m. itevllkd.
O UuMlMl.»četrtdt 28 novembra 1907.
XL leto.
**A*a rsu aaii «*ec«r, izimSi ..euetje in praau*«, *■ *cna #o *o*tl prejeman z* avsM-ogrsfc« dezeic *** tse leto 25 K,i« pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 n. Za Mrljano t pošiljanjem na dom za vse let«
\A K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, sa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbt c rez istodobne vpošiljatve naročnine se ne o sir a. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vat'. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništva bi aaravaletvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1 nadstr„ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
đrtdniitva teleloa it 14 Posamiaa iterilke po 10. tk Opravnlštra telelon it 85.
Pooblastita! zokon na Ogrskem.
K<> sta po dolgotrajnih pogajanjih avstrijska in ogrska vlada sklonili nagodbo, pač nista pričakovali, da bi bil odpor v obeh državnih polovicah proti nagodbenemu operatn tako velik, da hi dotičnih predlog ne bilo mogoče rešiti parlamentarnim potom do določenega roka .*U. decembra.
Šanse barona Becka so bile prvotno manj ugodne, kakor Wekerle-jeve.
V avstrijskem parlamenta je toliko strank in strančič, da je skoraj nemogoče, a priori vedeti, kakšno stalisee bodo zavzele napram operatn, ki je v državnopravnom in narodnogospodarskem ozira največje važnosti.
Baron Beck je bil prvotno precej na nejasnem, ako se mu bo posrečilo pridobiti zanesljivo večino v parlamentu za nagodbo. Jel je spretno manevrirati in vabiti stranke z raznimi vabami v svojo lopo. Dasi se je često že zdelo, da se nin že nevarno izpodmičejo tla izpod nog, vendar so se mn končno ti pretkani manevri posrečili vsaj v toliko, da lahko z mirno vestjo računa na zanesljivo na-godbeno večino.
Ogrski ministrski predsednik dr. W e k e r 1 e pa je že pri sklepanju nagodbe vedel, da ima za sabo gros neodvisne stranke, klerikalcev in vso ustavno stranko, torej takšno večino, proti kateri, tako je mislil ogrski premier, neznatna manjšina niti ne pride v poštev, ako bi tudi posegla po orožju obstrukcije.
Hrvaško delegacijo v parlamenta je seveda smatral za tako quanti-te nogligeable, da nanio ni niti mislil.
Sicer je nastal na Ogrskem precejšen vihar, ko so se obelodanile podrobnosti nagodbe, zlasti ko se je izvedelo, da se ima zvišati ogrski kvot-ni delež, toda Wekerle je vedel, da je to ogorčenje zgolj umetno in da nima nič pristnega na sebi Nevolja je bila samo markirana in se je \ sled tega tudi polegla čudovito hitro.
Peščica disidentov iz neodvisne stranke s P o 1 o n v i j e m na čelu, to je bil ves efekt tega viharja.
YVekerIe si je zadovoljno mel roke in škodoželjno zrl na barona Becka. ki je v pota svojega obraza lepil kabinet in se pehal, da bi si pridobil v parlamenta večino za nagod-bene predloge.
Toda položaj se je skoraj spremenil.
Dasi je tudi pri nas še zelo, zelo dvomljivo, da bi se nagodba v parlamentu rešila do določenega časa, zlasti ker se tudi v naši zbornici napoveduje obstrukcija, vendar pri nas še niso tako obupne razmere, da bi bilo treba misliti na tako skrajna sredstva, po katerih je že moral poseči \Yekeile na Ogrskem.
Ne mara je sedaj baron Beck ti-sti, ki se natihoma škodoželjno smeje.
In faktor, ki je prisilil ogrsko vlado, da je morala poseči po sredstvu, ki je v direktnem nasprotstvu z ustavnostjo, na katero Madžari, vsaj kakor zatrjujejo, največ drže, so ti-^ti Hrvati, ki jih je \Vekerle tako podcenjeval. Mislil je, da ne morejo zavirati rednega parlamentarnega delovanja, ako tudi posežejo po ob-strukciji, dasi je imel že pri razpravi e železničarski praginatiki s hrvaško delegacijo takšne skušnje, ki bi ga lahko že dovolj izučile.
Dasi je že takrat morala ogrska vlada kapitulirati pred hrvaško ob-strukcijo in se je rešila iz stiske s tem, da se je s predlogo, obsegajočo samo eno točko, dala od parlamenta pooblastiti, da izvede pragmatiko naredhenim potom, vendar jo ta sramoten poraz še ni spametoval.
Danes stoji Wekerle in njegova vlada pred sličnim kavdinskim jarmom.
Hrvašk.i obstrukcija ga je prisilila, da je zatajil znova vsa ustavna načela ter predložil parlamentu takozvani pooblastilu i zakon, ki daje vladi pravico, da uveljavi 1. januarja 1908. naredbenim potom nagodbo.
Da je ta predloga v direktnem nasprotstvu > temeljnimi načeli ustavnosti, pač ni treba naglašati, ako tudi se trudi \Vekerle preslepiti madžarsko javnost, ne da bi se mogel pri svojih trditvah sklicevati na kakršnekoli še tako navidezne dokaze, da je pooblastilni zakon popolnoma v skladu z ustavnimi določbami.
Znano je, da je v zakonu izrecno določeno, da se ima nagodba od obeh parlamentov odobriti, preden more stopiti v veljavo.
Ali se sme smatrati poohlastilo, naj se nagodba uveljavi naredbenim potom za parlamentarno odobrenje, je vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti samo v negativnem smislu.
Ako se h<> torej nagodba na Ogrskem uveljavila z novim letom na podlagi pooblastilne predloge, bo to v direktnem nasprotstvu z veljavnim za konom.
Obenem pa izgube nagodbene določbe zakonito obvezno moč tudi za avstrijsko državno polovico, ako jih tudi pravočasno odobri parlament.
Iz odsekov in klubov.
Dunaj, 27. novembra. N a -godbeni odsek je sprejel vse člene nagodbe razun skupine, ki se tiče indirektnih davkov. Ta skupina pride na vrsto jutri ter je upanje, da se med tem časom doseže sporazum-ljenje med vlado in strankami zaradi davka na sladkor. V popoldanski seji je govoril tudi finančni minister vitez Korytowski, ki je vsestransko razpravljal o težavah, ki so na denarnem trgu med Avstrijo in Ogrsko. Po daljši debati, v kateri sta govorila tudi poslanca dr. Kramar in \V O 1 f se je sprejela skupina »drža v no ti naučna vprašanja«.
Razun nagodbenega odseka sta zborovala danes tudi tiskovni in 1 e g i t i m a c i j s k i odsek. V tiskovnem odseku je poročal poslanec S k e d 1 o predlogu poslanca S y 1 v e-s t r a glede novele k tiskovnemu zakonu. — V 1 e g i t i m a c i j s k e ni odseku so bili v pričetku zopet viharni prizori, ker je naznanil posl. W i t y k, da okrajni glavarji v Galiciji nastopajo z izseljevanjem proti tistim osebam, ki so glede volitve I)zieduszyckega izpovedale neugodno zanj. Tako je odbor okrajne bolniščne blagajne v Grmiču razpuščen in poklican komisar, ki je takoj odpustil zdravnika pri tej blagajni dr. Lauda-na, ker je bil njegov sin obteževalna priča proti Dzieduszyckemu. Socijalni demokratje so hrupno demonstrirali ter se je končno naročilo načelniku odseka, dr. Susteršiču. naj gre takoj k ministrskemu predsedniku, mu sporoči te slučaje ter ga naprosi, naj napravi konec vplivanju na priče v Galiciji.
Praga. 27. novembra. »Češke slovo« poroča z Dunaja: Volitev načelnika novemu češke m u n a r o d-n e m u k 1 u b u provzročn velike težave. Agrarci zahtevajo predsednika zase, ravno tako pa tudi zahtevajo Mladočehi, da mora biti izvoljen za acelnika dr. K r a m a f. Prepir se reši najbrže na ta način, da klub ne
dobi načelnika, temuč le predsedstvo
eč članov.
Dunaj. 27, novembra. V poljskem k 1 u b u vlada velikansko razburjen je, ker se je v pruskem deželnem zbora predložil znani nasilni zakon proti Poljakom. Klub izda posebno protestno izjavo. Baje bodo gališki delegatje zaradi tega glasova-
li v delegaciji proti proračunu ministrstva zunanjih del. S tem pa poljski poslanci ne mislijo izreči nezaupanja ministru baronu A e h r e n t h a 1 u , temuč hočejo le pokazati, da ne podpirajo zunanje politike, ki ji je temelj zveza z Nemčijo. Tudi člani poljske delegacije, ki jih odpošlje gosposka zbornica, bodo zavzeli isto stališče.
D u n a j , 27. novembra. N e m -š k a agrarna stranka je sprejela v današnji seji— po daljši debati resolucijo, ki zahteva: 1. splošno preskrbo za starost, 2. saniranje deželnih financ in 3. dveletno vojaško službo in zboljšanje plače v o j a k o in. Za te namene se ne sme štediti s sredstvi. Ako pa se priskrbi enkrat dovolj sredstev za te namene, potem je toplo pozdraviti znižanje indirektnih davkov in s tem tudi davkov na sladkor.
Pomnožitev deželne brambe.
Dunaj, 27. novembra. Uprava deželne hrambe pride kmalu pred parlament z zahtevo za pomnožitev števila brani bovških novincev. Proračun za leto 1908. že izkazuje nad 4000 mož več, kakor jih je dosedaj v deželni brambi. Proračun deželne brambe znaša 78,713.752 K, od teh je za deželno hrambo 51,751.802 K, do-čim je ostanek za policijo, orožništvo in vojaško priprego. Pomnožitev deželne brambe se utemeljuje s tem, da se ustanovi osem oddelkov za strojne puške in brambovska artilerija.
Ogrsko-hrvaški drž. zbor.
Budimpešta, 27. novembra. Zbornica je začela razpravljati o p o-oblast i 1 n e m z a k o n u. — Trgovinski minister K o s s n t h je skušal opravičiti v bulo, češ. da so jo hrvaški poslanci prisilili, da reši takim kratkim potom nagodbo. Tudi on se je le s težkim srcem odločil, da je pritrdil temu izjemnemu zakonu, toda postopanje Hrvatov se pod ni kakimi pogoji ne sme več dopuščati. S pooblastil-nim zakonom se zajamči jo madžarske pridobitve v nagodbi. Posebno neodvisna stranka more biti zadovoljna z uspehi, ki jih je dosegla. Končno je Kossuth apeliral na patrijotizem vseh strank, naj glasujejo za predlogo. Predsednik »Justh je prekinil sejo. Ko se je seja zopet otvorila, je povzel besedo bivši minister P o 1 o n y i , ki je ostro obsojal postopanj*1 hrvaških poslancev, češ, da so se pobratili s tujimi svetovalci, da bi vrgli nagodbo iz leta 1868. Zato je treba vse sto-
riti, da se hrvaške nakane preprečijo. Iz tega vzroka desidentje ne bodo nasprotovali pooblastilnemu zakonu. Izrekel je tudi upanje, da se bodo desidentje mogli zopet vrniti v neodvisno stranko. Takega preobrata ni nihče pričakoval, najmanj minister Kossuth.
Radeckega slavnost in Italijani.
Rim, 27. novembra. Govor dunajskega župana pred Radeckega spomenikom je provzročil v političnih krogih v Italiji slabo kri. »Tribuna« piše, ako se Luegerjeve besede tad] ne smatrajo za strogo resne, vendar se ne suh* prezreti, da so bili pri Javnosti trije svetovalci krone, ki .-o molčali na bedasto izzivanje govornika Luegerja. italijanska vlada se vedno zavedu svojih dolžnosti napram zaveznici Avstriji ter si prizadeva, ako tudi izgubi pri tem naklonjenost ljudstva, da se vsema izogne, kar bi moglo zbuditi občutljivost Avstrije. Avstrijska vlada pa je menda popolnoma drugega mnenja o svoji narodnopravni dolžnosti in odgovornosti.
Knez Nikola o zaroti v Črni gori.
C e ti nje, 27. novembra. Knez Nikola je sprejel včeraj veliko deputacijo poslancev skupščine, ki so mu izrekli veselje, da se j« zarota preprečila ter so izjavili, da j«' Crna gora nad hudodelstvom razkačena tembolj, ker so prišle bombe iz Belgrada. Knez Nikola je odgovoril, da so mu znana čuvstva zvestobe njegovega naroda. Prepričan sem, je knez nadaljeval, da s stališča javnega interesa afero z bombami obsoja in obža-ljuje ravno tako ves dobri patri j o t i č n i srbski narod, kakor črnogorski. Niti črnogorskega niti srbskega naroda ne sme delati odgovornega, da so prišle bombe v revolucionarne   namene iz Belgrada.
Ruska duma.
Petrograd, 27. novembra. Včeraj se je dognala adresna debata. V imenu kadetov je izjavil poslanec M i 1 j u k o v . da so kadet je ustavni monarhisti, zato se ne morejo pridružiti nazorom sovražnikov ustave z desne in z leve. Pozival je vse stranke k vseruskema patrijotizmu. Profesor
K a j u rs 1 i n (oktobrist) je izjavil, da mora duma zaslužiti zaupanje vladarja ter ohraniti njegovo avtoriteto kot izraz ljudskega glasu. — Skof M i t r o f a u je proglasil za hudodel-
LISTEK.
Idealist.
(Spisal Laj oš.)
Dr. Milan Branič je bil sodnijski adjunkt v malem mestu naše Dolenjske.
Dasi je bil star že preko trideset let, je živel vendar kot zagrizen samec enolično in monotono sredi enako mislečih prijateljev.
Samo enkrat v vsakem letu pa SO je naveličal kislega cvička in kranjskih klobas in je kar preko noči izginil na Dunaj.
»Da si zopet malo vzbudim stare spomine, tako se je izgovarjal ob slovesu začudenim znancem, in res je potem živel na Dunaju par fini tako veselo, da bi se križale pobožne mamice, ko bi izvedele le par podrobnosti iz njegovega izleta.
Zadnjikrat v maju lanskega leta, pa mu niti dunajsko življenje ni več vzbudilo onega veselja in navdušenja, kakor prejšnja leta.
Ko je opravil par nujnih poslov, naredil nekaj^ obiskov pri znanih družinah in si zopet ogledal vse kavarne in gostilne, v katerih je nekdaj kot dijak popival, postalo mu je naenkrat dolgočasno.
Bilo je zadnji dan, ki ga je mislil še prebiti na Dunaju.
Na »ringu« je bilo popoldne vse polno ljudi, ki so šetali po drevoredu.
Ah, kdo ne pozna maja na Dunaju !
Na vse se lahko pozabi, kar je človek kot dijak doživel tamkaj burnih prizorov, pozabi se lahko na krasne stavbe in muzeje, da, pozabi seee-lo ono, kar je študiral dolga leta, ali eno ni mogoče pozabiti, in to je ono mlado sveže zelenje na širokem ringu, to so mladi lepi obrazi, lahko se zibajoči boki, srebrni, zvonki smeh, ki ti naenkrat zazveni na oho, da se ozreš in še sam zasmeješ, ko te šega-vo pogledajo nagajive, žive oči. In to šumenje svile, ti fantastični vihrajoči slamniki na zlatih kodrih, te lepe okusne obleke in njih lahek, komaj čutljiv parfum in čez vse one male, dražestne nožice!
Nad celim mestom pa mlado nebo, smejoče se zlato solnce in povsod šum, ropot in smeh.
Branič se je sprehajal celo popoldne med pestro množico, a navdušenja, ki ga je čutil nekdaj ob taki priliki, se mu ni vrnilo.
Ah, kako je bil tedaj vesel, sredi med svojimi ena koču tečimi prijatelji! Zavriskal bi najraje sredi množice, stopil bi h kaki lepo oblečeni deklici, ki je šla mimo, držeč se koketno za lahko krilce, stopil bi k nji in iz
same razposajenosti bi jo poljubil sredi na rdeča usta in na bele zobke. ali, da, tedaj bi poljubljal ves svet!
Zdaj pa je vse minilo.
Kamor je prišel, povsod so se,mu vzbudili samo mladostni spomini, tako krasni, tako razposajenoveseli in nepozabl j i vi. Neka globoka žalost ga je obšla sredi pestre množice in ni ga hotela zapustiti.
Kje ste zdaj prijatelji nekdanji, kje tiste vesele urice, prežite v sme lin in šalah, kje ste brezskrbni časi. kje si zlata mladost t
Z« la i uzda j se je ozrl v njega zvedav obrazek, dvoje oči izpod širokega slamnika in lahen smeh na mladih licih. On pa je stopal brezbrižno hlad no naprej.
»Sam, tako sam! Vse je veselo, vse ima prijatelje, ljubice ali žene, jaz pa tavam po svetu izgubljen list, gnan od jesenskega vetra.«
Cimdnlje bolj se je vdajal Branič žalostnim mislim in nekako prijetna mu je postajala ta bol in vedno bolj se je poglabljal v njo. Izognil bi se zdaj veseli družbi znancev, neljub bi mu bil vsak, ki bi se mu hotel pridružiti in skrivno zadovoljstvo je občutil naenkrat v teh temnih mislih . . .
»Komu je še kaj zame? Kdo mara zamet — Nihče — niti enega človeka nimam na svetu, ki bi me v resnici ljubil. Brez ljubezni, sam bom
enkrat izdihnil in nihče se ne bo z rosnimi očmi poslovil od mene. Suh list,       ki pade z drevesa.«
Večer je že objel vse mesto in magično so se zasvetile med gostim zelenjem svetilke, ko se je Branič naveličal sprehoda in se podal v restavracijo v ljudski vrt.
Poiskal si je nezasedeno mizo. cisto skrito in oddaljeno od ostal«* družbe. Godba je že svirala lahke dunajske poskočniee, kozarci in steklenice so žvenketali in kakor iz panja čulo se je živahno vrvenje, smejanje in ploskanje od vseh strani. Branič si je naročil večerjo in se nalahko gugal na stolu in opazoval oddaleč pestro družbo.
Toda dolgo ni ostal tako skrit in osamljen.
Par za parom se je približal tudi temu (Udu vrta in v kratkem času so bile zasedene skoro vse mize okrog njega. Naenkrat je bil zopet sredi dunajskega življenja.
Elegantni častniki so nosi jaje dvorili mladim damam, čisto od blizo je čnl veselo smejanje, žvenketanje ostrog in sabelj, razposajeno govorjenje in včasih mu je zadonelo v uho prijetno ime kake »Lili«, »Ani« ali »Vera« in zvedavo se je ozrl po mladih obrazih, polnih življenja, ne pozna joč skrbi in žalosti.
Otožne misli pa ga niso niti zdaj hotele zapustiti.
Ozrl se je proti ograji restavracijskega vrta in tam zadaj zazrl je zopet ono življenje, po katerem je tolikanj hrepenel. Tam so se sprehajali lahkoživi dijaki, koketirali na vse strani in med njimi so kakor podlasi ce šviga h' žarnooke Dunajčanke, z vednim smehom na ustih, s porednim bliskanjem oči. vedno pripravljene odgovoriti kakemu prenaglemu napa-dovalca s sarkazmom in humorjem, da nesrečnežu Za hip zastane sapa in da zastonj pomišlja, kako bi ji odgovoril.
Zopet se je spomnil Branič, kako prijetno je bilo takrat, ko se je sam gnetel v tej množici skupno s svojimi prijatelji, vedno isknjoč nov ideal, vedno brez denarja, zato pa v srcu dosti humorja in nobenih skrbi.
In nazaj si je zaželel tistih časov.
-Danes  imam   denarja, najedel
sem se, sedim na vrtu sredi elegantnega občinstva takrat pa sem bil dostikrat lačen in oddaleč sem gledal skozi ograjo na vrt in si želel, da bi mogel kdaj tako sedeti pri polni mizi. In vendar sem bil srečnejši takrat, kakor danes,<v si je mislil in vzdihuje si prižgal drobno cigareto.
Tu ga je vzdramil iz sanjarij rezki, vojaški glas in zagledal je pred Seboj častnika z mlado gospo.
Ali je dovoljeno prisesti!«
»Prosim,« je odgovoril Branič in glas mu je zastal.
stvo vsak poskus, omejevati samo-drštvo, ki je prineslo Rusiji toliko blagoslova, in ki mu je narod tako zelo udan. Potem je bila adresa soglasno sprejeta, ker so skrajni levičarji zapustili dvorano. Ko so se vrnili, so vsi poslanci stoje peli cesarsko himno.
Portugalska pred revolucijo.
London, 27. novembra. Pri vseh nezanesljivih portugalskih polkih so odvzeli vojakom ostre patrone. Mnogo vojakov in častnikov so zaprli. Prestolonaslednika odpošljejo na potovanje v Brazilijo. Govori se, da je prišla iz Brazilije deputacija monarhist ičue stranki1 ter ponudila prestolonasledniku    brazilsko cesarsko
krono.  To pa je skoraj Le  slepilo za
javnost, da se iznebi portugalski« k<i-niarila v sedanjih kritičnih dnevih prestolonaslednika.
M a d r i d , 27. novembra. Y španski senatski zbornici se je zahtevalo pojasnilo o političnem položaju na Portugalskem. Minister zunanjih del ni hotel dati jasnega odgovora.
Boji v Maroku.
Pariz, 27. novembra. Položaj v Maroko postaja kritičen. Pet maroških plemen, ki so bila dosedaj nevtralna, se je pridružilo bojevitim Benisnasom.
Kapitan Petrement je šel s četo 300 vojakov na rekognoseiranje proti Andjerenkinu. Pri reki Kis jih je napadlo 1500 vstašev. Francozje so bili preslabi ter so morali pobegniti na alžirska tla. Ako francoska posadka ne dobi kmalu pomoči, je nevarnost za francoski oddelek, da podleže sovražnikovi premoči.
Dnevne vesti
V f^jubljaru 2S novembra.
— Klerikalni shodi v ribniški dolini. Katoliška marela, pod katero se zbirajo klerikalci ribniške doline, je pri zadnjih državnozborskih volitvah precej trpela in je dobila velike luknje. Zdaj so klerikalci na delu, da bi to marelo znova polimali in po-1'likali. Oni dan so srečno dosegli, da so se pristaši kaplana Skubica sprijaznili z usiljenim jim poslancem Jakličem. Veselje nad to polimano marelo mora biti v klerikalnem taboru jako veliko, takt* vsaj sodimo po gorostasnostih, ki se jih upajo klerikalci zdaj govoriti na svojih shodih. V nedeljo je dr. Krek na shodu v Velikih Laščah kratkočasil svoje poslušalce z anekdotami, kakor se jih na Dunaju sliši v »Budapester Orphe-iim«. Opali smo, da bo Krek na Dunaju kaj profitiral od politikov, pa je profitiral samo od tingeltangelko-mika Eisensteina. Dozdeva se nam. da je dr. Krek sploh zelo podvržen vplivu komikov, zakaj tudi njegova politična izvajanja imajo na sebi nekaj tingeltangelskega. Pravil je, da Čehi, Rusini. Poljaki in socialni demokrat je zavida j o slovenske klerikalec, češ. da imajo tako i z vrstil e m o č i. Ko bi to Eisenstein povedal v »Budapester Orphemnu bi se ljudje od smeha na glavo postavljali. Saj priznavamo Kreku prav radi. da je on sam boljši človek, a drugače ni v celem klerikalnem klubu ne enega človeka, ki bi ga mogel kdo smatrati za politično moč, odkar je Suklje postal melanholik, zakaj Šusteršie ni drugega nič, kakor navaden krake-ler, vsi drugi pa so — o d m u h. »Morda ni nobenega kluba, ki bi irr       .. „,~ — : ~
Pred njim je stala Liduška, ona prava Liduška, ki jo je tolikanj ljubil, ko je bil še dijak.
Tudi ona ga je spoznala.
»Ti, Milan, tukaj?« so veselo in začudeno vzkliknile njene rdeče ustne in dražesten, ljub smehljaj je zaigral na njenih licih in ji odseval iz globokih, jasnih oči.
»Kakor vidiš,« je zmedeno odgovoril Branič in naglo vstal. Ona pa je veselo nadaljevala proti svojemu soprogu :
»Star prijatelj moje mamice, dr. Milan Branič,« in med tem, ko sta si segla Branič in eleganten nad poročnik v roke, se je še vedno smeje Liduška vsedla poleg svojega starega znanca in pričela živahno ščebetnti:
»Kolika sreča, kako iznenađenje, koliko časa se že nisva videla!«
»Zdi se mi, okoli šest let,« je smehljaje po kratkem pomisleku odgovoril Branič in kakor bi trenil izginile so mu iz duše one žalostne misli in sedečemu poleg nje se je zazdelo, da so se vrnili oni zlati, mladi časi in ž njimi veselje in brezskrb-nost nekdanjih dni.
»Moja žena mi je že dostikrat pravila o vas,« se je vmešal v pogovor častnik — »jaz vaju nočem motiti, oprostita mi za trenotek in dajta si vzbuditi stare spomine. Dovolita mi, da grem za hipec k sosednji mizi, kjer sem tudi ravno opazil prijatelja iz mojih mladih let.«
imel tolik ugled in vpliv, kakor naš,« je pravil Krek velikolaškim backom. To je izvrstno povedano, pa samo kot ribniški dovtip. Če bo Krek take klatil, postane še častni Ribničan. Noben klub v državnem zboru nima takega upliva in ugleda kakor klub klerikalcev! Na »Slovenčevega« poročevalca je to tako vplivalo, da ga je tri dni glava bolela in še včeraj ni mogel premlatiti, kaj sme zapisati o shodu v Velikih Laščah. Le tako si moremo tolmačiti, da je prišla v javnost Jakličeva škandalozno cinična izjava: d a bodo k 1 e r i k a 1 c i z vlado, če jih bo za to plačevala, drugače pa ne. Jaklič je sicer ničla kot politik, a v svoji naivnosti je pač izblebetal, kar je bil slišal v klubu. Kak nečuven škandal je tet Jakličeva izjava, leži pač na dlani.
— Nemške sirovosti. K predvče-ranji notici o napada nemškega dijaka na slovenske tovariše na realki pripomnimo, da se je posebno v zadnjem času vguezdila na I. drž. gimnaziji pri nemških dijakih navada, da zmerjajo slovenske tovariše z raznimi priimki kakor: »\Yindische Hunde«, »\Vindisehe Bagage« itd. Zlasti živahno je v tem (»žiru pred telovadnimi urami, takrat še celo telovadni učitelj ni varen pred temi podivjane i, kakor bi nam vedel baje pripovedovati g. G. In vse to se pri nas mirno trpi!!! Naj bi se zgodilo nasprotno, cela »Nemčija« je pokonci in preiskave bi trajale cele mesece. Žalostno je, tla celo ti nemški pobali-ni vedo, kaj imajo v naši deželi. Za s kočevskih petošolcev se ustanov i nemška višja gimnazija ter se dotira s tisoči; za par nemških podivjanih pobalinov se ustanovi v Ljubljani druga višja nemška gimnazija. In Ljubljančani še sedaj kar najodločneje ne protestirajo. Po našem mnenju bi bilo za take sirove nemške dijaki' boljša prisilna delavnica, kakor pa višja gimnazija. Za 100 in 100 slovenskih učencev pa nima država niti   učnih   zavodov   niti denarja!
Slovenec< seseda pridno molči ter opravlja še nadalje svoje efialtsko delo — tej izdajalci!
— Nemški srednješolci v Ljubljani SO postali zadnji čiis silno predrzni in nasilni. Zrasel jim je greben, odkar so izvedeli, da dobe vsled klerikalnega izdajstva svojo lastno gimnazijo in začeli so nastopati tako, da jim bo t r e b a nšesapra v i z d a t n o n a v i t i. Kako daleč sega brutalnost in predrznost teh fantov, priča k r v a vi nap a d , ki so ga uprizorili na slovenske dijake. Ker telovadnica II. državne gimnazije še ni gotova, hodijo dijaki tega zavoda telovadit v telovadnico I. državne gimnazije. Nemški dijaki so napravili proti tem slovenskim dijakom celo zaroto in jih n a padli, vsled česar se je vnel tak pretep, da je tekla kri. Detajli se bodo že še izvedeli. To početje nemških dijakov presega že vse meje in zadnji čas je. da se te pobaline pa tudi njih starše, nauči ali zlepa ali pa zgrda p r i -m e r n e p o n i ž n o s t i.
— Za nemško gimnazijo v Ljubljani se delajo že vse priprave, kakor da bi bila ustanovitev tega zavoda že zagotovljena stvar. V \YaMherrjevi hiši polagajo nove parkete, ker za nemške fante seveda ni dobro, kar je bik) dobro za slovenske. Trn -olskega slugo že imajo. Nastavili -o ga, n e da bi bili službo razpisali. Seveda je ta šolski sluga X e m e e . sicer mu pa radi priznamo, da je kvalificiran za sodelovanje pri vzgoji nemške mladine v pravem nemškem duhu.
Pozdravil ju je in se poklonil in hvaležno sta mu odzdravila Liduška in Branič.
Neko neznano, silno veselje nad današnjim svidenjem ju je povsem preobvladalo in v češkem jeziku sta radostno nadaljevala pogovor.
»Kje imaš svojo ženko '« je vprašala smejoč se Liduška in on nevede, zakaj se smeje, ji je ravno tako veselo odgovoril: »nimam je še, naredil sem obljubo večnega devištva in sem vstopil med tretjerednike.«
»Tega ti ne verjamem,« se je za-smejala Liduška in zopet je čutil, kakor nekdaj, kako silno moč je imela ona nanj s svojimi bliskajočimi, globokimi očmi in svojim vedno radostnim obrazom.
Liduška pa je nadaljevala: »Ti ne veš, kako zelo sem vesela, da te zopet vidim, mislila sem, da se ne srečava nikdar več v življenju in ti, ali si kdaj mislil name — menda si čisto pozabil ?«
»O Liduška, tega ne vprašaj,« za hip se mu .je zmračilo veselo lice. Potem je s skoro izpremenjenini glasom nadaljeval:
»Ali mi boš hotela razložiti ljuba moja, kako to, da se je tedaj tako naglo izvršil v tebi preobrat?«
Z zvonkim, malo tresočim glasom mu je odvrnila ona:
»Ustmeno ti tega ne morem povedati, ako pa mi daš svoj naslov, pisala Ti bom o tem.«
— Mestna hranilnica v Ljubljani. V seji občinskega sveta dne 18. t. m. na novo izvoljeni upravni odbor mestne hranilnice ljubljanske se je v svoji včerajšnji seji konstituiral takole: Predsednik: K o 11 in a n n Fr., podpredsednik: P 1 a n t a n Ivan, ravnatelji: S v e t e k Ant., dr. T r i 1-1 e r Karel, pl. T r n k o c z y Ubald, namestna ravnatelja: Pavlin Fr., Urbane Feliks.
— Lepi sobratje v Kristusu. K notici, da se pritožuje v »Slovenskem Gospodarju« neki duhovnik, ker mu je na Dunaju rekel neki mladenič »far«, piše »D o m o v i n a« sledeče: »Vstopi 13. t. m. na Jesenicah v kupe neki duhovnik iz Hrvaškega. V kupe-ju najde dva duhovnika, starega in mladega. Na vprašanje, odkod prihaja, odgovori hrvaški duhovnik: »Od pisatelja župnika Meska.« Docim je bil stari gospod povsem miren, vzra-ste mlajši kakor besen in zavpije prav rovtarsko: »Kaj, pri tem norcu ste bili?« Ko ga zavrne hrvaški duhovnik z ogorčenjem, vpije dalje: »Kaj pa je, če ne norec, ko pa piše same oslarije!« In ta duhovnik je profesor na škofijskih zavodih v Št. Vidu. Da bi se pisal za A r h a , ne trdimo. Na kakšni višini pač mora stati zavod s takšnimi profesorskimi močmi! — Še en slučaj! Ko je bil sedanji monsignor in »Mohorjev« tajnik Podgorc še prefekt v celovškem »Marij anišč u« je jemal dijakom iz rok Meškove knjige s kaj fino opombo: »Kaj boste brali te reči! Ali ne veste, da je Meško zmešan!« Tako govorijo duhovni bratje o »obratu, ki je za Slovence vsaj tolikega pomena kakor deset Ari lov in pet Podgorcev, če ne večjega in kot duhovnik pač ugled-nejši nego kak Arh! A po listih cvili-jo, če reče nepremišljen dijak »far«! Poglejte poprej vendar na svojo prost ašči no!
— 12.400 K za nove orgije hoče zopet imeti Žlogarjev naslednik dekan Rihar v Šmartnu pri Litiji. Mesto pa, da bi Šmarčani prijeli ^logarja za račun od že prej nabranega denarja za orgije, hodi zdaj Rihar po hišah in pritiska na žepe revnih ljudi, ki nimajo niti za sol in ne toliko, da bi mogli svoje slamnate strehe popraviti! 12.400 K — naj torej ti revni ljudje kar plačajo. Za ubožno kmečko faro je najprej dekan Lav-renčič dal zgraditi luksurijozno cerkev, Žlogar je denar, nabran za orgije, kdo ve kam dal, dekan Rihar pa je kar na svojo pest naročil pri Brandlu v Mariboru zopet luksurijoz-ne vel-komestne orgije, ki bodo požrle strašno svoto 12.400 K. Za davke in ujme beračijo in prosjačijo ubogi Šmarčani pri deželi in državi, tu pa jim duhovščina trga iz žepa zadnje goldinarje, da more potem kak dekan po »Slovencu« in podobnih listih upiti: »Glejte, kaj vse sem storil za cerkev in božjo čast«! — Kmet, kdaj te bo že srečala pamet ?
— Nezaupnico je izrekel okrajni zastop Gornje Radgone klerikalnemu poslancu Roškarju. Roškar si jo je pošteno zaslužil. Ta nezaupnica znači poraz Roškarjeve in Koroščeve strastne strankarske in bratomorne politike v gornjo-radgonskem okraju.
— Ornigova desna roka. Včeraj smo prinesli iz Ptuja dopis, v katerem je rečeno, da so tam odslovili uradnega načelnika  K b e r h a r t i n-
e r j a mestni očetje sami pač ne brez prav posebnega vzroka. Kakor pa poroča »Domovina«, je Kberhar-t i nger ia suspendirala c e s. k r. n a m e s t n i j a v 0 r a d c u ter izročila uradne posle mestnega urada posebnemu komisarju. Odslovljenega tiča   dol že   zlorabe uradne
Naglo je segel Branič v žep po listnico in ji izročil svojo vizitnico, ki jo je ona spravila v malo usnjato torbico.
»Ti seveda ostaneš še nekaj dni na Dunaju,« je prekinila siten molk in se nagnila zopet smehljaje k njemu.
»Žalibog. jutri moram nastopiti zopet svojo službo,« je vzdihnil Branič. »Silno rad bi ostal zdaj še tukaj, ko vem, da si Ti na Dunaju.«
»Ah, škoda, škoda! Veselila sem se že, da naredimo skupno kake izlete v znane kraje. Ali se še spominjaš, kako prijetno je bilo v tistih časih v maju. Ti in jaz sva korakala naprej —« »in za vsakim voglom sva se poljubovala,«   jo je prekinil Branič.
»O, ti si bil poreden in vendar se tako rada in toli krat spominjam na tiste čase.«
»Tudi ti se spominjaš?« je iznenađeno vprašal Branič.
»Ah kolikrat in jokala bi, če se spominjam na nje.«
(i in jena je gledala nekam v daljavo, on pa je začuden strmel v njo. Naenkrat se je stresnila in pogledala mu zopet naravnost v oči, na obrazu se ji je še igrala žalost s smehom in kakor bi hotela vse otožne misli pregnati, je lahko smeje vprašala:
»Ali delaš še kaj pesmice t«
»Za koga naj jih delam 1 Komu naj jih čitam t Tebe ni tam, kjer sem jaz,« je trpko odgovoril Branič.
oblasti. Ornig je precej klavern in potrt, kar je razumljivo. Sodi se, da do prihodnjega novembra slana še hujše popari njegovo občutljivo cvetje.
— Odlikovanje. Nadzornik varnostne straže tržaške g. Leopold G u -ličje dobil srebrni zaslužni križec s krono.
— Iz justične službe. Okrajni sodnik v Kobaridu g. Matija F a b i -j a n je premeščen v Kanal.
Oklic odvetniškim in notarskim uradnikom. Tovariši! Nezdrave in krivične razmere, ki so zavladale že pred leti v osrednjem odboru društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju napram II. skupini tega društva, dovedle so 1L skupi no do sklepa, da je po svojih zastopnikih izjavila na občnem zboru navedenega društva dne 24. t. m. v Celju, da se razdruži in da si ustanovi svoje lastno društvo. Da je prišlo do tega obžalovanja vrednega razdora, je krivo edinole osrednje vodstvo navedenega društva, ki temelji na zastarelih in neplodnih nazorih. Ravno sedaj pa je prišel pravi trenotek za lesno in temeljito delo. V državni zbornici se je predložil zakon za ureditev razmer med odvetniki in notarji na eni strani in njih uradniki na drugi strani, ter načrt zakona za uradnike in nastaljenee trgovstva, v kateri zakon hočemo priti tudi mi. Y teh resnih časih, ko se združujejo vm drugi stanovi, je nujno in neobhodno potrebna tudi organizacija vseh odvetniških in notarskih uradnikov, vsled cesar smo sklenili, ustanoviti sj na zdravi in moderni podlagi društvo, ki se bode pogajalo za pravice zatiranega odvetniškega in notarskega uradništva, društvo, ki naj bi bilo v blagor in srečo vseh odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem. Ako sedaj zamudimo pravi trenutek, bode naša usoda zakopana zopet za več desetletij. V svrho odobritve dotičnih pravil bodočega našega društva vas vabimo vse, dragi tovariši, da se udeležite tozadevnega posvetovanja in razgovora, katerega sklice mo na soboto, dne 30. novembra t. 1. v gostilniških prostorih »Pri Novem svetu« na Marije Terezije cesti ob 8. uri zvečer.
Politična primes iz učiteljskega zborovanja v Škocjanu. Piše se nam iz učiteljskih krogov: Pod tem naslovom je znesel znani edini »Slom-škar« krškega okraja nekaj klopot-cev v sobotnem »Slovencu« z dne 23. t. m. Povod mu je bil občni zbor »Pedagoškega društva v Krškem«, ki se je vršil dne 19. t. m. v Škocjanu pri Mokronogu. Tega zborovanja se je udeležilo 52 učiteljskih moči. To visoko število je najbrže zmešalo možgane edinemu navzočemu »Slom-škarju« tako, da ni slišal na zborovanju ničesar koristnega, temveč je pobiral le opazke, ki bi se dale uporabiti proti zavednemu učitelj stvu. Je pač hudo, ako človek vidi, da se zborovanja navadnega okrajnega učiteljskega društva udeleži večje Število članov, kakor jih more zbobnat i skupaj občni zbor »Slomškove zveze iz vseh slovenski pokrajin. To peče, to! No, pa saj dopisnik sam pripozna, da ga je baje vleklo na zborovanje poročilo delegata »Pedagoškega društva« g. Humeka: Spomini z Dunaja. (Največ neslanih opazk tudi posveča dopisnik temu poročilu). To poročilo ga je menda zanimalo največ vsled tega. ker se sam kot določeni delegat Slomškove zvezen n i udeležil zborovanja na Dunaja, dasi mu je zveza pol že naprej plačala. Mož je bil namreč denar že pred zborovanjem porabil, a zastonj se na Dunaj in nazaj
»Tudi jaz si želim nekdanjih časov nazaj, ali oni se ne vrnejo nikdar vec. Strte so Lepe sanje in prazen dim so bile mladostni' fantaziji4.«
Solze je imela v očeh, ko je to govorila in ginjena mu je zrla v obraz.
»Za Boga, ti vendar nisi nesrečna .'« je vzkipel Branič.
»Zdi se mi, da sem s svojim nepremišljenim korakom pokvarila svoje življenje. Ah, kako drugače bi bilo lahko.«
Vzdihuila je in si zakrila za hip rosne oči. Branič pa se je nagnil k nji in predno se mu je mogla ubraniti, je kakor v odgovor naglo poljubil njene 1 »rstke.
Za trenotek je nastal med njima otožen molk, ki ga je zopet prekinila Liduška.
»Ali se spominjaš zadnjega najinega slovesa? Takrat si mnogo zakrivil, da sem mislila, da me nisi ljubil.«
»Kako to!«
Ni mu mogla odgovoriti na vprašanje, kajti približal se je njen soprog izredno dobre volje.
»No, kako se zabavata, moja draga?« je pričel in ne čakaje odgovora, veselo blebetal:
»Jaz sem se zopet tako nasmejal, kot že davnej ne. Ta moj prijatelj je rojen humorist, žalibog živi v Galiciji. O ti Liduška, kako bi se ti smejala, Če bi ga čula! Sicer pa me je prosil, da mu oprostiš, ker te ne more danes pozdraviti, — cel dan namreč že
tudi »Slomškarji« ne vozijo. Pozabil pa je dopisnik povedati v dopisu glavni vzrok svoje udeležbe; privedli jso ga k zborovanju pač le vohunski nameni, kar je razvidno iz celega članka. Na vsem zborovanju in pozneje pri skupnem kosilu je lovil le posamezne besede in opazke, katere v dopisu ali napačno obrača, ali jih popolno zavija, da doseže sebi povoljen pomen in namen. To vohunstvo in denuncijantska njegova narava zmešala mu je njegove že itak »skravž-ljane« možgane tako, da ni niti v do-vtipni napitniei spoznal šale, temveč jo je vzel za popolno resno. In tako je . podal > Slovenčevim« bralcem, s čimer je uamerjal osmešiti tako govornika, kakor vsega spoštovanja vredno osebo, ki ima vsaj nekoliko odgovornosti tudi za njegovo eksistenco. Ko pa bi bil g. B. res kdaj to, kar se je v šali . imenoval, prepričan bodi, dragi dopisnik, da bi bil ti prvi v njegovi družbi, ki bi te postavil na hladno. V t svojem dopisu je dopisnik pozabil . opisati udeleženca, ki je med zborovanjem in med obedom molčal kot zid in je po besa 1 ves čas svojo glavo, kakor da mu je že na čelu zapisano znamenje Iškarijota. Prijatelj! S takim postopanjem si pač ne boš pridobi] niti ugleda niti prijateljstva nikjer, najmanj med svojimi tovariši. Ne čudi se tedaj, ako si pri ljudstvu tako nepriljubljen, da bi te rajše imelo
že kje v deveti deželi. Ne čudi se, da te zapuščajo že tvoji najožji somišljeniki. Ne pritožuj se, da te pri učiteljskih sestankih ignorirajo tovariši. Bodi prepričan, da se ti ho vse to v bodočnosti godilo še v večji meri. Saj ti je znano: »Der grdsste Schuft itd.«, kar si dobro zapomni.
Društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu je priredilo tombolo dne 24. t. m. v gostilni »Kaps na Bledu, katera je bila prav dobro obiskana. Za podarjen«1 dobitke se izreka topla zahvala. Donesek je bil 16*2 kron G vin. Pohvalno se omenja hote-lirka gospa Valtrinv, katera je pri popoldanski prvi tomboli vsem revnim otrokom kupila srečke, da so se, seveda z velikim veseljem tudi mogli udeležiti tombole! Po tomboli se je vnel ples in je bilo prav živahno. Postrežba je bila prav dobra, le ta napaka je bila, da se ni takoj zahtevalo od gostov plačila za jedi in pijače, vsled tega je potem marsikateri predolgo čakal, predno je plačal. Primeri se pa tudi, da se pozabi plačati, in kdo ima potem škodo kakor gostilničar! To je edini vzrok, da se gostilničarji boje prirediti za društvene namene najsi bode tombola ali drugi' veselice. Takoj plačati! in gost lahko gre kadar hoče. Dne 8. decembra t. 1. bo imelo društvo občni zbor oh l\. popoldne v dvorani »Blejskega doma«. Poleg poročil letnega delovanja društva in zveze (k občnemu zboru pride gospod dr. Mani, zvezni tajnik, poročat o delovanju zveze I se bo obravnavalo tudi vprašanje, kako in kdaj -e priredi gostilničarsko popotovanje na Tirolsko in Švico spomladi leta 1908. Da je popotovanje v tuje kraje, kjer je industrija tujskega prometa bolj razvita nego pri nas. za gostilničarja velikega pomena, pač ni treba naglašati. Gostilničarji na Bledu so šli že večkrat, seveda vsak sam zase na poučna popotovanja na Tirolsko itd. Ako priredi tako popotovanje deželna zveza in corpore, je uspeh kajpak veliko večjega pomena, zato je želeti, da se dne S. decembra t. 1. v tej zadevi dosežejo uspehi. Omeniti je posebno to, da bo vožnja DO železnici za to popotovanje najimmj polovična,
popiva z ono družbo. Za jutri sem ga pa povabil k nam. In tudi vi gospod doktor, kaj ne da nas počastite?«
»Zelo rad, ali Žalibog moram se že danes odpeljati, da nastopim jutri zopet svojo službo.«
»To je škoda,« sta vzkliknila Liduška in njen soprog oba hkrati.
»Toda, kadar pridete zopet na Dunaj, nas ne smete pozabati.
»Gotovo mi bode v čast in veselje,« je radostno odgovoril Branič in vzel od nndporočnika ponuđeno mu vizitnico.
Godba je ravno končala komad iz Wagnerjeve opere »Tannhauser«
in navdušeno je   ploskalo vse občin st vn.
»Na vaše zdravje in na veselo svidenje,- vzdignil   je   Liduškin so
prog kosarec rajnega vina in veselo so zazvenketali nežni kozarci.
»Ali ste tudi tak oboževat el j godbe kot je moja Liduška.'- je smeje spraševal skoro izigranega Braniča.
»O, jaz silno rad poslušam godbo, samo, da imam le redko kdaj priliko kaj slišati.«
Govor se je vrtel v neprestani dobri volji o Wagnerju, Verdiju in drugih mojstrih glasbe in izkazalo se je, da sta Liduška in Branič strastna Wagnerjanca, Liduškin soprog pa prijatelj melodijozne italijanske glasbe.
(Konec prihodnjič.)
Priloga »Slovenskemu Narođn" 8t. 278., dne 28. novembra 1907.
ako se ne doseže celo dvetretjinsko opre t it e v.  Tudi cene prenočevanja bodo primerno urejene za udeležence. Udeleže se potovanja lahko gostilničarji s cele Kranjske, ker je priredi deželna zveza. Kdor je daleč od Bleda, naj se v tej zadevi obrne na dež. zvezo za povzdigo tujcev v Ljubljani, kjer dobi potrebna pojasnila. Da je društvo res potrebno tako pri nas ka kor tudi drugod, kaže sledeče. Na na še posredovanje pride 20. junija pileta z Dunaja »Dunajsko izobraževalno društvo St. Margareten«, in sicer čez 300 izletnikov na Bled, kjer ost a nejo dva dni, da si ogledajo tudi oko lico. Vsak izletnik dobi takoj, ko se priglasi, en iztis draždanske »Boise und Bader-Zeitung«, kjer je Bled in okolica z besedo in sliko opisan; naše društvo pošlje tekoči teden 400 iz tisov omenjenemu društvu brezplačno na razpolago. Reklama, katera se bode na ta način  dosegla z malimi stroški.je velika, posebno ker je Du najeana poznati povsodi kot mirnega in dobrega gosta. Izobraževalno društvo na Dunaju je pa izdalo za prireditev tega popotovanja 10 tisoč prospektov s slikami in popisom Bleda, kar naše društvo nič ne stane, no, in tudi ta reklama je naših stroškov zelo vredna. Omenjeno društvo je po vprašalo tudi za nakup reprodukcije društvene slike  »Bled  z okolico in Stolom v ozadju«  (velikost 50 X 35 cm), katero misli nakupiti  v večji množini za člane. Naše društvo jih ima 500 v zalogi, način izpeljave je bromitni kolorit ter stane posamezna slika 3 K, katero vsak lahko dobi; pri večjem naročilu se da popust. Podoba v passepartout in okvirju je prav le pa ter sposobna za vsak salon. Tako dela društvo v prospeh tujskega prometa na Gorenjskem in naša želja bi bila, da tudi druga društva po Kranjskem ne zaostanejo, kajti vir dohodkov od te industrije je velik in kdor ga le količkaj pozna, z veseljem društvo podpira ali gmotno ali z delova njem.   Da so pri nas res prijatelji društva, se vidi na tem, da imamo 82 članov, kateri plačujejo po 4 K Čla narine, no, in to je že nekaj, ako ima društvo čez 300 K članarine na razpolago za delovanje. Reklama se mora razviti za vsako stvar in nikjer ni tako potrebna kakor pri tujskem pro metu. Veliko več bi se dalo doseči, ako bi vsa društva in občine, katere so v tem prizadete, ter dežela, podpi rali deželno zvezo; žalibog, da je to narobe. Gospod predsednik pl. Trn-koczv se trudi na vse načine za orne njeno zvezo, tajništvo pod vodstvom marljivega gospoda dr. Marna je v izvrstnih rokah, a kaj   pomaga vse skup, ako ni podpore v gmotnem ozi ru. Ali ni dosti, da gospodje odborni ki pri zvezi svoj čas žrtvujejo? Ali naj potem še sami denar dajo? To je preveč. Predramite se merodajni fa ktorji, podpirajte zvezo, mi na Bledu poznamo  dobiček od tujcev in to se da v velikih krajih lepe Kranjske do seči, ako se ne spil
Razmere v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Piše se nam od tam: Občinske volitve so v Trnovem pred durmi. Imenik je razpoložen v občinski pisarni; v njem najdemo več častnih občanov vpisanih, kateri so večinoma tisti, ki jih dobiš v vsaki klerikalni občini. Kaj je storil za občino Trnovo tako čislani   Nace   Žitnik? Kolikokrat jo je obiskal dika stvarstva, Šu-steršič?   Kaj je koristil tisti,   ki je imel nekdaj, ali pa ima še najlepše čevlje na svetu, ki je dohtar starega testamenta? Kaj so storili drugi, kje je tista zasluga, da so se imenovali za častne občane 1 Niti enega ni med vsemi, ki bi is zaslužil častno občan-stvo. A naš vrli dekan Kržišnik, ki je povsod dobro znan, se je vadil na uro, češ: koliko časa se rabi za predlaganje teh dika-mož; ter postavil na vrata pisarne nekaj mož, da, ako bi bilo potreba, za sklepčnost   seje Že nekaj odbornikov   narodne stranke, da bi jih zadržali v sobi; predlog se je dal na glasovanje  proti navadnemu običaju s sedenjem, da   kdor je zato, naj vstane.   Nekateri možje, ne hoteč potrditi, so hoteli zapustiti sobo, pa niso mogli, ker so stali nalašč nekateri možje na durih, ter jim niso pustili ven. O tem bodo   govorile še druge oblasti! A za sedaj nekaj drugega:   Naš dekan Kržišnik se v cerkvi tako obnaša, da   se   ljudje kar zgražajo nad njim.   V zadnjem času je začel   ljudi,   posebno   pa ženske, zlasti, če   so   »mlade«,   poditi gori bližje k sebi; baje   vidi   v človeško srce vsakemu, da pozna koliko smrtnih grehov da ima na vesti; hoče se menda tudi nasititi pogledov vsaj v cerkvi, ker on ljubi vse ljudi. Gorje, ako se mu kdo zameri! Takrat vskipi v žaljive besede, ki jih ne maramo navajati. Neko preteklo nedeljo ga je strast prevzela, da je začel upiti, da se je slišalo ven iz cerkve, ko je podeč ženske naprej kričal, da ga morajo v vsem ubogati, ako nočejo goreti v peklu. Ko pa to ni pomagalo, je napel sledečo struno:  »Vi stari dedci, ako je kateri od vas vdovec, naj vzame tisto ženice, ki je tam od zadaj k(bila je namreč neka tujka, ki ni ve-
dela še teb neumnosti); fantje je nočejo; tudi jaz bi je ne, ako bi bil fant, za nobeno ceno; zato jo vzemite vi stari, vas bom zastonj poročil«, itd. Obljubil ji je peklenski ogenj, ker ga ne uboga; a da bo bolj gotovo, je po klical Boga, angelje, svetnike na pričo, ako pa ne bi hoteli ti pričati po njegovo, je poklical še vse ljudstvo po cerkvi za pričo. Ženska je jokala, mesto da bi molila, je brisala solze; prišla je, da se potolaži v molitvi, a dobila je tako sramoto. Tu se pač neha vse in čas bi že bil, da bi ljudje ta kim kozlarijam sami napravili konec.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v petek (par) gostuje gospa Irma Polakova v Audranovi opereti „PunČka". Vloga Alezije spada med najboljše vloge umetnice. Izvajala jo bode vseskozi v slovenskem jeziku. — V nedeljo popoldne (za lože ne par) se ponovi zanimivi J. Vernov igrokaz nNa pustem otoku-, v Katerem izvajata gdč. Škrdlikova in gospod Vaverka več pevskih in plesnih točk. Sodelujeta tudi operni zb r in vojaški orekester. — V me deljo zvečer (par) se poje zadnjikrat v sezoni Massenetova velika opera „Manon", v kateri nastopi vse operno osobje.
V meseca decembru bodeta v Ljubljani dva znamenita velika
koncerta Dae 8. decembra bodete konoertovali izvrstai ruski umetnici sestri Černijeoki, ljubljanskemu občinstvu že znani iz, žal, slabo obiskanega koncerta. Od zadnjega ljubljanskega koncerta ste umetnici z velikim nspehom konoertovali v mestih cele Evrope. Posebno velike uspehe sta dosegli v Londonu, Parizu, Berolinu. Lipskem, Draždanih, Pragi, Carigradu itd. Ena sester je izvrstna pia nistiuja, druga pa ruska altistinja s krasnim sonornim glasom. Drug vele-pomemben koncert bo v nedeljo, 29, decembra, popoldne ob 5 v veliki dvorani hotela „Union". Koncertoval bo slavni zbor čeških moravskih učiteljev, 50 izvrstnih pevcev. Ta koncert bo znamenit tudi zaradi tega, ker se bodo slovenska pevska društva lahko pri njem naučila, kaj se pravi z žrtvami, idealno navdušenostjo, brezpogojno disciplino in izvrstnim materijalom doseči
Nova slika M Gasparija. Odlični ilustrator Kettejevih poezij g. Maksim Ga*pari, razstavlja v izložbi Schwentnerjeve knjigarne z umetninami večjo oljnato sliko „Vila", ki se na prvi pogled d jkumentuje kot zelo uspelo delo mladega umetnika: morda najboljše, kar je doslej ustvaril. Gasparijeva vrlina je, da se ne spušča niti v pretirane barvne orgije, niti v teatraliko banalnega žanra ali velikih kompozicij. Trezno in premišljeno je njegovo podajanje skromnih, intimnih sujetov, srečno nadahojenih s tiho, a tem priku^ljivejšo poezijo. Svoj omi jeni motiv — ali naj ga še ime nujem? —postavlja v „Idili" pred-g>rsko pokrajino, razgled iz kamniške okolice. Resnično in solidno so podane tople jesenske barve; ozadje se koplje v solncu, a figuri stojita v senci, da tvorita z ostalim blagodejen kontrast. Videti je, da bi prišla slika glede na luč in na barvo v sobi do boljše veljave, kakor v neugodni in neumerjeni razsvetljavi izložbenega okna. Gaspari hodi s pridobitvami moderne slikarske tehnike pravo, zdravo pot, brez pretiravanja, z osebnim stilom. Njegove slike, tako tudi nIdila" niso kompliment enodnevni modi, temveč imajo in bodo imele čimdalje večjo umetniško vrednost. Slika je menda naprodaj ; dobro bi bilo, ako bi si jo poklicani ogledali za ljubljansko umetniško galerijo. Družba sv. Cirila In Metoda
javlja Širni slovenski javnosti, da se bodo družbene božične raz glednioe začele razpošiljati z začetkom decembra. Naročila za te razglednice sprejema le pisarna in jih bo tudi pisarna razpošiljala.
Za dražbo sv. Cirila In Me
toda. „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani je sklenila v svoji zadnji seji kolekovati svoja uradna pisma z narodnim kolkom. Posnemajte jo tudi drugi!
Umrl je Črkostaveo v p. gospod Avgust Ferlan, star   šele 40
let. N. v m. p.!
Za obrtne zadruge. Obstoječe obrtne ali rokodelske zadruge ne odgovarjajo več predpisom zakona Novi obrtni red o bsega namreč določbe, vsled katerih se bodo m o rale vse obrtne ali rokodelske za-diuge preustrojiti, naj jim bo to prav ali pa ne. Vse te obrtne ali rokodelske zadrnge morajo svoja pravila prilagoditi določbam novega obrtnega reda Ker je pa to preoej težko delo, ki ga zadruge same ne zmorejo, je ministrstvo preskrbelo za vzorna pravila za obrtne zadruge in za pomočniške zbore. Zadrugam ni treba nič druzega storiti, kakor da sprejmejo ta pravila, ki ^ih je priredilo ministrstvo. Dobivajo se v „Narodni knjigarni" v Ljubljani in velja izvod vzornih pravil ■a   obrtne  zadruge 60 y., • poito
15 v. več, izvod vzornih pravil sa pomočniške zbore pa 20 v., s poito
15 v. več
Porodil se je g. Janko Koš meri, asistent Južne železnice v Za logu z gdč. Dr agi o o Legatovo iz Spod. Šiške. — Na Dunaju se je poročil inžener Konrad Laohnik z g. Beti Wimmerjevo.
Cono govejemu mesu. Ker so ljubljanski mesarji, kakor znano, za nekoliko znižali cene govejemu mesu, prodaja se od meseca novembra sem v mesnicah goveje meso I. vrste kg po 1 K 48 v, II vrste kg po 1 K 28 v, III. vrste kg po 1 K 20 v; na stojnicah pa goveje meso I. vrste kg po 1 K 22 v, II. vrste kg po 1 K 08 v, III. vrste kg po 98 v. Cene telečjemu in prašičjemu ter drugemu mesu, katere se dosedaj še niso zni žale, uredile se bodo v kratkem.
LJubljana najmrzlejie mesto Avstrijo Včeraj zjat raj je bilo med vsemi avstrijskimi mesti v Ljubljani najbolj mraz. Nikjer drugod ni kazal toplomer pod ničlo, samo pri nas Tudi v primeri z drugimi evropskimi večjimi mesti smo imeli najbolj hladno juto, kajti samo v Petro-gradu in Moskvi jih je še bolj pritiskalo. Seveda je to samo slučaj. Pred par dnevi je bila Ljubljana poleg Gorice in Trsta najgorkejše mesto naše države.
Drutbl sv Cirila In Metoda v LJubljani je poslal g Peter Sire, učitelj v Mengšu, o slavnosti svoje poroke znesek 16 kron.
Vžigalice so podrale. Izdelo
valoi vžigalic so sklenili na shoda v Plznu po celi Avstriji podražiti vžigalice za 10 odstotkov.
Mesto pristava na kmetijski Šoli na Grmu je podelil dež. odbor dosedanjemu kmetijskemu potoval nemu učitelju v Tolminu, gospoda RudolfuZdolšku.
V ko stanje viskem okraju je dobiti še dovolj izbranega vina v poljubni množini in po zmerni oeni. Posebno rdeč oviček je najboljše kakovosti. Interesentom daje tozadevna poasnila kmetijska podružnica v Kostanjevici.
Uboj ln težka telesna poškodba- Fantje Alojzij, J o že t in Martin Smrkolj, Bernard in Jožef Zupančič, Frano in Ludvik Batis iz Strmih njiv in Hotiča so 17. t. m. Čakali na posestnika Ivana Razpotnika iz Petelinjeka pri BUgovici, njegova sina Franca G1 uši ća, posestnika Alojzija Podmilšaka in nekega O s o 1 i n a s Prevoj na poti med Strmimi njivami in Borjem. Ko so slednji prišli, so padli po njih s koli. Razpotnika so ubili, Podmilšaka pa težko raniti. GlušiČ in O solin sta dobila lahke poškodbe. Napadalce so izročili okr. sodišču v Litiji.
Državna subvencija Za zgradbo oz. popravo živinskih napajaliŠč v S ihi vasi in Zdihovem pri Mozlju na Kočevskem je dovolilo trg ministrstvo 1720 K državne podpore.
Zopetna premestitev postoega urada Slavina na Prestranek (kolodvor). Poštni urad Slavina (v političnem okraju Postojna) premesti se dne 1. decembra t. 1. pod imenom „Prostrane g g" (Prestranek) zopet na Prestranek (dolodvor), ter bo imel zvezo s kolodvorom po štirikratni peš-pošti na dan. Istočasno upelje se na tem poštnem urada služba selškega pismonoša za zunanji do-stavljavni okraj, v Slavini se pa otvori poštna nabiralnioa, ki bo v zvezi s poštnim uradom na Prestranku po dvakratni peš-pošti na dan.
Vozna cesta do Pokluko v triglavskem pogorju« 91/, km dolga
vozna cesta do gorske planote Pokluka je dokončana. Zaradi lažjega preva žanja lesa jo je po dovoljenju poljedelskega ministrstva izgotovila gozdarska uprava na Bledu. Vsa naprava je nekaj posebnega. Cesta je zelo zmerno napeta in gre od Krnice ob pobočjih Pokluke čez Žaternik do gorske planote pri Mrzlem Jstudenou. Krasen je pogled na Vintgar, lepo je videti goste starodavne Častitljive gozdove. Ker se najbrž že prihoduje zgradi bližnioa od Rudnega polja ali Konjšioe do Jezerca, ona okoli/Tolsteca do Krme je bila pa že letos dogotovljena, bo mogoče že prihodnje leto priti iz Rudnega polja najslož-nejše pri prav zmerni napetosti poti v štirih ali kvečjemu v štirih in pol urah do koče na Kredarici pod Tri glavom.
..Slovanska čitalnica11 v Maribora priredi v s>boto 30. t m družinski večer v mali dvo rani „Narodnega doma". Spored: Fr Korun: „Slanoa", dr. A Sohwab: „Dekie", moška čveterospeva. A. Sachs: „ Vijolica", mešan čveterospev. D Jenko: „Na tujih tleh". A. Dvcfak: „Zajata", lensta dvospeva. L Pahor: „Moj očka", mešan peterospev. L Pahor: „Regiment", mešan šestero-spev. Fonograf. Ples. Začetek ob 8 zvečer
Sirovost v župnliou   V Št.
Vida pri Grobelnem na Štajerskem je prišel v ondotno župnišče priden pes sedlarja Lindiča. Ker pa tam ne
morejo trpeti ne ljudi ne šivali, so se nad psom tako razjezili, da so mu zasadili v telo vilice. Taleč od bolečin je pritekel pes domov, za njim pa far o vika kuharica po vilioe.
Opoldansko znamenje se na-
merava že dlje časa uvesti na Gradu. Nabavil se je topič za streljanje proti toči, ki se bo preizkusil, ako bo ž njim mogoče dajati opoldansko znamenje, ki bi se slišalo povsodi po mestu. S topičem se bo streljalo naj brže že to soboto, na kar se ob-Činstvo opozarja, da ne bo smatralo strela za znak kakšnega požara.
Epidemija mod kuretlao. V Bistrici pri Piiberku na Koroškem razsaja kolera med kuretino. Nekemu posestniku je poginilo 25 kokoši. Zanesli so to nalezljivo in nevarno bolezen purani iz Slavonije.
Za poškodbami Jo umrl v Trstu 561etni delaveo Anton Sušelj. Padel je in se silno pobil.
Koncert v korist družbe sv. Cirila ln Metoda za Istro je bil v
soboto, 23. novembra, v »Narodnem domu" v Voloski Priredila ga je ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Obisk je bil prav lep kakor po navadi pri vseh koncertih v teh naših krajih v korist in tak plemenit namen. Svirala je volosko opatijska društvena godba, igrala se je igra „Zakleta žaba", potem je bil pa živahen ples.
„Cosa anebo ti ti va a con-GOrtO del schiavi? 1 Piše se nam: Tako se je izrazil proti nekemu regni-colu, kateri služi v Voloski svoj kruh, regnicolo V. Perini, kateri je prišel malo manje kakor z zelenim vozom iz Trsta v Volosko, oziroma v Opa ti j o prodajat ribe. O tem Kalabrežu se je že enkrat spregovorilo v „Slov. Narodu", a to ga še ni spametovalo, četudi ga je tistikrat desetkrat pre bral. Tako impertinenco bo treba korenito kaznovati! Se tega bi se nam manjkalo, da bi nam taki privandranoi zato, ker jih redimo, v obraz pljuvali.
Po  receptu  škola Nagla v Trsta. Pise se nam: Na obali Libur nije leži gnezdo,   v katerem se še dandanes redi prava italijansko-rene-gatska zalega, katera je ravno tako kultivirai.a kakor zalega iste pasme v Galižanu blizu Pulja. To zalego pa škof Nagi posebno neguje in pri vsaki priliki tudi kaže svojo naklonjenost do nje. Gliha vedno vkup štriha. Nesreča, radovednost ali potreba je pa nanesla v to  gnezdo,  kateremu se pravi zdravilišče Lovrana, tudi nekega delavca po imenu Mehmeda Či-bukcija, leta 1881 rojenega v Sarajevu, kateri ima pa po reoeptu škofa Nagla in menda po  mnenju vseh vzvišenih glav ta greh, da je moha-medanec in Hrvat. Sredi meseoa sep tembra t. 1. je bila neka cerkvena svečanost v drugače   malo svetem gnezdu Lovrani, in ta revni delaveo je šel mirno k čevljarju,  kateri je blizu cerkve in pozabil sneti klobuk z glave, ko je šel mimo nekakove zastave.   Naenkrat ga pa zgrabi od zadaj za ovratnik občinski stražar, ki mu je ukazal vzeti klobuk z glave. Mehmed je dal razumeti, da sploh ni vedel, s čim se bavi njegova najbližja okolica. Posledica tega je bila, da je bil revni  delaveo tožen pri soduiji   v   Voloski   zaradi motenja vere. Ker ga to sodišče ni meglo odveza ti njegovega greha   moral se bo zagovarjati v Trstu. Človek se mora prikloniti do tal nad takim napredkom v 20 stoletju.
Umazana konkurenca. Is Opatije se nam piše: Prvi akt te umazane igre, kateri na veliko srečo ni bil preveč tragičen, se je odigral v petek, dne 22 novembra v voloskem pristanišča. Kakor se je že svoječasno v „Slov. Narodu" poročalo, vodi ogrsko hrvaška parobrodna družba z Reke na parobrodoi progi Reka-Volosko-Opatij a umazano konkurenčno gonjo proti proti parobrodni družbi iz Senja. Parnik ogrsko-hrvaške družbe sledi vsem kretnjam parnika hrvaške parobrodue družbe. Tako se je pri-podil tudi v petek, 22 t. m., za njim v volosko pristanišče, kjer sta vsak svoje vkrcala, in ker je moral iti parnik „Petar Zrinski" hrvaške paro-brodne družbe pred parnikom „Istriano" ogrsko - hrvaške parobrodne družbe prvi iz pristanišča, ni Čakal parnik „Istriano" niti toliko časa, da bi se .Petar Zrinski" vsaj dovolj oddaljil, in da bi se mogel okreniti v smeri proti Reki. „I*trianou je vozil takoj za njim in s tem spravil parnik „Petar Zrinski" v tako situacijo, da se ni smel ustaviti in voziti nazaj, nego moral je iti naravnost naprej in a prvim koncem zavoaiti na pečine po mola, a v zadnji konec je pa zavozil Istriano" in s tem zadal „Petru Zri u skemuu poškodbe, katere se preoej visoko cenijo Sreča je bila, da se je to vse dogodilo blizu kraja. Isti te den je odtrgalo na parnika „Istriano" nekemu mladeniču tri prste na roki, ker je zavozil preblizu „Petra Zrin-skega". Take in enake stvari se dogajajo že nekoliko mesecev v naših pudrtih pristaniščih, a pomorska oblast? Ta lepo gleda in ne stori nič sa sigurnost občinstva. Zahtevamo red in da se naloži eni kakor drugi
družbi, da vozi 8 svojimi parniki različne ure in da ae teh ur tudi drži, ker ni izključeno, da ae ne dogode vsled preganjanja parnikov med aeboj še večje nesreče kakor sta bili imenovani dve.
Oaležanskt morilo! aretirani.
Piše se nam iz Pulja: Radi groznega in brutalnega umora nedolžnega hrvaškega mladeniča Ivana  S ti igoja v Galesanu aretiralo je galežansko orož-ništvo štiri osebe.  Te osebe so: Divi de (i i o van ni, 26 let; Za ne t ti Dominik, 28 let; Luohetto Dominik, 20 let, in Giraldi Franoesoo, 18 let star, vsi iz Galesana. Kakor poroča „Omni-bus",   so  bili ti aretiranci že vsi okrvavljeni, kar je tudi dalo žandarmeriji povod aretacije.   Vrši se preiskava, in kakor se Čuje, je še več oseb  osumljenih, koje pridejo pod ključ. Med slovenskim prebivalstvom Pulja in okolice je ta strašni Čin in izbruh n a vi te oulture" napravil zelo mučen v tisk, ker je bil pokojni Sfi ligo i znan kot jako  dobra in mirna duša. Vsled te grozne brutalnosti zapalilo se je v dušah našega ljudstva novo in zopet večje sovraštvo nasproti italijanskemu elementu. Cunja iz via Sergia, ki sliši na ime „Gior-naletto", še vedno piše o „misterioso fatto a Montegrande", samo da bi prikril nečuveni in nad vse sramotni č n svojih „miroljubnih" Galežanov. Gola resuica pa je, da se je umor iz vršil tik Galesana, poldrugo uro od Velega vrha.   In kako so ti „ žurna -listi" pisali o priliki rabuke na Velem vrhu ob zadnjih volitvah I Hrvatje so bili opisani kot rod barbarov in morilcev, a Italijani kot nedolžna jag-njeta.   Sedaj se je pa pokazala ita lijanska zverinska podivjanost. Pokojni Sniigoj je bil rod >m TrŽaČan, pristojen pa v Brdo pri Plominu, kjer je bil tudi vzgojen.   Imel je hr aško vzgojo in se vedno čutil kot Hrvata. V nedeljo je šel v Vodnjan v družbi z Marijo Mezgeo, da obišče tam svojo ljubico.  Grede nazaj so mu galežan ski hajduki na opisan zverinski način vzeli življenje, samo zato, ker so ga spoznali  kot  — Hrvata. Nedolžuo prelita kri kriči po maščevanju! Nai rod se ne bo maščeval na morilski način, kakor delajo sinovi 2000 letne kulture!   A naš rod bo z vami ob računal in vas pometal tja, kamor — spadate!  Zapomnite si, hujskači italijanski: da „svaka sila d > vremen«!" Prišel bo tudi za vas politični „ sodni dan" in ta dau morda ni več daleč j
Na tedenski se|em dae 27. t. m.
je bilo prignanih 98 volov, 81 krav in telet, skupaj 179 glav. Kupčija je bila slaba. Cene goveji živini so 56 do 66 v. pri kg živa vaga.
Nepreviden voznik« Včeraj popoldne je hlapec Jožef Oblak po Fran Josipa cesti z upreženim tovornim vozom naglo pripeljal na Dunajsko cesto, baš ko je pripeljal električni voz. Ker voznik električnega voza ni mogel takoj ustaviti, je zadel Oblak s svojim vozom vanj in napravil pri električnem vozu sa 10 kron škode.
Popadljiva psa Predvčerajšnjem je na Dunajski cesti popadel nek pes kuharico Alojzijo Prelesnikovo in jo na desni roki telesno poškodoval. Pes je imel beljaško znamko. Včeraj popoldne je v Ž dovskih ulicah nek pes naskočil hromega berača Ivana Hafnerja ter ga podrl na tla. Hafner je nekaj Časa od straha obležal na tleh nezavesten in se je tudi na nosu in glavi lahko telesno poškodoval.
Izgubljene  ln  najdeno reči.
Mesar g. Fran Žan je našel srebrno žepno uro z verižico. — Neka dama je izgubila žensko ročno torbico, v kateri je imela 38 kron denarja. Našla jo je služkinja Antonija Kokaljeva in oddala pri magistratu
Delavsko gibanje«   le južnega
kolodvora se je včeraj odpeljalo v Ameriko 25 Maoedonoev. Nazaj je pa prišlo 20 Slovenoev in 170 Hrvatov. Iz Pruskega jih je prišlo 38 Hrvatov, 60 Lahov se je vrnilo pa iz raznih krajev v svojo domovino.
„Društvena   god sa ljubljanska' konoertuj e danes zvečer v hotelu ,JuŽni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
* Drobne vesti. Zahteve poštarjev. Včeraj je zborovala na Dunaju državna zveza poštarjev, ki zahtevajo zeduacenje s tremi najnižjimi činov ni m i razredi državnih uradnikov in 351etno službovanje.
— Kmetijske potovalne učitelje uvrsti poljedelsko ministrstvo z novim letom v 10. činovni razred.
— RoparjaBro8Cha,kije hotel izvršiti roparski umor nad prodajalcem avtomobilov Krausom, je italijanska vlada izročila Avstriji.
— Moravski deželni z b o r se skliče 5. januarja h kratkemu zasedanju, da reši proračun sa leto 1908.
— Vračanje evropskih izseljencev ii Amerike je toliko, da je družba Austro-Amtri-
kana poslala v Njujork tri svoje par-nike, ki so vsi prenapolnjeni.
— Ravnatelj moderne galerije  na  Dunaju postane ravnatelj brnskega obrtnega muzeja Julij Levschnig.
— Zaradi zaloge ruskega orožja v Berolinu pridejo v preiskavo vsi uredniki soeialno-de-mokratičnega lista »Vorvvarts«, med njimi tudi državni poslanec dr. Fi-scher, ker je bil papir, na katerem so bili tiskani revolucionarni oklici iz tiskarne »Vorwartsa«.
* Zgodovina romantičnega zakona* Pred neapoljskem sodiščem je bila nedavno obravnava zaradi razveljavljen j a zakona. Bogata, mlada in lepa Američanka Edith de Burcu je odbila mnogo snubcev. Končno se je v Niči seznanila z grofom Ca9telme-nardom ter se smrtno zaljubila v mladega kavalir j a. Starši Američanke so se informirali o mladem grofu, in ker so bile informacije prav ugodne, vršila se je kmaln poroka. Toda že na ženitvanskem potovanju je opazila, da grof nima denarja ter je vse račune morala ona plačevati. Nekaj dni po poroki je zahteval od neveste večje svote, ki jih je zaigral. Nevestini starši so se obrnili na grofovo rodbino, a tedaj so zvedeli, da zet ni grof Castelmenardo, temuč si je to ime samovoljno prilastil. Da ne nastane škandal, žrtvovala je mlada Američanka 50.000 lir ter kupila možu grofovski naslov. Kako je to dosegla, se ne ve. Toda grof je postajal čimdalje brutalnejši, a končno si je izposodil od žene večjo svoto denarja ter pobegnil v Monte Karlo, da živi s svojo prijateljico. Zalotili so ga in flagranti pri zakonolomstvu, nakar so ga obsodili na tri mesece ječe. Vsled tega je mlada žena zahtevala ločitev zakona. Pri tej priliki so prišle na dan nove stvari. Grof Castel-menarda ni nihče drug, kakor Ger-maro Versichio, ki je bil že mnogokrat kaznovan zaradi tatvine, ponare-jenja menic in poneverjenja, da je prebil več let v kaznilnicah ter je še vedno pod policijskim nadzorstvom. Seveda je sodišče zakon razveljavilo.
* Koliko se popije na morju. Med vožnjo v Ameriko postanejo menda najhujši abstinent je alkohol i-sti vsled dolgega časa, le tako si moremo razlagati ogromne množine pijač, ki so se popile v enem letu samo na ladjah severno-nemškega Llovda. Ako bi se vsa ta pijača skupaj zlila, nastalo bi malo morje. Popilo se je namreč 48.069 steklenic šampanjca, 126.138 steklenic rdečega vina, 118.138 steklenic renjskega vina, 18.436 steklenic konjaka, 20.777 steklenic južnega vina, 68.202 steklenic likerja, 2,011.814 litrov piva in 495.485 9teklenic mineralne vode. Kave se je porabilo 386.741 funtov, čaja 34.246 in čokolade 29.571 funtov. Mleka se je popilo 21/2 milijona litrov, sladkorja pa se je porabilo 962.521 funtov.
* Kronani književniki. Znano je, da je švedski kralj Oskar v prejšnjih časih mnogo pisal za politične in be-letristične liste. Španski kralj Alfonz je sotrudnik znanega madridskega šaljivega lista. Njegova soproga, kraljica Ena je objavila več novel v angleških časopisih* Italijanski kralj Viktor Emanuel je stalni sotrudnik numizmatičnih listov. Črnogorski knez Nikola je znani pesnik, razen tega piše od besede do besede neki nemški list, sam urejuje svoje glasilo »Glas Crnogorca«, za katere piše skoraj vse uvodne članke. Monakovski knez je čislan kot sotrudnik raznih časopisov. Bavarska prineezinja Tereza je objavila mnogo zelo zanimivih člankov o svojem preiskovalnem potovanju. Bavarski princ Teodor, ki je zdravnik in priznan specialist za očesne bolezni, je napisal že mnogo medicinskih razprav, posebno o očesnih boleznih in njih zdravljenju. Ru-munski kraljica Elizabeta je znana pesnica Carmen Svlva. Nemški cesar zna vse, piše o vsem, tudi dramo je napisal, ki je sijajno — pogorela.
* Jetika v Belgrada. V seji bel-grajskega občinskega sveta je mestni fizik nedavno nasvetoval razne naredbe proti širenju tuberkuloze. Pri tej priliki je povedal, kako se je tuberkuloza širila v mestu zadnjih deset let. Skupno je umrlo 2157 oseb za jetiko, in sicer leta 1897.: 146, 1898.: 158, 1899.: 165, 1900.: 183, 1901.: 198, 1902.: 224, 1903.: 254, 1904.: 266, 1905.: 278 in 1906.: 287 oseb.
* B topovi proti megli. Kun čičev izum vendar ni brez vsake podlage. V londonskih meteoroloških kro gin se sedaj tudi bavi j o z vprašanjem, ali bi ne kazal * z orjaškimi, navpično nastavijenimi topovi razganjati me-
flo. Ko so nedavno pričakovali v ortsmoutbu nemškega cesarja ter močno streljali s topovi, pokazalo se je, da se je najgostejša megla začela umikati pred streljanjem, dočim je ostala v daljavi dobre milje enako gosta.
Slovenci in Slovenke! Ne zabite dražbe sv. Cirila In Metoda I
Izpred sodila.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča
Tatvina. Že dvakrat zaradi tatvine kaznovani, 18 let stari hlapec Janez Dol en o iz Javorja« v službi pri Juriju Dolenou v Pridobnem, je bil z domaČimi razmerami pri Miklav-Čičevih v Dolenjem Brdu dobro znan. To je hotel osumljeneo porabiti v svojo korist. Letos na velikonočno nedeljo so bili med 1 .5 in 8 zjutraj Miklavčičevi pri procesiji v Poljanah. Doleno se je tačas splazil skozi streho v vežo in odprl z neko sekiro hišne duri. V sobi je izmaknil hranilniČno knjižico z vlogo 1710 K, last posest-nikove žene Marije M»kavčič, poleg tega pa še iz neke škatljioe 2 kroni gotovine ki sta bili last hčerke Anice. Ko so Miklavčičevi domov prišli, so takoj zapazili tatvino, a o storilcu ni bilo več mesecev ničesar znanega, Čeravno so or žniki previdno celo zadevo zasledovali. Edino le naključbi se je zahvaliti, da se je tat izvedel Obdolženčev gospodar Juri Doleno je imel dne 18. aeptunbra t. 1. na podstrešju opraviti Kar zagleda v kotu blizu obdolženčevega ležišča neki papir v seno potisnjen. Ko ga izvleče, vidi, da je hranilna knjižica, in ne da bi o tem kaj hlapcu povedal, oddal jo je načelniku posoiilnice v Poljanah s prošnjo, da naj jo obdrži. Ta pa jo je izročil župniku Ramovšu, ki je pravega lastnika izsledil in kuj i žico vrnil. Obdolženec vso tatvino odkrito priznava, le to pravi, da ni poznal vrednosti kniiŽioe, ter da je vedno nameraval, ker gaje vest pekla, knjižico vrniti, a se je bal, da bi ga ne zasledili.
Vsled krivdoreka porotnikov je bil Doleno spoznan krivim hudodelstva tatvine in obsojen na 3 leta težke, z enim postom in trdim ležiščem vsaka dva meseca poostrene ječe.
Uboj. Na zatožni klopi sedi že drngič v tej zadevi 24 let stari Janez J er m a n iz Smlednika, tovarniški delaveo na Javorniku, zaradi hudodelstva uboja. Zadnja razprava v tej zadevi se je morala preložiti, ker sta dve, za to obravnavo važui priči izostali. Dogodek, kakor se je vršil in kakor se je po obravnavi dognal, je namreč ta: Dne 9 junija t. 1. so šli fantje France Dolin ar, Matevž Gorjano in Peter Bevo, vsi to varniški delavci na Javorniku, iz Potokov po državni cesti skozi Koroško Belo na Javornik. Ker sta Gorjano in Bevc nekoliko hitreje korakala, je zaostal Dolinar okoli četrt ure sa njima. Prva dva sta jo med tem kre mla v KosmaČevo gcstllno in popila tam vsak po en vrček piva. Tudi Dolinar pride do te gostilne. Kar ga prestreže Jerman in vpraša, je li on Trbojčan. Na odgovor, da je, mu je obtoženec prisolil zaušnico, da je oni omahnil ter mu je klobuk odletel na bližnjo ograjo. Med tem, ko je segal Dolinar po klobuku, ga je Jerman z zaprtim nožem in nekim količkom udaril po tilniku in vrbu glave. Vse to je Dolinar mirno trpel. Med tem sta stopila iz Kosmačeve gostilne Dolinarjeva tovariša Bevc in Gorjano. Tema je potožil Dolinar o Jermano-vem napadu. Peter Bevc se je takoj postavil za svojega tovariša Dolinarja z besedami: .Zakaj si ga oklal, saj ti nič noče.tt Na to pripumbo Petra Bevca udari tega fant Fran Bevo, ki je v tem hipu pristopil k temu prepiru, z neko planko po glavi, da se je naprej nagnil. V tem hipu pa zasadi Jerman Pelru Br-eu nož s tako silo v hrbet, da ga je moral večkrat zasukati, predno mu ga je iz hrbta izruval. Petra Bevca sta pobrala Dolinar in Gorjano ter ga na ročnem vozičku pripeljala v delavsko bolnico, a že po preteku ene ure je izdihnil. Pri prvi obravnavi je obdolženec odkrito svoje dejanje priznal; sedaj je pa skuša na ta način zusu-kavati, kakor da bi to storil v si-lobranu. m
Vsled krivdoreka porotnikov je bil Jerman zaradi hudodelstva uboja obaojen na tri leta težke ječe.
Izpred porotnega sodišča v Celovcu, Denar sem! 22. septembra sta pila 211etni hlapec Martin C r t o v in soblapec Ivan M u 1 e j v neki gostilni v Slovenjem Pliberku. Vkup sta pila, prav po bratovsko, Mulej je pa radovoljno plačeval. Ob 10. zvečer je šel Crtov iz gostilne spat na bližnji travnik. Mulej je prišel kmalu za njim in ga pozval, naj gre domov. Crtov ga je ubogal. Nista pa šo dolgo šla, ko jo Crtov napadel prijatelja. Vrgel ga je ob tla in mu pri tem spahnil pleče. Nato ga je zgrabil za goltanec in ga davil z eno roko, z drugo ga pa suval znožem. Slikajoč po žepih napadenčevih ni našel nič denarja. Na vprašanje Mulejevo, kaj hoče, odvrnil je Crtov, da naj mu da denar, potem ga pa izpusti. Seveda mora obljubiti in priseči, da bo o vsej stvari molčal: Ker se je Mulej bal nasilneža, mu je izročil denarnico s 4 K 22 v, potem pa prisegel, da ne bo nikomur pravil o tem nenavadnem dogodku. V podkrepitev prisege je
moral Crtova trikrat poljubiti. Nato sta šla skupaj proti domu čisto mirno, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Samo jokala sta oba. Mulej je jokal zaradi spahnjenega plečeta, Crtov pa iz ke-sanja nad storjenim dejanjem. Pri prvi hiši, ki sta prišla do nje, je pa Mulej prelomil prisego in poklical gospodarja, kateremu je povedal vse. Zaradi ropa je bil Crtov obsojen na 3 leta ječe.
Čevljarski vajenee — ropar. 1. novembra sta pila v Reki v Rožeku hlapec Matija Kanavec in 171etni čevljarski vajenec Štefan Trobce na račun prvega, ki je povedal Trobcu, da je dobil 10 K are od svojega novega gospodarja. Ko se jc Kanavec spravljal okoli polu 12. ponoči domov, stekel je Trobec naprej, se skril v grmovju ob potu in ko je Kanavec prišel mimo, ga napadel in mu vzel ves denar v znesku 9 K 26 v. Obsojen je bil zaradi ropa na 3 leta težke ječe.
Goljufiv prodajalec živil. Albin Gaspari č iz Ljubljane je imel v Beljaku trgovino z živili. Junija je naročil od Adolfa Kuflerja na Dunaju 300 metel za 210 K, katerega zneska pa ni plačal, pač pa metle takoj prodal trgovcu Prosenu v Celovcu po 46 v, torej 28 v pod kupno ceno. Istočasno je naročil in dobil od tvrdke Uccelli v Gorici vagon krompirja v vrednosti 970 K, a ta krompir je *a-koj prodal trgovcu Buttolu v Beljaku za 260 K. Seveda Uccelli ni dobil nobenega denarja. Gašparič je po teh dejanjih pobegnil v Line. Obsojen je bil le zaradi drugega čina na 8 mesecev ječe.
Goljufiva krida. Pek Jožef Der-m o v e c je imel v Celovcu nekarijo, ki mu je šla dobro. Ker je pa pil in kvartal po gostilnah iti kavarnah, je šla kupčija navzdol in Dermovec je zagazil v dolgove, iz katerih se ni mogel več skopati. Vkljub temu je naročal blago, ne da bi ga plačeval. Ko je bil dolžan okoli 3600 K, je prodal obrt in jo z okoli 1000 K pobral v Monakovo, Hamburg, Lisabono in Brazilijo. Ko mu je denarja zmanjkalo, se je vrnil. Obsojen je bil zaradi prikritja premoženja na 18 mesecev težkeječe.
TelgfonsKD m Brzojavni
floročllo
Dunaj, 28. novembra. Današnja seja poslanske zbornice je bila silno dolgočasna. Vse dopoldne so se uvrstili dejanski popravki. Ob tričetri na 3. popoldne se je šele pričelo poimensko glasovanje o Rennerjevem predlogu. Začetkoma seje je vlada predložila zbornici kvotno predlogo in zakonski načrt o državnem obdačenju avtomobilov. Posl. dr. C h i a r i je vložil v imenu nagodbi prijaznih strank predlog, tičoč se nujne rešitve nagodbenih predlog, dalmatinske železniške zveze in proračuna. Starorusin H 1 i -b o v i c k i je vlomil nujni predlog glede reforme uprave. Ta nujni predlog so podpisali tudi člani jugoslovanskega kluba.
Dnnaj, 28. novembra. »J u g o -slovanski klub» je imel danes sejo, na kateri je definitivno sklepal o svojem stališču napram nagodbi.
Dunaj, 28. novembra. Slovanske stranke v parlamentu uprizore v zbornici demonstracijo proti pruskemu nasilstvu na poznanjskih Poljakih. V imenu Cehov bo govoril dr. K r a m a f , v imenu jugoslovanskega kluba pa poslanec Ivan Hribar.
Dunaj, 28. novembra. Napram trditvi v včerajšnjem »Slovencu«, da je dr. ŠusteršiČ preje kakor Hribar in dr. Rybaf interveniral pri naučnem ministru radi nakupa slik na tržaški umetniški razstavi, bodi konstatirano, d a s t a d r. R y b a f in Hribar v tej zadevi intervenirala pri dr. Marchetu že pred tedni, predvčerajšnjim sta šla k njemu samo, da ga spomnita na obljube, ki jih je jima dal v prvi a v -d i j e n e i.
Dunaj, 28. novembra. V nemško-nacionalnem klubu je izbruhnila kriza. Na čelu malkontentov so knez Auersperg, Kaiser in Zule-g e r. Krizo je provzročil dr. C h i -ari, ki je brez izrecnega klubovega dovoljenja vložil nujni predlog glede nagodbe in proračuna.
Dunaj, 28. novembra. Pri ministrskem predsedniku baronu B e c k u so se danes zglasili načelniki tistib klubov, ki so pripravljeni glasovati za nagodbo. Beck jih je rotil, naj store vse, da pospešijo rešitev nagodbe.
Videm, 28. novembra. Tu je včeraj umrl znani učenjak profesor B u-t i n e 11 i. Pokojnik se je udeležil vseh vojn za osvoboditev Italije.
Petrograd, 28. novembra. Ameriški vojni minister Taft prispe semkaj v ponedeljek. V sredo ga sprejme car Nikolaj v posebni av-dijenci.
Petrograd, 28. novembra. Gosu-darstvena duma je z 212 proti 146
glasovom izbrisala iz adrese na carja besedo »s a m o d r š t v o« in jo nadomestila   s  »k o n s t i t u c i j o«.
Varšava, 28. novembra. Državno pravdništvo je dalo prijeti župana mesta Pabrianice, D o n i n a , ker je na sumu, da se je aktivno udeleževal revolucionarnega gibanja.
Odesa, 28. novembra. Generalni guverner Norvicki je umrl. Na njegovo mesto je imenovan general B u o g a 1.
London, 28. novembra. Položaj na Portugalskem je skrajno kritičen. Preobrat je neizogiben. Vendar pa ni pričakovati, da bi prišel na površje pretendent don M i g u e 1, takisto pa tudi ni misliti na to, da bi republikanci pridobili toliko vpliva v narodu, da bi mogli proglasiti republiko. Zelo verojetno pa je, da bo kralj C a r 1 o s prisiljen odpovedati se pre-stoln na korist prestolonasledniku.
Lisabona, 28. novembra. V vsi državi vlada mir in red in so vse senzacionalne vesti iz Madrida in Londona o nevarnem revolucionarnem gibanju pretirane, deloma pa naravnost izmišljene.
Gostilničarje, vlnotržce, kavar-narje ln vinogradnike
opozarjamo na novi vinski zakon, ki stopi v veljavo dne 1. decembra t. 1. Tega zakona slovenska izdaja je na prodaj v »N a r o d n i knjigarni«. Zlasti opozarjamo, da mora imeti vsak gostilničar, vsak v i n o t r ž e c, vsak kavarnar in vsak pridelovalec vina v vsakem prostoru, kjer vino prodaja ali spravlja, torej v vsaki gostilniški ali kavarniški sobi in v vsaki kleti na vidnem mestu nabit ponatis paragrafov 2. do 14. nove vinske post a v e. Kdor bi tega ponatisa ne imel, bo kaznovan z globo do 2 00 K, oziroma do 14 dni zapora. Taki ponatisi, lično narejeni, z razločnim tiskom na dobrem trpežnem kartonu se bodo dobivali od sobote edino le v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3 in sicer velja odtis 70 vinarje v, s pošto 15 vin. več.
Oslabelost
naj bo že telesna, ali vsled bolezni, hitro zdravi Scottova emulzija Scottova emulzija se lahko označi za či&o redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno 6 abt3— z
lahko prebavna in slastna
Tudi najsvojevoljnejši pacient se hitro navadi na Scotta in celo najboli oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč.
Izvi na steklenica
2  k:  £50 Tin,
Naprodaj po vseh lekarnlcata.
Pristna samo s to znamko — ribi-čem — kot jam-stvenin znatom Scottovega ravnanja!
Svila za bluze
od 65 kr do 11 gld. 86 kr. za meter —
zadnje n -vrsti! — Franko in ze zararl-njnio na dom. Bogata izbira vzorcev 8 prvo poŠto. — Toianift z» a vilo HennebrrK,  Z ti«-le ti. 6 l<7-5
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kradltna banka v LJubljani".
Uradni kuni dun. bora* ti, oo»embr» tti07.
neteoralojitoo porodio.
lata* nad morjem 106.   ttradnji »racnl tlak 716-0
e	Oai
	
§	epaao-
i	▼anja
«7	9. *▼
28.	7. a].
	& Mf
Stanja barometra
v mm
i!
759 I
73 J 7 73*6
Vetrovi
Nebe
7 7    -    Jash. I oblačno
— 4 5 ar. svzhoa oblačno 1  0 i ar.Jsahodj Jaauo
Sredina voarajlnja temperatura: • al« 11% — Padavtoa v mm 0 0
BI
llMl rvaraa •
•rebrna renta avstr. kronska
,    alata        9    . . •fraka kronika renta . ,     zlati p \ posojilo del. Kranjske H%*U •©ap^lo mesta Spljet C     •       - Ztdar % »oi.-herc. želeaniško poBoiilo 1902 .   . . leska dal banka k e.
m       m        . i.
n% las t. pisma gal. det feipotečne banke • . M*t »•-. a. •. •
*e*/0 pc. • • • •_•
sest pisma hmerst.
hranilnice.....
last. piams ogr. eeaaV dež. hranilnic« . . e/. s. cm. •«. hip. »aa. •J a»f saj. lekalnm ie-lesnic d\        •  • • **t ebl. eeike ind. banke prior. lok. selei. Trat Pora* .... iPjL prior. doJenJskm iei.
tet rrior ^ft ul **p '/»Vi
WX avstr. pes. se sat p. •.
Saaiam.
feeajke ed 1. lSCfJ, . . .    •<* l. 1&S4 . . . p    tiz&ke .      • • B    sem. kred. J. iaalsa|i
9 ogrske kip. tanke a    srbske i fra. rOfr
turske.....•
tka srebrn . . . Lreditnt 9    • •
feenoške c    i • •
Vikc/skc 9     . •
^»bljanske „ t • • Svete. rdeč. kriia .    • . ■
^uiolfove 9    . •
?*Jcburške 9     * ■
zmajske kam. m    • •
Datatast
nlr.t železnice . . • • -savne teieznice.  . • vrstr.-cgrske bančne dste *-atr kreditne hsnke .
\grske    . * p*-ncstenske , *r*mogokop v Mostu (ftVSi -♦*.n8ke montan   . . *^ake žel. ind. dr.   . . škr.ft-MurAavi .... trboveljske prem. Araffb« j^vstr. orolne torr. drutV "'«*jae sladko me dmSbs
kr. cekm franki . p marka . ^^reimjsi
■ ■ V1!
Oaaa*	Blato
	fc6 05
97-yj	98 10
96	96 2 -
119 76	113 95
9« —	»2 20
109 60	1096J
97-7i	89 ,6
10 40	lio 6J
9B'90	1.0*85
97-*5	96 65
94 85	9^ M
84 85	»6*96
99 -	99 80
101-21	11220
97-	98-
96 75	97-76
98'50	99-10
99 60	99*60
99 £»0	100 —
93'76	
«9 tfO	8976
S91 5 •	198 SO
88 60	9--5J
147 75	149 76
Ž63-	16/-
i89 —	141--
!64 —	270-—
267 —	270 -
241 PO	«47f0
V82a	104 25
83 -	184 —
18 50	20* 0
481 6	441*/ 0
SI —	95 —
97	1C3 -
ei 60	6P 6 i
4 60	46 50
'4 7	2C75
66 —	70 —
187 -	131-
467 -	477-
14410	14V10
661 9)	662 9J
7 6	786* -
28 26	629 25
742 —	743 -
89 —	i4u —
14-	n« -
t$* 86	f8?25
«4 6 —	4*6 -
611 2*	512 26
44 -	:4<i -
448 -	469.-
4d -	144 -
11 86	1141
«9 19	19*21
SS6J	23 58
.4 10	2416
17 72	7-92
96 86	96 05
2 3	2-tS
4 84	6-
žitne
cene v Bud mpeitl.
Dne 28 novembra 1907. lernilu.
Pieo'ca za april . . Pšeaica za oktober . Rf za apr 1 . . Koruza za maj 1908 Oves     aa april  . ,
za f0 kg K 1303 za 50 kg K 11 17 aa 60 kg K 1219 za 50 kg K 7^2 aa 50 kg K
8*65
Er lati«.
Zdrino.
3980
„Društvo tiskarjev ln kamno-tiskarjev na Krant*kem' naznanja vsem tovarišem žalostno vest, da je njegov član, gospod
Avsust Ferlan
črkostavec v pok.
dne 27 novembra ob dveh popoldne premimi
Pogreb se vrši v petek, dne 29 novembra t. 1. ob treh popoldne iz hiralnice, Hradeckega cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu prijazen spomin I
Ljubljana, 28. novembra 1907.
t
3979
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno-ljubljeni soprog, ozir. oče, gospod
August Ferlan
črkostavec v pokoja
danes ob dveh popoldne, po mnogoletni mučni bolezni, previden s sveto-taistvi za umirajoče, v 40 letu življenja mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v petek, dne 29. novembra t. 1. ob treh popoldne iz hiralnice, Hradeckega cesta, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. zadušne maše se bodo darovale v raznih cerkvah.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, 27. novembra 1907.
Minka Feilan roj- TomailA soproga.
Maks Ferlan
sin.
Katarina in lwmn Ferlan
starši.
Tnielov čaj proti odebelelosti, priznano uspešna spec. proti odebelelosti, p-ar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Angelo vi lekarni v Celovcu.
dobro ohranjeni, se po zelo nizki ceni prodalo;  ravno tam so tndi na razpolago iepi prostori za trgovino. Dopisi pod tfit 3987" na uprav. „Slov Naroda". 3987 -1
V Senožečah se tako] odda v najem
lepa kovačija
z lepim  stanovanjem v isti hiš.;
eventualno je tudi naprodaj.
Hiša fe ob glavni cesti oa jako primernem kraju, kovača v Sem žečah sedaj ni nobenega ;:98t—1
Pogrni se zvedo pri vdovi Čehovin v Senožečah.
Podružnica u Spiletu.
grl*
..Ljubljanska kreditna banka v LJubljani"
Stritarjeva ulice £t. 2. RfeSB*ss~t7nal
Podružnico u Celovcu.
fond
Promese na državne srečke iz leta 1864
12-137
cele     a K 20 — pol v ce a  ,    H*—
Obrestuje Vloge na knjižice iu ua tokOČi račun od dne vloge do dae vzdiga po 4*1* °|o, vlcee na xels čl   .• ačun picti tridesetdn©^rni cdpo^edi po &°|0
enega za
lino kočijsko delo ln za vsakovrstne delo
enega
= sprejme takoj
tvornica za vozove
3986 1
Mihael Počivalnik, Pulj
JitUSgraveja  originalne irske peti. I Najboljše in najbolj hranljive I
trajtiogorilne peči. j
Izredno dobra kurilnost. CenovnlK zastonj.
GHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
32«  ii     t«omica za železne peči.
Tvorniška zaloga pri ŠVVmzm'A "«J MJ I«A«iH' Lrnbijan!. %'odnlkuv * »*f I   A*, i
Reklamne koledarje
za trgovska novoletna darila
preskrbi po najnižjih cenah
„NARODNA KNJIGARNA".
-I
lil
van Jax in srn
w  JLf|amaalfaaaaa |
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
oznih koles
O o
i
8 §
Šivalni stroji ,•.
i€» ln oha-t 5 z
Brezplačni kuril za vezenje v hI si. M
Pisalni stroji .ADLER'. v
;*:____„>:
Cene brez konkurence!
Gene brez
Ljubljana
Mestni trs št. 11
priporoča največjo zalogo
m 3468- 12
• ■
Zunanja naročila se Izvršujejo hitro In točno.
Radi prezidave sem primoran za IO do 15% ceneje prodajati!
veSS ielezninar in špeoriat ob novem letu pri tvrdki Fran Plcek, trguvma
z nieaanim b'agoiu v Bibnici, Kranjsko.
%
iS,
%y6.
O* _6U
*<u -% * e. OV
4& V ~°J
Corso italiano
i
Konverzacije za
Si 93
od Italijanke In Parižanke
po dvakrat na teden
po preizkušeni metodi z velikim uspehom.
T-u.cii pouLiac za za.četn.ils:e.
Prijave do 1. decembra!
Pod Trnnco št 2f ILnndstr.
Jedilnih suhih gob
le prve vrste, kupimo približno
50 metr. centov.
Ponudbe blagovolite pošiljati i navedeno ceno m vzorci vred na naslov:
Vvdrova tovarna hr«nil,
Praga VIII.       39 4-2
" rnmiMMKIMM I «11'
5000 Kron zaslužim
plaćam onemu, ki ml dokaze, da moja čndesna zbirka
600 kosov samo za f! 2 50 nI priložnostni nakup in sicer:
Pristna švicarska pat. sist. Roskopf iepna Ura, točno regnl. in ki natančno gre, b Hletno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. doub e-zlata prstana (za dame in gospode); angl pozlačena garnitura: manSetni, ovratniski in naprsni gnmbi; 6delni amer. žeDni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po žel i; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; roična damska damska broža, poslednja novost koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter naj lepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali V lase iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov razvedre vsako družbo in še 3bO razi. predmetov, koristnih in neu-trpliivih pri vsaki hiši zas'onj. Vse skupaj z eleg. sist Roško f žepno uro, ki i•• sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2*50. Po povz»tjn ali denar naprej (tudi znamke) pošilja
S. DR BACH, svetovno razpošilloloico
14raloow «it»%-. »3
N. B. Kdor naroči ? zavitka, inu pridenem zastonj prima angl. britev ali H najfin. žepnih robcev. Za neug jaioče denar tako? nazaj, vsak riziko terej izključen. 3882
SUKNA
Tvornlske cene,
In modno "S blaso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za ankno v jlumpolctt
mm Češkem.
i Vzorci Iranko.
■ V
ta
v Idriji, na glavnem trga, s prostim dohoduin od vseh strani, za veliko konkurenčno trgovino posebno pripravna,
se prostovoljno proda.
Ve6  piimeuo   pod:   M   G Celje,
poštni predal st 61. wat> )
t Angl. skladišču oblet
Ljubljana, Mestni trg 5, Ljubljana
zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deške konfekcije.
Vsi predmeti se prodajo
ccnok
Dama resnega značaja, ugledne rodbine, ieli radi pomanjkanja primernega občevanja zabavnega toda dostojnega dopisovanja z gospodom ena&ift svojstev, a ne pod 30 leti. 3j81
Pisma naj se nailove pod „Oaza" do 2. decembra poste restante glavna poŠta Ljubljana.
Istrsko
vino
3^53 - 4
0. BernotDVlč.
črno, prav pristno, hektoliter 26 K, in žganje domačega pr deika po 96 K
hektoliter. Vino f>e pobija v posodah cenjenih odjemalcev, žganje v lastnih posodah, vse postavljeno na postajo Trst.
Uzorci se pošiljajo na zahtevo.
Anton Paoluzzl
Novigrad (Cittannova) v Istri
St. 43.146
Razglas.
3913-3
Mestni magistrat je odredil v smislu § 52 obit-nega reda, da morajo imeti vsi mesarji brez razlike v svojih prodajalmcah, oziroma na stojaicah na vidnem mestu označene cene mesa vsake vrste po kakovosti in množini.
Prestopki te odredbe se bodo kaznovali po določilih § 131 obrtnega reda.
Jttestni magistrat v £jubljani
dne 13. novembra 1907.
Jfaznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam   da sem po rajni gospe iE^raLnčIšlsi 3?^£rxirfL prevzel
tvornico sodnvice in zalogo opeke
(zarezanega strešnika) iz raznih velikih tovarn.
o   Po8trežba točna,   o   o   o   o   o   o   Cene nizke,   o o
Vijudno se priporočam 3937—2
Josip Jfaratt
trgovec z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Domžalah.
Si
Ces. kr. avstrijske     <||jjjf     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1« oktobra 1907. leta.
Odhod tz LJubljane |ni. teL:
r-oe zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
r>07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
**O0  predpoldne.  Osebni vlak v smeri lesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
!-40 predpoldne.   Osebni vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž  žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
•OB popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
4.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. io r veder Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
r 80 zvefter. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0*40 ponodl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (Čez Podrožčico).
Odhod li L|nhl|ane dri. kolodvori |
?*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, i-oo popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*10 iveoer. Osebni vlak v Kamnik ooo ponodl. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
C. kr. favnateljstvo
Dohod v Ljubilano |ni- teL:
«•58 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gc rice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rvdolfovega, Grosuplja.
iim5 predpoldne Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-SO popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trsu drž. žel Jesenic.
a-eo zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic. Kudolfovega, Grosuplja.
8-40 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeh, Jesenic.
n OO ponodl. Osebni vlak Iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod ¥ L t ubijan o dri. kolodvori
0-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
so 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika.
o-1   zveder. Osebni vlak iz Kamnika.
ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah ln praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi In dohodi so naznačeni v srednje-evTopejskem času.)
železnic v Trsta.
LK
CK
62
8CYR
Janko Jfošmerl
asistent jujj. jelejnice
Dragica rfosmeri roj. Legat
2alog.
^z/*^ poročena.
28. listopada t907.
3989
Spodnja Šiška.
Podpisani se nsojam javiti velecenjenemn občinstvu v Ljubljani in [pj na deželi, da sem si nabavil [g|
m nov voz za prevažanje pohištva.
ter se priporočam za selitve ter vse druge voinje po najnižji ceni. Dalje se priporočam za prodajo
i
24hU— '9
Z velespoŠtovaryem
»Martin £ampert
Ljubljana, Kolodvorske ulico st 31.
POKORNEGA
PELIHKOUEC
Najboljši želodčni liker sveta.
Od     zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč
cisti biljni destilat.
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami.
Dobiva se povsod.
Zastopnik za Kranjsko:
FRAN REMIC, Ljubljana.
nopomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „ Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom slabše — cesto zdravju škodljive — pi jače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno ,529-20
Pellnkouac Pokorny.
Vse  ostalo naj ae kot ponaredka zavrne.
Edini prozvaja'ec:
Kralj.DOvl.dion.tvornica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb.
Ustanovljeno 1862.
Kdor bi
rad kupil
-in različne
kožuhovinaste
jopice
in
večerne plošče
japonskega kroja s kimono ro-ooo   kavlj naj kupi  o  o o
daj
za*
polovično ceno
.Angleškem skladišču oblek', 0. Bernatovič
v Ljubljani
Mestni trg štev. 5.
Blagajne,
proti pola m in vlomn, nFoxu pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo, ^Kagrel^U^
Ura z verižico
za samo K 2*—,
zaradi nafcapa velike množine ur raspofiUU šle-lijaka razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-arno preeizijsko aro ankerico z lepo verižico sa samo 14 9*— kakor tudi Sletno garancijo. — Po povzetju razpošilja Pruttko-tleiiiaka raspoiiliavalnlca
F. WINDISCH v Krakov* U/38
NK. Za nagajajoče denar nazaj. 3983
e
9
1
S
«■9 "I
« B *- i
R ■ »
naj bolj še in naj fine j še
čisHIoza čevlje
Primerna darila za ^
Miklavža
po globoko znižani ceni
—^—^— priporoča __
novourejena konfekcijsko trgovina za gospode, dame, dečke in deklice
fi. Cukič
i Pred škof Jo 19, £ j ubijana f
i Za obrt zadruge.
Obrtne zadruge, ki morajo Kjj
IX svoja pravila premtniti in jih |Vl ^1 spraviti  v soglasje z novim
ry obrtnim   redom,  dobivajo  od <r|
PyJ ministrstva prirejena |y
jSJ vzorna ™
j| pravila zao
i
Pg (Izvod 50 v. fs pošto 15 v. već.) <|
i
in
&| i       r K{
lX (izvod 20  , s poŠto 15 v. vež.) |N|
I t,Narodni knjigarni'!
v Ljubljani. p
t
JU
Jnjjenir hid. $ arhitekt
tfonrad Lachnik
stavbni podjetnik
k l
3}eti Lachnik
rojena
Wimmer
398H
. -^š&r poročena. H£^=
A a Dunaju, 26. novembra t907.
Iv. Schiffer
Ljubljana, Dovozna cesta 4
priporoča
prima trboveljski kosovni in orehovni
kakor tudi
lepa suha bukova in mehJk -
v polenih ali nasekana v vsaki množini
3874-4
Ljubiteljem lepe slovenske knjige priporočamo drugo pomnoženo in ilustrovano izdajo   o  o   o o
Poezij Dragotina Ketteja
o   o   o   o o
o     ki je pravkar Izšla v založništvu     o   o   o   o   o o
L. SCHVVENTNERJA v Ljubljani.
Cena broš. K 4-—, po pošti E 4-20, eleg. v izvirne platnice vezane E 5-50; po poštrE 5*80 za rekomandacijo 25 vin. več. oooooooo
Ta knjiga je opremljena tako sijajno, kakor pri slovenskih publikacijah nismo navajeni ter ima vrednost tudi za tistega, kdor ima prvo izdajo Kettejevih poezij, in to tembolj, ker obsega mnogo pesmi, ki jih doslej ni bilo moči zbrati. Uredil je zbirko A. Aškerc, ilustroval pa čisto v smislu poezij M. Gaspari,   o  o  o  o  o o
68 70
Zelo  pripravno  za darila!
Na najvišji ukaz Njegovega gfr c. kr. apost. Veličanstva
XXXVIII. c. kr. državno loterija
za doline dobrodelne namene tostranske državne polovice.
Ta denarna loterija,
18.389 dobitkov v gotovini u skupnem znesku 512.980 K.
edina v Avstriji zak. dovoljena, obsega
Glavni dobitek znaia
200.000 bron
o gotoulnl.
■
l
Srečkanje bo nepreklicno 19. decembra 1907.
Sna srčika slane * krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III, Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za odjemalce srečk zastonj- — Srečke se dostavljajo poštnine prosto. t: \-c
C. kr. loterijsko-dohodninsko ravnateljstvo.
Oddelek za državne loterije.
I
E
J
preselitev trgovine £rnesl Sark
Zaradi prevelike režije v moji dosedanji prodajalnici na Dvorskem trga št 3 sem se odločil, da ta lokal s 17. novembrom t. 1. opustim. V mojem dolgoletnem poslovanjn mi je si. občinstvo izkazovalo toliko zaupanje, da sem se sedaj odloČil, da bom vodil trgovino de naprej in sicer od 18 novembra t- 1.
Mestnem trgnjL Št. XX (nasproti Kollmannovi trgovini).
Vodil bom trgovino tudi v bodoče v enakem obsegn i u zaradi izdatno znižanih režijskih stroškov po enakih brezkonknrenčnih cenah in bom cen j. občinstvu
postrezal s solidno, popolnoma novo zalogo najboljšega blaga.
Opiraje se na dosedanje zanpanje se nsojam si. občinstvo opozoriti na svojo preselitev in svoje dolgoletne odjemalce prositi še nadaljnje naklonjenosti.
Priporočam se si. občinstvu tudi v novi trgovini z odličnim spoštovanjem
3892-5
ERNEST SARK, sedaj na Mestnem trgu štev. 11
Izdajatelj in a Ig ovorni urednik   Bas t o Pastoslemjlek.
Lastnina in tisk aMarod&e tiskarne*.
4