Poštnina plačan« v gotovini. “»IfljL
a IX. m
—
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
€cna posamezni Številki Din 1*50.
TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v torek, dne 10. septembra 1935.
štev. 89.
pA&d a&chitn •zfotam
Dvofe velikih nalog ima da«es trgovstvo, in z njim vred tudi vsi gospodarski sloji: pri bližnji ureditvi države ter izdaji novih gospodarskih zakonov doseči, da se bodo v polni meri upoštevali življenski interesi trgovine in gospodarstva. Ne sme se več dogoditi, da bi se tudi najvažnejši gospodarski zakoni izdajali mimo gospodarskih stanov in s tem proti njim. A da se to prepreči, je druga velika naloga trgovstva in izvedba te naloge je odvisna od njegove organizacije. Druga velika naloga trgovstva in vseh gospodarskih slanov je zato, da svoje stanovske organizacije izpopolnijo v tej meri, da bo vedno in v vsakem vprašanju vse trgovstvo solidarno, da bodo v njegovi osrednji stanovski organizaciji združeni tako vsi posamezniki, ko tudi vse organizacije, da pa se bodo mogle vse te organizacije opirati tudi na močan in vpliven lasten tisk.
Obe ti nalogi postajata zlasti jasni, če pogledamo malo nazaj na boje trgovstva za svoje pravice. Marsikateri uspeh je bil dosežen in veljava slovenskega trgovstva je krepko narasla, toda tudi še vse polno zahtev je ostalo nerešenih. In zlasti one zahteve, ki trgovca najbolj zanimajo, ki so za njegov obstoj najvažnejše. Privilegiji konzumov in nabavljalnih zadrug so ostali skoraj isti, le da je danes konkurenca s slednjimi še težja, ker je njih kapitalna moč vedno večja. Krošnjarstvo ostaja isto boleče vprašanje kakor je bilo, prav tako pa ni nikjei>l£videti, da bi prišli le za korak bliže odpravi nadloge tujih potnikov in agentov. Nemoteno in dostikrat pred očmi oblasti obiskujejo zasebne stranke na stanovanjih in vse pritožbe so zaman. V zadnjem času pa je poleg tega silno narasla konkurenca fabričnih trgovin in tudi v tem pogledu so bili vsi protesti zaman. V davčnem vprašanju so sicer združeni gospodarski krogi dosegli, da je padel § 7., zato pa je prišel nov paragraf, ki je dal večino v davčnih odborih zastopnikom finančne up=ave. Še celo vrsto podobnih neizpolnjenih zahtev bi mogli našteti!
•K vsem tem nerešenim zahtevam iz preteklosti pa pridejo še nove zahteve, ki so nastale v zadnjem času in ki se ne tičejo le trgovstva, temveč vseh gospodarskih sta'" v. Ureditev kmetskih dolgov, sanacija denarništva, izpopolnitev prometnih zvez, olajšanje izvoza, rešitev naše sadne in lesne trgovine, vsa ta vprašanja bodo odločila o nadaljnjem razvoju trgovine in gospodarstva.
Jasno je, da je za gospodarske sloje zadovoljujoča rešitev vseh teh vprašanj v direktnem razmerju z močjo njih organizacij in njih tiska. Če bodo organizacije gospodarskih stanov neenotne, pomanjkljivo izvedene in če se ne bodo mogle vedno opreti na soglasje vsega .članstva, potem bo tudi veljava gospodarskih stanov v javnosti vedne in če se ne bodo mogle vedno krepko naglašal vse zahteve trgovstva v javnosti, potem se tudi ni čuditi, če bo glas trgovstva preslišali. Illagostanje in napredek trgovstva sta odvisna od organizacije in tiska trgovstva.
In to resnico mora glasno poudariti občni zbor v Ljutomeru in zato je treba, da ima tudi ljutomerski občni zbor Zveze manifestaUven značaj, da pokaže solidarnost trgovstva glede vseh njegovih osrednjih zahtev, da pa tudi izrazi krepko voljo trgovstva, da za svoje organizacije in za svoj tisk nekaj žrtvuje. V vseh narodnih organizacijah se udejstvuje slovenski trgovec disciplinirano in požrtvovalno, treba da za lastne organizacije in za lastni tisk stori še nekaj več, ker je od tega odvisen napredek slovenskega gospodarstva.
Nova volja dela, nov pokret za naše organizacije in za naš tisk mora priti z ljutomerskega občnega zbora Zveze, zato vsi na občni zbor v Ljutomer, da se znova manifestira solidarnost trgovstva in da se utrdi vpliv trgovstva v javnosti 1
obisk i/dcse(ma
Vedno bolj se vidi, da je Jadranska razstava pravi glavni dobitek za velesejem. Ker je bilo le dni poleg tega lepo vreme, ni čuda, da je bil obisk na velesejmu naravnost izreden.
Posebno v nedeljo je bil obisk tako velik, da je bila gneča na vsem velikem vele-sejmskem prostoru, v paviljonih prav tako ko na zabavišču in v srednjem delu velesejma. Samo v nedeljo je bilo na velesejmu približno 25.000 ljudi, kar je tudi za ljubljanski velesejem, ki je vajen velikih obiskov, rekordno število.
Posebno zanimanje vzbuja seveda Jadranska razstava, ki pomeni za večino obiskovalcev kar celo kopo novosti. V Jadranski razstavi se vidi, kako nujno potrebuje velesejem veliko dvorano, da bi bila vsa Jadranska razstava v eni dvorani. Ves pregled bi bil lepši, aranžma razstave pa še
nazornejši in pri tem še lažji. To pa naj nihče ne razume kot kritiko razstave, ki je v vsakem pogledu res nekaj izrednega.
Jadranska razstava dominira, a zaradi tega nimajo manjšo vrednost druge razstave, ki po svoji bogati vsebini, lepi ureditvi prav tako zadovoljujejo obiskovalce.
Pozabiti tudi ne smemo varieteja, ki s svojim velikomestnim programom trumoma privablja ljudi, da so skoraj vse predstave razprodane. Posebej je treba omeniti velike uspehe, ki jih žanje g. Mirko Jelačin pri vsaki predstavi kot prvi slovenski eonFerencier, ki s svojimi dovtipi, svojimi lepimi in duhovitimi verzi vedno znova preseneča obiskovalce.
Dobro se je začela letos z »Ljubljano v jeseni« jesenska sezona in upamo, da se bo la dober znak tudi izkazal kot pravilen.
ItaUb nat se- uvedi kmelka <zaslita
Predlogi državne konference trgovinskih in industrijskih zbornic
v Ljubljani
Kakor smo že poročali, je dne 4. in 5. septembra bila v Ljubljani državna konferenca trgovsko industrijskih zbornic, na kateri se je zlasli razpravljalo o dveh danes najbolj aktualnih vprašanjih: o ureditvi kmečkih dolgov ter o novem zakonskem načrtu o javnih hranilnicah. Razprave o obeh predmetih so bile z odličnimi referati temeljito pripravljene in težka ter komplicirana predmeta tako vsestransko obdelana, da nudita resoluciji o obeh vprašanjih dobro podlago za rešitev obeli vprašanj. Upamo zato, da bo vlada tudi upoštevala soglasno mnenje naših zbornic in rešila obe vprašanji v smislu predlogov zbornic. To upamo tem bolj, ker je podaljšanje moratorija dokazalo, da v vladi obe vprašanji še nista bili zadostno obdelani. Resolucije konference bomo objavili v celoti. Za danes začnemo z objavo najvažnejše resolucije, to je o ureditvi kmečkih dolgov.
I.
Po uradnih izvršenih popisih in prijavah iz 1. 1933. je ugotovljeno, da je povprečno 32% vseh kmetov zadolženih. Potemtakem vprašanje prezadolžitve za nad dve tretjini kmetovalcev sploh ne prihaja v poštev. Po objavljenih uradnih podatkih nima 10% kmetskega stanu sploh nikake zemljiške posesti, skoraj 70% pa največ 1 in pol ha ter je torej kreditna sposobnost teh dveh skupin zelo majhna. Če se upošteva še to, da po uradnih podatkih, ki sicer nikdar niso bili resno pregledani, skupni znesek vseh kmečkih dolgov ne presega 50% vrednosti enoletnega dohodka vsega kmetijstva v naši državi, potem je jasno, da problema kmetskih dolgov kot splošnega kmetijskega problema sploh ni, temveč da se nemožnost plačil pojavlja le za posameznike.
Moratorij, ki je bil uveden v začetku 1932 za vse kmetovalce ter njegovo podaljšanje in pogosto menjavanje v 3 in pol letih je moralo imeti škodljive posledico za vso gospodarsko delavnost v državi.
Gospodarski krogi, zastopani v trgovin-sko-industrijskih zbornicah, so iz več razlogov zainteresirani na pravilni rešitvi ureditve kmečkih dolgov.
Tako je cela vrsta vprašanj, ki so neločljivo zvezana z vprašanjem kmečkih dolgov odločilne važnosti za pretežni del našega denarništva. Ne more se izvesti resna sanacija našega denarništva brez istočasne in pravilne rešitve vprašanja kmečkih dolgov.
Položaj, v katerega so prišli trgovski in obrtniški krogi zbog dosedanjega načina reševanja vprašanja kmečkih dolgov, je bil nevzdržen ter je v mnogem tudi direktno povzročil likvidacijo več tisoč trgovin in obratovalnic, katerih lastniki niso mogli
izterjati svojih terjatev, dočim so morali v popolnosti zadostiti vsem svojim obveznostim do drugih upnikov, zlasti pa proti kreditnim zavodom pod zaščito. Po zadnji uredili se je proti tem privrednikom celo postopalo na način, kakor je bil prvotno zamišljen samo za oderuhe. Za njih terjatve je bila predpisana samo 1% obrestna mera, dočim so morali plačevati denarnim zavodom, katerih kredit so imeli, po večkratni znesek teh obresti.
Zato je vsa gospodarska javnost s tem večjim zanimanjem in tem večjo skrbjo čakala na sklepe ministrskega sveta glede zaščite kmetov ter je z največjim zadovoljstvom sprejela vest, da bo uredba, ki jo bo izdala kr. vlada glede kmečke zaščite, definitivno uredila to vprašanje na podlagi individualne zaščite kmetskih dolžnikov.
Po teh splošnih konstatacijah pravi resolucija, da bi nova uredba morala sloneti na teh načelih: "
Pojm zaščitenega kmetovalca
Skladno z osnovnim načelom, da smejo uživali zaščito samo kmetovalci, je treba poskrbeti, da se dovoli zaščita samo takšnim ter da se izključijo od nje vsi, ki so le po imenu kmetovalci ali pa so sestavljene gospodarske enote, ki črpajo iz več primeroma enakih virov svoje dohodke.
Zalo se mora kot kmetovalec smatrati praviloma samo oseba, ki osebno ali s člani svoje rodbine obdeluje zemljo.
Izjemo od lega pravilnika treba napraviti pri osebah, ki kljub svojemu osebnemu deiu zaradi bolezni ali pomanjkanja zadostne delovne sile v rodbini morajo uporabljati tudi drugo delovno silo, in sicer: pri mladoletnih otrocih kmetovalca za časa njih mladoletnosti, pri kmetskih zapuščinah, dokler niso te izročene naslednikom, pri osebah, ki same ali s člani svoje rodbine obdelujejo tujo zemljo, a jim je kmetijstvo glavni poklic, pri osebah, ki se kot starešine rodbinske zadruge ali neza-družne rodbine kot njihovi člani bavijo z drugimi postranskimi gospodarskimi posli s ciljem, da pribavijo svoji rodbini poleg glavnih dohodkov iz kmetijstva še druge dopolnilne zaslužke.
Mora se določiti najvišja meja zemljiške posesti kmetovalca, ki pride pod zaščito. Pri nezadružnih rodbinah ne bi smela znašati ta meja več kakor 50 ha plodne zemljo, pri rodbinskih zadrugah pa ne več ko 100 ha plodne zemlje.
Da bi se mogel kmetovalec poslužiti individualne zaščite, bi moral dokazati, da je ne samo sedaj, temveč da je bil tudi pred 20. aprilom 1982, odnosno za časa zadolžitve kmetovalec. Poleg tega pa bi moral dokazati, da njegovi obdačeni dohodki iz kmetijstva znašajo 75% vseh obdačenih dohodkov.
. Analogne odredbe treba predpisati tudi za kmetovalce drugih j anog. Isto velja tudi glede kesneje označenih načel, v kolikor se predlagani uk ii ne bi mogli uporabiti tudi na te dri kmetovalce zaradi narave njihovega pos! .
Velikost zaščiter ga posestva
Kot zaščitena posestva pred eksekutivno prodajo se morajo siratrati poleg preje omenjenih površin plocue zemlje samo še ona poslopja kmetovalcev, ki jih kmetovalec ne oddaja v najem in ki služijo izključno le za stanovanje kmetovalca in njegove rodbine ter njegova gospodarska poslopja.
Vse drugo kmetovalčevo premoženje razen zgoraj navedeno, ne bi smelo pasti pod zaščiteno posest, temveč se mora spraviti v denar in uporabiti za plačilo upnikov. Za preostali del kmeto\ alčevega premoženja pa naj veljajo zaščitne odredbe.
Določitev premoženja, dohodkov in dolgov kmetovalca
Določitev premoženja, dohodkov in dolgov kmetovalca se mora izvesti na ta način, da prosilec predloži te dokaze:
1. izkaz svojih dejanskih dolgov, v katerem bi bili posebej označeni vknjiženi dolgovi po vrstnem redu vknjiženja v zemljiških knjigah. Ta dokaz se-predloži v dveh izvodih.
2. izkaz o svojih letnih obdačenih dohodkih vseh vrst brez razlike.
3. izkaz o celotni obdelani ploskvi zemlje in njenem čistem katastrskem donosu iz leta zadolžitve.
K tem izkazom mora priložiti kmetovalec, ki prosi za zaščito, tudi potrdilo o davkih in o oceni svojega premoženja, ki ga že sedaj izdajajo občinske oblasti ter na podlagi zemljiških knjig tudi precenitev postavljenih ocenjevalcev.
Način odplačevanja dolgov
Način odplačevanja dolgov mora odgovarjati osnovni zamisli individualne in diferencialne zaščite dolžnikov kmetovalcev. Po lej osnovni misli mora imeti dol/.nik-kmetovalec, ki zaprosi za zaščito, možnost, da brez velikih pretresljajev plača dolg v skladu s svojo plačilno sposobnostjo.
Dolgovi bi se morali diferencirati v glavnem v tri kategorije:
1. Dolgovi, ki ne bi mogli priti pod zaščito. To so dolgovi, ki zbog svoje nesorazmerne nizke vsote (v primeri z dohodki dolžnika) ne opravičujejo noben izjemni zaščitni režim.
2.'Doigovi, ki se morajo^zaradi svoje višine v primeri z višino dohodkov plačati, ne sicer naenkrat, pač pa v obrokih, odnosno v krajših in dajših rokih.
3. Dolgovi, katerih višina je v primeri z dohodki dolžnika tako velika, da je njih odplačilo brez načetja premoženja in ogra-žanja same eksistence dolžnika nemogoča.
Navedene vrste dolgov bi bilo treba urediti tako-le:
ad 1. Dolgovi, katerih višina znaša polovico čistega katastrskega dohodka enega leta, ni treba, da bi spadali pod zaščito. Takšni dolgovi bi se morali plačati v celoti in brez odlašanja.
ad 2. Dolgovi v višini dvakratnega čistega katastrskega dohodka enega leta v roku 5 let. Dolgovi v višini od dvakratnega do petkratnega čistega kalastralnega dohodka v enem letu v roku 10 let, oni v višini pet- do osemkratnega donosa pa v roku 12 let.
ad 8. Dolgovi kmetovalcev, katerih višina znaša osemkratni in višji katastralni dohodek enega leta, bi se morali poravnati s prisilno poravnavo izven stečaja, ker so takšni kmetovalci prezadolženi.
Pri ureditvi odplači vanja dolgov na preje navedene načine se zaračunijo (1% obresti, plačevalo pa bi se tromesečno.
Končno treba predpisati za dolgove, ki izhajajo iz nakupa neke premičnine ali nepremičnine. da se morejo ti urediti na ta način, da se vrnejo na zahtevo upnika njemu, ta pa da vrne dolžniku, kolikor je prejel za prodano dobro.
(Dalje prihodnjič.)
l/atiini ced
Izpolnitev glasovnice
lz čl. 28. — Voliti se more samo za kan-iliitatno listo, ki je potrjena. Voli se na ta način, da se vriše križ v krog, ki je na glasovnici natisnjen poleg imena nosilca liste. Glasovnice, v katere bi bil vrisan drug krog ali ki bi imele krog neizpolnjen, so neveljavne.
Volitev
I* čl. 29. — Voli se tajno in osebno.
Pismeno volijo izjemoma industrijska, denarska in prometna podjetja, če tvorijo svoje posebno volilno telo. Glasovati more samo oni pripadnik zbornice, ki je vpisan v imenik. Glavni volilni odbor bo objavil, pri katerih krajevnih volilnih odborih kdo voli. Za glasovanje se smejo uporabljati sanjo uradne glasovnice in uradni ovitki. Volilcem, ki smejo voliti pismeno, dostavi glavni volilni odbor obenem z uradno glasovnico še dva uradna ovitka, in sicer naj-kesneje pet dni pred volitvami. Na ovitku, v katerega se dene drugi ovitek z glasovnico, mora biti napisano ime pošiljatelja. Glasovnice, ki jih dobi glavni volilni odbor po zaključku volitev, se ne smejo upoštevati.
Iz čl. 30. — Na dan volitev se sestanejo člani krajevnih volilnih odborov najkesneje četrt ure pred začetkom volitev. Volilni odbori se morajo pred začetkom volitev prepričati, da je volilni material v redu.
Volilni red določa nato, kako se mora volilec volilnemu odboru legitimirati, kako se vpiše volilec v seznam onih, ki so volili, nakar volilec na oddeljenem kraju izpolni na glasovnici krog, vtakne glasovnico v ovitek, ga zalepi ter odda predsedniku odbora.
Voli se neprestano od 8. do 18. ure. Samo, če bi nastali neredi, odredi predsednik prekinitev volitev.
Volilni odbor je odgovoren, da se voli pravilno. Za časa volitev morajo biti na-vzočni najmanj predsednik, delovodja in en član, odnosno njih namestniki. Vsaka agitacija na volišču je prepovedana.
Zaključek volitev
Po poteku določenega časa za volitve se zaprejo vrata volišča in voliti smejo samo še volilci, ki so bili v tem trenutku še v volilnem lokalu. Volilni red nato natančno določa, kako mora volilni odbor določiti število volilcev, odpreti ovitke in določiti, koliko glasov je bilo oddanih za to ali ono kandidatno listo. Če volilni odbor ne bi bil gotov s štetjem glasov prvi dan, se štetje nadaljuje drugi dan. Kaj mora v tem primem ukreniti volilni odbor, je v volilnem redu podrobno navedeno.
Volilni zapisnik
Iz čl. 82. — Volilni zapisnik mora vsebovati imena članov volilnega odbora, dan in uro začetka in zaključka volitev, konstatacijo, da so bile volilne skrinjice pred začetkom volitev prazne in da je bil tudi ves drug volilni material nepoškodovan'ter ev. prekinitev volitev ter sklepe odbora. Če ni volilni odbor dovolil kateremu volilcu glasovati, je treba to posebej vpisati ter tudi razloge odbora. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora. Vsak član volilnega odbora ima pravico, da v zapisniku vpiše svoje posebno mnenje. Zapisniku se morajo priložiti vse glasovnice, seznam volilcev in kandidatne liste ter vse priloge.
Iz čl. 33. — Volilci, ki glasujejo pismeno, pošljejo gl. volilnemu odboru svojo glasovnico v zaprti kuverti priporočeno ter plačajo sami poštnino. Glavni volilni odbor mora po zaključku volitev najprej konsta-tirati, če je bil kateri ovitek poškodovan ali odprt. Nato navaja volilni red podrobno, kako postopa volilni odbor s poslanimi glasovnicami.
Rezultat volitev
Iz čl. 34. — Rezultat volitev za vsa volilna telesa in volilna okrožja ugotavlja gl. volilni odbor, kakor hitra prejme volilni material. Najprej ugotovi, koliko volilcev je glasovalo za posamezne kandidatne liste. V volilnih okrožjih, kjer se voli samo en svetnik, se smatra kot izvoljeni oni, ki je dobil relativno večino glasov.
V volilnih okrožjih, kjer se voli več svetnikov, postopa glavni volilni odbor takole: Skupno število glasov, ki so ga dobile posamezne kandidatne liste v posameznih volilnih okrožjih deli z 1, nato z 2, s 3 itd. do števila, ki odgovarja številu svetniških mandatov za dotično okrožje in dotično volilno telo. Od deljivih rezultatov z vseh
za z&acnice-
list, dobljenih s takšnim deljenjem, se oddeli toliko najvišjih številk, kolikor jih odgovarja številu zborničnih mandatov, ki jih je treba dopolniti. Vsaki listi pripada toliko mandatov, kolikor je njenih največjih deljivih rezultatov na ta način oddeljenih. Prioriteto kandidatov in namestnikov na posameznih kandidatnih listah odloča samo vrstni red kandidatov.
Prvenstvo za dodelitev mandatov pripada listi, ki je dobila največ glasov. Nato pride na vrsto druga lista po številu glasov itd., od katerih se oddeli ono število mandatov, ki odgovarja deljenim rezultatom. V kolikor kandidati teh list pripadajo različnim strokam, se mora smatrati kot izvoljen samo oni kandidat, ki zastopa stroko, ki še ni zastopana po kandidatu prvih kandidatnih list. Tako je postopati tudi, če določeno število svetniških mandatov pripada še kaki tretji kandidatni listi itd. dokler niso zastopane vse stroke, odnosno vsi mandati zbornice, odnosno odseka.
Če se zgodi pri delitvi rezultatov, da so ti enaki za dvoje ali več mest in da ni toliko mandatov, da bi se mogel vsem podeliti mandat, potem se pri enakosti glasov odloči z žrebom, če gre za en mandat se žreba med vsemi listami z enakim številom glasov, če pa gre za več mandatov, potem se žreba tako, da lista, ki pri prvem žrebanju dobi mandat, pri nadaljnjih žrebanjih ne sodeluje več.
Pravica pritožbe
Pravico pritožbe ima vsak volilec, ki je volil. Pritožbe se morajo vložiti v 15 dneh po volitvah. O pritožbah odloča gl. volilni odbor v roku 7 dni po poteku roka za pritožbe.
Če je gl. volilni odbor mnenja, da je pritožba upravičena, razpiše takoj za dotično okrožje, odnosno volilno telo nove volitve, ki morajo biti v enem mesecu po poteku roka za pritožbe.
Objava volilnih rezultatov
Gl. volilni odbor objavi najkesneje v treh dneh rezultate potrjenih volitev. Priporočeno sporoča gl. vol. odbor izvoljenim kandidatom njih izvolitev.
Konstituiranje zbornice
se izvede po pravilih zbornice. Predsednik zbornice skliče s priporočenim vabilom v 15 dneh po objavi potrjenih volitev za najmanj tri četrtine mandatov vse svetnike zbornice k seji sveta. Do konstituiranja novega sveta vodi posle sveta staro predsed-ništvo.
Zaključne in prehodne določbe
Proti združenjem, ki ne bi pravočasno izvršila svoje dolžnosti ali jih zanemarila, postopa pristojna zbornica v smislu § 389 obrtnega zakona. Ev. zaradi tega nastalo škodo mora povrniti dotično združenje.
Za prve volitve po tej uredbi bo izdal trgovinski minister za vsako zbornico svoje sklepe o vprašanjih, ki so v smislu čl. 3., odst. 2., 4. in 5. te uredbe pridržana pristojnemu organu zbornice.
Uvoz motornih vozil se je dvignil
Znižanje davščin na motorna vozila se je izkazalo kot dobro. Trgovina z motornimi vozili, ki je bila že čisto na tleh, se je nekoliko popravila. Dočim smo v prvem polletju 1933. uvozili le 230 avtomobilov, smo jih letos že 546. Največ avtomobilov smo uvozili iz U. S. A. (218), nato pa iz Nemčije (136). Tudi uvoz motociklov se je znatno dvignil. Lani smo uvozili le 17, letos pa (v prvem polletju) 88 motociklov. Skupno smo dali za uvožena motorna vozila 18 milijonov Din, lani le 7.7, predlani pa 4.5 milijona Din. Povprečno je veljal en avtomobil brez carine in drugih davščin 32.000 Din. Uvažali so se torej le ceneni avtomobili. Zaradi večjega števila motornih vozil pa se bo naravno povišal tudi dohodek na trošarini, a tudi obrambna sila države je povečana, da tudi država od znižanih davščin ni prikrajšana.
Češkoslovaška povečuje z žitom posejano ploskev
Osi. statistični urad je objavil podatke o površini z žitom posejane zemlje. V tiso-sočih hektarjev znašajo posejane'ploskve: s pšenico 964 (lani 942), rži 1.016( lani \001), ječmena 646 (665), ovsa 777 (798), lanu 13-4 (9-5), zgodnjega krompirja 10 (39), poznega krompirja 708 (709) in sladkorne repe 157 (159).
I Dragotin Hribar amrl |
Ob zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da je umrl dolgoletni predsednik Zveze industrijcev, podpredsednik Zbornice itd. g. Dragotin Hribar. O njegovem, izrednem pomenu za napredek slovenskega gospodarstva ter o njegovi neumorni delavnosti in njegovih zaslugah za naš narod izpre-govorimo obširneje v prihodnji številki »Trgovskega lista«, ki izide zato mesto v četrlek, že jutri, v sredo.
Ogromen naval na trgovsko šolo v Ljubljani
Tri dni je trajalo vpisovanje na Drž. dvor. trgovski šoli v Ljubljani in tri dni je vladala tamkaj strašna gnječa. Za prvi razred se je vpisalo 49 učencev in 169 učenk. To število bi zadoščalo za pet močnih paralelk prvega razreda, zavod pa ima samo dve vzporednici. Sprejetih je bilo v I. razred 42 učencev in 49 učenk, nesprejetih pa je ostalo 7 učencev in 120 učenk. Starši se vprašujejo: »Kam hočemo z otroci, ki imajo izpolnjene pogoje za vstop v trgovsko šolo? Ali bi poklicane korporacije ne mogle doseči nastavitev novih učnih moči, da bi se otvorile nove paralelke?«
50 letnica tvrdke Crobath v Kranju
1. avgusta 1. 1885. je ustanovil Franc Crobath, sin veleposestnika v Stražišču v Kranju svojo trgovino za manufaktura ir, konfekcijo. L. 1888. se je poročil s hčerko ugledne Pollakove rodbine ter imel v mirnem in vzglednem zakonu 12 otrok. Svojo trgovino je stalno izpopolnjeval, da je končno postala ena najodličnejših na vsem Gorenjskem. Lela 1924. je prevzel trgovino dr. Fred Crobath, ki je odlično strokovno podkovan dvignil trgovino v veletrgovino in jo uredil tako vzorno, da je danes v ponos Kranju. Tako je 50 letnica tvrdke Crobath tudi pomemben dogodek za naše gospodarstvo.
Tvrdki Fran Crobath cb njeni petdesetletnici naSe čestitke!
Naša rudarska proizvodnja
Po podatkih Narodne banke se je naša
rudarska produkcija v		letošnjem prvem po).		
letju v primeri s prejšnjimi			leti	gibala
tako-le (vse v	tisočih	ton):		
	1932	1933	1934	1935
premog	1775	15 42	1582	1568
lignit	464	437	407	431
bakrena ruda	87	274	319	283
svinčena ruda	2c6	321	358	364
železna ruda	16	21	62	81
bavksit	20	25	27	46
pirit	7	9	10	44
krom	15	14	19	25
OUZD v avgustu
Zavarovanih moških je bilo v avgustu 51.395 (za 770 manj ko lani v avgustu), žensk pa 31.411 (za 507 več), skupno 82.796 (za 263 manj ko v avgustu 1934). V primeri z letošnjim julijem pa je število zavarovancev nekoliko naraslo.
Zdravstvene razmere med delavstvom so se zboljšale ter je padel odstotek bolnikov za 0.32 na 2.52»/0.
Povprečna zavarovana mezda pa pada še nadalje ter se je znižala za moške na 24.98 Din (—0.33 Din), za ženske na 17.96 Din (—0.22 Din) skupno pa na 22.32 Din (—0.34 Dni).
Celotna dnevna zavarovana vsota je padla za 34.475 Din na 1,847.733 Din.
Bilance jesenskih velesejmov
Časopisna poročila pišejo o zelo velikem uspehu praškega velesejma, ki je bil dobro obiskan in na katerem je bila tudi kupčija živahna. Tudi domači konsumenti so bili dobri kupovalci. Razstavljalcev jo bilo skoraj 3000.
Milanski jesenski velesejem kaže vedno bolj rastoči pomen. Dočim je bilo lani 5012 raastavljalcev, jih je bilo letos že 5220. Največ tujih razstavljalcev je bilo iz Nemčije. Velesejem je obiskalo 2,037.000 ljudi.
Velesejem v Leipzigu je bil letos sicer bolje obiskan kakor lani, toda kupčija je padla. Po vesteh nekaterih listov je padel uspeh velesejma v tej meri, da baje celo premišljujejo, če bi prihodnje leto še priredili jesenski velesejem.
PoM/cne vesi*
Minister dr. Krek je na taboru pri Sveti Trojici med drugim dejal: »Motijo se in bridko razočarani bodo oni, ki mislijo, da sedanja vlada ni trdna in ne dovolj odločna. Uredili bomo polagoma vse ustanove od občine navzgor do najvišjih vrhov v naši državi.«
Poslanci slovenske vladne večine so v posebni spomenici Zahtevali, da se podele slovenskim premogovnikom železniške dobave v istem razmerju ko lela 1929./30., ker bi v nasprotnem primeru morali izpre-meniti svoje stališče do vlade.
Imenovan je bil nov mestni svet združene celjske in okoliške občine. Za župana je bil imenovan Alojzij Mihelčič, za podžupana pa trgovec Rudolf Stermecki. Sploh so v novem mestnem svetu gospodarski krogi dobro zastopani.
»Miinchnor Noueste Nachricbten« pišejo, da se Italija zelo prizadeva, da zboljša svoje odnošaje z Jugoslavijo.
Odbor potorice v Ženevi je sestavil pododbor sedmorice strokovnjakov, ki naj do ponedeljka sestavi poročilo in reši iz zadrege odbor petorice. ki nikakor ne more najti rešitve, ki bi zadovoljila Italijo in obenem tudi varovala prestiž Društva narodov.
Mussolini je predlagal, da se skliče zaradi abesinskega vprašanja nova konferenca v Stresi, katere bi se tudi sam udeležil. Tej konferenci zunanjih ministrov velesil bi predlagal, da se priznajo Italiji iste pravice, kakor jih ima Anglija v Iraku, to je da sme graditi v Abesiniji trdnjave in svoja letališča. Ni težko uganiti, kakšne bi bile posledice, če bi se Italiji priznala ta pravica.
Italijanski delegat baron Aloisi je na seji Sveta D. N. izjavil, da Italija no namerava izstopiti iz Društva narodov, zahteva pa, da se abesinska zadeva ne obravnava pred Društvom narodov. Glede Abesinije zahteva popolno svobodo nastopa in če se ji ta prostost ne bo dala, potem bo Italija zapustila Društvo narodov ali pa začela vojno proti Abesaiiji. Zavrnil je tudi vsako sklicevanje na Kellogov-Briandov pakt, ker tudi Anglija za Afriko tega pakta ne priznava.
Italija aalitcva izključitev Abesinije iz Društva narodov. Svojo zahtevo utemeljuje z razlogi, ki so obstojali tudi že lakrat, ko je Italija priporočala sprejem Abesinije v Društvo narodov.
Italija je odpoklicala svoje konzule v Abesiniji. Javiti se morajo v italijanskem poslaništvu v Adis Abebi, kjer dobe nadaljnja navodila.
300.0» 0 vojakov ima že Italija v Abesiniji ter pošilja v zadnjem času v pospešenem tempu vedno nove vojaške transporte v Abesinijo.
Litvinov je na seji Sveta Društva narodov izjavil, da je treba na vsak način preprečiti vojno v Afriki, ker vsaka vojna je posledica prejšnje vojne. Razveseljivo je, da vedno bolj prodira zavest, da je mir nedeljiv. Za vojaške operacije ni drugega izgovora ko obramba v sili in vsak napad na Abesinijo bi brezpogojno uničil ugled Društva narodov.
Kongres Trade Unionov je z dva in pol milijona proti 177 000 glasovom odobril politiko sveta v italijansko-abesinskem konfliktu. Tudi če bi sankcije proti napadalcu privedle do vojne, vendar ni drugega izhoda, kakor, da se te sankcije sklenejo.
Češkoslovaška vlada je morala v Tešinu znatno okrepiti svoje vojaške in orožniške oddelke zaradi vedno bolj pogostih proti-čeških demonstracij v Tešinu. Nemški listi seveda z veseljem poročajo o tem rastočem nasprotju med Češkoslovaško in Poljsko.
Sef državne policije v Berlinu je bil aretiran ter z njim obenem več višjih policijskih uradnikov.
Južno afriške oblasti so odkrile organizacije narodnih socialistov v Južni Afriki, ki so delovale na to, da bi mandat nad Južno zapadno Afriko pripadel Nemčiji.
Avstrijska vojska bo dobila nazaj stare avstrijske cesarske zastave in bodo mesto njih odšle v muzej sedanje republikanske.
Čsl. minister Nečas je izjavil, da gospodarstvo sicer potrebuje cenen kredit, da pa tega ni mogoče dobiti z inflacijo. Tudi na Češkoslovaškem bo prišlo do velike in vseobsegajoče ureditve denarništva, teda šele takrat, ko bo izvedena mednarodna stabilizacija valut. ■
Vsa zadolžitev Nemčije je v zadnjih dveh letih narasla od 27,8 na 33,5 milijard mark. Zadolžitev države jo narasla od 13,3 na 19,0, dežel s 3,2 in občin z 11,3 milijarde mark pa je ostala neizpremenjena.
štev. 80.
t Pengpstvc
Vloge v zasebnih denarnih zavodih padajo še nadalje
Narodna banka je izdala 'izkaz o stanju hranilnih vlog v juniju. Iz tega izkaza je razvidno, da s« vloge od 30. junija 1934. do 30. junija 1935. padle v velikih bankah od 3289 na 3154, lorej za 75 milijonov Din, v drugih zasebnih denarnih zavodih pa od 4973 na 4906, torej za 7 milijonov Din, dočim so v obeh privilegiranih drž. zaved li, to je Drž. hip. banki in Poštni hranilnici narasle od 1650 na 2180 ali za 530 milijonov dinarjev.
Razmere se torej za zasebne denarne zavode, ki edino kreditirajo gospodarstvo, niso zboljšalo, temveč le za privilegirane državne zavode, ki pa ne nudijo našemu gospodarstvu prave pomoči. Nemogoč položaj nastaja, kadar državni privilegirani zavodi prevzemajo le denar iz gospodarstva, ne Klube pa tudi, da bi ta denar zopet oplajal gospodarstvo. Denar mora krožiti, a danes počiva in s tem poostruje krizo.
Poštna hranilnica v avgustu
V avgustu se je število vlagateljev dvignilo za 4653 na 346.834. Hranilne vloge so narasle za 8,01 na 818.6 milijona Din. Na novo je bilo uvedenih 86 novih čekovnih računov ter je njih skupno število naraslo na 25.115. Promet v čekovnem oddelku je znašal 6,597 milijonov Din. Vloge v čekovnem računu so dosegle vsoto 1,174.2 milijona Din. Vse vloge v Poštni hranilnici znašajo že 1992 milijonov Din.
Dvig naših papirjev na pariški borzi
Ugoden zaključek pogajanj s francoskimi upniki (večji odstotek, ki ga bomo plačali) je dvignil tečaje naših papirjev na pariški borzi. Tako so se dvignili tečaji
2. sept. 5. sept.
4% pos. iz 1. 1895 od 155 na 173.50
od 155.50 na 163—171 od 140 na 145—150 od 151 od 225
na 170
na 249—251 na 106
TRGOVSKI LIST, 11. septembra 1935.
}adcato$Ua ca<zsiava
Stran 3.
5% iz 1. 1902 4.5% iz 1.1906 5% iz leta 1913 7% iz 1. 1931
5% funding obveznic od 106 *
Jadransko-Podunavski banki je bil dovoljen odlog plačil za šest let ter tudi sanacija, in sicer na ta način, da se pretvori 40°/o terjatev in vlog nad 100.000 Din v prioritetno glavnico 13 milijonov Din, presežek pa v posebni rezervni fond. Stare vloge se obrestujejo po 2°/o. Vrednost hiš se poviša. Končno bodo zavodu dovoljene tudi nekatere finančne olajšave v smislu čl. 15 in 34 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
Drž. hipotekarna banka je dovolila banski upravi v Zagrebu posojilo 7 in pol milijona Din za zgraditev poslopja trgovske akademije.
Konkurz je otvorjen o premoženju banke Josip Krausz v Osijeku. Banka je obstojala že polnih trideset let.
Po izkazu češkoslovaške narodne banke (vse številke v milijonih Kč) se je ujeli zlati zaklad zmanjšal za 0T na 2,693,1, devizna podloga za 15,19 na 199,0, druga gotovina pa za 16,2 na 248,6. Obtok bankovcev se je povečal za 164,8 na 5,523,6. Kritje je padlo od 43,6 na 43,l°/o.
Zlati zaklad Belgijske banke se je v času od 22. avgusta do 29. avgusta zmanjšal za 150 na 17.320 milijonov frankov.'
Po izkazu Francoske banke z dne 30. avgusta se je njena zlata podloga dvignila v zadnjem tednu za 133 na 71.141 milijonov frankov.
Nemški leteči dolgovi so se v zadnjih mesecih povečali redno vsak mesec za 300 milijonov mark, to je v petih mesecih za poldrugo milijardo. S tem denarjem so se večinoma financirala razna javna dela.
KIKEli
4c4eg\ofijaA
alihUMl
najScUdmjk
KUiASNASTDEU
^ *1W111A1IADAIMWN0VA1 J
IX. oddelek Oceanografija (Zgradba G.)
Za ocenografski oddelek je poslal potrebne razstavne predmete Oceanografski institut v Splitu. Razne fotografije prikazujejo delo Oceanografskega instituta, katero ponazorujejo še aparati, črpalke s termometrom, planktonska mreža, strujo-mer (merilo za morske toke), grabilo za morsko blato, razna dvigala itd. — Poučne publikacije in poročila tega instituta zaključujejo ta oddelek.
X. oddelek: Flora (Zgradba G.)
Zelo smotrno urejeni oddelek nazorno prikazuje rastlinstvo na našem Primorju. l)a navedemo samo nekaj razstavljenih prepariranih posušenih rastlin, ki so najbolj značilne in živih barv: dimak, buh.ač, terterljan, dubačac, šumarica, grašac, zlati ježim, brneštra, ranjenika, hrskavica, tari-ca, cistač, rožmarinka, klobučac, kapra, slak, rožinac, primog, madronika, slijez, oštrika, lisičina, diraka, lepočika, lovor, rogač, trišlja, koinorika, planinka, črnika, merla, šarenik, presličina, kačun, tetivika itd. Prav zanimiv je »Dalmatinetum«, pa tudi drevesca oranže, citrone, lovorja, palm itd. — Razstava je izpopolnjena s serijo prepariranih in živih alg. Razstavo krase številne pokrajinske floridične fotografije naše obale gospoda dr. Eda Pajniča, in slike'državnega posestva Jankolovica, Aleksandrovo pri Biogradu na/m.
XI. oddelek: Naše jame. (Zgradba G.).
Ta oddelek je uredilo Društvo za raziskovanje jam v Ljubljani. Prav čaroben je model modre jame na otoku Biševo in model kapniške jame. Veliko zanimanje vzbujata jamski akvarij in jamski terarij. Razstavo krasijo prehistorični objekti, ki so bili najdeni v jamah (okostja živali, orodje iz kamenite dobe, flora). Nadalje so nastavljeni razni fotografieni posnetki, tlorisi in profili jam ter razno orodje za raziskovanje jam.
V širokem pasu kraške zemlje, ki
spremlja našo obalo, je ohranjena v jamah nad vse interesantna fauna. Deloma tipi, katerih sorodniki so živeli v prejšnjih geoloških dobah. Razsvetljena je tudi zbirka slepih jamskih hroščev in zbirka jamskih mehkužcev (med njimi pač najmanjši objekti vse razstave).
XII. oddelek: Ribištvo (Zgradba G.)
Ribištvo je gotovo ena najvažnejših gran našega gospodarstva na našem Primorju. Zato mu je posvečena posebna pažnja. Ribiška razstava prav lepo prikazuje življenje naših ribičev, njih ladje in opreme za ribarjenje, v grafikonih in tabelah pa uspehe in vrednost ribjega lova. Zelo zanimivi so prekrasni modeli ladij, Fisching-Cuttera, ladje »Ladva« s popolno opremo za ribolov, istotako ladji »Ribariča« in »Svečarica«, ladje na motor z mrežo »Koča«, ladje »Jatarica«, motorna ladja za prevoz rib itd. — Razstava prikazuje v originalih in modelih veliko vrst mrež, ki so potrebne našim ribičem. Te mreže se imenujejo »Grip«, »Koča«, »Migavica«, »Plivarica«, »Jatarica«, »Giričara«, »Oliž-nica«, »Vršak«, »Tunolovka«, »Jastožnjak«, »Orčaš«, »Obruč«, Raka ra«, »Oligara«, »Sanadiža«, »Popunica«, »Palandara«, »Istrska Melaida«, »Gavunara« itd. — Razstavljena je tudi druga ribolovna oprema, ribiške svetiljke od navadne za les in one na petrolej in karbid do moderne na petrolejski plin, nadalje trnki, klešče, osti, harpune, mamilo za lov polipov, igle za pletenje mrež itd. — Izredno veliko povečanih fotografij prikazuje način vseh vrst lovljenja morskih rib. Razstavljene so tudi ribje konzerve. Grafikoni pripovedujejo o krajih, kjer se nahajajo ribe, o uspehu ribolova v poedinih delih našega Jadrana, o hranilni vrednosti morske ribe, podajajo pregled ribolova za zadnjih 10 let, razdelitev letnega ribolova, o ribjih vzgajališčih v Vranjiču in drugega mnogo. Lepe originalne oljnate slike zaključujejo to razstavo, ki jo organizira Izvršni odbor Jadranske straže v Splitu in Centralna ri-barska zadruga v Crikvenici.
uzaiijuimm
Devizno tržišče
Tendenca nestalna; promet 5,705.811*55 dinarjev.
Ljubljana, 7. septembra.
Na ponedeljkovem borznem sestanku dn^ 2. t. m. je bil še razmeroma slab devizni promet, saj je bilo tedaj perfektuirano le za 369 tisoč dinarjev deviznih zaključkov. Nasprotno je oživela devizna kupčija na torkov in sredin borzni dan ter je presegel skupni devizni promet štiri in pol milijona dinarjev. Največji dnevni devizni promet v preteklem borznem tednu pa izkazuje sredin borzni sestanek (Din 2,594.5*28*28) in pa torkov borzni sestanek (1,958.199*83), na katerem so prevladovali zaključki devize London in New York. V četrtek dne 5. t. m. je bil dosežen normalni dnevni devizni promet v višini Din 784.043-29. Tudi tega dne je bilo največ zaključkov perfektuiranih v devizah Londona (Din 420.000-—) in New York (Din 170.000*—). Napram predzadnjemu borznemu tednu je bil tokrat dosežen porast deviznega prometa za nad 3.164 tisoč dinarjev ali za 622 tisoč Din ,;eč kot je znašal devizni promet od 26.—31. avgusta t. 1.
Iz spodnjih prometnih številk je razvidno, da se je dvignil devizni promet Londona za več ko 2.153 tisoč dinarjev, New Yorka za več nego 1.379 tisoč dinarjev, dočim je nazadoval promet v devizi Dunaj (potom avstrijskega privatnega kJirin-ga) za 590 tisoč dinarjev.
Predzadnji Minuli
5. sept. 1935	
Povpr.	Pon.
Din	Din
2957*44	2972-03
1754*91	1768-78
734*18	739-24
1424*22	1431*29
216*09	218-15
4338*58	4374*89
288*53	289*97
180*83	181-94
355*95	359-04
ruzi, dočim v pšenici sploh ni bilo pro meta.
Cene žitu t. j. koruzi, ovsu in pšenici, so ostale neizprenienjene, in tudi mlevski izdelki so notirali brez vsakršne izpre-membe.
Lesno tržišče
Tendenca ncizpremenjcno mlačna.
Tudi v minulem tednu ni bilo perfektuirano večjih borznih zaključkov v lesu.
V tem času se je prejšnja leta pričela kupčija v bukovini, zlasti v testonih, tavo-letah in »paccouih«. Tudi letos se pojavljajo interesenti za to blago, le žal je zelo malo izgleda, da res tudi pride do zaključkov iz ž,e znanih razlogov. Kajti zbog slabih cen, uvoznih težkoč, visoke carine itd. se je produkcija testonov letos sko-reda popolnoma opustila. Kar pa je bilo še starih zalog, so se že razprodale, kakor je pač nanesla prilika, seveda vedno le z velikanskimi popusti, oziroma z občutnimi izgubami. Cene' ki se sedaj nudijo, so tako nizke, da nimamo izgleda na kako poživitev tovrstne produkcije. Na drugi strani pa hočejo naši odjemalci kupovati to blago v lirah, kar je seveda pri danih razmerah baš za naše predmete kolikor-toliko zvezano z rizikom in kar tudi ote-žkočuje pravilno kalkuliranje. Skoro gotovo pa se bo pričel izvoz okrogle bukovine v Italijo, ker.so se pri izvozu bukovih hlodov dovolile znatne carinske olajšave in se italijanskim uvoznikom vsekakor bolj izplača produkcija testonov iz naših hlodov — doma v Italiji.
Mednarodni borzni indeks v avgustu Proti koncu avgusta se je na vseh velikih borzah pokazal vpliv vedno bolj nevarnega italijansko - abesinskega konflikta. Skoraj na vseh borzah so tečaji popustili, posebno ostro v Milami zaradi novih predpisov glede omejitve dividend. Le v Pragi so tečaji napredovali. Gibanje tečajev kažejo te številke:
Koncem 1927	3.8 10.8 17.8 24.8 31.8
(Vse v tisočih dinarjev)
Devize teden teden Amsterdam	92	176
Berlin	—	6
Din. deviza	164	274
Dunaj '	1172	582
Curih	444	83
London	363	2516
New York	188	1567
Oslo	—	52
Pariz	87	134
Solun	16	104
Trst	16	204
Varšava	—	8
Narodna banka je tudi to pot intervenirala le v Amsterdamu (za Din 50.000*-), Curihu (za Din 25.000-—) in Parizu (za Din 50.000*—).
avstr. priv. kliring priv. kliring
inkl. priv. kliring
boni
V privatnem kliringu je ves minuli teden beležil edinole avstr, šiling, in sicer dne 2. t. m. na bazi Din 8'35 do Din 8*45, dne 4. t. m. na bazi Din 8'45 do Din 8 55, na ostale borzne dneve pa po tečaju dinarjev 8'40 do Din 8*50.
Notice ostalih deviz so bile začetkom in koncem prejšnjega tedna naslednje:
S primo Narodne banke 2. sept. 1935	'	‘
Povpr. Pon.
Din Din Amsterdam	2958*15	2972*75
Berlin	1752*77	1766*65
Bruselj	734*18	739*24
Curih	1424-22	1431*29
London	216*38	218*43
Newyork	4335*01	4371*32
Pari/.	288*46	289*90
Praga	180*91	182 02
Trst	356*81	359*90
V razdobju zadnjega borznega tedna so Lile dosežene te-le tečajne razlike: Amsterdam —0*71 (izraženo v poenih), Berlin
2-14, London — 0*29 New York +3-57, Pariz -f- 0*07, Praga — 0 08 in Trst — 0*80. Curih je beležil brez izprememb, medtem ko je bil Bruselj trgovan 4. t. m. na bazi ponedeljkovih tečajev.
Efektno tržišče
Tendenca še vedno stalna.
Zaključkov ni bilo; prav tako so povsem iz,-, ale notice Industrijskih in bančnih papirjev.
Državni efekti so beležili:
7% inv. pos. 8% Blair 7°/o Blair 7% Seligman 4°/o Agr. obv. 6% Begi. obv. 7"/o stabil. pos.
Nalik predzadnjemu tednu niso beležile 5% srednjeročne obveznice za finansiranje javnih del I. emisije.
Žitno tržišče
Tendenca zelo čvrsta.
Na tukajšnjem žitnem tržišču je bilo tekom zadnjega tedna nekaj prometa v ko-
2. sept. 1935		5. sept. 1935	
Din	Din	Din	Din
BO-	81*-	80--	81*—
SI*—	8-V-	82*50	83*50
72*—	73*-	73*—	74-—
75 —	77*—	75*—	78*—
45*—	46*-	45*—	47*—
63*50	64-50	63*-	64*—
—	80*—	—	80*—
371-—	373*—	370*-	371*—
100% London Pariz Berlin Milan Praga Dunaj Bruselj Amsterdam Curih Stockholm New York Mednarodni
76.3
48.0
37.7 117.5 65.6
39.3 31.2
36.1 38.0 16 6
70.8 borzni
76.3
47.9
37.9 118.2
65.6
39.3
30.9
36.6 38.1
16.6 73.6
77.3 50.7
38.3
65.5
40.0
32.0
36.4 383
16.4 74.2
75.3
50.4
37.4 118.4
66.3
40.0
30.9 36J3
38.3
15.9
75.1
73.7
48.9
37.1 100.1
69.1
40.0 30.4
35.7 38.3
15.1
73.9
indeks je
lem tednu nazadoval od rej za celi dve točki.
33.1
v pretek-to-
na 51.1 %,
|j&e2mve~{iezf<Exci!/e
Prodaja lesa in lubja. Dne 12. septembra in 4. oktobra bosta pri Direkciji šum v Zagrebu oferlni licitaciji za les. Dne 9. septembra bo pri Direkciji šum v Ljubljani licitacija za prodajo smrekovega lubja; dne 12. septembra pa glede prodaje lesa.
(Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani j
Oddaja instalacije in popravila straniščnih naprav se bo vršila z ofertno licitacijo dne 20. septembra pri inženjerskem referentu komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in proračunski elaborat pa pri imenovanem referentu.)
Zakup restavracije na postaji Jesenice se odda z licitacijo dne 30. septembra pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor), soba št. 59. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI \ Ljubljani.)
Občina Kranj razpisuje v skrajšanem roku pismeno ofertno licitacijo za oddajo gradbenih dol novega letnega kopališča v Kranju. Pismene ponudbe je vložiti do 17 septembra. Podrobni podatki pri občini, kjer je tudi dobiti ofertne pripomočke za 180 Din.
»Službeni list«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 7.'septembra objavlja: Ukaz o imenovanju ministrov dr. Kaludžerciča in dr. Kreka — Uredbo o dopolnitvi uredbe o sestavi in poslovanju državne filmske centrale — Navodila za sestavo občinskih proračunov — Pojasnilo glede potrditve lekarniških knjig. — Razne razglase in objave sodišč (med drugim 37 družbenih oklicev) ter razne druge objave.
ipfficvina
Trgovinska pogodba z Grčijo parafirana
V soboto je bila v Beogradu po dolgotrajnih pogajanjih parafirana nova trgovinska pogodba z Grčijo. Nova pogodba bo veljala od 1. septembra do 31. decembra. Njena glavna prednost jo, da je Grčija povišala plačila v devizah od 20 na 35%. To je bilo potrebno, ker je zaradi našega velikega aktivnega salda proti Nemčiji bilo popolnoma nemogoče, da bi plačevala Grčija svoje obveznosti s svojimi terjatvami v Nemčiji, kakor je predvidevala prejšnja pogodba. Iz istega vzroka so se morala tudi povečati plačila v bonih. V nadomestilo je Grčija povišala nekatere naše u-vozne kontingente. Nova pogodba določa končno tudi nekatere druge medsebojne olajšave v zunanji trgovini med Grčijo in Jugoslavijo. Mi smo priznali olajšave zlasti za grško suho grozdje, fige, olive in preproge, dočim niso več obnovljene olajšave za korintsko grozdje, ki bi se uporabljalo v industrijske svrhe.
Evropski izvoz lesa zopet nazadoval
V letošnjem prvem polletju se je izvoz lesa iz Evrope znižal v primeri z lani za 9%. Posebno je padel izvoz iglastega drevja za 12% in lesa za izdelovanje papirja (za 11%). Najbolj je padel izvoz iz Rusije in baltiških držav, kjer je nazadoval za 11 in 10%, v srednji Evropi je nazadoval izvoz le za 6 in 5.7%. Povečal pa se je izvoz 'iz Češkoslovaške, Avstrije in La-tiške, in sicer za 6, odn. 11 in 4%. Eno četrtino vsega lesa ali 3,5 milijonov kubičnih metrov lesa je izvozila Rusija.
Italija uvaža na debelo koruzo in pšenico
Italijanske zveze kmetijskili družb in konsorcijev izvoznikov žita so dobile od italijanske vlade dovoljenje za uvoz pol milijona metrskih stotov koruze. Tudi koruza, ki so jo prodali jugoslovanski izvozniki Italijanom pred 19. februarjem, se sme sedaj uvoziti v Italijo od omenjenih zvez. Zveze bodo to koruzo zadržale za sebe ali pa jo odstopile prvotnemu kupcu proti plačilu najmanj ene lire od metrskega stota.
V veljavo je stopil dogovor med Italijo in Madjarsko glede uvoza pšenice. Italija bo prevzela en milijon stotov madjarske pšenice ter ima op.ijo še za en milijon stotov. Pšenico bo izvažala madjarska tvrdka »Fiintura«, uvažala pa italijan. tvrdka »Sat in«.
Združenje sadnih izvoznikov in trgovcev v Mariboru opozarja, da vprašanje 'lombar-diranja nemških terjatev še ni dokončno rešeno in da se še vedno vrši po stari praksi. Za vse informacije naj se interesenti obračajo le na pisarno združenja v Mariboru, Jurčičeva ulica 8.
Hmeljski tržni nadzornik opozarja vse ^ hmeljarje, da se v primeru odklonitve njih. hmelja po kupcu (n. pr. zaradi previsoko cene ali drugih neutemeljenih razlogov) takoj obrnejo na uradno priznano razsodišče za h meljske kupčije, odnosno na enega od priznanih razsodnikov, ki so: Rudolf Lorber iz Žalca, Nikolaj Hočevar iz Žalca, inženjer Jescbounig iz Arje vasi, dr. Rudolf Mikuš iz Vojnika in Ivan Hočevar iz Gomilskega.
Cene premoga so bile v Avstriji zvišane za 30 grošev za metrski stot.
Cene živil so začele v Avstriji in v Nemčiji v zadnjem času rasti. Nemška vlada je izdala niz ukrepov, da ustavi nadaljnje naraščanje cen.
| flczticc in F®
Rojstni dan kralja Petra II. je vsa Jugo-slavij-i proslavila nad vse iskreno in pa-triotično. Naravnost impozantni pa sta bili vojaški paradi v Beogradu in Zagrebu. Pripomniti je treba, da je presenetilo, kako učinkovito je proslavil kraljev rojstni dan Zagreb.
Knez-namestnik Pavle je napredoval v čin konjeniškega brigadnega generala.
General je postal Slovenec Viljem Klobučar. Skupno je ob priliki rojstnega dne kralja bilo povišanih v generale 23 polkovnikov. Slovenci imamo sedaj dva aktivna generala. '
Nadškof dr. Rožman je odpotoval v Ameriko, kjer se bo udeležil odkritja spomenika škofu dr. Baragi, misijonarju Indijancev. Nato pa bo obiskal tudi vse važnejše slovenske naselbine, da utrdi vez med njimi in domovino.
Kongres Jadranske Straže v Ljubljani je uspel v vsakem pogledu odlično. Pri vseh prireditvah se je jasno videlo, da je Jadranska Straža med Slovenci krepko zasidrana. Kongres je bil zaključen z glavno skupščino; na kateri je bil izvoljen za predsednika dr. Tartaglia proti dr. Račiču iz Splita. Od Slovencev so bili izvoljeni v glavni osrednji odbor dr. Pirkmajer, dr. Jeglič in dr. Lipold, v nadzorstvo pa docent dr. Murko.
Kongres Jadranske Straže v Ljubljani se je soglasno izjavil tudi za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak ter železnice Kočevje—Brod—Moravice.
Kongres mednarodne letalske zveze je bil v nedeljo otvorjen v Dubrovniku. Otvo-ril ga je vojni minister general Živkovič, ki so ga vsi delegati prisrčno pozdravili. Na kongresu je zastopanih 23 držav.
Spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru I. je bil slovesno odkrit v Varaždinu.
Komandant smodnišnice v Kamniku polkovnik Krstič je napredoval v čin brhad-nega generala ter je imenovan za komandanta zavoda »Obiličevo«.
Nov načrt zadružnega zakona je izdelalo kmetijsko ministrstvo.
Vlada je odobrila kredite za zgraditev gimnazijskih poslopij v Kolašinu in na Cetinju.
Na osješkcin procesu je dr. Grgin potrdil, da je zahteval bivši minister dr. Kojič za sebe lipicance ter ga je celo nahrulil, ker je moral na konje čakati več mesecev.
Zaradi kratkega stika je nastal požar v papirnici v Vevčah. Požrtvovalnemu trudu številnih gasilskih čet se je posrečilo požar omejiti, vendar pa je napravil požar okoli 750.000 Din škode.
Rudarska nesreča je bila v mostarskem rudniku. Upravljač dvigala ni dovolj pazil in je zato priletelo dvigalo na tla s takšno silo, da je bil en delavec takoj mrtev, pet drugih pa težko ranjenih. Nesreča, ki je bila čisto odveč.
Nad 40.000 novih telefonskih naročnikov se je prijavilo v Avstriji, ker je poštna uprava znižala pristojbine za prijavo in montažo aparatov. Morda bo dobra izkušnja Avstrije tudi naše poštno ministrstvo pripravila do tega, da zniža mnogo previsoke pristojbine za montažo aparatov.
Sovjetska tvornica poljedelskih strojev v Odesi je izvozila letos približno 5000 plugov v Holandsko, Turčijo, Grčijo, Mongolijo in v druge države.
Italijanska vlada je odobrila ustanovitev 37 novih tvornic za izdelavo orožja ter kemičnih vojnih potrebščin.
Dva velika francoska bomhanlerja sta pri manevrih trčila zaradi megle. Vsa posadka enega letala je zgorela, posadka drugega pa se je ubila. Skupno je našlo smrt deset mož.
Italijanski konzul v šangaju je začel organizirati nabiranje kitajskih kulijev za vzhodno Afriko.
Že v 24 urah S lit;
klobuke itd. Skrobi in svotlolika srajce, ovratnike in manšete. Poro, suši, munga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Selenburgova ni. 8.
Telelon It 22-72.
mmpaamsmmma
Cene našega sadja na tujih trgih padle
(Poročila Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.)
Na dunajski trg je prišlo dne 6. t. m. 33 vagonov češpelj, da je bilo skupno s preostalimi češpljami iz prejšnjih dni na dunajskem trgu okoli 60 vagonov naših češpelj, ki so čakali na kupce. Naravna posledica tega je bila, da je padla cena češpljam na stojnicah od 35 na 25 grošev.
Na praški trg je prišlo isti dan 45 vagonov češpelj, da je s prejšnjimi zaostanki tudi tu čakalo na kupce okoli 60 vagonov naših češpelj. Cene so zato padle na 170 do 180 Kč, najbrže pa bodo padle še v večji meri, ker je ostalo neprodanih še okoli 30 vagonov češpelj.
Naše grozdje se prodaja v Pragi po 460 do 520 Kč za 100 kg, na Dunaju pa 70, »smederevka« tudi po 90 grošev za kg. Dovoai grozdja niso bili preveliki.
Naša jabolka se prodajajo na berlinskem trgu po povprečni ceni 30 mark za 100 kg.
K temu poročilu ,ie treba dostaviti, da je že več ko žalostno, da se mora prav vsako leto ponavljati ista žalostna pesem s prodajo naših češpelj. Vsako lelo smo že v »Trgovskem listu« opozarjali na silno škodo. ker naši izvozniki preplavljajo tuje trge, kakor hitro je bila dosežena količkaj ugodna cena. S takšnim postopanjem stalno rušijo cene naših češpelj. Toda vsi opomini ne pomagajo nič in vsako leto izgubljamo milijone in milijone, ker je naš izvoz sadja neurejen. Smo res radovedni, kaj neki delajo vse številne kmetijske zadruge, ki so tako zelo favorizirane od države in ki kar venomer govoričijo o svojih velikanskih zaslugah za naše kmetijstvo, če ne znajo niti najmanje omejiti te izvozne anarhije!
Tudi bi ponovno pripomnili, da naj Zavod navaja cene, ki jih dosega naše sadje pri grosistih na trgu, ne pa da navaja cene na stojnicah, ki so dostikrat bistveno drugačne.
Tržne cene v Celju
dne 1. septembra 1935.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 6 do 10; kravjega mesa 6, vampov 4, pljuč 5, jeter 8, ledvic 8, loja 5 Din za kg.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 8 do 12 Din, jeter in pljuč 8 Din za kg.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 16 Din, pljuč 8, jeter 7, glave 8, parklcev 6, slanine domače 14 do 15, slanine hrvaške 15, slanine soljene 16, slanine na debelo 15, sala 15, suhe slanine 18 do 20, masti 17, šunke 18 do 20, prekajenega mesa od 14 do 18, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10 do 12, jezika 14 do 16 Din za kg.
Konjsko meso:	1	kg	konjskega	mesa
4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 20 Din, de-brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30 Din za kg, 1 kom. kranjske klobase 3 do 4 Din", 1 kg braun-šviških 10, salami 42 do 60 Din za kg.
Kruh: 1 kg belega kruha 4 Din, polbe-lega kruha 3'50, črnega kruha 3 Din za kg, mala žemlja Din 050.
Sadje: 1 kg jabolk I. 3 Din, jabolk II. 2, jabolk III. 1'50, hrušk od 3 do 6, breskev 8 do 16, grozdja 6 do 8, orehov 6, luščenih orehov 20, češpelj 2 do 3, liter če-
špelj 2, suhih češpelj 7 do 10, suhih hrušk 7 Din za kg, 1 kos limone 1 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 78 Din, kave Santos 54, kave Rio 44, pražene kave I. 98, pražene kave II. 64, pražene kave III. 54, čaja 96 do 130, kristal belega sladkorja 13’50, sladkorja v kockah 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 20 do 22, kavne primesi 16, riža od 5'50 do 12 Din za kg, 1 liter namiznega olja 12 Din, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 10, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 11 Din za liter, 1 kg soli morske 2'75, soli kamene 3, celega poprav 38, mletega popra 40, paprike 24, sladke paprike 28, testenin od 6 do 10, mila 11, karbida 8.50, sveč 15, kvasa 32 do 36, marmelade 8, 18, 28, sode za pranje 2 Din za kg.
Perutnina: 1 kos, piščanec majhen 6 do 10 Din, piščanec večji 10 do 12, kokoš 18 do 20, petelin 18 do 25, raca 18, gos 30 Din za kos.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 Din, 1 liter smetane 12 Din, 1 kg surovega masla 22 Din, čajnega masla 26 do 30, masla 18, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16 do 20, polemental-skega sira 24 do 30, sirčka 6 Din za kg, eno jajce Din 0'75.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 Din 2'80 do 3, moke št. 0 2 80 do 3, moke št.
2 2.60 do 2'75, moke št. 4 2'40 do 2-50, moke št. 5 2.30, moke št. 6 2'20 do 2’25, ržene enotne moke 2’50 do 2-75, pšeničnega zdroba 3 do 325, koruznega zdroba 1'90 do 2, pšeničnih otrobov 1'20 do 1'50, koruzne moke 1'60 do 1"80, ajdove moke 2'70 do 3.70, kaše 3 do 3.50, ješprenja 2.25 do 350 ovsenega riža 7 Din za kg.
Žito: q pšenice 180 Din, rži 180, ječmena 150, ovsa 140, prosa 200, koruze 140, ajde 150, fižola 200 do 300, graha 1200, leče 1200 Din za q.
Kurivo: q premoga, črni trboveljski 35 do 37 Din, premoga, črni zabukovški 35 do 39 Din, premoga rjavi velenjski 20 do 22 Din za q, m3 trdih drv 85 Din, 100 kg trdih drv 30 Din, m3 mehkih drv 65 Din, 100 kg mehkih drv 22 Din.
Krma: q sladkega sena 60 Din, polsladkega sena 50, kislega sena 40, slame 35, prešana stane 5 Din več za q.
Zelenjava in gobe; 1 kg glavnate solate 0‘50 do 1 Din, 1 glava solate 0'50 do 1 Din,
1 komad endivije 0'50 do 1 Din, 1 kg zgodnega zelja 2, kislega zelja 4, ohrovta 2, karfijola 8 do 10, kolerabe 2 Din za kg,
3 kom. kolerabe 1 Din, 1 krožnik špinače 1‘25 Din, 1 krožnik paradižnikov 2, kumar 1, buč 1, zelene paprike 3 Din za krožnik,
1 kg kumaric za vkisovanje 5 Din, graha v stročju 2, luščenega graha 12, fižola v stročju 2, čebule 2'50, česna 6, krompirja poznega 1 Din za kg, 1 merica jurčkov 3 do 4 Din.
jT^adio « Hiublfanct _______________________
Sreda, dne 11. septembra: 12.00: Operne arije na ploščah — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Harmonike in citre, pa mandoline vmes (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Domače po domače, Magistrov trio — 18.40: Iz Aleksandrije v domovino (R. Dostal) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Koncert pravoslavnega cerkvenega zbora — 20.45: Koncert Radijskega orkestra — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Prenos z velesejma: Orkester balalajk »Jaz« — Četrtek, dne 12. septembra. 12.00: Valč-kova ura (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Mojstri iz davnih dni (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Po opernem svetu, Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski jazz.
STMGUIEC PAVEt
Prva ljubljanska izde-lovalnica vseh vrst železnih postejl in žičnih posteljnih vložkov
^iliubljana
Gosposvetska cesta 13 (Kollzej)
Vrgvvei in industrija /
EflCVf*
i u t
m priporoča ta
GRADBENI MATEHIJAE,:
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolacne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
JOS. R. PUH, LJUBLJANA,
Ureja ALEKSANDER ZKLSZHIKAR. —« Za TriOTiko-lndu*trlJ*ko <L d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.