PoStnina plačana v gotovini.
Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 60-—, polletno Din 30-—, mesečno Din 5'—. Ob plačevanju za nazaj stane list letno Din 70'—, polletno Din 35'— in mesečno Din 6-—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420.
Leto II.	Ljubljana,	dne	24.	maja 1930.	21.
še o obrestni meri.
Opetovano smo že opozorili prizadete gospodarske kroge na škodljivost previ-s°ke obrestne mere za kredite, ki je Slavni vzi'ok, da se naša industrija, °brt in trgovina ne more razviti na ono stopnjo, na kateri bi že davno morala biti. Neizpodbitno je dejstvo, da je rav-no pomanjkanje cenenih obratnih in investicijskih kapitalov glavni vzrok, da Re moremo naravnih bogastev naše žemlje izkoriščati vsaj v najskromnejši dopustni množini, kar bi izdatno omejilo brezposelnost in dvignilo kupno •Roč našega naroda.
Dočim se naše časopisje za ta neupravičeni, škodljivi pojav niti malo ne zineni, prinaša beograjska Politika "a uvodnem mestu članek, ki v celoti Potrjuje vsa naša dosedanja izvajanja, obenem pa opozarja banke, da z napačno kreditno politiko škodujejo tudi sebi, dasiravno imajo od visoke obrest-Re mere trenutne koristi.
Med drugim izvaja Politika«, da gre vsa dosedanja kreditna politika naših denarnih zavodov edino za stremljenjem: naložiti lastna in tuja denarna sredstva po čim mogoče višji obrestni meri.
Ta politika je — tudi na škodo bank ~ izvala gibanje za zaščito pred previsoko obrestno mero v vseh važnejših gospodarskih slojih, ki spontano stremi za kreditno neodvisnostjo in emaci-Pacijo od kreditnih zavodov, previsoke obrestne mere in težkih kreditnih pogojev.
Tako je Državna hipotekarna banka Rajela kredit v inozemstvu, da zadosti i
potrebam hipotekarnih in v zadnjem času tudi kratkoročnih kreditov. To perečo zadevo skuša ublažiti tudi Poštna hranilnica in Agrarna privilegirana banka. Isti pravec je usmerila tudi Narodna banka, ki išče pota za neposredno kreditiranje gospodarskim krogom, da se na ta način osvobodi predragega tujega posredništva.
Gospodarski krogi sami iščejo rešitve ter so jo obrtniki že deloma našli z osnovanjem svojega lastnega bančnega zavoda, kateremu je zajamčen razvoj iu uspeh. Industrija pa skuša doseči potrebna — vsaj deloma znosna denarna sredstva iz inozemstva ter se bori za čim hitrejše uveljavljenje zakona o industrijskih obveznicah.
Pod naslovom »Ne znižujte obrestne mere vlogam, temveč kreditom« ugotavlja »Politika , sodeč po teh znakih, da naši denarni zavodi nimajo pravega razumevanja za naše gospodarske potrebe, oziroma da obstoji v njih poslovanju velika neodločnost. Obrestna mera za kredite mora pasti pod 10% z vsemi postranskimi dajatvami, da se zopet ožive bančne poslovne zveze ter da zadobi naše gospodarstvo ono mesto, ki mu pristoja.
Kreditna politika denarnih zavodov bi morala stremeti v popolnoma nasprotnem praven za znižanjem kreditne obrestne mere, da s tem povišajo plačilno moč svojih komitentov in tem potom tudi znatno povečajo svoje posle ter s tem postanejo res splošno korist-i na gospodarska institucija.
Uprava trgovine.
(Nadaljevanje.)
Ako seštejemo oba denarna stolpca ter kreditni stolpec od debetnega odštejemo, dobimo skupno vrednost inventarja.
Pri odprodajah posameznih komadov inventarja med letom in se nam ta račun navidezno »mede, ker smo navadno odprodali predmet po drugi ceni kot jo ima v bilančni vrednosti, bodisi, da smo ga odprodali ceneje (v izgubo) ali pa dražje (z dobičkom). Običajno se take razlike (zlasti ako gre za manjše spremembe) ne upoštevajo, ker itak pridejo do izraza po desetih letih — ob eventuelni novi cenitvi, vendar bi morali praviloma bilančno vrednost odprodanega predmeta izračunati ter eventuelno razliko, za katero je bil predmet dražje prodan, odšteti od odpisa za dotično leto, ali pa še prišteti k odpisu razliko, za katero je bil predmet prodan ecnejšc od svoje bilančne vrednosti. Pri vseh odpisih pa je potrebno na vsak način od zadnjega osnovnega 10% odpisa odbiti 10% vrednosti odprodanih predmetov, ker sicer odpisujemo vrednosti, ki niso več v naši posesti na škodo računa dobička. Načeloma se tedaj vsakoletna osnovna postavka za 10% odpis zniža za 10% nabavne vrednosti vseh onih predmetov, ki so bili v dotičnem poslov-predmetov, ki so bili v dotičnem poslovnem letu odprodam ali odpisani.
Inventarno knjigo (potrebno zlasti pri industrijskih obratih, ako ne vodijo že posebnih računov) delimo lahko v oddelke za opravo (pohištvo), stroje, orodje, prevozna sredstva itd.
Ce so nekateri predmeti, ki jih vodimo v inventarni knjigi, takega značaja, da zgubijo svojo vrednost še pred potekom desetih let, moramo določiti primeren višji vsakoletni odpis.
Šele ko smo v inventarni knjigi izvedli pred zaključkom opisani odpis, dobimo bilančno vrednost premičnega inventarja.
Račun investicij, ki je sličen računu premičnega inventarja, se vodi ponekod, zlasti pri industrijskih in večjih obrtnih podjetjih ločeno od inventarja
ter ima za to tudi v glavni knjigi otvor-jen poseben račun.
Vodstvo posebne knjige za račun investicij je popolnoma enako vodstvu inventarne knjige, le z razliko odpiso-valnega odstotka, ki je seveda znatno manjši in se ravna po dobi let, v katerih se predvidoma investicijske naprave tako izrabijo, da ne odgovarjajo več svojemu namenu. Ako se n. pr. gotove naprave izrabijo v 20 letih, moramo letno odpisovati po 5% od nabavne vrednosti, da se v tej dobi amortizirajo v premoženjskem računu, pri 30 letih popolne izrabe odpisujemo, 3-3% itd. Ker so v investicijah različne naprave z različno dolgo uporabno dobo, moramo razdeliti posamezne predmete in naprave po skupinah, katerih življen-ska doba je enaka, vsled česar imajo tudi enak odstotek odpisa.
V račun investicij spadajo pri industrijskih in večjih obrtnih podjetjih predvsem one naprave, ki služijo za proizvajanje gonilne sile: vodne naprave, električni vodi etc., poleg tega pa običajno tudi stroji, ako se tudi ti ne vodijo posebej, dasiravno tvorijo del investicij. Ravno tako spadajo v račun investicij razne prometne naprave: industrijski tiri, dovozna pota, pri lesni trgovini izvozna pota in slično.
Vodstvo računa investicij je posebno važno in potrebno pri onih podjetjih, ki obratujejo v. najetih (tujih) lokalih, oziroma na tujem terenu. Odpisovalni odstotek se mora v tem slučaju ravnati tudi po dobi trajanja zakupne pogodbe, ki lahko poteče prej kot se investicijske naprave izrabijo. Ker izgube investicije za nas običajno vsako vrednost z dnevom poteka zakupne pogodbe, znaša letni odpisovalni odstotek: 100 deljeno z leti trajanja pogodbe, to pa le v slučaju, da poteče pogodba predvidoma prej kot se v normalnih razmerah investicije res izrabijo, sicer odpišemo odstotek v razmerju porabne dobe.
liazdclnik stroškov.	>
Račun režije vodimo v glavni knjig' skupno, da zamoremo razvideti, 'kori-
f -	•.	i	■	*
ko smo med letom izplačali z posamezne glavne režijske postavke. Ker so podatki o izdatkih za posamezne re-zjiske skupine velikega pomena za presojo trgovskega položaja, je potrebno, na vodimo poleg glavnega računa re-Z1je še posebno knjižico, v kateri razdelimo režijske izdatke razdeljeno vsaj po glavnih stroških, ki imajo različno karakteristiko in različen pomen v trgovini.
Da imamo točen pregled nad našimi režijskimi izdatki, otvorimo v tej knjigi posebne račune za sledeče režijske skupine:
1- Plače in dnine, kamor zapisujemo 1 vplačane zaslužke našim nastavljencem, dnine najetim delavcem in slične izdatke.
2. Potnine in potne stroške, bodisi, da smo jih sami potrošili na trgovskih Potovanjih, ali pa jih povrnili našim nastavljencem ali tudi drugim osebam z-a pota, opravljena za naše podjetje.
3. Poštnine, izplačane za našo korespondenco, brzojavke, denarna nakazila, običajno tudi telefonske pristojbine, Predalnino in slično. Ne vpisujemo pa v ta račun izplačanih poštnin za odposlano ali prejeto blago, ker te izdatke z-e vodimo posebej v glavni knjigi pod ločenim računom za blagovne stroške.
4. Pod skupino pisarniških stroškov vodimo izdatke za papir, pisalne potrebščine, tiskovine, poslovne knjige in slične izdatke, ki se porabijo za vodstvo
pisarne. Seveda ne spadajo v to skupino predmeti, ki jih vodimo v računu premičnega inventarja, kakor razne pisalne mize, pisalni stroji in slično, marveč samo predmeti, ki so namenjeni hitri porabi ali obrabi. Iz te skupine je dovoljeno — posebno novoustanovljenim, mladini podjetjem — voditi del neizrabljenih pisarniških predmetov, kakor tiskovin, papirja in drugih predmetov tudi v primerno ocenjenem znesku kot aktivno postavko v bilanci. Starejša, trdna podjetja tega navadno ne delajo, ker so običajno taki predmeti vsled svojega posebnega značaja (natis tvrdke itd.) brez vsake prodajne vrednosti, dasiravno predstavljajo za podjetje samo gotov del premoženja.
5.	Ako je podjetje nameščeno v najetih prostorih, moramo voditi tudi skupino za najemnine. V slučaju, da smo morali najete prostore adaptirati (preurediti), kar je bilo v zvezi z večjimi stroški, smemo voditi take večje izdatke pod računom investicij in prenesti na račun režije v skupino najemnin omenjeni amortizacijski odstotek, ravnajoč se po dobi trajanja najemne pogodbe, oziroma po dobi izrabe.
(Dalje prih.)
Radi obširnosti gradiva smo morali danes izpustiti nadaljevanje konkurz-nega zakona in se omejiti tudi pri člankih in poročilih. Izostalo priobčimo v prihodnji številki.
Občni zbor Kmetske posojilnice v Ljubljani.
Dne 15. t. m. se je vršil v Ljubljani °9. redni občni zbor j Kmetske posojilnice ljubljanske okolice«, ki je najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani in največji zavod svojega ustroja V naši državi.
‘ Delovanje tega zavoda je tako tesno združeno z zgodovino razvoja slovenskega gospodarstva, da je vsako njegovo letno poročilo pomemben dogodek.
Tudi letošnje poročilo o poslovanju zavoda nudi navzlic neizboljšanim go-sPodarskim razmeram na domačem denarnem trgu sliko solidnega, stalnega napredovanja.
Upravno premoženje je doseglo Din 200,335.526-77. Hranilne vloge izkazujejo napredek okrog Din 20,000.000-— in so znašale ob sklepu leta 1929. Din 191,875.756-68- Posojila so se dvignila na Din 160,160.731-90, ter so prirastla za okroglo Din 10,000.000-—. ]VIed letom je povpraševanje po kreditih popuščalo, vsled česar se je stalno dvigala vsota naloženega denarja, ki pa se je vsled sezonskih kreditov ob sklepu leta prehodno znižala na Din 27,347.916-48. Čisti dobiček se je zvišal na Din 554,716-10. Po pripisu dotacij iz slednjega so se rezervni zakladi povišali na dinarjev 8,148.282-99.
Odpiranje in zapiranje trgovskih obratov.
»Službeni list« št. 2. prinaša uredbo o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov, po kateri smejo biti odprte v Dravski banovini trgovine z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, delikatese, kramarije in branjarije: v okolišu ljubljanske policijske uprave poleti in pozimi od 7. do 13. in od 14. do
19. ure; v sod. okolišu Kranj poleti od 7. do 12. in o dl4. do 19., pozimi pa od 34 8. do 34 13. in od V14. do 34 19. ure; v bivši mariborski oblasti vse leto od 7. do 12. in od 14. do 19. ure; v čabarskem srezu poleti od 6. do 12. in od 14. do 20, pozimi pa od 7. do 12. in od 13. do 20. ure.
Trgovine s papirjem, pisarniškimi in šolskimi predmeti v bivši ljubljanski oblasti vse leto od V 8. do 3413. in od 3-2 14. do 3419. ure, v bivši mariborski oblasti pa od 348. do 12. in od M! 14. do V19. ure.
Manuliakturnc, modne in galanterijske trgovine v okolišu ljubljanske policijske uprave od 8. do 34 13. in od 14. do 3419. ure; železninarske pa poleti od 348. do 3413. in od 14. do 19., pozimi od 8. do
3413. in od 14. do 19. ure.
Cvetličarne od 348. do 3413. in od
3414. do 20. ure; pekarske prodajalne od 5. do 20. ure, v čabarskem srezu od
5. do 21. ure, trgovine kruha in peciva v srezu Cabar pa od 7. do 20. ure; slaščičarne poleti od 5. do 22., pozimi od
6. do 21. ure (v srezu čabar od 8. do
20.); mlekarne poleti od 5. do 22., pozimi od 6. do 21. ure.
Krošnjarjenje je po 18. uri prepovedano.
Okrepčevalnice, vinarne in žganjarne in sploh obratovalnice v katerih se točijo alkoholne pijače in prodajajo mrzla jedila izključno za konsum v lokalu, sinejo biti odprte od 7. do 21. ure.
Denarni zavodi, zavarovalnice, pisarne idustrijskih, veletrgovskih, agentur-nih,' skladiščnih in razpošiljalnih podjetij odprte celoletno od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, če pa je za posamezne teh strok ali posamezno podjetje uvedeno neprestano poslovanje, celoletno od J48. do 14. ure. V srezu Čabar pa celoletno od 7. do 20. ure.
Za vse ostale trgovske obrate pa je določen naslednji čas: v okolišu policijske uprave ljubljanske poleti in pozimi od 348. do 3413. i n od 14. do 19. ure; v ljubljanskem okoliškem srezu poleti od 7. do 3413. n od 3415. do 20. ure, pozimi od 348. do 3413. in od 3414. do 19. ure; v brežiškem srezu poleti in pozimi od 6. d o 13. in od 15. do 20. ure; v krajih Brežice in Sevnica poleti od 7. do 3413. in od 14. do 18. ure, pozimi od 348. do
3413.	in od 14. do 18. ure; v kamniškem srezu poleti od 6. do 3413. in od Vi 14. do 20. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 14. do 20. ure; v mestu Kamnik poleti od 7. do 3413. in od 14. do 3419. ure, pozimi od 8. do 3413. in od 3414. do 18. ure, ob sobotah poleti in pozimi od 7. do Vi 13. in od 3414. do 3419. ure; 'r kočevskem srezu poleti in pozimi od 347. do 12. in od 13. do 3420. ure; v mestu Kočevje poleti od 7. do 12. ure in od 3414. do 19. ure, pozimi od 348. do 12. in od 13. do 18. ure, v sobotah eno uro dalje, to je poleti do 20. in pozimi dol 9. ure; v kranjskem srezu, sodni okoliš Kranj poleti od 348. do 12. in od 14. do 3419. ure, pozimi od 8. do 3413. in od 3414. do 18. lire,, sodni okoliš Tržič poleti in pozimi od T. do 13. in od 14. do 19. ure; v krškem srezu poleti od
6. do 3413. in od 3414. do 19. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. do 19. ure; v mestu Krško poleti 111 pozimi od
7. do 3413. in od 3414. do 19. ure; v laškem srezu poleti in pozimi od 7. do !413. in od 3414. do 18. ure; v trboveljski in dolski občini poleti od 7. do 12. in od 3414. do 3419. ure, pozimi od 7. do 12. .in od 13. do 18. ure; v občinah Laško, Sv. Krištof, Dol pri Hrastniku in Trbovlje sinejo biti trgovinske obratovalnice ob plačilnih dneh Trboveljske premogokopne družbe za eno uro dalje odprte; v litijskem srezu poleti od 6. do
3413.	in od 3414. do 19. ure, pozimi od 7. do >413. in od 3414. do 19. ure; 'r logaškem srezu poleti od 34 7. do 3413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 18. ure; v novomeškem srezu poleti od 348. do 3413. in od 14-do 19. ure, pozimi od 8. do 3413. in od 14. do 19. ure; v radovljiškem sre*«
poleti od 6. do 12. in od 14. do 20. ure, pozimi od 7. do 12 in od 13. do 19. ure; v področju škofjeloške sreske izpostave poleti od 7. do 12. in od 3414. do 3419. ure, pozimi od 348. do 12. in od 3414. do 3419. ure; v celjskem srezu poleti od 347. do 3413. in od 3414. do 3420. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. do
18. ure, v mestu Celju in občini celjska okolica celoletno od 348. do 12. in od 14. do 19. ure; v gornjegrajskem srezu poleti od 347. do 3413. in od 3414. do 3420. ure, pozimi od 7. do 3413, in od
3414.	do 19. ure; v konjiškem in ljutomerskem srezu celoletno od 6. do 12. ure, v občinah Konjice trg, Loče, Oplot-uica, Vitanje in Žice celoletno od 347. do 3418. in od 14. do 19. ure, v občinah Gornja Radgona, Ljutomer in Veržej Poleti od 347. do 3413. in od 3414. do
19. ure, pozimi od 347. do 3413. in od
3414.	do 18. ure; v dolnje-lendavskem in murskosoboškem srezu celoletno od 6. do 12. in o dl4. do 19. ure; v srezih Maribor, desni in Maribor, levi breg poleti od 6. do 3413. in od 3414. do 20. ure, pozimi od 7. do 3413. in od 3414. do 19. ure; v mestu Maribor celoletno od 348. do 3413. in od 14. do 3419. ure; v prevaljskem srezu poleti od 347. do
20. ure, pozimi od 7. do 19. ure; v občinah Črna, Dravograd, Guštanj, Maren-l>erg, Mežica, Muta, Prevalje, Ribnica na Pohorju, Vuhred in Vuzenica poleti od
Položaj Trboveljske
Računski zaključki Trboveljske pre-mogokopne družbe izkazujejo v pretečenem letu velik napredek, ki se nikakor ne ujema s stališčem družbe nasproti rudarjem, kar je na znatno škodo trboveljskim gospodarskim krogom.
Letno poročilo dokazuje, da od leta 1925. kosmati dobiček stalno narašča ter je lani dosegel vsoto 107-7 milijonov dinarjev in se je nasproti dobičku iz leta 1925. dvignil skoraj za 15%.
Nelogično je tudi zmanjševanje davkov, ki so leta 1926. znašali 37-8, lani pa samo 25-5 milijona dinarjev in bili tekom treh let znižani za 12-3 milijona dinarjev ali skoraj skoraj za celo tretjino, dasiravno dokazuje zvišana produk-
7.	do 3413. in od 14. do 19. ure, pozimi od 348. do % 13. in od 14. do 19. ure; v ptujskem srezu poleti od 347. do 3413. in od 3414. do 20. ure, pozimi od 348. do 19. ure; v mestu Ptuj celoletno od
7.	do 3413. in od 3414. do 18. ure; v mestu Ormož poleti od 347. do 3413. in od 3414. do 19. ure, pozimi od 348. do 18. ure; v slovenjegraškem srezu poleti od 348. do 12. in od 3414. do 19. ure, pozimi od 8. do 12. in od 13. do 19. ure; v šmarskem srezu poleti od 347. do 12. in od 13. do 3420. ure, pozimi od 7. do 12. in od 13. do 19. ure; v zdravilišču Rogaška Slatina poleti od 6. do 3413. in od 14. do 3421. ure; v čabarskem srezu celoletno od 6. do 12. in od 3414. do 3420. ure.
Med opoldanskim odmorom smejo biti obratovalnice izjemoma odprte o priliki letnih, mesečnih ali tedenskih sejmov, na soboto pred Veliko nočjo, Binkoštmi in Božičem.
V letoviščih na Bledu, v Bohinju, Kranjski gori, Dovjem, Mojstrani, Dol. Toplicah, Laškem, Rogaški Slatini in Dobrni smejo biti trgovne med sezono odprte od 7. do 21. ure.
Poleg običajnih cerkvenih praznikov morajo biti trgovine cel dan zaprte na 1. decembra (praznih ujedinjenja) in na kraljev rojstni dan (17. decembra) ter med službo božjo na Vidov dan in na dan sv. Cirila in Metoda.
premogokopne družbe.
cijska množina, kakor tudi naraščajoči čisti dobiček, da se družba nahaja v stalnem zviševanju dohodkov.
Cisti dobiček je tudi v stalnem naraščanju od leta 1926., ko je znašal 38-3 milijona dinarjev in se je po treh letih zvišal za 6-8 milijona (ali za 18%) na 45-5 milijona dinarjev. In to navzlic temu, da so se odpisi na račun investicij, ki tvorijo nekako tiho rezervo lansko leto dvignili na naravnost ogromno vsoto 19-6 milijonov dinarjev, medtem, ko je bil leta 1925. ta odpis izkazan z vsoto 1-3, 1926. 6-5, 1927. 18‘4 in 1928. 16-.4 milijona dinarjev. Ako bi tudi upoštevali, da je bil odpis leta 1925. premajhen, je to rapidno zviševanje odpisov težko razumljivo.
Značilno je tudi naraščanje dividend; delničarjem, to še posebej z ozirom na svetovno nazadovanje obrestne mere. Še leta 1027. je znašala dividenda 15%, a se je. Je,ta 1928. dvignila 17*5 % ter to višino tudi lani obdržala.
Ako pregledavamo uspehe družbe im jih primerjamo s stališčem, ki ga ona zavzema nasproti rudarjem ter vzamemo v obzir tudi nižanje, davkov in isto-
časno zviševanje odpisov, dobička in dividend, ki gredo po večini v inozemstvo, moramo ugotoviti da uspehi družbe riiso v skladu z nazadujočim gospodarskim in socijalnim položajem Trbovelj, pa tudi ne s stališčem, ki ga družba zavzema nasproti rudarjem, da z omejitvijo zaslužka znižuje njih kupno silo na občutno škodo trboveljskih trgovcev.
Lesni promet preko Trsta.
Tržaški lesni trgovci se pritožujejo v >Picoolu« zaradi vedno nazadujočega lesnega prometa preko Trsta, ki ne škoduje samo lesnim trgovcem, marveč tudi vsem drugim tržaškim gospodarskim panogam.
Podatki, ki navajajo kot primer promet z leta 1913, kažejo naspro*> tenni letu sicer res ogromno nazadovanje, ker je tedaj bil Trst favorizirana avstrijska izvozna luika. V primeri z izvozom lesa preko Trsta v letu 1918, ko je izvoz zaiašal 232.486 ton in je koncem leta 1928 padel na 94.259 ton, tedaj za 138.227 ton ali skoraj za 60%, je nazadovanje res veliko, vendar razumljivo z ozirom na razpad Avstrije.
Statistika, izvoza zadnjih let pa ne kaže tako velikega nazadovanja, ker je znašal izvoz leta 1926 106.247 ton, 1927 92.366, 1928 94.259 in lansko leto okoli
90.000	ton.
Od skupnega uvoza lesa v letu 1928, ki je zaiašal 132.463 ton, je bilo uvoženega iz italijanskega zaledja 28.529 ton, iz Avstrije 22.020 ton in iz Jugoslavije 76.288 ton.
Te številke doikazujejo dvoje:	1.
ogromno eksploatacijo gozdov <v razmerama prav majhnem italijanskem zaledju in 2. še vedno prevelik delež jugoslovanskega lesnega izvoza na Trst, ki bi. se moral usmeriti na naša pristanišča, zlasti na Sušak, ker gre komaj slaba tretjina preko Trsta izvoženega lesa za Italijo, d očim se več kot dve tretjini izvozita po posredništvu tržaške luke v Grčijo, Francijo in njene kolonije ter v Španijo in Albanijo. Alko pa računamo, da je pni porabi za Italijo les domačega proizvoda favonkzi-
i ran, smemo ugotoviti, da ostane komaj ena četrtina našega — na Trst uvoženega lesa v Italiji za njeno porabo, dočim gre tri četrtine našega lesnega izvoza potom posredništva Trsita v inozemstvo na škodo naših izvoznih pristanišč.
Ker se boje tržaški trgovci, da bo « razvojem Sušaka in z raširitvijo Mar-itinšice delež Trsta na jugoslovenskeni ‘lesnem izvozu še znatno 'padel, pozivajo vlado, naj za prevoz lesa na Trst od državne meje (Postojna, Podbrdo) uvede take tarife, ki bodo sušački ’ luki konkurirale. Kot znano, je naša luška tarifa precej nizka in v večini slučajev enaka tarifi do italijanske meje, bi morale italijanske železnice les do Trsta prevažati takorekoč brezplačno. Vendar stavijo tržaški gospodarski krogi italijanski vladi za vzgled Madžarsko, ki je dvignila svoj vinski izvoz na ta način, da je izvoznikom povrnila voz-' ni no do meje.
Najboljše med najboljšim vrvarskim blagom se izdeluje v
Grosupljem.
Varstvena znamka garantira za izbrano, ne-prekosljivo kvaliteto. To je blago, ki bode zadovoljilo Vaše odjemalce, a Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vil
Gospodarske beležke.
Stalno nazadovanje indeksa cen.
Iz statističnega ekonomskega oddelka Narodne banke razvidimo ponovno nazadovanje indeksa cen na debelo, ki je Pri nas ustanovljen leta 1926 ter takrat določen z višino 100 za posamezne produkte in seveda tudi kot skupni indeks.
Skupni indeks je znašal koncem januarja 93-6, koncem februarja 92-1, marca 91-1 in aprila 89-6. Še bolj pa je skup-ni indeks cen nazadoval nasproti lanskemu letu, ko je meseca aprila stal na 106, kar znači, da so v enem letu padle Pri nas cene na debelo skoraj za 12%.
V primerjavi z lanskimi cenami v aPrilu imajo posamezni produkti sledeče cene:
	1929.	1930.
rastlin, proizvodi	135-7	95-3
živalski „	110-2	99-2
mineralni „	82-8	88-7
industrijski „	95-5	82-1
Od lanskega aprila so se znatno pocenili vsi proizvodi razen mineralij, ki so postale za 7% dražje. Najbolj so se Pocenili rastlinski proizvodi, namreč skoraj za 30%, živalski proizvodi so Padli za 10%, industrijski pa za 14%.
Nazadovanje indeksa cen v času stabilizirane valute je predznak notranjega gospodarskega izboljšanja.
Društvo industrijcev in veletrgovcev
je imelo 14. t. m. v Ljubljani svoj redni občni zbor pod predsedstvom gospoda Ivana Samca.
Letno poročilo poudarja važnost tega društva na polju delovanja za zaščito upnikov. Da kreditne razmere pri nas še vedno niso urejene, temveč se celo slabšajo, priča letošnji porast tožb in opominov, ki jih je društvo izvršilo za dolžnike svojih članov. Važno delo opravlja društvo tudi z informacijami in Vodstvom katastrov nezanesljivih potnikov ter z inkasom.
Število članov vedno narašča ter se je v letu 1928 dvignilo od 107 na 164 in. lani zopet pomnožilo za 15 novih članov.
So zdrava in rdeča ličeca moja, ker mamica kuha mi kavico ,P ROJA'!
Občni zbor litijskega gremija.
Dne 14. t. m. se je vršil občni zbor Trgovskega gremija za srez Litija poet predsedstvom g. Fortunata Čertanca. Iz poročila posnemamo, da je delovanje in stanje gremija tudi letos zadovoljivo, kar priča blagajniško poročilo g. Jožeta Strmana, ki izkazuje 35.820 Din prejemkov in 34.570 Din izdatkov. V gre-miju je včlanjenih 443 trgovcev z 82 pomočniki in 51 vajenci.
Občni zbor logaškega gremija
se je vršil 11. t. m. na Rakeku pod predsedstvom g. Stanka Lenarčiča.
Letno poročilo izkazuje 15.600 Din gremijalnega premoženja ter znaša proračun za tekoče leto 24.532 Din. V gre-miju je včlanjenih 376 trgovcev s 53 pomočniki in 63 vajenci.
Proti previsoki obrestni meri kreditov.
Agrarna i* hipotekarna banka daje raznim denarnim zavodom cenene kredite v svrho pomoči gospodarskim krogom potom posojil na primerne obresti. Vardarski 'ban pa je proti gotovim denarnim zavodom podvzel energično akcijo radi zlorabljanja teh kreditov, ker se je izkazalo, da so nekateri denarni zavodi za posojene vsote zahtevali 12% obresti. Akcija bana Laziča je bila v vseh gospodarskih krogih z zadoščen jem p o zd ra v 1 j ena.
Zroti previsoki obrestni meri za posojila so pričeli pisati tudi beograjski časopisi, obsojajoč izkoriščanje naših gospodarskih krogov od strani raznih bank. Vsekakor je skrajni čas, da se 'zniža obrestna mera v izdatni višini ne samo vlogam, od katerih imajo koristi samo banke, marveč mora predvsem nastopiti čim največ mogoče znižanje obrestne mere za kredite, od katerih bo imelo korist celokupno gospodarstvo.
Beograjski trgovci za deseturni delavnik.
Potom Trgovske zbornice so zahtevali beograjski trgovci na ministrstvu za trgovino in industrijo, da dovoli v Beogradu lOurni delavnik za trgovske obrate. Prošnja še ni rešena.
Za znižanje obrestne mere za posojila.
Finančni minister je sklenil pozvati na konferenco predstavnike denarnih zavodov, ki naj bi določila znižanje obrestne mere za kredite ter na ta način dala bankam zmožnost plasiranja preostanka denarja, gospodarstvu pa omogočila nabavo rentabilnih kreditov.
Tekstilna šola v Kranju.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo se ustanavlja v Kranju državna strokovna tekstilna šola.
Puškarska šola pa je z istim odlokom premeščena iz Kranja v Užice.
Za uvedbo motornih vagonov.
Na prvi seji posvetovalnega odbora ljubljanske železniške direkcije je bila izražena želja, naj se v svrho pospeševanja turističnega prometa uvedejo tudi na naših progah motorni vagoni, ki naj vzdržujejo zvezo z našimi letovišči in .izletnimi točkami.
Obenem se je obravnavala prošnja gospodarskih krogov za znižanje tarif ter za pocenitev najemnin za ležarinske prostore.
Direktor dr. Borko je ob zaključku nasvetoval, naj se glede izboljšanja prometnih razmer gospodarski krogi obračajo na železniško upravo, ki bo storila vse, da ugodi upravičenim željam.
Tvornica ltat’e v Zagrebu.
Ker nazadnje izvoz čevljev, javljajo, da se je indu9trijalec Bata odločil ustanoviti svojo tvornico v Zagrebu, ki bi ■zaposlovala okoli 700 delavcev.
Združene papirnice prešle v domače roke.
Ljubljanska kreditna banka je odkupila od Wiener Bankveren«-a 56.000 komadov delnic, vsled česar je prešlo sedaj podjetje Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode v narodne roke. S tem nakupom je postala Kreditna banka lastnica treh četrtin delnic, vsled česar so tudi na zadnjem občnem zboru odstopili dunajski člani upravnega sveta in bili mesto njih izvoljeni domačini kot predstavniki nove lastnice.
Kolekovanje kartotečnega knjigovodstva.
Doslej je bilo potreba na kartotečno knjigovodstvo lepiti koleke na vsak list posebej in jih pustiti uničiti potom žigosanja pri davčnih oblastvih. Z odlokom finančnega ministra pa se ta praksa ukinja ter se koleki prilepijo in uničijo na prošnji za kolekovanje kartoteke in se predloženi listi kartotečnega knjigovodstva opremijo samo z davčnimi žigi-
Separacijske lokomotive.
Te dni je prispela iz Madžarske prva partija ozkotirnih lokomotiv 135 po številu, ki se bodo uporabljale na bosanskih progah, kjer je bilo doslej občutno pomanjkanje.
Pred obnovo dela v Rudniku.
Posebna komisija, ki je bila odposlana na željo ljudstva v Rudnik (v Srbiji), ker tamošnja lastnica bogatih rudnihov Zlata Mihajlovič iz Beograda že 10 let ne pusti rudnikom obratovati, dasiravno so bogati in rentabilni, je sklenila odvzeti sedanji lastnici vse koncesije.
Monopolski dohodki
v februarju so znašali po objavljenih uradnih podatkih 167-8 milijona dinarjev, skupno pa v prvih 11 mesecih pretečenega proračunskega leta 2203-6 milijona dinarjev. Letošnji februar izkazuje 24-4 milijona dinarjev več dohodkov kot lanski. Skupni dohodek prvih 11 mesecev pretečenega proračunskega leta pa je za 65 milijono v dinarjev večji od zadnjega ter so tudi nasproti proračunu za 11 mesecev za 44-6 milijona višji kot so bili predvideni.
Naš izvoz vina v čehoslovašk«1,
ki uživa na podlagi trgovinske pogodbe iz leta 1024 ugodnostno tarifo, določeno tudi za francoska vina, je kontingenti ra n letno na 110.000 hektolitrov. Ako uvozimo več kot to množino, pridejo v veljavo običajne carinske tarife.
II meljski nasadi
so letos pri nas za eno tretjino manjši od lanskih. Dosedaj se razvija hmelj ugodno in je brez škodljivega mrčesa, dasiravno je nekoliko poznejši v razvoju kot navadno.
Udeležba tujih držav na našem uvozu.
Naš uvoz v prvem letošnjem četrtletju je znašal, kot smo že poročali, 1.740-5 bilijona dinarjev. Na čelu uvoznih držav stoji Češkoslovaška, ki je uvozila 17-5% skupnega uvoza, slede ji: Avstrija s Nemčija s 15-1%, Italija z 12-3%, Anglija s 7%, Madjarska s 5-1%, Amerika s 4-4%, Francija s 3-6%, Indija (Angleška) s 3-2%, Rumunija s 3-1%, Brazilija z 2-7%, Švica z 1-6%, Poljska z 1*5% ter Nizozemska in Belgija z 1 %. Na uvozu je v prvem četrtletju udeleženih še 49 drugih držav, ki so vse skupaj uvozile komaj 5% celokupnega uvoza.
Izletniški vlaki na Gorenjsko.
S pričetkom sezone so uvedeni izletniški vlaki ob nedeljah in praznikih iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico in v Kamnik, ki odhajajo zjutraj iz Ljubljane in se vračajo zvečer. Izletniki imajo na teh progah z izletniškim vlakom polovično vožnjo brez vsakega potrdila ali legitimacije.
Privilegirana izvozna družba
v Beogradu je pričela z poslovanjem. Na ^*'ugi seji upravnega odbora je bil imenovan ravnateljem gospod Leo Gottlieb, ^nani trgovinski strokovnjak iz Zagreba, ki se je doslej uspešno udejstvoval zlasti v žitni trgovini v tu- in inozemstvu.
Zdaj so v delu načrti za poslovanje družbe, od katerega si naše gospodarstvo obeta tem več koristi, ker so se naŠli pri skupnem delu vsi prizadeti gospodarski krogi s sodelovanjem zadružništva.
Pred stabilizacijo dinarja.
Te dni se sklepa v Beogradu v finančnem ministrstvo ob sodelovanju predstavnikov naših denarnih zavodov o zakonski mednarodni stabilizaciji dinarja na sedanji višini.
Turistični vlaki Beograd—Sušak.
Od 18. t. m. naprej so uvedeni iz Beograda propagandni vlaki na Jadran. Vožnja na Sušak in nazaj v Beograd stane 225 Din. Vlaki vozijo na Sušak ob sobotah in se vračajo v nedeljo zvečer v Beograd. Sušak bo nedvomno s to uvedbo mnogo pridobil na tujsko-prometni vrednosti.
Društvo sadnih trgovcev v Mariboru.
Na inicijativo mariborskega trgovskega gremija se je v Mariboru ustanovilo imenovano društvo z namenom podpirati domačo sadno trgovino ter obenem potom poučnih nasvetov dvigniti tudi sadjerejo na stopnjo popolnosti. Ker je ravno sadjereja eden glavnih virov gospodarskih dohodkov v Sloveniji, je priporočati, da prijavijo sadjarji in trgovci s sadjem svoj vstop v gori imenovano društvo, ki posluje v Vetrinjski ulici 4.
Ustanovni občni zbor se vrši v kratkem ter bomo dan objavili.
Asbestna ruda pri Kamniku.
Pri kopanju kaolina v dolini Črne pri Kamniku so naleteli na do 30 cm debelo žilo asbestne rude odlične kakovosti. Gotovo je, da prične družba Črna-Kaolin tudi z izkoriščanjem te nove najdbe. Po izjavi inž. Gottinga se asbest posebno odlikuje po svoji prožnosti in finesi vla-lcenc, da je poraben za najrazličnejše namene.
Nova trgovska družba v Ljubljani.
V trgovinski register je bila vpisana delniška družba »Universal« v Ljubljani z delniško glavnico enega milijona dinarjev, katere delničarji so predvsem veletrgovci in industrijci. Družba hoče osnovati centralno prodajalno in tudi ustanoviti podružnice, v katerh bo prodajala produkte svojih delničarjev na debelo in na drobno.
Ležišča nafte v Bosni.
Že v 'zadnji številki poročamo o vesti sarajevske »Jugoslovenske Pošte«, da so naleteli na Majevici na znatne vrelce nafte v globini 66 metrov.
Strokovna analiza nafte je pokazala, da se zamore z njeno kvaliteto v Evropi primerjati edino le rumunska nafta, ker vselbuje poleg ostalih derivatov tudi 22% bencina.
Ležišča so po dosedanjih strokorvi^aš-kih zaključkih tako obširna ‘in bogata, da bi se zamoglo ob velikopoteznem aksploatiranju pridobivati po 2500 vagonov nafte dnevno. Mnenje strokovnjakov je, da bo mogoče že v dveh letih ležišče tako izkoriščati, da bo znašala dnevna produkcija 50—70 vagonov,,
Za poživitev naše trgovin? s *Poljsk*K
Naše poslaništvo v Varšavi sporoča, da še resna, dobro fundirana, novoustanovljena družba zanima za naše blago, predvsem za vino, sadje, zlasti slive, jabolka in češnje v zabojih, pa tudi za suho sadje in za ribe ter ribje konserve. Naši trgovci naj se obračajo s ponudbami na imenovano poslaništvo v Varšavi, Al. Ujazdovskie — 38.
Davek na izložbe in napise v Zagrebu.
Občinski svet v Zagrebu je naložil občuteai davek na izložbe in reklamne napise. Z uvedbo novega davka, ki bi moral biti uveljavljen te dni, bi morali •plačevati že manjši obrtniki po 5000 do
10.000	Din letno, a srednji in večji trgovci cela do 80.000 Din.
Zaradi te odredbe je naravno nastopilo veliko razburjenje ter so trgovci pričeli snemati napise in odstranjevati izložbe, kar je seveda na veliko škodo zunanjemu licu mesta. Dne .19. t. m. pa so sklicali skupen sestanek vsek prizadetih,. na katerem je bil solidarno sprejet sklep, da se vse izložbe in reklamni napisi odstranijo, ako bo mestna občina vstrajala pri pretiranih zahtevah.
Po širni
Rumunija v znamenju trgovinskih pogodb.
Rumunija se razgovarja za ustvarjenje trgovinskih pogodb sedaj obenem kar z dsetimi državami, namreč s Poljsko, Avstrijo, Čehoslovaško, Anglijo, Francijo, Grčijo, Portugalsko, Španijo, Madžarsko in s Finsko.
Zanimanje Anglije za naše izvozno blago.
»Angleško - belgijski konzorcij se zanima za naše izvozno blago, zlasti za živila: meso, jajca, perutnino in zelenjavo. Blago bi se izvažalo v lastnih vagonih, 'ki so opremljeni s posebnimi 'hladilnicami. Ker je vsled naraščajočih carin na naših dosedanjih tržiščih naš izvoz prisiljen, iskati si novih odjemalcem, 'l)o uresničenje novih zvez našemu gospodarstvu na znatno korist.
■ Stanje posevkov.
Iz poročila našega poljedelskega ministra posnemamo, da je v celi držaji stanje ozimnih posevkov prav dobro, ponekod celo odlično. Dobro kažejo tudi pomladanske setve. Travniki in detelj išča so istotako v najboljšem stanju-Tudi običajna vsakoletna škoda po miših ni tako velika, kot bi bilo pričakovati po mili zimi in je zaznamovano
samo v nekaterih srezih Dunavske in iDravske banovine (Murska Sobota in Dolnja Lendava). Gosenice se niso pojavile v večjih množinah. Sadje kaže slabejše, vendar je njegovo stanje še vedno povoljno; večjo škodo so utrpel® zlasti slive zaradi ščitne uši in tudi del drugega sadja je bil oškodovan vsted dolgotrajnega deževja in spomladanskih mrazov. Vinogradi hažejo v splošnem dobro, le ponekod je škodovala slana-Stanje živine je prav dobro in ni večjih bolezni.
Gospodarsko zborovanje v Dubrovniku.
Dne 25. t, m. se sestane v Dubrovniku konferenca predstavnikov naših gospodarskih organizacij, ki bo obravnavala vprašanje gospodarskih potreb in projekta gospodarske statistike.
n svetu.
Po sklepu carinskega premirja — carinska vojna!
Čudno, a vendar resnično. Večina evropskih držav je baš po sklepu konference za carinsko premirje napovedala zvišanje carin — predvsem agrarnih, ki nas najbolj zadevajo. Tej splošni carinski vojni se je pridružila še bogatit Amerika, kar je povzročilo proteste ni« manj kot 36 raznih držav.
Kanadska trgovina in žito.
Trgovinska bilanca Kanade za prvo 'četrtletje izkazuje letos 129 milijonov dolarjev pa si ve, ki je nastala radi padca cen žitu, kot glavnemu predmetu kanadskega izvoza, ker je letošnji žitui izvoz padel v vrednosti za 231 milijonov dolarjev. Žitna kriza je v Kanadi veliko hujše občutena kot po drugih delih sveta.
Padanje tujskega prometa v Italiji.
Kakor znano, so italijanske trgovinske. bilance iz leta v leto vedno pasivne 'sled velikega uvoza raznih živi jenskih Potrebščin. Lep del tega trgovinskega eKcita pa pokriva tujski promet. Po s Cističnih virih je dohodek iz tujskega Prometa pokrival leta 1924 40% trgovinskega deficita, a se pod fašistično 'mdo ta odstotek vedno niža in je lani Padel že pod 20%.
Pujski promet, ki je v svetem letu ■uiasal rekordno število skoraj poldrugi nulijon tujcev, je v naslednjih dveh letih Uazadoval za eno tretjino, a lansko leto |zkazuje statistika celo manj kot 600,000 'ujcev. ;
Italijanski listi iščejo vzroka temu nazadovanju ter odkrito priznavajo, da tiči S avni vzrok v šikanoznem postopanju luuasti s tujci ter v nenaklonjenosti ita-ijanskih konzulatov v inozemstvu, ki Zahtevajo vse mogoče, predno izdajo omu vizum za bivanje v Italiji. Nemalo krivdo pripisujejo listi tudi neizboljša-nUn razmeram na železnicah, ki ničesar n® store, da bi privabile tujce, nudeč PiU udobnosti. Tudi krivijo načelo predane moralizacije, ki je bila v italijanskih kopališčih uvedena v zadnjem času er odbila marsikaterega tujca. Istočasno Pu bi se morale znižati previsoke cene, a se ne daje povoda govoricam o odi-raju.
Povišanje carinskih tarif v Ameriki.
Kot smo že poročali, nameravajo Ze-mjene države povišati svoje carinske krite, hoteč na ta način poživeti lastno Produkcijo in s tem omejiti brezposel-n°st, ki je na čudo baš v Ameriki na kajvišjem stanju.
Protestom tujih držav proti povišanju S^rin so se pridružili sedaj tudi ameriški gospodarski krogi ter predložili kongresu spomenico, v kateri poudarijo, da zvišanje carin ne bo omejilo *rezposelnosti, ker Amerika itak krije z lastno produkcijo domači konzum in bi s tem socijalni položaj samo poslab-fkl vsled podražitve cen. Obenem pa bi Kle druge države prisiljene s proti-'klredbami zvišati svoje carinske tarife 1,1 na ta način zapreti pot ameriškemu Uvoznemu blagu.
Izboljšanje italijanske zunanje trgovine.
»Agencija di Komac razmotrlva vprašanje italijanske-zunanje trgovine ter ugotavlja, da je v letošnjih,prvih,..štirih mesecih sicer promet z inozemstvom v splošnem zmanjšan, vendar pa znači v tem času izboljšanje italijanske trgovinske bilance za 1.118 milijonov lir nasproti 'istodobni lanskoletni bilanci, ker se je znižal predvsem uvoz aa 1.644 milijonov lir, dočim je izvoz nazadoval v manjšem razmerju za 526 milijonov.
Zmanjšani uvoz je sicer deloma dokaz povečanja lastne produkcije, obenem pa tudi znak omejitve konsuma, spremljajočega neugodni socijalni in gospodarski položaj Italije.
Akcija za pospeševanje živinoreje v Italiji.
Po proglašeni žitni bitki, ki je za Italijo vsekakor zaključena s prav lepimi uspehi, je Mussolini proglasil tudi akcijo za znižanje uvoza goveje živine, perutnine, jajc in mesa ter določil visoke nagrade in podpore za pospešitev domačega gojenja teh gospodarskih panog.
Ker imamo mi v Italiji dobrega odjemalca za našo živino in perutnino, bo naša zunanja trgovina zopet težko prizadeta, ako se pravočasno ne poiščejo nova tržišča. Momentalno sicer kupujejo Italijani pri nas še več razplodne živine, da si na ta način ustvarijo temelje za lastno živinorejo, kar računajo doseči tekom treh let.
Znižanje davka v Franciji.
Po lanskem in predlanskem znižanju davčnih dajatev znižuje letošnji francoski proračun ponovno davčne dajatve za nad 2 milijardi frankov, vsled česar znašajo skupna znižanja davčnih dajatev v zadnjih letih že 5.735 milijonov frankov (13 milijard dinarjev). Razbremenitve so (v milijonih frankov) porazdeljene na socijalne davke 1.4:24, trgovske in prometne 1.320, industrijske in obrtne 1.517-7, rentne 1.477.
Zopet znižanje diskonta. „ ,
Nemška narodna banka je dne 19, t. m. znižala diskontno mero na 4%%.
Italijanska narodna banka je tudi znižala svoj diskont na 5 % %.
Reparacijska banka,
ki je bila ustanovljena na podlagi sklepov zadnje reparacijske konference z namenom, da izvršuje izravnavo mednarodnih plačil, je pričela poslovati ter je prejela že 145 milijonov nemških mark.
Youngovo reparacijsko posojilo v znesku 300 milijonov dolarjev je še vedno predmet razgovorov, ker se še niso zedinili za višino podpisovalnega kurza. Ker dogovori ugodno potekajo, se pričakuje razpis emisije novih papirjev že v teh dneh.
Mednarodni kongres za zaščito upnikov,
ki je bil ustanovljen leta 1880. z namenom gojitve tesnili stikov raznih institucij za zaščito upnikov in zavarovanje kreditov v posameznih državah, se sestane zopet 31. maja na Dunaju, kjer bo zboroval 3 dni.
čehoslovaška trgovska bilanca
v mesecu aprilu pokazuje silno nazadovanje izvoza (300 milijonov Kč), vsled česar je trgovska bilanca v aprilu za 38 milijonov Kč pasivna, d očim je bila lansko leto v aprilu aktivna za 194 milijonov Kč. Vkljub slabemu izidu v aprilu pa je 'bilanca za prve štiri mesce letos še vedno aktivna za 320 milijonov Kč.
Borzna
DENARSTVO.
Gibanje valute	V	tekočem	tednu.
	Uradni tečaj Prosti tečaj		
		Din	Din
1 angleški funt		274-80	275-20
1 amerikanski dolar		56-50	56-54
1 avstrijski šiling		8—	7-98
1 belga		7-90	7-89
1 bolgarski lev		—•409	-•41
1 češkoslovaška krona		1-67	1-68
1 francoski frank		2-216	2-22
1 grška drahma		-•733	-•73
1 hol. goldinar		22-75	22-78
1 italijanska lira		2-963	2-97
1 kanadski dolar		56‘20	56.30
1 madžarski pengo		9-90	9-89
1 nemška marka		13-50	13-50
1 poljski zlot		6-35	6-35
1 rumunski lej		—•3365	—34
1 švicarski frank		10-959	10-96
1 španska peseta		706	6-93
1 turška lira zlata		247—	247—
.1 »lati frank		10-959	10-96
Pobuna radi zabranc sajenja »šmarnice«.
Ker je pruska vlada izdala naredbo, s katero je sajenje »šmarnice« (»direktorja«) zabranjeno, je prišlo v Gerniers-heimu do izgredov, katerih se je udeležilo okoli 5000 vinogradnikov, hotečih naskočiti glavarstvo, kar je orožništvo le s težavo preprečilo.
Padanje cen na debelo v svetu.
Cene na debelo še vedno padajo ter so dosegle koncem aprila že najnizje stanje, ki ni bilo zabeleženo od leta 1916. naprej. Tako so padle cene od začetka tekočega leta pa do konca aprila v Jugoslaviji in v Ameriki za 5% %* v Nemčiji za 6K, v Franciji za 8)4, v Angliji za 10% in v Italiji za 11%.
Nazadovanje angleške zunanje trgovine.
Splošna gospodarska kriza Anglije se še posebej izraža v nazadovanju zunanje trgovine, ki izkazuje v letošnjem prvem četrtletju za 283-5 (lani 306) milijonov šterlingov, izvoz pa 188-6 (lani 211-3) milijonov funtov šterlingov. Pasivnost, ki znaša skoraj 95 milijonov je sicer enaka lanski, vendar pa splošno nazadovanje v zunanji trgovini znači, da se Anglija še vedno ne bliža rešitvi lastne krize.
poročila.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Državni papirji: Vojna škoda projnpt' no 430—430-25, za junij 430—431, 7% Blairovo posojilo 84-25—85, 8% Blairovo posojilo 96 do 97, investicijsko posojilo* 87-50 do 88 agrarne obveznice 54-50, tobačne srečke 45-— ponudba.
Vojna škoda je v stalnem porastu-Sicer stanje neizpremenjeno.
Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 910—915, Kreditni zavod 1^0* Združene papirnice Vevče 130, Ruše 1-Al do 270, Strojne tovarne -75, Narodna banka 8350, Trboveljska premogokopna 435—440, Union 196—197.
Stanje neizpremenjeno.
Tržna poročila.
Baker dražji .
Po nazadovanju cen bakra so se vsled velikih nakupov zaloge hitro zmanjšale. Ugodna cena je povzročila nova povpraševanja, kar je dalo mednarodnemu kartelu povod, da je cene bakru zvi-Sal za 5%.
Padec cene nafti.
Vsled naglo naraščajoče produkcije ■le v zadnjih treh imesecih cena nafti nazadovala skoraj za eno četrtino (22%), JUI1' bo vplivalo tudi na cene petroleja 111 bencina pri nas, ker je sklenila jugoslovanska rafinerija Standard Oil Comp. večje nakupe.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI ' dne 20. maja 1930.
Govedina za kg: v mesnicah po mestu: vrste Djn 22, II. vrste 20: na trgu: govejega mesa I. Din 18-20, II. 16-18, III. Vrste 12—10, jezika 17—20, vampov 8—10, Pljuč 6—8, jeter 16—20, ledic 18—24, možganov 20-25, loja 5—12.
Teletina za kg: I. vrste Din 24—25, II. 20 tl o 22.
■ Svinjina za kg: prašičjega mesa I. Din
II. 22—24, parkljev 6, slanine trebušne 19—20, slanine ribe in sala 24, domačih Prašičev 21—22, slanine mešane 22—23, slanine na debelo 23, masti 24—25, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa I. 30, II. 25 28, prekajenih parkljev 8—10, prekajene Slave 10—12, jezika 30.
. Drobnica za kg: koštrunovega Din 14—15, Jagnjetine 18—20, kozličevine 25.
konjsko meso za kg: I. vrste Din 10, II. Vrste 8.
Klobase za kg: krakovskih Din 42, de-" Večinskih 42, hrenovk 30—34, safalad 30 no 34, posebnih 34, tlačenk 24, svežih kranj-s^ih 35( pol preka jenih kranjskih - 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 25.
Perutnina: piščanec majhen Din 17—20, večji 25—30, kokoš 30—45, petelin 30—40, nomači zajec, manjši 8—15, večji 20— 30.
Ribe za kg: karpa Din 25—30, ščuke 30 no 35, postrvi živih 80, mrtvih 60, klina 20, nirene 15—20, pečenke 10—15.
■ Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din -'■'O—3, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega j*-—56, masla 40—44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 10, eno jajce —•75—1‘—.
Pijače: 1 liter starega vina Din 18—22, novega vina 14—18, 1 časa piva 3—3*50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5'50 do 6.
vKruh za kg: belega Din 5, črnega 4'50, rženega 4-50.
Sadje: luksusnih jabolk Din 12, jabolk I. 10, II. 8, III. 6, ena oranža 1—3, ena limona —'75, 1 kg rožičev 8, fig 10, dateljnov 24 do 40, mandeljev 48, orehov 12, luščenih orehov 44, črešenj 24, suhih češpelj 10—12, suhih hrušk 10, marelc 40.
špecerijsko blago: 1 kg kave Portorika Din 80—84, Santos 52—54, Rio 36—40. pražene kave 1. 100—110, II. 80—90, III. 66 do> 70, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 18. jedilnega olja 17, vinskega kisa 4'50, navadnega kisa 2'50, 1 kg soli morske 2'50, kamene-2'75, celega popra 70, mletega popra 72. paprike III. vrste 32. sladke paprike. p» kakovosti 46, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3’75. čaja Din 80.
Mlevski izdelki za kg: moke št. 0 na debelo Din 4'10—4'25, na drobno Din 4'.50» št. 2 na debelo 3‘55—3'75, na drobno 4'25. št. 4 na debelo 3'20—3'30, na drobno 4‘—. št. 6 na debelo 2’80, na drobno 3\50, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10—12, otrobov 1'75—2, koruzne moke 3-50, koruznega zdroba 4—4-50, pšeničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6—8, II. 6, ržene moke 4.
Žito za 100 kg: pšenice Din 250—255, rži 215—220, ječmena 200—210, ovsa 195—220. prosa 200—210, koruze 150—160, ajde 200> do 220, fižola ribničana 360, prepeličarja 425, 1 kg graha 8—10, leče 8—10.
Kurivo: 1 tona premoga Din 460, kubični meter trdih drv 180, mehkih drv 90.
Krma za 100 kg: sldakega sena Din 100. polsladkega sena 80—90, kislega sena 75, slame 60—75.
Zelenjavo in gobe za kg: glavnate solate Din 6, štrucnate solate 10, ajserice 10—12. berivke 4—5. zgodnjega zelja 24, poznega zelja 10, kislega zelja 3'50, ohrovta 14, kar-fijol 10—12, špargljev 24—30, kolerab 10 do 12, kolerab podzemljic 1, špinače 3—5. kumar 16—18, graha v stročju 6—8, luščenega •graha 15—16, fižola v stročju 36, čebule 1 '50 do 2, česna 10—12, krompirja 0-50—0-75, krompirja novega tržaškega 6—8, kisle repe 2-50—3, korenja 2—4, peteršilja 3—4, zelenjave za juho 3—4, ena artičoka 2, ena malancana 2.
Ljubljanski trg je že bogato založen z zgodnjo zelenjavo in sadjem, ki pa ima še primerno visoke cene.
Oglasi v »Malem trgovcu« se najbolje rentirajo, ker ima med vsemi tisoči naročnikov edino le resne kupce!
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Ruski lesni izvoz.
Lesni trg.
Ravnokar obelodanjeni podatki za ruski lesni izvoz kažejo, da se je v pro-šli sezoni 1928/29 dvignil lesni izvoz za 60% ter dosegel množino 4,765.943 ton, medtem ho je zaašal v sezoni 1927/28 samo 2,986.792 ton.
Kat odjemalec stoji na prvem mestu Anglija, v katero je bilo izvoženih skoraj 3 milijone it on, na drugem mestu je Nemčija z 670.000 tonami, na tretjem Lotiška z nad 200.000 tonami in ji sledi Francija z 150.000 tonami. V Vse ostale dele sveta, predvsem pa v Amerikoje bilo izvoženih okoli 700.000 ton.
Ljubljanska lesna borza.
Promet na Ljubljansk lesni borzi se Se vedno noče razživeti. Kakor se zdi, povzroča še vedno zmedo ruska lesna izvozna ekspanzija, dasiravno ne ustreza pričakovanjem inozemskih kupcev. Glavni vzrok pa je slaba gospodarska konjunktura v državah naših dosedanjih tržišč, ki je povzročila tudi omejitev gradbenega delovanja.
Povprašuje se po sledečem blagu:
Zaboji za dateljne (ca. 100.000 komadov). Tozadevni zaboji so sestavljeni kot aledi: 2 glavi vsaka iz 1 komada: om 32X17X18 mm; 2 stranici vsaka iz 1 komada: cm 66X17X12 mm, iz smreke ali jelke; 1 dno (dvodelno) vsako: cm 06X17X12 nun, 1 pokrov (dvodelen) vsak: cm 66X17X12 mm, iz bora naj bo vsaj dno ali pokrov. — Dobavitelj ima vsekakor možnost pošiljati dno in pokrov, ki kakor znano obstojita iz dveh delov kot sledi: Pokrov: iz 1 komada od 17 cm in 1 komada od 17 cm —34 cm šir.; 1 komada od 16 cin in 1 komada od 18 cm'
Praktični
Mravlje na vrtu.
Malokomu je znano, da odganja paradižnik mravlje. Ako imaš na vrtu mravljišče, ga potresi s paradižnikovimi listi, kar mravlje hitro iprisili k selitve. Natresi paradižnikovih listov tudi na one prostore, ki jih mravlje rade obiskujejo. Drevesnih mravelj se ubraniš na ta način, da napraviš okoli debla ozek prstan (pks) iz;ipltičjega lima«.
= 34cm šir.: iz 1 komada od 15cm in 1 komada od 19 cm = 34 cin šir.: iz 1 komada od 14 cm in 1 komada od 20 cm = 34Cm šir.: iz 1 komada od 13 cm ih 1 komada od 21 cm = 34 cm širine. Dno: iz 1 komada od 17 cin in 1 komada od 17cm = 34cm šir.; iz komadov od 13 cm in 1 komada od 8 cm = 34cm šir.; iz 2 komadov od 12 cm in 1 komada od 10 cm = 34 cm šir.: iz 2 koma-dov od 11 cm in 1 komada od 12 cm = 34 cm šir.; iz 2 komadov od 10 cm in 1 komada od 14 cm = 34 cm širine. Vezava: Vsi deli zabojev morajo biti brezpogojno vezani z dobro železno žico (deb. 2-5 111111), odnosno s pločevinastim železnim trakom, in sicer pokrovi, dna, stranice vsako posebej. Teža: Teža kompletnega zaboja ne sme presegati 5-25 kg, ne sme (pa tudi bitu pod 5 kg. Zaboji morajo biti vsled tega (feioma iz bora, deloma iz smreke, jelke, tako da so solid-nejši in brez nevarnosti prenašajo odgovarjajočo težo. Vsi zabojni deli. morajo biti na eni strani struga n i.
Hrastovi boules, suhi, kakor tudi plohi, suhi najmanj 1 leto. I. vrste, ca. 20 m -Cena frareko vagon meja ali Sušak pristanišče.
■Jelove ali smrekove antene, ca. 300 komadov, obeljene, ravne, zdrave, od 8 do 12 111 dolžine, s premerom v vrhu 5—6 cm in s premerom spodaj 15—17 cm. — Cenjene ponudbe z najkrajšim rokom dobave z navedbo cene franko vagon meja Postojna tranzit.
Rordonali: 40 komadov od 10 111 dolžine, debeline 27/29 cm naprej; 70 komadov od 6 111 dolžine, debeline 24/29 cm naprej. —• Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna.
Bukovi hladi: 3 vagone bukovih lepih hlodov, od 2 111 dolžine naprej, od 30 cm srednjega premera naprej. — Cena franko vagon nakladalna postaja ali franko meja Postojna tranzit.
Borovi plohi: 50 m3 od 16 cm debeline, dolžina 6-30 111, od 16 do 20 cm širine, paralelni, rezani na živ rob, dobava v 1 mesecu, cena franko vagon nakladalna postaja.
nasveti.
Umetna grenčica.
Umetno grenčico (Bitterwasser) si napraviš lahko sam, ako zmešaš 31 gramov žveplenokisle magnezije in dva grama dvojnoogljenokislega natrona v 10 litrih vode. Ko se je raztopniua ulegla na dno in voda izčistila, je grenčica porabila. Zamoreš jo tudi hraniti v zaprtih, ležečih steklenicah na hladnem prostoru.
Bolho v tleh.
Iz lesenega tlaka spravljajo bolhe »ajveč na ta način, da ribajo tla z raz-topnino lizola. To pa povzroča oster duh po lizolu, ki se ga ne znebimo lako kmalu. Mesto lizola s pridom in boljšim učinkom uporabljamo za riba-oje tal žvepleno kislino, katere pride-oeino par žlic škafu vode za ribanje. Duh po žveplu je sicer v začetku tudi zelo oster, vendar ne tako kot lizolov ler prej izgine, učinek pa je siguren. Ker pa se bolhe ne rede samo v razpokah, marveč tudi pod tlakom, kamor Ue prodre voda, je dobro razpoke za-hiazati z mavcem.
Sredstvo proti živinskim ušem.
Pol kilograma mila raztopi v enem litru vode ter jo prekuhaj. Še vreli tekočini prilij 2 litra petroleja ter zmes prav dobro premešaj. Ušivo živinče zmivaj in izpiraj s to vodo, katero pa pred uporabo razredči s tem, da ji dodaš osemkratno množino vode in jo dobro premešaš.
Oljnate barve iz lesa
odstraniš, ako madeže drgneš z deževnico, v kateri je raztopljen lug (Po-losche) in nekoliko ugašenega apna, da znies ni pregosta.
Vrtnice.
Malokdo ve, da se dajo vrtnice razmnoževati tudi s podtaknjenci. Izberi vedno mladike, ki so že odcvetele ter imajo po več očesc, odreži cvet ter prereži spredaj tik pod členom in list odreži do peclja, ostalemu listu ali listoma pa pusti par listov in podtakni mladiko v plitev, s peščeno zemljo napolnjeni zaboj, ki naj stoji v senci. Skrbi, da bo zemlja vedno vlažna. Mnogo pravilno podtaknjenih mladik naredi korenine in te cveto že naslednje leto.
Plesnobo, ki tako pogosto napada zlasti najlepše vrtnice, odpraviš na ta način, da jih večkrat poprašiš z žveplenim prahom, kar je najprimerneje tedaj, ko prično poganjati.
Zlato.
Da-li je zlato pravo, spoznaš na ta način, da na zlatu napraviš majhno zarezico z nožičkom. Zarezica je lepo rumena ter se popolnoma krije z barvo zunanjega zlata. Podrži na tej zarezi žveplo prižgane vžigalice. Pri pravem zlatu ostane zareza še vedno vidna, pri ponarejenem pa izgine.
Ali ste poravnali naročnino!
GOSPODJE TRGOVCI!
PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ. ODJEMALCEM NAŠO PRAVO
KOLINSKO CIKORIJO!
Obvestilo!
MANUFAKTURNA VELETRGOVINA R. MIKLAVC, «Pri škofu*, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufaktumo, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje.
Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jako ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda.
Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka
R. MIKLAUC
„PRI ŠKOFU" - LJUBLJANA
Lingarieva — Medarska ulica — Pred Škofijo
Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk!
»Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke!
Tiskovine
ki jih potrebujete v Vašem poslovanju: \ Račune, pisemske papirje, memorandume, cenike, naročilnice v blokih, kuverte, etikete ter sploh vse komer-cijelne tiskovine Vam dobavi hitro in lično izdelane po najnižjih cenah
Tiikarna »MERKUR" Ljubljana
Gregorčičeva ulica 23 - Telefon 2552
Za večja naročila zahtevajte proračune I
san
VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
ZALOGA SVEŽE PRAŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBAI ZAHTEVAJTE CENIK!
Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Mali trgovec«, to konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur*: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.