MAJ
2. po Velik.
Atrmazij Aleksander I. Monika Pij
Janez L. G.@:+ Stanislav
8	n
9	p
10	t
11	S
12	e p
14	S
15	N
16	p
3.	po Velik.
Gregor N. Antonin Mamert, škor Pankracij, muč. Robert + Bonifac _©
4.	po Velik. Janez Nepomuk
LOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST K AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Grgan of four Slovenian Organizationsj
KAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJXN 8LOVEST8H
LI FY y ZDRUŽENIH BRŽAVAH , AMERIŠKIH,
ŠTEV. (NO.) 89.
CHICAGO, ILL., PETEK, 6. MAJA — FRIDAY, MAY 6, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Evropa ugiba, kaj ji bo prinesel sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem. — Pričakujejo se še bolj razburkani časi za Evropo. — Teatralni sprejem Hitlerja v Rimu.
Rim, Italija. — Oči cele Evrope so te dni obrnjene s pozornostjo in obenem s strahom proti italijanski prestoli-ci, Rimu, in bržkone ne zastonj in brez vzroka: Usoda celega kontinenta in možno tudi ostalih delov sveta, je namreč odvisna od tega, kaj bosta odločila v svojih razgovorih, ki jih vodita tukaj dva najmogočnejša moža moderne zgodovine, Hitler in Mussolini. Zelo dvomljivo je, da bi se ta dva moža, znana po svoji razboritosti in ambiciji, pogovarjala o tem, kako prinesti med evropske narode mir in ljubezen, in je zato pričakovati, da bodo njuni razgovori rodili za Evropo le še bolj razburkane čase, kakor pa so že sedanji.
Kakor je bilo že omenjeno, bo svet najbrž kaj malo izvedel, kaj se govori na sedanjih konferencah med nemškim Fiihrerjem in italijanskim du-cejem. Podalo se bo seveda uradno poročilo o tem, toda to bo sestavljeno tako, da se bo iz njega videlo le površje, dočim bo jedro ostalo tajno. Resnični dogodki, ki bodo razgovorom sledili, bodo šele pokazali, kaki sklepi so se izvršili.
Točasno je tudi popolnoma nejasno, kateri je pravzaprav snubec, ali Hitler, ali Mussolini. Kar se govori, so samo u-gibanja. Tako trdijo nekateri, da je Hitler prišel snubit, in sicer za pomoč in moralno podporo, ako bi se mu zdelo potrebno, da udari na Ceho-slovaško, in v vojni z Anglijo in Francijo, ki bi se utegnila izcimiti iz tega. Seveda bi dobil Mussolini za to pomoč primerne koncesije in odškodnino od Hitlerja.
Drugi pa zopet pravijo, da je Mussolini tisti,ki išče uslug. Ne ravno, da bi nameraval zopet kje udarttv, fin da zato potrebuje Hitlerjevo podporo, marveč to potrebuje le kot protiutež proti- Angliji in Franciji, da bi od teh lažje kaj več izvil. Je torej Mussolini nekak politiični žongler, ki gleda, da vzdrži ravnotežje na obe strani in da od obeh strani tudi vleče v svoj prid.
Skoraj gotova stvar pa je, da se je moral v glavnih točkah doseči sporazum ined Mussolinijem in Hitlerjem, še predno je ta prispel v Rim, kajti to pomembno potovanje bi se gotovo ne izvršilo, ako bi se videlo, da se bo končalo s polomijo. Tajnost je, kaj ta sporazum obsega, toda tudi to se bo videlo, in sicer kmalu, kajti ta dva moža nimata navade, da bi izgubljala dosti časa.
Hitlerjevo potovanje po Italiji, od Brennerja do Rima, je bilo naravnost triumfalno. V vseh mestih, skozi katera je vozil njegov posebni vlak, se je nagromadilo ljudstva, da vidi lo znamenito osebnost. Višek sijajnosti pa se je dosegel v Rimu samem. Sprejem tukaj je bil tak, da je menda Hitlerju samemu jemal sapo. Vlak se
ODLOČNOST
PAPEŽA
V teh dneh se upal obsojati
nazijsko svastiko.
Grad Gandolfo, Italija. —
Med tem, ko se je to sredo vsa oficijelna Italija klanjala Hitlerju, se je pa nasprotno iz tukajšnjega gradu, ki služi papežu Piju za letovišče in ki je samo 17 milj oddaljen od Rima, zaslišala popolnoma drugačna beseda. Pri avdijenci, ko ga je obiskalo 500 novo-poročenih parov, je namreč papež obsodil nazijsko znamenje svastike, s katerim se je Rim odel te dni. "Na praznik sv. Križa Kristusovega" je dejal, "še razobešajo v Rimu zastave z drugim kjrižem, kfi je vse prej kakor -Kristusov. To ni primerno niti kraju, niti času."
-o-
ROPARSKA DRUŽBA UJETA
Chicago, 111. — Dva moška in neko dekle so si skušali prislužiti lahek denar na ta način, da so napadli avtomobili-ste, ki so morali na križiščih čakati pred rdečo lučjo. Njih poslu pa je zadnji torek zvečer napravila policija konec in vse tri ujela. Na križišču Ashland in Diversey so oropani nekega J. Weinsteina. Ta pa je takoj nato poklical nekega policista in ga z avtomobilom odpeljal nazaj na mesto ropa. Vsi trije so bili v resnici še vedno tamkaj.
-o-
NJEGOVO LASTNO BLAGO MU SKUŠALI PRODATI
Chicago, 111. — James Grimes se je zadnji torek ravno vračal domov, na 6249 Kenwood ave., s policijske stražnice, kjer je naznanil, da mu je bil njegov avto ukraden, ko sreča na cesti tri moške, ki so valili avtomobilsko kolo. Ustavijo ga in mu ponudijo kolo na prodaji. Gifimes pogleda in vidi, da je to kolo njegovega lastnega avtomobila. Poklical je policijo, ki je aretirala te tri moške in povrhu pozneje še četrtega, kateri je avto ukradel.
-o-
ZMAGA PREDSEDNIKOVEGA PRISTAŠA
Jacksonville, Fla. — Pri primarnih volitvah zadnji torek je na demokratski listi zmagal za senatorsko nominacijo dosedanji senator Pepper, ki je vnet podpornik Roosevel-tovega programa. Njegov opo-nent, poslanec Wilcox, je po glasovi!} ostal daleč za njim.
ZBOROVANJE ANTANTE
Jugoslavija, Rumunija ložaj.
Cehoslcvaška in razmotrivajo po-
je ustavil na novem kolodvoru, ki ga je ukazal Mussolini zgraditi nalašč samo za Hitlerja. Od tam so gosta v slovesni povorki, sestojeČi iz kočij, odpeljali v kraljevo palačo; Hitler se je pri tem vozil s kraljem Emanuelom.
Sinaia, Rumunija. — V tukajšnjem mestu se je v sredo otvorila dvodnevna konferenca med zastopniki držav male antante, Jugoslavije, Čehoslo-vaške in Rumunije. Zborovanje se vrši pod vtisom zadnjih dogodkov, ki so izpremenili zemljevid Evrope in postavili države pred popolnoma nova vprašanja. Zato se bo tudi razmotrivanje vodilo predvsem o tem, kako stališče naj zavzame mala antanta napram Nemčiji, ki je postala zdaj soseda Jugoslavije in ki istočasno tako silovito ogroža Čeho-slovaško. Brez dvoma bodo imeli zborovalci težavno stališče, zadeti pravilni korak. -o-
SVOJEVRSTNA ZAVAROVALNINA
Chicago, 111. — Na juridič-ni fakulteti Northwestern univerze se je neki dijak, po imenu Jos. Higgs, spravil na za-varovalninski biznes, ki pa je precej svojevrsten, in je v resnici nekaka stava. Dijaki se "zavarujejo" pri njem proti temu, da na kak dan ne bodo vprašani v šoli, in mu za to plačajo pristojbino po 50 centov. Ako je tak dijak kljub temu vprašan, mu mora Higgs plačati zavarovalnino, in sicer $3.50. Ni še znano, ali bo Higgs s tem obogatel, ali ne.
SVARILO ANGLEŠKIM LISTOM
London, Anglija. — Tukajšnji min. predsednik Chamberlain se očividno silno boji, da bi se Anglija na kak način ne zamerila fašističnim diktatorjem. Na zborovanju društva angleških časnikarjev zadnji torek je zato izrekel opomin, naj se v listih ogibajo vsega, kar bi moglo užaliti kako tu-jezemsko visoko glavo. Listi bodo to svarilo brez dvoma u-poštevali, ker ne marajo priti v navzkrižje z vlado, dasi je Chamberlain obenem povda-ril, da nima nikakega namena, omejevati svobodo tiska.
ČLOVEKOLJUBEN NAČRT
Ženeva, Švica. — Eden odborov Lige narodov je zadnji torek objavil predlog za zaščito otrok v slučaju vojne. Po tem načrtu naj bi se v vsaki državi, katera je v vojni, določile tri varne zbne,- v katere naj bi se spravili otroci in bili tam varni pred bombami, plinom in drugimi vbjnimi grozotami. Vprašanje je le, ali se bodo te zone upoštevale, kadar zgrabi svet vojna blaznost.
KR1ZEMSVETA
—	Tokio, J*aponska. — Na podlagi novega mobilizacijskega zakona je ukazano vsem odrastlim osebam na Japonskem, da se morajo registrirati pri policiji. Pri tem bodo morali navesti, v kakem delu so izurjeni "in koliko imajo denarja na banki.
—	Madrid, Španija. — Ar-tilerija nacijonalistov si je zadnji torek zopet vzela to mesto za tarčo. Trikrat je izvršila kaiionado proti njemu, in sicer po vseh njega delih. Število civilistov, ki so bili pri tem ubiti, se računa na okrog 50.
—	Pariz, Francija. '— Tukajšnja vlada se pripravlja,da bo stavila zakonski predlog, po katerem bi se uvedla tudi v mirnem času smrtna kazen za špijonažo. Zdaj se smatra veleizdaja le kot kriminalni čin.
-o-
N AZIJI GROZE ŠKOFU
Stuttgart, Nemčija. — Kako "prostovoljne" so bile zadnje nazijske volitve, nam nudi dober dokaz katoliški škof Sproll iz Wiirttemburga. Škof je odklonil, da bi šel na volišče, češ, da je na listi poslancev dosti takih, ki so odkriti sovražniki krščanstva. Takoj drugi dan pa je prejel škof od tajne policije svarilo, naj se umakne, češ, ako bo ostal v mestu, ne morejo garantirati za njegovo varnost. To je pomenilo toliko kakor njegov izgon. Te dni pa je neki nazij-ski list javno zahteval od škofa, da mora resignirati, češ, da je s tem, ko ni šel volit, kršil vatikansko-nemški kon-kordat.
MILJ A RD A
ZA LADJE
Predlog za ogromno ojačenje vojnega brodovja odobren od obeh kongresnih zbornic.
Washington, D. C. — Zed. države bodo dobile ogromno povečano bojno mornarico tekom prihodnjih let. Senatska zbornica je namreč zadnji torek odobrila predsednikov predlog, da se v ta namen izda nad eno miljardo dolarjev, in sicer z večino 56 glasov j proti 28. Poslanska zbornica je predlog že prej sprejela in je torej potrebna le še konferenca zastopnikov obeh zbornic, da se izravnajo razne razlike.
Predlog med drugim določa, da zgradi vlada nadaljnjih 46 bojnih ladij in 950 pomorskih aeroplanov. Dočim je zbornica dovolila, da se lahko prekorači dosedanja velikost bojnih ladij ki je bila 35,000 ton, je pa senat omejil to le na pogoj, ako take večje ladje grade druge države, ki so podpisale londonski pakt. Debata o tem predlogu se je vodila v senatu cela dva tedna.
-o-
OTROKOM BODO PREISKOVALI SLUH
Chicago, 111. — Pod vodstvom WPA se bo tekom enega leta bavilo 200 izvedencev s tem, da bodo preiskovali šolske otroke v chicaških nižjih šolah glede njih sluha. Ugotovljeno je namreč, da je dosti otrok nekoliko gluhih, česar pa niti sami, niti njih učitelji ne vedo, in to stanje ovira otrokov napredek. Omenjeni izvedenci bodo zdaj vsakega otroka posebej postavili pod preizkušnjo, in sicer na ta način, da ga bodo v kaki mirni sobi postavili 20 čevljev daleč in mu kaj -šepetali. Ako otrok ne bo slišal, bo to zna-čilo, da je njegov sluh pomanjkljiv, in tak otrok bo nato postavljen v prve klopi v šoli. Ker je v Chicagi okrog 350,-000 šolskih otrok, bo vzela ta preiskava eno celo leto.
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vsikdar uspeh!
Iz Jugoslavije
Hudo osleparjen posestnik Pretnar s Suhe pri Škof ji Loki na Gorenjskem, ko je v Ljubljani prodajal krompir. — Slovenske butare so postale izvozno blago. — Smrtna kosa.— Razne nezgode in drugo.
KRAT TRAGEDITE
* :	: - M
~vr\ OEfi.
[ITI	Slika kaže vhod v premogovnik v Grundy, Va., v katerem je pred kratkim pri eksploziji izgubilo
življenje 45 delavcev. I? tega vhoda je ob času nesreče bruhnil ogenj 50 čeveljev daleč.
Zgodba z ljubljanskega trga 1
Ljubljana, 15. aprila.— Posestnik Anton Pretnar s Suhe pri Škof j i Loki je postal na krompirjevem trgu na Šent-petrskem nasipu žrtev drzne sleparske potegavščine. Ko je napravil že nekaj dobrih kupčij in se je pravkar pripravljal, da zadnjo zalogo krompirja odpelje stranki na Cesto na Rožnik, je prestašen opazil, da mu je izginil listnica, v kateri je imel že precej izkupička. Ljudje v soseščini so ga potolažili, da je listnico bržkone v pomoti vrgla v svojo torbico gospa s Ceste na Rožnik, ki je malo prej pri njem naročala krompir, pa si je pri njem izposodila listnico, da jo je imela za podlago, ko mu je na listek pisala svoj naslov. Pretnar se sicer ni mogel spominjati, da bi bil listnico dajal gospej v roko, a se je vendarle rad oprijel te poslednje bilke upanja. A ko je prišel pod Rožnik in poiskal gospo, je na svojo žalost izvedel, da v resnici ni bilo tako. Ko je gospa pisala naslov, je bila vzela svojo_ legitimacijo iz torbice, ki jo je po o-pravljenem pisanju spet vrgla nazaj. Ni izključeno, da so si prav kakšni rafinirani pajdaši, ki so sporazumno Pretnarju izmaknili listnico, za pretvezo izmislili možnost, da je listnico gospa vzela s seboj, a medtem ko je Pretnar poln upanja vozil pod Rožnik, so lahko mirno izginili s plenom.
-o-
Butare izvažajo
Ljubljana, 11. aprila. — Pred vojno ljubljanski trg še ni tako poznal butar. Toda iznajdljivi duh naših ljudi se je na nasvet mnogih podpornikov in širite!jev domače industrije, lotil izdelovanja butar kar na debelo. Ljubljanski trg in tudi" mnogi kraji na deželi so bili zadnje dneve poplavljeni s temi butarami. Vozili so jih na Gorenjsko, na Dolenjsko, zlasti tudi v Belokrajino. Ljudje so dobivali naročila za butare celo iz mnogih mest naše države, tako iz daljnega Skop-lja, Niša, Belgrada, Subotice in iz mnogih hrvatskih mest.
Butare pa so postale zadnja leta tudi izvozni predmet. Prihajajo naročila iz Budimpešte, z Dunaja, iz Prage, Berlina in celo iz Pariza. Ni čuda, da je pri tej domači obrti našjp zaslužka v zadnjih treh tednih mnogo siromašnih in kmečkih' družin. Računajo, da je v omenjenih krajih napravilo nad 150 družin po 200 do 300 butar različne Velikjosti. Letos cenijo, da je bilo narejenih nad 50,000 butar po vseh dobrunj-skih in sostrskih krajih.
-o-
Karambol
Ludvik Bezjak, 20 letni delavec s Pobrežja pri Mariboru se je peljal s svojim dvokole-
som, pa je zavozil vanj neki osebni avto. Karambol je bil tako silovit, da je Bezjaka vrglo v velikem loku na tla in je pri tem prišel pod kolesje avtomobila, ki ga je vlekel še nekaj metrov naprej. Dobil je hude notranje poškodbe, dvo-kolo je bilo pa popolnoma zmečkano.
-o-
Smrtna kosa
Na Qlincah, tržaška cesta 77, v Ljubljani, je umrla Vera Capeljnik. — Na Viru pri Domžalah je umrla Frančiška Pučko,žena uglednega kamnoseškega mojstra in vzorna krščanska mati. — V Ljubljani je umrla Elizabeta Sevšek, stara 75 let.
Dve nesreči
Iz Strug pri Dobrempolju je bil pripeljan v ljubljansko bolnico 17 letni delavec Franc Horvat. Ko je nalagal hlode, mu je težak hlod padel na nogo in jo zmečkal. — V šoli pri Dev. M. v Polju so se otroci med odmorom igrali. Med tem je 13 letni mizarjev sin Franc Tomšič iz Zgornjega Kašlja nesrečno padel in se prav nevarno pobil. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnicoj
-o-
Nevaren konj
Družino Jurija Stritarja iz Godiča pri Kamniku je zadela huda nesreča. Po naključju je prišel njih 13 letni sin preblizu domačega konja, ki ga ie brcnil s tako silo v trebuh, da je fant nezavesten padel na tla. Hitro je prišel zdravnik, ki je odredil prevoz v bolnišnico v Ljubljano, kjer je fant po par dneh podlegel notranjim poškodbam.
-o-
Vlom na Brezovici
Neke noči so neznani vlomilci razbili šipo na trgovini Valentina Zora na Brezovici. Odnesli so velike količine bla-. ga,-zlasti manufakture ter je škoda precejšnja.
-o'- Wf'gpiS!
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom, potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V-Jugoslavijo:		V Italijo:	
Za:	Din:	Za:	Lir:
$ 2.55....	.... 100	$ 6.50....	.... 100
$ 5.00....	.... 200	$ 12.25....	.... 200
$ 7.20....	.... 300	$ 30.00....	.... 500
$10.00....	.... 420	$ 57.00....	....1000
$11.65....	.... 500	$112.50....	....2000
$23.00....	....1000	$167.50....	....3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
3849 We»i Cermak Road CHICAGO, ILL.
'tran 2
•AIVIERIKANSKI SLOVENEC'
Amerikanski Slovenec
Petek, 6. maja 193S
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ur&novijcn leta 1821,
Izhaja vsak Oan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja !n tiska:
pDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd ..Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
_$5.oo _ 2.50 . 1.50
Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta_____ 3.00
Za četrt leta_________1.75
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameriefi, Established 1891«
Issued daily, except Sunday, lion-day and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription: For one year __
For half a year__
For three month* _
.$5.00 . 2.50 . 1.50
mih. Ni dosti upanja, ampak ni nemogoče. Merodajni slovanski krogi bi morali vsaj poizkusiti upostaviti slovansko falango zopef Hitlera, ko gre vsem za življenje in smrt. Vsaj številno bi Nemce nadkriljevali kar s sto mi-ljoni, notranje bi ne bili tako strnjeni, kakor so Nemci, ampak vsaj — smrt bi jih lahko strnila, združila, in če bi jih, doživi Hitler lahko usodo Napoleona.
Stari fajmošter, poreče kdo. Naj. Ali ima kdo kako drugo zdravilo zoper to slovensko in slovansko smrt?
osamezna številka
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For hali a year____3.00
For three months __________ J.75
3c Single copy
3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa brez podpisa se no ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office Rt Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
?L\

'»iW

Hitler v hiši!
(Konec)
Skozi vseh dvajset let se je slišalo: Srb molze Slovenijo. Bes ga butni, ako je jo. Stavim pa, da ni pojedla toliko davkov redna vojaščina; žandarmerija je prav po nepotrebnem veliko pojedla, in zopet ste žandarmerije sami krivi, ako je vlada hotela obstati, ker je morala radi samega upornega duha postaviti za vsakega državljana žandarma. Je pretirano, pa ni pretirano. Bes naj butne Srbe, ako so le molzli. Obžalujem, če so, pravim pa, da iz nič ni nič. Bile so morda upravičene pritožbe radi jezika, slovenskega in hrvaškega, ampak narod se je lahko neovirano jezikovno izobraževal, in prav jezik, narodna govorica je neobhodna podlaga vsake izobrazbe in vsakega duševnega napredka. Svobode ni bilo, žal, in marsičesa ni bilo. Vprašam pa: ali je bila krivda le pri Srbih? Ali sploh more priti do svobode v državi, ko hoče vsaka vas biti svobodna republika? Kdo je kriv, da ni bilo svobode? Ampak sem prepričan, da bi bilo prišlo do prave svobode pri daljšem izobraževanju naroda na podlagi narodne govorice. Pišem, naj krvavi srce, pogojno. Hitler stoji vsaj pred hišo. Morda ne pride v hišo. Ako bi pa prišel? Ali Nemci ne bodo molzli? Bojim se, da bodo kar klati začeli. Hitler ne bo več stara mačeha, Avstrija, kjer smo morali jezik držati za zobmi, Hitler bo ta jezik kar odrezal, bogami, da ga bo, ako pride. Korošcem je že odrezal tisti majčken jeziček, kateri jim je dozdaj še, ostal. In če Hitler uspe v vsem, bo odrezal jezik prav vsem Slovanom in kdo mu bo branil in bi mu mogel braniti?
Slovenci. Ako Hitler nastopi. In če bi se Jugoslavija vzdignila kot en mož, bi bila le palček proti orjaku. Slovenci sami niti palček niso. Pojavi pokazujejo na to: po-parjenost, skoroda obupnost. Ni jim zameriti. Drugo je, da pišem. Tudi socialist in komunist prizna, da gre za življenje in smrt. Življenje je mogoče, ako nastanejo nepričakovani zapletljaji, ki bi podrli Hitlera. Konkretnih vidikov za take zapletljaje ni, mogoči pa so, in upamo celo, da nastanejo. Smrt je gotova, če ne bo zapletljajev. Kaj storiti? Nastane vprašanje: kakšna smrt? Ali naj Slovenci sami položijo glavo pod sekiro? Ali naj se po-greznejo v kismet? Skoroda izgleda, da je nekaj slične-ga. Niti ganiti se več ne upajo. Kuharica jih stranuje. 'a vidjm še nekaj drugačnih pojavov. Je nekaj prerekanja in — prepira. Vrlo značilno. Toča se vsiplje na klerikalce, ker so pri vladi, celo klerikalci se dvigajo zoper klerikalce, vladne klerikalce. Tako pišejo. "Slovenec" je nekaj zapisal o nekem Hitlerjevem izreku glede manjšin. Mislim, da niso tam tako naivni, da bi ne spoznali, da je to
lU
VAŽNO ZA WILLARDČANE Wiilard, Wis.
Vsem faranom, kateri la-stujete lote na farnem pokopališču sv. Družine se naznanja, da ste uljudno vabljeni na važno sejo ki se vrši v nedeljo 8. maja ob 2. uri popoldne v farni dVorani, kjer se bo izvolil poseben odbor, kateri bo skrbel za red in snago na pokopališču. •— Poleg tega je še več drugega važnega za rešiti, ki se tiče vsakega, kateri iastuje parcelo na pokopališču.
Zelo važno je to za tiste, ki so vzeli lote na pokopališču takorekoč samo na besedo. Vsi taki naj se zglasijo prihodnjo nedeljo na seji, ali pa v žup-nišču, da izpolnijo pogoje, ka-koršne se od njih zahteva, j odbor drugače si takorekoč sami' avtomatično razlastijo pravico do lot na pokopališču.
Poleg tega se daje v vednost vsem, ki lastujejo lote na farnem pokopališču, da vpo-?tevate sklep glavne farne seje, da namreč poravnate ases-ment v znesku $2.00, kateri je naložen na vsako loto v svrho kritja stroškov, ki so nastali zadnjo jesen, ko smo na pokopališče postavili velik betonski križ.
Frank Perovšek, cerkv. ta j. -o-
TEM, KI LJUBIJO POŠTENO ZABAVO
Milwaukee, Wt3.
Vsem našim rojakom v Mil-i waukee in okolici se naznanja, da bo meško Izobraževalno društvo in dr. Krščanskih žena in mater od fare Presv. Trojice priredilo skupno domačo zabavo v Tivoli dvorani na 729 So. 5th St., Corner National Ave. Veselica bo v nedeljo 8. maja. Zabava se bo pričela že popoldne ob 3. uri in bo trajala naprej pozno v noč. Igrala bo izvrstna godba, ki bo zadovoljila mlade in stare ple salee. Da bo vsak dobro po-strežen, za to bodo poskrbele naše slovenske žene. — Kdor je bil zadnjič v tej dvorani na naši zadnji domači zabavi,sem prepričan, da ga tudi sedaj ne bo manjkalo. Vstopnina v dvorano za moške bo 75c, za ženske 50c, za ctroke 15c. Ženske, katere bodo s seboj prinesle kake prigrizke,bodo proste vstopnine.
delala kratek čas. Zato prosimo slovenske ro-
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
Za vstopnino, katero bodo j člani plačali pri vratih, bodo le slama. V sili nekdo muhe žre, za slamo se kdo prime, pri mizah potem dobro po-Ampak hudo pada radi te slame. Tako gre naprej, veči- ltreženi z Jedjo in pijačo. Po-lioma drug zoper drugega, očitanja, rekriminacije, kle- ^ tega jim bo 1)a še tfodba vetve. Tako v teh prvih trenutkih.
Morda pride do nekega preobrata, ko postane nevar nost smrti še bolj očitna. Moja sodba ni merodajna. Po mojem pa bi se morali vsesti prav vsi Slovenci brez izjeme stranke ali mišljenja skupaj za mizo in se posvetovati, kakšna naj bo smrt, Če že pride. Gre za vse. Konec bo, če pride Hitler, tega, kar zastopajo vsi, klerikalci, liberalci, socialisti, komunisti; smrt bo za vse. Kakšna naj bo smrt? Nekako .samomor, ali pa morda junaška smrt? Jaz bi bil mnenja, da naj umrjejo Slovenci junaške smrti, v borbi za življenje in smrt, dasi je smrt gotova tudi pri junaški borbi. Upajmo, da ne pride do tega, če pa pride, naj bi padli kot junaški narod. To je moje mnenje.
Še ena misel mi prihaja. Morda pride še takim, ki bi jo mogli uresničiti. Zapletljaji lahko še rešijo. Vidim rekriminacijo: Srbi so že prodali Slovence in Hrvate, da se sami zavarujejo. Ne morem verjeti prodaje, niti ne, da bi bili Srbi tako naivni, in ne videli, da pridejo jutri sami na vrsto, ko hoče Hitler korakati do Bagdada, kakor že Viljem. Prodaja mi ne gre v glavo. Zapletljaji. Od zunaj bi morali priti. Kako? Od Anglije, Francije, morda Amerike? Morda, ampak težko, da hi. Vsaj skusiti bi morali vsi Slovani, da pridejo zapletljaji od njih sa*
jake, naj ne prezro tega vabila. Če vam je le mogoče, pridite. S seboj pa pripeljite svoje družine, pa tudi prijatelje, da se z njimi seznanimo. Prostora bo dovolj za vse in prepričan sem, da bote vsi u-deleženci zadovoljni, ko bo zopet vesela zabava kot je bila enkrat zadnjič, na kateri je bil vsakdo dobro postrežen. Mi bomo vsakemu iskreno hvaležni za obisk in mu tega ne bomo nikoli pozabili, zlasti ne, kadar bote vi vabili na vašo zabavo. — Ves čisti dobiček bomo obrnili za barvanje cerkve Presv. Trojice. — Na veselo snidenje v Tivoli dvorani v nedeljo 8. maja, kamor vas uljudno vabi pripravljalni
G. R. -o---
VEDNO KAJ NOVEGA V MINNESOTI
Ely, Minn.
NaŠi katoliški skavti grupe 173 in 174 so priredili na večer 24. aprila Minstrel show v Washington šoli. Bila je to ena najboljših prireditev v sedmih letih, odkar imajo skavti svoje slične prireditve. Pesmi so bile pete v angle škem in slovenskem jeziku in ena celo v španskem jeziku, katero je pel Slovenec Kalan. Kakor se poroča, nameravajo prirediti slične prireditve po Mesaba Range. Navzoče občinstvo je raznim točkam tako aplavdiralo, da so morali več točk ponoviti. Tako je imelo občinstvo dve uri in pol izvrstnega užitka za malo vstopnino. Z malo izjemo so člani zgoraj omenjenih skavtskih družin sami Slovenci, sinovi naših slovenskih staršev.
Staršem Mr. in Mrs. Louis Jakich so dne 28. aprila pokopali 10 letnega sina. S par drugimi tovariši je šel v bližnje jezero lovit ribe. Nesreča je hotela, da mu je spodrsnilo in je padel v globoko mrzlo vodo. — Staršem Jakich naše sožalje.
Tukaj imamo pravo aprilsko vreme. Ta teden od 25. aprila smo imeli že električno nevihto, za tem dva dni in dve noči dež in na konec tega nam danes ko to pisem, 28. aprila, siplje sneg. Vse nižine so zalite z vodo.
Dne 23. aprila je imel naš Slov. Amerikanski klub svoje redno zborovanje', na katerega je dospel Mr. J. Andolšek, administrator nove mladinske organizacije. Mr. Andolšek nam je v angleškem in slovenskem jeziku razložil vse točke, ki
predpisujejo, katere mladeniče se sprejme v taborišča, v svrho,da se tam poučijo v raznih strokah, kot mehaniki, zidarji, itd. Poleg poduka prejemajo tam tudi hrano in nekaj v gotovini. Zal, da ne sprejmejo tja mladeničev v splošnem, ampak le one mladeniče, katerih oče je na reliefu ali zaposlen pri WPA. — Obiskal je zborovanje tudi Mr. Peter Fu-gina, profesor publične šole in podpredsednik jugoslovanske radio ure. Priporočal je, da bi se slovenska mladina učila jezika svojih staršev.
J. J. P.
-o-
NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC
Iz St. Lovrenca na Dolenjskem in okolice.
8. aprila je udarila strela med hudo nevihto v hruško in v skedenj Matije Spreitzerja na Planini nad Črnomljem. Zgorel je skedenj in pa šupa Jožefa Koniga.
11. aprila je nenadoma umrl v St. Jerneju na Dolenjskem učitelj* Franc Golob.
Nekaj posebnega se sliši iz Trebnjega. Pripovedujejo, da so ustanovili tam nekateri de-lomržneži društvo postopačev. Društvo šteje nekaj članov,tudi enega častnega in enega podpornega. Po njih pravilih je vsakemu članu prepovedano delati, in če koga zasačijo, da dela, ga kaznujejo s globo 1 Din, kadar se kaj denarja nabere, ga pa zapijejo. To je pa menda še več, kakor po a-merikansko! Tako društvo bi v Ameriki najbrž ne izpilo dosti vina!
6. apr. so spremili k večnemu počitku v Svibnem gospodarja in posestnika Mih. Zajca.
Na Raki pri Krškem pa sta zapustila solzno dolino Franc Aljaž iz Dol. vasi, in Lojza Vagner, roj. Črnič, ki je bivala na Češkem in se je pečala z izvažanjem sadja iz naših krajev.
Mestna hranilnica v Črnomlju bo začela izplačevati 20. apr. vse vloge, ki so znašale lani zadnjega decembra 5000 Din.
17. apr. na veliko nedeljo zjutraj ok. 5. je izbruhnil požar v gospod, poslopju gostilničarja Vojka Šribarja v Gradcu pri Litiji. Ker je bilo v skladišču par tisoč kg sena, je bilo naenkrat vse v ognju in ni bilo mogoče nič rešiti. Škode je ok. 50,000 Din, zavarovan pa je bil za 20,000 Din.
V svojih dopisih po novem letu sem sporočal, kako ugodno zimo smo imeli letos pri nas, skoraj brez snega, pač pa smo hodili po prahu, name-ftu snegu in ledu. Sporočil sem tudi, kako se je narava že meseca marca vzbudila in je začelo zeleneti in nekatero saclje cvesti, kakor črešnje, marelice in breskve, tudi orehi so bili že močno odgnali. Toda bali smo se, da bo vse to prezgodaj in da bo mraz ali slana kasneje vse to zamorila. In naša slutnja se je izpolnila in naš strah uresničil, že v začetku aprila. Prve tri dni aprila smo imeli sicer še prav le-
pe sončne in tople dni, vsaj smo imeli 1. apr. pop. v senci celo 24 C. topline, Temenica pa je imela 12 C topline. V noči od 3-4 apr. pa je nastal silen vihar, bliskalo se je in grmelo, deževalo in snežilo in zapal se sneg, ki je pa potem čez dan zginil. 5. apr. zj. pa smo imeli — 4 C zime. Mraz ali slana je uničila marelice, breskve, črešnje in orehe, pa tudi trto, ki je bila vsled tako ugodnega vremena v marcu že odgnala. Popoldne ob 3 pa je kazal toplomer samo 7 C topline in od takrat imamo le neugodno in hladno vreme. 8. apr. je kazal toplomer pop. celo samo 4 C topline. Od 10—12 apr. cvetno nedeljo, veliki pondeljek in torek, 3 dni skupaj, pa je brila silna bur j a, kakor ni nikdar pozimi, da ljudje niso mogli nič delati na polju, in 11. veliki pon-deljek smo imeli zjutraj 5 C zime, 2 stopinji zime več, kakor pa lani po Božiču na dan sv. Štefana. Temenica pa je imela samo 7 C topline, 5 stopinj manj, kakor pred 10 dnevi. Tudi velikonočni prazniki niso bili lepi in prijetni, posebno ne velikonočni pondeljek. Zjutraj je deževalo, potem pa snežilo, kakor v najhujši zimi in to 18. aprila.
Ta letošnji april ni samo pri nas tako izredno nenavaden in neugoden, mrzel in snežen, ampak, kakor poročajo časopisi, tudi v mnogih drugih krajih. "Slov." je pisal 16. apr.: V Bosni že nekaj dni divja pravo neurje. V Bosni vlada hladno deževno in deloma tudi sneženo vreme, v Hercegovini pa divja ledena burja, ki neusmiljeno uničuje sadno drevje in letino. Po nekaterih krajih je burja tako močna, da podira dimnike s kmečkih hiš. — "Slov." 13. apr.: Pretekli teden so se v Visokih Tatrah usipali veliki snežni plazovi. Dva velika plazova sta zasula cesto, ki vodi v Morske Oko. Plaz je bil tako velik, da je na cesto nasulo snega do 10 metrov na globoko. — "Slov." 14. apr.: Sneg na Vezuvu. Sredi aprila je nastal velik mraz ne le v Gorenji in Srednji Italiji, mar-
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Obisk
Chicago, 111. — Tukajšnji rojak Mr. Gregor Gregorich je imel obisk iz severne Min-nesote in sicer iz Eveletha. Bila sta pri njem Mr. Tony De-bevec in John Klemencich. Vsi trije so obiskali naš urad in si ogledali tiskarno. — Mr. Tony Debevec je oče muzikan-ta, ki igra s tukajšnjo Foys-Debevec orkestro. — Hvala za pozornost in obisk!
Nesreča rojaka
Strabane, Pa. — Tukajšnji rojak Jos. Tomšič je bil pobit pri delu v rovu in se nahaja v Mercy bolnišnici v Pittsburg-hu.
Vest iz stare domovine
Cleveland, O. — Rose Vato-vec. je te dni dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Vareji, fara Rodik pri Trstu v zasedenem ozemlju umrla njena mati Jožefa Rožanc, v visoki starosti 78 let. Zapušča enega sina, hčer, sestro, vnuke in več sorodnikov; tukaj v Ameriki pa že omenjeno hčer, eno hčer v Barbertonu in eno v Pennsylvania ter enega sina.
Smrt pijonirja
Windsor Heights, W. Va. — V bolnišnici v Wheelingu je pred kratkim umrl Viktor Hribar, star 57 let. Doma je bil iz vasi Aržiše pri Litiji. Tukaj zapušča ženo, sina in dve hčeri, v Pennsylvaniji pa brata.
Rojakinja umrla
Cadillac, Mich. — Tukaj je že prejšnji mesec umrla rojakinja Mary Rus, rojena •Stajer, na Calumetu, Mich. Umrla je v starosti 30 let, po vzletni bolezni.. Zapustila je moža, enega sina, tri hčere, starše in dva brata ter več sorodnikov, ki se. najlepše zahvaljujejo vsem, ki so pokojno prišli kropit, kakor tudi
več tudi v Spodnji tia do kon- + i • , ' ca Kalabrije Po v.eh JuznTh kl S° dar°VaIi Za SV'
Apeninah je zadnje dni močno snežilo ter je padlo do 20 cm snega. Tudi ognjenik Vezuv je1 ves v snegu, kar je v čudnem nasprotju s cvetjem in zelenjem, ki je okoli in okoli po vsi nižji pokrajini. Žal so hude burje zadnjih dni na cvetočih mandeljih in breskvah napravile mnogo škode. Ker je od nedelje dalje burja bila posebno huda, je tudi pomorski ptomet v Tirenskem morju močno trpel. — K sklepu naj dodam še tole glede letošnje zime !in spomladi do danes. 20. apr. Lani je pisal "Slov." z dne 21. decembra št. 291 pod. naslovom: "Kakšna bo letošnja zima" po mnenju prof. Sandstroma: Imeli bomo v glavnem letos precej milo zimo, pač pa bomo prihodnjo spdmlad doživeli še precej pozno hud mrzli sunek.
L Šašelj
ae )n vence; sosedom, ki so jo spremljali k zadnjemu počitku in slovenskim farmarjem, ki so prišli na pogreb.
Na operacijo
Strabane, Pa. — V Mercy bolnišnico v Pittsburgh, se jc moral podati radi operacije na želodcu rojak John Urbančič.
Nesreča
Cleveland, O. — V Sandusky, O., v bolnišnici se nahaja 21 letni Paul Ronko, ki se je hudo poškodoval pri padcu motornega kolesa, ko se je vračal iz Chicage. Našli so ga , v obcestnem jarku blizu Sandusky, O., s prebito lobanjo.
Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvojega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost.
(114)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs

i .11...i 'v/ kjzsss '.m "js u ■ .»i ... UNITED' rtiATLBS 'mnfiiu¥i£?{nc.
Brown je nameril svojo močno pest naravnost Tarzauu v brado, toda Tarzan se jo umaknil in pest se je samo obdrsnila ob njegovem licu. Nasmehnil se je početju vročekrvnega in leo je sani o na lahko položil roko nad njegovo glavo, se je Brown kot je bil dolg in širok znašel olj stezi na tleh.
"Pozabil si Napoleon, da ima tudi še nekdo drugi moč," je nekoliko šaljivo pripomnil Tarzan. Tibbs je pa s široko odprtimi očmi gledal tu prizor in ves v strahu bil prepričan, da je Brown s svojim naglim dejanjem razjezil belega velikana, ki se bo sedaj prav gotovo kruto maščeval nad obema.
Nič manj prestrašen seveda n« bil Brow n, ko je okusil moč tega nagega tujca, ki se je izdajal za Tarzana. Toda Tarzan ni bil niti najmanj jezen. Vri topil je k Brownu, kot bi - ft.ne bilo nič zgodilo in k& vzdignil rekoč: "Ne pozabi, da sem jaz Tarzan ud opie in kar jaz rečem, je treba ubogali."
Brown je Tarzana samo pogledal, nato ko je videl da se mu ga ni treba bati, je rekel. "Dobro! sedrflj ko sem jih dobil, vem." — Jaz grel« in po-iščem l.ady Jane in Annette," reče Tarzan. "Jaz tudi," pripomni Brown. "In jaz," ponudi Tibbs. Tarzan je zanikal, toda ni' ju hotel več pustiti bama.	i
Petek, 6. maja 1938
•AMERIKANSICI SLOVENEC*
Stran 3
Slovenski Cleveland zopet odnesel glavno zmago
Kampanja je bila živahna kljub slabim časom, ki zadajajo našim delavskim družinam hude udarce. — Kljub temu ameriški katoliški Slovenci vzgledno in požrtvovalno podpirajo svoj slovenski katoliški tisk.
Z dnem 30. aprila letos se je zaključila letošnja kampanja za razširjenje katoliškega dnevnika "Amerikanskega Slovenca". Huda borba je bila zlasti med Clevelandom, Chicago, Milwaukee in Jolietom. Vse je zgledalo, da bota Chicago in Milwaukee Cleveland porazila in bi ga tudi, da ni Cleveland napravil tako širokega koraka ob zaključku prve polovice kampanje. Tako pa je ta za več deset tisoč glasov skočil naprej ob zaključku prve polovice kampanje in je potem tekom druge polovice kampanje tudi ves čas ostal daleč v ospredju.
MR. ANTON GRDINA iz Clevelanda, Ohio, je dosegel najvišje število glasov in je s tem izvoljen častnim maršalom vseh naročnikov lista "Am. Slovenca" in je kot glavni zmagovalec deležen glavne nagrade: KRASNE SREBRNE KUPE.
i
Drugi glavni zmagovalec je MR. JOŽEF FAJFAR iz Chica-ge, ki je izvoljen za častnega podmaršala in je kot tak deležen druge glavne nagrade ZLATE URE.
Tretji glavni zmagovalec je pa MR. ANTON JELENlC iz Jolieta, ki je izvoljen za častnega pribočnika maršalu in kot tak deležen tretje glavne kampanjske nagrade, ki je: KRASEN DALJNOGLED.
Njim, kakor vsem agitatorjem, ki so za nje agitirali, da so tako častno zmagali v minuli kampanji, izreka list "Amerikanski Slovenec" iskrene čestitke, pa tudi prav iskreno zahvalo za pogumno in naudušeno agitacijo, posebno pa še za veliko požrtvovalnost, ki so jo doprinašali za povzdigo katoliškega dnevnika. Naj dobri Bog vam vsem, karkoli ste v tej kampanji doprinesli za razširjenje katoliškega tiska med nami vse obilno poplača. Bog živi Vas junake katoliškega tiska! "Amerikanski Slovenec" je ponosen na Vas!
Iskrena hvala pa tudi vsem drugim številnim spoštovanim uglednim kandidatom (tinjam), ki so se kampanje udeležili, a niso imeli sreče, da bi dosegli glavno zmago. To pride drugič. Sreča se ustavlja zdaj pri temu, drugič pri drugemu. Dasi je bila pravcata vojska med nami, zdaj naj bo sklenjen lepi božji mir rned nami in imejmo zavest, da smo, se vsi borili za en namen, za močnejši in večji katoliški tisk med nami. In to je glavno kar šteje. Da bi dosegli zmago katoliške miselnosti je nas vseh skupni cilj. S to zmago bo zmagal Kristus med nami in to je koncem konca cilj nas vseh, ki delujemo za katoliški tisk.
Vsem kandidatom, vsem agitatorjem, zastopnikom (cam) in
vsem posameznim naročnikom naj iskrene j a zahvala za vse, karkoli je kdo storil v tej kampanji za dnevnik "Am. Slovenec"!
Zdaj pa poglejmo, kako se je vršila bitka zadnje dni kampanje:
MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio, je dobil od: Mr. Frank Perovšek, Willard, Wis. 625 gl.; Mr. Ludvig Hoge, Bridgeport, Ohio 600 gl.; Mr. Math Jamnik, Leadville, Colo. 875 gl.; Mr. Frank Smole, Barberton, Ohio 375 gl.; Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio, 3 nove, 63 starih naročnin, kar da 15,575 gl.; Mr. Frank Stavec, Bedford, Ohio 375 gl.; Mr. John Hochevar, Bedford, Ohio 250 gl.; Mr. Anton Tomšič, Strabane, Pa. 250 gl.; Mrs. Matilda Ropert, Cleveland, Ohio 125 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio, 2 nove in 4 stare naročnine, kar da 3125 gl.; Mrs. Dorothy Derbies, Steel ton, Pa. 750 gl.; Mrs. Ana Gliha, Cleveland, Ohio 425 gl.; Mrs. Mary Grum, Forest City, Pa. 125 gl.; Mr. Ludvik Peru-šek, Willard, Wis. 250 gl.; Mr. Jakob Resnik, Cleveland, Ohio, 1 novo in 6 starih naročnin, kar da 4000 gl.; Mr. Jacob Drašler, Moon Run, Pa. 375 gl.; Mr. Anton Grdina sam, 600 gl.; Mr. Steve Potočnik, Detroit, Mich. 375 gl.; Mr. Andrew Košir, Waukegan, 111. 1150 gl.; Mrs. Elizabeta Simtič, Niagara, Wis. 137 gl.; Mrs. Ivana Gregorka, Waukegan, 111. 250 gl.; Rev. A. P. Podgoršek, Ellinwood, Kans. 300 gl.; Mr. Math F. Kobe, Calumet, Mich. 125 gl.; Mr. John Turk, Calumet, Mich. 125 gl.; Mr. Anton Kosmrl, Ont., Canada, 150 gl.; Mrs. Ana Lumbert, Farrell, Pa. 125 gl.; Mr. Ivan Biščan, Farrell, Pa. 125 gl.; Mrs. Kristina Kolar, Gilbert, Minn. 250 gl.; Mr. Joseph Rakovec, Greenwood, Wis. 250 gl.; Mr. John Iller, Dearborn, Mich. 250 gl.; Mr. Carl Kovačič, Uniondale, Pa. 250 gl.; Mrs. Xeller, Amityville, N. Y. 250 gl.; Mrs. Katherine Hrvat, Tooele, Utah 275 gl.; Mrs. Mary Tomsha, Valley, Wash. 125 gl.; skupaj to pot je dobil 33,212 NADALJNIH GLASOV.
MR. JOSEPH FAJFAR, Chicago, 111., je dobil te dni od: Mr. Matija Kobe, Chicago, 111. 150 gl.; Mrs. Anna Jane, Chicago, 111. a00 gl.; Mr. Lawrence Verbek, Whiting, Ind. 250 gl.; Mrs. Mary Gričar, Cudahy, Wis. 250 gl.; Mrs. Josephine Sebenc, Milwaukee, Wis. 250 gl.; Mrs. Julia Bistan, Milwaukee, Wis. 125 gl.;' Mr. Fi'ank Jerin, Oglesby, 111. 1625 gl.; Mr. John Denša, Chicago, 111. 150 gl.; Mr. Joseph Sušteršič, Calumet, Mich. 450 gl.; Mrs. Lucira Gregorčič, Milwaukee, Wis. 4 nove in 71. starih naročnin, kar 20,675 gl.; Mrs. Agnes Jordan, Milwaukee, Wis. 100 gl.; Mr. ■ožef Fajfar sam je dobil 4 nove in 21 starih naročnin, kar da 10.300 gl.; skupaj da to 34,625 NADALJNIH GLASOV.
MR. ANTON JELENlC, Joliet, 111., je dobil od: Mr. Joe Sku-kic, Fontana, Calif. 1 novo in staro naročnino, kar da 5250 gl.; Mi". Auton Krašovec, Manistique, Mich. 125 gl.; Mrs. Katarina ^ajuk, Ottawa, 111. 1000 gl.; Mr. Joseph Bregar, Standard, III. 687 K1-! Mr. Marko Bluth, Joliet, 111. 2875 gl.; Mrs. M. Kostelec, Rock-d;de, 111. 275 gl.; Mr. Anton Slrukel, La Salle, 111. 1000 gl.; Mr. 'T(>hn Kramarich, Joliet, 111. 7762 gl.; skupaj da to 18,974 NADALJNIH GLASOV.
Naši lefninp stmagovaleil
*
MR. JOŽEF FAJFAR Drugi glavni zmagovalec letošnje kampanje "Am. Slov.", ki je dobil 166,341 glasov. S tem je izvoljen za častnega podmaršala naročnikov "Am. Slovenca".
Mri
MR. ANTON GRDINA
Prvi glavni zmagovalec v letošnji kampanji lista "Am. Slovenec", ki je dobil 205,737 glasov in je s tem izvoljen častnim maršalom vseh naročnikov lista "Am. Slovenec."


MR. ANTON JELENICH
Tretji glavni zmagovalec, ki je dobil tekom kampanje 135,536 glasov in je s tem izvoljen za častnega pribočnika maršalu.
MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa., je dobil te dni od: Neimenovana, Morgan, Pa. 2625 gl.; Mr. John Likon, Monessen, Pa. 125 gl.; Mr. Klučevšek sam poslal 625 gl.; Mrs. Mary Cadonič, in Mr. Jos. Bahorich, iz Pittsburgha, Pa. sta poslala 2000 gl.; skupaj to pot je dobil 5375 NADALJNIH GLASOV.
MRS. AGNES MAHOVLICH, South Chicago, 111., je dobila te dni od: Mr. Anton Bakše, So. Chicago, 111. 275 gl.; Mr. Candid Grmek, So. Chicago, 111. 750 gl.; skupaj to pot 1025 NADALJNIH GLASOV.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo., je dobila te dni od: Mrs. Josephine Richter, Epumclaw, Wash. 1250 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis. 2250 gl.; Mr. John Smrekar, Millston, Wis. 250 gl.; Mrs. Mike Prebil, No. Chicago, 111. 250 gl.; Mr. John Porenta, Reliance, Wyo. 250 gl.; Mrs. Mary Koshir, Mellen, Wis. 250 gl.; Rev. C. Zupan, Pueblo, Colo. 250 gl.; Mrs. Theresa Major, Longmont, Colo. 250 gl.; Mrs. Antonia Frlan, Cokedale, Colo. 125 gl.; Mrs. Mary Kocman, Pueblo, Colo. 250 gl.; Mr. J. Sladich, Greenwood, Wis. 250 gl.; Mrs. Josephine Meglen, sama poslala 4450 gl.; Mrs. Marie Prisland, Sheboygan, Wis. 875 gl.; Mrs. Mary Polajnar, Oregon City, Ore. 250 gl.; Mr. Mich. Kapsch, Colo. Springs, Colo. 500 gl.; Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 1650 gl.; Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo. 250 gl.; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont. 1625 gl.; Mr. Peter Majerle, Kansas City, Kans. 125 gl.; skupaj to pot dobi 15,350 NADALJNIH GLASOV.
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn., "je dobil te dni od: Mrs. E. Smolich, Aurora, Minn. 250 gl.; Mr. Jos. J. Pe-shel, Ely, Minn. 875 gl.; Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. 500 gl.; Mr. John Morgal, Willard, Wis. 250 gl.; Mrs. Anna Plemel, Northome, Minn. 250 gl.; Mr. Matt Mayerle, Nashwauk, Minn. 250 gl.; Mr. Joseph Mayerle, Nashwauk, Minn. 750 gl.; Mr. Math Kastelic, Eveleth, Minn. 250 gl.; Mr. Jožef Labernik, Iron Junction, Minn. 125; Mr. Andrej Lautižar, McKinley, Minn. 250 gl.; Mr. John Otrin, Ely, Minn. 625 gl.; Mr. Frank Laurich, Chis-holm, Minn. 2875 gl.; Mrs. Frank Ulchar, Gilbert, Minn. 675 gl.; Mrs. Angela Schneller, Virginia, Minn. 125 gl.; Mrs. Katarina Kochevar, Greaney, Minn. 375 gl.; Mrs. Johana Kastelic in Mrs. A. Nemgar, Eveleth, Minn. 2 nova in 14 starih, kar da 4000 gl.; skupaj to pot dobi: 12,425 NADALJNIH GLASOV.
Zmagovalci v kampanji so torej:
MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio.........................205,737 glasov
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111.....................................166,341	"
MR. ANTON JELENICH, Joliet, 111.................................135,536 "
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.................124,040	"
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn............. 91,636	«
MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa........... 39,545	"
MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111..............9,125	"
REV. JOHN SHOLAR, Duluth, Minn............................... 5,375	»
RAZNO
SV. PAVEL NA ZNAMKAH
Zadnja izdaja grških znamk je prinesla veliko novost. Na znamkam po 7 drahem je upodobljen sveti apostol Pavel, ki Grkom pridiga na griču pri Akropoli. Na novih znamkah po 10 drahem je upodobljena cerkev sv. Demetrija iz 6. stoletja, na znamkah po 15 drahem pa je ovekovečen umik mohamedancev iz Carigrada.
-o--
ZLATA VOZOVNICA
Župan švedskega mesta Gefleja, ki je bil trideset let član upravnega sveta železniške družbe Goteborg — Da-lerne — Gefle, je stopil sedaj v pokoj in ob tej priliki mu je železniška . družba darovala prosto vozovnico, ki bo veljala za vse življenje. Ta vozovnica ima še to posebnost, da je izdelana iz čistega zlata.
Mother's Day Favorite
One of mother's favorite flowers, the peony, it is reported will arrive from the South in time for Mother's Day. This is a favorite flower with many, and like the chrysanthemum, even a few make a wonderful display.
Florist wholesale and retail shops report that in potted blooming plants, chief Mothers' Day interests is in the rambler rose bushes and; thohydrangia. One reason for this popularity is that these plants after use indors can be planted outside in the garden to grow and bloom again in season.
Favored by the warm, sunny days of spring, the florist can produce cut flowers and plants in greater volume so that prices for Mothers' Day are usually much lower than for the holidays during the winter and late spring. Many Mothers' Day gifts can be purchased for as little as a dollar. Most florist shops have the smaller foliage plants in pottery for even less. More elaborate plants and cut flower offerings are available up to what anyone chooses to spend for the Mothers' Day occasion.
TRIDESETLETNICA
OBSTANKA ŽUPNIJE SV. DRUŽINE .V KANSAS CITY, KANSAS ' '
« 1
fa vaza.. je vedno polna na MOJ dan"
MATERIN DAN
- - nedelja, 8. maja - -
Vaš cvetličar i m a dosti cvetličnih daril po nič več kakor $1.00
POKLIČITE SVOJEGA CVETLIČARJA
in
IZRAZITE S CVETLICAMI
©
(Dalje)
15. avgust 1908 je bil vesel in pomenljiv dan. Cerkvica je bila dodelana in blagoslovljena; darovala se je v njej prva sveta maša. Gospod župnik, velik prijatelj petja, je sam zvežbal pevce za prvo peto sveto mašo. Vroče molitve polne dolžne zahvale so se dvigale k evharističnema Jezusu, ki si je ta dan izvolil to malo svetišče za svoj kraljevi prestol. Pozabljeni so bili vsi napori, težave in trudi. Solze veselja so polzele faranom po vzra-doščenih licih. V njih srcih pa so se budili novi sklepi, delali novi načrti. Naše delo še ni končano. Treba še šole, kjer bi se naša mladež vzgajala v pravem katoliškem duhu; in kolikor krajevne razmere dopuščajo učila ceniti jezik njih roditeljev. Kjer poleg cerkve ni šole, tam ni prihodnjosti.
Kmalu se je, sicer ne z visoke line, ampak iz nizkega ponižnega zvonika, oglasil mili glas zvona in vabil farane k službi božji .. . Bil je vlit v St. Louis-u za §137.65. Prvi zvonar je bil priden dečko Ivan Geršič, kateri je zgubil svoje mlado življenje v svetovni vojski na Francoskem, in sicer prav zadnji dan, dan pred premirjem. Ravno ta zvon še danes vabi ljudi k Sv. Družini. Kolikokrat je že njegov glas vabil in klical dobre in slabe k sveti maši in drugim cerkvenim opravilom. Kolikim je žalostno klenkal na njih zadnji poti. Sameva visoko v zvoniku. Ko bi se kdo usmilil in mu napravil na vsako stran enega tovariša. Kako lepo bi bilo z ubranim zvonenjem in veselim pritrkavanjem bi oznanjali vesele praznike in klicali verno ljudstvo od blizu in daleč v božje svetišče.
Še isto leto je bila zadaj za cerkvijo postavljena mala dvorana, ki naj bi služila trojnim namenom: za šolo, društvene seje in prireditve. Ni bila šala začeti šolo brez učitelja, brez šole, brez denarja. A požrtvovalnost gospoda Kompareta ni poznala mej. V jeseni je začel šolo. Vpisalo se je 12 otrok. Njih učitelj je bil g. župnik sam. Naslednje žeto se je število učencev skoro podvojilo.
Na veliko žalost župljanov je bil 9. januarja 1910. g. župnik odpoklican v St. Louis. Gredica je bila nekaj časa brez pastirja. Nemški frančiškani so med tem časom opravljali za Slovence službo božjo. Meseca avgusta pa je prišel p. Engelbert Polak O.F.M.
^ P. Engelbert ni držal rok križem. Sam poln mladeniškega ognja, ki ga je prinesel iz bele Ljubljane, znal si je na izredni način pridobiti in navdušiti tedanje mladeniče, katerih je bilo precejšnje število, za delo. Vsepovsod so mu šli na roke. Samo z mladeniškimi prispevki je slikal cerkev. Te slike še danes pričajo v cerkveni dvorani o požrtvovalnosti nekdanjih mladeni-čev. Ne samo to. Veliko so darovali za kras oltarjev: antipen-dij, prte, svečnike in drugo. Za časa njegovega delovanja tukaj, je bila župnija afilirana z lea-venworthsko (župnijo) škofijo. Ko je meseca majnika zapustil župnijo so vsi žalovali za njim, posebno še mladeniči.
Sosednja hrvatska fara je že tedaj imela slovenske šolske sestre iz Maribora za učiteljice. "Ce jih imajo Hrvatje, zakaj bi jih ne imeli mi?" mislili so Slovenci. Pa kako jih dobiti, saj ni bilo šole, ne stanovanja? Nikdar se niso dali vgnati v kozji rog. Bili so izredno iznajdljivi, kadar so hoteli kaj doseči. Posrečilo se jim je. Sestra Klotilda, ki je bila tedaj pri sv Janezu, je sprejela vodstvo te male šole. Vsako jutro je hodila poučevat slovenske otroke, a po šoli se je vrnila nazaj k sv. Janezu. Seve-
da je to bilo precej težavno; po leti radi vročine, po zimi radi mraza. Pogumna pijonirka ni prišla iskat udobnosti v novi svet. Zavedala se je, zakaj je žrtvovala domovirto, da pomaga svojim rojakom in sploh človeški družbi, kjer koli more. Pregovor pravi: Vsak začetek je težak. Tudi ta je bil.
P. Engelbertu je sledil p. An-zelm Muren 0FM., ki pa je ostal tu samo dva meseca. V kratki dobi dveh mesecev si je postavil spomenik — živ spomenik — ustanovil je Materinsko društvo ali Oltarno društvo, ki še danes pridno deluje v dobrobit cerkve. Marsikak tisočak so že zbrale marljive članice tega društva v podporo cerkve. Zraven pa tudi ves ta čas dajale lep zgled svojim družinam, ko mesec za mesecem redno pristopajo skupno k svetemu obhajilu, kjer dobivajo duhovno moč, ki jo tako silno rabijo pri vzgoji njih mladine.
Ravno tedaj, ko je odhajal p. Anzelm, je prišel iz zelenega Štajerja č. g. Anton Leskovic. Novodošli gospod je bil vesel, da je dobil faro, farani pa tudi, da so dobili slovenskega duhovnika. Vsak njegovih prednikov se je skazal na ta ali drugi način. Tudi č. g. Leskovic ni zaostal. Lotil se je šole, ki je bila silno potrebna. Mala dvorana ni odgovarjala vsem zahtevam. Leta 1912. bila je kupljena parcela z hišo poleg župnišča. Še isto leto je bilo zidano na tem prostoru šolsko poslopje z dvema šolskima sobama. Hišica, ki je bila prej na parceli, pa je bila postavljena na novo stavbo in prirejena za stanovanje sester. Na jesen tega leta sta prišli dve sestri iz Maribora in prevzeli šolo. S. Klotilda je šla v Joliet na novo ustanovljeno postojanko. Dokler šolski sobi nista bili dovršeni, poučevali sta sestri še v dvorani. Na praznik presve-tega imena Jezusovega je bila šola privatno blagoslovljena. Naslednji dan, pravi sibirski dan, je bil prvi pouk v novi šoli. Seveda, z novim šolskim poslopjem so si nakopali precej velik dolg, okoli $11,000. Kot dober gospodar se je gospod župnik trudil, da bi zmanjšal za malo faro precej občutno breme. Ljudje so mu vsestransko pomagali. Za čas njegovega bivanja tukaj so posamezne družine kupile lep križev pot; tudi umetno izdelane svečnike, ki še sedaj krasijo oltar. Dobili so jih iz Ljubljane.
5. šušca 1916. je č. g. Leskovic estavil Kansas. Sprejel je slovensko župnijo sv. Družine na Eveleth, Minnesota. 8. aprila pa je zavzel izpraznjeno mesto č. g. Jno. Perše, dolgoletni župnik in ustanovitelj slovenske župnije sv. Jožefa v Leadville, Colorado. 17 dolgih let je deloval med koloradskimi Slovenci — rudarji. Ko je postavil lepo cerkev želel je poleg nje videti tudi njeno sestrico — šolo. To bi se tudi zgodilo, ko bi mu trdosrčni rev-matizem prizanesel. A ta se je začel oglašati in mu prekrižal vse lepe načrte. Ločiti se je moral od lepega planinskega kraja, ki se mu je tekom let tako prikupil in šel iskat zgubljeno zdravje. Po zdravnikovem nasvetu je šel v sončno Kalifornijo, in od tam pozneje v Florido. Mir in ugodno podnebje je pripomoglo, da so se zgubljene moči vsaj deloma vrnile. Bil je zopet zmožen in tudi voljan delati. Ostavil je Leadville za vedno. S seboj je pač nesel velik zaklad dobrih del in žrtev za katere mu bo plačnik Bog sam. Božja Previdnost določila mu je drug delokrog — Kansas.
(Dalje prih.) -o-
Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah?
*
Sfran 3

■ar- irr-i —» um i r i -- - • ■■
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 6. maja 1938
"Dušica"
n
ROMAN
r—i	/
SpUala B. Orcxy Prevedel Paulu«
Tiho je bilo .nekaj časa v udobni, ljubki sobici. Margareta je imela oči zaprte, vse sile svoje krepke volje je zbirala, da bi ostala mirna vsaj na zunaj.
"Pripovedujte —!" je dejala končno in njen glas je bil brezdušen in votel kot bi prihajal iz groba. "Pripovedujte — vse — natančno! Ne bojte se, prenesla bom! Nikar se ne bojte!"
In gospod Andrej je pripovedoval, stoje, s sklonjeno glavo in z roko naslonjen na mizico, z mirnim enoličnim glasom, kakor bi bral poročilo o nekem tujem dogodku. Vse je povedal, kar mu je bilo znano. Zamolčal je le Armandovo nepokorščino, ki je bila glavni vzrok vse nesreče.
Pripovedoval je, kako je Percy rešil prestolonaslednika, kako sta z njim potovala po temni noči na premagarskem vozu« v St. Germain, kako sta našla Dewhur-sta in Hastingsa v gozdiču in da se je Percy še tisto noč spet vrnil v Pariz. O Armandu je govoril -le v splošnih, previdnih izrazih.
"Armand se je, kolikor sem zvedel od Percyja, zaljubil v neko lepo žensko v Parizu," je razlagal, ko je opazil presenečeni, začudeni Margaretin obraz. "Zaprli so jo, dan ali dva prej ko je Percy rešil prestolonaslednika. Armand ni mogel z nami. Mislil je, da je ne sme zapustiti. Saj me razumete, kajne?" Margareta ni odgovorila. Nadaljeval
"Percy mi je naročil, naj se vrnem k vratom La Valette in naj prekladam premog čez dan, po noči pa naj čakam nanj. Pregnal sem si nemir, ni me še bilo v resnici strah zanj. In tretji dan sem zvedel novico —." "Katero novico?" je vprašala Margareta.
"Da so ujeli Angleža, znanega pod imenom "Dušica", v neki hiši ulice de la Croix in ga zaprli v sodni palači." "V ulici de la Croix — ? Kje je to?" "Na Montmartru. Tam je Armand stanoval. Mislim da ga je najbrž Percy hotel rešiti. Pri tem delu pa so ga dobili in prijeli."
"In ko ste zvedeli za to novico, gospod Andrej, — kaj 'ste storili?"
"Šel sem v Pariz in se prepričal da je resnična." "Torej ni nobenega dvoma o tem?" "Žal ne. Šel sem na Armandovo stanovanje v ulici de la Croix. Pridobil sem z denarjem vratarjevo ženo. Zdi se da je svojega najemnika zelo cenila. S solzami v očeh mi je pripovedovala nekatere podrobnosti, kako so Percyja dobili. Ali jih prenesete, gospa Blakeney?" "Da! Pripovedujte mi — vse —! Nikar se ne bojte!" je pravila s svojim mrtvim, brezdušnim glasom.
"Zdi se da je v torek navsezgodaj poslal Armand vratarjevega sina — fant ima kakih štirinajst let — s pismom na Percyjevo stanovanje, na tisto, kjer je Percy stanoval ves teden, ko je pripravljal prestolonaslednikov beg. Tam je imel pripravljeno tudi delavsko obleko za nas. Tudi shajali smo se na tistem stanovanju.
Gospod Percy je najbrž pričakoval, da ga bo Armand iskal na tistem stanova-
nju. Kajti ko je fant prišel pred hišo, ga je nagovoril — tako pripoveduje fant — velik, plečat in sirov delavec, mu šiloma vzel pismo in mu stisnil pet zlatih frankov v roko. Delavec je bil seve Percy.
Ko je Armand pisal svoje pismo, je bil najbrž prepričan, da je gospodična Lan-ge — tako je ime tistemu dekletu — še v ječi. Ni še vedel, da jo je Percy že rešil in na varno spravil. V pismu je govoril najbrž o strašni zagati, v katero je prišel, in o nesrečni usodi dekleta, katerega ljubi. —
Gospod Percy pa ni človek, da bi pustil prijatelja v zagati! Ne bil bi mož, ki ga vsi ljubimo in ki bi zanj z veseljem življenje dali, če bi ne bil pripravljen tvegati tudi največjo nevarnost, da pomaga njim, ki vanj zaupajo.
Armand ga je poklical na pomoč in Percy mu je šel na pomoč —. Četudi je vedel, je moral vedeti, da je Armand za revolucijonarje sumljiva oseba in da so mu povsod vohuni za petami —, kako mu je robati delavec pismo iz rok iztrgal, — ali je morebiti Armandov vratar sam že bil v službi Heronovi in njegov plačan vohun, — in ali je končno morebiti odbor za javno varnost že imel za vse slučaje pripravljene vojake v hiši, kjer je Armand stanoval, — tega seve ne bomo nikdar natančno zvedeli.
Le toliko vem, da je Percy res prišel krog poldesete ure zvečer na Armandovo stanovanje in da je četrt ure pozneje vratarjeva žena videla, kako so vojaki nesli velik, težak sveženj po stopnicah. Pre-žala je pri vratih in opazila, da sveženj ni bil nič drugega ko telo nekega moškega, trdo povezano z vrvmi. Njegove oči so bile zaprte, njegova obleka je bila krvava. Nezavesten je bil. In drugi dan je uradni vladni list na-. znanjal, da je ujet največji sovražnik republike, "Dušica", in da je tisti dan velik javen praznik za vse mesto, ker se je končno posrečilo dobiti v pest nadležnega, nevarnega Angleža."
Nema, mrtva, suhih oči je poslušala Margareta strašno povest.
Nepremično je obsedela, ko je Andrej končal, ni videla Suzane, ki je klečala poleg nje in ji močila roke in obleko s solzami, ni videla več Andreja, ki se je sesedel v neznani tugi na stol in si zakril obraz z rokami. Ni vedela, ali še vobče živi, svet in vse vesoljstvo je nemo obstalo pred strašnim, groznim dogodkom. Mrtev molk je vladal v sobi. Pa prva se je vzdramila k življenju Margareta.
"Gospod Andrej," je rekla, "povejte mi, kje sta lord Anton Dewhurst in Hastings !"
"V Calaisu sem ju videl, ko sem se vračal v London. Izročila sta prestolonaslednika njegovim ljudem v Mantesu in šla v Calais, kakor jima je Percy naročil.
"Mislite, da bodeta počakala na naju?"
"Na naju — ?" se je zavzel Andrej.
"Da! Na naju, gospod Andrej!"
(Dalje prih.)
NO¥g	je poučen, zabaven zanimiv
slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET 1849 West Cermak Road.
m—mmmmmm^mammmi Chicago, Illinois
KADAR PlJETE
mUUtm
Monarch pivo
pijete dobro in izborno pivo, skrbno izdelovano. — Vedno pazite, kako pivo se vam ser-vira. — Na zapadni strani Chicage razpečava MONARCH PIVO
JOHN KOCHEVAR
West Side Distributor of MONARCH BEER
2215 W. 23rd St. Tel. Canal 6177 Chicago, 111.
Učite se angleščine
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,
Pisano polje
J. M. Trtmk
Kdo
m cemu;
Videl sem poročilo o padlih pri Teruelu. Bilo je 12,000 Francozov, 3000 Rusov, 1200 Čehoslovakov in le do 2000 pravih Špancev. Kdo se toraj bori za madridsko demokracijo? Najmanj je Špancev. Rusi? Tam je precej narodov. Med Cehoslovaki so pač vsi Slovani. Zoper Hitlera in Mus-solinija, pravijo, gre. S komunizmom? In le za to gre v Madridu, in vsi, ki grejo tja, so le komunisti, n® demokrati. Zdaj Hitler grozi Cehom. Ce padejo ti, pridejo na vrsto Slovenci in Hrvati, kjer se bo takoj oglasil tudi Mussolini. Ali bodo užugali Hitlera in Mus-solinija ti Slovani, ki grejo v Španijo, tam doli? Ali bi ne bilo najmanj pametneje, da bi se ti Slovani borili tam, kjer gre. tudi njim, komunistom, za kožo, saj bodo vsi, tudi komu-
Kako to? Sturzo je duhovnik, Kocbek "katoliš" in pjridružtf se naprednjak. Puzzling. Sturzo je O.K., le Mussu je bil napoti, in z Mussom je baje zdaj vsa cerkev, in Kocbek se ne strinja z oficielno katoliško politiko in naprednjak, no —• saj veste. Ko bi bil isti Sturzo še pri svoji dobri stranki in Kocbek pri sedanji katoliški politiki, bi bila oba pod ničlo pri sodbi naprednjaka, ampak zdaj so vsi trije pod eno streho. Ali se ponavlja prijateljstvo med Pilatom in Herodom? Brezdvomno je Sturzo dober politik in vidi marsikaj naprej,značilno pa je na njem "kratka suknja" in namig na "Abesinijo in zlate škofovske križce". So malenkosti, ki veliko povejo.
Pa ima naprednjak pri Še druge hdote. Politika

NEKAJ KRASNEGA
ZA MESEC MAJNIK
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je iz medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetkp sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
I
T *
+
Ko naročate ne pozabite natančno omeniti, kale kip želite, Marijin, ali kak drugi.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
*
b *
* * * * * * * * * * * * *
"E".
__________________kar-
nisti in "demokrati" brez do 'dinala frnitzera mu dela preglavice. Meni tudi in celo Vatikanu. Politika je pač politika. Ako so pa Innitzer in avstrijski škofje pri politiki za-furali, in je papež te škofe potrdil ali imenoval, je za-fural tudi naprednjak, ko spravlja imenovanje med 'verske zadeve' in zveže to z dogmo nezmotljivosti. Kaj boš? Od naprednjaka ne moreš pričakovati, da bi razumel kako dogmo, ampak najmanj bolje bi bilo, da bi ne pisal, ako ne razume.	*> i
A A A A A A A A A
ŠMARNICE
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.	EVHARISTIČNE ŠMARNICE, založene ob
jg priliki evhar. kongresa v Ljubljani, zl. ob.....$1.50
2.	MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole a.......................................... 1.00
3.	SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00
4.	MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernik.......... 1.00
5.	LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1.00
6.	LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ i.oo
7.	MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
8.	NA SV. GORO, M. Brumat.......................... 1.00
9.	MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc .................................... 1.00
10.	MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos. Lautižar ........................................................ 1.50
11.	PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid .75
12.	POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00
13.	RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1.00
14.	ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
15.	ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
A
A
A A A A A M A A A A A A A A
A A A A
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
r
r w
w r tr v r r
W Šf
Š? r t? r r sr
fsf
sr
r t?
tr
r
r
r r
gr
movine, sužnji, ako Hitler po-gazi Čehe, pozneje pa v zvezi 7, Mussolinijem Slovence, Hrvate, in sploh vse Slovane. Španci se bodo kako že pogli-hali in Hiter in Mussolini bo-ta odšla, ampak če pride Hitler in pride Mussolini med nas, med Slovane, bogami, 0-stala bota tam vekomaj.
■ ■»•.-[■ .<• t' * ^HH?M.^
Premisa.
"Prosveta" prinaša članek o "katoliški reakciji". Razpravlja o razmerah v bivši Avstriji. Neovrgljiva premisa mu je, da je bil avstrijski poizkus pravi in goli fašizem. Ta premisa je zgrešena, in zato zgrešeno tudi vse sklepanje. Vsak poizkus zadene na težkoče. V politiki ne gre, kakor se piše na papir. Tudi socialisti zadenejo pri političnih poizkusih na težkoče, in marsikaj jim spodleti celo tam, kjer so njih socialne zahteve povsem opravičene. Tudi komunizem v Rusiji je le poizkus. Tak poizkus seve ne more uspeti, ker sloni na napačnem socialnem naziranju, in če je bilo nazira-nje v Avstriji le fašistično na-ziranje, enako ni moglo uspeti. Ta premisa pa ne velja. Za poiekus je manjkalo preizkušenj, in manjkalo je časa in miru. Nastopila je nenadno Hiti ere va sila, razpoloženje je bilo Hitleru ugodno, in poizkus je padel, ne radi fašističnega značaja. Ko se izrabi v poizkusih fašizem, komunizem in tudi materialistični socializem, utegne avstrijski poizkus priti še na vrsto, ako se svet ne podere.
*
Iveri.
Sturzo, Kocbek in svobodo-miselc v "Enakopravnosti". Vsi so nekako pod eno streho.
NOVOST
LEP DAR ZA MATERE
V naši knjigarni lahko kupite zelo lep spomin in dar za vaše matere
LEP ROŽNIVENEC
narejen iz kristalnih jagod. V jagodah za očenaše so vdelane stereoptične slike križevega pota, ki je nekaj zelo lepega. Dobijo se v plavkasti, zelenkasti, zla-tenčasti in črni barvi.
Ti rožnivenci se prodajajo po
$1.50
Pridite v našo knjigarno Jn jih poglejte.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.

DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966
Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
cQ
M^MOljp
Kadar želite o-krasiti grobove «vo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lastnega rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrst« nagrobne spomenike ▼ vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne-delo jamčeno, postrežba solidna. *>« priporočam I
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in z®
cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2 - 4787
Učbenik
Angleškega
fezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Žepne
Zelo praktična knjiga, oblike.
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o amerišld angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA:
Trdo vezan v platno-- $1.5"
Broširan mehko - .........$1.25
Naročila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois