PoStnina plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in peiek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din T-~ za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poSt.no-Čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova ®oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva uiica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. bS. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojuo le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po možnosti. Štev. 39. Celje, sobota 14. maja 1932. Leto XIV. Avtobusna katastrofa v Medlogu pred sodiščem V sredo 11. t. m. od pol 9. do 11.20 dopoldne se je vršila na okrožnem sodišču v Celju pred sodnikom-po- cdincem g. Radcjeni z napetostjo pri- Čakovana razprava proli 32-letnemu Francu Bučarju, šoferju mestnega avtohusnega podjetja v Celju, ki je 9. decembra 1931. dopoldne vozil usodni avtobus znamke »Mercedes- Benz\< iz Celja proti Levcu. Obtožni- co je zastopal namestnik drž. tožilca g. Lesjak, obdolženca pa je zagovar- jal odvetnik g. dr. Kalan. Obtožnica, ki očita Bučarju, da je z neprevidno vožnjo iz malomarnosti ogrozil varnost javnega prometa na državni ccsti, spravil varnost želez- niškega prometa na prelazu v Med- logu pri Celju v nevarnost in povzro- eil nevarnost za življenjc in zdvavjo vcč ljudi, navaja: V sredo 9. decembra 1931. se je po Celju hipoina raznesla žalostna vest* da se je zg-nlila na križišču državne eestc in Savinjskc železnice v Med- logu strašna nesreča vsled trčenja dopoldanskega osebnega vlaka v mestni avtobus, ki je odhajal iz Ce- lja ob 10.30 dopoldne. Takoj jc bil izvršen ogled na lieu inesta. Iz zadevnega zapisnika izhaja, da je bil avtobus zadct od lokomoti- ve vlaka, ki je privozil iz Petrovč, v levo stran in vržen na desno stran s ccstp na travnik v brzojavni drog. Razni deli poloniljenega avtobusa, oziroma karoserije, so ležali na več metrov raztreaeni po cesti, progi in travniku. Z nvtobusa je odneslo levo in zadnjo steno in večinoma tudi streho. Vsa okna so bila zbita, vsi sedeži poškodovani, zadnji scdež pa je izginil brez sledu. Vseh potnikov je bilo 24. Na kraju karambola so ta- koj umrli: Anton Svet z Malega vrha pri Brežicah, Filip Posedel iz Griž in njegova žena Brigita, Ivan Krefl iz Braslovč, Ivan Krajnc iz Žalca in njegova žena Ana, Frančiška Pristov- škova iz Drešinje vasi in Neža Stra- hovnikova iz Zalea. V celjski bolnici so umrli še istega dne naslednji po- nesrečeni potniki: Ivan Krajnc iz Ce- lja, Anton Dobnik iz Cepelj, Otilija Dobelškova iz St. Pavla pri Prebol- du in Marija Zupančeva iz Migojni- ce, 13. decembar pa še Andrej Šepec iz Pušče pri Zagrebu. Lahke telesne poškodbe so dobili: Martin Sevšek, Vinko Aristovnik, Marija Janežičeva, Anton Turk, He- lena Fondova, Ivan Günthner in Franc iška Bovhova, tcžko poškodo- vani pa so bili« Franc Lešar iz Ruš pri Petrovčah, Anton Oblak, Marija Tomšetova iz St. Pavla pri Prebol- du in Matilda Potočnikova iz Griž. Ta avtobus je vodil iz Celja proti Vranskem šofer Franc Bučar, ki je navedel v svojem zagovoru, da je kri- ticnega dno odpeljal iz Celja z malo zamudo, da je bila tako gosta megla, da je videl pred seboj komaj na 5 do 0 metrov, da jo vozil z zmanjšano br- zino, zlasti proti križišču z brzino 15 km, in da je imel naavtobusu pri- žgani mali svetiljki. Pred križiščem ni ustavil avtobusa, temveč le poslu- šal in gledal v smeri proti Petrov- čam na evcntualni prihod vlaka, za- ladi megle pa ni opazil ničesar. Pra- vi, da bi bil lahko slišal žvižg vlaka kljub delovanju mo tor j a, če bi bil strojevodja dal iak signal. Sole ko je avtobus privozil na železniški tir, je Bučar opazil vlak pred seboj na 3 do 4 metre, vsled česar je okrenil avto- bus na desno, nato pa je začul žvižg in že tudi silen tresk. V tern hipu je izgubil zavest. Obdolženec je dalje navedel, da pozna progo Celje—Vran- sko zaradi večletne vožnje prav do- bro, da ni točno vedel, kedaj pasira vlak križišče, da ga je srečal navad- no v tej bližini, da ni poznal predpi- sa glede prepričanja o prosti progi, da pa je storil vse, kar narekuje pre- vidncst. Strojevodja in kurjae savinjskega vlaka sta izpovcdala, da sta dala sig- nal pri opozorilniku. Takoj nato je zakričal kurjač, da je na križišču av- to. Strojevodja je zopet zažvižgal, po- tegnil regulator in zavoro, toda avto je bil že zadet. Ce bi bil strojevodja tudi mogel mahoma ustaviti vlak, bi bil vlak skočil s tira. Ko je sodnik g. Radej prečital šte- vilno spise in priloge, je predlagal zagovornik g. dr. Kalan preložitcv razprave v svrho temeljitega ogleda na lieu mesta, da bi se položaj po- drobno preštudiral. Sodnik g. Radej je ta predlog odklonil. Zastopniki zasebnih udeležencev in nckateri osebno prizadeti so prijavili znatne odškodninske zahtevke. Fran- čiška Bovhova zahteva za ra.zrva.nost svojih živcev 20.000 Din, ga. FransiiS- ka Kranjčeva za pogrebne stroške (J281 Din in mesečno preživnino po 2.500 Din, Terezija Svetova za po- grebne stroške 7.800 Din in mesečno preživnino po 1.500 Din, ncdoletni Zupančevi otroci Slavko, Ivan in Vi- da za pogrebne stroške 2.020 Din in po 300 Din mescčne preživnine za vsakega, Anton Turk 2.000 Din za zdravniške stioške, za bolečine, strah in živco pa 60.000 Din, Helena Fon- dova za razne stroške in obleko 4.000 dinarjev, za bolečine, strah in zmanj- šano delazniožnost 90.000 Din, Mari- ja Tomšctova 25.000 Din, Franc Le- šar 50.000 Din, Anton Oblak 50.000 dinarjev, Marija Janežičeva 50.000 dinarjev, Martin Sevšek 3.000 Din in žclczniška uprava za popravilo loko- inotive 1.325 Din. Zagovornik g. dr. Kalan je imel naslednji zanimivi in stvarni zago- vor: »Pri tako težkih nesrečah iščc kriv- ca javnost in ga išče sodišče. Prav je, da se krivee ižče, a ni vselej krivca. Tudi v tern slučaju je nesrečo povz- ročila vižja sila. Državno tožilstvo je ustavilo postopanjc proti železniškim organom in s tem ugotovilo, da po- samnikov pri železnici ne zadene krivda. Ravno tako pa tudi krivda nc zadene šoferja BuČarja, ki je eden najbolj izvežbanih in previdnih šo- ferjev mestnega avtobusa ter ne spa- da med malomarne in neprevidne šo- ferje. Krivo je razumevanje obtožni- ce, da je med javnimi prometnimi srodstvi in institueijami avto nekako podrejen in da ima le avtobusno podjetje skrbeti za to, da se prepreči ncsreča. Avtomobil je danes ravno tako važno prometno sredstvo, kakor železnica. Nesreča je bila povzročena po izredno gosti megli, ki je vladala 9. decembra 1931. po celjski kotlini, zlasti pa na kraju nesreče. Znano je, dr< sc megia posebno na tem kraju venomer spreminja, da valovi, se za hip zredči in postane nenadoma zo- pet gosta in temna kakor oblak. So- ferju Bučarju se očita,, da jo zagrešil nesrečo, kei- je imel zamudo, ker ni zadosti pazil, kedaj pride do železni- ce, ker je zlasti prehitro vozil in ker ob železniškem tiru ni obstal, kakor to veleva železniški zakon. Nobeden teh očitkov ne drži, kar je pokazala razprava. Price so potrdile, da je vozil počasi, morda niti ne z 10 km brzine. Med temi pričami je zlasti značilna izpovcd avtomobilske- ga strokovnjaka in industrijca gosp. Ropasa, ki ima svojo hišo v bližini kraja nesrece. Ta je pričal pred so- diščem, da jc slišal avtobus tik pretl nesrečo voziti mimo, videl ga pa vsled megle ni. Rekel je.tedaj svoji ženi: »Danes je pa strašanska me- gla, da niti avto nikamor ne pride.« Res je bila megla tako gosta, da ob- toženec ni mogel videti več kakor 2 do 3 m predse in zlasti ni mogel spoznati onih obeestnih objektov in znakov, po katerih so lahko orijenti- ra, da bi vedel, kcdaj pride do želez- niškega tira, Zavedal se je, da ima nekaj zamude in da utegne srečati vlak. Zaradi tega jc obračal vso paž- njo na obe strani, da bi po hišah, plo- tovih, brzojavnih drogovih ali dre- vesih spoznal, kedaj se bliža železni- ci, oziroma, da bi zagledal pred se- boj tir. Ker je pa istočasno tudi mo- ral posvcčati vso paznost cesti pred seboj, da se ne pojavi iz goste megle kako drugo vozilo, bodisi avtomobil, bodisi voz, kak pcšcc ali biciklist in se ne zgodi nesreča, ni mogel v megli spoznati svarilnega znaka železnice ob cesti; ki je tako neznaten, da ga jc tudi ob jasnem vremenu koniaj videti Tako je priše 1 do tira, ne da bi se tega zavedal, in je nenadoma zagledal na levi pred seboj železniš- ki stroj, prihodnji hip pa je bil že ne- zavesten in se je zbudil šele v bolni- ci. Cela vrsta prič je potrdila ta' za- govor. Vsi zaslišani potniki, ki so se vozili takrat v avto-busu, so pove- dali, da je bila megia tako gosta, da se je videlo samo na 1—2 m, kakor n. pr. Anton Turk, Železnik, Aristov- nik, Joško Vratanar in drugi. Važna je bila izpovedba lastnika konku- renčnega avtobusnega podjetja gosp. Kotarja, ki je isti dan tudi vozil in jo povedal, da je bila megla izredno gosta, tako da ni ničesar videl in da po njegovem strokovnem mnenju so- ferja Bučarja no zadene nobena kriv- da. Tudi vlakovodja sam je potrdil, da vsled megle ni mogel nikamor in ničesar videti. Izpovedba nekaterih prič, da se je videlo na več metrov razdalje, na tem ničesar ne spreme- ni, ker megla valovi in se naglo spre- minja ter so dotifne, price svojo iz- poved podale na podlagi opazovanja na drugem kraju in ob drugem času. Tudi kurjač lokomotive je potrdil, da je šele na 2—3 m pred seboj zagledal avtobus in zakričal proti strojniku: »Avto-«. Značilna je izpovedba Anto- nije Blatnikove, ki ima svojo hišo tako blizu kraja nesreCe, da se je ob trCenju ta hiša tresla. Blatnikova je povedala, da je bila megla tako go- sta, da ni mogla videti niti jablane. ki stoji pred njeno hišo. Enako je iz- javila priča Marija Vogova, da je bi- la megla »strašna«. Šofer je vsled zgoščenje megle vožnjo vedno bolj zinanjševal in vozil nazadnje že po- polnoma počasi, talco da bi bil avto- bus po lastni izjavi lahko ustavil na kvečjem 3 m. Žvižga ni slišal in rav- no tako so potrdili vsi, ki so se vo- zili tedaj z avtobusom, da lokomoti- ve niso slišali. Vsi so slišali le kra- tek žvižg tedaj, ko so zagiedali iz te- me in megle na razdalji 3 m pred se- boj železniški stroj. Sicer pa ni važ- no, ali in koliko je stroj žvižgal, tem- GABERSKI: Karijera Tipičen pojav v Dalmaciji in Crni gori in sploh v tistih kišnih krajih jc mršav, dolg človek na malern, su- hem oslu. Bedni mož ti prihaja tarn nekje z bregov, in sedi na osliču, ki jo Že sam po sebi skoro neznosno otoyorjen. Kak piizor! Osla skoro ne vidiš. Samo bedasta glava, polna po- ti-pljcnja m ponižanja, in pa morda čisto zadnji konec hrbta z leno mah- Ijajočim repkom. Drugaße pa knjc vse širok in visok tovor, ki je često za Cloveške in oslovsko pojme pre- hud. Tako sedi možak topo na oslu, in živinče stopica z dvojnim tovorom, na videz prav lahko. Skoro so ti zdi, da mu jc korak prožcn in gibčen. a iz plavo zalitih oöi oslovih odsevajo vse težave sveta. Bodi kakor že, na vsak način je jezdec lena duša; kajti ko bi hodil pcš, bi oslu olajšal težo za kak ib. so- demdeset kilogramov. In lahko si je predstavljati, da bi se oba hitrejše pomikala po gorskih stezah in rav- nih cestah, ter bi prej prihajala na trg in prej odhajala. Tako kuči gor- ski sin vrh tovora, pa še skoro vlači svoje do'lge krake po zemlji poleg osla, prav kakor Martin Krpan, ko je tovoril in prenašal sol in bruse. Ali kakor že. Taka ježa je nerodnazapo- gled, in ni najlepša stran primorske- ga življenja. To je zgled mučenja ži- vali, zlasti ko še priganjajo tako ži- val z udarci palice ali pa celo s pi- kanjem z nekakšno sulico v zadnje vretence na hrbtu nad repom. Tak-le osel — mezeg ali konj sta mu bedna sorodnika —, je uboga stvarca, zlasti ker ukrepi oblasti za varstvo živali niso nič kakor gola, motna teorija. Najboljše v življcnju take živine je še —smrt. AI te dni je imel ncki zagorski osel srečo. Zadel je v loteriji svojega živ- Ijenja glavno srečko. Ko so ga v ju- tro sedlali, se mu pač ni niti sanja- lo, kaj bo z njim že opoldne. Mislirn, da osel tudi pri sedlanju drenilje. In vendaiM Brez volje je dopustil, da so mu nakrcali na hrbet običajno težko breme, in samo malo je ostrigel z ušesi, ko se je spravila na vrh še pri- letna žena, kakor je pač že stara na- vada. Tako je šlo rahlo od koče na- vzdol: en, dva, tri, štiri. Dalje, dalje, do vclikega grada, ki se s samim Londonom ponosno meri, in ki mu pravijo Split. Tarn je luka, kjer se vse proda in vse kupi. In tu je segla usoda vines, ki je krenila z oslom drugam, žensko pa poslala v brda doniov. V Splitu so se mudili bogati Nem- ci iz Frankfurta ob Mcni. Imeli so luksuriozen avtomobil, precej večji nego je navadna bajta dalmatinske- ga težaka; knjti ona je samo nerodno zložen kup kamenja. In svetil se je tako, avtomobil nanireč, da je jema- ld oči. Vsem: žcnski, oslu in tudi mc- ni, ki sem prišel gledat direndaj na obali. Tisti rdečelični Nemci s pisa- nim avtom so živ dokaz, da v fran- coskih blagajnah še ni vsega zlata, in mogoče je, da morda še vendar kdaj pridejo kake reparacije . . . Vsem nam jih jc treba. O, pa kako! i Brez dvoma so ti Nemci že videli innogo sveta; hoteli so si še malo ogledati naše lepo Primorje, ki je ta- ko krasno, a sedaj še čisto prazno. Zapazili so činkega osliča pod grma- do teže, a na njej postavno babnico. Prosim, to jo že nekaj. Tu moram omeniti, da je tujcem veliko vredno, ako se morejo slikati ob kakih spomenikih, razvalinah. starinah, ali pa vsaj ob oslih. To je dokaz, da so bili po svetu. In da so kaj videli, in da kaj vedö. Tako je to- rej eden pripravil aparat, drugi so pristopili, potem — klaps, in zname- nitost ali skupina je gotova. Vse bi bilo v redu; a osel ni bil tako eno- stranski. Ampak on se je bliskovito obrnil, je zbral svoje zadnje moči, in je brcnil nekam v zrak, da je gospo- dinja odletela z visokega tovora na lepi trdi tlak. Pobrala se je nekako. Oslov ex tem- pore pa je že tudi odločil o njegovi usodi. Rotšildov bratranec, ali kaj je že, tisti bogatin si je ves čas tavanja po svetu trl glavo, kaj bi prinesel svoji hčerki doinov. Evo ga, osla, ka- Stran 2. »Nova Doba 14. V. 1932. Štev. 39. več le, ali je šofer mogel ta žvižg sli- šati. To pa izključujejo vse price. Tudi priCa Veseljak, ki se je vozil tcdaj sam v nasprotni smeri po cesti, je potrdil, da je sliSal žvižg in takoj nato že tresk vsled trčenja vlaka in avtobusa. Šoferju torej kljub največ- ji pazljivosti in kljub dolgoletni iz- kušnji in dobrem poznanju proge ni bilo mogoče vedeti za kritično mesto, drugače bi bil seveda obstäl v smi- slu predpisa § 119. železniškega za- kona, da.si tudi to ni primerno sred- stvo za preprečenjo nezgode, Cetudi bi bil v tern slučaju s tem, da bi na kritičnem mestu obstal, nesrečo pre- prečil. Tega pa ni mogel, ker ni ve- clel, kje se nahaja. Šofer je dajal ves čas zaporedoma avtobusne signale. Vozil je počasi, kar je potrdila tudi cela vrsta priC. Tudi okoliščina, da je avtobus dotieni dan vozil z neko- liko minut zamude, ni krivda, ki obremenjuje šoferja. Res je, da so za- mude prepovedane, toda prepoveda- ne so tudi v železniškem prometu in vendar se dogajajo redno, vlaki pa kljub temu vozijo. Šofer mora karte sam prodajati. Manipulacija z novi- mi kartami, katerih mora vsled kom- pliciranih predpisov dati 3 do 5 eni osebi, je zamudna. Zainuda je pa po-# stajala vedno večja, ker je moral šo- fer zaradi megle poCasneje voziti. Ko je končno zagledal stroj pred seboj, je sicer še naglo obrnil vozilo na des- no. S tem pa nesreče ni mogel več preprečiti. Železniški stroj je bil kljub pred- pisu nerazsvetljen. Obilo krivde pa- de na železnico, sicer ne na železniš- ke organe, pač pa na železniško upruvo, ki kljub predpisom staregä avstrijskega in sedanjega železniške- ga zakona križišča ni zavarovala z zatvornicami, niti z optičnimi signa- li. Pri tem se železniška uprava ni ozirala na to, da so se na kritičnem mestu že pripetile večkrat težke ne- sreče in vefkrat take nesreče komaj preprečile, niti se ni odzvala mnogo- Številnim predstavkani in prošnjam mestne in okoliške občinske uprave, časopisja itd., akoi'avno gre za dr- žavno cesto, ki je ena najvažnejših prometnih žil v naši državi in kjei1 je promet izredno velik. Pa ne samo, da ni zatvornic, tudi ni nikakih op- tičnih signalov, dasi so predpisana po zakonu vsa sredstva, ki jih nudi- ta veda ie izkušnja. Železniška upra- va je pustila to važno križišče täko, kakoi* je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prome- ta na tej cesti.« Zagovornik je opozarjal na nine- nje prof. ing. Hrovata, ki je bilo ob- javljeno v »Jutru«. Pobijal je mne- nje obtožnice, da bi moral samo voz- nik avtobusa paziti na to, da se ni- Česar ne zgodi in da železniške upra- ve ne zadene nikaka dolžnost. »Res- nica je, da je morala tako železnica, kakor tudi avtobusno podjetje stori- ti vse, kar je potreb.no, da se propre- čijo nezgode. Železniška uprava pa tega ni storila. Zgrešeno je, ako se sklicuje obtožnica na to, da je priča Rok Cahai'ija, ki je slišal vlakov žvižg ob višjem prelazu nad krajem nesreče, stopil s kolesa ter šel peš poleg kolesa, ker šofer vendar ne mo- re sto-riti isto. Vse, kar zahteva ob- tožnica od ,šoferja, je lepo in prav in to bi moral šofer tudi tako storiti, ako bi mogel vedeti, kedaj je prise I do železniške proge. Pri vprašanju, ali zadene šoferja kaka krivda, se mora uvaževati, da je bilo vendar njegovo življenje ravno tako v ne- varnosti, kakor življenje vseh potni- kov in da bi bil že iz tega razloga gotovo storil vse, kar je v njegovih močeh, da prepreči nesrečo.« Zagovornik je apeliral na sodnika, da se naj ne da premotiti po težini nesreče in velikem številu žrtev, ker je za vprašanje kaznivosti merodaj- na le mera krivde, ne pa obseg ne- sreče. Ni vedno krivca, kadar se zgo- di nesreča, saj je strojevodja Štefan- čič kot priča izpovedal, da je sam imel že mnogo nesreč na. železniških vožnjah, da je bil pa še vsakokrat oproščen. Tako je tudi v tem slučaju Naj se sbdnik na vse to ozira in ne ustvari poleg trinajstih žrtev še šti- rinajste in naj uvažuje, dajeobtože- nec Bučar dovolj težko in hudo pri- zadet, da je moral ravno on kot na- meščenec avtobiumega podjetja do- živeti tako strašno nesrečo in da ima skrbeti za ženo in štiri otroke, ter ga naj oprosti. Šofer Fran 13uCar je bil zaradi nia- lomarnosti in neprevidnosti obsojen na 3 mesece zapora. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo izjemne de- janske prilike, nenavadno gosto me- glo, neugoden lokalni poiožaj, pa tu- di krivdo železniške uprave, ki je na podlagi preko 80 let starega avstrij- skega zakona opustila nainestitev moderne varnostne naprave na usod- nem križišču, kjer se je pripetilo že mnogo težkih in lažjih nesreč. Šte- denje železniške uprave v tem pri- meru gotovo ni primerno in oprayic- ljivo. Zasebni udeleženci so bili s svojimi zahtevki zavrnjeni na pot d- vilne pravde. Številno občinstvo, ki je prisostvovalo razpravi, je sprcjelo milo sodbo z zadoščenjem. . Zopet drugače I CELJE, 14. maja. Ministrstvo prosvete je izdalo od- lok, s katerim razveljavlja v neka- terih toCkali pravilnik o nižjem in višjcm tečajnem izpitu. Ta odlok so dobila ravnatoljstva dan prod za- ključkom šolskega leta za IV. in VI11. razreTl, ki sta s tem najnovejšim od- lokom prizadeta. Bistvena izpi'ememba za nižji lc- čajni izpit predvideva po novem pra- vilniku, ki še ni izšel, ki ga pa kljub temu prosvetna uprava žc uveljav- lja s posebnim odlokdm za tekočo šolsko leto: Nižjega tečajnega izpita more biti oproščen le oni dijak, ki ima vse rode iz vseh prodmetov od- lične ali prav dobre in nobenega re- do, »dobro«. Po zakonu o srednjih šo- lah, ki je še v veljavi, so bili opro- ščeni nižjega tečajnega izpita vsi, ki so dosogli odličen ali ]>rav dober uspeh. Sedaj pa mora vsak dijak, no oziraje se na uspeh v razredu, delati pismene naloge. Za višji tečajni izpit je izpremem- ba v tem, da je izpitni predmet obča in narodna zgodovina posebej, ne da bi bil zadevno učni načrt izpreme- njen, kar bi bilo vendar predpogoj za tako lzpremembo. Eksperimentov z mladino torej ne moremo opustiti, s solo se igračka- luo vsak hip na drug način! Kako naj taka mladina, ki je neke vrste poskusna živalica, spoštuje red in di.scipli.no in verujc v neko stabil- nost, ki jo vedno znova rušimo od zgoraj! Nam izgleda že tako, da se tisti, ki tako »upravljajo.< z mladino, niso ničesar naučili in še danes ne vedo, da je predpogoj reda v soli, da red in zakone spoStuje zakonodaja- lec sam. V nameščanju učnih moči na neizpraznjena mesta imamo že si- stem brez sistema, ki uvaja pravi kaos, sedaj pa še ta najnovejši eks- periment, da se le doseže višek zme- dc in nezaupanja med mladino, ki ima tudi svoje z zakonom utemeljeno pravo! Ivan Prekoršek. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek med volilei V Cetrtek 12. maja ob pol devetih zvefer je sklicala krajevna organiza- cija Jugoslovenske radikalne kmeč- ke demokraeije shod volilcev v dvo- rano Pikl v Grižah. Zborovanje je otvoril in vodil domači župan gosp Jožef Veligošek. Poslanec g. Ivan Prekoršek jc po- dal obširno poročilo o delu Narodne skupščine in o raznih novih zako- nih in zakonskih spremembah, ki jih jo skupščina doslej sprejela. V svojih izvajanjih je obravnaval g. sreski po- planec tudi današnjc g'ospodarske y>ri- like, ki si jih narod sain še slabša. s svojim nezaupanjem do denarja m denarnih zavodov. Po poročilu g. poslanca se je raz- vila vsestransko zaniuiiva del>ata., ki je pokazala na eni strani vso težko bedo zlasti oženjenih rudarjev z več- članskimi družinami, ki danes ob re- duciranih mczdah in nopopolni do- lovni zaposlcnosti ne morejo živeti. Na drugi strani pa je kmečko pre- bivalstvo poleg vsesplošne krize še pi-av posebno prizadeto vsled določb vinskega zakona, ki zabranjuje od 1. januarja 1932. vsak promet z iza- belo, od katere je cela vrsta vino gradniških posestev doslej imela svoj skromon donos in edini vir eksisten- ce. G. poslanec Prckoršek je pojasnje- val ta vprašanja in obljubil, da bo delal z vso silo na to, da se vsem stavljenim zahtevam odpomore po na- čelu, da ima pravico do življenja vsak, ki hoče delati. Občni zbor Trgovskega društva v Celju Trgovsko društvo v Celju je imelo v cetrtek 12. t. in. od 20.30 do 23.15 svoj 23. redni občni zbor v posveto- valnici Gremija trgovcev v Celju. Občni zbor je otvoril društveni pred- sodnik g. Anton Fazarinc, pozdravil v pičlem številu zbrane Clane in se sporn nil letos v januarju umrlega člana g. Kaila Goričarja. Predsednik jü nato orisal delovanje društva v minulcm poslovnem letu. Dne 6. fe- bruarja 1931. se je vršila ekskurzija v tokstilno tovarno »Metko'.< v Celju. Društvo je priredilo dne 14. oktobra dvoje predavanj in sicer je predaval ravna.telj Trgovskega bol-niškegji in podpornoga društva v Ljubljani gosp. Podgoršek o soeijalnem zavarovanju s posebnim ozirorn na trgovski stan, podravnatelj Pokojninskega zavoda g-. dr. Vrančič pa je predaval o po- kojninskem zavarovanju. Trgovsko drustvo je nekaj let prirejalo nemäke tečaje za trgovske nameščence in va- jence, ki so bili v začetku lepo ob- iskani, ob zaključku vsakega tečaja pa je število1 udeležencev znatno pa- dlo. Za 1. 1931/32 predvideni tečaj za licmAcino sc ni mogel vršiti, ker se je zanj prijavilo komaj 12 oseb, 1 ose- ba pa ,se je prijavila, za francoski te- čaj. Odbor je lani povabil vse trgov- ce in trgovske nameščence k pristo- pu k Trgovskemu društvu, uspeh pa je bil nezadovoljiv. Na omenjeni pd- ziv jo pristopilo 5 ustanovnih in (3 rednih članov (5 trgovcev in 1 trgov- ski nameščenec). Iz tajniškega poročila, ki ga je po- dal gremijalni tajnik g. J. Blazon, posnemamo, da šteje društvo 5 usta- novnih in 48 rednih članov. Med red- nimi člani je 30 trgovcev in 12 trgov- skih sotruduikov, dočim je v Celju in okolici okrog 300 trgovcev in 700 trgovskih sotrudnikov. To gotovo ni dokaz posebne stanovske zavedno'sti. Blagajnižko poiočilo, ki ga je po- dal g. Blazon, izkazuje 33.209.50 Din dohodkov in 9.083.25 Din izdatkov. DruStvcno premoženje znaša 01.220 Din, t. j. 4.126 Din veC nego lani. Od- boiu je bil soglasno po'deljen abso- lutorij. Društveni delovni načrt za 1. 1932. ostane isti kakor lani. Društvo bo prirejalo ekskurzije, tečaje itd. Cla- narina ostane neizprcnicnjcna in znaša za trgovce 5 Din, za trgovske siotrudniko pa 2 Din mcsečno. Dru- stvo bo pristopilo k društvu Trgov- ski kolegij v Celju, a le pod nekate- rinii pogoji. Sklenjena je bila tudi ustanovitev posebnega podpornega sklada za podpiranje brezposelnih in dela nezmožnih trgovcev in trgovskih nameščencev. Pri volitvi je bil z dvema izpre- membama izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. A. Fazarincem. Savinjska podružnica Slov. planinskega društva v Celju odd» isr 2ELi.ls:^u]^ svoj novo zgrajeni, modcrno opremljeni Planinski «torn v Logarski dolisai z dependenso »Tillerjevo kočo« in prostorno avtogaražo. Vobeh siavbah ie 60 posteli. Ponudbe do 1. lunija t. I. podružnici, ki daie vsa potrebna poiasnila. kor ga Nomčija ne premore! ZaCeli so barantati s pomočjo tolmača, pa. so udarili prav kakor kje v Šmarju ali Šentjurju. Samo da se niso pri- dušali in da osel ni bil — breji. Šest sto dinarjev je dal Neinec, a med brati je bil osel manj vreden. Ker je bil križem preplačan, ni bilo nika- kena likofa več. Žena si je s prsti utrnila nos in potem še oči, se je z osličem Se enkrat prav milo spogle- dala, kakor takrat, ko sta se bila pr- vič pod klančkom srečala, in jo od- fela, Mislim, da je gazda iloma proti svoji pranavadi ni namlatil, kajti kupCija je bila res dobra. Nemci so nato svoj veliki kdvčeg 7, ozadja avtomobila posadili v voz, malemu oslu pa so kupili velik za- boj. Potem pa osla v zaboj, a zaboj vzadi za avto. Tisti, ki menda ni bil Hotšild, in ki načina življenja pri nas, zlasti pa v »oskudni« Dalmaciji prav nič ne pozna, je dal kupiti za osla še dva kilograma sladkorja in keksov. Vendar si je dal dopovedati, da naši rojaki niso vajeni tako go- sposke hrane frankfurtskih patrici- jev. Oskrbel si je torej za žival še nekaj krme in po poti — je rekel — namorava dati tu in tarn nekaj zele- njadi. Kdo ve, je-li prišel osel srečno iz svojega zavičaja v tuji kraj? Ali, da. Tako lahko stvar ne pojde. Kajti tudi vsak čisto navadcn osel mora imeti v tej razdejani in razko- sani srednji Evropi svoj potni list. Tain mora biti črno na helem njego- vo poreklo, pa kar se tiče cenjenega zdravja itd. Če bo vse to v rcdu, bomo morali temu oslu i-adi njego- vega odhoda v ncmško službo iskre- no čestitati. On je nastopil karijero in ima bodočnost, če bo pameten in trczen. O, saj ni treba, da si ravno boksaC, žogar ali holivudnik . . . Kdo ve, kaka zvezda žari nad tem oslcm, ki ni enostranski! Ce se do- godki zvrtijd in še bolj zmešajo, pa ima ta stvarca samo troho praktič- ne pameti in bo le tu in tarn — za- rignila — se še znava srečati na ka- kem mednarodnem sestanku; jaz se- veda le kot nevabljon opazovalec od strani. In brez kai'ijere. DRAGO ŽABKAR: Obrtništvo v prejšnjih stoletjih (Dalje.) Pomočniki in vajenci so bili ka- kor mojstri člani zadrug, seveda z mnogo manjšiini pravi cami nego mojstri. Clani zadruge pa so bili po- lnočniki le tedaj, ako so delali pri »poštencm« mojstru, vsled Cesar si je vsak pomočnik dobro premislil, predno jc vstopil v dclo pri mojstru nezadružniku. Tak mojster ni imol pravice potrditi v popotni knjigi (Wanderbuch), da je pomočnik pri njem delal, ni mu smel izstaviti spri- Cevala, vse to pa je bilo vsakemu po- močniku tako potrebno, kakor ko- šček kruha. Pomočnik, ki je v skraj- id sili vstopil v delo pri mojstru ne- zadružniku, je moral ta čas prebiti še enkrat pri »poštenem« mojstru in se ni smel prej vrniti s potova- nja, dokler ni imel določenega števi- la delovnih let. Ce pa je prišel domov prej, so ga vsi nazivali »nepoštenja- ka« in bil je kaznovan z globo, svo- jim tovarišem pa se je moral odku- piti s pijačo. PomoCnik, ki je prispel v kak več- ji kraj in hotel dobiti dela, se je mo- ral zglasiti pri očctu zadruge. Ta je pozval najmlajšega mojstra, ki je moral voditi pomočnika od enega do drugega, pričenši pri najstarejšem mojstru. Da je bil ta posel za najmlaj- šega mojstra težak, je jasno, in poz- neje so cloločili, da je prevzel to delo stari pomočnik (Altgeselle). V sluča- ju, da nihče ni rabil nove moči, so morali dajati vsi mojstri po vrsti po- potnemu pomočniku hrano in stano- vanje po en dan. Ko je pomočnik ta- ko obral vse mojstre, pa le ni dobil nikjer zaposlitve, jc moral oditi iz dotičncga kraja. Ta navada je bila lepa in ni se bilo bati dela iskajoče- mu pomoCniku, da bo stradal. V ta- kratnih časih so sc smatrali mojstri in pomoCniki za eno družino in öesto se je zgodilo, da je pomočnik, če je zadela mojstra težka nesreča ali bo- lczon, njemu pomagal z zastonjskim I delom. Štev. 39. »Nova Doba 14. V. 1932. Stran 3. Pri slučajnostih jc občni zbor spre- mcnil clvc točki društvenih pravil, I polcg toga pa so bile rescue nekate- | re važne stanovske zadeve, cla sc čim bolj poživi delovanje društva. DOMACE VfSII BINKOŠTNO ŠTEVILKO »NOVE DOBE« smo zaradi tehničnih ovir iz- dali v soboto opoldne, namesio v pe- tek 13. t. m. popoldne. PRIHODNJA ŠTEVILKA bo izšla v sredc 18. t. m. popoldne. d Minister za trgovino in industri- jo dt. Albert Kramer sc je vrnil v petek 13. t. m. zjutraj iz Ceškoslovaš- ko v Beogiad. Z njiin je prispel tudi čcškosloVaški zunanji minister dr. Beneš na. konfereneo Male antante v Beograd. d Podban dr. Pirkmajer se je si- noči. vrnil z bolezonskcga dopusta iz üalmacije v Ljubljano. d Zakoii o posieželskih občimaS* in banc'vinskih samoupravail. V torek 10. t. m. jc ministrski sveet razprav- Ijal o glavnih načelih zakona o po- (lcželskih občinah in o banovinskih samoupravaji, Ministrski svet je do- lotil skiiernice za končnoveljavno se- stavo zadcvnega zakonskega prcdlo- ga, ki bo še v tem zasedanju prodlo- žen Narodnemu prcdstavništvn. d Nova občinska uprava v Becgra- du. Kor sta predsednik obeine me- sta Beograda inž. Milan Nešič in podpredsednik Nikola Krstič podaln ostavko, je z ukazom Nj. Vel. kralja postavljcn za prcdsednika občino niesta Beograda Milutin A. Petrovh'v senator in predsednik okiožneg^ :¦;¦..•- di.šča za mosto Beograd v p., za pod- predscdnika občine mesta pa odvci- nik Viktor Krstie in odvetnik Dobro- sav Bogdanovic iz Beograda. Notra- nji minister je vrh tega razrešil vso doscdanjc 'odborniko obeinc in irac noval novc. d Sreski gremij trrjovcev v Marifcü- ru izstcpü iz Zvcze trgcvskiii grciiii- jev. V noileljo 0. l. m . so jevršil vm]- ni cbcni zbor Srcskegä gremija tr- govcev v Mm-iboi'ii, ki sta se #a. udc ležiJa. tudi oba sreska. načclnika gg. dr. Ipavio in Makar, obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik in tajnik Zve- ze g. Kaiser. Sreski greinLj trgovcey v Mariboru je m. dr. soglasno skle- nil, da. začasno izstopi iz Zveze tr- govskih gremijev. d Turistovski dorn na Urški güri odprt m eskrbovan. Mislinjska po- družnica SPD v Slovenjgradcu obve- šča vse turistc in izletnikc, da bo njen dorn na Urški gori od 14. t. m. daljc stalno odprt in oskrbovan. Kor je Urška gora ena izmed naših naj- lepšib visokogorskih postojank in dorn prvovrstno opremljcn in oskrb ljen, sc poset najtopleje priporoea. d Izlet z ladjo po morju s Sušakn na otok Krk priredi tudi letos Sveta vojska ob prüiki vsakolctncga roina- nja na Trsat in sicer zadnjo nedeljo maja. Posebni vlak bo vozil v soboto 28. maja iz Maribora< in iz Ljubija- ne in bo sprejemal udeležence na vsaki pöstaji. Za polovično vožnjo po železnici in brezplačno vožnjo po morju je potrcbna izkaznica Svcte vojske, ki stane 40 Din. Kdor se že!i pridružili, naj takoj zahteva brez- placni list »Prcporod«, kjer šo vsn Poti-ebna pojasnila. Naslov; Sveüi vojska, izlotni odsek, Ljubljana, Du- najska cesta 17. d Dr. Zdenko Matiašic ordinira zo- pet redno v Mariboru, SlomSkov trg gt. 6 (nsaproti Skofije). 1-3 d Pri boleznih žoiča in jeter, žolC- nih kamenih, zlatici uravna naravna »Franc Jožefova« greučica prebavo na naravnost popolen naoin/lzkušnje na klinikali potrjujejo, da učinkujv domačo zdravljenjc ¦/, »Franc JožeLu- vc« vcdo poscbno dobro, če jo, ineša- no s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franc Juželova« ßre»- čica se dobi v vseh lekarnah, od- peljal en avtobus na binkoštno. ne(io- ljo zjutraj ob 4.30 iz Celja in se bo vraeal iz Logarskc doline v pondo- Ijek popoldno ob 15. k večerriim vl:i- kom v Cclje. To podaljsanje popol- danskc voznje do Logarske doline so bo vršilo v slučaju lepega vremena vsako soboto in nedeljo in praznik in ob dnevili prod prazniki ilo 15. ,ju- nija. Š torn dnom se bo pričel vsjjk- (iji.nji ]'<>dni. promot do Logarske (In- line, ki bo trctjal-do 15. soptenib'rii. c Avtobusni promct Celje-Dcbroa, Tudi za. Dobrno je javljenih za dru:>:o polovico majnika mnogo gostov, 1;\- ko da j.p podjetjc primora.no od 14. t. m. daljc pomnožiti vožnje in obra- tova,ti po voznem redu glavne sezijo z malo razliko, da vozi do 22. t. m. avtobus od popoldanskega brzovlaka ob 14. iz Celja. počenši z 22. majem pa ob 14.40, kcr bo od tali rat prihajal tudi brzovlak pozneje v Celje. Za Binkošti bo torej tudi na Dobrno oja- čen promet in se opozarja, da vozi od 14. t. m. dalje ob sobotab, node- l.jah in praznikih in dnevih prod praz- niki od vecei'nega vlaka iz Celja av- tobus ob 21. na Dobrno, z Dobrne ob ncdcljali in pra.znikih k vcčeriiini vlakom v Colje pa dva avtobusa. c Binkoštni izlet v Lcgarsko dolino priredi Savinjska ]^odružnica SPD v Celju. Prva skupina izletnikov odpo- tuje z avtomobilom izprcd botela Skoberne na Ljubljanski cesti v Co- lju v soboto 14. t. m. ob 15.30, druga skupina pa v soboto ob 20.30 izprcd celjskega kolodvora. Povratck iz Lo- garsko tloline v pondeljek Ki. t. in zvcčer z avtomobili. c Sttiučarski klub Celje sporoca, da bo vozil v soboto 14. t. m. poscben avtobus: iz Celja v Logarsko dolino. Za one, ki nameravajo posetiti Ko- rošico in Okrešelj s smučmi ali pre- živcti binkoštno praznike v Logarski dolini, je ta. zveza zelo pripravna. Od- liod v soboto 14. t. m. ob pol 8. zve- čer izpred hotela Skoberne, odhod iz Logarske doline na binkoštni ponde- ljek ob 5. zjutraj. Ako bo dovolj pri- jav, bo vozil še en avtobus ob 4. po- poldne iz Celja. Prijave sprejema tr- govina M. lLiuch v soboto do 7. zve- ¦:or. Vožnja stane tja in nazaj 50 Din. Na Korošici in Okrešlju je dovolj snega, tako da bo prišel gotovo vsak smuCar na svoj rafiun; koCi sta tudi popolnoma oskrbovani. c Osebna vest. V nedeljo 8. t. m. je prispol iz Pragc v Celje g. dr. Pfe- mysl Šamal, kancelar prezidenta če- škoslovaške republikc V Celju jo -i Viajajo in Končno izpndojo. rgov Kalodont odsirani zobni •¦.".on, her jee'Jinazocnakrema, !w.a vscbujo učinkoviti sul- tcinoleal po Dr. 3iy.un!ichu. AliOO'ttS, no da bi t!;odoval : . ".'!¦;roji or(;'.mrike sub- : tvorijo i'oboi kairicri. ;e.:vi i;:gubi zobni kamen svojo •;' *¦ ¦vobt in se 2 Iah- ¦ ¦ '•-'.'.} SčetKo. irenočil in se v pondeljek 9. t. m. od- peljal proti Ljubljani. c Iz srednješolske smžbc. G. Anton Zupan, direktor drž. realne gimnazi- je v Celju, je z ukazom Nj. Vel. kra- lja naprecloval v III. - 1. položajno skupino. Costitamo! c Dvojen jubilej. Uglodni col j ski obrtnik in zavedni narodnjak g. Jo- sip Leon, krojaški mojslcr na Glav- nem trgu, jc to dni praznoval 60-let- nico svojega rojstva in 30-letnico sa- mostojnega izvrševanja krojaške obr- tf. Gosp. Leonu" isk'reno češtftamo k dvojnrniii jubiloju! c Ob^ni 2bor »Soče« v Celju. V7 no- del jo 8. i. in. od 15. do 18. se je vršil v Celjskem domu ob številni udelež- bi članstva. 4. redni letni obeni zbor ; društva »Soče«. Predsednik je po- zdravil prisotnc, zlasti zastopnika »Orjcma« iz Laškega, nato pa je po- ročal o raznih važnih vprašanjih na- šib emigrantüv, mod 'drugiin tudi o nasoljcvanju v Južni Srbiji. Tajnik jo poročal, da jo imelo društvo v minu- lem poslovnem letu tri prireditve, ki so uspele v moralnom in gmotneni oziru. Društvo je tudi oskrbelo zani- mivo predavanje univ. prof. dr. Fra- na Tlešica. Blagajnik je poroCal, da ;je društvo po'delilo izredno mnogo lpodpor, v nujnih slučajih tudi ncčla- nora. Dobiček proslave 25-lctnice smr- ti Simona Gregorčiča v znesku 17G9 'dinarjev je društvo poklonilo mestni občini celjski za podporo brozposel- nih v mestu Celju. Mladinska sekci- ja »Soče«, ki deluje sole kratek čas, je priredila že tri predavanja. Tej ¦ sekciji bo treba posvetiti največjo pozornost. Na predlog pregledovalcev računov je bil odboru podeljen ab- 'solutorij, nakar je bil z nekaterimi izpremembami soglasno izvoljen do- sedanji odbor. Pri slučajnostih so bi- le obravnavane razne interne zade- ve. e Z d.ržavne realne gimnazlje. Di- jaki 8. razreda drž. realne gimnazije v Cclju so imeli včcraj zadnji dan rednega šolskega pouka. Izmed 38 maturantov jih je zaprosilo 35 za do- voljenje za polaganje višjega tečaj- nega izpita. c Maturanti celjske gimnazije let- nika 1922. naj pošljejo čimprej svojo ^naslove in morebitne želje glede de- setletnice mature inž. Janku Petriö- ku, Maribor, tovarna Huter. c Javna produkcija sole Glasbene Malice v Celju, o katcrih bomo po- drobnejc poročali v pribodnji štcvil- ¦ki, so bilo tudi letos revija smotre- nega glasbeno-vzgojnega dela, ki je •v ;Ca«t zavo'du in uciteljcm. ; c Opozcrilo obrtnikoml Prijavite öbrtne liste in koncesijske listino! Cas za prijave jc kratek. No pozabi- te, da nc boste imcli sitnosti in ne- ])ouobnib sti'oskov! c Ernest Marine f. V četrtek 12. t. m. ob 8. zjutraj je umrl v Celju (Zrinjskoga ulica 4) v starosti 43 let ugledni lesni trgovec «n veleposest- nik g. Ernest Marine. Neizprosna smrt ga jo ugrabila po kratki bolez- ni — pljučnici. Pokojnik je izba.jal iz ugledne rodbinc Marinčeve v St. Pe- tni v Sav. dol. Bil je dober, uslužen človek tcr poštcn in agilen trgovec. Že o'd mladosti je trgoval z deželni- mi pridolki, v zadnjib lotib pa se je specijaliziral na taninski les. Udele- žen je bil pri raznih gospodarskih in- stitueijah, katerim je bil dober svo- tovalec v gospodarskih vprašanjih. M. dr. je predsedoval sekciji lesnih trgovcev pri Sreskcm gremiju trgov- cev v Celju, bil je podpredsednik Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljublja- ni in Clan načelstva Sreskega gremi- ja trgovcev v Celju. Ko se je zafela 1. 1919. njegova trgovina z lesom bolj in bolj razvijati, sc jc naselil za stal- no v Celju, kjer si je pridobil v pri- dobitnih in prijatcljskill krogih mno- go simpatij. Rad je podpiral revežc, vse brez vednosti javnosti, ravnal se je po geslu: Kar da desnica, naj ne vc levica. Vsi številni prijatelji in znanci ga bodo zelo pogrešali. Po- grob se bo vršil v soboto 14. t. m. ob 14. iz hiše zalo'sti skozi Celje. Truplo bo prepeljano v St. Pavel pri Prebol- du, kjer bo v soboto ob 10. položeno k večnemu počitku. Za občinstvo, ki se udelcži pogreba, so pripravljeni avtobusi. Pokojniku bomo ohranili fasten spomin, preostalim pa iskre- no sožaljc! c Sreski gremij trgovcev v Celju vabi svoje člane, da se udelože po- greba g. Ernesta Marinca, ki se bo vlršil v soboto 14. t. m. izpred hišo ža- losti v Zrinjskega ulici. c Iz sodne službe. Za jctniške paz- nike (ce) pri oki-ožnem sodišču v Ce- lju so imonovani naslednji pazniki služitelji (ce): Terezija Kolariccva, Martin. Podvornik, Alojzij Ccpin in Fran Bole. c Legitimacije za čeirUnsko vožnjo na glasbcni festival v Ljubljani do- bijo člani pevskih društev pri poslo- vodji knjigarne Goričar & Leskovšek g. Hubcrtu, ki je prcvzol legitimacije iz prijaznosti od Glasbcno Matico v Ljubljani. I c Upoštevajte prijavne predpise! j Predstojništvo mestne policije opd- ! zarja z ozirom na bližajočo se tujsko | sezono, da se morn vsakdo točno rav- nati po pi-ijavnih prodpisih in vsako osobo prijaviti o'z. odjaviti najkasne- Stran 4. »Nova Doba 14. V. 1932. Štev. 39. je 24 ur po prihodu ali odhoclu ozir. vselitvi in odsclitvi. Predstojništvo mestne policije bo strogo postopalo proti vsakemu, ki bi se ne ravnal točno po prijavnih predpisih. c Opozorilo motociklistom. Pred- stojništvo mestne policijo razglaša: Pozivajo se lastniki motociklov, ka- terim so bile za leto 1932. v tern ura- du dodcljene evidenčne številkc, da se zglasijo dne 17. ali 18. majnika med uradnimi urami pri gornjem urau. (soba 3G) v svrho prijave in in- fdrmacije o obdavčenju tell vozil za tekočc lcto na podlagi uradnega tch- tanja. Glasom tarif. post. 100. zako- na o taksah iz leta 1932. je prijava podvržena kolkovini 50 Din, zato se naj prineso kolki s scboj. Priponiinja se V izogib kazni, da mora biti po pravilniku uradno tehtanje oziroma prijava pri davCni upravi izvršena najkasncjo do 25. t. m. c Nogomet o Binkoštih. Na bin- koštno ncdeljo ob 1G.30 se bo pričela na sportnem igrišču pri »Skalni kle- ti« prijatcljska nogoinotna toknui med SK Rapidom iz Maribora in SSK Celjem, na binko'Stni pondeljek ob 1G.30 ]>a, med SK Rapidoni in celjski- mi Atletiki: c Smrtna kosa. Due 9. t. m. zvečcr je umrla v Celju (Na okopili) 07-1 et- na služkinja. Terezija Mavzidovško- va, 10. t. m. pa istotako v mestu (Ipavčcva 12) 534 mesca stari sineek trgovskega pomoCnika Rudolf Roj- nik. V javni bolnici je unirl na pd- sledicah opeklin v sredo 11. t. m. 70- lotni brezposelni steklarski mojster Jožo Windisch iz Laškega, v pctek 13. t. in. pa sta umrla 70-letni občiii- ski revcž Jakob Mastek iz Jurkloštr». in 38-letna žena pekovskcga delaven Marij a Mramorjcva. N. p. v m.! c NaknadHO cepljenje proti kr»znm v okoliški občini. Ker so ninogo osob ni odzvalo pozivu glede cepljenja proti ko'zam v območju okoliške ob- Cinc, poziva občinski urad Ceije oko- lica vso zamudniko, da se brczpogoj- no javijo k cepljonju na dan prcgle- da v Cetrtek 19. t. m. ob 3. popoldne v posvetovalnici obCinskega. uradn na Bregu. Posebno se opozarjajo gg. trgovci in obrtniki v občini Cclje oko- lica, da ta dan napotijo svoje vajen- ce in vajenke k ccpljenju. Oni, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo ka- zensko zasledovani. c Sestanek orožniških upokojencev krajevne skupine Celjc bo v n edel jo 15. t. m. v gostilni g. Franca Les- kovSka v Gaberju pri Celju. c Hlapec in dva konja utonila v Savinji pri Levcu. V sredo 11. t. m. popoldne jc hotel hlapec posestnika Jožeta Kudra iz Levca z dvovprež- nim vozom prebresti Savinjo nad podrtim levškim mostom. Ker so inn je zdela voda pregloboka, je izprogel ko'nja in jahal z njima Ccz Savinjo. Sredi reke pa je eden konj padel Hlapec je zdrknil v vodo in utonil, ker ni znal plavati. Konja, ki sta bi- la privezana, sta skušala doseči breg, a sta vlekla vsak na svoja stran in istotako utonila. Skrajni čas je že, da se lcvški most tcmcljito popravi in zopot izioči svojemu nanienu. c ObeSenec v Liscah. Kakor smo že poroeali, je 10. aprila izginil od do- ma 57-letni Ivan Gorišek iz Greta pri Celju, bivši mlinar na Tcharju. V to- rek 10. t. m. ga je neki delavec na- šel obešcnega pod nckim drcvesom v gozdu med posestvoma gg. Luhna in Petiička, Truplo je bilo že v popol- ncin razkroju. Gorišek je izvršil sa- momor očividno v dušcvni zmedeno- sti. c Vlomi v Celju se nisiože. V zad- njcm času jo bilo v Celju izvršenih ali posku&enih več vloniov. Kakor znano, je bil v noči od 5. ira 0. t. m. izvršen viom v stanovanje urcdiüka g. Vilfana v palači Pokojninskega zavoda v Razlagovi ulici, v noCi od 7. na 8. t. m. je bil poskušen vlom v poslopju Delavskc zbornice, v torok 10. t. m. pa je neznan storilec vlomi! im podstrcšje sosednje hiše meščan- skega oskrbovalnega zaklada v Vr- varski ulici in odncsel tcleCjo kožo, podplate in eevljo v vrednosti 200 di- narjcv. V Cotrtok 12. t. m. mod pol- nočjo in 4. zjutraj je nekdo vlomil v stanovanje ge. Frančiške Golobove v Ipavčevi ulici št. 10 in odncsel 100 dinarjev gotovine. daljnogled in raz- ne drobnarije, v petck 13. t. m. po po'lnoci pa se je nekdo splazil z dvoriščne strani v gostilniške pro- store g. Rade j a na Bregu in ukradel 300 Din vredno zlato žensko verižico. Policiji se kljub vsem naporom še ni posrečilo izslediti drznega vlomil- ca. c Dve nesreči. V četrtek 12. t. m. je 21-letni poscstnikov sin Jože Grač- ner iz Krajnčice pri St. Juriju ob juž. žcl. doživel čudno nesrečo. Hodil je polcg konja, konj pa se je spodtak- nil, padcl Gračncrju na desno nogo in mu jo zlomil pod kolonom. Istega dne je padel 28-letni kovaški pomoč- nik Jože Jamšek iz Ložnice pri Celju na neko pločevino in ši prcrezal kite na lcvi roki. Gračncr in Jamšek so zdravita, v celjski bolnici. c Ölst gorsld i.rak biei piaiiu ima- te, ako napravite izlet v znano go- stilno Kolenc v Zagradu. Na novo do- spel izvrsten rizling in popolnoma sladek' pristen jabolčnik. Točijo se tudi diuga Stajerska vina, dobija se vod.ao domače suhe klcbase, šunka in drugo. Otiokom se nudi vsak čas sveže nileko, kava, kakao itd. c »Franc Jožcfova« vcda je vsesko- zi zanesljivo sredstvo za čiščenje Čre- vesja. c Dijaski kuiiinjj. v CcliU je daio- vala ga. Ana Plešivčnikova, rcstav- ratciko, v Celju, 150 Din namesto venca na grob g. Ernesta Marinca. c Celjskemu pevskemif društvn je daroval neimenoyan 100 Din name- sto venca umili zlati mamici g. uči- tolja Krajnca. c N&čnc lekanuškc službo ima od sobote 14. t. m. do vštetega pctka 20. t. m. lekarna »Pri Orlu« na Glavnom trgu. c Gasilno drušivo v Celju. Tcdcn- sko službo ima od nedeljc 15. t. m. do vštctc sobote 21. t. m. IV. vod pod povcijstvom g. B. Seblosserja, blago za daniskc ohivke, plnšOe in kostiinie kupite z^ letos po izrcdno nizksli cciiah v vd;ka(isk'i izbiri v znani. so- liiini tnanufaktiinii in 'iiod-ii ti govini Wit} ß «5 f 3 ¦'¦" P "!? fi <" rs 'U » ß \ ? P Mcstiii kino Gclje. Sobota 14., bin- košlna nedelja 15. in binkoštni pon- deljek 10. maja: »3ela opojnost«. Ve- ličastni alpski sportni zvocni iilm. V glavnih ulogah Leni Riefenstahl in Hans Schneider. Rožija: Dr. Arnold Fanck. Glasba: Pavel Dessau. »Bela opojnost« je zvočni film, ki celo še pi'okasa filjii »Gore v plainenu«. Div- ni naravni posnetki — izvrstna vse- bina. Zvočna predigra. opisi Velika Pirešica. Javni telovadni nastop Sokolskega društva. Velika Pirešica s sodclovanjcni bratskih društev se bo vršil V nedeljo 22. ma- ja. o'b 3. popoldne na dvoiišču znane gostilne »Fervega« v Veliki Pirešici. Vsa bratska društva od biizu in da- loč ter prijatelje sokolske ideje va- bimo' na ta dan v zeleno Veliko Pi- rošico, da. sc okrepi naše mlado kmeC- ko dru&tvo, ki se mora. boriti še z ve- lilcimi zaprekami, a-nc klone, temvee širi sokolsko misel in idejo po dcže- 1>.. Na svidenjc 22. maja v Veliki Pi- roSici! Direktor Andrej Zssiave: „Vhiski zakoii in kiet^rs-ki vedež" Pri svojih scdmih križih laliko in z radostjo i.rdim, da sem najlepše dncve svojega življenja preživel na nekcm vinogradu ob strani siccr ne akadomsko izobraženega, vendar praktično izredno izkušcnega, zelo gostoljubncga vinogradnika in se od njega naučil vse najpotrebnejše, kar ČEVbJl na obroke že od Din 75'— nnprcj edinole pri STRAŠEK, Kovaška uiica St. 1 mora vinogradnik znati in vedeti. Vsled toga ga ne bom le jaz ohranil v častnem spominu, nego tudi vsi njegovi prijatelji in obiskovalci pre- lepe gorice, ki so uživali njegovo go- stoljubnost in med katere je spadal — ako se ne motim — tudi direktor Žmavc. Zdaj vsc minulo jo! Zelo me je razvcselila novo iziSla knjiga pod zgoraj navedenim naslo- vom, ker je njona vsebina zelo aktu- alna in strokovni nauk našim vino- gradnikom in drugim intei-oRcntom nujno potreben. Dobrodošla bo pred- vsom onim državnim činitoljem, ki mcrajo skrbeti, dn. se zakoni vestno i/.vrsujejo, dobi'odoSla bo pa, tudi vsem vinogiadnikom, vsem vinskim trgavcem in gostilni.čarjcm, kakor tudi vsem ljubiteljem nopopačene — pristne vinske knpljice, ki jo p. pi- satclj imenuje »božji dar«. Občuiljivih kazni, ki jih piedvi- deva prestopek vinskega zakona, so n.i treba bati postencmu vinogradni- ku in gostilničarju, poštencmu kle- ta.rju in vinskcinu trgovcu. Vsega zla pa ne odpravi zak^n sam na sebi, trsua ga je iudi pcinati in primirto uporabljati. Knjiga vsebuje slcdočc točkc: 1. Za- kon 0' vinu s pojasnili. 2. Pravilnik zn. izvrševanjo zakona o vinu. P». Iz kontrolne službe. 4. Samorodhice — najhujše zlo. 5. Kletarjenjc po vin- skem zakonu — posebni postopki. G. Vinske bolezni in napake. 7. Sodi, klct, usušek. 8. Čiščenje ali bistrenjo vina. 9. Klotarski drobiž. 10. Bcseda točilcem. 11. SploSna pravila. za po- kušanjc in oceno vina. 12. Katero vino je pristno ali naravno? 13. Klc- ta.rski koledar. 14. Pristno vino — božji dar. 15. Stvarno' kazalo k vin- slccmu zakonu in pravilniku. Tz navedenega je lazvj.dna l.iogata in poučna vsobina nove knjipe, v ka- tori : o najdejo tudi razni obrazci za razlicno prošnje, objave in zapisni- kc. Za vse je skrbljeno. Gledc racijonlnega vinogradništva in umncga kletarstva so naši ljudje vobčo še silno potrebni tcmcljitoga pouka, ki jim ga nudi nova, knjiga v obilni mcri in lalikd umljivi obliki. Vsled toga jo najtoplcjo priporočam vsem interesentom. Vsebina knjige dokazuje, da jo jo spisala spretna in marljiva roka stro- kovno temeljito izobražcnega. odlisi- noga cnologa. Knjiga obsega 17G stra- ni, je lepo oprcmljena, stane 50 Din in se dobiva v samozalažbi pisatelja, Maribor, Gosposka ulica 50. Cckovni raöun Ljubljana §t. 1G.08G. POD VIN, 8. maja. Peter Skala. Sokolstvo Iz župne uprave Društvene prireditvQ, Mnogo drustev je že za tain za bo- do Ce mosecc napovedalo svojo nastopc in prireditve. Gledo prircditev in na- stopov priporoča župna uprava, nni bodo dobro in skrbno pripravljeni, pa skromni. Opuščajtc hrupne vesc- lice z vcseljačenjcm in piesi in pri- rojajle le take nastope, ki kaSejo dc- lo in vzgojo v naši organizaciji. Ko li.a tisoče naše sokolske dece, našega luiraščaja in našega članslva strada in živi v hudem pomanjkanju, ni čas za zapravljanje, temvee" za resno in trczno delo! Vsako društvo naj opu- sti tudi običajna vabila drugim dru- Stvom za sodclovanje, izvzcmši naj- bližjim. Vsako sodclovanje jo zdru- ženo posebno za oddaljenejše s stroš- ki. Prirejajte nastope z lastnimi moC- mi. Do'ber uspch takega nastopa bo najlcpše plačilo za Vaš trud. Zaključki savezne skupščlue. Bratskim društvom pošiljamo po en izvod brošurico, nanašajoče se na sklcpe, sprejetc na glavni skupščini Saveza SKJ. Prihodnje dni. bomo po- stopoma poslali tudi brezplačno veC izvodov ponatisov govora brata pod- <: starešine E. Gangla na savezni skup- ; ycini. Bratske edinice prosimo, da j razdele brošurice med Clanstvo in narašč^ij. Vinotoc pri Faning-erja na Starem ff^adu odprt vsak d'tn. Na razpolago izvrstna vina. AYTO I 4 sedc-žen, odprt, modsrno opromljcn 25 000 ! km vožen, francoska znamka, v l)rezliibnem I stanju se po najuižji ceni proda. Naslov pove uprava lista. Up trgovski EokaS v novi liiSi na promptnem kraju v sredini niesta se odda s 1. junijeni. Naslov v upravi. Dvg sobi popoinoina ločcni, z lastuim vodovodom in Kloseioni, se oddaia s 1. junijeni v novi hiši v srednii rnesln, Zelo pripravtti za pisarno ali sanica. Naslov v upravi lista. Bfiancista (m) \Uc kn;;govodkiri]a kot inStruktorja za t koj. Ponuibtj na upravo lista. 1 aü dva sobi s kuhinjo v novi hiiU v sre- diui tnesta se odda s I. junijem. Naslov v U) ravi lista. s po-vc-bniin vhodom v ccntrn mesta se odda. Naslov v upravi lista, D ¦ a L8P8 m8D!(mirs3 Sih.;u •-. - oJdd e:ii ali rivema gospodiCnam:. N'.slov v upravi Iis'a. 2 sobi, kuliinji", v sredini :n:'stH, se odi'a takoj Fain se ludi jiroda poli'slvo za t«p'ii- nico. Ccljc, PiCSernova ul. 4. ^a!o posestvo se p;oda v bližmi vile S'eg!1. Zocrrfcd St. 80 pri Celju. Dve lepo opremljeni sobi se oddatb. Manjša s 15. jimijem in vc.jm s 1. juMjcm. Prost-vhod, elektrika, pail.el in kopalnica. Nas'.ov v upravi list«. 3 5 sob, po možnosti s kopalnico in vrtom se išče. Ponudbe na upravo h^a. Lepa gnebSovana sc^a tik kolodvora se takoj oddn. N ' v v upravi lista. Lapa opremljena soba za 1 ali 2 osebi, solnčn», s poseh 'n vhodom, se takoj oJda. Ce;j'.\ P.- d g^ofijo 6/I levo. ""' ¦"""'* ' '¦ """ ?"i&*'& j.\ :i;; ) ;<¦.¦ "¦*¦¦¦¦ - :-mi;...,-- v trgovsl.i doui Stermecki in si hit?. obve?.c