Our Write U« Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS

Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATI
C "GLAS NARODA"
PO rofrn NABAVNO« NA SVOJ POM (InM pa*U M
ZA S6-—"NALETO NAD 300IZDAJ


EulerH m Second Class Matter September 21st, IMS it the Pact Office at New Vwk. N. under Act of Coogrew of March 3rd. 1879.
No. 162. — Štev. 162.
NEW YORK, FRIDAY, JULY 12, 1940 — PETEK, 12. JULIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
LAKOTA PRETI EVROPI
Nemci jemljejo Francozom ves živež... V Italiji že občutijo pomanjkanje hrane
Angleška vlada naznanja, tla nemške vojaške oblasti v zavretih ozemljih zaplenjujejo vsa živila in surovine, vsled česar se je mogoče opravičeno t tati, <la bo f>o teh krajih letošnjo zimo nastalo veliko pomanjkanje živeža.
'Nemčija bo obvezana prehranjevati prebivalstvo v za-
VOJVODA WINDSOR GOVERNER
Poročilo iz Londona pravi, ( bojeni črni sužnji.
iranjevati pr< vzetih ozemljih. Ker pa ljudje ne Imtlo dobivali dovolj hrane, bodo otl njih prihajale prošnji za pomoč. Prošnje bodo seveda spodbujale nemške oblasti. Nemške oblasti pa IkmIo živež, ki bo prišel v zavzeta ozemlja, pograbili in ga poslali v Nemčijo.
Dandi prikra j&ani na račun Nemcev
Na Danskem sta odmerjena }h> 2 in tri četrtine funta sladkorja za vsako osebo na mesec, preoslanek f>a gre seveda v
nikom in skoro četrtini zemlje, bo sedaj imel samo <>K,0(M) pod-ložnikov, ki so večinoma osvo-
SVA^L° >D,*?AVNE' Delavske vesti:
GA TAJNIKA -
Stavka krojačev in šivilj
('e se v najkrajšem času ne zgodi kaj posebnega, bo te dni zastavkalo v New Yorku 35 tisoč krojačev in šivilj, spa-tlajočih k International Ladies
POLICIJA NEUMORNO NA DELU
Kemična preiskava drobcev bombe, ki je eksplodirala na newyorskem razstaviaču, je marsikaj razkrila. — Vsled skrivnostnih telefonskih poročil so straže ojačili.
vojvoda Windsor $12,000 na leto
dobil plače
3. termin - še vedno zagonetka
Najbrž se bo šele na demokratski konvenciji v Chicagu zvedelo, če namerava predsednik Roosevelt vtretje kandidirati eli ne.
Kakor sleherni teden, ju tudi v sredo poklical predsednik Nemčijo. Kave dobi vsaka o- {Roosevelt k sebi časnikarje ter soba na T)anskem na mesee le malo več kot pol funta, čaja pa komaj dve unči na mesee. Z največjo naglico koljejo na Danskem prašiče in meso gre v Nemčijo.
jim marsikaj pojasnil in namignil, glede svojega tretjega termina pa ni črlmil niti besede ter je s svojim molkom vzbudil v njih še večjo radovednost.
j V Beli hiši je bil tudi tleino-Pomanjkanje potrebščin kratski kongresnik Sabath
se kaže na Norveškem
Na Norveškem zelo primanjkuje mleka in jajc in zla sti po mestih. Male industrije in privatne hiše ne dobivajo niti premoga, niti koksa. Vsled tega morajo kuriti z dr-
VailU.	-r'r
Na miljone ljudi bo stradalo
Angleški poljedeljski mini -ster Roibert Hudson pravi, da bo v Evropi na miljone ljudi trpelo lakoto in je izrazil l>o-jazen, da bo mogoče za lakoto tudi mnogo ljudi umrlo. Zato je Huds»on pozival kmete, da naj obdelajo vso še neobdelano zemljo.
Italjani jedo pokvarjeno meso
Potniki, ki so prišli v New York s parnikom "Excalibur", ki je zadnji ameriški parnik, ki je pripeljal ameriške državljane iz Sredozemlja, pripovedujejo, da po celi Italiji zelo primanjkuje živeža in da je nn mizah že mogoče pogosto o-paziti pok varjeno meso. Dalje pripovedujejo, da je italjanski narod proti vojni in da Mus-solinijeva zvezda bledi.
Nove omejitve za 1
Italijane
Včeraj so bile v Italiji vpeljane nove omejitve za žive/. Ravno tako je tudi Italjanom prepovedano poslušati poročila sovražnih ali nevtralnih ra dio postaj; ukazano je bilo roffdreti vse privatne oddajne in sprejemne postaje v avtomobilih in morajo biti izročene
iz
Illinoisa. Tudi njega so obdali časniški poročevalci, in 8a-bath jim je rekel:
— Po mojem mnenju predsednik ne bo kandidiral, toda če mu bodo nominacijo vsilil, je ne bo mogel zavrniti.
To svoje mnenje je pojasnil Rabat li tudi Roosevelt u. — In kaj vam je rekel na to? — so ga vprašali časnikarji. Sabath je molčal.
Na demokratski strani problem tretjega termina torej še vedno ni rešen, dočiin se republikanci že z vso vnemo pripravljajo na predsedniško kampanjo.
Njihov kandidat Wendell L. Willkie je poveril vodstvo volilne kampanje kngresniku Jo-sepliu W. Martinu, ki je bil na mesto Johna D. M. Hamiltona izvoljen tudi za predsednika
— so odvrnili. — O, takrat bom pa že spal, — se je nasmehnil Rosevelt. — Če bi za čeli razpravljati ob devetih, bi vam mogoče kaj povedal.
Neki časnikar je omenil, da je neki Rooseveltov sodelavec stavil tristo dolarjev, tla bo Roosevelt nominiran in izvoljen. — Kdorkoli dcibi, — se je zasmejal predsednik, — denar bo prišel v dobre roke.
Voditelji demokratske stranke delajo načrte za nominacijo predsednika Roosevelta pri prvem glasovanju. Tej nalogi so se posvetili, ne da bi vprašal za dovoljenje ali za svet poštnega mojstra Farleva, ki je obenem tudi načelnik demokratskega narodnega odbora. Parley je najbrž edini politik, kateremu je Rosevelt zaupal svoje načrte.
f'e Roosevelt ne bo hotel sprejeti nominacije, bi jo sprejel Farley, seveda pod gotovimi pogoji.
renca čisto ameriška in tla je zadeva samo vdeleženih držav.
Hull je izdal svarilo vsled poročil ameriških poslanikov v južnoameriških državah, ker so sporočili, da so nemški poslaniki in zastopniki opozorili ameriške zastopnike, da naj sporoče svojim vladam, da njihovi zastopniki na panaincri-ški konferenci ne sklenejo ničesar, kar bi moglo v gospodarskem pogledu škoditi Nemčiji.
Garment Workers uniji. De lavci zahtevajo boljše plače.
Unija protestira
Materijal, ki je po določbah	kemiki,
n a roti ne obrambe določen za | utrjen je Panamskega kanala, I prevaža tudi nekaj španskih ladij, ki plujejo pod zastavo španskega fašističnega generala Franca. — Mornariška u-
mesarjeni.
Policijski komisar Valentine je pridelil bombnemu oddelku deset detektivov, ki so vsi od-
Elektrarne na razstavišču in drugod po mestu so močne zastražene; istotako tudi plinski tanki. Policija z vso vnemo zasleduje neznance, ki po telefonu opozarjajo razne osebe k čuječnosti.
Tako je naprimer v soboto ponoči nekdo telefoniral Le-sterju Weilu, nočnemu čuvaju Pontiac Servise postaje na za-padni 66. cesti, da bodo raz-streljeni plinski tanki med 65. in 66. cesto na West End Ave.
To je bilo ob poldevetih zvečer. Weil je obvestil policijo, pol ure kasneje mu je pa zopet nekdo telefoniral: — Nikar ne mislite, da se šalimo. Tisto, kar mislimo glede plin škili tankov, je res.
Detektiva Lyncha so pokopali 'v ponedeljek, detektiva Soclia pa v torek. Obeh pogrebov je udeležilo veliko število policistov in drugega občinstva.
Francoski predsednik odstopil
Newyorska WOR radio po-staja je danes zjutraj .sporoči- ^bruhnila stavka.
nija na Pacifiku je vložila proti temu odločen protest.
Stavka v Barbertonu
Pri Babcock & Wilcox Company v Barbertonu, Ohio, ki izdeluje kotle za mornarico, je
Proglasila
•oski predsednik ^Jf Federal Labor Union vladi v Vichy j u A*L ~' kcr gospodarji no
noce-
la, da je francoski
Albert Lobrun ______________.
naznanil svoj odstop. Takoj J° delavcem zvišati plač in jim
nato je ministrski predsednik ntLdovole PIar'a?ih PO«tnic.
GOZDNI POŽARI NA ZAPADU
Ze dvajset let ni bilo takega ognja kot divja sedaj v državah Washington in Oregon. — Več tisoč gozdarjev je moralo prenehati z delom.
Silen požar ogroža in uniču-
Henri Phi Hipe Pet a in prevzel naslov "načelnik države."'
NEMCI BOMBARDIRAJO ANGLEŠKE KRAJE
Pogajanja sVže v teku4 in je npati, da bo stavka končana v obojestransko zadovoljstvo.
31 stavk uravnanih
PRIPRAVE ZA KONVENCIJO
Razne agenture newyorske-ga državnega departmenta so meseca maja uravnale 123 sporov med delavci in delodajalci. Tozadevno poročilo je po-
,	.. Idala industrijalna komisarka
številu ob belem dnevu pnlia-*™ • * c, w »i - n • -i
1 fr neda S. Miller, (lornje števil
lo vključuje 31 stavk, vsled ka-
je deviške gozdove na mejah dveh držav — Oregona in Wa-shingtona. Soglasno z uradnimi zapiski in po zatrdilu prebivalcev ni bilo že dvajset let tako strašnega gozdnega požara. V obeh državah je nad šesti, sto družb, ( ki se pečajo z izse-1 poslopja, kavanjem lesa ter imajo za|>o-slenih nad 50 tisoč gozdarjev
Sonce pripeka »z vso silo, vremenski preroki pa še ne napovedujejo dežja. Požar se širi z nezmanjšano naglico in uničuje krasna drevesa, med katerimi so nekatera tako visoka kot petnajst nadstropna
V zadnjih 24 urah je dospfc-
(lumberjackov). Vsi so-mora- l0P0r0fil0 ° 34 novih gozdnih
li odložiti delo. Zdaj je njiho- P0.2*™1'	■ ,
širjenje! kempi Long Bell Lumber Company pri Ryderwoodu je
Nemški bombniki stvu bojevnikov v
v sprem-velikem
jajo čez Rokavski preliv in bombardirajo ladjedelnice in razna skladišča. Pri včerajšnjem napadu so Nemci izgubili 24 aeroplanov, Angleži pa samo štiri. Angleškim letalcem se je zopet posrečilo od-1
terih je bilo prizadetih 6 tisoč 73 delavcev. Delavci so zmagali v 14 slučajih, izgubili v 7, v 10 slučajih je bil pa dosežen sporazum.
Stavka v Buffalo
biti napad in pognati sovražne
aeroplane na morje. Ubitih je, „ , ,, . . . _ _ _ bilo mnogo civilistov, njih šte-! V zadruzm tr*ovim G' L- F > vilo pa ni znano.
Mirto Chicago se republikanskega narodnega otl- lja za demokratsko
bora
Imenovanje je bilo soglasno in se je završilo na Willkieje-vo priporočilo. Časnikarji so Rooseveltu povedali, tla bodo razpravljali zvečer o tretjem terminu ter bi vsledtega radi vedeli, kaj namerava storiti predsednik narodni
pripravna rod n o konvencijo, ki se bo začela dne 15. julija ter bo veljala približno deset milijonov dolarjev.
Delegat je, ki bodo priporočali podpredsednika Gamer-ja, so že odprli svoj glavni stan.
Negotovost, če bo Roosevelt
na demokratski I kandidiral ali ne, ovira kam-.. , konvenciji, ki se bo ' jo zft senatorja Burtona K. pričela prihodnji teden v £hi-. wheelerja in Franka V. Mc-
— Kda.! boste pa zaceli raz-1 Bivši ff0Verner philip F La pravljati T — jih je vprašal Pollette iz Wisconsina, ki je Roosevelt. - Ob p^ldvanajstih | orffaniz}ral narodno progresiv-
.	|no stranko, je rekel: — Ce ne
j bo demokratska platforma vse-policiji. Prepovedan je ^ak bovala deset mojih temeljnih telefonski razgovor z osebo v priporočil, mo zašla dežela v
V povračilo pa so angleški letalci bombardirali vojaška skladišča v zasedenem ozemlju v Franciji, Belgiji in na Ho-landskem. Napadli so tudi veliko pristanišče Boulogne, kjer je bilo slišati več zelo močnih eksplozij.
ki protlaja živila, je zastavkalo 200 delavcev, članov Feevl and Cereal Workers unije (AFL). Delavci zahtevajo povišanje plač, češ, da so se živ-Ijenski stroški silno podražili.
va naloga preprečiti požara, ki je v enem samem tednu uničil 34 tisoč akrov najlepšega gozda.
Lesnim družibam je zapove-dal ustaviti delo T. S. Goodyear, gozdni superintendent države Washington.
ogenj uničil milijon kubičnih čevljev lesa.
Delavci kopljejo široke jarke, kar je doslej — poleg dežja — edirio sredstva za ustavlje-nje gozdnega požara.
MLAD. KONGRES PROTI DIKTATORJEM
Delegatje se niso mogli sporazumeti, katere države so fašistične in katere ne. — Meseca avgusta se sestane v Chicagi Mirovna m6bilizacija.
Ali imate že Priročni Atlas? Stane samo 25c.
Cham-
kaki tuji državi; prepovedano resno zagato, je v brzojavkah rabiti okra j. j Platformo demokrat s k e šave, ali pa pošiljati brzojavke stranke izdeluje senator Ro-
v sovražne in skozi sovražne be-rt F. Wagner, "oče" delav- tolpa. Taka tolpa je tudi med
dežele.	Uke postave.
"DE2ELI PRETI NEVARNOST . .
Bivši governer države Wisconsin obsoja politično vodstvo zadnjih dvJjset let. berlaini so med nami!"
Philip F. LaFollette, bivši---
governer države Wisconsin, je | berlaini.
izjavil te dni: — Naša dežela | LaFollette je govoril po raje v nevarnosti. . . v strašni ne-1 dio, in njegov govor je vzbu-varnosti . . . Nevarnost ji ne dil veliko zanimanje. Posebno preti samo od zunaj, pač pa! značilne so bile njegove bese-tudi odznotraj.	de: — Dvajset let nam naši
— Anglijo in Francijo je J voditelji, ne samo demokrat-pahnila v propast koruptna ski, pač pa tudi republikanski,
niso govorili resnice. Pridigo-
nami, Tudi med nami so Cham-
vali so nam krive nauke in u-
V Lake Geneva, Wis., se je zaključila konvencija Ameriškega mladinskega kongresa (American Youth Congress.)
Joseph Lash, dolgoletni voditelj Kongresa, ki ni soglašal z drugimi voditelji glede podpiranja New Deal a, je rekel, da je z uspehom zadovoljen. Poleg njega so v vodstvu: narodni načelnik Jack MeMicli-ael ter upravna tajnika Joseph Cadden in F. WiHiams.
Na zadnji seji je predložil Franklin Kramer, delegat Ali-Campus Peace Federation z wisconsinske univerze, resolucijo, naj Mladinski kongres oibsodi zatiranje državljanskih svoboščin v fašističnih oziroma totalitarnih državah ter je pri tem imenoval Nemčijo, Italijo, Rusijo in Špansko.
Nekateri delegati so ugovarjali, češ, da Rusija ni totalitarna drža ra, dočim so drugi zatrjevali, da je treba za totalitarno državo označiti tudi Južno-afrisko nnijo in Anglijo. Resolucija je bila poražena, kajti zanjo je glasovalo sa-10 delegatov; proti nji pa 53J.
Kongres je potrdil lansko resolucijo, s katero je obsodil vsa diktatorstva, pa naj bodo fašističnega, nacijskega, komunističnega ali kakšnega drugega značaja.
Mladinski kongres bo poslal svoje zastopnike na zborovanje Mirovne mobilizacije, ki bo meseca avgusta v Chicagu. Pri tisti priliki bodo izmenjali delegati svoje nazore glede vojne.
ganjali krivo politiko. Leto za letom so nam pridigovali, da je vse v redu, dasi globoko tam spodaj nekaj ni bilo v redu.
— Moderna vojna je. popolna vojna. Potreben je vsak telesno zmožen moški in vsaka telesno zmožna ženska in po-
trebni so vsi viri dežele. Država, ki svojega gospodarstva ne spravi pravočasno v red, je poražena še predno je stopila v "boj. Deželne obrambe ne moremo knpiti, pač je pa moramo zgraditi v potu našega Obraza,
NARODA
Drobce bombe, ki je dne 4. julija eksplodirala na razstavišču Svetovne razstave v New Yorku, je policija kemično preiskala ter razkrila marsikaj, kar jo bo mogoče dovedlo na sled brezsrčnim atentatorjem. Tako je naprimer drobec bombe iz neke neobičajne železne zlitine.
Na koščku tvarine, v katero je bila bomba zavita, so otlkri-li številko, najbrž znamenje tovarne, v kateri je bil ovoj iz delan. Delo bo seveda silno naporno, toda policija je sklenila, tla ne miruje prej, dokler ne izroči roki pravice povzročiteljev smrti detektivov Jo-sepha J. Lyncha in Ferdinanda A. Socha, čijih trupli sta bili skoro do nespoznanja raz-
. Državni tajnik Cordcll Hull je zopet posvaril Nemčijo, tla , drži svoje roke proč od pan j ameriške konference, ki se bo pričela 20. julija v Havani.
Ravno tako je Hull obvestil angleško vlado, da je konte- .
uujt-iu m in nui.iiji.
Bahamski otoki se nahajajo blizu Združenih držav in sam.j eno uro vožnje po morju od Floride. Bahaniska skupina sestoji iz velikih in Wil majhnih otokov ter 2.'J87 čeri.
Kot generalni governer !>•
da je kralj Jurij imenoval svojega brata vojvodo Windsorja za generalnega govenierja Ba-hamskih otokov.
Vojvoda Windsor, ki je nekoč vladal ()00/M)0,<HHJ podlož-
"GLAS NAB O D A" — New YorS
Friday, July 12, 1940
~ SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA"
itOMS or
PSOPLB)
Ud Pobllabed by Storcak rnbUnhlnf Compuqr, (▲ Corporation).
t? J. Lapita, Sec. — Place of bnsineaa of the of above officers: 218 WEST 18th STREET, NWW YORK. N. T.
47th Year
■gin Naroda** Is lamed every day except Bondaya and holldaya »— Subscription Yearly . Adrertisement on Agreement.
Be oaio Mb velja Ust aa fi—■'V" In Kanado 90.— ; *» P«1 leta $3.— ; aa četrt let* $1X0. — Za New Tork aa celo leto 17 —; « pol leta f3.60.
sa celo lato ff.—; aa pol leta $8.50.
HT.m NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZYZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
Sli WIST 18th STREET, NEW YORK, N. 3 CHelaea «—1241
/z Slovenije
0 NAJSTAREJŠEM l BKE2IČANU.
(Lz Brežic i poroti dopisnik 7. maja: — Edina priča bojev pri Kraljevem; Gradcu i. 1866 v neičih krajih je pred dnevi zatisnil .svoje trudne oči. V spremstvu iepega števila domačinov smo odnesli k večnemu počitka najstarejšega Bre-žičana Martina Keaieta, ki bi mu bi;lo 26. maja 96 let. .
Obisfcal sfOTL' pokojnika pred sturton»i meseci in jasmo mi je še pred očmi, kako je ležal v sneenobeli postelji z belo kapico na jflavi in miu je stregla
BRODOVJE — EDINO UPANJE ANGLUE
Ida pa bo lakoj vrnil, ko pride •Homov. Radevolje je podpisoval pobotnice in tudi me.nice, s katerimti je potrdil posojilo. Uspelo irtu je ce*lo, da je osle-paril nelcaj mariborskih odvetnikov, b katerim je prišel ter jih najel -za zastopnike za izmišljene pravde. Ko se je odvetnik vnel za >vtar, ter mislil, da je dobil v roke riitgurno pravdo, pa ga je "trgovec" ali "poses-tmrk" napumprart za večjo vsoto, češ, da mora nekaj v.mestu kupiti, pa trenutno nima dovo'j denarja. Če nra odvetnik ni hotel posoditi goto-tvime, pa ga je pregovoril, da mnogo mlajša že<na. Želel me je prevzel jamstvo zanj v tr-je videti, ker sva se poznalalgovini, v kateri je Eferi naku-še iz mojih detinskiih let in da pil it»tjito blago. Eferla so se-
ANTON VEDLIN UMRL.
IKammik je iajru'bil enega ia-med svojih najuglednejših meščanov. V starosti 73 let j« n*.n praznik Vnebovzihoda umrl Anton Vedi in, upokojeni ravnatelj kamniške Mestne hranilnice. Po rodu .je bil od Sv. Tvovrenca na Dravskem pol.ju. Ko je dovršil gimnazijo v Ma-
Peter Zgaga
PRECEJ KOČLJIVA ZADEVA
Reporter nekega newyorske . Louis A. P. pravi:_Vse je
ju. ffa lista se sprehaja po New odvisno od posameznika. Moj fa- Yorku ter ustavi šest ljudi in.stric pije, pa ni nikdar pijan, ri^wrn. ise je posvetil bančni I jih vsak dan kaj drugega vpra- 'On vedno vc, kaj počne. Xeka-troki in je napomlad 1897 na- ša. Odgovori s slikami nago- teri, ki pijejo dosti manj ka-'	'	~ vorjenih so naslednjega dnejkor moj stric, niso za drugam
'	kot za v posteljo. Kdor pame-
tno pije, kot
stopil nl-rtžbo pri Posojilnici v Radovljici. Po kratki do/bi 4 let, ki mu je zadostovala, da je dvignil zavdd k napredku, je zaslovdl kot strokovnjak jn je bil leta 191)1 poklican v Kamnik, da prevzame vodstvo Me-
Angliji se je posrečilo dobiti precejšnje število franco ekih vojnih ladij, in boš to dej stvo bo niogče odločilnega pomena v njeni borbi z Nemčijo. Če bi francoska vojna mornarica padla v roke nemško-italijanskih napadalcev, bi Anglija izgubila svojo nadvlado na morju. Napad na Angleško otočje bi bil razmerma lažji in za Anglijo usodnega pomena.
Zdaj je angleška mornarica večja kot je bila ob pričet-ku vojne. V zadnjih dvanajstih mesecih so Angleži zgradili in popravili več ladij kot jih je bilo miniranih, torpediranih iu izgubljenih izza začetka vojne.
Tudi 'brez francoskega brodovja bi Anglija mogoče ob držala prvenstvo na morju, kakšnih sto francoskih ladij najrazličnejšega tipa je pa zanjo velika pridobitev. Nemško-itali janska mornarica je v manjšini.
Tozadevno Cburchillovo poročilo v poslanski zboniici je blagodejno vplivalo na že precej potrte duhove. Tudi Amerika ga je sprejela z zadovoljstvom.
Nihče ni namreč vedel, kaj je pravzaprav s francosko mornarico. Niti državni department si ni bil na jasnem glede tega.
Pred dvema tednoma je neki podtajnik angleškega vna-njega ministrstva izrazil upanje, da se bo francosko brodovje. nedotaknjeno pridružilo angleškemu. Toda to so smatrali le pobožno željo, le za tolažbo zJbcganega naroda.
Pet dni kasneje je zastopnik nemškega vnanjega mini-ttrstva povedal časnikarjem, da je francosko brodovje "varno v francoskih pristaniščih", kar je bila seveda laž. Kajti znano je bilo, da je najmanj petdeset francoskih vojnih ladij zasidranih v raznih angleških mornariških bazah. Churchillo-vh izjava je izpodbila vse dvome.
Splošen položaj je dosti bolj upapoln kot je bil pred ne k»«j tedni. V Londonu so prepričani, da bo nemški napad na Angleško otočje uspešno odbit in da bo angleški mornarici uspelo zadržati sovražnika.
Ko so Nemci zavzeli Pariz, je angleško armadno vodstvo nameravalo poslati v Francijo vse svoje razpoložljivo vojaštvo, vse tanke in orožje v Francijo. Pet dni predno je cer ene za delo od 'blizu ene pa maršal Petain prosil za premirje, se je pa angleška vlada premislila in ni tega storila. Ali je bil to slučaj ali previdnost? Če izvzamemo izgube v Flandriji, je angleška, vojaška sila skoro neokrnjena. Poleg tega izdel-ujejo angleški delavci municijo in droge potrebščine sedem dni na teden. Angleško unijsko de-lavatvo predstavlja združeno fronto, na katero se vlada lahko ▼ vsakemu pogledu zanese.
Proglas Henrija Petaina, da je Francija prekinila diplomatske odnošaje z Anglijo, ni nikogar presenetil. Brzojavka, da so francoska letala obstreljevala Gibraltar, dokazuje, da je Francija z Anglijo v voini. Vkratkem se bo bivši francoski ministrski predsednik jPierre Lavdl podal osebno v Berlin in predložil nacijski vladi novo francosko ustavo. Iz taga se da sklepati, kako temeljito se je Francija podredlila Hitlerjevemu gospodstvu.
Stari francoski maršal Petain se zgraža nad "brezobzirnim in brutalnim angleškim napadom" na francoske vojne ladje, dočim se nemško časopisje solzi in tarna.
Diktatorji, ki so natančno vedeli, kaj hočejo in so se podali sistematično na delo, so demokratično Evropo sicer *mrtno ranili, uničili je pa niso. Če bo mogla Anglija še tri mesece zdržati, ji bo Amerika poslala ogromne množine letal, topov, munioije in živeža. To ji bo omogočilo poslati sredozemsko brodovje na Pacific, v Singapore in v Indijski ocean, kjer je na preži nadaljna diktatorska sila — Japonska.
Borba proti fašistični svetovni nadvladi se je šele pričela. Fašizem mora biti poražen, če ne, ne bo miru na svetu.
bi napisal o njem k»aik članek v "cajtemge." "Pi^dero umrem — je dejal — bi zelo rad Stal v naših 1 rs t ill. ki jih vsak dan preči tam od prve do »poslednje vrste, kaj o >ebi^ ki sem do zime svojega življenja že toliko prestal." Smilil se mi je, ko mi je pripovedoval, kako zdrav je še sicer, da se pa že devet i let ni ganil s postelje, ker so mta povsent odpovedale noge in mu je desna že skoro povsem suha. Na drugi strani pa sem moža s toliko kriiži na hrbfeu občudoval, ko mi je tako živo in (povsem točno pripovedoval o svojih doživljajih v najra-nejši mladosti, o svojih rojstnih podatkih d.n celo o rojst-mih podatkih svojih sester,» bratov in staršev, ki so vsi dočakali prav lepo staraist nad 90 let. Ponosno mi je dejal: "Najbolj pa se je doslej odrezal moj pr-aded Tomaž Kene. ki je dočakal nič manj kakor 107 let. RtHKi bi ,ga prekosil, če pa je božja volja, pa naj še jutri me odneso na dolgo polje."
Najbolj mfe je presenetilo njegovo zatrjevanje, da .se mti je po 36. letu življenja povrnil vid, in da lahko čita tudi najmanjši tisk brez očal. Dolgo vr«to let je moral namreč imeti pri dehi kot mizarski mojster vedno .po dvoje vrst očal in si-
objavljeni v listu.
Zastavil jim je vsakovrstna vprašanja, te dni je bilo pa na vrsti: Kdai je človek pijan ?
John J. S. je odgovoril:
sine hranilnice, ki so jo bili z<y, sc mi> (,a jp moSk;
pravkar ustanovili. T* j» M pijim> ka(lar za(,ne jokati pi.! v f k . n j V" —
dolga leta zaledno mrorhiv tai- • _ • 4 „„,• .. , .	. ..' " J	.P "io.nki
jan je tudi tisti ki se začne pijan. Trezen moški se dostoj-
pije, koi naprinier moj stric, je lahko srečen in zadovoljen.
Fans t o C. je izjavil: — vidim moškega in žensko, na-!primer v gostilni ali na pleši-
nik in .nato ravnatelj.
STAVKA DELAVCEV.
za delo od daleč. Zgodilo pa se je, da so mu nekoč izpadla iz oča'l stekla, česar ni opazil. Dalje čas« je uporabljal ta pokvarjena očala in na veliko srečo opazil, da vidi tudi bre-z otekel. Od tedaj dalje ni več rabil nobenih očal.
ZLATO POROKO PRI SV.
MARJETI OB PESNICI
MADŽARSKA MORA POČAKATI
Adolf Hitler je včeraj v Mo-nakovem sprejel italjanakoga vnaajegm ministra grafa Gale-aaa C&ana, madžarskega ministrskega predsednika grofa Panla Telekija, vnanjega mi- |l ni sira grofa Štefana Csakjja in srojoga vnanjega ministra Joaohima voa RHabentropa. — Uradao poročilo o tej konfe-naa samo pravi, da je bH razgovor v duhu tradicijonakiega prijateljstva med tremi država mL
Ootenro pa j«, da je bila kon-faraitc« zakl^nčena, kajti grof O*ao, gv©f TeJeki in grof Csa-ky 90 2e odpotovali domov.
Nji^flk temut d& Q kpoft-
renci vlada najstrožja tajnost, je vendar znano, da so razpravljati o preureditvi jugovzhodne Evrope. Dobro poučeni krogi pravijo, da sta Hiter in grof Ciano opozorila madžarska ministra, da Madžarska v sedanjem času ne zahteva oemlje od Romunske, saj toliko časa ne, dokler ni Anglija premagana. Madžarom pa je bilo tndi povedano, da vsega zahtevanega ozemlja ne bo dobila, temveč samo oni del Transilvanije, ki je po veliki večini madžarski.
Nemčija in Italija na vsak način hočeta na Balkanu ohraniti mir, dokler ni končana vojna Z Anglijo,
si a j ofbsodili na 3 in ,pol leta ječe ter na 5 let izgube častnih pravic. .
NESREČNA LJUBEZEN JIH JE POGNALA V SMRT.
iNa »progi med Ra jhenburgoin in .Blanco je skočila pod vlak 15-<1( t na Angela Kožmh i»z Pre-r^Iuke pri Blanci. Čakala je na cesti, ko pa se je približal vlak je urno skočila na progo ter v zadnjem tremutku položila glavo na tračnice. Kolesa lokomotive so ji glavo odrezala, d-a' je odletela kraj proge, truplo pa jp vleklo še kakih 30 m pred sel>oji ter ga strahovito ra»zmespril»o in slednjič ml vrglo v Stran. Kaj je gnalo nesrečno dekle pod vlak ni znano. jDomaievajo najrazličnejše. Se najverjetnejšo se zdi, da je vzrok samomora — nesrečna ljubezen.
Ker -Strojevodja ni opazil nesreče. so «ele v Rajhefftbnrgu po krvavih kolesih ugotovili, da so je mod vožnjo moralo zgoditi nekaj strašnega. Orb-hodnik je odšel na progo ter na'sel najprej truplo, potom pa šele glavo. ,N*a odredbo oblasti so prepeljali oboje v mrtvašnico, kjer so pokopali.
Naslednjo noč >ta šla v podobno ,pro;tovol>no smrrt 23-letna Justi Oričar, in 34-letni rudar Anton Lipovšek, oba iz Hrastnika. Do 2. ponoči .sta bila v silnih duševnih bojih. Ker sta domnevala, da zanje ni rešitve, sta na cesti med Bregom in. JVvnico počakala na tovorni vlak. ki vozi v tem času v. Zidanega nimata proti 5?agre|biK Na kraju, k .j or jp cpsta oddaljena od proge komaj .nekaj metrov, sta v zad-
brez vsakega posebnega vzroka prepirati.
Anthony P. P. je naslednje-IDelavci, zaposleni pri grad-1^ mneTi ja: — Kadar človek nji nove zeiezniske proge 0r-(Pametno ne ^ovori) jc pij;n7 nomelj—\ rbov^ko^ so začeli stavkati. Zaposlenih je bilo o-
krog 1100 delavcev. Že lani v oktobru je prišlo nued delavci in odborom za ,gradnjo proge do *pora in takoj so se začela pogajanja. Sporazum pa ni bil dosežen in sledilo je arbitražno postopanje. Zaradi draginje zviditova/jo delavci zvišanje pla-čc(. odpravo akordnega dela in oseni-urni delavnik. .
no kad rži, dočiin pijanec sili svojo tovarišico in jo obdaja z raznim i *' I j ubezn j i vost m i j Navada pijanca je tudi, da ne .pusti drugih ljudi pri miru. Pijan je tudi, kadar se čudno j	.
obnaša. Voznik avtomobila i Fakl "so to,e| otlgovoru Sest
Slovenski strokovnjak umrl
V Ljubljani je preminil vse-učiliščni i>rofesor dr. Josip Jurkovič, sloviti slovenski strokovnjak v pravnih naukih sploh in špecijalist v administrativnem pravu. Prav to leto je bil dr. Josip Jurkovič tudi dekan pravne fakultete na ljubljanskem vseučilišču.
— Poroča "Avala"
njem Tiipu skočila <na progo ter Kta slavila >te dn. Koletnik iIlitm položiIa glavi v*ak na eno Jamez in Jožefa v krogu *voje tračnico, tako, da sta t.rupli ležali iy.ven tirnic. V>»k je oljema takoj odrezal glavi.
številne dece> i<n žlahte. Otm izhajata iz borne delavske "družine, s pridnim delomi, v pravem pomenu besed itv potu svojega obraza** ^ta si na staro^ ustvarila svoj lep in prijete« domek na pesniškem hribčku.
DESET LET ŽE ŽIVI OD
«Ma«li senat mariborskega o-krožnega sodišča je sodil 35-letnega mesaria Jožefa Eferla s Podbrežja, ki je po poklicu velealepar. Nič manj kot 43-krat je "bil zaradi ?4eparije že kaznovan ter se že 10 liet preživlja s samimi takimi posli. Lansko leto mnja meseca je bil izpi£čc«i m dolgotrajne ječe, pa .se je apet lotil »»lepa rs t va ter je do jeseni, ko so ga spet prijeli. zagrešil kar .16 sleparij večjega obsega. Izdajal se je za veWr)pov«v posestnika in ulično, ter se je svojim žrtvam prifoližrf z razgovorom, s, mu je trenutno zmanjkalo denarja.
Priročni Atlas
V tisku je nova izdaja Priročnega atlasa, v katerem bodo označene vse najnovejše iz-prememibe državnih meja. — Naročila, ki smo jik dosedaj prejeli, bomo izvršili okoli 17.
Uprava
ELEKTRIKA JE UBILA NADARJENEGA VAJENCA.
V opoFdamkem odmoru se je pripetila v Ježekovi tovarni v Mariboru nesreča, ki je terjala življenje 15-letnega ključav-čavnioarskega va>enca Ivana Peodiroa. Ko je. kakor vsak dan. opoldne zavžil tisto hrano, ki si jo je fcil prinesel z doma. si je ogledoval livamiške stroje. Pri te-m pa r>e je po nesreči dotaknil elekt.rične žice, ki je bila bržkone pomanjkljivo izolirana, če ne pre t rgana. Naslednji trenutek se je Pezdirc zgn/dfl in izdih<iil. Ko ao priskočili tovariši, da hi mu pomagali, je brl že mrtev. Klekt-rični tok je imel sicer le napetost 220 voltov, toda tla so bila vlažna in zato dobro prevodna. Nesrečni Pezdirc je bil d on ta iz Hot i nje vasi. Bil je priden hunt in zelo znanjaie-ljen, kar je žal postalo zanj usddno. Nesrečna smrt 15 letnega vajenca je zbudila pri vseh sodelavcih globoko sočutje.
Bullitt na poti v Združene države
William Bullitt, ameriški poslanik pri francoski vladi, je v nedeljo dospel v Madrid.
Iz Madrida bo odpotoval v Lizbono na Portugalskem, ort-tam pa z letalom proti Združenim državama.
Predsedniku Rooseevltu bo podal natan eno porori.o o kapitulaciji francoske vlade.
Ameriško zastavo je sramotila
Mirovni sodnik Harry Leslie v Lakewood, N. J., je pridr-žai 20 letno Hilgo Schlueter pod varščino 500 dolarjev, ker je javno sramotila ameriško zastavo.
Priče so izpwedale, da je Ililga dne 29. junija tekom pa-
"čuti" že en kozarček žganja.
Miss Argeina M. ima tako mnenje o pijancu: — Ko je človek preveč zgovoren, pre-
oseb je povedalo svoje mnenj", na vprašanje pa niso odgovorili, ker je pravilen odgovor na to vprašanje nemogoč. Kdaj ju
več nasilen, ko smeši sameg-i ^lOVek STeC'cn1 Kda-> nesrečen?
sebe, je pijan.
James J. L. je pijanca tako označil: — Vglavi se mu vrti, njegove oči postanejo vodene in steklene. Ko se to zgodi, je čas, da neha piti, ker ga ima že dovolj.
rade prostovoljnih gasilcev strgala z motornega kolesa majhno ameriško zastavo, jo poteptala in vzkliknila: — Jaz sem narodna socijalistka in to lahko tudi dokažem.
Obtoženka je bila rojena v Nemčiji ter je pred trinajstimi leti dospela v Združene države.
Zmerna zahtev^
Yr New Orleansu, La., jo 15. avgusta lanskega leta neki nepreviden avtomobilist povozil Georgea B. Wilsona, ki je vršil 25 let službo stewarda na neki 'ledji. Avtomobilist ni u-
Kdaj vesel: Kdaj žalosten.' Vsako tako razpoloženje ima na stotine stopenj.
Danes ga človek že en kozarček prav dobro čuti, jutri naprimer pa lahko žlevi in žle-vi, ne da bi se mu kaj i>ozna-lo.
Zavidanja vredni so tisti, ki so z malim zadovoljni in ga imajo kmalu dovolj. Poznam jih, ki gredo s (petdesetimi centi v salon. Spije dva drink.m žganja, kar je trideset centov. Potem dva piva, dvajset centov. Salonar mu treta še drink žganja in čašo piva. S petdesetimi centi je dosegel svoj cilj. Noge ara ne drže več in če bi mačko srečal, bi ji botra ro-kcl.
Taki ljudje ne l>odo nikdar zapili svojega premoženja. Kaj premoženje! Zaslužek enour nega dela spravi njihove misli v višje sfere in dajo mir par tednov ali že vsaj par dni.
Drugače je j»a tistim, ki ima "frdamano grlo', kot pravi
stavil in odpeljal nesrečnika v|™minec. Za par dolarjev pi-'bolnišnico, pač pa pobegnil.1^ 'Jlu utvari apetit in
hoče še in še, pa se ga niti malo ne prime. Kakor da bi pocu-krano vodo pil. Taki so usmiljenja in pomilovanja vredni. I Taki doživljajo velikanske izgube v finančnem pogledu.
Sicer pa človeka tudi takoj kaže nagnati s pijancem.
Wilson ima zlomljeno hrbtenico. Zdravniki so mu priporočili, naj si nabavi jekleno pripravo (nekakšno ogrodje), ki bo hrbtenico vzravnalo.
Wilson je objavil v časopisih poziv: — Taka priprava velja 25 dolarjev. To vsoto naj mi pošlje tisti neznanec, ki me je povozil. Njegovega imena ne bom izdal. Upam, da ne zahtevam preveč.
SLOVENSKE FONOGRAFHKK PLO&ČE. — PlHfe sa cenik. J. MAItSfCfl. INC.
DARILNE POSILJATVE
t JUGOSLAVIJO in ITALUO
11»	BIN.---$ Z.3t
2M	DIN.---f 4.4»
3N	DIN.---$ CJS9
499	DIN.---$83$
999	DIN.---$1«.2S
V DINARJIH
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tndi za izplačila denarnih pošilja te v vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
»i.—.
YM fiaii r Bvnpi ai magmtm v fcpihiti» In Italija «*otH taarjft v DOUMH, tami m— v dinarjih h. liiah. lato rrija tudi n vse druge er-
SLOVENIC PUBLISHING CO.
»I z PffKlUi ODDELEK i it
216 W«ai 18tk Stoeat, Ha w York
ne
Mogoče ga navadajajo hipne slabosti, da se opoteka. Mogoče je kakšno slabo reč pojedel, da mu rogovili v želodcu in seda na pamet.
V Skofji loki smo imeli hlapca Toneta, tristo funtov močnega in debelega hrusta, ki je jedel za tri in pil za deset ljudi.
('e se je v čas i spozabil in pil za dvajset ljudi, mu je seveda noge i z pod neslo in je obležal kjerkoli.
—	Pijan si. Tone, — ga jo ozmerjal ta ali oni, videč de-l»elo nesnago v jarku ali |>o.l kapom.
Tone mu je pa odgovoril z pretresljivo milim glasom: — Pijan? Kdo pijan? Jaz že ne! Nič pijan, pač »j»a lačen, lačen...
Y>eh se>t zgoraj navedenih odgovorov ne odgovarja svojemu namenu. Časnikar ni dobil praveira odgovora. Če bi mene vprašal, bi mu takole povedal:
—	Dokler človek pije in priznava, da je pijan. Še dolgo ne. Kar naprej naj še pije. Se dve ali tri ure. Po dveh ali treh urah bo začel vsem, ki ga bodo hoteli ]>os]ušati, na vse mogoče načine dokazovati, da je — trezen.
Zatrjevanje treznosti je najpopolnejše znamenje pijano-nosti.
19$$ DIN.---J»,-
2999 DIN.---
im	LIE---ISM
999	LIE---$ILM
V L I E A H M	LIE---$17*—
m	LIE---
l$m	LIE---$56—
Fgeppp if ' *
"0LA8 NAROD A" — Few Yorf

REmp
Friday. July 12, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
MIRKO JELUŠIČ:
Mati Oralchbv
®na najbolj znanih zglednih kaže, da je bila .potomka tega (kupovali kmečka zemljišča in
, I C lr > K r»	U —. n ^ „ ^ J _ _	___ ■ _____1 • _ TI *___ I	• _	' • • 1	* 1"	1	A	•_
šolskih zgodb pripoveduje:
!H Korneliji, vdovi konzula Ti»berija Sen^pronija (rralcha je pria odlična gospa iz Kampanje na obi«k. Med razgovorom je elegantna modna dama za-
voj»?kovodje. Rimska imena so namTeč pri moških ^estojala iz treh delov: iz priimka (Pnblij) iz rodbinskega imena (Kornelij) in imena družine (Scipij); "Afrikanec" je »bil častni pri-
čela — nemara jo je prei>rostost ',devek,ai»edtemko so imele žem-goMpodin je zavedla v bahmvo ske >aniio srednje rodbinsko
— besedičiti o mnogovrstnem nakitu, ki ga je imela na sebfi. Dejala je, dt aima le tega na-
iime. Kornelija ne pomeni nič drugega, kakor Komelijevka, torej pripadnica Kornelijevega
kita, nkarveč da ima doma se!rodu. Njen oče ni bil slaven we polno okrasja, zares, kar | le zaradi svoje vojaške ularovi-
zakladnioo draguljev in zlatnine. Kornelija jo je vljudno poslušala, vse si je dala razka-zati o vsem pripovedovati. in je slednjič pripomnila, da bo zdaj pa ona pokazala svoj zaklad. Od&la je — in se vrnila s svojima sinovoma, ki ju je obiskovalki ponosno pokazala.
|Stari Rimljani so radi imeli take moralne zgodbe. Njih i pisi so jili polni in nam gimnazijcem; ki smo jih morali pre-vajaiti, so povzročala marsika-ko znojno kapljo. Vendar ni bilo prav. da smo se v tej zgodbi ubijali samo s slovničnimi težkočami. Zakaj, ne glede na zdravo, jedrnato resnico, ki jo vsrtlmje, nas seznani z imenitno osebnostjo starega Rima, ki je bi1 a kot «hi<hovita ženska prav tako slavna, kakor kot vzorna žena in mati in s svojim tfohovnim vplivanjem na oba -inova posegla neposredno v socialno zgrajo rimiske države.
(Komelja ie bila hči .slavne-frn Publija Kornelija So i pij a Afrikanca starejšega, ki je nrc-ma<eal Hanrbala. Že njeno ime
IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS?
V trh kritftnih časih Je vsakemn čltateljn dnevnih vrsti potreben U priročni ATLAS, ki c» pošljemo na&im naročnikom po najniiji — Naročite ga fte danes!
tH s MM
4« ▼•likih strani; 82 harvanih aemijevldov tujih drla* in 9 zemljevidov Zdr. drla v in aastav vodilnih dr-■•rj
45 svetovnih slik popolnoma o-
sna«*enlh; Zanimivi svetovni dogodki Najnovejši aemljevld kale caU •vet In tndl:
RAZDELITEV POLJSKE MEl>
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJI
PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RU8KA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v znamkah po 3 os. po 2 centa._
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEM POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a atlasom 1b ko «a Izpolnite bi pofltjete k ladajatelj* semljevida. Ta
pravico, da dobite vide i
8h aa drftav njene po wd<
GLAS NARODA'
n m m ii ti, n. i.
tosti, marveč tudi zato, ker je bil po&ten in pravičen.
Zgodovina «11 am sicer malo malo pove o Kornelijinih dekliških letih, vendar bi upravičeno nklopali, da je imela ski^no vzgojo. Ne le da je gladko govorila grško, to je znala skopaj vsa odličnejša mladina, toda njena pisma, ki nam jih .te rimski zgodovinski feljtonist Ne*-po< v odlomkih ohranil, pričajo o njeni nenavadni duševni in srčni omiki. Ta pisma so pa tudi zato važna., »ker so jih že v starem veku čislali kot zgled za č»=f, starorimski slog in mimo toga kot prvo pisateljsko delo rinjske ženske. Že v mladih letih so jo poročili .s prece-j
jih spajala v veleposestva, in lastnik ni niti s pnstom mignil na svoji zemlji. Proti tem nezdravim .razmerami je napovedal boj starejši od obeh bratov. Sestavil je poseben poljedelski zakon -z zamislijo o .svobodnem kmečkem Ijodistvn, vendar ž njim ni uspel zaradi požre-šno-sfci svojim plemiških nasprotnikov. Da s i so se njegovi ple-mriniti načrti ponesrečili, pa je vsaj mlajšemu bratu uspelo, da je pravosodstvo izvil iz rok plcnnličev in ga dal ljudstvu.
Toda ko je okušal izposlovati •svojemu narodu državljansko pravico in hkrati poslati odvisen velemestni proletariat na delo v kolonije, so dosegli sta-rokopitni državniki, ki so ^e zbali »za svoje volilne backe, da je bil iMiičeo tudi ta nevarni nasprotnik. In tako vefliko je bi lo sovraštvo do revolucionarja, da so njegovi materi prepovedo vaM. da bi nosila žalno obleko za svojim', sinom.
Kornelija je živela le še nekaj let po smrti svojih sinov. Nikcfli ni klonila, nikdar ni le z besedico potožila. Svojo hudo usodo ge ponosno in molče prenašala, bivajoč ves ta ca.« v vila v Mizenu, daleč od vseh teh, ki so njena dva simova pahnili v pogubo, in ki bi bili irsidi pogu-bili tudi državo. Molče je tudi umrla. A njene načrte, ki sta zanje padli a njena dva sinova, so si kasneje prisvojili drugi državniki, predvsem veliki Cezar, in so tako podaljšali obstoj propadajoče države še za več r»toletij.
Iz Jugoslavije
(Po neposrednih vesteh 4 agencije "Avale.")
KULTURNE IN ŠPORTNE ZVEZE JUGOSLAVIJE S SOVJET. RUSIJO.
BEtKiRAA 28. junija. — Vzpostavljanje odnošajev s Sovjetsko Rusijo se začenja vršiti tže tudi na kulturnem in športnem polju. "Vrhovna nogometna zveza kralj. Jugosla-
vije" v Beogradu je storila tarejšim konzulom Tiberijem]koraka, <la pride do mednarod-Scmpronijem Grakhom. Severne tekme Rusija—Jugoslavija da, to .uii bila poroka iz ljubez-jin sitcer v Jugoslaviji še v pri-
ni, vendar mentmo, da je Kornelija spoštljivo ravnala s svojim možem, saj si je Orakh pridobil lepe zasluge v slu<žbi nie«-nega dreta. Spočetka je bil Scipija tako viteško zavzel, da ga je velik '\Afrikanpc" vzel v svoj prijateljski tkrog ini mu slednjič zaupal svojo hčer. A tudi Grakli je bil jako izobražen. Na otoku Rodu. kjer jo bila slavna govorniška šola starega sveta, je imel grški govor. ki ga je kasneje tudi objavil. A ti n>govi leposlovni uspehi ga r. so motili v njegovih političnih nalogah. Poveljeval je dveirta zmagovitima pohiodama, dvakrat je bil izvo-Ijfm za konzula, slednjič pa so ga pozvali na težko obsegljivo častno mesto cenzorja. Da je hi-1 zakon s Kornelijo srečen, smeirlo oklepati že po velikem številu njunih otrok. Kornelija mu jc rodila 12 otrok a od teh jih je ostalo le troje živih; oba sinova Tiberij in Gaj in hči Seimpronija.
Po agodnji >*mrti moža je o-stala vaagoja "otrok povsem v rokah Konneldje. Jako resno se je posvetila tej nalogi. To spoznamo že iz navedene zgodbe in po tem, da je mlada, lepa
hddnji sezoni. Vse kaže, da bo moskovski nogometni kluh "Tnada" prvi kaj kmalu tekmoval v Beograklu v Jugoslaviji. .
ODPRAVLJANJE NEPISMENOSTI V JUGOSLAVIJI.
(SARAJEVO 28. junija. — Odpravljanje nepismenosti v Jugoslaviji se razvija s čim-da'lje večjim uspehom. Po poročilu hrvaškega kultun ?ga društva "Napredka*' v Sarajevu, je -ifltmo to društvo v tem letu -amo v Bosni in Hercegovini naučilo citati in pisati 30 tisoč odrastiih, a v treh za(d-njih letih po skupaj 70.000 o-sefl>. To leto je bilo razdeljenih med. narod 28.000 abecednikov in 12.000 računic.
VREMENSKA NEURJA 1	PO JUGOSLAVIJI.
fBBOGRAU 28. junija, — Povodnji so v sami banovini Hrvaški mifpravile to leto škode za 303 milijonov dinarjev, kakor to »poroča "Glavna zveza hrvaiškifli gospodarskih zadrug", ki -ima te dni svoje glavno zborovanje, Še nadalje raizsajajo v celi državi, zlai^ti pa v severnih delih, vremenske
vdova zavrnila snubitev kralja Z.	-	J .
. - in- 1 . , . nevihte m zdlo nestanovitna
Ptolomeja Fiskona iz Egipta, le da bi povsem živela svojim otrokom. Predvsem pa ?<pozna-mo to po neuspehih, ki jih je dosegla s svojo vsggojo. Čeprav se njena sinova z njenimi lepima nazori nista okoristila za živi jem je. pa se njuno hotenje sveti kot .agled nesebičnega ideal rana v zgodovini. Vprav to hotenje pa ista prejela od svoje matere in s plemenitim hotenjem še kremenitost značaja. ki si je rajšii izbiral smrt, kakor da 1>i ,se zasužnjil propadla kliki.
Klasti pa je bila Kornelija tista, kri je svojima sinovoma po-lcaeala politično smpr do sanlo-tra in 4ii ise je vneto zanimala za vaa tozadevna pota. Prvotna riruska kultura je biht zdrava, kmečka, kultura. Dokler je živela ta kultura, je bila tudi rimska država adrava. Prvi szraikn <re»nejpe bolezni rimskega državnega ustroja so ee po-kaaaH, ko 90 zaceli bogatejši sloji (lci so postali imoviti, ker m je država nagrabila bogastva z novimi pokrajinami) na-
v rem ena. Včeraj je bila siflna vihra in strahovita ploha v Beogradu in okolici. V Sara-jevu je'bila takisto od utrganja oblaka poplavljena tudi glavna ulica in voda je vdrla v mnoge kleti preko nje, a čez pol ure potem, je pretrgan t rid i električni tok.
(Velike vremenske nevihte so bile tudi v Varaždinu in prav talko tudi v Metkovwkem okraju v Daftmaciji, zlasti pa v O-puzenu pri ustju reke Neretve.
V ISrbiji je bilo v raznih krajih mnogo vePikih ploh in neviht z veliko materijalno škodo.
ZA ODPRAVO NEZAPOSLENOSTI £N LAKOTE.
(BEOGRAD, 28. junija. — Včeraj, na obletnici sestanka v Vukovi Gorici pri Karlovim, na katerem 30 bili položeni temelji sporatzuma od 26. seprt. lam med dr. Vladkocn Mačkom in g. DragLšo Ovetkovi-eem. go se spet sestali na posestvu bana banovine Hrvaške
Ur. Ivana Suhašiča, koder se je lansko leto vršil tisti sestanek, gig. Dreigiša Cvetkovič, predsednik kralj, \ilade, dr. Viadko Maček, podpredsednik kralj, vlalile, iban Banovine Hr-vaiške dr. Ivan Šubašič. finančni minister dr. Juraj ftutej in minister dr. Miliajio Konstantinov ič. Ob tej priliki so se vrnile važne konference, pa1 so podali gospodje ministri časnikarjem, ki so prišli tjakaj, izjave, iz katerih se vidi, da se dela na vpeljavo novih mer, metoM in sistemov ekonomske organizacije. Na vprašanje časnikarjev o namenu sestanka je »ban Banovine Hrvaške dr. Šufoašič odgovorM takole:
u<Skrb za narod. Več ne morem reči-." Po teli besedali je napotil časnikarje do predsednika vlade D. Cvetkoviča in finančnega ministra (dr. Jurja Šuteja. Ta je izjavil: "Prišlo bo do izpremlenib v ekonomski Zgradbi naše države. Reformi je potrebna. Mi ne moremo razumeti, da v^lada zaradi pomanjkanja kredita nezaposlenost in lakota našega naroda. Je dolžnost vlade in vseh ti-stilh, ki laiiko izpremenijo to, ki morejo odpraviti to bolezen iz naiše družbe, to tudi storiti. Sredstva so za to sodelovanje vseh. da se zavrne ta zablod;* družbe. Ali mora biti pač zadosti gotovine in kredita, da bi bilo konec nezaposlenosti in lakote. Uverjeni smo, da je v tej deželi dovolj delavske moči za vse in da imamo dovolj surovin, ki jih je treba1 predelati, in mi smo poklicani, da se pobrigamo za to, <da bo naš narod zdrav in da .-e zdravo raevija."
)Nato so čaLsnikarji vprašali, da-li je govor samo o vprašanju organizacije dela, ali govor o organizaciji celokupnega narodnega življenja in da-li bodo v zvezi s tem stvor jene tudi k akte politične fgrmatfje. Na to je odgovoril predsednik ministrskega sveta dr. Dragiša Cvetkovič:
•"Mi nismo za obliko, nego za stvarnost, za realno življenje. Naše reforme morajo biti le proizvod našega nairoti-nega življenja;, naše gospodarske strukture v mejah naše o~ četnjave. Vsekakor tako, kakor doslej, gotovo ne more iti mvprej. Življenje teži za nečim druigim^ za nečim, boljšim in lepšim. V prvi; vrsti morajo biti zadovoljni široki narodni sloji, delavstvo v mestih in na kmetih. Reforme jim morajo dati boljše življenje, vsaj tisto, kar preži povprečno boljše življenje. Sedanje mednarodne razmere so toliko iz-premeuile oel dosedanji red, rz-premenfle ekonomika načela in (doktrine, pa se morajo povsem naravno tudi prt nas vse
______________________________________________
stare teorije in prejšnji pogledi na življenje in osnove menjati. To bo naloga in prizadevanje vlade v njenemi bodočem delil. A" danes smo se ostali tukaj, da obnovin« vzajemne spomine na delo v ustvarjatnju sporazuma med Srbi in Hrvati, ker brez njih vzajemnega dela ne more biti niti solidne bodočnosti, ne lepšega življenja v naši skupni očetnjavi. Današnje razmere dajejo temu še celo posebno zrrJčilnost."
tre izjave so v zveow z nedavnimi ..-ličnimi izjavami predsednika kralj, vlade dr. Cvetkoviča «ob pri Tik i zborovanja "Jogo rasa" v Beogradu vzbudile največ zanimanja«. Predsednik krati j. viable se je še sinoči vrnil' z letalom v Beograd, a danes so se vrnili v Beograd 'še drugi ministri, ki so se udeležili tega sestanka.
PŠENICA V JUGOSLAVIJI SE. IMA IZROČITI DRŽAVI.
(BEOGRAD. 4. julija. — Na priporočalo Gospodarskega sveta je bila izdana odredba, po kateri morajo vsi proizvajalci kakor budi vsi trgovci in prekupčevalci žita nemudoma izročiti državi vsak preostanek pšenice na za to določene prejemnic postaje. Ta odredba je Ibila potrebna, ker se bo tpo mnenju strokovnjakov letošnja žetev ne samlo zakasnila za kčii-ke 'dva aTi tri tedne, nego bo tudi zaostajala okoJi 30 odstotkov za povprečnimi drugimi, pa je potrebno, da se pred izvozom u>rtreže vsem domačim potreben kakor tudi onim narodne obrambe.
ZAGONETNI SLUČAJ SPEČNOSTI V BANJALUKI.
BANJ ALU KA, 28. junija.— Tukaj je -še pre^d šestimi dnevi zaspal dr. Bruno Minkijevič, predstojnik krajevnega (»krožnega sodišča, in še vedno spi, ker se rfi dosTej še posrečilo zdravnikom, da bi .ga prebudili. On ne kaže nobenih znamenj bolezi ter s*>i popolnoma mirno in na- oko povsem, normalno. Vzrok tega pojava še ni bil >do-gnan.
POŠILJANJE EMISIJ BEO GRAJSKE KRATKOVALNE RADIJSKE POSTAJE.
IBEOGRAD, julija. — Po obvestilu iz Centralnega tiskov^ ga urada je začasno prekinjeno razpošiljanje dnevnih kratkovafinili radijskih emisij beograjske kratkovalne radijr ske i »ost a je, emisij, ki so namenjene jugoslovanskim, izšel- ( jencem v Severni in Južni A-, ineriki, Avstraliji in Novi Zelandiji pa drugih prekonior-skili dežellah.
Te emisije so prekinjene radi tehnične poškoUibe in se zopet .začno v nekaj dneh, bržkone bo poskocfba popravljena
fTe emisije se dajejo vsak dan na valni dolžini 19.69 m in 15,240 kilocycles, po newyor-škem času od 10. klo 11. zvečer; Daylight Saving Tune; od 9. do 10. zvečer po čika^kem ča-ku. Daylight Saving Time eno uro preje po C^iT Daylight Saving Tinue ali čikatškem času. po gorskem času, in naposled po čikaškem čaru OST Davligiht Savi mg Time, dve uri preje po pacrRičnem času. Poslušalci morajo paziti na razliko, če ni v njihovi držarvi afli njihovem kraju v veljavi Day-ligflit Saving Time, da poslušajo eno uro preje.
O zopet nem razpošiljanju emisij 'bomo pravočasno poročali po raldijski poti. Vse naše liste v iiaseljeništvu, kakor tudi vse jugoslovanske radijske ure prosimo, naj blagovo-ljijo obvestiti izseljeniško javnost o tem.
iPripon^ba "Jug. Kurirja'': Iz vesti, |wejetih v teku zadnjega tedna,bo " Jugoslov. Kurir'* nadaljeval izdajanje rednih Biljotenov za svoje oU je malce in prijatelje, a »bržkone prejm^ vest o zopet nem razpoš^fanju dnevnili rednih kratkovaliaili radijskih emfisij za izse»ljei»=tvo bo o tem nemudoma oibve«ti1 vse naše liste v izseljenietvu.
i
Slovenski Radio Program
iSporočaan naši jugoslovanski javnosti, da se vrši prihodnji ponecleI.iek dne 15. julija 1940 od 8.00 do 8.15 zvečer na postaji WBNX zaJdnji naš ju-gosQovanski radio program.
Na tem prograanu nastopi zopet naš slovenski ne\vyonški mešani zbor. V jeseni, mislim v mesecu .^optewflmi, se bo po možnosti zopet isti nadeijevai, ako bodo seveda naši rojaki in rojakinje med tem izkazali zadostno zanimanje, kakor tudi
k-dir se tiče tozadevne gmotne l*dtipore.
Pišite vaše mnenje na: Mr. Jerrv Koprivšek, Jr., Radio Station WBNX, New York, N. Y.„ kateri voditelj tega programa. Razumeli boste, da take stvari so v tfvezi z velikimi stroški.
Anthony Svet. poročevalec.
^DVERTISK IN GLAS NARODA"
Poučni
spisi
ANGLEftK« SLOVENSKO BERILO. Sestavu dr.
F. J. Kern. Vezanr	Cena $2.00
BODOČI DKŽAVUANI wj mto«* kB|iiico — "How to become a »Hizea of toe United States".
V tej knjltf so vsa itojasalla in sako-ui aa uaseljenr	Cena 35C-
UKNAR. Spisal dr. Kari Englifl. 236 strani
Denarni problem Je zelo zapleten Id teiaveo in ga ni mogoče storiti vsakomur Jasnega. Pisatelj, ki Je zna o (eškt narodnogospodarski strokovnjak, je razgirll svoj« delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientaCni spis 9 denarju.
Cena 50c
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal Sebustijan Kneipp. 240 strani.
Cen« $1.25
DOMAČE ŽIVALI. — Spisal Damir Feigel. — 72 strani.
Cena .50c
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spinal Franjo Dn-
lar. 278 strani. Ona trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za v*ake«a živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; alik«.
GOVEDOREJA. Spisal 8 slikan"'
It. .<egvart. 143 stranL
Cena

KOKOSJEREJA. Sestavil Valentin Razinger. 62 strani. BroS.
Cena .50c
KNJKfA O LEPEM VEDENJU. (Urbani ! Vea.
c«»a .75c
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA.
Cena 50c.
6S strani
Cena 30c.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 168 stranL
Knjiga u mlekarje ln ljubitelje mlekarstva ■ploh.
Cena .gfc
NAJVEČJI SPISOVNIK. — 156 strani.
Cena .gQc
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Ncgnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c.
NAŠE j^BODIJIVR ŽIVALI v PODOBI ln BR-SEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. BroJI.
Cena .25c
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vea... Knjiga je namenjena v prvi vrsti rs stavbno, umetno ln strojno kllučavničarstv« »»r Sele-soiivaratvo.
c«« $1.—
ODKRITJE AMERIKR. splasl ti. MAJ AR. Trljt
deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vea Poljnden ln natančen opis odkrit la novega sveta. Spis se člta knkor zanimiva puvwt tor Je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50*
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vea 251 «... Priročna knjižica, ki vsebuje vse. kar J« pri nakuDU ln prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE HLOZOlflJI
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vaakomur, ki aa hoče seznaniti a glavnimi črkami sodobas filozofije.
Cena .5Qq
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. Sestavil Dr. F. Bradač. — 625 stranL
Cena $X.2fi
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajer. 163 strani.
Cena $1.—
VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. Sestavil H. Podkrajšck. — 437 stranL
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka sanimivlh ln kratkočasnlk spretnosti ; burke ln 8aljlvi poslrasl: vedeievalna tabela; punktiranje; zastavice.
Cena $1.—
ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 92 stranL
Oo» .26C
KNJIGARNA
"GLAS NARODA"
216 Wert 18th STREET NEW YORK
____
____
Kratka Dnevna. Zgodba
■HI LX H HABODX"-N«iToifi
g*^* KRIVNOSTNI •^U
Roman: Spisal P. Keller. — Poslovenil I. D.
P4Vaja, dragi moji! Če nfimiam kaj delati, se vadim in urim. . V vse te preklete luknje in prepade v gorah »sem že skočil, če ni bilo mogoče, da bi jih preskočil. In najtrši*oreh je ravno tisti mrzli -žleb. Kdor tja doli kar tako skoči, gotovo mrtev obleži. Jaz pa sem; bil poiskal kraj, kjer lahko fikačeš od mesta do mesta, od enoga skakljaja do drugega, in tako prideš po teh, malo nerodnih stopnicah seveda, nepo-škodovan na dno."
Tihotapci so oboževali svojega vodjo. 1 Ta pa je vtaknil klobaso in zemljo, ki mu jo je Blažun prinesel na mizo, v žep, vstal in rekel: •	'	!
4 * Takoj moratmo odtod. Ko sem prilrael iz m ral ega žleba, sem se pognal proti meji; tam pa seiri opazil, da se je vse pripravljalo za nami. Seveda ?o bili telefonično obveščeni. Prišli bodo čez Medvedovo selo. Zato takoj proti drugi strani! » Oče Blaricun naj hitro vise pospravi, mafilin* da pride danes še obisk k tebi."
V kratkem času so se tihotapci porazgubili v noč.
(Ko so bili tihotapci odšli je oče Blažun hitro zabrisal vse sCedove za njimi, krožnike, kozarce, vilice in nože v največji naglici v kuhinji pomil in obrisal ter vse razporedil, kamor je sodilo. Komaj pa je upihnil luč, je zunaj nekdo močno potrkal na vrata. BiH so obmejni stražniki. Blažun in h.a-pec sta prav počasi pridrsala k vratom. 44Kdo je zunaj?" je vpra>al Blažun. "'Obmejna straža! Opprite!"
"Ne odprem! Trhotapci se potikajo po okolici, vlomilci in druga sodrga. Ne odprem!"
"QJprite, art! pa iilomimio vrata!"	f
Blažun je odprl okence v gostilniško sobo in zelo previdno pogledal v noč.
"Da, res so obmejni stražniki," je rekel glasno in odprl nato vrata.	*
Stražniki «*o <se pri gnetli v liLšo.
**Prižgi'te luč! Svetlo, luč! Hišna preiskava! — A!i ~e kaj tujih ljudi v tej hiši — tihotapcev? Povejte nam po resnici!"
"Dva moška sta tu. Moj hlapec in jaz. Potem je v hiši še kuharica* stara Liza, toda ona ni moški." 1 * * Ne norčujte se iz nas! 1 Mi smo po službenih opravkih." Stražniki so odpeli .snručke in jih prinesli v vežo, čeprav se je Blažun zcio htidoval, čeiš, da imu (bodo nanosfli rsnežnice v vežo, kri je bila ravno poriba<na.	•
1 ""Hišna preiskava! Pospremite nas!"
Blažun je reko!, da so mru za to pošle vse moči. Strati zaradi tega napada ponoči ga je čisto ohromel. iKlujče jim rad izroči vse; sam pa mora v posteljo, trese >er po v»3em ža-votu, ker njemu, starenm možu, čigar pravičnost je znana, prisodijo hi>šaio preiskavo ponočo. In res je šel v svojo spalnico. Stražniki .so preteknili hie^o od kleti do podstrešja, preislcalli dvorišče, skedenj, kolarne, celo hleve. Ko so prišli v Blaižiffiovo spalnico, je sedel mož ves zaskrbljen pri mizi in brail Sveto pitano, i "'Knjigo Hlobovo bercim," je rekel otožno "knjigo tola-^-
l»e za vse pravične, ki morajo trpe-tr. To knjigo berem--"
(Naenkrat krik iz veže.
Tistega, ki so ga bili postavili na pragu za straežo, >o našli v vezi zvezanega in z zamašenimi us«ti. t Vse smučke so bile izginile.	»
1 "(Smručke so nam ukradone," so za vpili obmejni stražniki. Poklicali so gostilničarja. Prišel je §ele čez čas z Bogu uda-nim obrazom in tnekaj mrmral o "kaani ibožjL"
i Tisti, ki je straži! pri vratih, je povedal, da se je vzdignili zunaj nenadoma metdž; bila je črna tema, tedajj pa je kakor iz tal zrastla črna postava »in skočila Ob njem kvišku. Prodno je prišel do sape, ga je začela daviti, da je izgubil zavest. Ko
se je prebudil v veži, je imel usta zamaŠcna, nogo in roke zvezaine. • In smluči ni bilo nikjer več.
Tresoč se od jeze, so stali obmejni stražniki v veži. Bili so vrli fantje, ki so zvesto vršili svoj sjužbo, in poguniini. Sedaj pa so jih poto'kli njihovi neizprosni sovražniki, tihotapci.
tBla£jun je «še vedno z nepremičnimi obratom stai pred njimi. Vprašal je:
'"Ali ste našli v mloji hiši kaj protipostavnega?" » l"No," so se jedli stražniki.
"Potem je vašega službomega opravka tukaj pač konec in prosim vab zelo vljudno, da zapustile mojo gostilno."
Okrog voglov je'tulila snežna vihra, sniuči ipa niso imeli več. Kam naj se obrnejo sedaj v tej strašni noči? Tedaj je izpregovoril Blažun.
i K*V Svetem pi^^irtu je zapisano: Blagor usmiljenim, in je še zapisano: Prenočite tujce. Huda noč je. > Gospodje naj kar ostanejo v moji gostilniški sobi."
I Kadi ali neradi so stražniki sprejeli to ponudbo na vihra je postajala vedno silnejša. Stražniki pa so sedeli ob turolbni luči edine svetiljke, ki jinn jo je dovoldl prižgati gostilničar. Žoflezna peč se je že adavnaj ohladila bilo je !tirtf\o, stražnike je zdblo, Zlovoljni so ipouižiU to, kar so imeK Je a seiboj. Višjega stražnika, čigar sum1 je "bil padel na Bla-žirnovo gostilno, sicer niso gledali preveč prijazno, vendar pa je imel končno le prav, ko je trdil, da je imela tu neka so* drga svoje pnpte vmes. .	i
(Medtem pa je Blažun zaprl Sveto pismo, legel v posteljo in so smejal. .
MED TRM.
(Kmalu po tem dogodku e*o fciihotaipci zopet začeli hoditi svoja pota. Nikol: tihotapec ne bo opustil svoje oforti, čeprav je večkrat za sočen. V krvi mru je. Mika ga opojna romantika te obrti. Kar je romantično kar je zvezano z ne varnostjo, privlači mitozo bolj, ko pa anekržek, ki si ga s trudom pridobiš. Tihotapec je kakor divji loveo, kii mu večkrat ni do divjačine, temveč le do veselja, ki mu ga da nevarnosti polni lov. — Meden je podpiral podjetje z denarjem. Nedavno je praznoval a svojimfi awvezniki svoj petindvajsetih tihotapski jubilej. Tihotapstvo ga je obogatilo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Friday, July 12, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
ŽENSKE SO ZA TEMPERATURO BOLJ OBČUTLJIVE.
Na letdšnji glavni skupščini Cornell Medical College v
PO 300 LETIH ODKRIT ZLATI RUDNIK.
Manuel Torrez je star 70 let a se veseli, da bo na stara le-Wasliingtonu, so .poročali mekl|ta obogatel. Pričakuje, da <se drugtim, da so ženske veliko 1)0 dokopal do zlata, ko bo bOlj Občutljive za mraz in top- skoPn^ ^eg na koloralJskih
gorah. Veruje namreč, da je
loto nego nnioški, navzlic pogumu, s katerim se predajajo mrazu n svilenijrf perilom in tenkimi nogavicami. Pri poskusih s kalorimetrom in z ženskami in moškimi v staro^i 22 do 36 let se je pokazalo, da
odkril visoko v igorah južnega Colorada skrivnostni rudnik, v katerem so Španci pred 300 'leti ipridobili ogromno zlata. Rudnik je odkril lani v jeseni, tcMa preden si je lahko vzel s je 'bila v hladnem prostoru j seboi vzorec rudnine s kreme-kožna temperatura pri ženskah!nom- ie presenetil tako -si-
nižja nego pri moških, v vročem prostoru pa za dve stopinji višja. Pri temperaturah pod 28 stopinjami je bilo kožno dihanje pri ženskafli in moških enako, v višja temperaturi pa pri ženskeih manjše.
DRUGO NAJVEČJE MESTO NA SVETU.
To je milijonsko mosto Tokia, prestolnica Ja.poni.-ke.'[ Pravkar so prešteli prebivalstvo tega mes4a in so našteli 7,001,560 jglav. Tako je postala japonska prestolnica drugo največje mesto sveta. Samo New York je še za nekaj večji. Med 7 milijoni ljudi v Toku ju
len snežni vihar, da se je moral naglo vrniti. Nedavno je
Calais in Dover
J« Calaisa rabijo običajni parni k i do Do vera na oni strani Rokavskega »preliva 50 do 40 minut, letala p relet i jo to progo v nekoliko minutah.
ICifclai's, ki je danes tretje največje francosko pristanišče z okroglo 70.000 prebivalci, cvetočo industrijo tu] a in čipk ter živahno trgovino, je bil dolgo v angleških rokah. L. 1347 5 o zasedel mesto angleški kralj Eulvard in. Nad dve sto let, do leta 1558 je ostalo potem angleška last. Francozi so ga tedaj osvojili kot zadnjo angleško posest v svoji deželi. An^l^ška krafjica Marija j«
KNJIGE v angleščini,
po izvanredni ceni
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
odpotoval zopet na planine v r>ni° umrla od bolesti nad to iz
upanju, da bo rudnik našel.
Torrez je odkril rudnik po starem lesu, ki je ležal v pustinji. OiAlfl se je, odkod se je vzel tam les, saj daleč okoli ni nikjer gozdov. Zato je začel kopati na tistem1 kraju in skoraj bi padel v zapuščen rudni
<nrl>o. V njenem -srcu. tako je deial-a na smrtni postel'i, bodo ■našli zapisano beselo 'Calais'.
danes ima fra<nco-ko mesto nekaj angleškega značaja, fi med svrrtovno vojno imWi Angleži tu tolikšno uloiro. da je Calais sličil prej ansrlo^ke-
NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA
THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY
I I 52 Strani — I 000 Fotografij
Ta knjiga obsega 1152 strani in ima okoli lfMM) zgodovinskih listin in innogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih rasov, pa do današnjih dni. — TU J K NAJPOPOLNEJŠA ZGOIm»VINSKA KNJJCA. (Ta knjiga je posebno tndi zanimiva iti koristna za nčein-e v višjih fiulali, ker jim v vsakem uzirn pomaga pri njihovem ucv-nju. >
flDILI SE BOSTE KO KOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitacij*kem usnju.
Pomislite!
Samo
PRKSKRBITE SI TO KNJIGO ŠK DANES!
$1.50
^ki rov, ki ga je odkril pod se- mu nego fraucosketmu nwtn. boj. Intel je le malo časa, dai (Enako kakor Calais v rh-rili! si je l»e;žno o^leOal tiari za- časih so Angleži vedno cenili! pulščeni rudnik.
Rudnik je 'blrzai gore Caleb-i*a in je bil zelo slovit. Njegovi lastniki. Spanci, so baje o-
tudi mosto Dover na nasprotni strani. To je 'biflo eno izmed pristanišč, ki jim je dal Viljem Osvoboditelj razno pustili delo v rudniku pred i prednosti in ki so jih'smatrali 300 leti. koso .fill poklicali na-|za izhodne točke ob narodih
je 3,599,903 moSkib in 3,401,657 araj v Evropo, kjer je besnela,na Francijo.
vnm f L'	TlllAAIT	rPnl.t	± . T *	•	.-lil.	1
žeaisk. Tujcev je v Tok i ju 5482. Sannostojno gospodinj-Ktvo ima v Toki ju 1,519,954 ljudi 5 povprečnim številom 4 o«eb..
{Rojstev je bilo lani 115,982; rodilo r*c je 59,400 dečkov in 56.582 deklic. Uairt lo je 61.245 oseb.
STARO KITAJSKO POSEBNOST SO ODPRAVILI.
(Dve prastari posebnosti nedavno odpravili na Kitajskem. Prva je bila ta« da. so bolniki le tedaj plačali svojega travnika, če so bili zares o-zdravtljeni. Cc je pa kdo spet zbolel, mu ni bilo treba zdravnika plačati. Dru$>ra pa je bila ta, da je moral sleihemi zdravnik. kadar je umrl kdo, ki <*q je on zdravil, prižgati preid svojimi vrati lučko. Tako je bilo moči že od daleč spoznati zdravnika, ki inu je pomrlo največ bolnikov. Zdaj pa sta te dve naredbi, Ivi sta bile za' zdravnike zare>s nerodni. — a mogoče koristni? — vendarle odpravljeni.
S0DNIJSKI OGLASI
iz
stare domovine.
J
tedaj vojna. Pridobljeno zlato so baje oUna.šali s skoraj neprlstopnih	otroci Indi-
jancev. Odnašali so pa tudi izkopano zemljo, -zato da bi o-stal rudnik iskrit ter da bi izkop ne opozarjal nanj. Ko so lastniki odpotovali so vbod v nudnik skrbno zakrili. Pustili so tam le kos lesa. ki je označeval' zakrit, vliod v rudnik. Vprašanje pa je, da je les ostal v .resnitci tako do3.<co ohranjen in če je Torrez res odkril znameniti t ari rudnik.
IZ STAREGA KITAJSKEGA DENARJA BODO VLIVALI •STRELIVO.
Preti nekaj dnevi so v londonskem »pristani<šču ^tovorili z neke ladje 3696 vreč, v katerih je bi!lo tva- stoti-oče sta rib kitajskih bakrenih novcev v skupni toži 216 ton. Ti kitajski novci vsebujejo 95 odst. bakra in 5 odst. cinka. Neka kitajska ladia jih je hotela pripeljati v Nemčijo, kjer so jih namerava'Pi uporabiti v tovarnah .za mu niči jo. Toda britan-
Jjover. ki šteje po lanskem štetju 42.000 prebivalcev, leži med slikovitimi krednimi ločinami. Y jasnrfm vremenu je mosroče od tu opaziti francosko fVbalo — iz Oalaisa pa se ved i tudi angleško.
(Od 1. 1805, je bilo že več načrt or, da bi neznatno razdaljo med obema mestoma zvezali s podmorskim predorom. Kratko pred svr»tovno vojno >o se 7»o}::ivili takšni načrti. Angleško vojno ministrstvo pa je tail i tokrat ta načrt odldonilo.
< 'o bi danos takšen prodor eksip=tiral bi »ra zwlaj iz vojaških razlogov prav gotovo uničili.
»ka pomorska kontro'a je vreče starega kitajskega denarja 5K»f)lenila kot vojno tihotapsko blago ter jih pripeljala v Anglijo. Tu čaka stare kitajske novce prav ista usoda, kakor Ibi jih doletela v Nemčiji. (Prelili jih bd.lo v orožje in st relivo.
^že Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vključno 250 FOTOGRAFU
NA 1*1 S Al. I NAJUdUŠI A.MKIilŠKl VlCTNAlt-SK1 VK.Š0AKI IX IZi >AI.
E. L. D. SEYMOUR, H. S. A.
Ena Mima knjiga, ki vam muli vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je Intlj popolna, bolj natančna, bolj razumljiva in liolj uporabljiva. kot katerakoli druga vrtnarska knjiga.
»"tulili s»- I m »ste in veseli I k »le, ko l»ii>te videli, k:iko iiiitanrno vif THE liARIlEN KNCYC'I-OTEDIA iniu«H «» vsaki najmanjši immIi-oI>-iiosli v olnleUivanju vrta. Knjitia j»- bila skr:»n<» sestavljena, tako »'a • ni i7.|iu>feiK* prav nič. kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je liilo vse skrbno preiskušeno, lak<» ila je vse pojHtlno, ja-■sin». priprostn. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga — populna. praktična, priljudna in lahko razumljiva.. 1'reiskusit« jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se l»oste, da tniljse vrtnarske knjljse ni kot je THE (iAKIIEN ENCYCLOPEDIA.
Cena samo
The
CENA SAMO
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in I 200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCYKI.OPEIMA, v kateri more vsakdo kakoršuegako!i poklira najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo stroko.
KNJIGA VSEISIME STKANI in JE (»KI'SMI V l'L\T.\(> VEZANA — SKnllU NKVKIUKTNO JE. I »A JK MHCIH'I; TAKO NAJ P« U'< »I.NEJA« > KNJKJO DOlSiri ZA TAKO ZMEKNO CENO.
$2
(Poštnina plačana.)
KNJIG ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
SLIKA VZETA TEKOM KONVENCIJE REPUBLIKANSKE STRANKE V PHILADELPHIA
* O g 89140—3 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM OBLAK JOŽE, rojen 15. 4. 1891 na Trati št. 1, r. k. ver*, samski, pos. sin Lovra in Ka tarinfe roj. Potočnik, stan. na Trti št. 1 občina tain, s rez Škofja Loka, je odšel pred 20 leti v Ameriko, odkoder se jc zadnjič ogla-sil leta 1921. Kje se je nastanil, svojci ne ved«, ker so pismo izgubili, delal jc baje v nekem rudniku. Po le-
Snež-	nobenega glasu več
'o njem.
Ker je .potemtakem smatrati, da je nastopila zakonita do-mnera smrti v smislu §24 št. 1 o. d. z., se uvede na prošnjo brata Oblaka Jakoba, posestnika na Trati postopanje za proglasitev mrtvim ter Be izda poiziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku advokatu Niku Lenčku v Škof ji Loki.
Oblak Jože se ipoziva, da se zglasi pri pod -pisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.	0
Po 15. juliju 1941 bo sodišče na vnovično prošnjo odločalo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. m., dne 4. junija 1940 Spora, L r.
Prizor v Convention Hall v Philadelphiji ob priliki republikanske konvencije, na kateri je bil imenovan za predšedui škega kandidata Wendell L. W illkie, — V ponedeljek se pa pridne v Chicagi demokratska konvencija.
•'SL