za Info).
KINO PTUJ
Ta teden:
ob 18. in 20.30: Umri kdaj drugič
Prihodnji teden:
ob 18. uri: Noč čarovnic:
Vstajenje
ob 20. uri: 8 @ENSK
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
JUDO
ČRNOBELO IN BAR
ytM
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
V Slovenski Bistrici za pokal Pohorskega bataljona
Judo klub Impol iz Slovenske Bistrice bo v soboto in nedeljo, 11. in 12. januarja, v bistriški športni dvorani pripravil že 34. mednarodno tekmovanje v judu za pokal Pohorskega bataljona. Gre za enega izmed najstarejših tekmovanj v tem športu pri nas, ki se vselej odlikuje tudi z množi~no in kakovostno udeležbo. Oba dneva, v soboto se bo tekmovanje za~elo ob 13. uri, v nedeljo pa ob 10. uri, naj bi na blazine namre~ stopilo okrog 300 judoistov in judoistk. Tekmovanje velja tudi za slovenski pokal.
V soboto bodo moči merile mlajše selekcije tekmovalcev in tekmovalk - mlajši dečki in mlajše deklice ter kadeti - v nedeljo pa člani. Zlasti med člani je pri~akovati vrhunske boje. Prireditelji so na tekmovanje namreč povabili najboljše judoiste iz Jugoslavije, Hrvaške, BiH, Slovaške, Romunije in
Avstrije ter seveda tudi Slovenije. Najboljši bodo dobili tudi denarne nagrade.
"Potrudili se bomo, da bo organizacija prireditve, podobno kot vsa leta doslej - brezhibna," je na tiskovni konferenci med drugim poudaril Ernest Tramšek, direktor JK Impol.
sta
Nogometaši za^niek
V soboto, 11. januarja 2003, bo med 17. in 21. uro v dvorani Center zanimiv nogometni ve~er. Na pobudo malonogometnega kluba Poetovio se bodo v dvorani Center pomerili:
*	Majolka - Kovinostrugarstvo Zamuda;
*	NK Stojnci - NK Hajdina;
*	KMN Tomaž Poetovio - KMN Vitomarci;
*	NK Drava - NK Aluminij;
*	župan in mestni svetniki - upravni odbor NK Drava.
V tekmi večera se bosta pomerili ekipa Poetovio in prvo uvrščena ekipa Simobil lige Vega Olimpija, za katero igrata tudi Ptujčan Vlado Kokol in strelec zadetka, ki je popeljal Slovenijo na svetovno prvenstvo, Mladen Rudonja. Celotni izkupiček od vstopnine, ki znaša 500 SIT, in sponzorjev ter dona-torjev bo namenjen Društvu za cerebralno paralizo Sonček s Ptuja.
Fredi Kmetec
namizni tenis
Spet v nevarnih vodah
Rezultati 8. kroga: Ptuj -Rakek 3:6, Edigs Mengeš -Merkur 2:6, Ilirija - Istrabenz Semedela 4:6, Iskra Avtoelek-trika - Arrigoni 5:5
1.	LIIRIJA	8 7 0 1 14
2.	MRKUR	8 5 2 1 12
3.	CBGS HJGEŠ 8 5 12 11
4.	STRABENZ SM. 8 4 0 4 8
5.	SKRA VTOEL. 8 3 14 7
6.	RRIGONI 8 2 15 5
7.	PTJU	8 1 2 5 4
8.	AKEK	8 116 3
PTUJ RAKEK 3:6
Namiznoteniške igralke Ptuja so v derbiju ekip iz začelja prvenstvene razpredelnice v 1. SNTL izgubile pomembno srečanje v borbi za obstanek in to z zadnjeuvrščeno ekipo Rakeka. Pred srečanjem je bilo kar nekaj težav v domačem taboru, saj Vesna Mele in Breda Mojsilovič nista nastopili v najboljšem zdravstvenem stanju, Katarini
Golič pa je bil odtujen njen lopar. Ključni trenutek tega dvoboja je vsekakor bila igra dvojic in pa poraz Goličeve proti prvi igralki Rakeka Moskalenko. Slednja je bila tudi najbolj zaslužna za zmago gostinj, saj je dosegla tri posamične zmage in bila uspešna tudi v igri dvojic. S tem porazom so si igralke Ptuja močno poslabšale svoj položaj in se bodo v nadaljevanju prvenstva morale močno potruditi, da bi obdržale prvoligaški status.
Posami~ni rezultati: Mele -Bregar 0:3, Golič - Mežek 3:0, Mojsilovič - Moskalenko 0:3, Golič - Bregar 3:2, Mele -Moskalenko 1:3, Mojsilovič -Mežek 3:1, Mele/Golič- Bregar/ Moskalenko 1:3, Golič - Moskalenko 0:3, Mojsilovič - Bregar 0:3.
Danilo Klajnšek
NASTJA CEH, slovenski državni nogometni reprezentant:
»Dokazal sem, da lahko igram za Club Brugge!«
Slovenski nogometaši, ki si kruh služijo v tujini so se za božično novoletne praznike večinoma vrnili v domovino. Pri tem ni bil nobena izjema reprezentant Nastja Čeh, ki si kruh služi pri belgijskem prvoligašu Club Brugge.
24 letnik (26. januarja bo dopolnil 25 let) je prvič od kar igra v tujini med prazniki imel razlog za zadovoljstvo. Kako tudi ne. Po skoraj letu in pol gretja klopi za rezervne nogometaše je v zaklju~ku jesenskega dela prvenstva končno dobil pravo priložnost za igro ter se ustalil v prvi enajsterici trenutno vodilne ekipe belgijskega prvenstva. »Nekatere stvari so se zares malo premaknile na bolje, vendar še vedno nisem popolnoma zadovoljen. Sem pa vesel, da sem izkoristil ponujeno priložnost ter dokazal, da lahko igram za ta klub.«
Dogodki v Belgiji so bili za Ceha več kot šokantni. V Sloveniji je bil namreč navajen igrati. Še več. Bil je eden najboljših nogometašev v naši ligi ter pomemben člen šampionske ekipe Maribora Pivovarne Laško. Z vijoličastimi je osvojil štiri naslove državnih ter pokalnih prvakov, ni pa zaigral v ligi prvakov, saj si je ravno v tistem času na veliko začudenje slovenske nogometne javnosti privoščil »avanturo« v ljubljansko Olimpijo. Blesteča preteklost mu ni kaj prida pomagala in doživel je usodo večine slovenskih nogometašev, ki so se podali preko meje. »~e ne bi mirno po~akal, ne vem kje bi sedaj igral. V življenju se ti
vsaka stvar ne uresni~i tako kot si zamisliš. V~asih moraš biti potrpežljiv in ~akati na priložnost. Na sre~o je kon~no prišla in mislim, da sem jo dobro izkoristil.« Je pa Ceh v Belgiji doživel to kar je zapravil v Ljudskem vrtu. Zaigral je v ligi prvakov. V bistvu je imel pri uvrstitvi Club Bruggeja v »ligo sanj« ključno vlogo, saj je iz prostega strela dosegel odločilni zadetek. Od takrat se je njegov status v klubu precej spremenila
Nogometaš iz Markovcev pri Ptuju se dobro zaveda, da se od spominov ne da živeti. Še posebej v tujini se je potrebno iz dneva v dan znova dokazovati. Tako so prazniki pozabljeni in
s ekipo je že začel priprave na spomladanski del sezone.V Belgiji se bo namreč prvenstvo nadaljevalo bistveno prej kot v Sloveniji - 18. januarja. Glavni cilj našega reprezentanta v teh dneh je jasen. Ostati v prvi enajsterici. »Sem pred zahtevno nalogo. V moštvo se namre~ vra~ata poškodovana igralca, ki jima je trener v preteklosti dal veliko priložnosti za igro. Toda vseeno upam, da sem si s svojimi zadnjimi nastopi pridobil toliko zaupanja in bom ostal tukaj kjer sem bil v zaklju~ku jesenskega dela prvenstva. Torej med najboljših enajst.« Club Brugge ima veliko priložnost za osvojitev naslova belgijskega prvaka. Ekipa Nastje Ceha ima trenutno kar enajst točk prednosti pred zasledovalci. Bo to dovolj za končno slavje? »Naša prednost pred glavnimi konkurenti je zares velika. Toda Club Brugge je poznan po tem, da spomladi ne igra tako dobro kot jeseni. Upam, da bo tokrat druga~e. Sicer je prvenstvo še dolgo, do kon~ne zmage bo potrebno kvalitetno odigrati preostalih 17 krogov. Sem optimist in pri~akujem naslov državnih prvakov.« Ce slovenskemu reprezentantu omenjene lovorike ne bi uspelo osvojiti letos bo imel še kar nekaj novih priložnosti. Pogodba z Belgijci se mu namreč izteče šele poleti leta 2006.
Cehu bi dobre igre v klubu
veliko pomenile tudi za njegov reprezentančni status. Na nekaterih tekmah naše najboljše izbrane vrste je že dokazal, da je vreden zaupanja. Prave, konstantne priložnosti pa še vseeno ni dobil. Motivov za trdo delo, brez katerega ni uspehov, je torej več kot dovolj^.
Glede na to, da se je leto 2003 komaj začelo se nismo mogli izogniti klasičnemu vprašanju prazničnih dni. Kaj si želi v


A ©

letu, ki je pred nami. Odgovor je bil kratek in jedrnat. »Želim si predvsem zdravja.« To leto naj bi bilo za Ceha prelomno tudi v zasebnem življenju. »Res je. Zgodilo se bo nekaj, kar se zgodi samo enkrat v življenju. Kaj pa bo to, bo popolnoma jasno ~ez nekaj ~asa.« Skrivnostni odgovor nam je uspelo kmalu razvozlati. Poleti ga čaka poroka.
Aleš Tihec
STEFAN VRBNJAK - menedzer zok fiat prstec ptuj
31 osvojenih to~k pove vse
Ob sre~anju s skrbnim "o~etom" ptujske ženske odbojke g. Štefanom Vrbnjakom, menedžerjem kluba ŽOK FIAT Prstec Ptuj smo izkoristili priložnost in z vprašanji izvedeli marsikaj zanimivega.
Zelo visoko ceni uspeh deklet v jesenskem delu prvenstva, ki so ob strokovnem delu trenerja Alena Krajnca, ki mu je ključno potezo za letošnje uspehe dala uprava kluba in mu prepustila proste roke za strokovno delo in sadovi dela so že vidni. Dekleta so dosegla 11 zmag od 33 možnih točk dosegle 31 in le dve točki prepustile nasprotnicam. V ekipi se pozna vzpostavljen red in disciplina, je pa med dekleti pravo prijateljsko vzdušje, ki pogojuje k uspešnosti. Za prikazano igro gre predvsem zasluga prekaljenim igralkam Ani Kutsay, Nataši Prauhart, Regini Terbuc, Nuši Mohorko in Sabini Intihar, ki
tvorijo hrbtenico ekipe. Dostojno pa k temu pristopajo mlajše, ki se kalijo, in sicer 14-letni Sava Vidovič in Maja Bilanovič, 15 -letna Maja Lačen, Eva Rola in Ana Nimac, s katerimi je trener ustvaril homogen kolektiv ter povezal mlajše in starejše igralke. Ana Kutsayeva, ki je športna pedagoginja, bo v prihodnosti prevzela skrb za sistematično delo s selekcijo mlajših perspektivnih igralk od 12.-14. leta, s starejšimi deklicami, kadetinjami in mladinkami pa se že pozna ustaljeno delo Tamare Zenunovič, ki je z ekipo na regijskem tekmovanju dosegla 2. mesto. Cilj vodstva in ekipe je vrnitev v I. slovensko
Štefon Vrbnjak, menedžer
ligo, kar pa pogojuje, da bo potrebno ekipo okrepiti z dvema do tremi izkušenimi igralkami. Za vse ustvarjene uspehe pa gre zahvala sponzorjem in dona-torjem, in sicer Elektrologistiki Senčar, d.o.o., ki podpira mlajše selekcije, kot sponzorju I. ekipe Fiat Prstec, d.o.o., ter Talum
Kidričevo, Metalna Maribor, Športni zavod Ptuj kot drugi, ki s svojimi prispevki pripomorejo k delovanju kluba. Veliko zadovoljstva in zahvale pa izražajo vodstvu Gimnazije Ptuj, ki jih je z veliko razumevanja sprejela pod svojo streho; nova dvorana daje vse pogoje za uspešno strokovno nemoteno delo. Prekrasna športna dvorana daje toplino in počutje tako igralkam kot gledalcem, ki jih je ob ekipnih zmagah vedno več. Zelo dobro je tudi sodelovanje s košarkarskim klubom "Haloze" Ptuj, ki prav tako domujejo v tej dvorani in uspešno nastopajo. Ob koncu pa je zaželel vsem prijateljem odbojke in ljubiteljem športa zdravo in zadovoljno novo leto 2003 in čim večji obisk na tekmah.
anc
mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
SKUPINA »A«
Rezultati 8. kroga: SKEI Talum -Club 13 4:3; NK Skorba - Klub Ptujskih študentov 4:2; KMN Butik Ivana
-	Slikopleskarstvo Cebek 4:0; Dražen-ci - Simba 7:9; ŠD Zg. Pristava - NK Apače 5:2; Šterntal bar - ŠD Kozminci 3:3.
Rezultati 9. kroga: Klub Ptujskih študentov - SKEI Talum 2:8; NK Apače - NK Skorba 0:3; Simba - ŠD Zg. pristava 6:10; Slikopleskarstvo Cebek
-	Draženci 2:4; ŠD Kozminci - KMN Butik Ivana 0:3; Club 13 - Šterntal bar 3:3.
1. KMN BUTIK IVANA 9
2.	NK SKORBA
3.	SKEI TALUM
7 2 7 0 6 3
4. [D ZG.PRISTAVA 9 6 2 1
0 40:17
2	43:17 0 35:21
36:20
3	34:21 3 32:25 5 30:24
25:36 5 31:28 7 26:45
7	16:42
8	34:86
5.	CLUB 13	9 5 1
6.	[TERNTAL BAR 9 3 3
7.	KLUB PTUJ. [TUD. 9 4 0
8.	[D KOZMINCI 9 2 3 4
9.	NK APAČE -2 9 2 2
10.	DRAŽENCI 9 1 1
11.	SLIKOPL. CEBEK 9 1 1
12.	SIMBA	9 1 0 SKUPINA »B«
Rezultati 9. kroga: ŠD Juršinci -KMN Poetovio Ptuj 0:5; ŠD Telekom Maribor - NK Cirkulane 3:0; Avtoli-čarstvo Kac - Tomanič Vulkanizerstvo 3:0; ŠD Polenšak - KMN Strojna 3:6; ŠD Rim - KMN Macho Juršinci 7:1; Avtoelektrika Bračič - Keramičarstvo Koren 2:4.
1. KMN POETOVIO	9	8	1	0	43:7	25
2. KERAMIČ. KOREN	9	8	0	1	36:16	24
3. AVTOEL. BRAČIČ	9	5	2	2	43:22	17
4. KMN STROJNA	9	5	1	3	30:17	16
5. AVTOLIČAR. KAC	9	5	0	4	33:24	15
6. [D JUR[INCI	9	5	0	4	23:29	15
7. [D TELEKOM MB	9	4	1	4	25:46	13
8. [D RIM	9	4	0	5	33:20	12
9. TOMANIČ VULKAN.	9	3	0	6	26:38	9
10. [D POLENÏAK	9	3	0	6	22:46	9
11. KMN JURÏINCI	9	0	1	8	17:36	1
2. NK CIRKULANE -2	9	1	0	8	12:42	1
OBČINSKA NOGOMETNA LIGA VIDEM
SKUPINA »A«
Rezultati 2. kroga: ŠD Majski vrh
-	Šturmovec 1:1, NK Leskovec - ŠD Lancova vas 4:5, Leskovec veterani -KMN Majolka 3:8, NK Tržec veterani
-	prosti
Rezultati 3. kroga: ŠD Lancova vas
-	Leskovec veterani 6:1, Šturmovec -NK Leskovec 3:2, NK Tržec veterani
-	ŠD Majski vrh 4:3, KMN Majolka -prosti
1.	ŠD LANCOVA VAS 3 3 0 0 15 : 7 9
2.	ŠTURMOVEC 3 2 1 0 7 : 5 7
3.	KMN MAJOLKA 2 2 0 0 19 : 3 6
4.	NK TRŽEC - VETER. 2 10 1 6 : 6 3
5.	ŠD MAJSKI VRH 3 0 1 2 6 : 9 1
6.	LESKOVEC - VETER. 2 0 0 2 4 : 14 0
7.	NK LESKOVEC 3 0 0 3 6 : 19 0
SKUPINA »B«
Rezultati 2. kroga: NK Videm mladina - ŠD Pobrežje 1:8, NK Tržec bar
Osmica - Videm mladi 4:4, Lancova vas veterani - NK Videm člani 1:2, ŠD Zg. Pristava - prosti
Rezultati 3. kroga: Videm mladi -Lancova vas veterani 2:2, ŠD Pobrežje - NK Tržec bar Osmica 2:5, ŠD Zg. Pristava - NK Videm mladina 9:1, NK Videm člani - prosti
1.	NK VIDEM - ČLANI	2	2	0 0	9 : 3	6
2.	ŠD POBREŽJE	3	2	0 1	14 : 9	6
3.	VIDEM - MLADI	3	1	2 0	12 : 10	5
4.	NK TRŽEC OSMICA	3	1	1	1	11 : 13	4
5.	ŠD ZG. PRISTAVA	2	1	0 1	12 : 5	3
6.	LANCOVA VAS - VE.	2	0	1	1	3 : 4	1
7.	NK VIDEM - MLAD.	3	0	0 3	6 : 23	0
Darko LAH
LIGA MALEGA NOGOMETA GORIŠNICA
Rezultati 6. kroga: KMN Bresnica
-	Klub Obrtnikov Gajevci 1:3, Zavrč
-	Žiher 3:3, TVP Fromin - Gorišnica 2:7, Kuki Dom Juršinci - Moškanjci 4:5, Opteam prosti
1.	K. OBRT. GAJEVCI 5 5 0 0 25 : 8 15
2.	KMN BRESNICA 5 4 0 1 28 : 11 12
3.	MOŠKANJCI 6 4 0 2 21 : 13 12
4.	KUKI DOM JURŠIN. 6 3 2 1 27 : 25 10
5.	ŽIHER	5 2 1 2 16 : 11 7
6.	GORIŠNICA 5 2 1 2 22 : 20 7
7.	ZAVRČ	5 1 2 2 20 : 19 5
8.	TVP FORMIN 6 0 1 5 10 : 45 1
9.	OPTEAM	5 0 0 5 7 : 24 0 Pari 7. kroga: Žiher - Kuki Dom Jur-
šinci, Klub Obrtnikov Gajevci - Zavrč, Gorišnica - Kmn Bresnica, Opteam -Tvp Formin, Moškanjci prosti.
Leon Pignar
ZLMN ORMOŽ
1.	LIGA
Rezultati 6. kroga: Mladost Miklavž
-	Belcont 1:5, Mark 69 - Nova Slovenija 2:2, Zidarstvo Čurin - Kog 3:3, Holermous - Trsnica Žiher 2:1, Ivanjkovci - Pušenci 0:7, Litmerk - Zidarstvo Čurin 3:1, Kog - Nova Slovenija 2:5, Ivanjkovci - Trsnica Žiher 2:3.
1.	BELCONT	6 6 0 0 37 : 10 18
2.	HOLERMOUS 6 5 1 0 22 : 12 16
3.	PUŠENCI	6 4 0 2 21 : 13 12
4.	TRSNICA ŽIHER 7 4 0 3 23 : 22 12
5.	MLADOST MIKLAVŽ 5 3 0 2 17 : 13 9
6.	MARK 69	5 2 2 1 16 : 9 8
7.	KOG	6 2 1 3 22 : 22 7
8.	NOVA SLOVENIJA 6 1 1 4 17 : 26 4
9.	LITMERK	6 1 1 4 16 : 25 4
10.	ZIDARSTVO ČURIN 6 1 1 4 12 : 30 4
11.	IVANJKOVCI 7 0 1 6 15 : 36 1
2.	LIGA:
Rezultati 5. kroga: Stenvent - LDS 2:1, Prednost - Mladost Miklavž ml. 4:2, Mladost Miklavž vet. - Juniorji 7:3, Pušenci vet. - Mestna graba 5:3, TSO - Borec 9:3
1.	MESTNA GRABA 5 4 0 1 28 : 13 12
2.	STENVENT 5 4 0 1 18 : 9 12
3.	PREDNOST 5 3 1 1 14 : 10 10
4.	PUŠENCI VETER. 5 2 2 1 17 : 15 8
5.	MIKLAVŽ ML. 5 2 1 2 20 : 20 7
6.	TSO	5 2 0 3 19 : 16 6
7.	LDS	5 2 0 3 14 : 15 6
8.	MIKLAVŽ VET. 5 2 0 3 23 : 25 6
9.	JUNIORJI	5 1 0 4 10 : 23 3
10.	BOREC	5 1 0 4 12 : 29 3
Uroš Krstić
Zakljuiek celoletnih turnirjev
Ob koncu leta so se končali celoletni turnirji, ki se igrajo načeloma vsak prvi in drugi petek v društvenih prostorih Šahovskega društva Ptuj.
Na desetih turnirjih v pospešenem šahu s tempom igre 15 minut za partijo je sodelovalo 10 igralcev. Rezultati na posameznih turnirjih so se točkovali po posebnem točkovnem sistemu, po katerem prejme zmagovalec 20, drugi 16, tretji 13, četrti 10 točk.
Prvak Šahovskega društva Ptuj za leto 2002 je postal Janko Bohak, ki je na devetih dosegel 132 točk. Na naslednja mesta so se uvrstili Martin Maj-cenovič 72 točk (9 turnirjev), Boris Žlender 63 (8 turnirjev), Viktor Pernat 58 točk (4 turnirji), Igor Iljaž 54 točke (6 turnirjev), Dušan Majcenovič 49 točk (6 turnirjev) itd. Na turnirjih je med letom sodelovalo 40 igralcev.
S tradicionalnim novoletnim hitro-
poteznim turnirjem se je končal tudi ciklus turnirjev s tempom igre 5 minut za partijo. Na novoletnem turnirju je med 15 udeleženci kot običajno zmagal mojster Gregor Podkrižnik s 13,5 točke, pred Viktorjem Napastom s 10,5 točke, Jankom Bohakom in Dušanom Majcenovičem z 9 točkami ter Jožetom Čičem, Martinom Skledarjem in Zlat-kom Roškarjem s 7,5 točke itd.
Skupno je bil na 12 turnirjih v letu 2002 z naskokom najuspešnejši mojster Gregor Podkrižnik, ki je po posebnem točkovnem sistemu zbral 148 točk (8 turnirjev) in tako postal prvak Šahovskega društva Ptuj v hitropotez-nem šahu za leto 2002. Na naslednja mesta so se uvrstili: Janko Bohak 103 točke (9 turnirjev), Dušan Majcenovič 101 točka (9 turnirjev), Jože Čič 90 točk (12 turnirjev), Igor Iljaž 86 točk (9 turnirjev), Zlatko Roškar 84 točk (8 turnirjev) itd.
Janko Bohak
STRELSTVO
Boštjan Simonii ponovil lanski dosežek
Pod pokroviteljstvom občin Hajdina in Markovci ter generalnega sponzorja Era - Petlja Ptuj je Strelski klub Ptuj organiziral veliko strelsko tekmovanje poznano pod imenom turnir samostojnosti. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani Mladika v streljanju z zračno pištolo in puško.
V streljanju z zračno puško so ekipno zmagali strelci SD K. Flisar Murska Sobota s 1755 krogi, drugi so bili strelci SD Štefana Kovača Turnišče s 1745 krogi, tretji pa lanskoletni zmagovalci SD Telekom Ljubljana s 1742 krogi; 4. Elektro Maribor, 5. Trzin, 6. Kidričevo (Gorazd Maloič, Aleš Ivan-čič in Aleksander Zelko), 7. Ljutomer.
Posamezno je zmagal Dušan Ziško iz K. Flisar s 591 krogi, drugi je bil Boštjan Fabijan iz Telekoma s 586 krogi, tretji Robi Mrkoja iz SD Štefana Kovača z istim številom krogov, a slabšo zadnjo serijo, Aleksander Zelko je dosegel 575 krogov, Gorazd Maloič 558 krogov. Najboljši rezultat izven konkurence je dosegel ptujski olimpijec Srečko Majcenovič s 596 krogi od možnih 600, trikrat je dosegel 100 krogov, dvakrat 99 in enkrat 98.
Nasjboljši trije v streljanju z zračno pištolo: Matija Potočnik, Simon Si-monič in Boštjan Simonič
V streljanju z zračno pištolo je zmagala ekipa SD Kidričevo v sestavi Boštjan Simonič, Simon Simonič in Cvetko Ljubič s 1687 krogi, drugi so bili streleci SD Juršinci (Mirko Mo-leh, Simon Simonič in Rok Pučko) s 1675 krogi, tretji SD 1. Pohorski bataljon Ruše s 1662 krogi, četrti SD Ptuj-Petlja (Milan Stražišar, Borut Sa-gadin in Franc Bedrač) s 16129 krogi, peti SK Ptuj (Majda Raušl, Robert Šimenko in Zlatko Kostanjevec) s 1615
krogi, šesti SK Ptuj mladinci (Simon Fras, Simon Gonc in Sebastijan Mol-nar) s 1558 krogov, sedmi S D Dor-nava (Branko Valenko, Jernej Peteršič in Bruno Šinček) s 1558 krogi, osmi SD Štefan Kovač iz Turnišč, deveti SD Halo Cirkulane (Matjaž Golc, Jernej Golc in Stanislav Golc).
Posamezno je zmagal lanskoletni zmagovalec Boštjan Simonič s 571 krogi, drugi je bil Simon Simonič iz Juršinc s 569 krogi, tretji pa Matija Potočnik iz 1. pohorskega bataljona s 565 krogi, četrta Majda Raušl s Ptuja s 563 krogi, peti Cveto Ljubič iz Kidričevega s 560 krogi, šesti Ludvik Pšajd ml. iz 1. pohorskega bataljona s 559 krogi, sedmi Mirko Moleh Muršinci s 558 krogi, osmi Simon Simonič Kidričevo s 556 krogi, deveti Rok Pučko Juršin-ci s 548 krogi, deseti Jurček Lamot Kidričevo s 546 krogi, Milan Stražišar je dosegel 544 krogov, Franc Bedrač 540 krogov in Borut Sagadin 535 krogov.
Najboljše ekipe so dobile pokale Športnega zavoda Ptuj, najboljši posamezniki pa kolajne in nagrade Strelskega kluba Ptuj. Tekmovanje so vodili sodniki Konrad Kramberger in Jožef Malek.
SI
karate-do klub markovci
F* V
na najstarejšem turnirju v Evropi
Na mednarodnem 30. božičnem turnirju v Trbovljah je Matjaž Te-ment zasedel odlično 3. mesto v športnih borbah. Na omenjenem turnirju je nastopilo 500 tekmovalcev iz osmih držav.
V absolutni mladinski kategoriji je
Matjaž Tement v prvem krogu bil prost. V drugem krogu pa je z 9:0 premagal Amela Bašiča iz Hrvaške ter z istim rezultatom v tretjem krogu Mi-chela Spinellija iz Avstrije. Za vstop v finale pa je klonil proti Čavleku iz Malega Lošinja.
Andrej Cafuta
Matjaz Tement s trenerjem - bratom Borutom.
Karate-do seminar na Ptuju
V soboto, 28. 12. 2002, je bil v Športni dvorani Mladika trenerski seminar, ki sta ga organizirala Karate-do klub Ptuj ter Športni zavod Ptuj. Trening je vodil Rajko Lešnik 5. dan, asistent enega največjih mojstrov karateja Taiji-ja Kase-ja 10. dan iz Japonske.
Seminarja se je udeležilo 23 trenerjev z vseh koncev Slovenije, ki so štiri ure z navdušenjem vadili kombina-cijske tehnike, prednosti blokov in udarcev z odprto roko ter praktičnost karate kat - borbo proti namišljene-
mu nasprotniku. Rajko Lešnik živi na Švedskem in že dobrih 15 let asistira Taiji-ju Kase-ju v Evropi. Taiji Kase vodi karate seminarje pretežno v zahodno- in srednjeevropskih državah, kot v Belgiji, na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Nemčiji ter v skandinavskih državah. Zaradi navedenega je bila na Ptuju ustanovljena Karate-do zveza Kase-ha Slovenije, ki bo združevala klube, z namenom širitve tradicionalnega karateja, ki ga uči mojster Taiji Kase. Predsednik zveze, v katero so vključeni že štirje slovenski klubi, je Andrej Cafuta.
Silvestrski tek v Kidrii
športno društvo Kidričevo je v sodelovanju z občino Kidričevo zadnji dan v letu 2002 organiziralo že šesti silvestrski tek.
Letos so bili pogoji za to prireditev skorajda idealni, saj ni bilo premrzlo. To so izkoristili tisti najbolj vneti ljubitelji teka in dali svoj delež k silvestrovanju na prostem. Tekači so prišli tudi iz drugih krajev in na 1,8 km dolgi progi preizkušali svoje sposobnosti. Praktično pa so bili zmagovalci vsi, ki so prišli skozi cilj. Najboljše pa so čakali pokali in lepe praktične nagrade.
Izgleda, da se je ta tek dobro prijel, saj število nastopajočih raste. Letos jih je nastopilo sedemindvajset, kar je enajst več kot na preteklem teku. Ne
bi pa bilo slabo, če bi organizator svojo ponudbo malce razširil, podaljšal progo ter nastopajoče mogoče razdelil na več kategorij. Sicer pa je potrebno vse pohvaliti, tako tiste, ki so organizirali, kakor tiste, ki so tekmovali. Najstarejši udeleženec je bil znani rekreativni kolesar Miha Kornet, najmlajša udeleženka pa je bila Tjaša Čamernik.
VRSTNI RED MOÏKI: 1. Branko Kmetič (Maribor), 2. Maks Laura (Ptuj), 3. Viktor Ekart (Rače).
@ENSKE: 1. Klementina Resman (Kidričevo),2. Zdenka Holc (Kungo-ta), 3. Sonja Čamernik (Kidričevo).
Med najmlajšimi je bil zmagovalec Timi Čamernik. Družina Čamernik je bila tudi najbolj številčna na tem silve-strskem teku.
Danilo Klajnšek
kikboks
Novi mojstri
borilnih veš~in
V zadnjem tednu v letu 2002 je v prostorih Kick boxing centra Ptuj potekalo opravljanje izpitov za višje pasove. Izpite je opravljalo 43 članov kluba. Uspešnih je bilo 36 članov, ki so s tem pridobili višje pasove. Izpiti so potekali pred komisijo Kluba borilnih veščin Ptuj.
Najvi{je pasove so tokrat osvojili:
Mateja Gabrovec, Timi Kup~i~, Jure Sari~, Matic Bedenik, Benjamin Golob, David Kostevc, Bo{tjan Slana, Matjaž Novak, Filip Janžekovi~, Andraž [ilak in Narmej Lutari~ Gra-ger.
Po uspešnem opravljanju je bila slavnostna podelitev diplom iz rok članov upravnega odbora Kluba borilnih veščin Ptuj, predsednika kluba dr. Zoltana Mileta in Vladimirja Sitarja, glavnega inštruktorja ptujskega kluba borilnih veščin. Glede strokovnosti oziroma trenerskega kadra se v Klubu borilnih veščin nimajo kaj pritoževati, saj je vedno več članov oziroma tekmovalcev z višjimi pasovi ali s trenerskimi izpiti. Naj omenimo, da je predsednik tehnične komisije Kick boxing zveze Slovenije, ki v sodelovanju s Fakulteto za šport in Inštitutom za šport izdaja licence za trenerje v kikboksu, Vladimir Sitar.
Franc Slodnjak
SOLSKI SPORT, POSLOVNA SPOROČILA
SOLSKI SPORI
ROKOMET
REZULTATI MEDOBČINSKEGA PRVENSTVA OŠ V ROKOMETU, ZA UČENCE IN UČENKE 7. in 8. razredov (letnik 1988 in mlajši)
Tekmovanje je potekalo v Goriš-nici. UČENKE:
OŠ Ljudski vrt - OŠ Olge Meglic 7:3 UČENCI:
OŠ Gorišnica - OŠ Majšperk 22:17, OŠ Majšperk - Olge Meglič 7:18, OŠ Olge Meglič - OŠ Gorišnica 12:23
KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Gorišnica, 2. OŠ Olge Meglič, 3. OŠ Majšperk
Na področno prvenstvo se uvrstita prvi dve ekipi in sicer pri učencih OŠ Gorišnica in OŠ Olge Meglič, pri učenkah pa OŠ Ljudski vrt in OŠ Olge Meglič.
REZULTATI FINALA PODROČNEGA TEKMOVANJA SŠ V ROKOMETU - ZA DIJAKE IN DIJAKINJE
Tekmovanje je potekalo v Ormožu. DIJAKI:
Gimnazija Ormož - Poklicna in tehniška šola Ptuj 21:15 DIJAKINJE:
Gimnazija Ormož - Gimnazija Ptuj 9:10
V četrt^inale se pri dijakih uvrsti Gimnazija Ormož, pri dijakinjah pa Gimnazija Ptuj.
ODBOJKA
REZULTATI OBČINSKEGA PRVENSTVA SŠ V ODBOJKI ZA DIJAKE IN DIJAKINJE DIJAKI:
Poklic. in tehn. elektro šola Ptuj - Poklic. in tehn. strojna šola Ptuj 2:0, Ekonomska šola Ptuj - Poklic. in tehn. strojna šola Ptuj 2:1, Poklic. in tehn. elektro šola Ptuj - Ekonomska šola Ptuj 2:0
Končni vrstni red: 1. Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, 2. Ekonomska šola Ptuj, 3. Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj
DIJAKINJE:
Gimnazija Ptuj - Ekonomska šola Ptuj 2:1
koSarka
REZULTATI PODROČNEGA PRVENSTVA OŠ V KOŠARKI ZA STAREJŠE UČENCE LETNIK 1988 in mlaj. (8. in 7. razred)
Tekmovanje je potekalo v Š.D. Mladika na Ptuju.
Rezultati: OŠ Olge Meglič Ptuj -OŠ Makole 20:0 (b.b.), OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica 30:11, OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Olge Megli~ Ptuj 16:48
KONČNI VRSTNI RED: 1. OŠ Olge Megli~ Ptuj, 2. OŠ Ljudski vrt Ptuj, 3. OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica
Prvi dve ekipi (OŠ Olge Megli~ Ptuj in OŠ Ljudski vrt Ptuj) se uvrstita v ~etrt^inale.
SMUČANJE
RAZPIS	PODROČNEGA
PRVENSTVA OSNOVNIH ŠOL V SMUČANJU(veleslalom)
Kraj prireditve: smu~iš~e pri Treh kraljih
Termin: sreda, 22.1.2003 ob 12. uri
Prireditelji: Športni zavod Ptuj, ŠD Ten sport, OŠ Pohorskega odreda
Zadnji rok prijave: sreda, 15.1.2003 na Športni zavod Ptuj, pp 81, 2250 Ptuj (fax 78 77 631, E-pošta sportni.zavod.ptuj@amis.net)
Pravica nastopa: šola lahko prijavi neomejeno število tekmovalcev.
Žreb startnih številk prijavljenih tekmovalcev bo v ponedeljek, 20.1.2003 v prostorih Športnega zavoda Ptuj.
V primeru premajhnega števila prijav bo tekmovanje odpadlo!
Športni zavod Ptuj
Medobčinske prvakinje v rokometu: OŠ Ljudski vrt. Foto: Laura
Medobčinske prvakinje v košarki: OŠ Olge Megli~. Foto: Laura
Medob~inske prvakinje v nogometu: OŠ Podlehnik. Foto: Lan-gerholc
Medobčinski prvaki v košarki: OŠ Olge Meglič. Foto: Langerholc
Medobčinski prvakii v nogometu: OŠ Breg. Foto: Langerholc
Medobčinske prvakinje v odbojki: OŠ Breg. Foto: Langerholc
^ HITRI ODGOVORI ^
Mariborska 86, Celje	cm
TEHNIČNA TRGOVINA
Lovrenc na Dr.polju 39 Telefon: 02/790 02 01
Medobčinski prvaki v odbojki: OŠ Žetale. Foto: Langerholc
y Metalki na Ptuju
vam v zimskih dneh nudimo ugodno ponudbo
ogrevalne tehnike za hladne dni in topel dom
• peči za centralno kurjavo - oije ali plin • štedilnike na trda goriva • oljne in plinske peči električne grelce - kaloriterje • oljne radiatorje • dimne cevi in kolena
REKREACIJA, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRAŠIČA domače reje, težkega 170 kg, prodam. Tel. 755-90-61.
PRAŠIČE, {tiri, doma~e reje, težke 130 kg, prodam. Tel. 757-47-21.
BIKCE SIMENTALCE kupim. Tel. 768-68-71
PRODAM {tiri svinje, težke približno 120 kg, hranjene z domačo hrano. Tel. 719-71-14.
TRAKTOR Steyer 18 kupim. Tel. 681-00-69.
SVINJO, težko 250 kg, prodam. Tel. 764-72-11.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo, vsak dan v Babincih 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
KUPIM BIKCE simentalce. Ponudbe na tel. 041 263-537.
PRODAM dva pra{iča domače reje, 160 in 190 kg. Tel. 751-19-61, Grajen{čak 6.
SVINJO domače reje prodam. Tel. 751-39-61.
'M
Strgar Majda s.p., 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- îporbia konfekcija za oirake in odiasie: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za moinejîe postave.
PLANINSKI KOTIČEK
ZDRAVJU NAPROTI NA GORO OLJKO
Sobota, 18. januar 2003
Gibanje v naravi je eden glavnih preventivnih ukrepov za krepitev našega zdravja. Telesna aktivnost, svež zrak in prijetno počutje nas bodo spremljali tudi na tokratnem pohodu Zdravju naproti.
Na pohod se bomo odpravili z vlakom IC Mura, z odhodom iz Ptuja ob 6.45. Iz Šmartnega ob Paki bomo nadaljevali pot peš. Bobra ura hoda po gozdni poti nas bo pripeljala na vrh gore Oljke. V planinskem domu nas bodo pričakali domači planinci s čajem, kartončki pohoda in seveda s kuhanim jajcem, kot simbolom Sv. Neže, ki kuram prav v teh dneh rit odveže. Po prijetnem počitku se bomo podali na Vimperk, od koder bo sledil sestop v Polzelo. Z vlakom se bomo vrnili na Ptuj ob 16.15.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka,^).
Hrana iz nahrbtnika in v koči.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC vlak in organizacijo ter znaša 900 SIT za člane PD.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 14.1. v društveni pisarni na Prešernovi 27 (tel. 02/777 15 11).
Vodil bo Uroš Vidovic
VINCEKOV POHOD V MEDŽIMURJE
Nedelja, 19.1.2003
Na dan Sv. Vincenca ali Vinceka po medžimursko, se po tradiciji prebudi vinska trta in prične svoj vegetacijski krog. Vendar je potrebno najprej našo drago trto prebuditi in ji pomagati, da prične svojo pot do sladkega grozdja iz katerega prešamo mošt in nato nastane vino. Prav to vzpodbudo pa bomo dali pohodniki po prelepih Medžimurskih goricah, ki se bomo v nedeljo, 19. januarja podali na Vincekov pohod od Murskega Središča do Štrigove v sosednji Hrvaški.
Udeleženci pohoda se zberemo ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder nas bo posebni avtobus odpeljal v Mursko Središče. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure.
Opremite se planinsko za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, kapa,^).
Hrana iz nahrbtnika, v zidanicah in ob zaključku pohoda.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 1.800 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo do petka, 17.1. oziroma do zasedbe 45 prostih mest v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Ne pozabite potnega lista ali osebne izkaznice, s seboj pa vzemite tudi kakšno kuno.
Vodil bo Uroš Vidovic
POHOD ROGLA - OSANKARICA
Mineva 60 let od poslednjega boja Pohorskega bataljona. Tragične bitke se bomo planinci Planinskega društva Ptuj spomnili v soboto, 11. januarja 2002, ko prireja Planinsko društvo Zrece že tradicionalni pohod od Rogle mimo prizorišča poslednjega boja pri Treh žebljih do Osankarice. Ob tej priliki bo v spominski sobi na Osanka-rici odprta spominska razstava o Pohorskem bataljonu. Zaključek pohoda s podelitvijo priznanj za večkratno udeležbo bo v Zrečah, kjer bo tudi družabno srečanje pohodnikov.
Ptujski planinci se bomo udeležili pohoda in se podali na pot z minibusom, na katerem je 17 prostih mest, ob 6. uri s parkiri{ča pred železni{ko postajo Ptuj. Potrebna je zimska oprema, hrano je možno dobiti v planinski koči na Osanka-rici ob koncu pohoda. Med potjo bo vsak pohodnik dobil topel napitek. Prijave s plačilom 2100 SIT (organizacija in vodenje, prevoz) sprejemamo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Izlet bom vodil Tone Purg s sovodni-kom. Izlet bo v vsakem vremenu. Vabljeni!
Tone Purg
PRODAM SVINJO težko od 160 do 180 kg, domače reje. Tel. 751-17-71.
BELA TEHNIKA
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tel. 751-19- 61, po 15. uri.
STORITVE
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto na~inov, nova vo-lumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
NUDIMO UGODNA posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za več kot 1/3 plače ali pokojnine. VIVA, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj. Tel. 02 748 15 00 ali 041 325-923.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Mi-lenkovič, dr. vet. med., s.p. Kettejeva ul. 11, PTUJ. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausen-bichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
30 LET SOBOSLIKARSTVA-PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
POPRAVILO vseh vrst GSM, RTV in hi-fi aparatov. Branko Kolarič, s.p., PE Gubčeva 23, Ptuj, ob Mariborski cesti (pri baru Mitrej). GSM 041 677-507.
POPRAVILO TV-aparatov, video-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
NEPREMIČNINE
PRODAM HIŠO z manjšim vinogradom, voda, elektrika in telefon. Gorenjski Vrh 13, Zavrč, tel. 761 20-81.
DOM IN STANOVANJE
STANOVANJE, dvosobno, opremljeno, na Ptuju, oddam. Tel. 041 334-183, 031 744-942,
ENI OSEBI oddam enoinpol-sobno komfortno opremljeno stanovanje na Ptuju v Volmerjevi. Tel. 040 268 650.
HIŠO na Ptuju odam v najem. Informacije po 15. uri na telefon 040 334-664.
STANOVANJE, dvosobno, opremljeno, oddamo v najem. GSM 041 739-259, 02 772-34-51.
PRODAMO: Hiše-Nova vas pri Ptuju, starost 10 let, takoj vseljiva; Hajdoše 1-druž. in 2-druž., Sedla-šek; Kicar; Vitomarci; Senčak; Sakušak; Prerad; Zagojiči; Klepova ul.; Draženci; Zg. Pristava; Gubčeva; Slov. vas; Strjanci; Drstelja; Moškanjci itd. Poslovnostanovanj ske - Grajena lokal in stan. hiša Grajena poslovno stanovanjska Destrnik-Dolič; Brstje; Zagrebška trgovski lokal; Selska c. nova stanovanjska sedaj kot pekarna, 4 sob. stanovanje in starejša hiša; Popovci atrijska hiša in gost. lokal; Orešje; Placar; Osojnikova c. 315 m2 posl.prostorov itd. Nova stanovanja in parkirni prostori Drava center. Parcele-Dornavska c.; Rogoznica; Maistrova; Mari-bortska c.; Brstje; Nova vas pri Markovcih. Agencija Vikend Biš 8/b tel. 02 757-1101 Domino 02 748-1013 GSM 041 955-402 fax 02 748-1014.
NA PTUJU PRODAMO dvostano-vanjsko hišo, v račun vzamem eno-sobno stanovanje ali garsonjero. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
STANOVANJE, opremljeno, 2,5-sobno, oddam v najem. Tel. 041 345-676.
NA PTUJU, v Trubarjevi ulici 2, oddam sobo za dva podnajemnika. Tel. 745-06-01.
DELO
IŠČEMO DEKLETA za strežbo v lokalu Nickžcaffe pub, Milan Lesko-var, s.p., Prešernova 8, Ptuj, tel. 041 444-826.
BAR HOLLIDAY Majšperk, Milan Trol, s.p., zaposli dekle za strežbo. Tel. 041 577-248.
REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno, "Pri Ciglerju",_ Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šoštanj. Inf. 03/897-18-50 ali 041 613-070.
ZAPOSLIMO natakarico ter dekle za pomoč v lokalu strežba hrane in pijač). Gostilna Kureš, Matjaž Kureš, s.p., Šikole 26, Pragersko. Tel. 02 792-02-81 ali 041 876-238.
INFOKOMERC Radovan Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. po telefonu 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
PRODAM traktor Univerzal 55 KM in nakladalko SIP 19 m3. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270.
PRODAM traktor Zetor 5711. Tel. 031 532-785
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE,: UGODNO PRODAMO: felicia karavan, 1997, clio 1.2, 1997, astra 1.6, 1995, rover 216, 1995, R5, 1992, racer GSI 1994, marea karavan, 1998, kia pride, 1997, astra 1.4 i, 1993, marea karavan, 1998, smart, 1999, fabia 1.4, 2001, passat 1.8 t, 1996, rav 4, 1996, scenic 1.6, 2000, favorit, 1994, sunny 1.4, 1993, scenic 2.0,
1997,	astra 1.6, 2000, mercedes c 180, 1999, saxo 1.0,
1998,	vectra 1.8 karavan, 1999, polo 1.6 classic, 1998, honda civic 1.5, 1999 , audi A6 1.8, 1995, toledo td, 1996, golf 1.9 TDI karavan, 1994, matiz, 1998, peugeot 406, 1995, peugeot 605, 1993, megane coupe, 2000, clio 1.4, 1997, ...in še več. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/7800-550.
RAZNO
PRODAM bukove mostnice, 5 cm. Inf. na tel. 031 532-785.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
PRODAM bukova drva, z dostavo. Tel. 03 5827-212 ali 041 544-270.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
KAMNOSESTVO
^Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG IN TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ, Budina, KJezeru 11, telefon: 772-03-71, gsm: 041 902 648
Adriatic®
zavarovalna družba d.d. vabi k sodelovanju:
dinamične, ambiciozne in komuniiiativne sodelavce za deio na terenu za sklepanje vseh vrst zavarovanj
pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov:
ZAVA d.0.0. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-mall: kiemen.zava@slol.net
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. iVIaistrova 29, 2250 Nuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a
«02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^NOVO NA STAREM MESTUiK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poliličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plafa, icartice...
Mensa d.o.o., Cankailava 21, Maribor
m ^o
TPOCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob MarIboiskI c.) Tel.: 02^83-00-81, Gsm: 041/390-576
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo,
Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
ZOBNA ORDINACIJA
dr Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -a-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE iN ODRASLE.
RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL
strokovno in kakovostno:
•	vodenje poslovnili knjig zo družbe in samostojne podjetnike
•	davčno, finančno in podjetniško svetovanje
Nenad Šoškič, s.p., Prešernova 36, Ptuj (stavba restavracije Amadeus) Tel.: 02/ 748 13 06, GSiVI: 041/ 683 112
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12. ure) - 11. januarja Irena Tencic, dr. stom. ZD Ptuj
Oči Ti modre si zaprla, beseda Tvoja je zamrla, prehitro Tvoj je prišel čas, ko si zapustila nas.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi nadvse drage žene, mamice, sestre, svakinje, tete in botre
Valerije Tomašič
IZ ORESJA 144
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem {tevilu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sve~e, svete ma{e ter izrekli ustno ali pisno sožalje.
Posebna hvala duhovnikom, patru Krajncu, patru Holcu, patru Kmetcu in patru Klajn{ku za opravljen obred. Zahvala tudi družinam Pislak, Kolar, Sagadin in Smigoc za nesebi~no pomo~, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat HVALA.
Žalujoči: mož Emil, hčerka Mateja ter ostalo sorodstvo
Skromno si Uvel,
v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega o~eta, dedka, brata, zeta, botra, strica in svaka
Franca Geiserja
IZ BOLEČKE VASI 5 B
1949 - 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sve~e, svete ma{e ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Se posebej zahvala gospodu župniku za opravljen obred. Zahvaljujemo se Rajmundu Letonju za poslovilni govor. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki so te imeli radi
Skromno, tiho si živel, za nas delal in trpel. Srce ljubeče v grobu spi, nam pa rosijo se oči. Koko boli,
ko tebe več med nami ni!
V SPOMIN
6. januarja je minilo eno leto žalosti in bole~ine, odkar te je kruta bolezen odtrgala od nas, dragi mož, o~e, tast, dedek in brat
Jakob Feguš
IZ PODLEHNIKA 7 E
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sve~e.
Tvoji najdražji
Ni te več na pragu, ni te več v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
SPOMIN
6. januarja sta minili dve leti bole~ine, odkar si nas zapustil, na{ dragi mož, o~e, dedek in tast
Franc Teska~
IZ TRDOBOJCEV 25
Cas neusmiljeno beži, a vendar bo topel spomin na te in na na{e skupne trenutke v na{ih srcih ostal za ve~no.
Tvoji najdražji
Naučite se, kako živeti, da boste vedeli, kako umreti; naučite se, kako umreti, da boste vedeli, kako živeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in o~eta
Dragana Stefanovi}a
IZ KRAIGHERJEVE UL. 24, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in dobro mislili o njem.
Žalujoči: žena Helena, hči Tea in sin Aleksander
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi, nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN Ale{u Sven{ku
1988- 1998 IZ ZAKLA 30
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Hudo je otrokom za starši jokati, še težje brez sina in brata ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 5. januar 1995, ko smo za vedno izgubili sina in brata
Zvonka Dolamiča
IZ GABRNIKA 25
Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prina{ate cvetje in sveče na njegov mnogo prerani grob, ISKRENA HVALA.
Tvoji najdražji
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmogla bom, močnejša sem, vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Marije Sekol
IZ STRA@OV 30
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mamo pospremili na njeni prerani zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Se enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vseh, ki si jih ljubil nekoč.
(Tone Pavček)
Poslovili smo se od našega dijaka
Mihaela Petka
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Dijaki in profesorji Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj
Hodim in tavam ... Za trenutek te zagledam pred seboj, stopim hitreje, a vedno si korak pred menoj.
Jaz pa bi ti vseeno rada zazrla v oči in ti rekla hvala.
Hvala ti za vse lepe in srečne dni.
V SPOMIN
3. januarja mineva deset let, odkar te je kruta bolezen odtrgala in si nas zapustil, dragi mož, oče in dedek
Adolf Paveo
Z ROGAŠKE C. 41
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Tvoji najdražji
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja še spomin na tiste dni, ko med nami bila si ti!
ZAHVALA
Ob smrti
Terezije Milo{i~
IZ TRAJANOVE 2
17. 09. 1922 - 18. 12. 2002
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala dr. Fliserju z mariborskega oddelka, osebju internega oddelka ptujske bolnišnice, še posebej dr. Debeljakovi in dr. Letonju, govorniku g. Seguli za ganljive besede, župnikoma, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: hčerka Nada z možem Nikom, vnukinja Eva, mož Ivan, sinova Peter in Ivo z družinama
PTUJ / mamila vzela ze tretje mlado življenje
Kaj je bilo usodno prezgodnjo Mihovo smrt?
Nadaljevanje s strani 1
V dežurni zdravniški ekipi, ki je v ptujski bolnišnici Mihi Petku nudila prvo medicinsko pomoč je bila tudi Julija Tepeš, dr. med, specialistka internistka. O tragičnem dogodku je povedala:
"Na silvestrovo, okoli polnoči, smo prejeli klic za nek drugi urgentni sprejem nezavestne starejše osebe. Takoj smo bili na voljo jaz kot internistka, dve medicinski sestri za spremstvo, specialist anesteziolog in sestre z oddelka za intenzivno nego. Celotna ekipa je z vozičkom čakala pred vrati za urgentni sprejem, naključje pa je hotelo, da je po nekaj minutah čakanja pred napovedanim vozilom pripeljal osebni avtomobil, v katerem je negibno ležal mlajši fant. Iz avtomobila sta stopila fant in dekle in povedala, da so bili pred tem v urgentni ambulanti Zdravstvenega doma, kjer so jih preusmerili v našo urgentno ambulantno v bolnišnici, ne da bi fanta sploh pregledali. Že ob prvem pregledu fant ni kazal nobenih znakov življenja, vendar smo takoj pričeli oživljanje. Na pomoč nam je priskočila tudi kirurška ekipa in skupaj smo nadaljevali oživljanje vsaj še pol ure, čeprav so bili že ob sprejemu očitni vsi znaki odpovedi vitalnih organov. Žal ni bilo pomoči ... "
Je res, da ste ob pregledu našli pri mladeniču tudi tableto ekstazija?
"Ob pregledu smo v enem od žepov našli eno tableto bele barve. Kaj vsebuje, bo pokazala strokovna analiza."
Ker je javna skrivnost, da so v zadnjem času v ptujski bolnišnici imeli že nekaj primerov zastrupitev mladostnikov z drogo in alkoholom (teden pred tem dogodkom naj bi rešili iz objema smrti mladoletnico), smo o tem povprašali predstojnika otroškega oddelka v ptujski bolnišnici
Dušana Kolariča, dr. med., specialista pediatra. Ta je med drugim povedal:
Dušan Kolorič, dr. med., predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice
"V zdravstvu smo resno presenečeni nad hitrostjo prodiranja drog med mladimi iz Ptuja in bližnje okolice. Prvega otroka, pri katerem smo zasledili drogo, smo obravnavali v letu 1999, na srečo je šlo le za lažjo zastrupitev. Sicer že dobro desetletje opozarjamo na to, da je z mladino nekaj narobe, saj vsako leto sprejmemo na oddelek več kot 20 otrok, ki so zastrupljeni z alkoholom, V glavnem gre za najstnike, ki se ga pač napijejo in pri tem ne vidijo dna. V največ primerih gre za nerodne primere, ko mladi pač zaidejo v kako družbo, kjer se napijejo in potem pač končajo pri nas. In če smo prva leta ugotavljali, da so se ob tistih, ki so se zastrupili z alkoholom, pripeljali do nas tudi tisti, ki so bili udeleženi pri pitju, žal zadnja leta tega ni več. Vse pogosteje se dogaja, da mladega opitega in onemoglega najdejo drugi ljudje, bodisi, da je
pozorni na to, če se njihov otrok začne obnašati nenavadno, zlasti naslednje jutro po noči, ki jo je preživel kje zunaj. Takoj je treba pomisliti na možnost vpliva katerekoli droge in čimprej je treba priti do zdravnika specialista. V primerih, ko pa gre za zastrupitev, ko so motene vse vitalne funkcije, ko je moteno dihanje, ko otrok bruha ali je morda pod-hlajen, pa je treba čimprej preprečiti, da bi se zadušil, da se ne bi podhladil in takoj do zdravnika. Drugačne prve pomoči ne vidim."
Kak{na je va{a praksa ob obravnavanju mladostnikov, ki so zastrupljeni z drogo?
"Potem ko otroku, ki je bil zastrupljen z drogo, nudimo prvo medicinsko pomoč, in potem ko ga pri nas uredijo, vsakega napotimo na dispanzer za mentalno zdravje oziroma k pedopsihiat-ru. Za obravnavo zasvojencev z
Je bilo športno ribištvo Mihov največji užitek?
kje obležal ali pa reševalno vozilo pokliče osebje katerega od gostinskih lokalov."
Od kdaj pa opažate tudi prisotnost droge?
"Pri otrocih opažamo prisotnost trde droge predvsem zadnji dve leti. Običajno gre za isto starostno skupino, za najstnike. V letu 2002 smo imeli tri primere mladoletnih oseb, ki so iskale pomoč na našem oddelku in smo zanje ugotovili, pravzaprav dokazali drogo v urinu. V enem primeru je šlo za hudo zastrupitev z drogo, fant pa je imel v žepu še večjo količino semena rastline datura."
Ali obstaja prva pomoč in kako jo lahko nudimo tistemu, ki je zastrupljen z mamili?
"Vedeti je treba, da je pri dro-gah velik problem v tem, da jih uživalci običajno konzumirajo v kombinaciji z alkoholom. In prav zaradi tega je reakcija vsakega telesa drugačna, popolnoma nepredvidljiva, in kot se je že zgodilo, se žal lahko konča tudi s smrtjo. Sicer pa naj bodo starši
drogo je potreben strokovni tim, ki to zna početi."
Ali o tem obvestite tudi otrokove starše?
"Seveda, starši vedno zvedo za to, saj za vsak primer posebej povabimo starše na pogovor. Žal pa nekateri starši sploh ne pristanejo na obravnavo, oči si zakrivajo pred sicer bolečo resnico ali pa morda menijo, da bodo otroka lahko spravili od mamil kar sami."
Kaj pa naj storijo starši, ki sumijo, da njihov otrok uživa drogo?
"Cimprej se je treba o tem posvetovati s strokovnjakom, ki se s to problematiko ukvarja. Na našem otroškem oddelku lahko na podlagi strokovne analize ustreznega laboratorija le potrdimo ali zanikamo prisotnost droge."
Težko še kaj dodati. Miha Petka so v petek, 3. januarja, na pokopališču v Markovcih položili v prerani grob. Takšnega pogreba že dolgo ni bilo, tudi ne tako bolečega. Za Miha je žal prepozno,
Napoved vremena za Slovenijo
če v januarju drevje od mraza poka, -6/8 jeseni s sadjem prebloženo stoka. 4Hk
-6/9
Napoved za Slovenijo
Danes bo oblačna, občasno bo rahlo snežilo, močnejše v južni in vzhodni Sloveniji. Na Primorskem bo pihala zmerna do mo~na burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -13, na Primorskem od -2 do -5, najvišje dnevne od -9 do -5, na Primorskem od 0 do 3 stopinje C.
Obeti
V petek in soboto bo suho in mrzlo zimsko vreme. Več sonca bo na Primorskem, kjer bo še pihala burja.
V domači hiši v Stojncih ostaja žalosten prizor na Mihovi najbolj priljubljeni sliki, ob katerih brli bela svečka
ostaja pa upanje, da bodo njegovim vrstnikom, mladenkam in mladeničem, segle v srce in predvsem glavo globoke besede in misli Mihove razredničarke in farnega župnika. Za vse mlade ljudi gre, za naše otroke. Ni še prepozno ...
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, 9. januarja, se bodo znova odprla vrata pravljične sobice mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Ob 17. uri vabimo otroke od četrtega leta naprej na Pravljico z jogo. Pričakujeta vas pravljičarka Liljana Klemenčič in inštruktorica joge Sonja Trplan. Otroci naj imajo lahna športna oblačila in copatke. Vstopnine ni. PTUJ * V petek, 10. januarja, ob 12. uri bo v razstavišču Mestne hiše odprtje razstave del članov likovne sekcije društva upokojencev Ptuj in slovo od dosedanjega predsednika Branka Gorjupa.
PTUJ * V ptujskem gledališču bo v soboto, 11. januarja, lutkovno gledališče iz Maribora predstavilo igrico Ferija Leinščka Snežna Kraljica v režiji Brede Varl. Ob 10. uri bo predstava za abonma Lutka, ob 11.30 uri pa za abonma Račka in izven. PTUJ * V soboto, 11. januarja, ob 22. uri bo v Kolnkišti performans Ognjena noč, ki vas bo popeljal onkraj vaše erotične domišljije. Vstopnina 500 SIT.
DRAŽENO! * Kulturno društvo Dra-ženci prireja v nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri dramsko igro Transves-titska svatba Vinka Moderndorferja v dvorani vaškega doma Draženci. Režiser Milan Cervelj. GERECJA VAS * V nedeljo, 12. januarja, ob 17. uri bo v Gasilski dvorani Gerečja vas komedija Butalci gremo naprej, režiser Silvo Vučak.
HAJDINA * Kulturno društvo Hajdina prireja tretji tradicionalni koncert S pesmijo v novo leto, ki bo v nedeljo, 12. januarja, ob 18.00 uri v gasilskem domu Hajdina. Nastopajo pevske skupine iz ob~ine Hajdina z gosti.
PTUJ * V nedeljo, 12. januarja, se bo ob 19. uri v refektoriju minorit-skega samostana predstavil kvartet Kvintesenca, ki ga sestavljajo Maja Bevc - 1. violina, Katja Klan~nik — 2. violina, Veronika Emer{i~ — viola ter Petra Vodopivec - violon~elo. PTUJ * V torek, 14. januarja, ob 9.30 uri bo v gledali{~u za {ole in izven predstava Princeska in ~aro-dej v režiji Miha Alujevi~a. PTUJ * V galeriji Tenzor v Pre{er-novi ulici bo 16. januarja ob 18. uri otvoritev razstave ~rno-belih fotografij Primoža Tropa. PTUJ * Razstava Skrivnosti u~eno-sti, ki je bila pripravljena v okviru otvoritvenih aktivnosti ptujske gimnazije, je na ogled v knjižnici Gimnazije Ptuj {e od 6. do 17. januarja od 7.30 do 14.30.
CRNA KRONIKA
OSKRBELI SO SE ZA PRAZNIKE
V noči na 27. december so neznanci vlomili v gostinski lokal Kmečki hram v Miklo{i~evi ulici v Ptuju in odnesli prehrambene artikle, nekaj cigaret in alkoholnih pijač. Lastnika so s tem o{-kodovali za 200.000,00 SIT.
VLOM V POŠTO
31. decembra ob 1.35 uri so policisti PP Ptuj zalotili pri vlomu v po{to na Vodnikovi ulici na Ptuju V.L., starega 28 let, iz Maribora. Z razbitjem stekla na vratih zadnjega vhoda in po{ko-dbo krilnega okna je povzročil {kodo, ki po nestrokovni oceni zna{a 500.000 SIT.
STRELJANJE NA STRANIŠČU
3. januarja okoli 19.00 ure sta se v kava baru na bencinski črpalki v Benediktu sprla B.Z., star 28 let, iz okolice Vidma ob Ščavnici in R.T., star 33 let, iz občine Lenart. Prepir se je nadaljeval na strani{ču, kjer je R.T. izvlekel pi{tolo. Pri{lo je do prerivanja in sprožitve pi{tole, krogla pa je zadela v zid. Policisti so R.T. odvzeli pi{tolo (zanjo nima ustreznih listin), prav tako pa so mu odvzeli naboje.
PREVAŽAL ILEGALCA
Policisti Postaje mejne policije Zavrč so dne 6. januarja v Goričaku ustavili voznika os.avtomobila T.P, starega 22 let, državljana R Slovenije in R Hrva{ke; v vozilu je prevažal dva državljana Iraka, ki sta v na{o državo prestopila na ilegalen način in bila namenjena v Ljubljano, nato pa naprej do Nizozemske. Tujca se bosta zagovarjala pri sodniku za prekr-{ke, za voznika pa bo podana kazenska ovadba na pristojno Okrožno sodi{če.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Marta Munda, Tr-novci 6, Sveti Tomaž - Melani; Zdenka [kerget, Sagadinova
1,	Ptuj - Polonco; Irena Sever, Ul. 5. prekomorske 13, Ptuj - Jano; Darja Ov~ar, Majski Vrh 29/a, Videm -Tima; Alenka Murko, Trnovska vas 38/g - Lauro; Tatjana Majhen, Zg. Hajdina 46, Hajdina - de~ka; Nevenka Rosi}, Wilhelmova 5, Ptuj - Anastazijo; Sabina Malek, Slapinci 15, Jurij ob [~avnici - de~ka; Silva Križan, Rucmanci 32, Sv. Tomaž - Nino; Jožica Pig-nar, Lancova vas 35, Videm -Matija; Maja Tuš Kolaric, Za-gojici 15/a, Gorišnica - Žana Luka; Simona Koser [avora, Prvomajska 25, Maribor - Matevža; Martina Krajnc, Zagrebška c. 104, Ptuj - Žiga; Maja Hanc, Lahonci 29, Ivanjkovci - Andreja; Suzana Županic, Sp. Polskava 244, Slovenska Bistrica - Sebastiana; Irena Rodošek, Slape 11, Majšperk - Nika; Nataša Žgec, Žabjak 48, Ptuj - Nika; Marjana Marin, Zagorje 23, Sveti Tomaž pri Ormožu - Anema-rio; Monika Ratek, Ptujska c. 12/b, Ormož - Klaro.
Umrli so: Jožefa Pernat, [iko-le 69, rojena 1932 - umrla 21. decembra 2002; Aleksander Trkulja, Veličane 6, rojen 1936 - umrl 24. decembra 2002; Janez Breznik, Dobrava 15/b, rojen 1951 - umrl 29. decembra 2002; Elizabeta Matjašic, rojena Horvat, Orešje 185, Ptuj, rojena 1908 - umrla 24. decembra 2002; Jakob Turk, Selska cesta 5, Ptuj, rojen 1939 - umrl 22. decembra 2002; Franc Erlih, Mezgovci 3, rojen 1925 -umrl 25. decembra 2002; Peter [ošič, Prešernova ul. 2, Ptuj, rojen 1937 - umrl 24. decembra 2002; Anton Lo-rencic, Grajenšcak 24, rojen 1925 - umrl 26. decembra 2002; Elizabeta Lah, rojena Majeric, Moškanjci 54, rojena 1925 - umrla 30. decembra 2002; Terezija Milošic, rojena Kociper, Trajanova ul.
2,	Ptuj, rojena 1922 - umrla 28. decembra 2002; Jožef Rothwein, Apače 133, rojen 1914 - umrl 31. decembra 2002; Magdalena Benko, rojena Modic, Ul. B. Kraigherja 2, Kidričevo, rojena 1932 -umrla 02. januarja 2003.

• TRGOVINA •VODOVOD
o-.o-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85.2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812
um Prstec aST^rSi-Punlo