Ljubljana, četrtek 1% novembra I938
Cena 2 Dtn
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122, 8123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon flt. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. telefon 8t_ 65.
Rokopisi se ne vračajo
DANES SE PRVIČ SESTANE PARLAMENT
NOVE ČEŠKOSLOVAŠKE
V njem bodo še štirje češki, dva nemška, en slovaški In zaenkrat še tudi komunistični
klub - V dveh mesecih bodo volitve na Slovaškem
PoStniaa plačana v gototinfc
Leto XIX., št 267
IJpravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7,
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2,
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt ček. zahodih: Ljubljana št 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št 105.24L
Italija In Anglija
Trenutno najpomembnejši dogodek v odnošajih med velesilami, kakor se 6kušajo na novo urediti p0 monakovski konferenci, je uveljavljenje angle-ško-italijanskega »velikonočnega sporazuma«, sklenjenega letos 16. aprila v Rimu. O sporazumu samem smo na tem mestu že ponovno govorili. Za presojo sedanjega stanja angleško-i talij anskih odnošajev pa je boli kakor vsebina pomembno časovno obeležje, ki spremlja uveljavljenje velikonočnega sporazuma med obema velesilama, in z njim v zvezi okolnosti, ki so angleški vladi prav sedaj, točno po sedmih mesecih, narekovale ureditev odnošajev z Italijo na osnovi pred sedmimi meseci dogovorjenega sporazuma.
Ako hočemo angleško pobudo za uveljavljenje sporazuma z Italijo prav razumeti, moramo predvsem upoštevati. da ta sporazum že pred sedmimi meseci ni bil sam sebi namen. Cham-berlain je že takrat sredi nevarnih in resnih zapletljajev zaradi španske krize, stopil v ospredje s široko zasnovano diplomatsko akcijo splošnega po-mirjenja med evropskimi velesilami, v kateri naj bi bil sporazum z Italijo samo prvi korak. Zares so se takoi po podpisu velikonočnega sporazuma med Londonom in Rimom začela tudi pogajanja med Parizom in Rimom. Razplet češkoslovaške krize in nadaljnji nesporazumi zaradi Španije so ta razvoj prekinili, a monakovska rešitev češkoslovaškega vprašanja je problem ■ureditve odnošajev med velesilami po novi, tako zvani monakovski metodi neposrednega sporazumevanja, spet spravila v ospredje. Chamberlain je takoj po monakovski konferenci dal celo novo pobudo za ureditev visečih vprašanj v novem duhu s skupno izjavo z nemškim kancelar jem Hitlerjem o mirnem reševanju vseh bodočih sporov med Anglijo in Nemčijo. Po samem razvoju dogodkov se je zdelo, da predstavlja ta skupna izjava nemško protikoncesijo Angliji za njeno popuščanje v češkoslovaškem vprašanju.
Navzlic prvotnim demantijem, da bi se bilo v Monakovem podrobnejše razpravljalo tudi o drugih problemih, ki se tičejo odnošajev med velesilami, je Chamberlain v svojih nedavnih izjavah. ki jih je podal v spodnji zbornici za utemeljitev potrebe in koristi uveljavljenja angleško-italijanskega velikonočnega sporazuma, sam priznal, da so državniki štirih velesil v Monakovem razpravljali tudi o nekaterih konkretnih vprašanjih bodočih odnošajev med svojimi državami. Tako je sedaj izven dvoma predvsem to, da sta se Chamberlain in Mussolini že v Monakovem v glavnih obrisih sporazumela tudi glede uveljavljenja velikonočnega sporazuma. Chamberlain je namreč svojo zahtevo po uveljavljenju tega dogovora utemeljeval med drugim z izjavami, ki mu jih je bil dal v Monakovem šef italijanske vlade glede Španije. Mussolini je tedaj Cham-berlainu ponovil zagotovilo, ki je for-molno izraženo tudi v velikonočni pogodbi, da nima Italija nikakih teritorialnih zahtev v Španiji in njeni pre-komorski posesti, kar je za Nemčijo izjavil tudi Hitler. Že tedaj je Mussolini napovedal tudi delni umik italijanskih prostovoljcev iz Španije, umik, ki je bil med tem izveden in ki ga Chamberlain smatra za povsem odgovarjajočo izpolnitev angleškega pogoJ ja za uveljavljenje sporazuma. Chamberlain je razen tega prikazal potrebo uveljavljenja velikonočnega sporazuma z Italijo tudi z vidika angleškega dokaza dobre volje in hvaležnosti za Mussolinijevo posredovalno akcijo pri nemškem kancelarju Hitlerju tik pred monakovsko konferenco.
Uvel j avTj en je angleško-itali j anskega sporazuma se nam torej kaže kot potrebna in razumljiva angleška koncesija Italiji, kar predstavlja popolno opustitev dosedanjih angleških pomislekov. ki so se v glavnem nanašali prav na ureditev španskega vprašanja. Chamberlain je v svoji izjavi pred spodnjo zbornico izrecno poudaril. da je špansko vprašanje po delneim umiku italijanskih prostovoljcev iz Španije prenehalo biti nevarnost za evropski mir. S tem je Chamberlain priznal, da je Italija po angleškem tolmačenju storila s svoje strani vse, kar ji je narekoval tako zvani »španski pogoj« velikonočnega sporazuma, in da pripada nadaljnja pobuda za likvidacijo španskega vprašanja Angliji, kakor so to v Rimu zatrjevali ves čas od podpisa ve^konočnega sporazuma. Likvidacija španskega vprašanja pa pomeni za Rim zmago generala Franca.
Na drugi strani pa sedaj Angliija izpolnjuje tudi italijanski pogoj o priznanju italijanskega imperija, o čemer v zadnjem času ni biilo več nobenih nesoglasij. Lord Perth je včeraj ob
Praga, 16. novembra, h. Jutri se prvič sestane češkoslovaško narodno predstavništvo v novih državnih mejah. Kakor je bilo že javljeno, šteje poslanska zbornica sedaj samo 231 poslancev, senat pa 117 senatorjev. Narodno predstavništvo je bilo sklicano brzojavno, da takoj razpravlja in sklepa o novem ustavnem zakonu, s katerim bo začasno urejen pravni položaj avtonomne Slovaške. Tudi v pogledu gru-pacije strank bo imel parlament docela no vo sliko. Pred otvoritvijo zasedanja se bodo sestali poslanski klubi dosedanjih političnih strank, ki bodo pri tej priliki sklenili svoj razid in obenem osnovali nove poslanske klube, ki bodo odgovarjali izvršeni pregrupaciji političnih strank. V poslanski zbornici bodo po novi grupaciji na-stranke);
1.	češka nacionalna stranka (v to stran ko so se združili češki agrarci. pretežni del narodnih socialistov, obrtna stranka in narodna zajednica);
2.	Narodna delavska stranka (v tej stranki so združeni manjši del narodnih socialistov in češki socialni demokrati);
3.	češka ljudska stranka (ki je danes odklonila združitev z ostalimi strankami),
4.	Slovaška ljudska stranka (v tej stran ki so združene vse dosedanje slovaške scranke);
5.	Komunistična stranka (ta stranka je sicer morala ustaviti svoje delovanje, toda mandati njenih poslancev niso razveljavljeni in ostanejo do nadaljnjega komunisti polnopravni članj parlamenta)
6.	Nemška narodno-socialistična stranka (ostanek dosedanje sudetsko-nemške stranke);
7.	Gajdova fašistična stranka;
8.	Nemški socialni demokrati.
Po otvoritvi zasedanja bo najprej ministrski predsednik general Syrovy podal daljšo izjavo vlade o sedanjem notranjem in mednarodnem položaju republike, nakar bodo podale izjave posamezne stranke. Nato bo kot edina točka dnevnega reda predložen ustavni zakon o slovaški avtonomiji. Ta zakon bo takoj odkazan ustavnemu odboru 'n bo že v soboto dokončno odobren v plenumu.
Slovaški ustavni zakon določa med drugim, da se morajo najkasneje v roku dveh mesecev po uveljavljenju zakona Izvesti volitve v avtonomni slovaški pokrajinski parlament. Volitve morajo biti potemtakem izvršene najkasneje do 23. januarja prihodnjega leta. Kakor zatrjujejo v slovaških vladnih krogih, bodo volitve takoj po novem letu. »Slovak« poroča da bo prva zakonodajna naloga avtonomnega slovaškega parlamenta sprejetje slovaške pokrajinske ustave.
Prvotno je predsednik vlade general Sy rovy nameraval istočasno rešiti tudi vprašanje avtonomije Karpatske Ukrajine. Zato je hotel sklicati narodno predstavništvo šele prihodnji teden, da bi na ta način z enim zakonom bila uveljavljena avto nomija Slovaške in Karpatske Ukrajine. Slovaški ministri pa so vztrajali na tem, 'a se mora zakon o slovaški avtonomiji takoj predložiti parlamentu. Zato se bodo sedaj pospešila tudi pogajanja s karpat-sko vlado glede avtonomije Karpatske Ukrajine, ki bo urejena na enak način kakor avtonomija Slovaške.
Odklonitev češke ljudske stranke
Praga, 16. nov. br. Izvršni odbor češke ljudske stranke je imel danes skupno s parlamentarnim klubom sejo, na kateri je predsednik stranke msgr Siamek poročal o pogajanjih za osnovanje enotne češke nacionalne stranke Po kratki debati je bil sprejet sklep, da bo ohranila češ^a ljudska stranka svojo strankarsko samostojnost, pripravljena pa je sodelovati z novo se snujočo enotno stranko, če bodo za to podani pogoji. Fuzijo z ostalimi strankami, ki so se združile v enotno češko nacionalno stranko, so odklonili z motivacijo, da se njihov svetovni nazor ne strinja z osnovami nove stranke, ki ne bo imela verskega značaja, kakor ga ima ljudska stranka.
podpisu skupne izjave z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom izvršil ta akt formalno, potem ko je že predložil nova poverilna pisma italijanskemu kralju in abesinskemu cesarju. Skupno ž njim je ta akt opravil tudi novi francoski poslanik v Rimu Francods Poncet. ki se ie s tem pridružil angleški izpolnitvi italijanskega pogoja. To pomeni, da je Anglija ob svojem koraku zbližanja z Italijo z uvel j avlj enj em angleško-italij anskega sporazuma avtomatično potegnila s seboj tudi Francijo, ne da bi se tudi ta že sporazumela z Italijo. Tako je glavni dobiček od sporazuma z Anglijo spravila Italija, kakor je bilo to glede na dejanski položai odnošajev med velesilami po monakovski konferenci tudi pričakovati, čim se je Chamberlain v nadaljevanju svoje politike splošnega evropskega pomirjenja, kije zanj prestižna zadeva, odločil za uveljavljenje velikonočnega sporazuma. Ali bo sedaj temu dogodku, ki postavlja na povsem novo osnovo angleško-ita-lijanslke odnošaje, sledil tudi sporazum med Rimam in Parizom, se še ne more reči. Vsekakor pa se zdi malo verjetno, da bi za osnovo francosko-itali-
Spremembe pri dnevnikih
Praga 16. novembra, h. Tudi v praškem tisku so nastale važne spremembe. Dosedanji direktor »Prager Presse« dr. Lau-rin je odšel na dopust, s katerega se ne bo več vrnil. List je nocoj prvič izšel pod vodstvom novega direktorja Magerja. Glavno glasilo češke socialne demokratske stranke »Pravo lidu« je izšlo danes brez dosedanjega podnaslova »Osrednje glasilo češkoslovaške socialno demokratske stranke«. Uredništvo objavlja izjavo, v kateri pojasnjuje, da je list po sklepu stranke prenehal biti njeno glasilo, da pa bo v bodoče glasilo vsega delovnega ljudstva češkega naroda in vseh onih. ki so stali zvesti demokratičnim idejam. O nadaljnji usodi »Prager Presse«, ki baia s pomočjo močne vladne subvencije, še ni končne odločitve. Razmišlja se o tem. ali se ne bi dala »Prager Presse« strniti s »Prager Tagblattom«. ker se splošno smatra za potrebno, da izhaja še v bodoče v Pragi nemški dnevnik dva pa drug ob drugem v spremenjenih razmerah ne OVeta eittistirati.
Revizija državljanstva
Praga, 16- novembra a.a. (Havas): Češkoslovaška vlada je odredila splošni popis beguncev, ki nimajo pravice do češkoslovaškega državljanstva. Oblasti bodo poleg tega začete z revizijo državljanstva, ki so si ga gotove osebe pridobile po 1. 1918. Ta revizija bo prizadela po-
sebno tiste, ki niso lojalno nastopali proti češkoslovaški za časa septemberske krize in ki niso izvršili drža/v Ijan-ske dolžnosti.
Program podkarpatske vlade
Hust, Ig. novembra. AA. (ČTK). Avtonomna vlada Karpatske Ukrajine je izdala včeraj proglas na narod, v katerem označuje svoj delovni načrt Vlada «e hoče prijateljsko ln bratsko sporazumeti s slovaško avtonomno vlado glede Rusinov, ki bivajo na Slovaškem Vlada je tudi sklenila odločno nastopiti proti nasilju, ki ga delajo tuji politični agenti, plačani s tujim denarjem ki med prebivalstvom širijo lažnjive vesti. Proglas na koncu pravi, da bo vlada izvedla gotove reforme glede kmetijstva in gozdarstva ter da bo izvršila racionalizacijo v industrijskih podjetjih.
Nova mejna pogajanja z Nemčijo
Praga, 16. nov. h Z ureditvijo državnih meja in z rešitvijo ustavnega vprašanja glede avtonomije Slovaške in Podkarpatske Rusije stopajo v ospredie volitve '.novega prezidenta republike Kot edini kandidat za predsednika republike velja še vedno sedanji zunanji minister dr. Fran-HSpU r-hv^lknvskv Ni oa šp gotovo, ali
bo Chvalkovsky ponudeno kandidaturo sprejel. Kakor se doznava, ima proti temu razne tehtne pomisleke, ki so deloma osebnega, deloma pa političnega značaja. Spričo novih teritorialnih zahtev, ki jih je postavila Nemčija, zahtevajoč še celo vrsto nadaljnjih čeških občin, skupaj blizu sto, v severni in južni Češki, smatra dr. Chvalkovsky, da je treba najprvo dokončno rešiti tudi to vprašanje. Od rešitve tega vprašanja je odvisno, ali bo kandidaturo za prezidenta republike sprejel. V soboto bo zunanji minister Chvalkovsky v spremstvu prometnega ministra generala Husareka odpotoval v Berlin, da osebno vodi pogajanja o korekturi državne meje z Nemčijo. Od izida teh pogajanj je odvisno, kdaj bodo volitve prezidenta in kdo bo skupni kandidat.
Nova radijska postaja v Brnu
Brno, 16. nov. br. Z jutrišnjim dnem bo začela obratovati nova radijska postaja Brno II. ki je bila te dni dograjena. Postaja ima 100 kw in bo glavna radijska postaja za Moravsko in Šlezijo. Obratovala bo na dosedanjem valu brnske radijske postaje.
češka škofa v Rimu
Rim, 16. novembra. AA. (ČTK). Olo-muški nadškof dr. Prečan in škof v Kraljevem Hradcu dr. Pikar sta snoči prispela v Rim.
Angleško-italijanski
sporazum uveljavljen
Angleško priznanje italijanske suverenosti v Abesiniji Podpis izjave o izpolnjenih pogojih za uveljavljenje velikonočnega sporazuma
Rim, 16. nov. i. Ob triletnici proglasitve
sankcij proti Italiji je bil sedaj likvidiran spor, ki je nastal med Anglijo in Veliko Britanijo zaradi abesinske vojne Lord Perth je davi izročil v palači Chigi zunanjemu ministru Cianu svoja nova akredi-tivna pisma, po katerih je postal poslanik angleškega kralja in indijskega cesarja Jurija VI pri italijanskem kralju in abesin-skem cesarju Viktorju Emanuelu III Ciano sam je nekaj minut pozneje odnesel Per-thova nova poverilna pisma na dvor Sestanek v palači Chigi je trajal le 10 minut O i.icm ie bil že v opoldanskih urah izdan komunike, ki pravi med drugim, da je angleška vlada sklenila priznati italijansko suverenost v Abesiniji ir da je v tem smislu ponovno akrediti la svojega veleposlanika na italijanskem dvoru Grof Ciano je sprejel to sporočila lorda Pertha na znanje in izjavil, da italijanska vlada visoko ceni ta korak.
Ob 18 sta se Ciano in Perth ponovno sestala in podpisala izjavo ki pravi, da so bili izpolnieni pogoji. pod katerimi se je mogel uveljaviti sporazum z dne 16 aprila Zato bo sporazum s podpisom te izjave odslej veljal v polni meri V palači Chigi je bil tudi egiptski poslanik ki sta mu Ciano in Perth sporočila besedilo izjave
Angleško-italijanski velikonočni sporazum je obsegal tri skupine dokumentov: prctokol / 8 dodatki, dodatni sporazum o katerem pričajo pisma, ki sta iih izmenjali obe vladi, in sporazum o dobrem sosedstvu. ki se mu ie pridružil tudi Egipt
Po 8 dodatkih k protokolu sta se Italija in Ansrlija zavezali: 1 da bosta vzajemno spoštovali teritorialni, politični in vojaški položaj na Sredozemskem morju: 2. da si bosta izmenjavali vojaške informa-n'ie - nodrofi? Srodo^pmckpfra in Rdečega
lanskih razgovorov mogel služiti fran-corko-italiiansk' sporazum z dne 7-januarja 1935. znan kot rimski ali La-va^ov sporazum, ki ga Italija glede na stiremenieni mednarodni tx>ložaj ne c.rnr)t"-a več za veljavnega.
Položai Italije ie po uveljavljenju sporazuma z Anglijo v dveh smereh mo*no ojačen: najprej nasproti obema zapadnima velesnlama. ki prav na tretjo obletnico ženevskih sankcii priznavata abesinsko aneksijo in s tem italijanski imperij potem pa tudi nasproti Nemčiji, s katero je Italija povezana v izvajanju skupne evropske politike. S tem pa se seveda bistveno spreminja tudi pomen nekaterih določb angleško-itafli j anskega sporazuma, od katerega more v spremenjenem položaju imeti koristi predvsem Italija. Z novim položajem Libije, ki je priključena kot sestavna del — in ne več kot kolonija — k italijanski državi, je že med tem izgubila praktično vrednost določba o postopnem zmanjševanju italijanskega vojaštva na tem ozemlju. Verjetno je, da bodo sporazumno spremenjene tudi nekatere druge določbe, če ne formalno po besedilu, pa vsaj v praksi.
morja ter svojih ozemelj ob obeh morjih; 3 da bosta spoštovali politično neodvisnost in teritorialno integralnost obeh največjih arabskih držav ob vzhodni obali Rdečega morja, Ibn Saudove Arabije in Jemena. ki ležita nasproti italijanskemu kolonialnemu področju. 4 da bosta skrbeli za ravnotežje pozicij in pravic na otočju Rdečega morja, ki je bilo do lozanske pogodbe 1. 1923 pod turško oblastjo; 5 da bosta o-pustili sleherno medsebojno sovražno pro-pag ndo; 6 da se bosta posluževali enakih metod in sistemov glede uporabe domačinov v Vzhodni '.friki v vojaške namene: 7 da si bosta priznali enake pravice glede ?- 'oodne plovbe med Sredozemskim in Rdečim r. ;em po Sueškem prekopu, tako da bodo določila v tej plovbi veljala i v vojnem i v mirnem času v smislu pogodbe iz 1 1888: 8 da se ne bo zajezil odtok vode iz Tanskega jezera ter da se angleški misionarji ne bodo ovirali pri izvajanju svoie veroizpovedne misije v Vzhodni Afriki
V dodatnem sporazumu, ki obsega pisma, ki sta si jih izmenjali obe vladi, so bili določeni pogoji pod katerimi naj se sporazum uveljavi in ki so bili sedaj izpolnjeni. Ta dodatni sporazum se tiče libijskega, španskega in žbcsinskega problema ter pristopa Italije k londonskemu sporazumu o omejitvi pomorskega oboroževanja. Italija je v Libiji reducirala svoje vojaške sile na efektive v času miru. podala jamstva, da bo pristala na londonski pomorski sporazum iz 1 1936 in pristala na izvedbo sporazuma londonskega nevtralnostncga odbora o ureditvi španskega problema, posebno pa na njegove določbe o umiku tujih prostovoljcev. Podala je izjavo, da nima nikakih teritorialnih aspiracij ne v Španiji niti na Balearih niti v španskem Maroku, Anglija pa je davi priznala italijanski kolonialni imperij ter s tem dokazala, da je pripravljena podvzeti vse. da se v okviru Društva narodov odpravijo" vse ovire za splošno p-iznanje italijanske suverenosti v Abesiniji
Sporazum o dobrem sosedstvu je splošne- 1 ga značaja in obnavlja načelno politične odnošaje med Italijo in Anglijo, kakršni j so bil: do I. 1935. Temu sporazumu se je j pridružil tudi Egipt.
Ddpor proti odredbam Daladierove vlade
Pariz, 16. nov. br. V francoski javnosti narašča nezadovoljstvo z zadnjimi ukrepi vlade. Splošna delavska zveza se je po dvodnevnem razpravljanju izjavila odločno proti vsem ukrepom vlade, ki imajo za posledico poslabšanje delovnih pogojev in podražitev življenskih potrebščin. V znak protesta namerava zveza proglasiti 24-urno protes no stavko. Tudi bivši bojevniki so zelo ogorčeni, ker namerava vlada znižati pokojnine bojevnikom in nekaterim sploh odvzeti pravico do pokojnine. Socialisti so se prav tako izrekli proti vladnemu postopanju in so sklenili skupno s komunisti zapusti*! vladno večino ln preiti v opozicijo. Na ta način je postalo vprašanje vladne večine v parlamentu zelo dvomljivo, ker tudi desničarske skupine odklanjajo podaljšanje pooblastil vladi. V političnih krogih prevladuje za.radi tega čim dalje bolj prepričanje, da Daladieru ne bo preostalo ničesar drugega kakor razpus1 iti parlament in razpisati nove volitve.
Frotižid^vska akcija v Italiji
Rim, 16. nov. AA. Na podlagi novih italijanskih zakonov o Židih zbirajo po vsej Italiji podatke, da bi točno ugotovili koliko nepremičnega premoženja imajo Židje v Italiji. Prvi podatki so pokazali, da predstavlja samo nepremično premoženje Židov v Milanu in Turinu nad 2 milijardi lir. To dejstvo je tem bolj pomembno, ker je italijanskim Zidom dovoljeno imeti v omejeni meri nepremično premoženje. Samo v Milanu bo moralo 90°/o tamkajšnjih Židov, ki so italijanski državljani, zmanjšati svojo posest.
Pogajanja za naselitev nemških Židov
London, 15. nov. br. Kakor poročajo listi so v teku diplomatska pogajanja med Anglijo. Ameriko in Nizozemsko glede židovskih beguncev iz Nemčije. Francija je sporočila, da ne more sprejeti nobenih političnih beguncev več. V kratkem bo sklican tudi mednarodni odbor za begunce, da razpravlja o problemu židovskih beguncev*. Minis irski predsednik Chamberlain je danes o tem vprašanju razpravljal z deputacijo spodnje zbornice, ki je izrazila željo, naj angle?ka vlada priskoči židovskim beguncem na pomoč.
Chamberlainov ugled pada
Bivši zunanji minister Eden vodja nezadovoljnih konservativnih politikov
London, 17. nov. o. V političnih krogih je zbudilo veliko pozornost dejstvo, da je 37 konservativnih poslancev v parlamentu predlagalo dopolnitev adrese na kraljev prestol ni govor. V dopolnilnem predlogu zahtevajo, naj vlada ne popusti v kolonialnem vprašanju in naj ne poskrbi Ie za materialno oborožitev, nego tudi za moralno obnovo angleškega naroda. Končno zahtevajo zboljšanje življenjskih pogojev nižjih ljudskih slojev.
Zanimivo je, da »o vse točke teh dopolnilnih predlogov povzete iz Edenovega političnega in socialnega programa. To kaže, da postaja bivši zunanji minister Eden čim
dalje bolj centralna osebnost vseh nezadovoljnih konservativnih politikov, vendar pa Eden poudarja, da ne mara povzročiti razcepa konservativne stranke. Dobro poučeni krogi pravijo, da inspirira Edena nekdanji min. predsednik Baldwin. Chamberlainovo geslo o mirovni politiki med širšimi plastmi ni več privlačno. Zadnji dogodki v Nemčiji kakor tudi nemške zahteve po kolonijah so ChamberLainovo politiko docela kompromitirali. Nemška propaganda proti Veliki Britaniji, ki še vedno ni popustila, je zmanjšala simpatije do Chamberlaina in prizadela velik udarec njegovi zunanjepolitični koncepciji.
Nova Imredyjeva vlada
Okrepitev Imredyjevega kurza — Zunanja In notranja politika ostaneta neizpremenjeni
Budimpešta, 16. nov. d. Ministrski predsednik Imredy, ki je včeraj podal ostavko in mu je bila poverjena sestava nove vlade je že snoči «eofavil nov kabinet. Iz i-lade so izpadli dosedanji vojni minister Evgen Ratz. minister za industrijo Geza Bomemissa, kmetijski minister Aleksander Sztranianszky ter pravosodni minister Edrrund Mikecz. Izločitev teh ministrov pripisujejo nesoglasjem, ki so se pojavila med njimi in predsednikom vlade Imre-dj em zaradi bodočega zaKonodajnega dela.
Nova Imredyjeva vlada se bo še nadalje naslanjala na stranko narodne edinosti. Vesti, po kateri namerava parlament za dobo nameravanih reform izločiti, je Im-redy demantiral sam snoči na konferenci stranke narodnega edinstva. Izjavil je, da hoče postopati po ustavi ter ima samo namen, primerno pospešiti zakonodajno delo glede na zahteve časa. Nikdar ne bo podvzel ničesar proti ustavi ter hoče delati s parlamentom. Zavrnil je tudi oč"'tke, da hoče voditi klerikalno politiko. Podrobno se je izjavil o potrebnih reformah v državni obrambi in o agrarni reformi na posestvih, ki imajo nad 100 oralov zemlje. Kar se tiče židovskega vprašanja, je poudaril, da je razmerje s priključitvijo češkoslovaških krajev postalo neugodnejše, zaradi česar se morajo podvzeti potrebni ukrepi. Končno je pozval stranko, naj
imenuje poseben odbor za proučitev tega vprašanja.
Zatem je sporočil, da je nova vlada sestavljena takole: Predsedstvo: Bela Imredy; zunanje zadeve: Koloman Kanya; notranje zadeve: Franc Keresteez-Fi-scher;
vojska: Karel Bartha; finance: Ludvik Remenyl-Schndler; pravosodje: Andrej Tasnady-Nagy; prosveta: grof Pavel Teleky; trgovina in industrija: Anton Kundev; kmetijstvo: grof Mihael Teleky; minister brez portfelja: Andor Jaros. Nova vlada pomeni nadaljevanje dosedanje politične smeri. Izvršena izpremem-ba je v toliko pomembna, ker spadajo novi ministri med ožje zaupnike pred sedli ka vlade in ker ga bodo brez dvoma pod pirali pri nameravanih reformah. Dejstvo, da sta najvažnejši ministrstvi, zunanje in notranje, ostali neizpremenjeni, se tolmači v tem smislu, da ni niti v zunanji niti v notranji politiki nameravana kaka izpre-memba. V strankarskem pogledu spadajo ->ovi ministri med desničarje vladne stranke. Novo imenovani pravosodni minister asnady - Nagy bo še nadalje ostal pred--^ik vladne stranke.
Regent Horthy je že snoči podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki jo je danes ob 11. dopoldne zaprisegel.
Vprašanje odstopa
francoskih kolonij
Daladier izjavlja, da na sestanku francoskih in angleških državnikov v Parizu kolonijsko vprašanje ne ho na
dnevnem redu
Pariz, 17. nov. o. Včeraj je parlamentarna komisija za kolonije razpravljala o najnovejših načrtih za odstop nekaterih kolonij in mandatnih področij Nemčiji. Sprejela je resolucijo, v kateri naglaša, da francoska vlada ne sme pristati na nikaka pogaajnja o kolonijah, dokler ne dobi od parlamenta za to posebnega pooblastila. Komisija je zahtevala od min. predsednika, naj ji v četrtek poda vsa potrebna pojasnila o svojih namerah v tej stvari. Razen tega je poslanec Clermont predlagal, naj vlada v najkrajšem roku načelno odločno zavrne vse nemške zahteve. Mnogo pozornosti je zbudila interpelacija predsednika republikanske federacije Louisa Marina, ki jo je danes predložil predsed-ništvu zbornice. Republikanska federacija je najmočnejša desničarska skupina v parlamentu. V svojem pismu pravi Marin: 1. da je absolutno potrebno onemogočiti vsakršna pogajanja o francoskih kolonijah in mandatnih področjih; 2. da se mora postopati v popolnem sporazumu s parlamentom, ker bi si vlada nakopala težko breme, če bi ga postavila pred izvršeno dejstvo; 3. da mora vlada podati primerno deklaracijo, in popraviti napake, ki jih je doslej zakrivila; 4. da mora vlada v svoji deklaraciji jasno in odločno povedati, da ne more dopustiti nikake debate niti pogajanj o francoskih kolonijah; 5 da se je treba pri tem ravnati po zgledu Portugalske in Belgije, ki sta podali striktno izjavo o nedotakljivosti svojih kolonijalnih imperijev.
Dopoldne je Daladier sprejel poslanca Taintingerja, podpredsednika parlamentarnega odbora za kolonije, ki mu je poročal o seji odbora za kolonije in njegovi želji, da zve od predsednika vlade za njegove načrte glede kolonialnega vprašanja, zlasti v zvezi s Hitlerjevimi izjavami.
Predsedništvo vlade je o tej zadevi popoldne izdalo sledeče poročilo: Vlada ni čakala na kampanjo, ki se je začela v vprašanju kolonij, da bi se izjavila glede svojega stališča. Minilo je že več tednov, odkar je bilo objavljeno, da bo Francija proti vsaki okrnitvi svojih kolonij in da bo odločno branila nedotakljivost svojih posesti, kakor jih je imela ob koncu svetovne vojne. V tej zadevi se ni nikdar upošteval kak predlog o odstopitvi. Vlada ponovno zanika neresnične vesti, ki hočejo ustvariti prepričanje, da bo kolonialno vprašanje predmet razgovorov ob obisku Chamberlaina in Halifaxa v Parizu.
Zanimiva je tudi naslednja izjava zunanjega ministra novinarjem: Francosko-nemška pogajanja o zaključitvi pakta o nenapadanju se ugodno razvijajo. Doslej
pri teh pogajanjih ni bilo govora o odstopu afriških kolonij Nemčiji Kar se tiče francosko-nemškega sporazuma, bo podoben onemu, ki sta ga sklenila Hitler in Chamberlain v Monakovem in o katerem je bila objavljena znana izjava obeh državnikov takoj po monakovskem sporazumu. Francosko-nemški sporazum bo le še bolj konkreten.
Bonnetova izjava, da se doslej pri diplomatskih pogajanjih z Nemčiio še ni načelo kolonialno vprašanje, je javnost nekoliko pomirila, zato pa politični krogi s tem večjim pesimizmom pričakujejo na-daljni razvoj pogajanj, ker ni verjetno, da ne bi Nemčija za ceno sporazuma o mirni ureditvi vseh vprašanj s Francijo zahtevala istočasne ureditve kolonialnega problema.
Anglija soglasna s Francijo
London, 16. nov. br Angleška vlada je imela danes zadnjo sejo pred odhodom Chamberlaina in Halifaxa v Pariz. Kakor poročajo večerni listi, je razpravljala o programu razgovorov ki jih bosta imela Chamberlain in Halifax s francoskimi državniki v Parizu V zvezi s tem so govorili o nemških kolonijalnih zahtevah, pri čemer je bilo ugotovljeno, da zavzemata v tem pogledu Anglija in Francija enako ^tališče. F*an-cija in Anglija ne nameravata vrniti bivših nemških kolonij, ki sta jih po sklenitvi miru dobila od Društva narodov V zvezi s tem podčrtavajo angleški listi izjavo francoskega min. predsednika, da je Francija že pred tedni izjavila, da o spremembi francoske kolonialne posesti ne more biti govora.
Načrt Pirowa
London, 17. nov. o. »Daily Mail« poroča, da je Pirow prinesel seboj iz lohannesbour-ga povsem konkreten načrt za ureditev kolonialnih problemov. Nemčija naj bi po tem načrtu dobila dele Kameruna Angole in Konga. Poleg tega naj bi se ustanovil poseben mednarodni odbor, v katerem naj bi se zbrali zastopniki vseh evronskih držav, ki imajo svoje kolonije v Afriki in ki naj bi v bodoče skrbel za sorazmerno razdeljevanje surovin iz teh kolonij.
Južna Afrika ne odstopi niti pedi zemlje
Kapstadt, 16. nov. h. Min. predsednik Južne Afrike Shmuth je izjavil, da Južnoafriška unija nikdar ne bo odstopila niti kvadra'nega metra svoje zemlje. Svojo posest bo hranila do skrajnosti in če bo treba tudi z orožjem.
Nemška akcija v Klajpedi
Klajpeda, 16. nov. AA. Nosilec kandidatne liste klajpedskih Nemcev, Neumann, je govoril sinoči na sestanku Nemcev, članov vodilnih odborov mesta Klajpede. Med drugim je dejal, da ni mogoča nobena razprava glede klajpedske pokrajine, dokler ne bodo ukinjeni zakoni, ki so podobni zakonu o zaščiti države. Na strani Litovcev govore pogosto o potrebah sporazuma, a je vedno ostalo pri praznih besedah. Treba je začeti z delom. Zatem je Neumann izjavil, da ni kulturna zveza klajpedskih Nemcev nikaka politična stranka. Politične interese klajpedskih Nemcev zastopa v pokrajinskem Zboru edino klajpedska nemška lista. Ob koncu je Neumann napovedal ustanovitev re-darske službe klajpedskih Nemcev.
Rumunsko-nemška trg. pogajanja prekinjena
Bukarešta, 16. nov. o. Nemško-rumun-ska trgovinska pogajanja so bila prekinjena. Nemška delegacija se je vrnila v Berlin. Pogajanja se bodo nadaljevala, ko se bo kralj Karol vrnil iz zapadne Evrope. Kolikor je bilo mogoče zvedeti, je bil dosežen sporazum le glede uvoznih in izvoznih kontingentov.
Kralj Karol častni doktor bukareške univerze
Bukarešta, 16. nov. AA. Univerza v Bukarešti je imenovala kralja Karola za
častnega doktorja zaradi njegovih izrednih zaslug na prosvetnem polju.
Ameriško-angleška
trgovinska pogodba
London, 16. nov. h. Trgovinski minister Stanley je danes obvestil spodnjo zbdtnico, da so trgovinska pogajanja med Anglijo in Ameriko uspešno končana in bo jutri podpisana nova trgovinska pogodba. Nova pogodba bo s opila v veljavo 1. januarja.
London, 16. nov. AA. Angleško-ameri-ška trgovinska pogodba bo stopila v veljavo 1. januarja 1939 za dobo treh let..
Po preteku te dobe se more podaljšati za nedoločen čas. Smatrajo, da bo v veliki meri povečala uvoz in lz vozmed Anglijo in Zedinjenimi državami, trgovinska bilanca pa bo ostala tudi v bodoče aktivna za Zedinjene države. Doseženo pa bo kljub temu gotovo ravnotežje s tem, ker za angleško-ameriško trgovinsko pogodbo upoštevajo tudi ameriški trgovinski promet z angleškimi kolonijami. Bilanca trgovinskega prometa z angleškimi kolonijami je namreč za Zedinjene države pasivna.
Letalska nesreča
pri Amsterdamu
Amsterdam, 16. nov. p. V bližini amsterdamskega letališča se je včeraj ponesrečilo veliko potniško letalo »Eisvo-gel«. Letalo se je že pričelo spuščati na letališče, a je spričo goste megle izgubilo pravo smer ter treščilo na zemljo poleg ceste, ki vodi v Haag. V letalu je bilo 14 potnikov in 5 članov posadke. Dva potnika iz Nemčije in štirje člani posadke so se ubili, 11 potnikov ln en član posadke pa so bili hudo ranjeni. Letalo se je popolnoma razbilo.
Beležke
Hrvatski škofi v Rimu
Kakor smo že poročali, so se pretekli teden mudili v Rimu kar štirje hrvatski škofi na čelu z nadškofom dr. Stepincem, ki se je v torek vrnil v Zagreb. V Rimu je ostal še križevski uniatski škof dr. Dio-nizij Njaradi, ki bo sodeloval pri ureditvi novih cerkvenih mej v Karpatski Ukrajini. Križevski škof je namreč istočasno tudi apostolski administrator za Karpatsko Ukrajino. Hrvatski škofje so imeli v Rimu tudi skupna posvetovanja o poživljenju delovanja Hrvatske katoliške akcije in o okrepitvi katoliškega tiska.
Glasilo sarajevskega nadškofa o cerkvi in politiki
Glasilo sarajevskega nadškofa »Kato-lički tjednik« odgovarja na očitke, da se ne ravna po navodilih sv. stoli ce in da se z nadškofom dr. šaričem vred preveč izpostavlja za dr. Mačka in njegovo politiko. »Katolički tjednik« ugotavlja, da se v sarajevski nadškofiji ne bavi noben duhovnik profesionalno s politiko. Prav tako se ne vmešava v dnevno politiko nobena katoliška in cerkvena organizacija. »V naši nadškofiji«, pravi glasilo nadškofa ša-riča, »se noben duhovnik ne bavi s politično agitacijo, kaj šele da bi politiziral v cerkvi in na prižnlci. Isto velja za vodstvo Katoliške akcije in za tisk, ki piše v njenem duhu. Komur je res za depolitizacijo cerkve, naj jo prične izvajati najpreje v prijatelji.«
Novi predpisi za izstope iz cerkev v Avstriji
Državni komisar za izvedbo priključitve Avstrije k Nemčiji Burckel je s posebnim zakonskim odlokom ukinil odredbe bivše avstrijske vlade o postopanju pri izstopu iz cerkve. Po teh odredbah je moral vsak avstrijski državljan prijaviti svoi izstop iz cerkve politično upravnim oblastvom, ki so potem izvedle obširno preiskavo o motivih, ki so ga privedli do izstopa Poleg tega je moral preteči rok treh mesecev, da je postal izstop pravomočen. Odslej se politično upravne oblasti ne bodo več vmešavale v vprašanje izstopov državljanov iz verskih zajednic ter je izstop že veljaven, čim je prijavljen prizadeti verski zajednici
Nemški list o zaslugah za n$ve madžarske meje
»Volkisčher Beobachter« ostro zavrača vesti, ki se baje širijo med madžarskim ljudstvom in ki pravijo, da so bili nemški zastopniki pri dunajskih pogajanjih o spremembi meje med CSR in Madžarsko nenaklonjeni madžarskim zahtevam List opozarja madžarski narod, naj resno razmisli, komu se ima v prvi vrsti zahvaliti, da se vije danes madžarska zastava v Kožicah. Nemški narod je do sedaj vedno visoko cenil prislovično madžarsko vite-štvo Dogodki, ki se odigravajo zadnje čase na Madžarskem, pa hudo kale to vero v madžarsko viteštvo. Tako ne more razumeti nemška javnost izjave, ki jo je dal po dunajskih sklepih madžarski primas dr Szeredy. Namesto da bi priznal zasluge nemškega naroda in Hitlerja za revizijo madžarskih mej, je poklical na pomoč sv. Štefana in izjavil, da se je z njegovo pomočjo dogodil čudež, ki je privedel do revizije madžarskih mej. Čudež da je izprosilo samo madžarsko ljudstvo, ko je za časa evharističnega kongresa tako vdano prosilo svojega nebeškega zaščitnika, naj mu izposluje v nebesih pomoč za revizijo madžarskih mej »Volkisčher Beobachter« pristavlja, da bodo morali Madžari že priznati. da sta jim vrnila del Slovaške ne sv. Štefan, temveč Hitler in Mussolini.
Članarina Društva narodov
Češkoslovaška vlada je predlagala društvu narodov, naj se češkoslovaški zniža dosedanja članarina od letnih 5 milijonov Kč na polov co. Praška vlada pripominja, da je v danih okolnostih še ta znesek prevelik v primeri z Madžarsko, ki bo imela zdaj skoro enako število prebivalcev, plačuje pa le 180.000 zlatih frankov, kar je znatno manj kakor polovica češkega prispevka. ki je doslej znašal 560000 zlatih frankov. V Pragi so prepričani, da si Ženeva ne bo upala Madžarom povišati prispevka, boječ se, da bi Madžarska sploh izstopila iz Društva narodov, članarino so dolžne mnoge države in med temi dolžniki niso najmanjše in najrevnejše države, marveč najmogočnejše :n najbogatejše. V Ženevi vsaj diskretno taje ta spisek dolžnikov, ki se radi poslužujejo Društva narodov za svoje namene, ne da bi prej poravnali svoje obveznosti.
ftfadagaskar
Kakor so poročali nekateri francoski listi. so Angleži pripravljeni odstopiti Nemčiji francoski otok Madagaskar. V zameno bi Francozi obdržali nekdanji nemški koloniji Kamerun in Togo, od katerih so tudi Angleži dobili svoj delež. Angleži mislijo, da bi se Nemčija, ko bi dobila Madagaskar, odrekla svoji nekdanji Vzhodni in Jugoza-padni Afriki.
Otok Madagaskar meri 624.000 km! in je za 72.000 kms večji od Francije, prebivalcev pa ima le 3,700.000. tedaj manj kakor deseti del francoskega prebivalstva. Francozi so prvič prodrli na Madagaskar že v 17 veku.
Londonski zdravid
Okrepitev prijateljstva med Anglijo in Rumunijo
Ostavka finskega
zunanjega ministra
Helsinki, 16. nov. AA. Danes je podal ostavko zunanji minister Holsti, ki bo odšel za poslanika v Bern. Njegov naslednik bo bržkone dosedanji trgovinski minister prof. Vojoma.
Iz državne službe
Beograd, 17. nov. p. Pri upravi rudnika v Velenju sta napredovala svetnika inž. Slavko Trobej v 5. in inž. Slavko Burnik v 6. pol. skupino.	•
V železniški službi so bili premeščeni višji kontrolor Ivan Lavrin iz Rajhenbur-ga na Jesenice, kontrolor Anton Vergelj š Save v Brežice, prometni uradnik Sava Jovanovič iz Slovenjgradca za postajena-čelnika v Počekovini ln prometni uradnik Ivan Žibert iz Kraljeva v Grosuplje.
Kongres skavtov
Beograd, 17. nov. p. V nedeljo bo v Beogradu kongres jugoslovenske skavt-ske zveze.
London, 16. novembra. AA. Reuter: Ru-munski kralj Karol ln prestolonaslednik vojvoda Mihael sta bila danes gosta pri sprejemu, ki ga je njima na čast priredil londonski lordmer z občinskim odborom. Po sprejemu je londonski lordmer izročil kralju Karolu spomenico z dobrodošlico, ki se je nahajala v zlatem zavitku. Kralj Karol je pri tej priliki izjavil:
Zahvaljujem se od srca vsem uglednim osebnostim in vsemu prebivalstva, ki je spontano izražalo svoja čustva in čast ne samo meni, temveč tudi moji državi, ki je predstraža zahodne civilizacije na vratih vzhoda. Gospodarsko stanje se ne more koristno razvijati, če tega ne spremlja trdna volja za ohranitev miru. Nič ni boljšega za ohranitev miru, kakor povsem lojalen in pravičen razvoj izmenjave gospodarskih dobrin. Moja država se udeležuje zvesto v izvajanju politike miroljubnega sporazuma, ki sloni na gospodarskih temeljih. To ie eden izmed najbolj zanesljivih načinov za napredek ljudske civilizacije.
Kralj Jurij VI. je odlikoval kralja Karo-
la z redom hlačne podveze, prestolonasled-I nika Mihaela pa z velikim križem reda Vik-1 torije.
Kralj Karol je odlikoval londonskega lordmera z redom rumunske krone. Danes je sprejel v Buckinghamski palači šefe tujih misij, ki so akreditirane pri angleškem kralju. Sprejemu je prisostvoval tudi prestolonaslednik Mihael.
Na včerajšnjem svečanem banketu je kralj Jurij dvignil čašo na zdravje kralja KaroLa in prestolonaslednika Mihaela, ter za blagostanje in napredek rumunskega naroda. V svoji zdravici je poudaril tesne vezi med Rumunijo in Anglijo za časa svetovne vojne ter dejal nato: Prepričan sem. da bodo ti prisrčni odnošaji obstojali tudi v bodoče in da bodo služili interesom, ki vežejo oba naša naroda.
V odgovoru je kralj Karol dejal med drugim: P-osebno sem srečen, ko vidim, da je moj obisk nudil dragoceno priliko za potrditev prijateljstva, ki veže že toliko let obe državi.
Preusmeritev ameriške oboroževalne politike
Roosevelt zahteva izpopolnitev protiletalske obrambe Amerika in nemška protižidovska politika
Washington, 16. nov. br. Predsednik Ze-dinjenih držav Roosevelt je sprejel danes novinarje ter jim podal daljšo izjavo o perečih notranjih in zunanjih problemih. Posebno obširno je razpravljal o oboroževanju in izjavil, da mora Amerika docela preusmeriti svojo dosedanjo oboroževalno politiko. Politika, ki je bila določena pred petimi leti. ne ustreza več sodobnim potrebam in sedanjemu mednarodnemu položaju Amerika mora sedaj posvečati mnogo več skrbi vojnemu letalstvu kakoT pa vojni mornarici ki je bila doslej glavni predmet ameriške oboroževalne politike. Amerika je mnogo premalo zavarovana proti letalskim napadom in mora sedaj zgraditi tako protiletalsko obrambo, da bo varna pred slehernim napadom. Dotaknil se je tudi problema Zidov v Nemčiji in izjavii da je bil ameriški poslanik v Berlinu VVilson pozvan v VVashington na njegovo izrecno zahtevo, da podrobno poroča o položaju v Nemčiji ter da dobi ameriška vlada zanesljive informacije. Amerika doslej zaradi preganjanja Zidov v Nemčiji ni protestirala niti ni zah-
tevala odškodnine za škodo, ki so jo utrpeli ameriški državljani, kot samo po sebi umevno pa smatra, da je za škodo odgovorna nemška vlada.
Na vprašanje v katerih pokrajinah bi se mogle nastaniti množice Zidov iz Nemčije. je Roosevelt odgovoril, da čas za urejevanje tega vprašanja še ni dozorel Dodal je, da namerava predlagati kongresu, naj se povečajo zneski, namenjeni za naseljevanje Židov iz Nemčije v Zedinjenih državah.
Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je zastopnikom tiska izjavil, da mu ni znano, koliko časa se bo ameriški veleposlanik v Berlinu, \Vilson, zadržal v Wa-shingtonu. Prišel bo v Zedinjene države 24. novembra. Ker bo Hull 25. novembra odpotoval iz New Yorka v Limo, bo imel le 24 ur časa, da mu poroča o dogodkih zadnjih dni v Nemčiji. Na koncu svoje izjave je Hull dejal, da mu ni prav nič znanega o vesteh iz Londona, ki pravijo, da bosta vladi Zedinjenih držay in Velike Britanije raz-i pravljali o možnosti novih skupnih ukrepov za pomoč nemškim Zidom.
Volilno gibanje
Zagreb ima 79.000 volilcev
Zagrebški listi poročajo, da so definitiv-no sestavljeni volilni imeniki za mesto Zagreb. Ko so bili volilni imeniki razpoloženi, je bilo v njih 67 127 volilcev Vlo-že.iih je bilo 19.779 volilnih reklamacij, od tega 11.202 od zasebnikov in 8.577 skupnih reklamacij od državnih uradov. Na osnovi vloženih reklamacij, deloma pa tudi na osnovi uradnih ugotovitev je bilo črtanih 606 vpisanih volilcev, na novo pa vpisanih 12.058 tako da štejejo definitivni volilni imeniki 78.579 volilnih upravičencev.
Število volilcev je v razmerju s številom zagrebškega prebivalstva zelo visoko in ga pojasnjujejo s tem, da prebiva na področju zagrebške občine zelo mnogo delavcev. ki so se brez rodbin priselili v mesto.
Ugotovitev »Jutarnjega lista"
»Jutarnji list« objavlja, kakor^ pravi, z merodajne strani ugotovitev, da so vesti o kandidaturah nekih levičarjev ali celo komunistov na listi dr. Mačka docela izmišljene. Na listi dr. Mačka ne bo kandidiral noben levičar, še manj pa komunist.
Kandidati JRZ
na Hrvatskem
Hrvatska glasila JRZ objavljajo kandidature svoje stranke za savsko banovino. Med drugimi bodo kandidirali minister trgovine inž. Kabalin v Zagrebu in Osijeku, finančni minister Dušan Letica v Zagrebu in Korenici, dosedanji poslanec Luka Ko-strenčič v Crikvenici in Kastavu, bivši šef zavoda za povzdigo zunanje trgovine dr. i Tomičič v Delnicah, bivša posla-ica Ante Kovač v Belovaru in Virovitici in Josip
Cvetič v Gospiču, bivši minister 2.a telesno vzgojo dr. Miletič v Brinju.
Dalje bodo kandidirali na Sušaku sedanji župan dr. Mikulič, v Novem zagrebški odvetnik dr. Antič, v Ogulinu dosedanji poslanec Djura Mikašinovič, na Krku upokojeni sodnik dr. Roki, v Samoboru zagrebški odvetnik dr. Ištvanovič, v zagrebški okolici zdravnik dr. Marjetic, v Karlovcu zagrebški profesor Celikovič, v Varaždinu in Cakovcu bivši veliki župan dr. Stopar.
Radiševski kandidati v Zagrebu
Za mesto Zagreb, ki voli štiri poslance, bodo za HSS kandidirali na listi dr. Mačka senator inž. Avgust Košutič, dosedanja poslanca dr. Josip Reberski in Milutin Majer ter predsednik Hrvatske delavske družbe Alojz Pečnik.
Kandidature HSS
v Vojvodini
V Vojvodini kandidirajo na listi dr. Mačka predvsem JNS in skupine srbske združene opozicije. V nekaterih srezih pa so postavili svoje kandidature tudi radičevci. Tako bo v Subotici kandidiral Josip Vu-kovič, ki je bil kandidat že pri volitvah leta 1935., v Somboru dr. Šlahter. v Apa-tinu in Batr.ii pa dr. Grga Vukovič.
18s borbaških kandidatur
Tajništvo glavnega odbora Jugoslovenske narodne stranke (borbašev) sporoča, da bo stranka postavila svoje kandidature, vezane na listo JRZ. v 185 srezih. Koliko srezov z borbaškimi kandidaturami odpade na posamezne banovine, iz objave ni razvidno.
Šahovski veleturnir na Holandskem
Amsterdam, 16. nov. V včerajšnjem 7. kolu je bila po 5 urah končana samo partija Capablanca - dr. Euwe. Capablanca je zmagal. Ostale tri partije so bile prekinjene. Fine je proti Keresu popolnoma izgubljen, poziciji v partijah Botvinnik - dr. Aljehin in Reshevsky - Flohr pa sta še nejasni.
Danes popoldan je bila odigrana prva serija prekinjenih partij. (Druga bo igrana šele pozno zvečer.) Kakor je bilo pričakovati, je Keres gladko premagal Reshev-skega v partiji iz 4. kola, Reshevsky pa dr. Euweja (6. kolo). Partiji Reshevsky - Capablanca (5. kolo) in Flohr - Botvinnik (6. kolo) sta končali remis. Do velikega presenečenja pa je prišlo v partiji dr. Aljehin-Fine iz 6. kola, o kateri so prva poročila javljala, da stoji ugodneje za dr. Aljehina. Danes pa je v nadaljevanju dr. Aljehin partijo izgubil. S tem je Fine nepričakovano zopet zelo utrdil svojo pozicijo na čelu tabele.
Stanje je trenutno: Fine 5 Vi (1). Keres 3 Vi (2), Capablanca 3'/2, Botvinik 3 (1), dr. Aljehin 2 Vi (2), Flohr, Reshevsky 2 (1), dr. Euwe 2.
Nizozemski princ Bernhard na Poljskem
Variava, 16. nov. AA. Snoči je prispel z avtomobilom v Poznanj nizozemski princ Bernhard v spremstvu svojega brata.
Jubilejni sokolski zlet v Ljubljani
Beograd, 16. nov. p. Na sestanku vseh župnih načelnikov in tehničnega odbora saveza SKJ je bil dokončno odobren predlog, da se prihodnje leto priredi veliki jubilejni sokolski zlet v Ljubljani v proslavo 751etnice ustanovitve prvega sokolskega društva na slovanskem jugu. Glavni zletni dan bo Vidov dan. Razen jubilejnega zleta v Ljubljani bo v večjem obsegu prirejen tudi jadranski sokolski zlet na Sušaku, vsakoletne savezne tekme za meč kralja Aleksandra pa bodo prihodnje leto v Zagrebu.
Izločitev Židov iz nemškega gospodarskega življenja
Berlin, 16. novembra, br. Gospodarski minister Funk je v razgovoru z novinarji izjavil, da bo izločitev Zidov iz nemškega gospodarstva v najkrajšem času izvršena. Ukrepi vlade dajejo za to vse pogoje in se bodo tudi nemudoma izvršili.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno in megleno vreme bo v severni polovici države trajalo dalje, drugod po večini vedro. Toplota se ne bo bistveno spremenila.
Zagrebška: Oblačno.
Dunajska: Porast oblačnosti, možnost padavin, v planinah sneg, v dolinah de&
Zagorju se obeta boljša bodočnost
Za razna tehnična dela pri rudniškem obratu je nakazanih več milijonov
Zagorje, 16. novembra.
Vse kaže, da se bo položaj rudarjev po večletni krizi le zboljšal. Nekdaj so delali rudarji na mesec po lo do 15 šihtov, zdaj pa jih napravijo še enkrat toliko. 2arki upanja so pristajali v rudarske domove in tudi med vsemi ostalimi sloji je zavladalo boljše razpoloženje. TPD je vložila ogromne investicije za modernizacijo rudniških naprav in za razširitev obra ov. Zlasti na Ix>kah se dela z vso vnemo. Z nad 100 m dolgimi jeklenimi sondami so preiskali teren ter ugotovili, da se nahajajo tu ogromne plasti prvovrstnega premoga. Kulantno so odkupili nekaj hiš in posestev, pod katerimi so te plas i, in sedaj so tam že izpeljani rovi. Premog je kake 3 metre pod površjem zemlje. Rudarji prihajajo veselo na delo, zakaj z novimi odkopi jim je za daljšo dobo zajamčen zaslužek, v odseku so neprecenljive količine premoga in bo z razširitvijo obrata mnogo pridobila vsa okolica.
Na bivšem Sršenovem posestvu odkrivajo premog kar z vrha in mnogi z veseljem ogledujejo črno skalovje, ki se blesti na solncu. Pod banovinsko cesto je že izpeljan rov za odvoz premoga in jalovine. Za razmah obrata je bila potrebna preložitev bancvinske ees*e od Mar anovca do Robavsa. Cesta bo izpeljana nad rudniškim tirom. Tam gradijo tudi potrebno poslopje za pisarne in kopalnico. Delo gre naglo izpod rok, medtem pa že odvažajo prve vagcnčke premega iz novega odseka. Ropot raznih naprav in motorjev se razlesra po okolici in vsi se vesele novega življenja. Pod nekdaj mirnimi domačijami se čuje streljanje in ro-po' obra'nih strojev, črno bogastvo na-6 topa pot v službo človeštva.
Korito v kotredeškem obrata
V dobi krize se je število zaposlenih pri rudniku znatno skrčilo, kar je povzročalo v vsem okolišu velike skrbi. Govorilo se je celo o popolni ustavitvi obratovanja. Z odkritjem novih premogovnih zakladov pa število delovnih moči iz dneva v dan narašča in zro rudarji z vedrim obrazom v bodočnost. Po cestah srečuješ
Naše narodno obrambno delo
Obilno poučno gradivo v koledarju CMD
Ljubljana, 16. novembra
Zlati jubilej naše stare in preizkušene narodno-obrambne družbe CMD je pred dvema letoma dal široko pobudo, da so se narodno zavedni napredni Slovenci začeli spet živo zanimat' za njena prizadevanja in njene ideale.
Politični dogodki zadnjih časov so še prav posebno podnetili pozornost rodoljubnih Slovencev, da smo zaskrbljeni obrnili oči na naše obmejne kraje. Vsakoletna izčrpna poročila marljivih vodilnih funkcionarjev na glavni skupščini CMD nam polagajo velik račun o narodno obrambnem delu CMD. A vsakoletni koledar te družbe razgrinja pred nami pregledno sliko družbinega premoženja in vsega gibanja v območju glavnega odbora in podružnic. Poleg tega nam koledar CMD vsako leto prinaša poučne sestavke, po katerih spoznamo stanle naših narodnih maniš'n kakor tudi literaturo o narodno obrambnih problemih in o stanju narodnih manjšin v drugih državah. Posebno znaten del pa je seveda vsako leto v koledarju CMD posvečen zglednim, požrtvovalnim narodno obrambnm delavcem, ki so se v teku leta za večno poslovili vendar pa s svojim tihim sodelovanjem pri CMD zapustili trajno sled.
V koledarju CMD za leto 1939, ki smo ga. okusno opremljenega, pravkar prejeli, je poglavitno naročilo tiskano na poslednji strani pred inserati. Tu čitamo: »čitate-ljem koledarja v premislek! Minilo je 53 let delovanja CMD. Letos se je vršila glavna skupščina v Ptuju ker je poteklo ravno trideset let od znanih ptujskih dogodkov. Lepa udeležba je dokazala, da jih je mnogo med nami. ki se zavedajo, da je bolj kakor kdaj poprej potrebno ravno narodno obrambno delo. Izpremem-be. ki so v teku zadnjega leta nastale v Srednji Evropi, m sistematična nac;onal-na propaganda, ki jo vodijo veliki narodi okoli nas, nam to potrjujejo. Odkar smo Slovenci združeni z brati Srbi in Hrvati v eno narodno državo, imamo zagotovljen svoj narodni obstoj. Naša narodna dolžnost nam zapoveduje da nadaljujemo delo, ki so ga začeli naši očetje. Družba stori vse, da bi seznanila javnost z današnjimi narodnostnimi potrebami. Tudi koledar je namenjen narodno obrambni propagandi, zato prosimo vse čitatelje. da opozore svoje prijatelje nanj. Priznati j"'m moramo, da je zanimanie za koledar premajhno. Preko milijon Slovencev nas je
v Jugoslaviji. Sramotno bi bilo, če bi se med nami ne našlo vsaj 2000 ljudi, ki bi se zanimali za narodno obrambne probleme. obravnavane v našem koledarju. Kdor se za te probleme ne zanima, je kakor ptič noj. ki vtakne glavo v pesek, pa misli da se je s tem ognil nevarnosti. Bodimo čuječi, delavni in požrtvovalni, da Domo kos zgodovinski nalogi :n da nas ne bo treba biti sram pred onimi, ki so nam očuvali našo ljubo zemljo in da nas ne bodo preklinjali naši potomci!«
Prvi pogled v novi koledar nam pričuje, da je bila smrtna žetev v preteklem letu posebno številna. Posebni članki so posvečeni spominu Franje Tavčarjeve, gospe Ane Podkrajškove dr. Ferda Lašiča in ljutomerskega mecena Frančka Serše-na. Prof. Ivan Kolar objavlja kratek, a zelo poučen članek: Družba sv. Cirila tn Metoda ob dvajsetletnici Jugoslavije. Dr. Svetozar Ileš č nas pouči o geopolitiki. Iz zapuščine umrlega šolskega nadzornika Josipa Turka ki je veliko izkusil ob službovanju na Kočevskem so objavljeni močno zanimivi spomini na narodnostne razmere v Dragi. Ivan Vovk se sponrnja delovanja Družbe sv. Cirla in Metoda v Trstu. Brodnik p1 še o nemškem in hrvaškem bogu. Dr. Svetozar Ileš:č objavlja še celotni pregled Slovencev v Evropi in izven nje. Sledi pregled narodnih manjšin v srednjeevropskih državah. Dr. Leo Stare pa je skrbno zbral pregled pomemb-nejšh knjig o narodno obrambnih problemi. Bibliografija, nadaljevanje lanske, polno ustreza vsakomur, ki se zan;ma za narodnostna vprašanja. Dva članka se spominjata zlatega jubileja mariborske moške podružnice CMD in jubilejne slovesnosti CMD v Slovenjem Gradcu. Obširnejše je poglavje o dobrotnikih CMD, ki so se družbe spomnili v svoji poslednj: volji. CMD je v teku svojega obstoja izdala že ogromno vsoto sedemdeset milijonov dinarjev dannšnip vrednosti. Seznam volil in zapuščin naj bi dal današnj:m de-narnikom pobudo, da se je spom'njajo po nekdanjih svetlih zs:led;h. Obšrno ie poročilo o letošnji veliki skupščini z bilanco in pregledom družbene imovine. Sledijo še navod la za ustanovitev podružne, ki naj bi bila upoštevana povsod, kjer se podružnica d& ustanoviti. Koledar je natisnila Narodna tiskarna. Vsakomur, ki se bo zagrebel v niegrove številke in podatke, nudi koledar mnogo snovi za raznvšlja-nje pa tudi mnogo pobude za novo delo.
Trbovlje v višji draginjski razred!
Na trgu so glede na kupno moč prebivalstva vsa živila predraga — Dražje je kakor v mestih
Trbovlje. 16. novembra Zadnji tržni dan v Trbovljah je beležil srednji obisk, kljub temu, da je plačilni dan prinesel rudarjem zadovoljivo mezdo za polno polmesečno zaposlitev Ponudbe je bilo dovolj v vseh živilih. Običajno pozno jesensko sliko trga so označevale grmade zeljnatih glav, ki gredo kljub velikim množinam. v katerih jih dovažajo največ iz ljubljanske okolice, prav hitro v denar. Cena 0.50 din po kg. Ob zadnjih tržnih dneh se opaža občutno primanjkovanje krompirja, po katerem je mnogo povpraševanja. Cena 0.75 — 1 din po kg Repo so okoliški in savinjski kmetje prodajali po 8 din mernik. Jabolk je bilo dovolj 3 — 5 din kg. Jajca 9 — 10 komadov za 10 din Perutnine je bilo istotako dovolj, največ domače po ceni 12 — 14 din kg živa teža. Orehova jedrca 28 din kg. kostanj 2.50 — 3 din kg. karfiola 6 — 7 din kg. špinača 3 din, grozdje 5 — 8 din kg (smederevsko). Goveje meso 1 10 - 12. II 8 - 10 III 6 — 8 din kg, telečje meso 20 din brez kosti, 14 — 16 din s kostmi, svinjsko meso 16 — 20 din domači prašiči. 14 — 16 din hrvatski. Slanina 18 din.
Na trgu je pričel v zadnjem času urado-vati občinski trošarinski urad v novozgrajeni pisarni poleg mostu. Urad vodi uspe šno trošarinski in užitninski kontrolor občine g. Miloš Rozin, kateremu je poverjena organizacija trošarinske službe. Poslovanje pisarne je zadovoljivo, ker po svoji ugodni legi v mnogočem olajšuje uradova-nje s strankami. Po novem pravilniku za izvrševanje občinskega projačuna se mora-
jo odslej vsi trošarinski predmeti prijaviti ! ob vnosu v občino pri občinskem trošarin-| skem uradu na tržnici. — Na tržnici so vpeljani novi tržni bloki za pobiranje stoj-nine, ki olajšujejo kontrolno delo. Po tržnih predpisih morajo prodajalci na trgu plačati za košare po 1 din, za enovprežni voz 5 din, dvovprežni voz 10 din. avtomobil po množini blaga od 20 din višje.
V splošnem opažamo, da so na našem trgu glede na kupno moč prebivalstva vsa živila predraga. Vse cene presegajo lokalne prilike Mnogim živilom je cena ista kot v mestih, če ne še višja. Industrijski značaj Trbovelj pač naj bi ne bil merilo za visoke, temveč za nizke cene vsem življenjskim potrebščinam. Položaj delavstva kljub razmeroma dobri zapos' rvj pač ne dopušča draginjskih tendenc, slabo plačano name-ščenstvo istotako ne zmore vse večje draginje.
Opetovano poudarjamo da bi merodajni činitelji vzeli v resno premišljevanje akcijo. da se Trbovljam kot največjemu in najdražjemu industrijskemu središču v Sloveniji zagotovi višji draginjski razred. Občina naj bi v ta namen sklicala anketo, na katero bi bilo pozvati zastopnike vseh prizadetih slojev. Za zadevo naj bi se zainteresiralo tudi politične zastopnike brez razlike, ki naj bi podprli to prepot.rebno akcijo Občina sama pa naj bi v tej smeri prevzela iniciativo in bila tudi sicer odločnejša ravnalka tržnih cen vseh živil — ne najmanj mesa in mesnih proizvodov, ki v nekaterih kategorijah dosezajo za naše prilike previsoke cene. Stalno skupno delova-
težke, z jamskim lesom natovorjene vozove. Jamskega lesa porabi rudnik zdaj ogromne količine. Vso prebivalstvo sledi z zanimanjem delu pri novem obratu, ki bo dajal zaslužka rudarjem in vsej okolici več desetletij.
Tudi v kotredeškem obratu se pripravljalna in modernizacijska dela, ki jih izvršuje podjetje Dufkič, bližajo koncu. V Potoški vasi, kjer je pod zemljo sploh najboljši premog, čigar plasti segajo pod Kotredešco in še dalje proti Slačniku, so bila izvršena dela in bo tam v kratkem dobdlo zaslužek ttečje Število rudarjev. Posebno zanimivo je delo lesenega korita, po katerem je stekla voda iz preloženega potoka Kotredešce. To praktično delo je baje po obsegu edinstveno v Evropi. Korita so iz preoariranega borovega lesa, ki ne gnije. Ker so se graditelji odločili za nadzemsko korito, je bilo treba izkopati več tisoč kubičnih metrov zemlje. Po^em so šele pričeli polagati po novi strugi temelje za polkrožmo korito v dolžini 300 m. Premer korita znaša 5.30 m višina pa 2.85 m. Napravljeni so tudi trije jezovi, da je les vedno v vodi. Vsa naprava je stala nad 1,500.000 din. Poleg tega sta za kotredeški obrat napravljena dva nova kompresorja — eden za zalivanje izkopov, drugi pa za vrtanje premogovnih plasti, oba po 600 konjskih sil na električni pogon.
Iz vsega tega sledi, da se zagorski dolini obetajo časi večje zaposlitve in boljšega življenja za vse. Vsi želijo, da bi se delo nikdar več ne omejilo, marveč v sedanjem tempu nadaljevalo in še stopnjevalo.
PRISTOPAJTE K Jč LIGI!
nje prodajalcev, občinske in sreske oblasti bi zlasti v poslednjem primeru ob pravilnem upoštevanju gospodarskih in trgovskih prilik trboveljskega območja rešilo tako de-likatno vprašanje cen v korist prodajalca ln konzumenta.
Beograjski UPZ
pride v Slovenijo
O nedavni petdesetletnici gosp. Srečka Kumra. bivšega dirigenta ljubljanskega UPZ in sedanjega dirigenta beograjskega Učiteljskega pevskega zbora »Marinkovi-ča«, smo poročali tudi v našem listu. UPZ Marinkovič se pod taktirko g. Kumra, našega ožjega rojaka prav lepo razvija. Letos je proslavil UPZ Marinkovič svojo slavo. v spomin na proboj solunske fronte in na vhod srbskih čet v prestolnico. Slavo so pred dnevi priredili v dvorani poskusne šole v Dečanski ulici. Navzoči so bili vsi člani-učitelji, mnogo predstavnikov iz učiteljskih vrst in prijateljev zbora. Na slavo pa so prihitele tudi odlične osebnosti. Nj. Vel. kralja je zastopal kot odposlanec major J. Prosen (ki je prav tako slovenski rojak). Rezanju kolača ie prisostvoval tudi delegat Nj. sv. Patriarha dr. Gavrila p*o-ta Milivoje Petrovič Zastopan pa je bil po svoji odposlanki ge. dr. Jovičič, načelni-ci v ministrstvu prosvete tudi prosvetni minister dr Magaračevic.
Beograjski učiteljski pevski zbor je deležen posebne pozornosti s strani prosvetnih in ostalih oblastev, ker si je znal odlični dirigent g. Kumar pridobiti v kratkem času velik umetniški ugled. Po rezanju kolača je naslovil na številne udeležence nekaj besedi društveni predsednik sreski šolski nadzornik g. Radivoj Gajič. Očrtal je zgodovino zbora in prizadevanja za dvig glasbene kulture. Napovedal je ob zaključku. da bo pohitel Marinkovič v kratkem na turnejo v severne in vzhodne predele naše države, med drugim bo posetil tudi dravsko banovino. Prihodnje leto pa namerava Marinkovič na večjo turnejo v Bolgarijo in Rumunijo.
Ob zaključku slavnosti je priredil prenovljeni in pomnoženi zbor učiteljev usoel koncert, ki je dokazal, da beograjski UPZ pod vodstvom nagega rojaka g. Srečka Kumra lepo napreduje.
Zbor
narodnega delavstva
V nedeljo 13. t. m. je bil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani izredni delegatski zbor Narodne strokovne zveze, oziroma je bilo to prav za prav nadaljevanje rednega jubilejnega delegatskega zbora, ki je bil 3 septembra t. 1., na katerem se pa ni moglo razpravljati o vseh aktualnih zadevah, zato je bil sklican izredni delegatski zbor za nedeljo 13. t. m.
Na tem zborovanju so bile zastopane skoraj vse podružnice po svojih delegatih. Glavna točka dnevnega reda je bila točka o izpremembi pravil in volitev novega iz-vrševalnega, nadzornega in upravnega odbora.
Po daljšem utemeljevanju g. dr. Aluje-viča o izpremembah pravil se je razvila kratka debata, končno pa je bil sprejet nov osnutek pravil soglasno. V tem osnutku so upoštevani vsi važnejši momenti in potrebe današnje delavske strokovne organizacije. S tem osnutkom je pokazala Narodna strokovna zveza, da gre vsporedno z duhom časa ln je prikrojila nov osnutek v smislu potreb današnjega položaja.
Po končani razpravi o izpremembi pravil so bile volitve. Ker je dosedanji predsednik g. Rudolf Juvan, ki je predsedoval tej naredni delavski organizaciji že 30 let, odklonil ponovno izvolitev, je padel predlog, naj se ga izvoli za častnega preds-d-nika za njegove zasluge, ki jih ima v delavskem pokretu, ki ga je ustanovil ln vodil 30 težkih let. Vsi navzočni so z velikim odobravanjem sprejeli ta predlog. Za novega predsednika pa je bil izvoljen zaslužni delavec na narodno delavskem polju g. Tine Zupan z Jesenic, ki se udej-stvuje skoraj pri vseh naprednih organizacijah Ker pa je novi predsednik Tine Zupan Jeseničan, je bil izvoljen za prvega in poslevodečega podpredsednika g. dr. Jože Bohinjec, zaslužni socialni delavec, katerega pozna širša javnost po njegovih socialnih člankih in brošurah. S tem, da je prevzel g. dr. Jože Bohinjec vodstvo
Suh sobni zrak škoduje koži!
Skrbite zato vedno za živo in zdravo barvo lic!
EUDA@ KREMA
organizacije, napredek in
narodne delavske strokovne je podano jamstvo za njen razmah.
Dalje so bili izvoljeni v izvrševalni odbor NSZ g. Oven Alojzij za II. podpredsednika; g. dr. Alujevič Branko za I. tajnika; g. Jamnik Avgust za II. tajnika; g. Ambrožič Jože za I. blagajnika; g. Hočevar Alojzij za II. blagajnika in v odbor g. Terkuč Edvard; v nadzorni odbor pa so
bili izvoljeni: g. dr. Kovič France, Pivk Jakob, Juvan France, Markizeti France in Štante Ivan. V upravni odbor pa so bili izvoljeni vsi predsedniki podružnic.
Po končanih volitvah je poslevodeči podpredsednik podal v kratkem načrt bodočega dela, bodril delegate k složnosti, vztrajnosti in delu, nakar je predsednik Zupan zaključil lepo uspelo zborovanje narodnega delavstva.
Nj. Vis. kneginja Olga v razgovora s predstavnicami Jugoslovenske ženske zveze, ki so te dni zaključile svoj kongres v Beograda
Nova meščanska šola na Viču
Ljubljana, 16. novembra Nekdanja občina Vič je začela že leta 1922. zbirati stavbni fond za meščansko šolo in prosvetno ministrstvo je leta 1929. pretvorilo ljudsko šolo v petrazrednico ter ustanovilo meščansko šolo na Viču. Ob ustanovitvi je imela šola samo 84 učencev, zdaj pa jih ima že 226. Nastanjena je v II: nadstropju ljudsko-šolskega poslopja a ima za sedem razredov le pet učnih sob in pisarno. Zaradi take tesnobe mora imeti pouk dopoldne in popoldne. Učiteljstvo nima prostora, kjer bi se po učnih urah moglo prip"avljati za nadaljnji pouk, in tudi sobe za učila ni.
Viška občina je kupila stavbišče za meščansko šolo ter ga oddala v najem s pogojem. da ga mora najemnik takoj vrniti, kadar bi pričeli zidati ^olo. Pozneje so iskali primeren prostor za novo poslopje tudi na Glincahjter v Rožni dolini, a nikjer niso našli bolj pripravnega prostora, kakor je prostor ob starem šolskem poslopju. Ko je bila viška občina priključena mestu, so preselili štiri razrede ljudske šole v dotedanje prostore občinske uprave. S tem pa tesnoba v obeh šolah še ni bila odpravljena. Pri reševanju perečega vprašanja so sc pojavile tri variante: povečanje starega poslopja, nov trakt ljudske šole, ali pa zgradba novega poslopja na prostoru, ki ga je že nekdaj občina Vič smatrala za najprimernejšega. Obveljala je tretja in pri natečaju je bil julija izbran osnutek inž. Vinka Glanza.
Nova meščanska šola bo stala med Tržaško cesto in Cesto XV. tako, da bo odmaknjena od regulacijske črte na Tržaški cesti za 10 m in bo torej stala 10 m bolj daleč od ceste, kakor stoji sedanje šolsko poslopje. Vhod v novo šolo bo s Tržaške ceste. Zazidana ploskev vse zgradbe meri 1.200 kvad-atnih metrov in bo imela stavba 15.000 kubičnih metrov prostornine. Za igrišča in vrtove bo ostalo 4.600 kvadratnih metrov. Nova šola bo po stavbi in ureditvi odgovarjala vsem zahtevam pedagogike, higiene in moderne gradbene tehnike. Imela bo tudi zavetišče pred plinskimi napadi. Prihodnje leto se bo viška meščanska šola že selila v novo poslopje.
Kako se počutimo v letalu
Llubljana, 16- novembra. »Opazovanje letalca v zraku« se je glasilo sinočnje predavanje Prirodoslov-nega društva. Predaval je dr. St. Raipe, naš odlični letalec. Med poslušalci je bilo največ mladine, ki je s svojo navzočnostjo izpričala vel: ko zanimanje za ta novi in vsekakor najzanimivejši šport, o katerem je predavatelj trdil, da nudi človeku božanske užitke.
Ko sedemo prvič v letalo, imamo pač neprije tne občutke in marsikdo se kesa, da se spušča na tako nesigurno pot. Strah pa traja le nekaj sekund —tistih res neprijetnih sekund, ko letalo še drči po tleh. Toda že nekaj metrov nad zemljo se lealo umiri in neprijetni občutek izgine. Zemlja pod nami se odmika, mi let;mo, ne da bi sploh obču ili brzino, s katero reže letalo zrak. Zdi se nam, da stojimo in se le zemlja pod nami počasi premika. V teh trenutkih mora vsak le-
talec priznati, da doživlja lepoto, o kakršni se mu še sanjalo ni. V novih barvah in v novih oblikah se kaže pred njim zemlja, oblike se izpreminjajo vsako sekundo, pozabimo, da le.imo, samo doživljamo, opazujemo.
Dvigamo se vedno više, ne da bi pri tem imeli kakršne koli neprijetnosti z želodcem. Potem se nahaja pred nami naenkrat velika kopa — oblak. Ni si mogoče zamisliti občutkov, ki jih ima le a-lec, ko privozi v oblak. Iz sonca in tisoče roba rvne svetlobe smo prile' eli v mračno, vlažno gmoto, vse okrog nas zatemni, da ne vidimo več neti kril aparata. In če so še zračne struje, se nam zdi par sekund vožnje skozi oblak cela večnost. Aparat se ziblje, v človeku nastopi nesi-gurnost, želimo si čim prej ven, cbču'ek, ki bi nam naj kazal pot in smer vožnje, popolnoma odpove. Zato so morali izumiti aparate, ki določijo lego letala in pilot se ob takih prilikah ravna izključno po aparaturi.
Prav taiko božanski je izpad iz oblaka, če je seveda normalen. Le' alo navadno visi, nad sabo vidiimo zemljo, nebo pa je nekje globoko pod nami.
Letenje nad ravnico postane kmalu kaj monotono. Človek si zaželi nad planine, saj ni lepšega, kot je pogled Iz višine preko gorovja. Letalčevo oko strmi nad lepo o, ki se mu odpira globoko spodaj. Zgodi se pa do hudomušni pilot prav v tem trenu ku zaustavi motor. V hipu so letalčeve oči polne smrtne groze —vendar je njegov strah neosnovan. še nikoli ni padlo nobeno letalo zaradi 1>ega, ker je mo'or odpou-.idal-	letalskih nesrač
se dogodi po pilotovi krivdi.
Danes je letalo prav tako sigurno sredstvo kakor vsaka druga prometna sredr giva na zemlji. Tudi ko pristajamo, ne čutimo v želodcu nobenih neprijetnosti, zaradi katerih ere (tako pogosto bojimo letenja.
Naša naloga naj bi bila, pritegniti čim več mladine za ta šport in sicer na ta način, da nudimo možnost čim večjemu številu ljudi, da sami dožive letenje. Ce bo vsakdo vsaj enkrat poskusil leteti, bo kmalu izginilo veliko predsodkov in strahu pred letenjem.
Bodoče matere morajo skrbeti, da se
izoenejo vsaki ienivosti prebavil, posebno
zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-
fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda
se lahko pije in deluje v kratkem času
brez neprijetnih pojavov.
Ogl res S. br. 19. 485 JS
Švedski profesor Svedelius je bil tako raztresen, da je pri neki svečani pojedini, med tem ko je imel enega svojih slovito lepih govorov, punč v svojem kozarcu mešal z gorečo smo ko. Na višku napitnice je to mešanico potem — izpil. Pri neki čajanki pa ga je tovariš opazil, kako je maslo mazal na golo dlan.
Nekoč ga je po poti iz najlepših misli zmotila krava, ki mu je stopila na pot. »Oprostite!« je dejal in se vljudno odkril. Mož, ki je kravo gnal in vse ostale priče tega prizora so se kroho ali. šele tedaj je ponos upsalskega vseučilišča opazil svojo pomo'o. Osramočen in jezen je stekel naprej. Tekel je tako slepo, da je zadel v neko damo. »2e spet takšna neumna krava, ki ne zna korakali po cesti!« je za vpil besno, ne da bi niti dvignil oči.
Gospodarstvo
Proračunska se|a
Zbornice za T0I
Zbornični svet ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo je imel včeraj plenarne sejo, ki je bila posvečena predvsem proračunu za leto 1939. Sejo je ob pol 10. otvoril predsednik g Ivan Jelačin. ki je pozdravil navzoče zbornične svetnike in zastopnika banske uprave načelnika dr. Rateja.
Predsednik je najprej sporočil, da je ban-ska uprava odobrila zaključne račune za leto 1937 z dohodki 4,836.837 din in z izdatki v višini 4,935 086 din. torej s primanjkljajem 89.249 din. V odbor za proučevanje ljudske prehrane v dravski banovini pri tukajšnjem Higijenskem zavodu je zbornica v smislu tozadevnega pravilnika imenovala predsednika trgovinskega odseka g. Albina Smrkol.ia Dne 27 oktobra jo bila v Zagrebu ustanovljena Ju-goslovensko-angleška trgovinska zbornica V odboru te nove zbornice so Kot zastopniki gospodarstva dravske banovine generalni tajnik Ivan Mohorič, predsednik Zveze industrijcev g Avgust Praprotnik in industrijec Gassner iz Tržiča. V novo ustanovi'eni odbor za propagando domačih pogonskli sredstev je zbornica imenovala g. Avgusta Praprr?n;ka kot predsednika Avtokluba in Prometnega zavoda za premog v Liubliani, inž Biskupskija, ravnatelja TPD v Trbovljah, za namestnika pa univ. prof. inž. Pehanija.
Zbornična dv&razredna trgovska šola
Zbornično predsedstvo je 14 maja t. 1 rklenilo naprositi trgovinsko ministrstvo, naj mu dovoli glede na izkazano potrebo osnovati zasebno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Trgovinsko ministrstvo je tej prošnji ugodilo z odlokom od 4 avgusta t 1. Predsedstvo zbornice je za upravo te šole postavilo naslednji odbor- predsednik Ivan Jelačin, podpredsednik Albin Smrkolj, tajnik dr Tvan Pless. člani: Jo;e H-astelj, dr Ciril Pavlin. Ivan Ogrin, Ciril Maicen in prof. Josip Prežel j Odbor ima nalogo, da šolo upravlja tako. da ne bodo povzročena zbornici nikaka brpmpna Na pred^g odbora le trgovski minister potrdil naslednji učite1i«ki zbor: ravnatelj Josip Prezplj. n^of državne trpovskp akademije v Liubliani. učitelii- Tvan Rudolf (nauk o trgovini in koresnonH^nci). Fran .^ič (knjigovodstvo^ Lpopoid Nam0r§ (računstvo). Zv-nVo Ho"«>var fzem^pn^ie in zgodovina!. Pnmo Gomb"*? (hia<»n-*n~n-stvo). dr Slod^ak <slovpnš*;na>. Ana S'f-royieva MpmJ«nal Anton Tfro5*li (rom-ŠČ'n?>V R'a* ^T-ofpl fetpnr>"»T>f-'ifi> in Aloj-zii Marok (kaligrafiia> šolski odhor ie sk1pn'l popedbe z rpvna+<='inm in profe-SO**li ter ?e ^p nnnk nri*«l 9'' epntombrp V šoli sp pof^nip v dveh oddelkih in jc vpisanih 87 učencev.
29 let zborničnega dela
Predsednik g. Ivan Jelačin je nato podal kiatek ;otek zborničnega dela ob 20-letnici J"gosiavije. Poročno med drugim navaja, ca je biio z naiedbo po.erjeništva za trgovino in industrijo v Ljubljani od ltt. novembra 1J>18 razširjeno pc^ročje naše zbornice na vse ozemlje Siovenije in se je s tem področje skoro podvojilo 2e 14 novembra istega leta je bila v Ljubljani ustanovljena direkcija državnih železnic in obenem poštna direkcija, 8. julija naslednjega leta pa je bil stanovijen poštni čekovni zavod.
Naše gospodarsko življenje je bilo ob j koncu svetovne vojne zelo zamrlo. Dolgo ! časa je trajalo, da so se likvidirale razne i vojne centrale, ki so ovirale razmah trgovine. Težkoče so obstojale tudi zaradi valute. Prvo žigosanje avstrijskih kron se je pričelo 20. januarja 1919 in je tra:elo Še celo leto. preden niso bile krone zamenjane v razmerju 1 : 4 in je bilo pri tem odt^gnjenih še 20%.
V stanovskem pziru so čutili trgovci, industrija in obrtniki potrebo da se organizirajo. Dne 9 februarja 1919 je bila osnovana Zveza industrijcev na slovenskem uzem!j'u, trgevstvo pa je izve-d o istega leta gremijalno organizacijo po vseh srez:h. naslednje leto pa se je 10 aprila strnilo vseh 26 trgovskih gremijev v zvezo kot osrednjo organizacijo Tudi obrtništvo se ie pričelo grupirati v svoje strokovne or-Sanizacije in je ustanovilo svoje zveze. Zbornica je kmalu občutila potrebo, da se povzdigne trgovsko šolstvo Tako je bila 1. oktobra 1919 ustanovljena državna dvo-razredna trgovska šola v Mariboru ki se je sedem let kasneje pretvorila v trgovsko akademijo. V Ljubljani pa se ie treov-ska akademra ustanovila 4 decembra 1920 Izpopolniena zbornica ie že v prvem letu svojega poslovania sklenila prirediti v LjubMani razstavo Pozneje je ta sklep spremenila v tej smpri da se v Liubliani ustanovi veleseiem Tako ie b>"l 3. septembra 1921 prvič slovesno otvorjen ljubljanski veleseiem.
Glede na prometne težkoče in svojeglavo politiko južne železnice je ministrski svet 22 avgusta 192? sklenil, da prevzame proge južne železnice v državno upravo, kar se je par dni kasneje tudi izvrš'lo Da se omogoči zveza z zapadnim delom Premur-ja je bilo treba zgrad;ti progo iz Ormo'a do Ljutomera Ta proPa je bila 23 novembra 1924 slovesno otvoriena Na številnih konferencah se je raznravljalo vpra-šanie izpolnitve železniškega omrežja, zlasti pa zveze Slovenije z mor'em ter gradnje dr"Pepa tira na proPl ZJdant most - Zas b. Kmalu se 1e izkazala tudi potreba ra^širjenia liubUa^skepa ko^dvo^a. Postopanje pri odreianiu investicijsk;h programov ie bilo zpio enostrpn^ko. kar se naiboii čuti na pod"očiu liubi:rnske železniške dirpkHle. ki ima 7n«ten tranzit Ne spada v okvir t"«a prehoda da b? tu navajali vsa potrebna. toda npizvršena <j?ia v°ndar je trpba ugotoviti. da ie Sk"a1ni čas da «p yp1o 7Postnlemu nrometu v dravski banovin' posvpti no'r>a pa*n,a Trgovski krogi so leta 1923 dali pobudo za ustanovitev borze v Ljubljani, ki je pričela poslovati 16 avgusta 1924 Tri leta pa je trajalo preden smo končno dosegli tudi odobritev valutnega in deviznega poslovanja, ki se je pričelo 24. junija 1927.
Zal se tako izpopolnjena borza ni mogla dobro razviti, ker so že nekaj let kasneje naotopile valutne in devizne omejitve
Dne 20. jun ja 1925 je bila uveljavljena nova avtonomna carinska tarifa, ki je postala glavni instrument naše trgovinske politike z inozemstvom. Po uveljavljenju te tarife in po izvedbi dejanske stab liza-cije dinarja, je nastop.la v letih 1926 do 1930 doba ugodne gospodarske konjuktu-re, ki je prinesla našemu gospodarstvu znaten polet. V tej dobi je bilo ustanovljenih dokaj industrijskih podjet j v Sloveniji, posebno teKStilnih tvornic.
Po letu 1930, pa s se pričela za naše go .podarstvo težka leta depres!je velikih izgub m zastoja v poslovanju, doba nelikvidnost denarnih zavodov in nazadovanja cen glavn h naših proizvodov. Od leta 1930 naprej je moralo nič manj kakor 8428 trgovinskih obratov in 9388 rokodelskih obratov odjaviti svoja podjetja, po več ni zaradi tega. ker ti obrati n so mog'i zmagovati obveznosti zaradi pretrpljenih Izgub. Obrtništvo je pričelo v masah vračati svoje obrtne liste in tako je celotno število obrtnih obratov v petih letih nazadovalo zr. 4274. Zaključna bilanca tr-govstva v zadnjih 15 let.h pa kaže namesto napredka nazadovanje štev la trgovinskih ol atov za 2335 podjetij ali za 20% najvišjega stanja v letih inflacije. Posledice svetovne krize kaže tudi trgov n^ki register, kjer je število protokol ranih tvrdk od leta 1933 do 1. novembra 1938 padlo od 4235 na 3226. V dobi od leta 1921. do novembra t. 1. smo imeli v Sloveniji 260 konkurzov in vrhu tega 500 poravnalnih postopanj.
Leta 1934. se je poleg obstoječih odsekov ustanovil še četrti odsek za gostinstvo S šolskim letom 1934/35 je zbornica otvorila svoj prvi abiturientski tečaj pri državni trgovski akademiji, letos pa dvorazredno trgovsko šolo.
Po ukinjenju vidovdanske ustave je na polju izenačenja zakonodaje nastopila plod na doba. V kratkem času treh let so bili spre:eti zelo važni zakoni. Predvsem je omeniti obrtni zakon, ki je bil objavljen 9. novembra 1931 in je stop'1 9. marca 1932 v veljavo. Ta zakon le poveril zborničnemu uradu mnogo dela in agend. pred vsem je orenesel na zbornico nadzorstvo nad prisilnimi združenji zborničnih interesentov pa tudi agende v zvezi z uspo- j sobljenostjo ln nastopom obrti.
Navzlic težavam, naprilikam in zaplet-Ijajem je zbornica srečno prebrodili dobo. ko se je med naše obrtništvo zanesla borba za izdvoiitev iz skupne zbornice, tako da sme ohranili enotno interesno zasi \ stvo gospodarstva v dravski banovini.
če ob 201etnici ocenimo pestro kroniko dogodkov in doseženih uspehov, moramo priznati, aa smo z naporom in iniciativnostjo mnogo zgradili in pridobili, čeprav so bile v marsičem neutemeljene ovire in težkoče še vedno pa moramo ponavljati dan za dnem isto pesem z naštevanjem vprašanj za Katera ne najdemo pravega razumevanja za rešitev in odpomoč. Nočemo ob 201etnici raziskovati, kje 'eži krivda, naglasiti pa moramo nekaj nujnih nerešenih splošno gospodarskih zadev.
Nujna gospodarska vprašanja
V	našem železniškem prometu imamo znaten tehnični zaostanek, prav tako v poštnem prometu. Edini napredek je bila montaža treh avtomatičnih central, kar pa danes ne ustreza več razkošn m potrebam. Razmere v našem telefonskem prometu z Vojvodino in tudi z Zagrebom so do skrajnosti nezadovoljive. Tolažili so nas z napravo telefonskih kablov, toda kljub pooblastilu, ki je bilo vzakonjeno že leta 1936, v tem vprašanju fte do danes ni padla odločitev Tako smo po nepotrebnem izgubli lOOmi i jonski dohodek, ki bi ga imeli od tranzita. Pretiran fiska-lizem v poštnem resoru ovira ves naš gospodarski promet.
V	vprašanju modernizacije našega cestnega omrežja se nahajamo po 20 letih komaj na začetku javn-h del. Neznatni', dela na enem delu gorenjske ceste niso v nikakem razmerju z investicijami, ki so bile izvrfene drugje v državi. Predvsem se vprašanje avtomobilske ceste do morja ne premakne z mrtve točke. Upajmo, da se v tem pogledu ne bo več odlagalo spričo programa del, ki ga je razvil gradbeni minister o pri iki cestnega kongresa v Ljubljani. V letošnji jeseni bi lahKo ob lepem vremenu zaposlili tisoč delavcev na cestah, vendar se pričetek del odlaga. Tretje nujno vprašanje se nanaša na vzpostavitev stvarne likvidnosti naših denarnih zavodov, kjer je stanje nenormalno. Na eni strani imamo obilico gotovine. na drugi strani pa le počasi napreduje osvoboditev starih vog. kar ovira uresničenje marsikatere dobre gospodarske zamisli. Ukrepi Narodne banke in PoStne hranilnice n so bili izvedeni v takem obsegu, da bi mogli govoriti o likvidnosti naših denarnih zavodov Zadruge .te zadela še uredba o likvidaciji kmečkih dcigov, ki je zahtevala žrtev blizu 100 milijonov rezerv. Vidimo torej, da čaka na vseh poljih še ogromno dela, ki se mora izvršiti, če hočemo, da 33 gospodarsko zopet dvignemo.
Proračunska debata
Pri naslednji točki dnevnega reda je zbornični svet razpravljal o proračunu za leto 1939. in o pokritju proračunskih potrebščin. Proračun predvid2va 3,783.459 din izdatkov, t. j. za 22.401 din več nego je bilo odobreno za leto 1938 Od celotne vsote potrebščin odpade na skupne potrebščine zborničnega sveta in urada 2,441 000 din, t. j. za 57 000 din več nego v tekočem proračunu. (Osebni stroški 1,648.000 din. stvarni izdatki 443.000 din. dotacija zakladov 350.000 din.) Izredni skupni stroški znašajo 175 000 din (služba zborničnih dolgov 125 000 din, stroški nadomestnih volitev 50 000 din) t. j za 25 000 din manj nego v tekočem proračunu. Med cpecialnimi krediti je nova postavka za zbornično . predsedstvo v višini 20.000 din. Za potreb- |
žčine odsekov pa je predvidenih 1,147.600 din, t. j. za 29.600 din manj nego v tekočem proračunu, od tega zneska odpade na obrtni cdsek 514.600 din, na trgovinski odsek 287.000 din, na industrijski odsek 185 tisoč din in na gostinski odsek 161.000 din
Dohodki so predvideni v višini 3,783 459 din. Od tega znaša donos zbornične dokla-de 2,826.000 din in je tu prsdvidenih za 111.000 di-.i manj nego v tekočem proračunu. Donos taks za potrdila je predviden v višini okrog 800.000 din .(za 75.000 din več nego v tek. proračunu). Nov je dohodek 50.000 din od povišanih taks, donos takse od mojstrskih izpitov pa je predviden v višini 65.000 din (za 5.000 din več nego v tekočem proračunu). Končno je vnešen še znesek 49.000 din kot dohodek zborničnega premoženja.
Zbornična doklada ostane nespremenjena v višini 8°/o. Zbornični člani, ki plačujejo pavšalno pridobnino, pa plačajo pavšalno doklado, ki znaša za pavšaiiste, ki delajo sami 10 din. za one, ki delajo z enim pomočnikom 15 din, in za one, ki delajo z dvema pomočnikoma, 20 din.
Debata o zavodu za pospeševanje obrti
V	zvezi s proračunskim predlogom se je razvila daljša debata, ki se je predvsem nanašaal na zbornični zavod za pospeševanje obrti in na vprašanje avtonomije zbornice Gre za načrt o združitvi zborničnega zavoda za pospeševanje obrti z bano-vinskim uradom za pospeševanje obrti. Podpredsednik g Ogrin je pr.kazal stvar *nko, da ne gre zato. da bi se zbornični urad komu oddal temveč, da bi se ustvarila skupaj z banovinskim zavodom ustanova. ki bi pc načrtu vršila obrtno pospeševanje Zbornični svetnik g Josip Rebek pa je ugotovil, da je b-lr. na tozadevni anketi le "evor o tem da se banovinsk! zavod pr?k'i"či zbornifnemn. sedaj pa ob-stnia namera, da se zbornični zavod odcep! in bi 7horn1ca samo sodelovala v tej ustanovi. Tudi zbornični svpln-k g II'? ie opozoril na varnost tesa vprašanja, k: ea je treba resno in z vso skrbnostjo tretirati
Vprašanje avtonomije obrtnega odseka
V	debati glede avtonomije obrtnega odseka je zbornični svetnik g Krejči opozo ril, da tudi po formulaciji zahtev obrtnega odseka še vedno ni prave slike o tem kakšno avtonor.iiio zahteva obrtni odsek Ostali odseki so dali obrtnemu odseku, kar so dati moeli Če gre za odcepitev zborničnega zavoda je to vprašanje o katerem ne more razpravi jati sam obrtni odsek niti predsedstvo tpmveč samo plenum.
Predsednfk e. Jelačin ie elpde na očitke da se vpra?anje avtonomije obrtnoaa odseka 7av,ačuie. nrPs'tal ko-psnondpnco s predsednikom o*">rtnptra odseka g. Oeri-nom. iz katere sledi da ne more b'ti eo-vora o zav^čevaniu. VDrašan-'e je t*-eba staviti na dnevni red ods"kov'h sej g?]e potem bo mopoče razpravljati v pienumu, ko bodo vsi odseki 7av7e'i svoie stal'ščp in sele potem bo dana možnost, da se se-
stavi konkreten predlog za plenum. O tem vprašanju je razpravljal že trgovski odsek, ki je ugotovil, da obrtni odsek ni dal odgovora na konkretna vprašanja, ki so mu bila stavljena. Ce misli obrtni odsek, da je prikrajšan, naj svoje zahteve konkretizira, zato zahteva trgovski odsek, da se skliče posebna anketa, v katero naj vsak odsek pošlje po pet članov. Trgovski odsek je te člane že izvolil.
Predsednik obrtnega odseka g. Ogrin je nato priznal, da je obrtni odsek seslavil ramo ogrodje, na podlagi katerega naj bi po njegovem mnenju zbornični urad sestavil elaborat za avtonomijo obrtnega odseka Predsednik g. Jelačin je na izvajanja g. Ogrina pripomnil, da vsak odsek že sedaj avtonomno razpo^ga s kreditom, ki mu je dodeljen. Seveda pa mora iti vse poslovanje preko skupne blagajne. Po končani debati je bil zbornični proračun soglasno sprejet.
Spremembe taks
ln pristojbin
Soglasno je bil sprejet tudi predlog za izpremembo in dopo'nitev taksnega pri-stojbenika zbornice, ki se nanaša predvsem na takse za dovolitve Prav tako je bil soglasno sprejet predlog za spremembo oristojbin 7a 7bornično razsodišče in pred-'oa /a izvolitev razsodnikov zborničnega sodišča.
Samostojni predlogi
Pri zadnji točki dnevnega reda je bilo -prejetih več samostojnih predlogov, tako predlog zborničnega podpredsednika Ogrina. g'ede oddaje del ofl strani Železniške direkcije v Ljubljani, spričo okolnosti. da se velika adaptacijska de'a na ljublian-skem kolodvoru izvršujejo v lastni režiji. Zbornični svptnik g. fieč je stav;l predlog za mobilizacijo terjatev v turškem k!i-ringn, ker morajo sedaj naši izvozniki čakati na vrstni red izplačila sk^ro eno 'eto Zbornični svetnik g. Zadr vec je stavil predlog, po katerem naj zbornira rahteva zn žanje prispevkov plovnih in potočnih mlinov v državni meMoracijsk! fond, ker so ti prispevki pretirano visoki Zbornični svetnik g Gorjanc je stavil predlog po katerem naj bi se zakon o cestah spremen:l glede ftirine cestišča, ki ie se-^aj določeno le na 6 metrov. Obenem je stavil predlog po katerem naj se prepove nabavljalnim zadrugam državnih »službenrev. da hi sprejemala člane izven vrst državnega nameščenstva, kakor to delajo sodai in v tem smislu tudi spreminjajo pravila Zbornični sveark g. Fer-io Pintar je stavil predlog, po katerem nai zbornica ponovno zahteva brezpogojno prepoved ustanavljanja veleblagovnic spričo okolnosti. da potečejo 31. decembra t. I. sedanje omejitve Obenem je stavil predlotr naj zbornica napravi korake na mer~>dajn'h mestih, da se uredi dovoz?ia ^esta k tovornemu kolodvoru v Mariboru. Končno le zbornični svetnik g. škrlj stavi1 s.imoptolpn prpdln?, po katerem naj zbornica zahteva ukinjeni? določbe firlede 'ln«čnih potrdil pri izdajanju potnih listov.
Pravilnik o krajevnih občinskih turističnih
odborih
Ban dravske banovine je predpisal na osnovi uredbe o pospeševanju turi/ira pravilnik o sestavi ir Jelovanju krajevnih občinskih turističnih odborov na območju dravske banovine, ki je objavljen v »Slu"-benem listu« dravske banov ne od 16 t m
V	turističnih krajih občin, za katere velja zakon o občinah, se po razmerah ustanove krajevni občinski turistični odbori Ustanovitev odobri ban po sklepu občinskega odbora ter po zaslišanju up- vnega oblastvn prve stopnje t?r pristojne zveze za tujski promet. Kadar gre za skupino sosednih turist:čnih krajev se lahko ustanovi skupen odbor za dva ali več turističnih kraiev V tem primeru predp;še ban določbe o sestavi, področju, finansiranju in delu takega turističnega odbora
V	primerih kjer pristojne občine ne bi same sklenile ustanovitve takega odbora, jme ban po zaslišanju občinskega odbora pristojne občine, upravnega ob'astva prve stopnje in zveze za tujski promet od^-e-d:ti ustanovitev odbora Prav tako lahko ukine že ustanovljene odbore, če ri pogojev ali potrebe za njih obstoj.
Naloge odbora
Med naloge krajevnega občinskega turističnega odbora spada med drugim sestava letnega delovnega piogrnma in predloga za financiranj? tega dela. sestava predloga o višini takse na bivanje tujcev in ust-novitev sklada za pospeševanje turističnih inleresov dotičneaa področja Odbor pred^ga občini izvajanje javnih del. potrebnih za povzdigo turizma v kraju in okolici, daje pristojnemu ob-lastvu predloge glede krajevnega regulacijskega načrta m Gradbenega prav;luika. glede varstva prirrdnih. zgodovinskih ali umetniških vrednot, elede ra7laščanja zemljišč in ustanavljanja služnosti p^ členu 13. uredbe o oospeševaniu turizma, glede urejevania cest v kraju Pled? k^a-lizanie. eiektriTkacije rr~ditve mrkov, gradnje vodovoda Itd Odbo^ sodeluje s pristoin''m oblistvom Dri nadzorstvi nad nomož.n:m osebiem po tin-kih ^bratov, daje nrpdlo^e za tvedn-sovanio maksimalnih cenikov t"r sodobne pri nad-ors+"" o tem da sQ nredn,cane cen-3 no pr^k^^jo Tnd! predla ~a oblastvu način ur°d'tv» dela nodjetU 'a prevO" oseb. "ncačev čoln'"'-i°v. t''iskih vodnikov itH Na	ob-
la~tev in Zv^7e zn tu^ki nromet a1 i na i' lastne pohude daje odbor podatke, or-d-ln?e. m"0"!' in norela ""> vprašanjih t-'-ri^ma NadaM* skrbi za pradnjo in nad-71Vr>nie t>T'stičnih jn 5nnrfn*v, nanrav. 70 pcrfonsi-Han^p mpHornib in d^bro urni°n!h Postfnckih pnHiotii in ckrbi. d** «to..hp navpr>n:h ood;pf'i T^dp ,r »rhitektonckom in oc-to*skpm ckladu 7 ok^licn in d*5 s«" poHiotia mnda"no urpi^na Odbor slrr1-.?
tlldi 7-3 na^tanitov POCtniknv V
nndWrh 'n ^ac^nih stann-nnlili vrši ?n-formac'i-ko sivsho za tui^kl nrom°* v k^aiu In turiet'čno p^opapando. izdala rp^iamni n^osn^kt kr°ia In dni«*e turistične nubi^K-iie. v^nHar m°ra vse nro-papandnp pdicii* pred tisk«niom dostaviti na vno^led b^n^kj unravi Od^or vod' statistiko posptniknv in stanodajalcev, skrb? za prirejanie 7abav. koncertov. i7l~tov in športnih prireditev ter pospešuje strokovno i7obra7bo imetnikov Pos+'nsk;h obratov in pomožnega osebja. Dokler se v
kraju ne ustanovi meteorološka -taja vodi tudi najvažnejše beležke o vremenskih opazovanjih.
Ustroj in delovanje odbora
Krajevn' obč nski tur stični odbor sestavljajo predstavniki občine, izvol.enl izmed občinskih odborov (njih števbo določi ban za vsak kraj posebej), predstavnik krajevnega tujsko prometnega društva in po en pre.lstavn k v kraju ali neposrednem okolišu obstoječ h društ> v s sorodnimi cilji, po en preustavnik pristojnega prisilnega združenja gostinskih obratov, prisilnega združenia trgovcev in krajevne prevozniške organizacije 'n osebe zaslužne za pospeševanje turističnih Interesov do-tičnega kraja. Nadalje pripadajo odboru s posvetovaln m glasom šef krajevne železniške postaje, upravitelj krajevne ljudske šo'e ali upraviteli višje šole, če je taka v kraju (pri vrč istovrstn h šolah pa najstarej.V upravitelj) nadalje obč:nski ali banovinski zdravnik, občinski veterinar. krajevni upravnik pošte ali pogodbeni noštar in kenčno predstavniki tehn:čne, saniietne. kmet iske, eozdarske, prosvetne in veterinarske stroke pristojnega sre-skesra načelstva.
Predstavn;ke občine izvoli občinski odbor. predstavnike društev 'n nrisiinih zdru ženi 'zvoTjo občn zbori dotičnih organi-zacii. osebe zaslužne za pospeševanje tu-ri-tičnih interesov pa imenuje ban po za-s"šaniu občine in Dristome zveze za tujski promet, članstvo odborov traja tri leta. Pre^fp^nika in podpredsednika izvo-1: cdbor. člane odbora, ki lemarno vrše svojo rtclžnost lahko ban razreši.
Taksa na bivanje tulcev
Redni dohodki odbora so dohodki na takse na h!van;e tu »cev in prispevek občine. Obč:na ie dolžna vsako leto v proračunu vstaviti pr meren prispevek za kritje stroškov za pospeševanje turizma v turist čnih kraiih svojega območja in za ponovne potrebščine odbora. Taksa na bi-vanie tujcev ie nenosredni dohodek odbora. Viš!no takse določi občina in k> odobri ban, ne sme pa b'ti večia od 10 din na oseho !n dan. Takso je do^an pobreti stanodajalec od posetnika ter jo izroč"':1 občini. Posetnik v smisli tega člena j? vsaka oseba, ki ne biva nepretrgoma 6 mesecev v tur;st'čnem kraiu. Dohodki od takse se moraio porabiti zklhično za po-spe*evanie turizma v turist!čn'h kraiih občinskega obmečia. V isti namen služiio še dohodki Iz raznih občinsk'h podietij (n. pr. kopaVšč) dohodki od godbenih prired'tev. zabav In morebitne podpore.
Pri sestavi ;aniu proračuna mora turistični odbor vstaviti poseben odstotni prispevek od takse na hlvan.fe tujcev ra Izdatke zveze za tajski premet (za izvrševanje tujsko orometne pronapande) Všino to«a prispevka določi vsako leto ban.
Takse na bivanje tujcev ne plačajo organi državnih in samoupravnih oblastev ter predstavniki in osobje turističnih in poeostinskih ustanov in zvez. kadar se mude v kraju oo službeni dolžnosti nad°lje otroci posestn;kov do 10 let starosti .kakor tudi vse druge osebe, katerim občina sporazumno s turističnim odborom iz po^bnih razlopov sprepleda plačilo takse Zdravnikom, novinarjem in vojnim invalidom, di-
I jaškim ekskurzijam itd.), 50% popust pa | uživa lastno postrežno osebje posestnikov, javni nameščenci in upokojenci na dopustu s soprogami in nedoletnimi otroci, na-j dalje pesestniki, ki bivajo v kraju več nego 30 dni in otroci od 10 do 14 let. V gorsk h zatočiščih nad 10C0 m nadmorske višine se plača enotna taksa 50 par na osebo dnevne.
Doseženi presežki uohodkov od takse se stekajo v sklad za pospeševanje turizma, ki se v ta namen osnuje. V ta sklad se stekajo tudi vsi nepričakovani dohodki turističnega odbora. Denarna sredstva sklada se morajo naložiti pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani, Mariboru in njenih podružnicah. Sklad se sme uporabljati samo za izredna dela za pospeševanje turizma (priprave za regulacijski načrt, kana izacijo, vc dovod, elektriflkar cijo, ureditev cest, parkov, kopališč, športnih naprav ter za vzdrževanje prirodnih in zgodovinskih spomenikev.
V krajih, kjer je predpisana taksa na bivanje tujcev, ne smejo samoupravna 1 e-Iesa od posetnikov pob rati nobene druge tujskoprometne takse.
Gosnndirske v«<5tl
= Pred zakl,5učkcm trgovinskih pogajanj z Italijo. Trg-cvirjika pogajanja med I alijo in Jugoslavijo, ki so se p ičela 5. t. m. v Rimu. bodo, kakor vre knžs, v četrtek zaključena. Fogajtnja to se ves povolj.no razvijala in kaker napovedujejo, je pričakovati, ua bo dosežen sporazum, po katerem se bo trgovinski premet med obema državama znatno povečal. Pred-v srm je računati z večjim izvozom i <a-lijanrfch prociuke';'fkih sredstev v Jugoslavijo, a prav 'ako z večjim izvozom ju-gcslovenskega lesa, živine, perutnine in jajc v Italijo.	|
= Tretja licitacija za gradn'o železnice Črnomelj - Vrbcvsko. V soboto je bila v generalni dirokciji za gradnjo železnic v Becrradu tretja licitacija za <?radnio prvega odseka projektirane železnice C-no-melj - Vrbovsko, v ponedeljek pa je bila tretja licitacija za gradnjo pe',ega o; eka iste proge Kakor nam poroča o iz Beograda je tudi pri obeh tretjih licitacMah stavila namižjo ponudbo tvrdka »Jel.šin-grad«. Ni pa še znano ali bo prometno ministrstvo rdobrilo rezultat te lictaeije Kakor smo že poročali, je želcm'ška uprava sklenila, da bo gradila želeTmoo v laslni režiji, ako se pri tretji licitaciji ne bodo dosegle cene precej izpod nainižje ponudbe, ki je bila dosežena na drugi licitaciji.
Borze
13. novembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v gr£kih bonih po 35.75 (v Beogradu po 35.50). Nemški klirinški če-ki so se za malenkost dvignili in stanejo v Ljubljani 14.35, v Eeogradu 14.3088 in v Zagrebu 14.3450.
Na zagiebikem efektnem trž':.*ču so danes državni papirji pri siabd tendenci v splošnem popuščali. Vojna škoda je bi.a zaključena po 467 (v Beogradu po 467 — 469). Promet je bil še v 7<y0 Blairovem posojilu po 90 — 90.50 ln v delnicah Gutmana po 50.
OFVIZE
Ljubljana. Amsterosm 2388 86—2403.46 Berlin 1766-73 — 1780 61, Bruselj 746-45
—	75151. Curih 9S6.45 — 1003.52, LcOr-don 207.30 — 209.36. New York 4382.26
—	4418.57. Pariz lir. 0? — 117 51, Praga 150 93 — 152 04, Trst 231.45 — 234.53.
Curih. Be 3rao x0. Pariz 11.65. London 20 8050, New York 443.50, B~uselj 74.95, Milan 23.30, Amsterdeim 239.70, ~ Beclhi 177 37, Stoakhclm 107-1750. Os'.o 101.55, Kobenhaivn 92 90. Praga 15.15, Varšava 82.95, Bu :'mipešta 87 50, Ateae 3.90, Bu-kareš a 3.25.
KKKKTl
Zagreb. D ivne vrednote: Vojna škoda 467 — 468, 4% agrarne 59 — 61, 4°/» severne agrarne 58 — 52.50, 6°/o beglu-ške 88.50 — £0 50, 6°/o dalm. agrarne 83
—	89 50, 7°/o stab'liz. 98 bl., 7°'o B-air 90
—	90.50, 8% Blair 95 50 — 97; dehrce: Neredna banka 7350 den., PAB 225 bi., Trboveljska 1S0 — 190, Narc-dma §umrk? 20 bl., Gu jnann 49 — 55, šečerana Osri-jek 75 — 95, Osi JeTka ljcvacoiea 160 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 466 50 — 467 (467 — 469). za dec. — (466 75), 4<"0 agrarne 60.25 — 60-75 (60.50), 4% rever-ne agrarne 5S 25 — 59. 6"/o begluSke 88 75 —89.25 (88 50), 6n/o c^lni. agrarne 88.25
—	88 75 (88.75 — 89), 7°'o inveS . — (99.50), 7"/o Blair 89 — 90, 8% Blair 95.50 — 97, Narodna tanka 7400 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 16. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 63 625, za maj 66, za julij 66; koruza: za maj 54.50.
+ VVinnipeg, 16. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 59.50, za maj 62.25, za julij 63.
Novosadska blagovna borza (16. XI.) Tendenca nespremenjena. — fšcnca: sremska 14S — 150; slav. 148 — 150 Kž: baška 144 — 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 150 — 152; po-.. -i <n ve 'xii '•'t	na<ki srem-
ski slav. 144 — 146. Koruza: ba*ka sušena pariteta Vršac in Indija 93 —101; 242.50 252.50. »2« 222.50 - 232.50; »5« 202 50 - 212 50: *6« 182 50 — 192.50; »7« 15250 — 162.50: n>8« 110 — 11250. Otrobi: baški 90 — 97. Fižol: baški 280 — 285.
ROMR \9
+ Llverpool, 15 nov. Tendenca Zaklj. tečaji: za dec .4.81 (prejšnji dan 4.8?), za maj 4 85 (4.87).
+ New Ynrk, 15. nov. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.58 (8.66), za maj 8.24 (8.36).
R
I O
Petek, 18. novembra Ljubljana 11: šolska ura: Potovanje rib (g. Rafael Bačar). — 12: Iz naših hr.bov in dolin (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijske ga orkestra. — 14: Napovedi. — 18: 2er. ska ura: Več spoštovanja (gdč. Krista Hafner). — 18.20: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura. — 19.50: Kotiček SPD. Ob 70-letnici dr. Frana To-mnška (prof. Janko Mlakar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Na povodi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.

Bosanska ruda in naša težka industrija
V Bosni leži do 920 milijonov ton premoga — Najbogatejša dežela železa na Balkanu
j	Ljubljana, 16. novembra
Na bosans-ko-hercegovskih tleh so že najstarejši narodi poznali železno rudo. Znano je. da so stari Feničani trgovali s kovinskimi izdelki in v njihove topilnice ob Sredozemskem morju je prihajala tudi bosanska železna ruda. Stari Iliri so v svojih sto let trajajočih bojih z Rimljani črpali bosanske rudnike, po njihovem padcu 1. 8 pred Kri-stom so prevzeli prvo vlogo v metalurgični proizvodnji na Balkanu Rimljani. Sprva so Čroali le zlate in srebrne rudnike v jugovzhodni Bosni, vso železno industrijo Ilirov so uničili.
Vzporedno z zgradnjo visokih peči v Varešu je biLa 1. 1892 ustanovljena železna industrija v Zenici. V okolici Zenice je bil edini otvorjen premogovnik v srednji Bosni, ki je nudil odlični premog, z majhnimi količinami žvepla nalašč primeren za predelovanje železa. V 50. letih so premogovne sloje izčrpali, zeniška železna industrija se je naslonila na premogovnik v Kaknju, ki je od vseh doslej otvorjenih srednjebo-sanskih rudnikov kalorično najjačji.
L. 1912 je stara zeniška valjarna dosegla največjo produkcijo 32.791 ton. Dandanes se je kapaciteta Zenice dvignila za 500%
Železarna v Varešu
Dnevni kop železne rude Javornik pri Ljubi ji
Dana5nja železarna v Varešu je prav za prav nadaljevanje primitivnega predelovanja železa v Varešu, Ljubili in Krešes^u. Povsod tod so bile prej polvisoke peči, 4 — 5 m višine, s preprostimi kovačnica-mi na vodni pogon. Že I. 1643 je bilo v Varešu 25 takšnih peči in 35 kovačme, vsaka teh peči je pridobivala po 25 ton železa na mesec. S predelovanjem raznovrstnega domačega o odja in orožja so lastniki peči in kovačnic postali sčasoma bogati, po večini ug'edni age in begi.
Visoke peči v Varešu so nastale 1. 1890 in 1896. Do 1. 1904. so kurili obe peči izključno z ogljem, kasneje s koksom. Na leto so pridobivali blizu 70.000 ton sirovega železa, dočim ima vareška železna valjarna kapaciteto po 5 ton na uro.
Pozneje, ko je jelo primanjkovati železa V Italiji, so Rimljani kopaii rudo v sanskem področju. Postavili so več državnih kovnic, il katerih so zalagali mejne pokrajine svojega imperija. Živahen trgovinski promet bosanske železne >"ude P° vseJ Italiji in Pa-noniji je pa skoro zastal, preseljevanje narodov ie uničilo vsa večja pod, ija domače kovinske obrti. Številni železni in bakreni got ki spomeniki pričajo, da je ta narod še črpal bosansko rudo. Ko so v Bosno prišli Slovani, so vso vojno opremo za boje prot Frankom in Benečanom dobavljali iz V.stnih. preprostih bosanskih železarn.
Saški kolonisti so v srednjem veku vpeljali v Bosni vodni pogon v domači indu- j striji. Tako t j nastajale majhne kovačnice. j odprlo se je več rudnikov in obratov za predelavo rudnin. Stara rudarska naselja v >kol:ci reke Fojnice, Kreševa. Kraljevske Sutjeske. Starng Majdana in današnjega M konjič grada spadajo v to dobo. Na preprost način, kj se je držal v tajni od roda do roda, so umeli poslovanjem Saši topiti ielezo in njihovi izdelki so sloveli daleč po Balkanu. ?elezno orodje, baker, svinec in srebro se je v veliki meri izvažalo v jadranska pristanišča.
V/poredno z rudarsko industrijo se je uzvilo v Bosni kovanje novcev P_ve kovnice so v XIV. stoletju po dub:ovniškem vzorcu kovale večinoma i- bakreni in srebrni d"nar.
Pod turškim gespodstvom je bilo od 1. 1465 trgovanje s kovinami p"epovedano. Domača kovinska obrt se je pod sultani naglo dvignila, s tem tudi narodno blagostanje. Cela vrsta v tej dobi nastalih imen priča o procvitu srednjeveške kovinske industrije v Bosni in Srbiji, tako Kopaonik, Rudnik, Srebrenica, Zlatari, Zlot, ZU»to-kop itd.
Srednjeveške topilnice bosanske železne fude so bile zgrajene \z gline. Postavljene fia bregovih so takšne peči žgali z ogljem. Segrevanje so pospeševali s preprostimi mehovi, ki so j..i gnali prvotno ljudje, kasneje pa voda. Peči na vodni pogon so se selile v doline k rekam in so bile tedaj že 6 m visoke. Prvotno kakor testo razvlečena železna ruda je postala tekoča, toda šele ko s~ okrog 1. 1400 odkrili, da se dado iz sirovega železa vliti razne oblike predmetov, je ruda pridobila na vrednosti Namestu iz rude so jeli iz sirovega železa pridobivati ko vni material.
Na kraju 18. stoletja so namestu oglja začeli kuriti peči s koksom Peči so se povečale do 30 m višine, predelava v kovno železo in jeklo je naglo napredovala. Vzporedno s povečanjem kovinske industrije je po avstrijski zasedbi Bosne propadala domača ko\im:ka obrt. Nemški geologi so preiskali zemljo, odkrili bogate zaloge rudnin. ki jih je Avstrija na vprav kolonialni način eksploatirala.
na 225 000 ton. Število Siemens-Martinovih peči se je letos povišalo na štiri, s skupno proizvodnjo 80.000 ton sirovega jekla na leto. V okviru kakovostno prvovrstne slovenske železne industrije bo industrijsko področje Vareš-Zenica-Ljubija z zapad-no S"bijo postalo velevažen činitelj gospodarskega in narodnoobrambnega podviga naše države.
Bosna je že po svoji strategično varni legi v osrčju države poklicana da postane področje naše težke industrije. Raznolika geološka izgradn;a je tu na majhnem prostoru zakopala v slojih bogate zaklade rud in bosansko razvodje je naše pravo »Rudo-gorje«, Glavno osnovo rudarskega napredka teh pokrajin tvorijo bogati premogovniki. V gorskem sklopu Majevice leže skladi izvrstnega črnega premoga, ki doseže do 6500 kalorij. Samo v 11 premogovnih na-hajališčih, v revirjih Zenica-Sarajevo, Liv-no-Duvno, Ugljevik-P^boj, Kamengrad-San-ski most, Mostar, K .or Varoš-Maslovare, On.a-sko polje. Banja Luka-Ramiči. Bano-viči-Djurdjevik, Lješljani-Cerovica in pri Foči cenijo inozemski učenjaki-geologi, da leži okrog 900 milijonov to i izvrstnega ru-javega premoga. Tolikšna množina bosanskega premoga bi zadostovala, če bi se sedanja produkcija podeseterila, za več kakor 600 let! V nedokončanih rudosledih Bosne in Hercegovine računajo, da leži še okrog 5 milijard ton losilnega premoga. Geolog dr Fr. Katze'-, ki je prepotoval vso Bosno, trdi da se more s takšnim bogastvom fosilnega premoga na razmeroma majhni površini pohvaliti le malokaiera država v Evropi.
Proizvodnja 11 večjih in štirih manjših premogovnikov Bosne m Hercegovine je znašala 1. 1917 1,380.298 ton ali 27 5% vse državne produkcije (5,042.512 ton). Vred-
nost bosanskega premoga je 1. 1937 znašala 157,067.705 din, od tega je odpadlo na plače 7751 delavcem 65,945.305 din.
Še pomembnejša so bosanska ležišča železne rude. ki jih poznajo doslej okrog 80. Najbogatejši, danes eksploatirani revirji železa so v Ljubiji in Varešu. Doslej odkrita rudišča okrog Ljubije se cenijo na 25 milijonov ton, od katerih odpade 60% na limonit, 40% na siderit. V ljubijskem limo-nitu je 50 — 52%, v sideritu pa 40 — 42% železa. Izmed štirih vareških rudišč Pržiči, Brezik, Smreka in Droškovac je posebno znana bogata ruda hematita v Pržičih, ki vsebuje do 65% železa I Doslej odkrito va-reško področje železa računa geolog Tih. Jakšič na 85 milijonov ton rude! V svoji knjigi »železna rudišča v Bosni in Hercegovini« trdi geolog dr. Katzer. da je Bosna po pravici med vsemi deželami Balkana najbogatejša lastnica železne rude. katere bogastvo je za nadaljnji napredek Jugoslavije največjega pomena.
Produkcija železne rude v Bosni je leta 1937 dosegla 565.755 ton, v vrednosti 47.327.747 din. L. 1936 je znašala bosanska produkcija železa 88% vsedržavne zaloge, lani je njen delež porastel že na 95%! Bogata so bosanska nahajališča bavksita, si-rovine za pridobivanje aluminija, ki je v moderni avijaciji. mcdicini m gospodarstvu nrenotrebna kovina. Ležišča bavksita okrog Domanovida ceniio na 250.000 ton, okrog Čitluka na 2,600.000 ton. okrog Širokega Brega in Kočerina na 900.000 ton. Ne manjka v Bosni in Hercegovini mnncana kroma. parita, svinca in cinka. Našli so sloje bakra, antimona, zlata magnezita, soli in nafte. S pametno eksploatacijo, pospeševanjem cenene elektrifikacije in racionalnim dvigom prodajne vrednosti naše rude in kovinskih izdelkov v inozemstvu, se bo v tujsko prometnem pogledu privlačni orientalski svet gozdnate Bosne in kršne Hercegovine skoro uvrstil med najpomembnejša področja težke industrije v Jugoslaviji. Dežela, ki je bila stoletja zatirana, zemlja, zaradi katere je preteklo toliko krvi in diplomatskega črnila, postaja za dolga stoletja bogat vir blagostanja, ki bi naj bil krepka ^odlaga za vsestransko uvideven, pametno org>.nizir. n napredek srečne bodočnosti naše velike domovine.	. '
flZacka
itidi tudi iS mraku\
^toda
(St rabife žarnico, katera daje mnogo svet(o6e, a stedi tofe	/ml\
b/ou-a C+eCa sveitoCa VIM\
TU MG SRAM

vasi. samo v usodni noči se mu ni mudilo domov. Opazil pa je. da je bil zelo nervozen. Hlapec Tabakovič. ki je služil pri trgovcu Djakoviču. je pripovedoval, kako sta se z gospodarjem vozila iz Gline domov. Ko sta videla, da hiša gori, ni bil videti gospodar prav nič razburjen in tudi konja ni pognal. Ves čas sc je čudno obnašal, kar je hlapec sprva pripisoval vinjenosti, pozneje pa je dobil vtis, da je trgovec že prej vedel, kaj se bo doma zgodilo. Ostale priče so izpovedale, kar so vedele o razmerah v domu obtoženega trgovca, o sumljivem zvišanju zavarovalnine in o nočnem napadu meseca februarja na njegovo hišo, ki je bil očividno fmgiran, čeprav se je Djakovič trudil na vso moč, da bi ljudem dokazal, kako ga zasledujejo neznani sovražniki.
Vsekakor je strašni dogodek v Djakcvi-čevi hiši velika uganka. Gotovo je, da sta bila izvršena dva okrutna umora. Nesrečna dekla se ni mogla od zunaj zakleniti v svo-
jo sobo. strašni lonec pa je dokaz, da je bila nesrečna trgovka Milka z njim hudo ranjena, če že ne ubita. Da je bila hiša zažgana. zatrjujejo vsi. ki so kot prvi prihiteli na kraj nesreče. Komaj so se dvignili iz trgovskega lokala plameni, je že daleč naokrog zasmrdelo po petroleju. To je dokaz, da je morilec in požigalec takoj, ko je deklo zaklenil in trgovko ranil ali ubil, polil lokal s petrolejem in potem zažgaL
sredstvo za čiščenje pri slabi prebavi. — 2 kom. Din 1.50; 12 kom. Din 8.—; 60 kom. Din 27.—.
Reg. S. br. 51.888-38
Kdo da več — v prvo, drugo, tretje?
V vlakih pozabljeni predmeti so na dražbi
Moderni obrat tovarn na Jesenicah je važen odjemalec bosanske žc'jzne rude
P m
reh zločinov
DrugI dan razprave petrinfskega sodišča o dveh nzretih groznih Umorih in požigu v okolici Gline
Petrinja, 16. novembra
Drugi dan razp-ave okrožnega sodišča proti trgovcu Simi Djakoviču ;n proti čevljarju Lazi Ereiniju jc- bil še bolj dramatičen kakor prvi. Oba obtoženca sta ravno tako kakor prvi dan z vso odločnostjo zatrjevala, da sta nedolžna in da sta dajala svoja priznanja na orožniški postaji samo pod pritiskom in pa zaradi tega. da bi pospešila preiskavo ter .prišla čim prej pred sodišče. KaSor znano, je trgovec Djakovič orožnikom in pričam izpovedal, da je najel Eremija, naj ubije njegovo ženo Milko in potem zažge hišo. Eremija je naročilo izvršil, sito ii pa je še več — umoril je tudi Djakovičevo deklo Faniko, katero je pred požigom zaklenil v njeno sobo. Nesrečno trgovčevo ženo Milko je našel v trgovskem lokalu in pobil jo je na tla s težkim loncem Lonec, ki sc je nesrečni žrtvi zaril v glavo, stoji zdaj med d ug m dokaznim materialom na mizi v razpravni dvorani. Lonca se držijo kosi lobanje nesrečne žrtve. Fliša ni popolnoma zgo:ela in na pogorišču so preiskovalni organi vpričo sosedov lahko rekonstruirali ves potek strašnega zločina.
Cela vrsta prič močno obremenjuje oba obtoženca. Najprej je bil zaslišan voznik Šerif Bašagič iz Vranovgrača. On je v noči zločina 29. aprila vozil nekega gojenca podoficirske šole v Glino na kolodvor. Ko je vozil mimo Djakovičeve hiše, je bilo v njej vse temno, a ko se je slučajno čez nekaj minut ozrl nazaj, je videl vso hišo v plamenih.
Druga priča Duran Lazič župan iz Haj-tiča, pa se je zvečer 29. aprila razgovarjal s trgovčevo ženo Milko, ki ga je še vp a-šala, če je kaj slišal, kai pripovedujejo ljudje o razuzdanem življenju njenega moža Lazič se je delal nevednega, se poslovil ter odšei v gostilno Steve Jandriča, ki je kakih 150 korakov daleč od Djakovičeve trgovine. Tam je ostal do polnoči. Ko je stopil iz gostilne, je videl plamen in opozori! je še druge goste Vsi so šli po ccsti ter videli, da gori Diakovičeva hiša. Iz šupe po!eg hiše so slišali jok Djakovičeve-ga otroka, ki je ležal pokrit z odejo poleg
zaboja. v katerem so bile razne trgovske knjige. Ognja niso gasili, samo okna so razbili ter klicali, da bi dognali, če je kdo v goreči hiši. Vsi so bili prep"ičani, da sta se trgovka Milka in njena dekla pravočasno rešili. Na vprašanje nekega sodnika, zakaj niso fasili, je župan odgovoril:
— Takoj smo videli, da je ogenj podtaknjen in bali smo se, da bi iz zasede streljali na nas požigalci. Sicer pa tudi nismo imeli ne vode in ne o-odja za gašenje.
Kmalu se je pripeljal z vozom trgovec Djakovič ter ves razburjen klical svojega otroka Nekdo mu je dejal, da je otrok rešen in naj ne bo žalosten, ker si bo lahko zg-adil še lepšo hi?o. — »Ne gre za to«, je odgovarjal Djakovič, »moji sovražniki bodo trdili, da sem sam zažgal.« — Žuoan Lazič je tL-di opisal, kako je obtoženi Eremija, ko so ga orožniki privedli na pogorišče, natanko opisal izvršitev zločina in pro^to^e v hiši.
Bivši župan iz Seliška pri Glini Peter Suž-njevič. oče pokojne Milke Djakovičeve. je tudi obtoževal obtoženega Djakoviča. Trdil je. da je že po poroki slabo ravnal z njegovo hčerko, čeprav je dobil v denarju in opremi lepo doto. Ko je prišel Sužnje-vič na pogorišče, je bil Djakovič že tam in takoj je dobil vtis, da je njegova žalost neiskrena T ist je prisostvoval tudi priznanju zeta na orožniški pos'aji v Obijaju. Ko je Djakovič priznal, da je dal umoriti svojo ženo in zažgati hišo, je na vprašanje žandarmerijskega narednika, zakaj je to storil, kratko odgovoril: »Zato, da se je rešim.«
S pričo Sužnjev;čein sta bila soočena oba obtoženca. Djakovič je dejal, da je pripovedovanje o njegovem priznanju sicer točno. a da je to priznanje dal pod pritiskom. Sužnjevič je še pripomnil, da je bilo takrat pred orožniško p.jstajo kakih 300 ljudi in da so v si lahko slišali, kako je Eremija zaklicali »Ljudje, vse to sem storil, a kriva je grešna Simina duša!«
Važna je bila tudi izpoved gostilničarja Mujetida iz Gline. Mož je pripovedoval, da se je Djakovič vedno pri njem le za kako uro ustavljal, kadar je prišel iz svoje
Ljubljana, novembra
Ze zgodaj zjutraj sta se dva mlada, prikupna železničarja postavila pred stranskim kolodvorskim poslopjem na trhlo pisarniško mizo. Vedro sta bolj redkim radovednežem oznanila, da se pričenja dražba v vlakih in postajnih čakalnicah pozabljenih predmetov. Poslušalci, ki so na svoji poti po opravkih slučajno zastavili svoj korak, da iz nepremagljive, tre-notnim muham podvržene radovednosti zvedo, kaj se p ipravlja, so prisluhnili. Ta in oni je še v duhu preštel bogastvo svoje poguljene denarnice in se kratko odločil, da bo še malo počakal...
Izza hrbtov izklicateljev so skozi odprto okno mračne pisarne začeli lesti stari dežniki, klobuki in kape vseh vrst, steklenice in taške. Prave je našla uprava: s spretno hudomušnostjo sta znala izklica-telja izvabljati denarce iz žepov. Zanimanje je rastlo. Vse preko popoldneva ni pojenjalo in kakor je kazalo, da bo suhljata roka, ki se je s predmeti vsake toliko stegnila izza pisarniškega okna, v nedogled prinašala pred oči kupcev nove »po-zablj^nee«, tako je kazalo, da bo vedno več tistih, ki bodo iz žepa potegnili še kak dinar. Da bodo navijali cene in čeprav še za dober kup, vendarle pokvarili »kteft« drugim. Pravijo, da so Ljubljančani veliki zavistneži in da drugod ob takih prilikah z grajo izločijo iz svoje srede tiste, ki navijajo. Prav imajo! Saj, čeprav se vendarle izplača, pa se vendarle ne izplača!
Pa poglejte, kako je to!
Pravkar je nekdo zadovoljno potaknil v svoj nahrbtnik za dva kovača nepreluk-njan dežnik. Na vrsti je bil drugi. Preluknjan, kakor bi bile šibre ciljale varj. »Za danes že bo,« je rekel nekdo, ki se je naglo ozrl v jasno jesensko nebo. Nekateri j tist;h, ki so gledali kar v dežnik, so najbrž menili, da bo tudi za »sicer« in so dražili. Posledica je bila, da je preluknjani dežnik skoro dosegel ceno nepreluk-njanega. Nekdo si ni mogel kaj, da ne bi kupca takoj oblil: »Za pustni torek res bo!«
Športno moško kapo, poguljeno, Je uprava revno ocenila na en dinarček. Po dinarčku so ji cono navili na osem.
Ženski dežniki po izklicni ceni okrog petnajst dinarjev so bili v posebni milosti. Res niso b;li preluknjani kakor moški — bog ve, kako bi se to dalo razložiti! No, in ti dežniki, ki so bili resnici na ljubo povedano, res še solidno ohranjeni, so bili deležni najširšega zanimanja ženskega sveta. Kar po pet dinarjev najmanj jim je rastla cena v očeh dražiteljic. In redno jim je narastla na 30—40 dinarjev. Zadnji, ki je prišel na vrsto, je doživel celo trikratno izklicno ceno.
» Steklenica ocetne kisline, previdno zavita v papir in povezana, je izklicana za polovico prodajne cene dosegla normalno prodajno ceno. Res, da so bili dražitelji nekam nezaupni do nje. Niso vedeli, kakšen kapital se more iz nje izbiti. Najprej jim je moral hudomušni izklicatelj ščeb-ljati nekakšno predavanje o svojstvu ocetne kisline, potem, ko se jim je že začelo nekaj sanjati, so prav strokovnjaško povpraševali, če je v steklenici tudi res prava kislina ali je samo navaden jesih. Do tod je še zadostovala izklicateljeva učenost, potem se je obrnil v pisarno po pomoč. Tam so steklenici odmašili vrat in vohali. Ljudem so sporočili, da gre za pravo ocetno kislino in ne jesih in naročili, naj interesentom pomolijo zamašek pod nos, pa bodo videli. Naročeno — storjeno! Zamašek je romal iz rok v roke. Eden izmed tistih, ki so na hitro roko opravili poučni tečaj o svojstvih ocetne kisline, je učeno pripomnil: »Samo še vode ji manjka za uporabo!« in s tem dokazal, da je zadevo razumel. Drugi je že vedel, da bo iz nje 20 litrov užitnega jesiha, a zaradi previdnosti volje je izklicatelj — predavatelj — ne vem. ali v dvomu nad tem, če je pravilno razlagal, ali v dvomu nad tem. če so ljudje pravilno razumeli — vendarle še pripomnil: »Za en let že bo, pa nikar vsega hkrat ne spijte!«
Za otroško šolsko aktovko se je razvila prava mrzlica. Koliki so jo hoteli imeti! Pa poguljena je bila, kakor jo more pogu-liti samo šolar. Kovača bi bila res vredna, kakor so ji nastavili izklicno ceno. Toda tistim, ki so jo dražili, se je najbrž aktovka vse življenje zdela luksuz, pa zato nikoli niso pogledali v izložbe. Sicer bi ji ne bili navili cene samo za kovača nižje kakor bi jo dobili v vsaki trgovini povsem novo.
Pod mrak, ko še prav nič nI pojenjala kupna radost gruče, ki je bila od jutra do kraja enako gosta, so razočarani ostali pred napovedjo, da danes ničesar več ni naprodaj. Sele januarja spet.
Medtem ko sta izklicatelj a lezla skozi okno nazaj v pisarne in je nekdo prislonil svoje metle ob jagnjed in si po prvem streznjenju ogledoval kupljeno srajco tako temeljito, da je kazalo, kakor da jo misli sušiti, so nekateri pobalini, ki so precej dolgo brez cvenka v žepu hočeš, nočeš, le 1 'bicirali, še nekoliko neodločni postali pred odprtim oknom, češ: »Morda bo pa še kaj priletelo?!«
In res je iz okna priletelo. Tisti, kateremu je padlo nekaj živo rdečega pred noge, je hitro pograbil, naglo pogledal in za vriskal: »Kopalne hlačke, kopal se bom!«
Železniška uprava pa je kljub temu »darilu« od jutra do mraka za kakih dve sto zapuščenih predmetov, po katerih se lastnikom niti ni zdelo vredno povpraševati, povlekla kake štiri j ur je, torej povprečno po dva kovača za kos.	kn*
Naš znani umetnik g. Lupša sodeluje pr! dobrodelni akademiji Jugoslovenskega nacionalnega akademskega društva Jugoslavije, k! bo 19. t. m. ob 20. v Kazini. Publild je že znan po svojih številnih nastopih v operi in na koncertih. Sodeloval je tudi pri lanskem »Slovanskem večeru«
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Četrtek, 17.: Car Fjodor. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15.: Izsiljena ženitev. Ljubezen zdravnik. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol.
A. Tolstega žaloigra »Car Fjodor« pokaže naslednika carja Ivana Groznega, carja Fjodorja, (Kralj) mehkega, plemenitega in nedejavnega vladarja, ki skuša uveljaviti svojo vladarsko moč, a ne more preprečiti poetičnih nasprotstev med knezom Godunovim in šujskim.
O P B B A
Začetek ob 20. url Četrtek, 17.: Poljub. A. Petek, 18.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 17. ob 20.: Prevara. B, Petek, 18.: Zaprto.	_ . - -
Restavracija-klet ZVEZDA1
DANES sveže morske ribe, divjačina, kljunači, fazani itd.
Domače vesli
•	Priznanje in zahvala pisatelju »Srp-ske trilogije«. Učitelji užiškega sreza so na občnem zboru svoje sreske organizacije izrazili iskreno zahvalo in priznanje pisatelju Jakovljeviču, ki je spisal znano tlelo iz vojne dobe »Srbska trilogija«. V posebni spomenici navajajo užiški učitelji, da je pisatelj Jakovljevič v svojem delu opisal učitelja kot junaka v svetovni vojni in s tem izkazal veliko čast učiteljskemu stanu. Sklep učiteljske skupščine je bil pisatelju že sporočen.
*	Lepa proslava osvobojenja v Starem Bečeju. V torek je tudi Stari Bečej proslavljal 201etnico osvobojenja in »o pri proslavi sodelovala vsa nacionalna, prosvetna in dobrodelna društva. Stari Bečej se je ravnal po zgledu Stare Pazove in je občinska uprava že pred dnevi povabila v goste vse oficirje in vojake, ki so pred 20 leti prišli v Stari Bečej kot prva edi-nica zmagoslavne vojske. Povabilu se je odzval major Milan Vasiljevič in z njim je prišlo v Stari Bečej k proslavi tudi več bivših njegovih podoficirjev in vojakov. Prebivalstvo jih je ravno tako prisrčno in navdušeno sprejelo kakor pred 20 leti.
Moške
zimske suknje
1
VELO UR . m DIN
SHETLAND ZA STRAPAC m DIN
in
190.-
190.-220.-
MANUFAKTURA
F. KS.
SOUVAN
MESTNI TRG 24.
*	Bosanski muslimani bi radi spremlja-li Kemala Ataturka na zadnji poti. Iz
vseh krajev Bosne in Hercegovine je dobival sarajevski urad Putnika vprašanja, kako in s kakimi stroški bi se dalo organizirati potovanje h pogrebu Kemala Ataturka. »Putnik« je zdaj razglasil, da stane potovanje iz Sarajeva v Carigrad in nazaj v III. razredu brzovlaka 1075 din.
*	»Smrt majke Jugoviča« v hebrejšči-ni. Eden izmed najuglednejših hebrejskih pesnikov, predsednik hebrejskega Pen-kluba dr. S. Černihovski, ki živi zdaj v Tel-Avivu, je prevedel na hebrejski jezik 14 naših narodnih pesmi ter objavil svoje prevode v raznih hebrejskih listih, ki izhajajo v Palestino. Zadnje njegovo delo je prevod pesnitve »Smrt majke Jugoviča«. Te dni se je dr. černihovski obmil s pismom na predsednika zagrebškega Pen-kluba dr. Branimira VViesner-Livadiča ter prosil, naj mu pošlje zaradi prevajanja kako novo zbirko hrvatskih pesmi.
Vsaka očala pomeri
zato dobrosedeča in jasenpog/ed
* Nova ladja naše trgovske mornarice.
Prekomorska plovba na Sušaku je kupila v Angliji 8000-tonski tovorni pamik, ki bo dobil ime »Lika«. Posadka je že odpotovala, da prevzame ladjo. Prekomorska plovba je že dve leti združena z Ju-goslovenskim Lloydom in ima od takrat svoje ravnateljstvo v Zagrebu.
Najboljše surovine, največja izdatnost in polna teža so odlike terpentinovega mila »Oven«. Za sveje perilo rabite samo ta odlični domači izdelek.
šminkanje ni več umetnost, ako si izberete med naravnimi Forvil-rougi pravo barvo za Vaše lice. Dobi se v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana.
* Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici Jugoslavije. Pod tem naslovom napoveduje neka popolnoma privatna založba, ki zmerom ad hoc določa svoj naziv in ki ima svoje poslovne prostore na Tyrševi cesti, kjer je bila tudi uprava po napakah in pomanjkljivostih znanega »Poštnega krajevnega leksikona«, pomembno edicijo s približno enako vsebino, kakor sem jo že dosti prej napovedal jaz za zbornik pod podobnim naslovom, ki bi v moji redakciji s sodelovanjem večjega števila znanih in uglednih naših javnih delavcev iz?el v založbi in v korist ljubljanskega odbora Udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugos'avije, torej najbolj poklicanih činiteljev za izdajo takšnega zbornika. Ker sem za svojo edicijo od mnogih že prejel prispevke, smatram za potrebno pojasniti, da s privatniki, ki zdaj napovedujejo neki »Spominski zbornik Slovenije ob dvajsetletnici Jugoslavije« in ki imajo svoje poslovne prostore v Ljubljani, Tyrševa cesta 1, nimam prav nobene zveze in da so ti privatniki sprožili zamisel za edicijo s takšno razdelitvijo tvarine za mano. Na zadevo se bom še povrnil, ko bom s svojimi sode'avci mogel merodajno sklepati in odločiti, kaj bomo ukrenili glede našega nameravanega zbornika v založbi invalidskega udruženja. Vladimir Regally, novinar.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na irazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
*	Osebna vest. Za sreskega agrarnega referenta sreskega načelstva v Mrkonjič-gradu (Vrbaska banovina) je imenovan g. ing. Lado Jerše, naš rojak iz Ptuja.
*	Smrt znamenitega bosanskega kali-grafa. V Sarajevu je umrl Sulejman efen-di Cučak, ki je bil eden izmed najznameni tejših lepopiscev ali kaligrafov Bosne in Hercegovine. Rodil se je 1. 1870 v Sarajevu in po vsej Bosni in Hercegovini, a tudi v Turčiji so razširjene uradne, spominske in druge listine, ki jih je napisal s svojo spretno roko. Delal pa je tudi napise na nagrobnih spomenikih in samo na pokopališčih v Sarajevu je nad 5000 spominskih plošč, v katere je vdolbel napise. Njegovo delo so tudi mnoge spominske plošče v džamijah in v prostorih muslimanskih kulturnih in verskih ustanov po Bosni in Hercegovini.
Trgovina sveč, voska, medu in medenjakov SE JE PRESELILA IZ WOLFOVE V STRITARJEVO ULICO, prejšnji Mayerjev lokal v Kresiji.
*	Na progi Beograd—Jesenice bosta vozila še naprej redno do konca veljavnosti voznega reda, to je do 14. maja 1939., izredna vlaka št. 10 in 9. Vlak št. 10, ki odhaja iz Beograda ob 20.25 ima zelo ugodno zvezo v Zidanem mostu za Maribor, v Ljubljani za Kamnik. V Jesenicah pa ima ta vlak zvezi s Planico, kamor pride ob 10.39, a z Bledom, kamor pride 9.57 ter Bohinjsko Bistrico, kamor pride ob 10.25. Prav tako ima v obratni smeri vlak št. 9 ugodne zveze z vlaki iz Planice, Bohinjske Bistrice in Bleda. Ti vlaki nudijo turistom zlasti pa pozimi smučarjem ugodnost, da zgodaj pridejo, a se kasno zvečer morejo vrniti. Oba vlaka imata večje število razpoložljivih prostorov prvega, drugega in tretjega razreda, a poleg tudi spalni voz.
Volitve pozimi jf*—------ LUTZ-peči !
Tovarna Ljubljana VH, tel. 32-52
*	Iz gradbene statistike Zagreba. Kakor o prometu, tako je izdala zagrebška mestna občina tudi o gradbeni delavnosti obširno statistiko, ki obsega dobo zadnjih 20 let in ima tudi zanimive primerjave s predvojno dobo. Iz te statistike je razvidno, da je porabila mestna občina v 20 letih za gradbo cest, kanalov, mostov, stanovanjskih hiš in parkov okroglo eno milijardo in 250 milijonov. Po privatni iniciativi pa je bilo v tej dobi zgrajeno v Zagrebu 5.245 stanovanjskih hiš. V 20 letih je dobil Zagreb 115 novih kanalov in so samo za ta dela izdali nad sto milijonov, dočim odpade do zaključka lanskega leta na ceste 422 milijonov.
*	Iskanje vode na Hvaru. že pred meseci so strokovnjaki iskali vodo v Starem gradu na Hvaru in našli v globini 16 metrov dovolj močne izvirke zdrave, pitne vode. Načrt za zgradbo vodovoda v Starem gradu je že gotov in čaka na odo-brenje gradbenega ministrstva. Dolžina vodovoda bo znašala 4300 metrov, stroški pa so preračunjeni na pol milijona dinarjev. Takoj, ko bo načrt odobren, se bodo lotili dela in v prihodnji sezoni bo imel Stari grad že dovolj pitne vode.
*	Tragedija Slovenke v Samoboru. Ves Samobor je pretresla vest o veliki tragediji v družini komandirja orožniške Staniče Franja Lipovška< Zastrupila se je namreč Lipovškova hči štefica, stara 18 let. Bila je eno najlepših deklet v Samoboru. Vse, ki so jo poznali je vest o njenem samomoru presenetila in globoko pretresla, štefica se je z velikim veseljem pripravljala na možitev; njena poroka naj bi bila čez mesec dni. Usoda je pa hotela drugače. Nihče, niti njeni domači niso slutili, kaj se odigrava v njenem srcu, saj so vsi poznali štefico samo kot veselo, simpatično, vedno nasmejano dekle.
*	Avtomobilska nesreča blizu CJetinja. Huda avtomobilska nesreča se je ponoči pripetila na cesti blizu Cetinja, ki pa po veliki sreči ni zahtevala človeških žrtev. Cetinjski trgovec Somovič se je s svojo rodbino in nekimi sorodniki vračal domov iz okoliške vasi, kjer je bil na sva-tovanju. Svetilke avtomobila so bile pokvarjene in zaradi tega šofer na nekem ovinku ni pravočasno zaokrenil. Avtomobil se je prevrgel in zdrčal kakih 50 m v prepad. Vozilo se je sicer močno poškodovalo, od vseh potnikov pa so bih ranjeni samo trije. Enega so obdržali v cetinjski bolnišnici, ostala dva pa sta lahko šla sama domov.
*	Izlet v Trst in Gorico priredi Putnik v dneh 26. in 27. t. m. Prijave do ponedeljka 21. t. m. v vseh biljetarnah Putnika.
*	Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi; nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801-37.
b Ltabliane
u— Odbor za postavitev nagrobnega
spomenika dr. Ivanu Lahu vljudno sporoča vsem, ki sprašujejo, kdaj se bo pričela nabiralna akcija, da bo takoj pričel razpošiljati položnice, čim bo prošnja za dovoljenje rešena.
u— Članstvu mladinske organizacije JNS za mesto Ljubljano. Redni letni občni zbor mestne organizacije OJNS za mesto Ljubljana bo v nedeljo, 20. t. m. ob Vz 10. uri dopoldne v prostorih banovinskega tajništva JNS v Ljubljani, Kazino, II. nadstr. Dnevni red običajen. Po občnem zboru bo proslava 201etnice Jugoslavije. Vsi člani JNS iskreno vabljeni! — Odbor.
u— J. n. a. d. Jugoslavija priredi v soboto 19. t. m. ob 20. v Kazini dobrodelno akademijo, pod pokroviteljstvom starešinske organizacije »Jadrana«. Program je umetniški, sodelujejo gdč Polajnerjeva, gg. Lupša, Demšar, Prek. Po programu bo ples, igral bo plesni orkester Ljubljanskega Sokola New-Star jazz. Vodil pa bo naš priznani plesni mojster g. Jenko. Odbor ima za udeležence lepo presenečenje in upamo, da bodo udeleženci v vsakem oziru zadovoljni Ves čisti dobiček je namenjen v pomoč tovarišem, ki sami nimajo dovolj sredstev za študij in vzdrževanje Apeliramo na vso nacionalno javnost, da se prireditve udeleži in s tem pripomore do uresničenja našega namena.
f
NEPREKLICNO SAMO SE DANES IN JUTRI!	DISNEY'jeVa
SNEGULČICA Ne zamudite tega sporeda!
Predstave ob 16., 19. in 21. uri !	Tel. 22-21 — KINO UNION
1
e— Kazen za vlom. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča se je zagovarjal v torek 39 letni, v Dolič pri Mislinju pristojni Konrad Polenik, delavec brez stalnega bivališča, zaradi vlomne tatvine. Polenik, ki je bil že 11 krat kaznovan, je vlomil 24. oktobra v stanovanje posestnika Martina Goloba v Golovabuki pri Slovenjem Gradcu ter odnesel obleko in čevlje v vrednosti 1.500 din. Polenik je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora.
e— Napad na javne organe. Pred kratkim sta dva orožnika v navzočnosti občinskega tajnika, stražnika in zapisnikarja aretirala v Praprotnem pri Sevnici 29 letnega Viljema Prelesnika. 30 letnega Ivana Ber-varja in njegovega brata, 23 letnega Franca Bervarja iz Praprotnega ter jih odvedla v občinski zapor v Sevnici. V zaporu so aretiranci dejansko napadli orožnika in iztrgali stražniku pendrek. Zaradi tega so se morali vsi trije v torek zagovarjati na okrožnem sodišču v Celju. Prelesnik je bil obsojen na 5 mesecev, Ivan Bervar na 4 mesece in Franc Bervar na 3 mesece strogega zapora.
| IGNAC
Odlična vojaška burka z znamenitim francoskim komikom FERNANDELOM čarobna glasba, divne pesmi, smeh in grohot od začetka do konca!
KINO STROGA, tel. 27-30 — Oh 16.. 19. in 21. uri.
I
u— Akademska Jadranska straža ima I
v soboto 19. t m. svojo redno plesno vajo v dvorani Trgovskega doma ob 20. Kakor običajno igra Adamič-jazz, toda najnovejše komade. Vodi naš priznani plesni mojster g. Jenko. Posetite polnoštevilno!
u— J. n. a. k. Edinstvo. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu predaval g. Vladimir Gorazd »O borbi nacionalne mladine pred svetovno vojno«. Udeležba je obvezna za vse člane, zlasti pa za novince. Odbor.
•I.N.A.D. JUGOSLAVIJA
DOBRODELNA AKADEMIJA
19. t m. KAZINA ob 20.
Plesni orkester Ljubljanskega Sokola — Plesni mojster g. Jenko
u— Filozofsko društvo bo priredilo v soboto 19. t. m. svoje drugo predavanje. Predaval bo g. univ. doc. dr. Stanko Go-gala o temi: Svobodnost - sproščenost. — Vabljeni vsi. ki se zanimajo. Vstop prost.
u— Šentjakobski gledališki oder bo ponovil v soboto in v nedeljo komedijo »Vdovo Rošlinko«. Igra je doživela največji uspeh in je dokaz več. da so Sent-jakobčani v podajanju kmečkih tipov in karakterjev pravi mojstri. Občinstvo je napolnilo prostorno dvorano Mestnega doma do zadnjega kotička in mnogo ljudi je moralo oditi brez vstopnic. Kontakt med igralci in gledalci je bil popoln in mnogi so zapuščali po končani predstavi dvorano s sklepom, da si bodo komedijo še enkrat ogledali Prijatelje neprisiljenega smeha in zabave že danes opozarjamo na ti predstavi.
Volitve pozimi	LUTZ-pečl !
Tovarna Ljubljana VII, tel. 32-52 u— Esperantski tečaj bo otvorjen v četrtek, 17. t. m. ob 19.30 pri Lovšinu, Gradišče 13.
u— Policija proti hazarderjem. Zadnji čas so organi kriminalnega oddelka in policijske straže posvetili malo več živahne pozornosti poklicnim kvartopircem, ki prihajajo v naše" kraje zlasti z juga in zbirajo okrog sebe stalne druščine naivnih srečolovcev. Ljudje, ki jim je kvartopir-stvo edini posel, love po zakotnih krčmah in kavarnah kaline na povsem strategičen način. Več pajdašev se razposede po lokalu, kakor da nimajo ničesar skupnega, a kadar se pojavi pripravna žrtev, vržejo nanj mrežo od vseh strani. Tako sta v torek zvečer dva trgovska potnika, ki sta pravkar imela nekaj srečno opravljenih poslov za sabo, v nekem lokalu v Kolodvorski ulici nasedla družbi sleparskih kvartopircev, ki ju je v kratkem obrala za kakšnih tisoč dinarjev. A še preden je bila igra končana, je vstopil detektiv. Sleparji so še o pravem času pobrali denar in izginili, policijskemu organu pa je vendar uspelo, da je enega izmed njih zajel. Ko so aretiranca na kriminalnem oddelku zaslišali, so ugotovili, da se je sleparska družba že delj časa udejstvovala po raznih krajih Slovenije. Med drugim so si možje nabrali precej dobrega plena na Jesenicah, v Radovljici in Kranju. Najbogatejšo žetev so imeli sleparji v Kranju, kjer so v eni noči oskubli naivne soigralce za okrog 30.000 din.
u— Dve žrtvi avtomobila. Na kirurški oddelek so pripeljali 281etnega delavca Franceta Ahačiča, zaposlenega pri baronu Bornu pri Sv. Ani nad Tržičem. Ahačič se je v torek peljal z motornim kolesom od Tržiča proti Begunjam, pa ga je Dodrl neznan avtomobilist in mu prizadejal hude poškodbe no glavi in po životu .— Podobno nesrečo je doživel 301etni I<?nac Krajšek v St. Rupertu na Dolenjskem. Zašel je pod tovorni avto na cesti in se poškodoval po rokah in nogah.
Iz Celia
e— »Lumpacij vagabund«■ v gledališču. Društvo »Vzajemnost« v Celju bo vprizori-W v soboto ob 20. in v nedeljo v celjskem gledališču Nestroyevo čarobno burko »Lumpacij vagabund« v režiji g Jakoba Jerama. Opozarjamo na ti dve predstavi!
e— Ureditev pešpoti v Zagradu. Mestna občina bo dala urediti pešpot-bližnjico od restavracije Stegu do tovarne bičevnikov v Zagradu in je razpisala oddajo voženj za posipanje te poti. Posipni material, ki bo na razpolago pri apneniku v Pečovniku. bodo prevažali mimo Domove domačije in restavracije Stegu dalje na mesto uporabe. Ponudbe je treba vložiti do vštetega ponedeljka 21. t. m. v vložišču na me&tnem poglavarstvu.
Iz Maribora
a— UčiteljSkj pevski zbor »Emil Adamič v Mariboru. Po šestih letih bo nastopil Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« zopet v Mariboru v soboto 19. t. m. ob 20. v bivši unionski dvorani (sedaj So-kolski dom). V tem času je zbor slovenskih učiteljev in učiteljic priredil več koncertov doma in v tujini. Obiskal je bratsko Bolgarsko, ob 25 letnici osvobojenja pa Srbijo ter povsod žel mnogo uspehov. V Mariboru bo nastopil v okviru proslave 20 Ictnice osvobojenja in ze-dinjenja, katero prirejajo obmejna sreska učiteljska društva v Mariboru. Nastopilo bo 80 pevcev in pevk pod vodstvom dirigenta Milana Perto*a s koncertnim programom, ki ga je zbor izvajal letos januarja na svojem koncertu v Ljubljani. Opozarjamo občinstvo iz Maribora in njegove bližnje okolice na ta zanimiv nastop slovenskih učiteljev pevcev.
TRGOVCI!
IZREDNA PRILIKA V
K O Č E V 3 U
NA GLAVNEM TRGU 2-NADSTROPNA VOGALNA
H I S A
S KRASNIM TRGOVSKIM
LOKALOM
na prodaj ali v najem. Lokal je že instaliran za
MANUFAKTURO
ali slične stroke, zakar ie radi maloštevilne konkurence zelo ugoden
Vprašajte: IRMGARD G03ERER LJUBLJANA BLElWEISOVA C. 48/p.desno
a— Mariborske Kulturne novice. V Narodnem gledališču bo v soboio zvečer predstava »Boccaccia«, ki velja za red D in ne za red C, kakor je bilo pomotoma objavljeno. — V Ljudski univerzi bo predaval jutri odlični poznavalec sodobne slovenske literature dr. Anton Ocvirk, docent na ljubljanski univerzi. - V ponedeljek 21. t. m. bo predaval prof. L. škerjanc iz Ljubljane o temi »Samostojnost, značaj in pomen slovenske glasbe«.
a— 23.75 d?n in ... V Gosposki ulici je našel višji kontrolor drž. žel K. L. denarnico. V denarnici je bilo gotovine za 23.75 din in razen tega — kljukasti križ. Oboje čaka lastnika na policiji.
Ob meji strašijo roKomavhi. V zadnjem času se množijo primeri vlomov v obmejnih naselbinah. Sedaj je pos al žrtev drznih rekomavhov viničar Franc Dvoršak iz Kozjaka pri Zgornji KungotL Izropali so mu domačijo, odnesli obleke, perilo ,obutev in vso gotovino, ki so jo našli pri njem. Orožniki so osumili vloma 26-letnega Jakoba Kokolja, ki so ga oddali v sodne zapore.
a— 1816 litrov vina v Dravo. Kletarska zadruga na Aleksandrovi cesti 4 je dala po banovinski kme ijstki poskušni in kontrolni postaji preizkusiti vino, ki ga je prodal vinogradnik Andrej B. iz Ploderš-nice pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Vina je bilo v petih sodih 1816 litrov. Pri preizkušnji so dognali, da je vinu pridejana kuhinjska sol. Andrej B. je izpovedal, da je storil to zato, da bi mošt-na teh niča izkazala večji odstotek sladkorja. Andrej B. bo imel sitnosti pred sodiščem, ker ga je vinarski nadzornik ovadil državnemu tožilstvu zaradi goljufije. Vino pojde najbrže v Dravo.
a— Prelivanje krvi. V Dravogradu so se spoprijeli fantje kar na cesti. Zablisnili so se noži. sredi ceste je obležal ves krvav 21-letn' posestniški sin Rajmund Jamnik. Hudo fantovsko bitko so doživeli tudi v neki gostilni v Braunšvajgu na Dravskem polju. Gostiln'ški inventar je letel po zraku, na tleh je obležal 23-letni Avgust Klep z zabodljajem na levi prsni strani. Orožniki so krvee že zajeli.
a— 50.000 din škode trpi posestnik Mihael Kumer iz Slovenske Bistrice, ki mu je ogenj vpepelil gospodarsko poslopje z gospodarskimi stroji in vsem pridelkom. Najbrže je kakšen postopač prenočil na senu 'n iz neprevidnosti odvrgel cigaretni igorek.
a— Kolesarska zmešnjava se čuti vse-bolj ob obeh ustjih državnega mostu. Na policiji se množijo prijave o prestopkih kolesarjev, ki ne upoštevajo predpisov cestno policijskega reda. Ta kolesarska zme šnjava povzroča vsak dan kakšno žrtev. Na vogalu Gosposke ul;ce in Glavnega tr-'a sta trčila skupaj ključavn čar Alojz Smodiš {z Studencev in natakar Josip Kepa iz Gozdne ulice. Oba sta odnesla odr-gn;ne na rokah. Slična usoda je doletela tudi kolesarja Riharda Kastruna in delavca Eriha Kantorja.
Iz škofje Loke
šl— Kap ga je zadela. Tiho se je prikradla v srečni delavski dom Franceta Kogovška smrt in ugrabila družinici očeta.
V	nedeljo popoldne se je zgodilo. Oče je bil dopoldne še v mestu, popoldne je za kratek čas legel, nato pa je šel v kuhinjo, da si prižge cigareto. Postalo mu je slabo, sklonil se je kakor od udarca zadet na vroč štedilnik. Toliko se je še ubranil, da ni padel na vročo ploščo. Padel je sredi kuhinje na tla. Zena Marija ni slutila prvi hip najhujšega ... Toda kratek pogled na moža ji je razkril presunljivo resnico. Ko-govšek je bil zaposlen pri Jugočeški v Kranju kot ključavničar. Otročički so se mu rodili štirje in vsi so še nedorasli. Izguba dragega očeta je zato tem bridkejša.
V	torek ob 16.30 je nastopil Kogovšek, znan kot priden delavec, dober tovariš in skrben družinski oče, svojo poslednjo pot Imel je zelo lep pogreb. Iz Kranja so se pripeljali mnogoštevilni delavci Jugočeške, polnoštevilno pa je bil navzočen ključavničarski oddelek tovarne. Pokojnik je bil šele 34 let star. Naj mu bo lahka domača gruda!
šl— Nerodno srečanje sta doživela v ponedeljek popoldne dva tovorna avtomobila neposredno pri hiši trgovca Šifrerja na Kolodvorski cesti. Eden je vozil v mesto, drugi iz njega. Oni, ki je hotel noter, je zavil pravilno na desno, da se ogne, toda šel je preveč na rob ceste. Zavozil je na kup gramoza in potem v ograjo, ki je zadržala, da ni zdrknil avto po nasipu na Sifrerjev vrt. Avtu so se pokvarili blatniki in luč.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT!	PO ZNIŽANIH CENAH !
Vse kar more nuditi film: simfonijo barv — ljudi — usode in zemlje!
S A HOV! ZEMLJE
KINO MATICA 21-24
Najnovejši Metrov tednik!
Ob 16., 19. in 21. uri
a— Protituberkulozni dinar za zgradbo azila jetičnim v Mariboru, je dosegel v f oktobru 448.507 din. Izven stanovanjske [ akcije so darovali v fond nameščenci srez-kega načelstva Maribor - levi breg, mesto venca na grob obrt nadzorniku Ignacu Založniku 150 din, družina Obersnu mesto nagrobnega venca Slavici Urbanijevi 200 din, družina Pfeifer mesto nagrob. venca pok. Hubertu Hellerju 200 din. uprava mariborskega narodnega gledališča 488 din. Vsem iskrena hvala!
a— Prepreden p°žar. Na železniški postaji na Pragerskem bi se skoro pripetila usodnejša požarna katastrofa. Ko je privozil' proti polnoči tovorni vlak na omenjeno postajo, je opazilo osebje, kako švigajo plameni iz nekega vagona, železniškemu osebju se je posrečilo, da je odstranilo nevarnost usodnejšega požara. Vagon je bil poln prešanega surovega bombaža, ki so ga naložili v Trstu in ki je bil namenjen za neko mariborsko tekstilno tvonuco.
a— Sumljivo nabrekle prsi. S'udenški orožniki so se že delj časa zanimali za Marijo M. iz Loške ulice 2, ker je bila osumljena prodajanja vtihotapljenega saharina. Včeraj pa so sumljivko izsledili na trgu. saj je zbujala pozornost s svojimi izredno nabreklimi prsi, kjer je imela skritih 11 omotičev saharina. Skušala je sicer pobegniti in se je zapodila po Koroški cesti, vendar pa se je njen poizkus klaverno ponesrečil. Kazen bo precej občutna.
a— Martinova gos priplavala po Dravi. Mariborčani menda ne pomnijo, da bi bila kdaj priplavala po Dravi gos. Ob brodu je zajel službujoči stražnik dobro pitano in rejeno gos, ki je majeste ično priplavala po Dravi. Bržčas je po posebnem srečnem naključju ušla smrti, ki ji je bila nam jnjena za letošnje Martinovo. Gosko hranijo na policiji.
Iz Ptuja
Zvočni kino Ptuj bo predvajal dane3 ob 20. film Velika ljubezen Beethovna. Pred predstavo kot dodatek Paramountov žurnaL
Iz sodne dvorane
Kasacija je Pevčevo popolnoma oprostila
Ljubljana, 15. novembra.
Med števihrtmi kazenskimi procesi, ki so se zadnji dve leti vršili proti nameščencem ljubljanskega magistrat* a, je vzbujal posebno pozornost proces prO'i uradnici mesenega pogrebnega zavoda Neii Pevčevi, ki je bila po dolgotrajni razpravi lani decembra obsojena zaradi ponarejanja listin na 2000 din denarne kazni, pogojno za dobo 2 let in na pla-ičlo petine s'roškOv kazenskega postopanja. Pevčeva in v istem procesu soobto-ženi Pe er Aleš pa sta bila popolnoma oproščena obtožbe, da sta vršila prevare obrtoma. Proti tej razsodbi s'a se prito-čilo petine stroškov kazenskega postopa-ni tožilec.
O tej prTožbi je 25. oktobra razpravljal Stol sedmorice oddelek B v Zagrebu kot kasacijsko sodišče pod pred?eds vom dr. Jakoba Konde. Kasacijsko sodišče je revizijski predlog državnega tožilca kot neutemeljen zavrnilo, ugodilo pa je reviziji, ki jo je predlagala Pevčeva glede obsodilnega dela razsodbe prve instance. To sodbo je kasacijsko sodišče razveljavilo in Pevčevo v smislu § 280. k. p po-popolnoma oprosr ilo ob ožbe. Kasacija se je v u'emeljitvi te sodbe pos avila na stališče .da se Pevčevo ne more smatrati za javno nameščenko. temveč le nameščen-ko mestnega pridobitnega podjetja.
Razsodba kasacijskega sodišča je pra-vomočna.
Mul turni pregled
Koncert Ljubljanskega kvarteta
Ljubljanski kvartet je naše domače komorno združenje, čigar člani delujejo že mnogo let v Ljubljani kot instrumentalni pedagogi in praktični glasbeniki. Zato so imena violinistov Leona Pfeiferja in Frana Staniča, violista Vinka Sušteršiča in čelista Gustava Miillerja prav gotovo znana pretežni večini onih Ljubljančanov, ki se količkaj bavijo z glasbo. Na žalost se zdi, da je zanimanje za komorno glasbo pri nas dokaj pičlo, kajti koncert zdaleka ni bil tako obiskan, kakor bi bilo pričakovati in kakor bi bil tega vreden. Ne glede na posebno hvalno ambicijo, ki druži mlade umetnike, da kljub mnogoštevilnim naporom v službi in delu goje komorno glasbo na visoki umetniški stopnji, bi produkcija domačih reproduktivnih moči zaslužila pozornost širše publike. Tako pa od leta do leta vidimo hirati glasbeno zanimanje slovenske metropole kljub njenemu bahatemu razmahu in danes smo že na stališču pred svetovno vojno, ko je koncerte obiskovala komaj peščica glas-boljubnih amaterjev, vse ostalo pa je čepelo doma ali v gostilni. Vpričo vedno močnejše zahteve po samostojni slovenski kulturni dejavnosti je presenetljivo, da se za domačo reprodukcijo najde tako malo zanimancev. Po drugi strani pa je treba priznati, da jih je ono malo z velikim zanimanjem in odobravanjem poslušalo in po pravici nagradilo izvajalce z vnetim ploskanjem.
★
Spored je bil dokaj obširen in je obsegal troje velikih godalnih kvartetov skladateljev Zike, Beethovna in Verdija. V središču zanimanja je bil pri glasbenikih Zika. Znani primarij Z-ikovega kvarteta nam je še vsem v najlepšem prijateljskem spominu izza delovanja, v naši operi. Zika je bil tudi tisti, ki je položil temelje Ljubljanskega kvarteta v ideji, kajti s Sanci-nom, černym in bratom Ladislavom je že prvo leto po vojni ustvaril v Ljubljani svoj kvartet, kateremu je bilo kasneje usojeno, da je imel važno vlogo v evropskem glasbenem življenju. Njegova simpa tična, za vse lepo, umetniško in dobro vneta osebnost nam je ostala v neizbrisnem spominu. Tokrat se nam je predstavil kot skladatelj, kakršnega svojčas v njem niti slutili nismo. Njegov kvartet je bil nagrajen pri mednarodnem tekmovanju. Odlikuje ga predvsem temeljito poznanje instrumentov in njihovih izraznih sredstev. Kvartet je trodelen, v zadnjem stavku grajen po Franckovem cikličnem načelu, tako da se začetna tema prvega stavka v Finalu ponovi. Zmerno modernistična usmerjenost zagotavlja kvartetu dober sprejem pri poslušalcih, ki ne želijo biti nazadnjaški, a težko sledijo najnovejšim poskusom. Melodika često krene Debussyjevo pot, včasi kar občutno, zlasti v počasnem stavku. Gradnja očituje dober instinkt, a malo sistema. Omejuje se skoraj neprekinjeno na ostinatne figure v basu ali srednjih glasovih, nad katerimi se pne obok melodije. Nekaj ka-denc in tehničnih, skoraj etudnih formul pripomore skladatelju, da preide preko praznih mest. Kvartet ima več zvoka kot vsebine. Zvok pa je vedno poudarjen, dobro izbran, ponekod kar presenetljiv, včasih pa žal tudi malce šablonski, kar povzročajo zlasti trmoglava ponavljanja. Najjačji v izrazu je prvi stavek. Drugi je mestoma izredno intimno občuten ter vsebuje zvočne efekte posebne nežnosti. Tretji pa me kljub živahnosti ne bi mogel dodobra ogreti, kajti hromatično naraščajoča tema z vzkliki je sicer spretno, a premalo originalno zasnovana, da bi zanimala od konca do kraja. Ponovitev prvotnega obeležja daje delu prijetno zaokroženost. V tehničnem, izvajalskem pogledu nudi kvartet kar dosti težav in so se izvajalci zaradi tega imeli pri njem kaj pomuditi. Pozna se mu pač visrtuozna raz-položenost kvartetnega primarija, ki sme računati z enakovrednimi sodelavci. V vsem je to efektno, četudi utrujajoče delo, s katerim se lahko dobro uvede vsak kvartet.
★
Beethoven je bil na programu sicer drugi, a po vsebini nedvomno prvi. Kvartet
op. 59 št. 2 spada v serijo tako zvanih Razumovskih kvartetov, katere je Beethoven posvetil ruskemu poslaniku na avstrijskem dvoru, odličnemu diletantu-go-slaču knezu Andreju KMloviču Razumov-skemu. S posebno pozornostjo je Beethoven uvedel v te tri kvartete tudi ruske narodne motive, kar je v njegovem siceršnjem delu edinstveno. Drugi kvartet te serije je v e-molu ter smo ga nedavno Culi od nekega drugega godalneera kvarteta. Komponiran je bil leta 1806 (ko je bUo Beethovenu 36 let) in sodi med njegova najzrelejša enkratna dela. V tej srednji dobi svojega ustvarjanja je Beethoven dosegel dotlej neznano in odtlej nenadkri-ljivo soglasje med vsebino in obliko, in-vencijo in izrazom, ki jo nedvoumno označuje v vseh delih, nastalih v tem razdobju. V e-molovem kvartetu je v tretjem stavku uporabil skladatelj staroslavno rusko temo, katero je kasneje Musorgski tako uspešno izrabil ob kronanju carja Borisa. Tu se skrije nekoliko sramežljivo za kon-trapunktično spremljavo, vendar mu je znal skladateljev genij dati posebno živahnost in vedrino. Tembolj je značilno za višino glasbene naobrazbe novega poročevalca »Slovenskega doma«, da prisoja to delo med Bethovnova mladostna dela. Četudi se je brezimni kritik ob svojem prvem kritičnem umotvoru postavil na stališče stroge, železne, stilno-kritično-estetske presoje, je vendar preslišal pri tem koncertu prepad razlike med prvimi Beethovnovimi deli in umetninami njegove zrele periode — razliko, ki jo mora poznati vsak diletant, kaj šele glasbeni naobraženec. V to ga je bržkone zavedla mala tiskovna pomota v programu (namesto op. 59 št 2 je stavec postavil op. št. 2), ki je zadoščala, da se je nekoliko samopašna vsevednost spodtaknila in prikazala znanje, ki bi drugod ne zadoščalo za ocenjevanje umetniških dogodkov. Pri tem ne omenjam, da bd bila dolžnost povprečnega glasbenega poznavalca, da mu je znan Beethovnov op. 2 (prve tri klavirske sonate iz leta 1795); zabavno je le videti, s kakšnim znanstvenim priborom se pri nas šopirijo kritike, katerih zunanji videz bi mogel nepoučenega zavesti v zmoto in vero v strokovno ali vsaj amatersko naobrazbo.
Zaključek koncerta je bil Verdijev edini godalni kvartet iz leta 1873, ko je bilo skladatelju 60 let, torej v isti dobi, ko je nastal njegov znameniti »Requiem«. Posebne pomembnosti to delo v komorni glasbeni literaturi ne zavzema. Verdi je bil preveč nacionalen, protinemški duh. da bi ga posebno veselilo udejstvovanje v strogi klasični komorni glasbi. Prej bi kazalo uvrstiti ta kvartet med njegove vaje za dosego novega popolnejšega sloga v tehničnem smislu. Sem vodi tudi končna fuga, s katero se je skladatelj podobno kot kasneje v zaključku »Falstaffa« pokaže kot mojster polifonije. Tako so pogosto delali najbolj v homofonijo zaverovani skladatelj, da spomnim le Masseneta in Thomasa, ki sta oba slovela prav tako kot odlična kontrapunktika kakor kot ustvarjalca malce frivolnih oper. V Verdijevem kvartetu najdemo dosti njegovih opernih značilnosti; melodične poteze kar naravnost spominjajo nanje. Vendar očituje delo toliko izvirne muzikalnosti, domiselnosti in tehnike, da sodi med dobra in hvaležna dela kvartetne literature.
Ljubljanski kvartet napreduje od koncerta do koncerta. Druži ga neuničljiva volja do dela in veselje do glasbe. V tehničnem pogledu je kvartet odlično vigran in očituje prvovrstne zmožnosti. Vsebinsko bi tu pa tam želel več poglobljenja in nekaj več svobodnega muzlciranja. Seveda pa trdi orehi, kot sta bila tokrat Zika in Beethoven, zahtevajo ogromne prilagodljivosti, kakršne tako mladi umetniki tudi drugod ne morejo očitovati.
Za nameček so dodali Mozartov Adagio iz kvarteta v b-duru (K. V. št. 458), kar bodi povedano v tolažbo onim, ki so bili tozadevno v dvomih.	L. M. š.
Shakespearova skrivnost
Londonski dopisnik »Lidovih novin« je poslal svojemu listu opis iskanja rokopisa slavnega dramatika W. Shakespeara med grobovi vvestminsterske opatije v Londonu. Tudi mi smo zabeležili, da Shakespearovi raziskovalci iščejo eno zadnjih možnosti, da bi odkrili, kdo je bil ta vsakomur znani dramatik, ki o njem obstoji cela knjižnica debelih knjig. In čeprav je bilo napisanih toliko knjig, je ostalo nepojasnjeno osnovno vprašanje slehernega človeškega bitja: njegova istovetnost. Ni namreč zanesljivo dognano, da bi bil avtor »Hamleta« in tolikih drugih mojstrovin človek, ki se je pisal Wil-liam Shakespeare in o katerem obstoji nekaj skromnih sledov; morda je pod tem imenom pisal nekdo drug. Kdo? To je ena najtrših ugank angleške slovstvene zgodovine.
O sedanjem stanju tega vprašanja posnemamo iz zgornjega vira nekatere podatke in pripominjamo, da smo pred meseci pisali na tem mestu o povsem novi domnevi, ki jo zastopa francoska šola shakespearologov.
Potujoči igralec?
V slehernem leksikonu najdemo pod Shakespeare W. podatke, da se je rodil 1. 1564 v Stratfordu on Avon, se tam osemnajst let pozneje oženil s kmečkim dekletom Ano Hathaway in je moral pozneje pobegniti iz domačega kraja, najbrž zaradi tega, ker je bil divji lovec. L. 1593 je nastopal v Londonu kot igralec, član potujoče igralske skupine, 1. 1602 se je vrnil v Stratford in tam 1. 1616 umrl. Ohranjena je oporoka, ki priča, da je utegnil umreti v zelo skromnih razmerah. Iz zapuščinskega akta ni videti, da bi bili našli pri njem kaj prida knjig, dasi Shakespearovo delo kaže obsežno duševno obzorje in znanje. Ta potujoči igralec naj bi bil avtor tolikih slavnih dramat-skih pesnitev?
Filozof Bacon —
Shakespeare ?
Nekako pred tridesetimi leti (1. 1909) je odkril ameriški raziskovalec Owen množico neznanih rokopisov filozofa Ba-
cona. Med njimi so bile tudi beležke, ki se nanašajo na motive Shakespearovih dram. Že prej so se pojavljali dvomi, aa bi bil potujoči igralec William Shakespeare avtor »Hamleta«, »Julija Cezarja«, »Romea in Julije« in drugih del, ki kažejo poznanje Italije, zgodovine in filozofije, kakršnega moremo prisoditi igralcu tedanjega časa. Po odkritju dr. Owena je del angleške javnosti zatrdno odobril podmeno, da je neki avtor obsežnejšega obzorja in nenavadne izobrazbe, ki ni maral združiti svojega imena z gledališčem (in gledališče takrat ni bilo na tako dobrem glasu kakor dandanašnji) uporabil ime potujočega igralca za svoj psevdonim. Ta del angleške kulturne javnosti je bil mnenja, da je uganka rešena: Shakespeare — to je prav za prav filozof sir Francis Bacon. Ustanovili so Društvo Baconovih prijateljev, ki je skušalo Bacona kot resničnega avtorja Shakespearovih del uvesti v literarno zgodovino.
Zanimivi boji To je dalo povod za ostre papirnate boje, ki še danes niso končani. Mednarodno Shakespearovo društvo je nastopilo z vso ostrino zoper pristaše Baconovega avtorstva Shakespearovih del. Ba-conovci so oskrunili Shakespearov spomin — to je bil njihov prvi argument. Vzeti hočejo angleškemu narodu Stratfordu in človeštvu osebnost človeka, ki je ves čas veljal za Shakespeara in ki mora potemtakem drugič umreti, da se umakne že brez tega dovolj slavnemu Baconu. Poklicali so na pomoč grafologe, ki so po podpisu W. Shakespeara »ugotovili« silno nadarjenost tega človeka, medtem ko grafologi Baconovcev tudi niso mogli povsem verjetno dokazati, da bi bil Shakespeare — dramatik Francis Bacon.
Mrtvec naj pričuje Zdaj so poklicali na pomoč mrtvega pesnika — iavreata Spencerja, ki je živel in umrl v Shakespearovem času (1. 1598). Njegovega pogreba so se udeležili vsi pomembnejši londonski literati tedanjega
časa. Po tedanji navadi Je vrgel vsak izmed njih v Spencerjevo krsto zavitek pergamenta z lastno pesmijo — elegijo o pokojniku. Shakespeare je bil od L 1593 v Londonu, Ce je bil — in po vsej verjetnosti bi bil moral biti — že tedaj pesnik znanega imena, se je gotovo udeležil pogreba in položil mrtvemu pesniku v rakev svoje pesniško slovo. Tako je o Ben Johnsonu in Fletscherju znano, da sta bila na tem pogrebu in v njunih zapiskih je tudi ohranjena elegija, ki stajo položila v grob. Našli so Shakespearovo pesem »Za Spencerjem« in 9odijo, da je to prepis pesmi, čije izvirnik je v Spen-cerjevem grobu. Toda ta prepis je napravila druga roka. Treba je torej motiti pesnika v njegovem večnem miru in poiskati original.
Groba niso našli Po dolgih intervencijah in odlašanju so cerkvene oblasti vendarle dovolile, da od-pro Spencerjev grob v westminsterski opatiji. Kakor je izjavil sir Lawrence, je to diskretno iskanje, ki naj bi rešilo uganko Shakespearove istovetnosti, prineslo težko razočaranje. Čeprav je Spencerjev grob označen s krasnim spomeni-
kom, so zaman kopali ves dan: niso našli niti Spencerjevegu groba, kaj šele Shakespearov rokopis. V globini enega metra so delavci zadeli na povsem ohranjeno okostje, a brez vsakršne obleke ali kakršnega koli znamenja, po katerem bi bilo mogoče dognati istovetnost. Meter globlje so našli še svinčeno rakev, ki pa je popolnoma prazna. V nji niso našli ne pesnikovih ostankov in ne pesniških popotnic njegovih tovarišev.
Dekan vvestminsterske opatije Je izjavil, da nadaljnjega kopanja ne dovoljuje. Tako se je nad Shakespearom zopet spustila zavesa. Nastala pa je nova uganka: kaj se Je zgodilo v grobu s knezom angleških pesnikov 16. stoletja Edmondom Spencerom ?
Droga izdaja Sellškarjevega »Radija.«
Knjižna založba tiskarne Merkur je pravkar izdala drugo, prenovljeno izdajo znane mladinske povesti Toneta Seliškarja »Rudi«. Dejstvo, da je izšla ta mladinska knjiga, ki je vzbudila takoj zadostno pozornost, že v drugi izdaji, Jo samo najbolj priporoča. Knj'go je opremil z ilustracijami znani slikar Nande Vidmar.
Senzacija tedna
Predvajanje »Sneguljčice« v kinu Union je nedvomub največji ktnogledališki dogodek zadnjega časa. Prvikrat je dobil glaivno nagTado beneške filmske Bienna-le film, v katerem ne nastopajo živi ljudje, marveč risbe, ki pa so izvedene s takimi domisleki in s takč popolno filmsko tehniko, da človek ne ve, kaj bi bolj občudoval: avtorjevo fantazijo ali pa tehnično izvedbo. Walt Disney ni tu prekosil samo sebe, marveč tudi vse dosedanje poskuse. S te strani je film »Sneguljči-ca« zares dogodek v današnji filmski produkciji.
Vzlic vsem tehničnim bravuram in bujni fantaziji, s kaPero Walt DLsney spreminja staro Grimmovo pravljico, znano tudi iz otroških iger, v čudoviti barvni film, pa lahko prav v tem filmu opazujemo nekatere nedos'aJke »filmizacije«. Film je nedvomno namenjen predvsem mladini. Ce so ga na Holandskem celd prepovedali mladini nižjih letnikov, na Angleškem pa močno sčrtali, je to posledica tipično filmskega stremljenja po senzacionalno-sti, po premih, močnih efektih, ki niso uravnovešeni z duševnostjo otroka. Saj vemo. da o-rok vse te reči doživlja docela drugače, mnogo močneje kakor odrasli. Mlademu gledalcu, zlasti takemu, ki še nima deset let, je meja med resničnim in pravljičnim svetom še močno zabrisana in občutja strahu in groze, ki jih vzbuja na pr. Sneguljčkina pot skozi gozd ali pa prizori s hudobno kraljič-no, ko se izpremeni v čarovnico, imajo v občutljivi otroški duši vse drugačen odmev kakor v duši mladostnika in celo odraslega človeka. Kakorkoli odrasel gledalec prav tu občuduje fantazijsko iznajdljivost in tehnično zmogljivost, so ti prizori za otrošlko dušo strupen veter, ki nedvomno bolj škoduje kakor koristi. Iskanje efektov je torej tudi v tem primeru prekoračilo meje. Film sa mladino je naposled vendarle vzgojen ali pa sploh ni film za mladino. In nauk zgodbe o Sneguljčici, da dobrota zmaguje nad hudobnostjo, je v tej slikoviti povodnji dogodkov in efektov talko zabrisan, da si lahko samo zrelejši gledalec napravi končni sklep.
Vzlic temu pa je film Walta Disneya mojstrovina, kakor jih v tem žanru doslej še nismo videli. Je vprav opojna simfonija barv, ribana in gibanja. Nihče ni nikdar v toliki meri oživel poetičnega sveta pravljice kakor Walt Disney v svoji »Sneguljčici«. Združil je mogoče z nemogočim, človeka z živalmi, grozo s ko-miko in pokazal z neštetimi tehničnimi domisleki prelest sveta, v katerem so mrttve risbe oživele v razgibani svet filmskega dogajanja.
Začetek ameriške filmske sezone
V nemirnem Broadwayu zopet naznanjajo bleščeče reklame nove filme, odpirajo se številna nova gledališča Opaža se nova, realistična usmerjenost. V prebivalcih Newyorka se je prebudilo zanimanje za svetovne dogodke.
Znana sodobna reportaža »Pohod časa« (Marsch of Time) je izdala nove serije, ki so vse prav dobre. Naj omenimo le poslednje kratke filme »Inside Germany«, »Topovi pred Gibraltarjem« in tedensko slikovno poročilo o Singapurju in o češkoslovaškem problemu.
Značilna je bila tudi serija kratkih filmov s kriminalno vsebino. Lokalni dogodki pa. kakor se kažejo v Hinesovem procesu ali v nemškem voiaškem procesu proti vohunom v novi obliki niso več čisti posnetki, temveč dodatki iz ozadja. •
Sezona se je bila začela s približno 50 filmi Na kriminalni film so vplivali seveda ameriški protikorupcijski pohodi. V vsakem nastopa kakšen mlad advokat ali državni pravnik, ki hoče očistiti mesto ali deželo gangsterjev. Vendar se tudi v teh filmih očitujejo pedagoški elementi. Takšno je n. pr. socialno delo »Mesto dečko«, ki mu je avtor pater Flanaghan. (»Boys Town«),
Podobno je v »Lord Jeff«, kjer igra mladi Fred Bartholomew moralno zanemarjenega dečka, ki v angleški mornariški šoli dozori v poštenega človeka.
Zmeraj bolj je poudarjena in forsirana moralna misel ameriških filmov. Vedno boli nastopajo v njih duhovniki katoliških cerkva, saj je izmed neoficielnih cenzur najmočnejša prav cenzura katoliške cerkve. Kot dober primer rabi film »Ribiška
odprava na sever« (Spawn of the North). *
Zgodovinski film je zastopan z »Marijo Antoaneto« in z legendo v slikanicah »Su-ez« — oba znamenita po ogromni uporabi
materiala in velikem številu igralcev. *
Vedno bolj se izboljšuje lahka veseloigra. Veselo-žalostna ljubezenska zgodba vojaka, ki se slučajno zaljubi v igralko, je
polna psiholoških fines. ki se prepletajo s
komiko sižeja. Polna satire in avtokritike
je tudi »Three Loves has Nancy«. •
Inozemski film je podvržen neverjetno ostri cenzuri in pride na platno precej okrnjen. Uživa pa veliko naklonjenost nju-jorške publike. Največji uspeh je zaslužno imel film »Velika iluzija«, ki pa je šele prišel in angleški »Edge of the World«. Od ruskih pa je brez dvoma najmočnejši film »Gorkega mladost«.
(Po »Pariser Tageszeitung«)
Možuhinova zadnja tragična vloga. Kakor poročajo iz Pariza, je bil znameniti ruski filmski igralec Ivan Iljič Možuhin. ki je od leta 1919 deloval v Zapadni Evropi in v Hollywoodu, dokončno izročen v blaznico Puy de Dome. Zdi se, da se od tam več ne vrne. Tako je veliki traged zaigral svojo poslednjo, res tragično vlogo.
Jeannette Mac Donald. Njujorški častilci dražestne Jeannette Mac Donald, ki je s svoj:mi dosedanjimi nastopi osvojila tudi naše občinstvo, so naslovili na svojo ljubljenko vlogo z dva tisoč podpisi. V nji jo prosijo, naj bi v prihodnjem filmu nastopila s svojim možem, znanim igralcem Gene Raymondom. Mac Donaldova pravkar dokončuje svoje delo v novem filmu Metro-Goldwyn-Mayer »Sweethears« z Nelsonom Eddyjem, ki je tu že petič njen partner, ne ve pa še, kdo bo njen moški partner v prvem nadaljnjem filmu. Zdi se da dražestna zvezdnica ne bo ustregla željam svojih njujorških častilcev. Izjavila je namreč tole: »Priznam, da bi hotela delati z Genejem v kakšnem filmu, toda oba sva mnenja, da je pametneje, če tega ne storiva. Poročena sva namreč komaj še poldrugo leto in se doslej še nisva sporekla, čemu naj torej s filmom izzivava Previdnost?«
»Carrefour«. V tem novem filmu je imel Kurt Bernhardt izredno srečno roko, tako v izbiri in vodstvu svojih glavnih igralcev, kakor v izredno uspeli režiji vsakega prizora in v gradnji posameznih scen. Ustvaril je zares idejno bogato mojstrovino.
»Berlinski ključi«. Sovjetski film in gledališka umetnost vedno bolj gojita nacionalno tradicijo. Podčrtavajo dejanja Slovanov nasproti Germanom Veliki film »Aleksander Nevski« proslavlja zmago Rusov nad nemškim viteškim redom na jezeru Pejpus v 13. stoletju. Film se bo predvajal v kratkem. To zimo bodo tudi že vprizorili gledališki komad »Berlinski ključi«, delo, ki vseskozi slavi rusko orožje v 71etni vojni in doseže višek, ko oktobra meseca 1760. 1. kozaki vkorakajo v Berlin. Berlinske ključe, ki so jih takrat odnesli Rusi, imajo še vedno v kazanski katedrali v Leningradu. — Statistika nemških kinematografov. V stari Nemčiji je bilo 5475 kinematografov, v Avstriji 871, v Sudetih pa 380. S priključitvijo teh oblasti k Nemčiji ima danes Nemčija največje število kinematografov in sicer 6727, ali 2,600.000 sedežev, medtem ko je v Angliji res samo 5000 kinematografov, zato pa 3 milijone sedežev. — Lani je obiskalo nemške kinematografe 450 milijonov ljudi.
Film v duhu pakta četvorice. V Franciji nameravajo napraviti film narodov, v katerem naj bi v duhu pakta četvorice sodelovali nemški, italijanski, francoski in angleški strokovnjaki. V ospredju bo vsebina štirih rodbin iz teh štirih držav.
Literarni filmi. V Parizu so priredili za film roman bratov Goncourtov »Dekle Ell-za«, ki ga imamo tudi Slovenci v Tavčarjevem prevodu. Naslovno vlogo bo igrala Vera Koren.
šolstvo Slovencev na Koroškem
Na Dunaju izhajajoči »Koroški Slovenec« objavlja članek o šolskih razmerah v slovenskem delu Koroške. V članku beremo med drugim:
»Iz vseh krajev slovenskega dela Koroške nam poročajo, da se Je z novim šolskim letom v ljudskih šolah ukinil začetni slovenski pouk, da je odpravljena iz šol koroških Slovencev Maklinova začetnica, dosedanji učni pripomoček tako imenovanega utrakvističnega šolstva, in da bo latinico odslej nadomestovala izključno samo gotica. Osnovno znanje malih slovenskih šolarčkov naj torej po teh vesteh odslej posreduje izključno samo še nemška beseda ln nemška pismenka.
Od svojega postanka do danes je bila tako imenovana utrakvistična šola koroških Slovencev samo ponemčevalnica slovenske mladine. Prav redki so primeri, da je mladinski vzgojitelj z ljubeznijo in primernim znanjem gojil dragoceni zaklad, ki so ga prinašali mali Slovenci v. šolo po materini in družinski vzgoji. Le redki učitelji so slovenski mladini posredovali ljubezen do njene materine besede. Običajni pouk tako imenovane utrakvistične šole je obstojal v tem, da so drobci ljudske ali pismene slovenščine v prvem in morda še v drugem šolskem letu vzgojiteljem služili kot sredstvo za mučno vbijanje nemškega jezika v otroške glave. Pogosto je slovenska materina beseda v šoli služila celo poniževanju in sramotenju slovenske narodne družine. Temu, dostojanstvu slovenskega naroda tako zelo nasprotnemu duhu utrakvističnega šolstva smo koroški Slovenci od vsega začetka napovedali najo-strejši boj. V zadnjih letih se je naša borba za pravično šolo poostrila končno tako, da smo morali biti celo že veseli, da se je na utrakvistični šoli vsaj še ponekod poučevala — latinica.
Stoletna naša borba za reformo utrakvističnega šolstva je z novim šolskim letom končana. V šolah je danes ukinjena sled dvojezičnosti. Osnovno šolstvo koroških Slovencev je danes čisto nemško. Po neuradnih vesteh, ki smo jih v tej zadevi prejeli, je o novi šoli koroških Slovencev sklepalo učiteljstvo v svoji zvezi. Kak tozadevni odlok prosvetnega ministrstva ali šolske oblasti nam ni znan.
Odkrito povemo, da danes še dvomimo, da bi bila navedena stremljenja novega šolstva pri nas končnoveljavna. Da bi se veliki nemški narod pokazal napram slovenskemu narodiču, ki ga ni nikdar ogrožal in je svojo lojalnost napram državi in narodu-sosedu opetovano z dejanji izpričali, tako ozkosrčnega? Da bi veliki nemški narod Slovencem odrekal, kar je njemu samemu najosnovnejša pravica? V vse to ne moremo verjeti in trdno pričakujemo, da bo država, ki je tako visoko dvignila dostojanstvo svoje narodnosti, razveljavila te ukrepe lokalnih činiteljev.«
Koroški drobiž
V	zvezi s šolskimi spremembami v slovenskem delu Koroške poroča »Koroški Slovenec«: Slovenski gospodinjski šoli v Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velik ovcu ostaneta tiudi v bodoče neokrnjeni. Isto velja tudi za slovenski sirotišnici in za šentjakobski šivalni tečaj. Pouk na obeh gospodinjskih šolah se je že pričel.
Na praznik Vseh svetih se je mudil na Koroškem pokrajinski vodja in deželni glavar Klausner, ki ima starše pokopane v Ločah pri Baškem jezeru.
V	Velikovcu so ustanovili novo »Ljudsko banko« na zadružni podlagi, ki naj bi podprla trgovino in obrt spodnje Koroške. To je že tretja nemška banka, ki je začela poslovati v Velikovcu po svetovni vojni. Obe njeni prednici sta radi slabih poslov likvidirali.
Grad Cuče pod Dobračem, kjer je bival vojvoda VVindsorski, je kupil eedaj nemški poslanik v Parizu grof Welczek, ki ga namerava spremeniti v kmetijsko podjctj©
V	Podljutoelju je umrla najstarejša občanka plajberške občine ga. Barbara Per-ne v visoki starosti 93 let.
V	Vogrčah je umrl Igorčev oče, ki Je bil vse dni zaveden Slovenec in je po svojih močeh zvesto podpiral slovensko prosveto v domačem kraju.
V	Metlovem so orožniki prijeli dva nevarna vlomilca, ki sta imela na vesti že številne vlome in sta bila oba že večkrat v zaporu. Eden, Matija Piček, je po rodu iz Velikovca, njegov pajdaš pa je Dunaj-čan.
Mednarodna
špedicija
prevzema
OCARINJEN JE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija pravilnosti zaračunanja carine in vse informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59
TURK
LJUBLJANA
PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in Izven Ljubljane z vozovi in avtomobili in to hitro ter
po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (nasproti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57
Prosto favno skladišče
prevzema
VSKLADIŠCENJE
raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču.
Oskrba inkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti . mestne elektrarne). Telefon: 30-73.
GIF BATERIJE GIF
DOBIVAJO SE 2E V JUGOSLAVIJI
Izdelane po inozemskih patentih
brez kisline — brez salmijaka. Največja napetost! Neomejena trajnost shranjevanja! Odlično si opomorejo (regenerirajo). Vsak poslušalec radia jih mora
preizkusiti. Patenti najavljeni.
Proizvaja:
»KONTAKT« dektrotehn!čka tvornica
ZAGREB
Kanton iz ptičje perspektive
Potres v globini morja
V spomin na dan, ko je bilo pred 20 leti sklenjeno premirje po svetovni vojni, je priredila Britska legija v J ondonu proslavo v Albert Hallu. Svečanosti so se udeležili tudi
člani angleške kraljevske rodbine (slika)
I Napoved novih potresov
Italijanski astronom in seizmolog prof. Raffaele Benandi, ki je znanstveni svet presenetil že večkrat s točnimi napovedmi potresov, je za sredino tega meseca in prve dni v drugi polovici novembra napovedal težke potrese v Turkestanu ln lažje v balkanskem področju. Tudi potrese, ki so se zgodili v zadnjem času, je bil Benandi na podlagi planetarnih motenj napovedal že v septembru.
Po njegovem mnenju imajo na potresne pojave največji vpliv sončne pege, ki so letos še posebno velike. To povzroča težke električne in elektromagnetske motnje na zemlji ln posledica so viharji ln potresi, ki nikakor nimajo svojega vzroka samo v geoloških dogajanjih.
Zdravilen živčni
Odstopivši prezident CSR dr. Edvard Beneš, ki živi sedaj v Londonu, je prejel te dni pismo, v katerem mu sporoča večje število uglednih angleških intelektualcev svoje simpatije in spoštovanje za obnašanje v kritičnih dnevih, ko je bila Češkoslovaška razkosana po višji sili in proti volji odstopivšega državnega poglavarja.
V pismu izrekajo intelektualci najprej svoje simpatije dr. Benešu osebno in češkemu narodu, potem pa omenjajo vlogo, ki jo je igral dr. Beneš na mirovni konferenci v Versaillesu, ko je predlagal spremembo mej, katere so mu diktirali vplivnejši državniki, ki so hoteli priključiti
ZA PRANJE
novi Češkoslovaški čim več Nemcev. Pismo izraža dr. Benešu tudi zahvalo za usluge, ki jih je izkazal liberalni Evropi.
»Vi ste se ob vsaki priložnosti pokazali dobrega Evropca«, se glasi neko mesto v tem pismu. »Usoda države, kateri ste stali na čelu, je bila odločena, ne da bi mogli ugovarjati. Češkoslovaška je bila okrnjena brez Vaše volje in vednosti v tajnih pogajanjih. Toda ta poraz ne bo trajal večno...«
Pismo so podpisali med drugimi: Norman Angeli, lord Cecil, Gilbert Murray, Harold Nicolson, Philips Noel-Baker, Ar-hibald Sinclair, Virginija Woolfe, H. H. Wells, Henry W. Neynson in Smith Pau-lina.
V nasprotju z mnogimi »direktorji« ne sedi Henry Ford skoro nikoli v svoji pisarni. Tudi ne daje pismenih navodil svojim nastavljencem. Avtomobilski kralj je prišel do spoznanja, da je njegovo mesto v tvornicah in delavnicah, ne pa v pisarnah.
Kadar sklene nov ukrep, se napoti naravnost v urad sodelavca, ki mu velja njegova odločitev. Tam se s sodelavcem pomeni o vsem, kar mu leži na srcu. Če je treba, obišče sodelavca tudi dvakrat, v tretje pa ne ponovi svojega obiska, temveč odpusti nameščenca. Pravijo, da je s to metodo dosegel že mnogo uspehov.
Nov lek proti pljučnim boleznim
Na kliniki v Kodanju so zaključili uspešne poskuse z novim zdravilom »Vir-lamid«, ki ozdravi razne oblike pljučnih obolenj, posebno primere pneumokoka, pri katerem je doslej v 30 odstotkih nastopila smrt. Poskuse so napravili pri 45 bolnikih in 43 jih je ozdravelo. Varlamid je sintetično zdravilo iz skupine sulfanilami-dov.
Vašega perila je sredstvo
PERION
odlično! Domač, slovenski izdelek je!
Pol stoletja še deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Praznik premirja v Londonu
Zemljevidi v čsL Šolah
»Ceske Slovo« je poročal te dni, da v Šolah ne bodo uvedli novih kart Češkoslovaške. Dosedanje karte bodo pretiskali. šole si ne bodo nabavile niti novih kart Evrope. List piše, da se obraz Evrope spreminja od meseca do meseca tako, da so najnovešje karte kmalu zastarele. Na češkoslovaškem bodo rajši počakali.
Znamke s sliko dr. Beneša
Csl. poštna uprava v Pragi je odredila, da se vzamejo znamke po 50 stot'nk s sliko prezidenta dr. Beneša iz prometa. Nadomestili jih bodo z znamkami, ki nosijo sliko generala štefanika, prvega vojnega ministra čsl. republike. ,
Potem ko so si Japonci osvojili tudi metropolo Južne Kitajske, so Kitajci zopet navalili na to mesto, o katerem se zdi, da še ni popolnoma dokončno v posesti osvajalcev
Epicenter zadnjega velikega potresa je bil med Aleut-
skimi in Havajskimi otoki
Ameriški učenjaki so zdaj odkrili verjetno mesto nedavnega potresa, ki je bil eden izmed največjih potresov, ki so jih zabeležili seizmološki instrumenti na površini naše zemlje. Epicenter potresa je bil na odprtem morju, in sicer med Aleut-skimi in Havajskimi otoki zapadno od Aljaške. Domnevajo, da gre za doslej še nezabeležen vulkanski izbruh v globinah morja, za izbruh, ki je izzval silno pregibanje zemskih plasti v območju več tisoč kilometrov, razsežnosti.
Strokovnjaki pravijo, da potrjuje njih domnevo v tem pravcu dejstvo, da so opazili ob času potresa na Aleutih in na Havajskem otočju neobičajno veliko oseko in plimo. Na stotine ribiških čolnov se je iz-nenada znašlo na suhem. Tudi v Kana Ka-naku na Aleutih so opazovali sličen pojav.
Potresomerne naprave v Fairbanksu so zabeležile potres velike jakosti, na kop-nini Aljaške pa niso nikjer zabeležili močnega pregibanja zemlje. Raziskovanja o potresu še niso docela zaključena,
pretres
Japonski zdravnik dr. Ikeda, profesor medicine na tokijskem vseučilišču, je obnovil že skoraj pozabljeno kitajsko in japonsko metodo za zdravljenje revmatizma in nekih živčnih obolenj. Gre za to, da se telo v bližini ognjišča bolezni malo ožge in pri tem se okoliško živčevje tako pretrese, da pacient ne čuti več bolečin. V mnogih primerih je dr. Ikedo na ta način dosegel temeljito splošno ozdravljenje. Metoda pa je precej bolestna, ker je treba v 45 minutah ožgati kožo na dvanajstih mestih okrog ognjišča bolezni.
Ameriška reklama
Neka pevka, ki nI bila še nikoli nastopila v Zedinjenih državah, je hotela Imeti koncert v Chicagu.
Tom naj bi poskrbel za reklamo, toda Bili je prisegel, da ga bo prekosil. Tom je dal natiskati rdeče letake z napisi v svetlo rumeni barvi: »Kmalu bo dospela! Ce vprašuješ, kdo je ona, potrpi še nekoliko dni, potem boš zvedel vse!«
Bili je dal po vsem mestu razdati na tisoče slik mladih deklet.
Dam, preden je prispela diva, sta se oba konkurenta srečala. »Kaj pripravljaš?« je vprašal Bili. Tom je delal skrivnosten obraz: »Boš že še malo počakal! Jutri bom ustavil razdeljevanje letakov, da spravim napetost do viška. Toda pojutrišnjem bo počila bomba!«
Naslednji dan so brali ljudje na podobno najtiskanih letakih z velikimi črkami: »Je že tu: nova priprava za pranje! Dobiš jo v vseh trgovinah z gospodinjskimi potrebščinami!«
Bili je amagal.
Slaščice ali sadfe?
Mnoge matere dajejo otrokom, preden gredo spat, slaščice ali sadje, večinoma jabolko. Slaščice je na vsak način odsvetovati, ker ostanejo navzlic temu, da otroku osnažimo zobe, majhni ostanki v ustih in med zobmi, ki so potem pravo redivo za bakterije. Nasprotno pa je sadje priporočiti, ker pospešuje prebavo. Zobna ščetka sicer ne odpravi vseh ostankov sadja med zobmi, sadne kisline pa vplivajo ugodno, ker topijo zobni kamen in ničujejo bakterije. Tudi kislina kislega zelja, kislega mleka in citronov sok ne vplivajo v normalnih količinah slabo na zobe, ker imajo učinek kakor sadne kisline.
Kako dela Ford
Nove žrtve marsejskega
požara
»Veste gospodična, moja žena zahteva Dd mene, da si v uradu takp-le privežem
ostroge nad kol i—
Everybodys \veekly«),
V Lindonu, New Jerse.v, je Izbruhnil katastrofalen požar v ondotnlh rezervoarjih za petrolej. Škodo zaradi ognja cenijo nad milijon dolarjev
Pismo angleških intelektualcev
Priznanje odstopivšemu prezidentu dr. Benešu
Pred dnevi se je sloviti angleški letalec Jim Mollison, bivši mož letalke Aniy Johnso-nove vnovič oženil. Njegova zakonska družica je postala Filida Hussey, lastnica velikih plantažnih nasadov na Antilih. Na sliki vidimo oba novoporočenca
Debeli ljudje — večji uspehi
Angleški psihologi so po številnih raziskavah in primerjavah ugotovili, da delajo ljudje z dobrim telesnim obsegom boljše kupčije nego suhci. Kot potnike je debelejše ljudi bolj priporočiti, ker so prijazni. prilagodljivi in izvrstno govore, med tem ko so ljudje z ozkim obrazom in ozkimi prsi ter manjšim obsegom izvrstni specialisti, dobri profesorji in inženirji, toda slabi potniki.
ANEKDOTA
Francoski pisatelj Balzac je bil v večnih denarnih zadregah. Zato je hodil okrog slabo oblečen. Nekoč je preživljal svoj odmor v nekem letovišču v bližini kneza X. Neko jutro je srečal kneza z njegovo nečakinjo, krasno elegantno mlado damo. Bil je v zadregi in se je začel opravičevati zaradi slabega oblačila, toda duhovita dama ga je zavrnila:
»Gospod Balzac, kaj mislite, da jemljem vaše spLse v roke zaradi snovi ali zaradi njih knjižne vezave?«
VSAK DAN ENA
Izmet Inenl
Osebnost novega državnega poglavarja Turčije
Naslednik Kemala Atatiirka Izmet Ineni se je rodil 1. 1884. v Smirni kot sin sodnega uradnika. Predvojaško izobrazbo je dobil v Carigradu, nato je stopil v akademijo za topničarje ter je v 19. letu svojega življenja postal topničarski podporočnik. Tri leta pozneje je bil imenovan za kapetana v generalnem štabu.
Kakor pri Kemalu Atatiirku se je tudi V Izmetu Ineniju zgodaj zdramila rodoljubna zavest. Že 1. 1908. je sodeloval v rnladoturški revoluciji. Nato se je udeležil balkanske in svetovne vojne. L. 1915. je bil imenovan za šefa generalnega štaba na Kavkazu, 1. 1917. pa so mu poverili poveljstvo tretje armade. L. 1918. je bil imenovan za državnega podtajnika v vojnem ministrstvu, a kmalu nato so ga upokojili.
Ko se je leta 1920. začelo grško gibanje v Anatoliji, se je Izmet Ineni brez oklevanja postavil na stran Kemala Atatiirka, ki je imenoval Inenija za šefa generalnega štaba celokupne turške oborožene sile. Po uspešno dovršenih bojih se je Izmet Ineni napotil v Lausanne, kjer je na čelu turške delegacije dosegel velik diplomatski uspeh za zeleno mizo.
Po povratku v Ankaro je postal član vlade in je prevzel najprej ministrstvo za zunanje zadeve. L. 1923. je dobil mandat za sestavo lastne vlade. Na čelu tega kabineta je ostal leto dni. Za časa njegovega vladanja so bile izvedene radikalne reforme v Turčiji, posebno v notranji politiki.
L. 1931. je nastopil Izmet Ineni turnejo po sosednjih državah. Obiskal je Atene in Budimpešto. Naslednje leto je bil v Moskvi, nato v Rimu. Pri ustvarjanju balkanskega sporazuma je igral važno vlogo
Drugi zakon Jima Mollisona
Eksplozija fotografskega
galski
Ob udeležbi stotisočglave množice se Je v Marseillu izvršil pogreb 73 smrtnih žrtev, ki jih je zahtevala velika požarna katastrofa v ulici Canebičre. Iz vse Južne Francije so privrele množice na to
Novi turški zunanji minister
Dosedanji turški zunanji minister Ruždi Aras je odstopil In pojde za poslanika v London, njegovo mesto v turški vladi pa je zasedel minister Karadžoglu (slika)
aparata — Zblazneli sene-strelec
tragično svečanost In za vzdrževanje reda je bilo treba 10.000 mož policije in vojaštva.
Na dvorišču marsejske knjižnice je bilo razvrščenih 48 krst in še šest manjših krst z ostanki neidentificiranih žrtev. Sorodniki in prebivalci so prinesli 2000 vencev. Kot govornik je nastopil notranji minister Sarraut. Proti pol 11. uri je pogrebni sprevod, ki je meril v dolžino več kilometrov, zapustil trg pred knjižnico, a njegove sprednje vrste so prispele šele proti poldnevu do pokopališča. Tam so šli notranji minister in druge oficialne osebnosti še enkrat mimo krst, potem se je izvršil pokop v skupni grob, ki ga je bila pripravila marsejska občina.
Med pogrebnimi svečanostmi je prišlo do razburljivih dogodkov, ki so po dosedanjih vesteh zahtevali najmanj 15 ranjenih. V prvem primeru, katerega podrobnosti še niso popolnoma razčistili, je prišlo baje do eksplozije, ki je ranila tri osebe. Eno med njimi so morali prepeljati v bolnišnico. Kakor pravijo, se je vnela in je eksplodirala aparatura nekega fo-toreporterja. Množice se je polastila panika, ki Jo Je rediteljska služba s težavo ustavila.
Druga nesreča se Je zgodila po zaključku pogrebne svečanosti. Neki sene-galski strelec, ki je opravljal rediteljsko službo, je nenadno zblaznel in je začel s kopitom puške udrihati po gledalcih. Spet je nastala panika, pri kateri je bilo dvanajst oseb ranjenih, ki so jih spravili v bolnišnico. Drugim ranjencem so nudili prvo pomoč v bližnjih lekarnah.
Darujte za »Zvončkov« sklad
v družbi tedanjega zunanjega ministra Ruždi j a Arasa.
V notranji politiki je Izmet Ineni, ki je dobil pridevek Ineni v spomin na uspešno bitko pri Ineniju, vedno podpiral tendence svojega državnega predhodnika Atatiirka. Največjo pozornost je posvečal gradnji železnic in vzgoji mladine. V novi Turčiji je Izmet Ineni zelo priljubljen. Ima pa majhno napako, ki ga često ovira v njegovi neposredni okolici: sliši zelo slabo — zaradi tega mu morajo vedno vpiti na uho, kadar zaslišuje svoje sotrud-nike.
Izmet Inenl
PAUL RIPSON
37
Stratosferski pilot
Roman
%
—	Ce se vam pred poroko nevesta ponesreči na prekooceanskem poletu, so vam tudi milijoni padli v ocean, kaj ne?
—	Prav imate.
—	In sedaj p,a: z Bogom, Mr. Ramon, pred mojim hotelom sva. Ne verjamem, da se bova še kedaj sestala. Povedala sva si vse.
—	Mr. Blair, hvaležen sem vam tako, da se lahko vedno v katerikoli zadevi obrnete name, in kar bo v moji moči, vam bom ugodil.
Moža sta si podala roke, Fred je odhitel preko sijajno razsvetljenega praga svojega hotela, Mr. Ramon pa je poklical taksi in mu dal naslov svojega stanovanja.
V svoji sobi je našel Fred pismo Mire, odgovor na svoje pismo, ki ji ga je bil pisal pred mesecem dni. Bil ga je naravnost vesel in zdelo se mu je, da je poseben j-lučaj usode, da ga dobi ravno na ta dan, ko je tako rekoč za vselej prekinil svoje od-nošaje s hčerko kralja pomaranč. Iz Mirinih vrstic je čital zanimanje, ki ga je imela za vsako njegovo življenjsko zadevo. Izražala mu je strah pred nevarnimi poskusi z raketnim letalom in upanje, da bi morda le dobil kakšno drugo, manj nevarno službo. Kako drugačna je bila ta ženska od Leje,
ki se ni niti najmanj brigala za njega, vse v njej je bila le strast in lov za senzacijo.
19. poglavje: New York - Pariz v štirih urah.
Priprave za velikanski polet preko oceana v višini petindvajsetih kilometrov je vršila družba Whirlwind Motors v popolni tajnosti. Nihče ni vedel, kdaj bo ta izredni polet. Zato je bila senzacija tem večja, ko je dala družba nekega dne v new-yorške liste sledeči oglas:
Sprejemanje pošte in. paketov za prvi raketni polet v Francijo.
Podpisana družba sprejema za raketni polet v Pariz, ki se bo vršil 25. maja ob eni uri po polnoči, pakete v izmeri do največ 30 X 30 X40 cm, kakor tudi pisma in karte. Oddajajo se lahko na vseh poštah Zedinjenih držav, posebna taksa za pakete je tri dolarje za kg, za pisma in karte en dolar od komada. Vrednostne pošiljke se ne sprejemajo. Število paketov je omejeno.
Whirlwind Motors, Co., New York.
Sniders, 1. r., gneralni ravnatelj.
Isti dan je pet velikih pariških dnevnikov priobčilo isti oglas, samo za polet nazaj, ki se je imel vršiti dan pozneje ob isti uri.
Ta oglas je bila največja senzacija, ki jo je bila doživela Amerika od poleta Lindberpha spomladi 1. 1926. Družba Whirlwind ono jutro sploh ni mogla telefonsko govoriti na nobeno stran, ker je ne-broj ljudi zahtevalo od nje pojasnil telefonskim potem. Večinoma so bili taki, ki so menili, da je
vsa stvar podtaknjena in da je oglas, ki je izšel v listih, čisto enostavno borzni manever, da bi dvignil kotizacijo družbinih delnic na borzi.
Med tem je vladalo na letališču družbe dan za dnem mrzlično delo. Vsak drugi dan se je dvignilo stratosfersko letalo v nedosežene višine in delalo od tu poskuse z radiotelefonskim aparatom posebne konstrukcije. Družba je bila poslala v Francijo tri inženjerje, med temi enega radiospecialista, da uredijo s francoskimi oblastvi vse potrebno za pristanek letala in njega zvezo z brezžično postajo v Villejuifu pri Parizu. Tehnično je bila stvar iz-borno pripravljena in nihče pri družbi ni dvomil o popolnem uspehu podjetja.
Fred je bil najboljše volje. Vse je šlo v redu in bil je tako navajen na polet s turboraketo, da ni niti najmanj mislil na kakšno nevarnost. Razlika v daljavi v takšnih višinah itak ni igrala velike vloge. Edino ena stvar ga je vznemirjala: vedel bi bil rad, kako stoji razmerje Mr. Ramona do Leje. Ni je bil več videl od onega večera, ki ga je pre-plesal z njo v družbi Ramonovi v »Krokodilu«. Sam se ji ni več javil, ona ga pa tudi ni nikoli več poklicala na telefon, niti mu ni dala sporočiti, naj se oglasi pri njej. Tako je bil Fred skoraj prepričan, da je njeno razmerje do Ramona že tako daleč, da se bo morda kmalu kaj čulo o njiju zaroki. Toda čakal je zaman.
Dan velikega poleta se je naglo bližal. Časopisje je vsak dan prinašalo zanimive vesti o pripravah, s slikami letala in pilota Freda. Bil je tako postal popularna osebnost po vsem svetu. Ni pa še prodrlo v javnost, kdo se bo udeležil poleta kot potnik.
Rečeno je bilo samo, da se potniki na to prvo vožnjo ne sprejemajo.
Fred je vedel, da bo razen njega in inženjerja Brussa, ki bo njegov namestnik, na krovu tudi radiotelefonist in eden elektroinženjerjev družbe Whirlwind Motors, po imenu Selter. Eno mesto je bilo rezervirano, a nihče ni vedel, za koga. Fredu je bilo to neprijetno, ker je sumil, da je Lea. ki je imela velik del delnic družbe v posesti, pustila rezervirati mesto zase.
Teden dni pred poletom je Freda ob treh zjutraj v njegovi sobi v hotelu zbudil telefon. Fred je prijel za slušalko na nočni mizici, ne da bi prižgal elektriko, in vprašal, kaj je.
— V zelo važni zadevi vas prosim, da takoj vstanete in dvignete pismo, ki je bilo za vas oddano spodaj v hotelu. Ne sprašujte ničesar, ker obstoja nevarnost, da neljdo najin pogovor posluša.
V telefonu je nato škrtnilo in zveza je bila prekinjena. Fred ni mogel spoznati glasu, vendar je bil prepričan, da je zadeva zelo važna in nujna. Ni prižgal luči, temveč se je oblekel v naglici v temi, vtaknil svojo pištolo v žep, za vse slučaje, in tiho kakor mačka je odprl vrata svoje sobe, jih neslišno zaprl in enako neslišno je odhitel po debeli preprogi slabo razsvetljenega hodnika proti liftom. Vendar mu je njegov naravni čut za varnost dejal, naj gre doli po liftu. ki je bil najbližji njegovi sobi, in katerega se je vedno posluževal, temveč po onem na drugem koncu hodnika. Ko je stopal mimo prve sobe pri liftu, je čul, kako v njej zvoni telefon in nekaj mu je reklo, da je morda to v zvezi z njo
& R T
Zakaj pri lahki atletiki ni gledalcev?
Premalo tekmovalcev, premalo sodnikov In slaba propaganda, to so glavni vzroki slabega obiska
Na naših lahkoatletskih mitingih je razen redkih izjem običajno prav malo gledalcev. Dostikrat se je celo že zgodbo, da je bilo več tekmovalcev kakor gledalcev. Onih sto ah dvesto ljudi pa, ki pri nas gleda lahkoatletske nastope, so povečini ali atleti, ki slučajno ne nastopajo, ali pa že starejši, odsluženi atleti, vmes pa je še nekaj nadebudne mladine, ki se je takoj navdušila za to klasično športno panogo. Sicer pa ugajajo ti mitingi mladini tudi zato. ker običajno ni treba plačati vstopnine in ni onih sitnih redarjev in rediteljev, ki so sicer zmerom »kamen spotike« zastonjkarsko usmerjeni mladini.
Vprašali boste torej, kaj je vzrok temu, da se športniki ne morejo navdušiti za lahkoatletske mitinge, če so se še za manj znane športe? Mnogi bi dejali, da je tako zato, ker ta športna panoga sploh ni zanimiva Ln ne more navdušiti senzacij in napetih borb željnih gledalcev. Toda za primer se ozrimo samo na olimpijske igre! Ali ni mar glavni in najzanimivejši spored teh iger baš pri lahki atletiki ? Sicer pa se ni treba sklicevati na največjo svetovno športno prireditev, kajti o privlačnosti tega športa se lahko prepričamo, če pogledamo na kakšno stopnjo se je povzpel v ostal;h državah, kakor v Ameriki. Nemčiji. Angliji. Italiji, Japonski, Finski, Madžarski in še v nekaterih majhnih državah kakor je Jugoslavija. Semu torej ravno pri nas lahkoatletski šport ne more navduševati ?
Vzrokov je seveda več, glavni pa so naslednji:
premajhno število tekmujočih atletov,
zaradi česar so mitingi nezanimivi, čeprav imamo razmeroma dobre in izenačene atlete,
nezadostno število sodnikov na tekmovanjih in
premajhna in preslabo organizirana propaganda.
Kot eno najbolj perečih vprašanj je pač
pomanjkanje tekmovalcev. Jasno je, da brez večjega števila tekmujočih ne more biti tekmovanje zanimivo, kajti majhna udeležba upliva slabo na tekmovalce same in slednjič tudi na rezultate. Običajno se dosegajo najboljši rezultati baš na važnejših tekmovanjih, kjer se razvije ostra, pa tudi za gledalce zanimiva borba. Razen borbe pa si gledalci žele tudi rekordov, če že ne svetovnih pa vsaj državne. Da gledalce privlačijo vrhunski rezultati, opazuje lahko vsakdo sam, kajti z vse drugačnim veseljem pojde gledalec na miting, če sliši, da bo tamkaj nastopil kdo izmed znanih in dobrih atletov. Leta 1935. je bilo n. pr na dvoboj med Primorjem in reprezentanco Bukarešte povabljenih več češkoslovaških atletov, med njimi tudi bivši svetovni rekorder v metu krogle Douda. Bilo je takrat še precej gledalcev, in sicer prav zaradi tega Doude. Ko pa se je izvedelo, da Douda sploh ni prišel, je precej gledalcev kar takoj zapustilo igri-,šče.
Zdaj pa nastane vprašanje, zakaj na mitingih ni več tekmovalcev. Eden glavnih vzrokov je ta, da je lahkoatletski šport skoraj popolnoma amaterski, čeprav si ti di deloma poskuša s jritritim pro-fesionalizmom, ki pa pri nas niti nima pogojev za obstoj, ker klubi nimajo denarja. V tej športni panogi morajo biti tekmovalci, zlasti oni boljši, veliki idealisti, ki morajo gojiti šport samo iz ljubezni do športa in morda še do svojega kluba. Zato tudi ni nikogar mogoče siliti, da bi tekmoval. Edino, kai vleče tekmovalca na miting, je želja, da bo lahko tako napredoval, da bo morda kdaj prišel v državno reprezentanco, kar bi bilo tudi skoraj največ, kar lahko dobi kot plačilo za ves svoj trud. Sicer pa ni treba misliti, da so naši atleti tako ponižne ovčice. Ko kdo spozna, da je svojemu klubu ie količkaj potreben, ga je treba z raznimi obljubami spraviti na i»rišče. Z veseljem prihajajo tjakaj jamo še začetniki, ki so tudi najbolj idealni med športniki. Med njimi je največ dijaštva, ki pa mu je zaenkrat še pod kaznijo zabranjeno nastopanje na športnih prireditvah, tako da se morajo celo pod tujimi imeni skrivati tamkaj. Ta praksa bi se morala pn nas vendar že enkrat nehati. Ce prosvetne oblasti prepovedujejo one divje in mladini neprimerne športe, nikakor ne gre, da srednješolska mladež ne bi smela gojiti n. pr. table tenisa, plavanja, lahke atletike in sličnih. Za dokaz naj bi jim služile sosednje naprednejše države, kjer uživata zlasti lahka atletika in plavanje najširšo podporo vseh javnih faktorjev. Pa tudi na tekmovalce same zelo vpliva pomanjkanje konkurence na tekmi. Posledica je, da vsak teče le za zmago, kar pomeni. da se začne borba šele v zadnjih
metrih, prej pa noče nihče trošiti moči za brezpomembno konkurenco.
Tudi majhna udeležba lahkoatletskih sodnikov na posameznih mitingih lahko kvarno vpliva na zanimivost poteka. Seveda imajo tudi sodniki svoje pomisleke, če nočejo prihajati na mitinge, predvsem tega, da so čisti amaterji kakor n. pr. pri nogometu niso. Tudi tu je sodnikovo sodelovanje odvisno le od njegove dobre volje in morda veselja do sojenja. Zato se često dogaja, da prihaja na mitinge le nekaj sodnikov, kar pa je odločno premalo za pravilno izvedbo mitinga. Ce upoštevamo, da se morajo obenem vršiti vsaj tri točke sporeda in je treba za tri konkurence na enkrat na prostoru vsaj 13 sodnikov, je jasno, da miting brez tega števila funkcionarjev ne more naprej. Prireditve se nato zavlečejo pozno v noč, tekmovalci morajo čakati na svoj nastop ce-
le ure, gledalci pa navadno že pred koncem tekmovanja zapustijo prostor s sklepom. da lahkoatletskih mitingov ni vredno obiskovati. Takšne slike se pri nas ponavljajo od mitinga do mitinga.
Tretji vzrok premajhnega števila gledalcev je deloma tudi slaba propaganda. Cesto se potrošijo veliki zneski v ta namen, pa še ni pravega uspeha, ker je propaganda običajno izvedena prepozno. Tipičen primer takšne propagande smo opazovali pri letošnjem državnem prvenstvu, ki je bilo zadnji dan pred prireditvijo reklamirano skoraj v smešni obliki. Saj je bila ta prireditev že lani ena najslabših v sezoni in bi bilo na mestu, da bi ji bili prireditelji vsaj letos posvetili veliko močnejšo propagandno stran. Tako pa je izšel v naših dnevnikih kratek članek, ki je med drugim ugotovil še to, da posebne reklame za to prireditev sploh ni treba, ker je najboljša reklama že to, da bodo na njej nastopili najboljši slovenski atleti. Rezultat je bil tudi to pot enak lanskemu in prireditev je minila brez vsake privlačnosti, pa tudi brez občinstva.
To bi bili v glavnem vzroki zmerom slab še obiskanih mitingov in koristno bi bilo, če bi voditelji našega lahkoatletskega spor ta v bodoče posvetili tem okolnostim nekaj več pozornosti.	Vr — Zo.
Državni prvak na Tyrševi cesti
V	nedeljo ima Ljubljana odličnega gosta — zagrebškega
Haška
V	nedeljo bo gost Ljubljane v prven- I stev se bo moral naš predstavnik v ligi
TOnam tolrmrtiTonin /^T^rotmi r*rT;nIr T-TočL* ■__i ___A___1__1__.. MA^AKO
stvenem tekmovanju državni prvak Hašk iz Zagreba. Zagrebški »rdeči« so v prvenstveni tablici na 4 mestu z enakim številom točk kakor Gradjanski, ki pa je zaradi boljšega količnika zavzel 3. mesto.
Hašku so očitali, da ni zaslužil tako visokega naslova v lanskem prvenstvenem tekmovanju. Vendar mu ni mogel nihče odvzeti nobene točke, ki bi ga vrgla s prvenstvenega prestola. Kajti HAŠK si je pridobil nekaj novih, drznih, hitrih in ostrih igralcev, ki so spremili dotedanji način Haškove igre Kakor znano je prej Hašk igral za oko lepo, toda ta njegova igra je bila neefektna in zato monotona Po pridobitvi dveh, treh novih igralcev je postalo moštvo Haška borbeno in je zmagovalo od nedelje do nedelje.
Da Hašk zdaj ni več na prvem mestu, je vzrok deloma v tem, da je v teku tekmovanja zamenjal mesta posameznih igralcev. Najhujši poraz je utrpel nepričakovano od Jedinstva, je pa zato dosegel v letošnjem tekmovanju visoki zmagi nad zemunsko Sparto na njenih tleh (5:1) in doma nad skopljanskim Gradjanskim 8:0 To sta rezultata, s kakršnima se ne more ponašati noben ligaš! In spričo teh dej-
Kdo bo jesenski prvak
Reka—Bratstvo
Prvenstveno tekmovanje gre že h kraju, v Ljubljani pa še vedno ni mogoče reči, kdo bo /usedel prvo mesto, čakovečki in Celje sta >i že skoro zasigurala naslov prvaka. v Ljubljani pa je položaj povsem nejasen. Moštva so izenačena; le majhna ne-razpoloženost napravi iz favorita poraženca.
Prerivanje na vrhu tabele je toliko, da ni več le borba za točke, ampak že za vsak gol. Z zaključkom sezone pa bo prišlo do razjasnitve tudi v tem vprašanju. V poslednjem kolu se namreč srečata glavna kandidata Bratstvo in Reka. ki vozita skupaj že od tretjega kola. Razliko v golih ima Bratstvo le za 0.2 boljšo od Reke. in ta malo prednost ga je potisnila na prvo mesto. Nedeljsko srečanje bo za Jeseničane trda preiskušnja. Nepoznanje terena in tuja publika sta dva zelo važna faktorja; to tem bolj, ker bo Reka vložila v borbo vse svoje sile, da ostane prvak naše skupine v Ljubljani.
Hermes—Svoboda
Svoj zadnji letošnji prvenstveni nastop bodo imeli Hermežani v nedeljo proti Svobodi, moštvu, ki je še preteklo nedeljo dokazalo, da je kljub močni okrnjenosti še zmerom zelo žilav in resen nasprotnik. V nemali meri se ima Reka zahvaliti samo sreči, da preteklo nedeljo ni prepustila obeh točk agilnim Svobodašem.
Moštvo Hermesa, ki ga letos spremlja »precejšnja porcija smole«, se kar ne more stabilizirati. Res da so v moštvu nastale letos znatne vrzeli zaradi razmfi težkih ble-zur kar 4 najboljših igralcev, njihovi namestniki pa se še ne morejo prav dobro »orientirati« v novi okolici, tako moštvo v letošnji sezoni ni moglo doseči svoje običajne forme.
Za nedeljski nastop pa bo enajstorica bržkone spet pojačena z nekaterimi starimi »kanoni«. tako da bo vsaj v poslednji letošnji prvenstveni tekmi nastopila kolikor toliko kompletna.
Tekma bo dopoldne na igrišču Hermesa.
zelo potruditi, če bo hotel v nedeljo doseči ugoden rezultat.
Pregrupacija v moštvu Haška se je dobro obnesla. To se je videlo najbolj preteklo nedeljo, ko je v Beogradu odnesel favoriziranemu BSKu dragoceno piko. Čeprav je BSK v I. polčasu vodil 2:0. je moral na koncu deliti točki in še vesel je bil, da ni bilo hujšega.
Ti kratki podatki o Hašku naj bodo našim v opozorilo! Kakor smo pred tednom dni opozarjali na izvrstno kondicijo Spar-te, ki v igri ne popušča do konca, kar se je tudi res izkazalo, tako tudi to pot opozarjamo domače: igrajte ostro, junaško in do konca! Z bliskovitimi sunki, neustrašeno, z velikim elanom in vendar dovolj pametno se bo morda le posrečilo obdržati staro tradicijo in zmagati nad Haškom v Ljubljani.
Plavalna sekcija SK L — Važen sestanek ligaške skupine, t. j. plavalcev, ki so letos tekmovali za Jadranski pokal, bo drevi ob 18. v klubskem tajništvu. Potrebna je polnoštevilna in točna udeležba, prinesite s seboj klubske izkaznice!
SK Reka (smučarska sekcija). Drevi ob 20. bo redni članski sestanek v gostilni Oblak (Bučar) na Tržaški cesti. Redni članski sestanki bodo odslej vsak četrtek redno istotam. Načelnik.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Strogo obvezen trening vseh igralcev bo danes od 15 dalje, za one pa, ki popoldne ne utegnejo od 18. dalje. Posebno se pozivajo Uhan, Lah Vili in Ice. V nedeljo igra I. moštvo prvenstveno proti Svobodi na domačem igrišču, juniorji pa proti »Ljubljani«. Vodstvo.
SK Mars. Danes obvezen trening I in juniorskega moštva od 14. do 17. V petek na običajnem mestu ob 19.30 sestanek. Načelnik.
It 7-jjRcnia
z— Dobrodelni koncerf priredi Društvo za varstvo otrok v soboto 19. t. m. ob pol 8. zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. Vse koncertne točke izvaja Rudarska godba iz Zagorja pod spretno taktirko kapel-nilca g. Srečka Godine. Ker je čisti dobiček koncerta namenjen zimski pomoči siromašnim otrokom, bo zagorska javnost gotovo v velikem številu posetila ta koncert, ki bo nudil veliko glasbenega užitka.
premoga, drv, moke. selitve itd v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko
vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. Ljubljana
TELEFON 36-92.
ZAHTEVAJTE SKE5PUČNI CENIK
CZKOZM ETIKE
■EERSa
AjftoP&lte m -GENERALNO 2A5T0P5TVB
5CHNEIDER
.V^rv ZAGREB NlKDLlCEVA TQ; ' •
Od Vas Je
odvisno, da imatt obleko vedno _	kot novo ;1
zato Jo pustite redno k kemično čistiti al1 P barvati » tovarni \
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlol-kalnica
MODERNA nega ZOB
Svoje zobe obvarujete propasti z redno uporabo BOTOT preparatov. — BOTOT se dobiva v sledečih vrstah:
Milo za zobe Rožnatobarvna pasta za sobe Bela p<*neča se pasta za zobe
Botot voda za usta
„Morana" daje večno mladost in lepoto
Za ženo od 40 let naprej hormon aktiv din 60.— vrača ženi aktivnost ln mladost, za žene od 30—10 let hormon mišje žleze, din 50.—, za žene od 18—30 let vitamin krem visoko gorja, din 40.—, lesni hormon krem za nagubano in suho kožo din 50.—. Vitamin krem za suho in občutljivo kožo, podloga pudra din 30.—. Lišaj krem odstranjuje vsakovrstne lišaje, din 50.—. Specijalni krem odpravlja izpuščaje, mozolje, rdeče in modre madeže din 50.—.
Krem proti soncu odstranjuje vsakovrstne pege ln madeže din 50.—.
Rdečilo v vseh nijansah za ustna m lica din 20.—.
Puder v vseh nijansah, škatlica din 25.—.
Pošiljamo po povzetju.
»MORANA« — SPLIT Strokovne nasvete za odstranjevanje vseh nevšečnosti dajemo brezplačno.
Violine kitare
id druga glasbila. od šol.'-kili do prvovrstnih Instrumentov. strune ln vse potrebščine dobite v veliki Izbori, najcenejše pri W A R B I N B L J O B L. J A N A, Miklošičeva cesta i pn Frančiškanski cerkvi Prodaja ln issposojanje fcleTlrjsv,
»ostani in ostani član Vodnikove družbe!
?.V-/--- -


.»• ..-V	>V r
DAKO MAK AR naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mu je umrla dobra in nepozabna žena, teta in svakinja, gospa
s*®
v
rc;« ^Cesnovar
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek 17• t. nu ob 14. uri iz hiše žalosti v Metliki na pokopališče k Sv. Roku.
V METLIKI, 16. novembra 1938.
m

Brez posebnega obvestila
selja in radosti
za otroke Je v teh knjižnicah na pretek. — Miklavž bo letos lahko obdaroval otroke, saj bo knjižice kupoval po din 8.— v vseh poslovalnicah „JUTRA", v knjigarnah, po pošti pa jih razpošilja uprava „ JUTRA", Ljubljana, Knafljeva 5.	poštnina din 2.
Na zalogi so:
KRALJ DEBELUH IN SINKO DEBELINKO
PRIGODE POREDNEGA BO-BIJA
8KOK — CMOK IN JOKICA
JANKO IN STANKO
PRIGODE GOSPODA KOZA MURNIKA
BRATEC BRANKO IN SESTRICA MICA
POTOVANJE IN ČUDOVITE PRIGODE TOMIJA POPKIN-
SA
SAMBO EV JOKO
OSEL GOSPODA NIKA
KOZAM UR-
ZGODBA O VRTISMRCKU EN ŠELONOSKI
JELARJEVI ČUVARJI
TARZAN L del. TARZAN IL del
V VSAKI KNJIGI SO ŠTEVILNE ZARAVNE RISRE, KI IZSILIJO PRISRČEN SMEH!
(po 12 din).
I
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din; ea S liro ali daja oje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Dve frizerk}
(c brivskega pomočnika. — »prejrnem v stalno službo Koman N:ko, frizer, Poljanska cesta 13.
26823-1
Gospodično
19 let staro, za nemško k - pcndenco in posprav-li..nj'- garson stanovanja — L"čer.T. Ponudbe na oglasni C ddeltk Jutra pod značko »Inteligentna«.
26819-1
Trgovski pomočnik
vešč aranžer, dobi takoj Zaposlitev v modni trgovini V mestu Maribor. Pismene ponudb« na podružnico Jutra Maribor pod »Stalno*' 26818-1
Snažilca pribora
Jmoinega centralne kurjave išče hotel Strukel.
26808-1
2 krojaška
pomočnika
prima
za
sprejmem Celje.
velike komade, takoj. Sommer, 26816-1
Frizerka
mlajša ter dobra delavka, dobi stalno službo v Ljubljani. Naslov in pojasnila: Franjo Rožič, Celovška 81, Ljubljana.
26815-1
Trgovsko
naobraženega
podjetnega gospoda, dobrega organizatorja, z razpoložljivo gotovino 150.000 din sprejmem takoj za sodelovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesečni promet 70.000 din«.
26813-1
Trgovskega
pomočnika
železninarja, sprejmem ta-koi. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod značko »Spreten železninar«.
26809-1
Izurjena frizerka
v železni in trajni ondula-tiji, dobi stalno mesto. — Joško Noč, Slov. Javornik.
26788-1
Zastopnika(co)
tudi penzionista iščem z mesečnim dohodkom 1.500 din, potreben kapital 3.500 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotova plača«.
26801-1
Služkinjo
veščo popolnoma samostojno kuhati, z dobrimi spričevali, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26802-1
Frizerko
dobro moč, sprejme takoj ali po dogovoru v stalno službo Josip Polak, frizer, Rakek.	26799-1
Inteligentno
gospodično
ki perfektno govori nemški in italijanski, iščem za dva večia otroka. Ponudbe na oglasni zavod Šmolka, Novi Sad s sliko in prepisom spričeval.
26524-1
Trgovski pomočnik
išče mesto v večji mami-fakturni ali usnjarski trgovini kot praktikant z majhno plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Praktikant« 26810-2
Natakarica
pridna in poštena, — želi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26806-2
GLASI
nVOTiiMIMMmiiP'
?afsnci(ke)
tiSMtiliffili;::; ;;i!S!!i!l!l!!llffla!lililliliiiii:i
Učenko
ki ima veselje do modistov-ske obrti, sprejmem takoj. Salon »Franja«, Kogovsek, Frančiškanska pasaža.
26797-44
Potniki
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 8 Din. Na) manjši znesek 17 Din
Zastopnike(ce)
sprejemam od 11. do 13. ure. Tišlerjeva gostilna 24.
26820-5
Dragocenosti
Vsakovrstno z!at<> Kupuje po najvišjih eenati
CERNE — jnvelir -iu bi Jana VVolfova ui
Glasbila
Klavir
črn, znamke Stelzhammer, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26822-26
Prodam
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja □Je naslova S Din. Naj
manjši znesek 17 Din
Poceni odprodaja
2.000 parov (nežk štev. 35—36 din 39 štev. 37—38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« snežke 20 do 3.l odstot. popust. Trgovci popust. Veletrgovina s čevlji
ALEKSANDER OdLA. Sv. Petra c 18. tel. 24-35.
362-6
Namočena
polenovka
zopet stalno pri Kovačiču, Miklošičeva 20.
26811-6
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovic, zaloga pohištva, Komenskegi ulica 34.
26628-6
Poceni boste kupovali vse kar potrebujete ako zahtevate naš brezplačni katalog veleblagovnice
Zagreb, Ilica 4 in
Bršljane, oleandre in juke
v lesenih posodah proda poceni Sever & Komp., — Ljubljana.
26756-6
Krasna kožuhovina
vseh vrst v veliki Izbi ri |n po ugodni ceni do bite pri Josipu Dolenc kramar. Sv. Petra cesta 19. (tel. 22-62) Prekroje vanje. moderniziranje hitro m poceni,
338-6
Kupim
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Gg. zdravnike
prosim, da mi poklonijo poskusno stekleničico preparata »Kale-fluid«. Nisem v stanju, da si ga nabavim, črpam pa v njem moč za svoje težko in naporno delo kakor tudi živčne muke. — Jožef čančič, Sarajevska 16 Beograd.
23517-7
Rabljeno stružnico
kupimo. Ponudbe « točnim opisom in event. fotografijo poslati na ALBION, k. d., Zagreb, Starčevičev trg 3.	26750-7
Stružnico
dobro ohranjeno, za obdelavo železa kupimo. Ponudbe z navedbo dimenzij pod »Plačanie takoj« na oglasni odd. Jutra.
26796-7
Rabljene zaboje
raznih velikosti, kupimo, čemažar, Igriška 6.
26807-7
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Pohištvo
aovo ln že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati * shrambo sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro dajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je » tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištva Vso reklamo preskrbimo sami Spo rodite nam na dopisnici sili ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski oddelek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub liana. Tyrševa cesta 12 7913
Stroji
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 3 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Lokomobila
2 venecijanki, dinamo, tračnice in druge pritikline parne žage takoj prodam. Vprašati: Kmetska hranilnica in posojilnica Nova vas na Blokah.
26766-10
Pletilni stroji
dobro ohranjeni, 2 štev. 8-80, 1 štev. 10-50, 1 štev. 8-50, 1 štev. 8-14, 1 štev. 10-100 prodam poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26783-29
Iščem posojilo
na vknjižbo na prvo mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vknjižba«.
26821-16
Posojilo
v gotovini ali vlogah — proti vknjižbi na I. mesto sferno. Plačamo 8% obresti. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Posojilo«.	26778-16
Bokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din; ea šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din
Mesarski lokal
z inventarjem ali brez, oddam. — Vprašati pri D. Rovšek-u, Kolodvorska 35, I, nadstr.
26793-K
Gostilna
s kompletno opremljenimi gostilniškimi prostori, radio, z najmodernejše urejeno spalnico za eno osebo, poleg tega še ena velika prazna stanovanjska soba, kuhinja in vse pritikline, v mestu v Slavoniji naprodaj. Najemnina nizka. Cena din 22.000. Ponudbe na Publi-citas, Zagreb, pod značko »Gostilna«.
26743-19
Posest
deseda 1 Din. davek i Din za šifro ali dajanje laslova 5 Din. Najmanj št znesek 17 Din.
Occasion
Krasna vila (dvorec) z dvema stanovanjema, 15 minut od centra Maribo ra, luksuzno opremljena z najmodernejšim kom fortom: kopalnica, plin, centralna kurjava, velik vrt, garaže, veliki prostori ln delavnice z lndu strljsko strujo, radi selitve naprodaj Izpod vrednostne cene za din 595.000. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Occasion«	26358-20
Večje število parcel
kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih m M stanovanjskih hiš ter vu, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredoval«
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitdj n nasvete brezplačno na razpolago.	25-30
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 8 Din. Raj
manjši znesek 17 Oln.
Sostanovalca
poceni sprejmem 1. decembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
26824-23
Prazno sobo
strogo separirano, pripravno za pisarno, oddam. Tyrševa cesta 37, priti., desno.
26792-23
Sobo v centru
z uporabo kopalnice, ceno oddam. Naslov v vseh po slovaloicah Jutra.
26794-23
Sobo s štedilnikom
in shrambo, takoj oddam. Vprašati Vič • Glince, Cesta XVII-8.
26798-23
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Oln; za šifro ali daja nje naslova 8 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Prazno sobo
iščem za 1. december v centru al< bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirno«.
26814-23a
Med mestom in deželo
»osrednje »Jutro v« mali oglasnik
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Din
Hranilne kr>j:~ice
zaščitenih zavodov, vrednostne papirje, delnice, kupone, dobropise
3°/o obveznice
kupujemo po najvišjih cenah.
Različna posojila
Oblastv. dovolj, pisarna
Rudolf Zore
LJUBLJANA Gledal, ul. 12 Tel. 38-10.
26812-16
KAJ PRAVI
Dr. A. C. Rottinger
sod. zapr. avtor, veščak
Bonbon
dellkatnega
okusa
dokazano, da
pomaga
pri kašlju in hripavosti !
ublažujej o kašelj
»M«. Tovarniška licenca dranka« — Zagreb
Na podlagi
priloženega ml vzorca ln recepta »M A L K I« bonbona kakor vzorcev surovin, sem se prepričal, da so sestavine naravni produkti visoke vrednosti. Izbrane surovine so v skladu z na-zi ran Jem zna noetl v pogledu hranil nostl kakor tudi v tem. da so uporabljeni pro duktl, za katere Je ln hripavost. se spoznajo po črki za Jugoslavijo: »Ja
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin naše drage mame, stare mame in tašče, gospe
Minke Pirčeve
nam izrazili sožalje ob njeni smrti ln jo spremili k večnemu počitku, izrekamo najtoplejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 16. novembra 1938.
Žalujoči

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6. Telet 20-59
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ln slabotnim osebam
INSERIRAJ V „JUTRUU!
Tisoče zahval prejema »MORANAc
Lasje presta-'
N£jO takoj izpadati-
IN ZRASTEJO NA PLEŠASTEM MESTU-ODSTRANI PRHLJAJ itd. JACAIN HRANI LASNE KORENINE*
POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKL.niN.50-

Milijonarsko polnilno pero ki si ga tudi Vi lahko omislite
NAJBOLJŠE POLNILNO PERO, KI OA JE KDAJ VIDEL SVET
Najdovršenejši rezultat 40 letne Parkerjeve fa-brikacije polnilnih peres—Parkerj'ev Vacumatic-polnilno pero, ki mora vsakogar navdušiti.
Parkerjev Vacumatic se razlikuje od navadnega polnilnega peresa po tom, da nima nobenega staromodnega mehanizma. Vsi njegovi djelovni organi so hermetično zaprti v zgornjem delu, kjer nikoli ne pridejo v dotik 8 črnilom, se ne morejo pokvariti in uničiti. Prav zaradi tega se za mehanično popolnost peresa garantira.
Na oba konca pišoča zlata peresa s sedmero različno Širokimi konicami Vam omogočajo izbrati tisto konico, ki se najvoljnejše prilega Vaši pisavi in ki peresu nikoli ne bo mogla pokvariti mehkega, gladkega teka. V peresa je dovolj črnila za spis cele knjige zmerom vidna zaloga črnila kot varstvo, da ne bi črnilo iznenada pošlo.
Popolnoma različno od vseh drugih polninih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave s diafragmo—napolni se v 8 do 10 sekundah. Popolnoma novo v svojem bleščečem okrovu iz biserne matice. Zahtjevajte " Parkerjev Vacumatic " v polnilnih pere«,
jrttefouztc fa/UrCm
fccKUM. ka&ot dtaguA, ple&U&L
tiče. Zahtjevajte " farker- _
vsaki boljši prodajalni« 3 ^m*1**:
Zakonom
zavarovane znamki
# ■ V	I Zako
~ H	■ tavat
JrarKer*
'Vacumatic
Drži 102% eei črnila kot ZNAMENITI DUOFOLD
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO NALIVNO PERO I Din 750, <00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din 350, 200 NOTTER I DRUO, OUNDULICEVA ul 5, ZAGREB
Dobavlja RADI OVAL
d. z o. z. Ljubljana. Dalmatinova št. 13.
Najnovejše
za hodnike in stopnišča
prodaja SEVER RUDOLF — MARIJIN TRG št. 2.
KOKUS PREPROGE

Brez posebnega obvestila.
i
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je naša dobra, ljubljena mati, tašča ln svakinja, gospa
FRANČIŠKA vd. KLANČAR
že vd. BOBEK
dne 16. novembra, po dolgi ln mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo dne 17. t. m. ob 16.30 izpred mrtvašnice splošne bolnice v LJubljani na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek 18. t. m. ob 10. url v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Polhov Gradec, Ljubljana, Maribor, dne 16. novembra 1938.
MARIJA CESNIK roj. ROBEK, hči; IVAN ČESNIK, zet; MIHAEL BOBEK, svak in ostalo sorodstvo.
ftlovo $drat?of Mjše in cenejše sied&lvo I a negovanje | eL
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nikakega mila vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo ln obenem tudi desinficlrajo zobe ln ustno duplino. Tak izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECEN, ki daje zobem bleščečo belo barvo ln preprečuje zobni kamen. Okus je prijeten ln osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRASKA PEBECO je zelo po ceni. Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Belersdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC., LONG ISLAND CITY, N. Y.
Doza, ki Vam bo dolgo zadostovala, stane samo din 12.—,
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Va v Ljubljani.