■BI Z68. JMUL v mm. ■ pondeUek, ll umnim 1909. xui. leio. „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen: nelo leto.......K 24— po l:ta........ 12-— četrt leta.......B 6*— za aicsec ........ 2*— v upravnlitvn prejeman: celo leto.......K 22-— pol leta........ll-— četrt leta........5*50 na mesec......._ 1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica žt. 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljaj*: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih Inaercijah po dogovoru. UpravniStvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. * Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod4* velja po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25*— cd© leto pol leta........13*— četrt leta........650 na mesec........2 30 . . ... K 28* —* za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30-— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniStvo: Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85. %m za odfra;le scmfšljs-niKs in jsmiSljenice! »Poduk za srečen zakon« ne da več mirno spati našim klerikalcem. Kakor so iz početka hoteli celo stvar >praviti s sveta s trdovratnim molkom, tako se jih je sedaj polastila neka strahovita nervozna zgovornost. Včerajšnja nedelja je bila menda določena zato, da vse, kar le količkaj zna odpirati usta, poleti na deželo poročat, seveda samo odraslim, somi-licam in somišljenikom, o — »položaju«. Prav nič več že ne taje, da je bila škofova brošura strahovit ndaree ne samo za škofa samega, no, saj za njega jim že itak ni več dosti mar, temveč tem bolj za celo stranko kot tako. In ker je najti v resnici ze-io malo tako fanatičnih duhovnikov :ia deželi, ki bi proti svojemu boljšemu prepričanju mogli in hoteli zago-varjati ta neopravičljiv čin svojega škofa, je pač treba drugih ljudij, iz-voclenejših in izknšenejših, ki naj bi prali to umazano, blatno perilo. V Ljubljani sta prevzela ta po--d dr. Šusteršič in dr. Krek. Klerikalna stranka je sklicala včeraj dopoldne javen shod v »Uni-onu« z edino točko dnevnega reda: poročilo o škofovi brošuri. Umljivo • da je bilo pričakovati velike udeležbe, saj je ni stvari, ki bi tako zelo ::animaia ljudstvo, zlasti pa še zelišč vo, kakor ravno ta. In zato se tudi ni čuditi, da so kazalo ulice okrog Uniona« včeraj dopoldne zelo živahen promet. Od vseh strani je vrelo proti »Unionu« okoliških kmetov in ljubljanskih »somišljenikov«, a še številnejše so bile »somišljenice« z masnimi knjižicami in rožnimi ven-•i v rokah. Dohod v »Union« je bil zastra-n po strankinih detektivih od vseh -rani. Kontrola silno natančna, da »i se le ne vtihotapil kak »nesomiš-jenik«, da ne bi motil lepe družbe v njenem pobožnem premišljevanju o cnolepih apostolskih besedah Njegove Prevzvišenosti. In tako se je pač zgodilo, da so ostale verne ovčice, že-kče in hrepeneče po edino pravi sniei, koprneče po čim temeljitej-ni »pouku«, res same. Ni ga javnega shoda narodno-uapredne stranke v Ljubljani, da ne bi se pripustil k njemu tudi poročevalec glasila nasprotne stranke. Povsod jim je prost dostop, celo k društvenim zborovanjem naših naprednih društev, kajti narodno-napredna rc ^e stranka ni stranka skrivačev, njeni nameni so čisti in jasni, in njeni govorniki se ne hoje kontrole javnosti. Narodno-napredna stranka se ne skriva za »somišljenice in somišljenike«, in klerikalci pač niso mogli storiti večje neumnosti, kakor to, da so se ogradili s temi »somišljenicami in somišljeniki ! Komur je za resnico in pravico, se ne bo skrival, zlasti pa ne v taki zadevi, ki tako siino in nujno zahteva pojasnitve, kakor jo ravno zahteva ta stvar. Ako li bilo k. eri ka h em na tem, da bi res hoteli govoriti resnico, potem bi morali javno obsoditi svojega škola in njegov spis, kakor ga obsojajo v ožjih krogih, kjer vzdihujejo in tarnajo nad udarcem, ki ga je zadal škof v svoji nerazsodnosti sebi in celi klerikalni stranki. Toda klerikalcem ni za resnico in pravico! Ker se cela zadeva ni dala nikakor več popačiti, k'»r jih njihovi lastni T)rista::i silijo, de naj vendar kaj store v odvrnitev najhujšega — da se ljudstvo otme od n.*:b, ker v svoji priprosti poštenosti ne more probavljati tako mastnih zalogajev, so se vendar oglasili, toda dobro zavarovani pred kritiko javnosti, tiste javnosti, ki zna razločevati zrnje od plevela, resnico od neresnice. Dr. Šusteršič in dr. Janez Evangelist Krek sta govorila včeraj o škofovi brošuri. Kaj sta govorila, ne vemo, ali pač si lahko mislimo, kaj sta govorila in kako sta govorila. Vsega so pač krivi tisti trikrat prokleti liberalci, ki so pokazali slovenskemu ljudstvu, s kakšno tečno hrano je hotel njegov vrhovni dušni pastir krmiti svoje udane ovčice. Prokletstvo nanje, ki so odprli ljudstvu oči in mu pokazali, da je ravno tam, kjer naj bi se pb ljudskem mnenju vse svetilo same nebeške svetosti, polne kadi — blata; blaženi, trikrat blaženi pa tisti, ki je nagrabil in nagomilil to blato ter je ponudil potem vernemu ljudstvu, da brodi po njem! Tako sta pač govorila dr. Šusteršič in dr. Krek, vsaj vodilne misli njunih prepričevalnih govorov so bile take. Šli bi še lahko dalje, ali ne maramo. Nočemo izreči one sodbe, ki jo je izrekel včeraj duhovnik, ko je cul, kako so se ogradili ti označevalci resnice pred kritiko javnosti, rekoč: »No, lepe..........so morali govoriti!« Radovedni smo le, ali se je tudi ob tej priliki vsul iz nežnih damskih rok na govornika dež — cvetja, primernejše vsaj bi bile gol ide iz škofe vili kadi, in aii je tudi včeraj kako pevsko in glasbeno društvo pozdravilo obrano občinstvo z »Lepa naša domovina«, kar bi bilo seveda popolnoma na mestu, kajti res se lahko ponašajo, da so jo napravili tako — »lepo«, da se najširša javnost b stud m obrača od nje.* Zagrizeno nemško - nacionalno časopisje je imenovalo slovenski narod narod pretepa cev, ubijačev, lopovov, in zavračali smo te psovke i vso upravičenostjo kot zlobne izmišljotine, kot podlo obrekovanje, ali če nam se«.:aj isto časopisje zabrusi v obraz psovko: »vi S!;»venci ste mirod — svinjarjev!« —?! Kaj naj jim odgovorimo ? Odgovarjajte jim vi, ki ste našli žalostni pogum, da zagovarjate take nesramnosti, kakor je »PodLik za srečen zakon« vašega Miiostljivega in Prevzvišenega f Antona Bonaventu-re in s te--: kličete na celi slovenski narod prezir in zasmeh vsega kultur ne fra sveta! PoIitičaS položaf. Akcija Poljakov. Dunaj, 20. novembra. »Poljska korespondenca« piše, da namen akcije Glombinskega ni sporazum med Cehi in Nemci, temveč želja, obvarovati parlament pred porazum, ki .bi JzadeJ parlamem) a § .14 vslefl ob: strukcije. Glombinski bo ostal še vnaprej v stalni zvezi z načelnikom nemških strank in z vodstvom »Slovanske Enote«. D u n a j, 28. novembra. Rusini so ozlovoljeni, ker je uvedel Glombinski pogajanja z Italijani in Ru-niuni, ni se pa pogajal z Rusini. Poslanska zbornica. Dunaj, 20. novembra. Splošna konferenca klubovih načelnikov bo v sredo ob 11. dopoldne; plenarna seja zbornice pa v sredo ob 2. popoldne. Dnevni red za to sejo je isti, kakor za ono 29. oktobra, le volitev dra-ginjskega odseka je nova. Upajo, da bodo z nujnimi predlogi kmalu gotovi, če sploh pridejo v razpravo, in da se potem takoj prične s prvini čitanjem proračunskega provizorija. Praga, 20. novembra. Organ čeških radikalcev piše, da za češke radikalce sklepi »Slovenske Enote« ne bodo obvezni. Oeški radikalci svojih nujnih predlogov ne bodo umaknili in ne bodo opustili svojega stališča napram vladi. Praga, 20. novembra. »Ceske slovo« poroča, da bo kabinet na vi- dez demisijoniral, da pa demisija ne bo sprejeta. List zatrjuje, da ima to vest iz dobro informiranih krogov. Kriza »a Ogrskem. Kronski svet. Budimpešta, 20. novembra. Upati je, da bo kronski svet v ponedeljek astvarij realno podlago za nadaljnja pogajanja, ki bodo potem kmalu zaključena. Vest, da bo še pred kronskim svetom sprejet An-drassv, ni verjetna. Cuje se, da stoji v ospredju zopet ministrsko predsedstvo \Vekerlovo, to pa zato, ker An-drassvju ne zadostujejo koncesije, ki se in u ponujajo. Na ministrsko predsedstvo Košuto vo na Dunaju za sedaj ne mislijo. Jiisth in Košut. B d d i m p e š t a, 20. novembra. Nasprotstva med Justhpvo in Košu-tovo stranko so vedno večja. Prepir se sedaj suče okoli strankine blagajne, v kateri je okoli 110.000 K, od katerih je Košut sam nabral 90.000 kron. Košutovci pravijo, da bi bilo krivično, ko bi jirn Justhova stranka od tega ničesar ne prepustila. Ju-sthovi pristaši pa trdijo, da moia denar ostati v strank* in se bo porabil v agitacijske namene. Novi načrti. Budimpešta, 20. novembra, »fiiulapesti fiirTap« javlja, da so med Jusihom, Krištoff>jem in Lukacsem dogovori, vsled katerih bi bil Lukaes ministrski predsednik. Program bi bii sledeči: točka 1. in 2. obsegata volilno reformo in n redite v nacionalnega vprašanja, v 3. točki se izjavlja, da ni mogoče napraviti v vojaških vprašanjih no)»enih koncesij, le v 4. točki. t. j. bančno vprašanje, baje še ni edinosti, ker Justhova stranka vstraja na terminu 1.1911.Programu je baje pritrdil tudi že prestolonaslednik. Srbija. D u n a j, 20. novembra. Srbski zunanji minister Milovanovič je imel včeraj razgovor z ministrom Weis-kirebnerjem in z ministrom Aeren-thalom. Razgovor s trgovinskim ministrom se je sukal tudi okoli trgovinske pogodbe med Avstro - Ogrsko in Srbijo. Dr. Weiskirchner je izjavil, da iskreno želi, da se čimpreje urede trgovske razmere s Srbijo. Bol M šolo. Pariz, 20. novembra. Zveza učiteljev in učiteljic je podala proti škofu iz Nanevja radi pastirskega li-, sta proti posvetnim šolam civilno tožbo za odškodnino v višini 100.000 frankov. Prva obravnava bo v torek Portugalski kralj. W i n d s o r, 20. novembra. Vest, da nameravajo portugalskega kralja Manuela oženiti z neko angleško prineezinjo tu odločno deinentirajo. MM demoliridla m msoslovonjfr; preSI»m. Včeraj se je vršila v Ljubljani konferenca jugoslovanske socialne demokracije, ki se je pečala z jugoslovanskim vprašanjem. Konferenca sama, ki je bila popoldne v hotelu »Tivoli«, je bila zaupna, le nagovori različnih delegatov so bili na programu manifestacijskega ljudskega shoda, ki se je vršil včeraj dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«-Dvorana z galerijami vred je bila Čisto polna. Shod je otvori 1 Etbin Kristan, ki je pozdravil nemška deiegata Adlerja in Rennerja, Ceha Smerala in Bruho, Srbe in Hrvate Tucoviča, Rauscherja, Salamuno-viča, Jakšiča, Demetroviea, Bukška, Italijana Scabarja in slovenske delegate. E. Kristan je izvajal, da socialno demokracijo povsod smatrajo za izdajalko narodnosti in domovine. Slovenskim socialnim demokratom stavljalo za vzgled nemške in češke, češ, da so oni bolj narodni. Shod in konferenca bota pokazala, da ni razlike med njimi, vsaj velike razlike ne. Po izvolitvi predsedstva — E. Kristan, dr. Turna, Regent — je povzel besedo dr. Adler, ki je izrazil svoje veselje, da je prišel na shod. Slovenska socialna demokracija ima težaven boj, kajti na teh t^eh se borijo Nemci in Slovenci. Toda s tem bojem proletarijat nima ničesar opraviti, ker obsoja šovinizem; kakor slovenski socialisti obsojajo slovenske šoviniste, tako nemški nemške. Zmagalo bo delo. Nemci brez avtonomije vseh narodov tudi ne bodo nikdar na svojih tleh gospodje. Na grobu starih diktatorskih vladarjev naj vstane nova domovina. Vsak ljubi svoj narod; tudi socialna demokracija je narodna v najplemenitejšem smislu, in zato je internacionalna. Končno obljublja, da bo nemška socialna demokracija vedno solidarna s slovensko. Delegat iz kraljestva Srbskega Tucović se je spominjal prest a nega LISTE G mm čioi/s&u. Imel sem prijateljico, jako ekscentrično damo, c kateri je bilo pričakovati, da bo v javnosti vzbudila pozornost na ta ali oni način, kajti življenje, kakor je je hotela ona živeti, je bilo popolnoma nasprotno onemu filistrskemu življenju, ki ga živimo navadni zemljani. Pisateljica ni bila, a občevala je jako veliko z ljudmi, ki so bili ali so si vsaj domišljevali, da so ženi jalni. Tudi filistri smo ji bili simpatični, če smo mirno poslušali njene nazore ter jih stvarno pobijali. Včasih, ko jo je preveč obvladalo kakšno čuvstvo, ali če ji je bilo duševno razpoloženje preveč žalostno, tedaj se je še rajši zatekla k prijateljskemu fi-I istru, bodisi že, da je tu našla več sočutja ali da se je pred svojimi somišljeniki sramovala svojih srčnih ču vstav, ki so bila marsikaterikrat v nasprotju z njenim jezikom. Rada je dopisovala, a tudi zahtevala, da se ji obširno odgovori, zlasti glede nazorov, o katerih je imel dotični drugačne pojme nego ona. Taka pisma je skrbno spravljala ter jih razdelila v posamezne predale svoje velike pisalne mize. ; Vsak predalček je imel naslov: poglavje o kakšnem duševnem problemu, vredno, da se obdela v obširni knjigi. In če smo v njeni družbi razpravljali o takem predmetu, je kaj rada odprla ta ali oni predalček ter nam pročitala nazore svojih dopisovalcev, ne da bi povedala njih imen. Rekli smo ji večkrat, naj obdela to ali ono vprašanje, ker ima zbranega toliko gradiva. »Nočem! Prvič bi bila takorekoč indiskretna napram onim, ki mi velikokrat s srčno krvjo razodevajo svoje duševno razpoloženje in svoje nazore. Drugič bi pa ona masa, ki čita take stvari,itak ne razumela in bi se kvečjemu posmehovala »prenapete-žu«. Mislite-li, da je dosti ljudi, ki se pri čitanju vglobijo v položaj, ki ga čuti pisatelj? Kako malo jih je; večina zahteva le površne hrane, več dejanja nego duševnih bojev, več škandalov nego lepih prizorov, ki se dogajajo človeku v duši. Zakaj bi torej nosil človek svojo dušo na trg, zakaj bi odgrinjal zastor svojega notranjega življenja? Kako težko se dobi le enega človeka, ki bi mu lahko razkrili svojo notranjost s polno zavestjo, da nas res razume! In zdaj pomislite, koliko se najde v onih tisočih bralcev oseb, ki bi res znale ceniti vrednost duševnega proizvoda, v katerega izlije pisatelj vsa svoja čuvstva, ko razgali s svojega dušev- I nega življenja vse, kar mu je sveto in nedotakljivo t« Ugovarjali smo ji, češ, potem ne bi imeli nobene duševne hrane, s katero nas naslajajo pravi pisatelji in pesniki in če bi bili ti takšnih nazorov kakor ona, ne bi imeli drugega kakor šablonske pesmi, senzacijonel-ne romane in krvave drame z bobni, streljanjem in mrtvaškimi prikaznimi, dela, ki vzbujajo grozo, strast in — praznoto v srcu! Vse ono pa, ki res sega v srce, vse tiste prloboke misli, iz katerih črpamo moč za življenje in prenašanje usodnih udarcev, vse tisto, ki nam v britkih urah lajša bolesti, bi pa ostalo zakopano v srcu božjih ljubljencev ali zaklenjeno v predalčkih. Saj temu vendar ni tako! »Res ni tako in samo pravim: hvala Bogu, da ni tako! Kaj bi počeli mi čuteči, notranje življenje živeči ljudje, ko bi ne čitali božansko lepili pesmi in drugih delt Ko bi pesniki tako mislili kakor jaz, potem bi javnost ne imela ničesar od njih. Morda in najbrž je večina tudi mojih nazorov, toda zunanje okolnosti so hujše in te privedejo ženije do tega, da izroče javnosti svojo dušo. Marsikdo mora pisati, ker mora živeti, drugi zopet so častihlepni in naj si bo še tak ženij, slava in čast mu postaneta nekaj potrebnega za življenje. Skrb in slava silijo umetni- ke, da odstopijo del svoje duše drugim. Koliko jih pa ne stori tega! Ljubosumno zakrivajo zaklade svoje duše globoko v notranjost in skrbno čuvajo, da se ne izdajo. Res izvoljena in posebno ljuba mora biti kakšna oseba takemu človeku, da ji pusti nekoliko vpogleda v bogastvo svoje duše, v tisto življenje, ki ga tako nežno in boječe skriva pred drugimi. Čudite se večkrat, da zahajajo v našo družbo takozvani filistri; očitate mi celo, da mi je ta ali oni ljubši kakor Vi, ženijalni cigani. Vem zakaj ga imam rada. Pod zunanjostjo marsikaterega filistra se skriva globoko čuteča duša, taka srčna izobraženost in čuvstveno pojmovanje ter razumevanje intelektu-elnega življenja, da bi se Vi čudih. Imam pač srečo, da najdem take fi-listre, ki pod trdo zunanjo kožo skrivajo hude duševne boje, ki jih mislijo le na ta način obvladati, da se delajo in kažejo kot filistre. Vi jih obsojate in prezirate, toda smilili bi se Vam, ko bi bili kedaj priča, kako je takemu filistru pri srcu, ko mu bruhne notranje življenje na dan, ko se zave svoje mizerije, v katero so ga potlačile razmere, katerim se mora ukloniti. Hočete dokaze! Preči-tam Vam pismo nekoga, ki ga imate za rojenega filistra.« Sla je k pisalni mizi ter odprla predalček s naslovom »Ubiti ljudje.« »Pa poslušajte kratko poglavje o »ubitem človeku*, je rekla ter čitala naslednje pismo: »Ne vem, ah imate tako ostro oko, ali sluti Vaša plemenita duša že odda leč sorodnega človeka. Nič mi nočete verjeti, da v resnici tako mislim in čutim, ko se norčujem iz Vašega naziranja o idealnem in čuv-stvenem življenju, ko pobijam Vaše nazore, da mora človek bolj z duše in srcem živeti nego s čuti in želodcem, in ko Vam tako prepričevalno trdim, da je naloga današnjega človeka, skrbeti edino le za materijelnc stran, za telo in svoj dobrobit. Nekam pomilovalno ste rekli, naj vendar ne govorim tako, ko Čutim drugače, ko mi na dnu srca nekaj trepe-če, kar hočem šiloma zakrivati z banalnim govorjenjem in obnašanjem. Prijeli ste me za glavo, mi pogledali v oči ter rekli: »Govorite, kar hočete, dobro Vas poznam, Vi ste ubit človek!« Takoj nato ste dobili drug obisk in jaz sem se naglo poslovil. Moral sem to storiti, ker bi se Vam sicer izpovedal in Vam moral priznati, da sem v gotovih časih res tak, kakor si me Vi mislite. Ne* kaj me sili, da zdaj to pismeno storim, kajti zavest imam, da ste vredni mojega zaupanja. (Dalje prihodnjič.) konflikta med Avstro - Ogrsko in Srbijo in je povdarjal, da se je tudi v tistih teških dobah pokazala solidarnost in prijateljstvo med proletarijatom obeh držav; kajti proletarijat med seboj ne pozna neprijateljstva. Socialna demokracija ne pozna ne panslavizma, ne pangermanizma, temveč le pansocializem. Imenom Italijanov je govoril Scabar, za Cehe pa Bruha, ki je izvajal, da ima slovenska socialna demokracija podobno stališče, kakor češka. Jugoslovansko delavstvo je rav-notako brezpravno, kakor češko. Tudi češki socialni demokrat je so buržoaziji premalo narodni in pred 12 leti so bili izključeni iz naroda. Od-tedaj pa so mogočno zrasli. Buržoazija ni narodna, ker hrepeni le po bogastvu. Slovensko in češko delavstvo pa spaja boj proti kapitalizmu. Imenom Bosancev in Hercegovce v je govoril Jakšič, ki je dejal, da aneksija Bosne in Hercegovine ni imela drugega namena, kot ustvariti novo polje za pijavke. Obečane ustave še zdaj ni; in načrt je karikatura ustavnosti, hujša od absolutizma. Vsi Jugoslovani so pravzaprav en narod. Naj bi se kulturno zbliževali, vsi bodo imeli od tega dobiček. Renner konstatira, da so vsi Jugoslovani en narod, povsod se sliši isti jezik, podložni pa so različnim dinastijam — preveč kron za en narod; tu imajo katoliškega boga, tam pravoslavnega, tam zopet mohame-danskega — vsekakor preveč bogov za en narod; tu je črno-rumena oblast, tam Rauch, tam zopet turški paše — preveč uniform za en narod, preveč kapitalistov, preveč gospodov. En narod so vsi, tisti, ki se prepirajo, niso narodi, temveč le gospodje. Vsi narodi naj žive drug poleg drugega, kakor stoje v mestu hiše ena poleg druge, in imajo prebivalci skupna shajališča in skupen ro-tovž. Iz Zagreba je govoril Bukšek; nato pa je povzel besedo dr. Šmeral iz Prage. Dejal je, da slovenska buržoazija postavlja češke socialne demokrate slovenskim za vzor glede narodnosti. On pa nasproti temu po-vdarja. da je to prevara; buržoazija splob nima pravice, da igra ulogo reševalke naroda. V državnem zboru postopajo najrazličnejše stranke enotno: Klofač poleg Praška, Šuster-šiča in Kreka. Ta fakt je dokaz, da nacionalna ideja teh ljudi ne sloni na interesih naroda. Češko socialno demokracijo postavljajo slovenski za vzor, in vendar je tudi ona izobčena iz naroda. — Jugoslovani imajo teške razmere: so pod oblastjo petih dinastij in Slovenci sami so razdeljeni v štiri kronovine. Enotni jugoslovanski ideji dela zapreke črni kle-rikalizem, kateremu služi buržoazija. Niti velikosrbska, niti velikohr-vaška ideja ni ideja socialne demokracije, temveč ideja kulture in napredka. To jo narodna politika. Jugoslovanska ideja se ne da realizirati drugače, kot s kulturnim in ekonomskim napredkom. Jugoslovani imajo od nekdaj veliko in važno nalogo, obvarovali vso evrop. kulturo pred turškimi navali, in tudi sedaj bodo dosegli velike uspehe, če bodo svojo nalogo prav pojmovali. Ko je še govoril Hrvat Deme-trovič, je povzel sklepno besedo Et-bin Kristan, ki je povdarjal, da je socialna demokracija od dne do dne močnejša realnost, ki se od dne do dne bolj upošteva. Ne daleč od »Mestnega doma« zborujejo tisti, ki s sleparskimi nameni vodijo ljud -stvo. S križem v roki se bore proti socialni demokraciji. Za svoje zborovanje so si izbrali komičen predmet, in obravnava ga sam vodja te stranke, aspirant na ministrski sedež, in z njim nositelj demokratske ideje med Slovenci, prav kakor bi ne bilo nujnejšega d*da in težje naloge. — Jugoslovanstvo je realnost, toda ne tisto, za katero se agitira pod imenom ilirizma itd., kadar to kaže. Tako, kakor doslej se živeti ne da več, in ne kaže drugače, kakor da tudi to vprašanje socialna demokracija sama vzame v roko in ga razreši tako, kakor zahteva bodočnost. Ko se je govornik v nemškem, češkem, hrvaškem in italijanskem jeziku zahvalil tujim delegatom in slednjič še slovenskim udeležnikom za udeležbo, je zaključil zborovanje. Popoldne se je vršila, kakor smo ze omenili, konferenca v hotelu »Tivoli«, danes pa se vrši v »Narodnem domu« koncertna akademija na čast tujini gostom. Dnevne vesti. + Občinski svet ljubljanski ima jutri v torek, dne 23. t. m. ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo s tem-le dnevnim redom: Stavbnega odseka poročila: 1. o prizivu Nežike Kralj proti odloku mestnega magistrata glede zazidave dvorišča v hiši št. 5 v Kljiičarski ulici; 2. o dopisu županovem glede naprave Zajčevega reliefa na pročelju mestnega dekliškega liceja; 3. o dopisu mestnega magistrata glede višjih stroškov pri drenaža h in kanalizaciji okolice poslopja za e. kr. državno obrtno šolo. Šolskega odseka poročili: 1. o porabi dotacije za šolsko leto 1908/09 na I. mestnem otroškem vrtcu; 2. o nasvetu mestnega šolskega sveta glede posebne odškodnine za porabo črnila na mestnih ljudskih šolah. Šolskega in finančnega odseka poročilo o prošnji ravnateljstva mestnega dekliškega liceja za dovolitev kredita za stalno šolsko postrež-nico. Direktorija mestne elektrarne poročilo o poročilu ravnatelja mestne elektrarne Alojzija Ciuhe o udeležbi pri električnem kongresu v Me-ranu. Dnevni red tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano službo ravnatelja mestne hranilnice; 2. o prošnji nekega uradnika mestnega magistrata za stalno upokojitev; 3. o prošnji nekega uslužbenca mestnega magistrata za vštetje nekaj izven mestne službe prebitih let v službeno dobo. Finančnega odseka poročila: 1. o prošnji nekega policijskega uslužbenca za bolniško podporo; 2. o prošnji nekega šolskega sluge za pavšal za strežnico; 3. o prošnji vdove nekega magistrat nega uslužbenca za pokojnino in posmrtno četrt. Obrtnega odseka poročila o raznih koncesijah. + Poštenje klerikalnih časopisov. V Mariboru izhajajoča »Straža«, ki prisega na isto moralo, kakor ljubljanski »Slovenec«, napadla je državnega poslanca dr. Ploja, češ, da je dal voliti sebe predsednikom »Zveze južnih Slovanov«, predno je dr. Ivčevie na Dunaj prišel. S tem očita dr. Ploju, da je proti dr. Ivčeviču nelojalno ravnal in da se je takore-koč »Zvezi južnih Slovanov« urinil za predsednika. Ker je to očitanje skozinskoz neutemeljeno, kajti dr. Ploj je bil na izrecno zahtevo nekaterih članov »Zveze južnih Slovanov« proti svoji volji izvoljen za predsednika, poslal je zvezin podpredsednik dr. Laginja »Straži« popravek, v katerem je zadevo resnici primerno pojasnil. »Straža« pa ni imela toliko poštenja, da bi bila ta popravek priobčila. Iz tega se jasno vidi, kakšni so mariborski klerikalci, katerim načelnje dr. Korošec. Lagati, to jim je obrt; da bi očitno laž popravili, pa nimajo niti volje, niti poguma. — Pripomnjeno naj še bode, da dr. Ivčevie za predsednika niti izbran ni biti mogel, ker ni bil takrat in ni tudi danes še član »Zveze južnih Slovanov.« -j- Vseh pujsov dan je bil včeraj, v nedeljo, 21. novembra 1909. Ko je klerikalizem na 57 shodih slovesno odobril škofove svinjarije in se izrekel solidarnega s tistim škofovim sistemom, ki mora slovenski narod po-svinjati. Do včerajšnjega dne se je moglo reči, da je rdeča brošura delo posameznika, od včerajšnjih manifestacij pa se to ne more več reči, od včerajšnjih shodov je vsa klerikalna stranka z vso duhovščino vred odgovorna za škofov zločin proti nravnosti. Shodi, ki so jih klerikalci včeraj odobrili, pričajo, da to kar je škof povedal v svoji rdeči brošuri je grovoril vsem klerikalcem iz srca. Po teh shodih je klerikalna stranka razkrinkana, ves klerikalizem stoji na sramotnem odru. 4- Kako sodi bivši ruski ministrski predsednik o razmerju k Avstriji? Kakor je znano je bil knez Svjatopolk - Mirskij, eden najlibe-ralnejših ministrskih predsednikov, kar jih je imela Rusija. Radi svoje svobodoumnosti je bil tudi primoran odstopiti in se vmakniti v privatno življenje. Več let je poteklo, da ni nastopil javno, sedaj pa je priobčil v »Peter burških Vjedomostih« članek, ki je vzbudil v političnih in diplomatskih krogih veliko senzacijo. Knez Svjatopolk - Mirskij povdarja v tem svojem članku, da je za Rusijo neobhodno potreba, da prične vojno z Avstro - Ogrsko in Nemčijo. V tej vojni bi se naj preizkusila rusko-franeosko - angleška zveza. Za sodelovanje v vojni bi Francija dobila kot odškodnino Alzaško in Lotarin-jrijo, Anerleška pa severne dele Nemčije. Iz Češke, Moravske in Šlezije bi se oživotvorila nova neodvisna država. Nemške državice, ki jih je Prusi-ja 1. 1866. anektirala, imele bi biti obnovljene. Srbiji bi pripadla Bosna in Hercegovina ter vsi srbski, hrvatski in slovenski deli avstro - ogrske države. Iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Banata, Bačke, Hrvatske in Slavonije, Dalmacije, Istre in iz vseh slovenskih pokrajin se ima osnovati novo samostojno jugoslovansko kraljestvo. Galicija, Bukovina in Poznanjsko imajo pripasti Rusiji .— Ta članek kneza Svjatopolka - Mir-skega, ki je igral še pred leti vodilno vlogo v Rusiji, je povzročil, kakor smo že gori omenili, v vsi javnosti kolosalno senzacijo. Za to je hitela petrogradska brzojavna agentura nagi ašati, da s člankom kneza Svjatopolka - Mirskega vladni krogi, pred vsem pa ministrvo zunanjih del niso v prav nobeni zvezi ter da ga naravnost obsojajo. K temu dementiju pe-trogradske brzojavne agenture pa pripominjajo dobro poučeni ruski listi: Da se ruska vlada ne strinja z vsemi kneievimi nazori, o tem ni nobenega dvoma, a prav tako gotovo je tudi, da marsikatera misel, ki jo razvija knez Svjatopolk - Mirskij, ni povsem tuja ministru zunanjih del gospodu Izvoljskemu. + Is srednješolske službe. Izprašani učiteljski kandidat na tukajšnji višji realki, Alojzij Sodnik, je imenovan za suplenta na I. državni gimnaziji. + Iz ljudskošolske službe. Prov. učiteljica Amalija Sever pride na Dobrovo. Suplcntinja Ernestina Blaznik pride iz Domžal v Brezovico. Mesto na dopustu se nahajajočega učitelja Karla Perkota pride v Šmi-hel suplcntinja Marija Ribnikar. — Slovensko deželno gledališče. Jutri, v torek, se poje četrtič velika opera d' Albertova »Nižina« in sicer za par-abonente. Na lepaku je tiskovna napaka. Dramsko osobje pripravlja A. Cehovo dramo »Striček Vanja«, v kateri nastopi prvič v veliki ulogi zdravnika Mih. Lvoviča Astro-va novoangaževani igralec gosp. Karel M o t e j 1, bivši prvi igralec in režiser v Prostjejovu in Mor. Ostra-vi. Gosp. Motejl je bil angaževan namesto nekega drugega novega igralca, ki je obupal nad slovenščino ter prelomil svojo pegodbo baš pred pri-četkom izkušenj. G. Motejl je dospel v Ljubljano koncem septembra ter se je, kakor drugi češki člani, učil dva meseca našega jezika. Poslej bo nastopal v drami in opereti, ker je tudi operetni pevec ter je bil član češke opere in operete v Plznu. — Premijera opere »Hoffmannove pripovedke« se je za par dni zakasnila, ker je zaradi neke zmote na železnici dospel orkestralni materijal iz Pariza cel teden prepozno. Operno osobje pripravlja obenem Risto Savinovo izvirno opero »Lepa Vida« (besedilo po noveli Jos. Jurčiča), v kateri ima glavno ulogo ga. Nordgartova. Operetno osobje pripravlja Jarnovo »Logarjevo Kristo« in reprizo Straussovega »Valčkovega čara«. Ravnateljstvo se pogaja z go. Irmo Polakovo za večkratno gostovanje v že naštudiranih operetah. — Slovensko gledališče. Sobotna predstava »Mamzelle Nitouche« nas zanima v prvi vrsti zato, ker so nastopile skoro izključno, ali vsaj v glavnih ulogah domače, slovenske moči. Originalna in blesteča, rečemo lahko prozorna godba Hervejeve operete ter francozki duh, ki veje iz vsega dela, sta naši gledališki publiki še izza prejšnjih let v najboljšem spominu. »Mamzelle Nitouche« je vedno, kadar se znova pojavi v svoji veseli razposajenosti in kipeči mladosti pred nami, ljuba in dobrodošla prijateljica. Živi in bo živela, ker je prepolna zdravja in moči, ko že zdavna nikdo več ne bo govoril o lahkih in plitvih operetah dunajskega kalibra. Ako bi primerjal sobotno uprizoritev z ono minulih sezon, rečem samo, da se po umetniški kakovosti predstave niso dosti razlikovale. Nositeljica naslovne uloge je bila časih že tudi boljša, dasi nikakor ne mislim podcenjevati lepih zmožnosti gdč. Thalerjeve, ki je nastopila v tej ulogi. Vsekakor je njen nastop najbolj zanimal in tudi opravičil nade, ki jih stavimo vanjo. Njen glas je nekako rezek in mestoma mogoče nekoliko šibek, a drugje zopet se dvigne do čiste lepote. V splošnem je njen nastop ugajal in zadovoljeval, in kar bi hoteli, bi bilo nekoliko več temperamenta, s katerim naj poživi svojo igro. — G. Povhe je bil Celc-stin, in tudi v njegovi, sicer dobri igri bi želeli več temperamenta in operetnega tona. Dobra je bila ga. Bukšekova, ravnotako gospodje Bukšek, Iličič, Bohnslav. Njegov, pač nekoliko neestetski nastop je vzbujal j smeh; ali to bi umetniku ne smel biti cilj. Njegovo petje — napravil je iz slabosti krepost — je bilo zelo dov-tipno. Tudi vsi ostali so ugajali. — V nedeljo popoldne so igrali sedmič »Dolarsko prenceso« v razprodanem gledališču, in sicer zelo dobro. Občinstvo je bilo polno hvale. Svetovali bi, naj se vedno vsa skrb posveča popoldanskim predstavam, kakor v če- j raj; ob nedeljah se vzgajajo najširše mase za gledališče. To je nov kontingent, ki mu je treba priljubiti pozor-nico. — Zvečer so igrali Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Ta meščanska žalo igra je tretji njegov proizvod, iz dobe mladostnega viharja in stremljenja. Igro je napisal iz srda zoper to, da vse, kar je visokega in plemenitega, podleže na tem popačenem svetu nizkosti in zlobi. V »Ko-varstvu in ljubezni« se zlasti zavrže-nost z vsemi pregrehami obloženega dvornega življenja stavi v oster kontrast k malo izobraženemu, ali krepostnemu meščanskemu stanu, ki ga despotska samovolja gazi z nogami. V takih razmerah, kjer se je o meščanskem stanu govorilo kot o »meščanski kanalji«, je veljal zakon ple-menitaša z meščansko kot skozinskoz nečasten. Nad to okuženo okolico se dvigne Ferdinand* sin vsemogočnega prezidenta pL Walterja. ki se nafta pokoriti očetovi volji, da bi podal roko knezovi priležnici, temveč podari srce godce vi hčeri, Lujizi. Vsled raznih spletk podleže Ferdi-nad zlobi, čista ljubezen umrje, zločinci zapadejo kazni. Ta igra obsega kot vsa Schillerjeva dela iz njegove viharne dobe marsikaj pretiranega in nenaravnega, vkljub temu se srečamo z nekaterimi postavami, v katerih je pesnik zapustil idealni svet svojih sanj in posegel v resnično življenje. Tako je Luiza prvi ženski značaj, ki se je pesniku posrečil. Najboljši karakter pa je v vsej igri stari godec Miller, vrl, odkrit, pošten mož, ki se noče plaziti pred močjo in ki se s svojo družino po krivici pogubi. — Na našem odru so ^jo dali — brez hvalisanja — zelo dobro. V ulogi Kalba je g. Povhe pokazal, da je umetnik. Luizo je igrala gdč. Win-trova z naivno, v srce segajočo pri-prostostjo, gdč. Kandlerjeva je bila visoka svetska dama, plemenite no-trajnosti. Uloge te vrste najbolj pri-jajo njenemu talentu. Zelo so ugajali ga. Bukšekova, g. Danilo, g. Nučič, g. Bukšek, g. Skrbinšek in g. Grom, ki je pokazal s svojo ulogo, da je zmožen tudi kaj večjega. — Na ljubljanski realki uči neki profesor Puschnigg (!), ki še v šoli ne more krotiti svojega nemškega šovinizma. Da agitira v višjih razredih za obisk nemškega gledališča, tega mu niti ne zamerimo. A vsaj žaliti in provicirati se naj odvadi. Tako je dal dijakom 4. razreda nalogo, naj popišejo sprehod ob Ljubljanici ter jim precej ostro namignil, da morajo rabiti nemška imenovanja za ulice, ki sploh nimajo nemških imen, in da morajo pisati ime največjega našega pesnika po nemško, torej Preschern! Gospod Puschnigg naj bo prepričan, da takih burk ne bo več dolgo uganjal. — Gajeva slavnost na I. državni gimnaziji. Udeležnik Gajeve slav-nosti na I. državni gimnaziji nam piše: »Kakor je Vaš cenj. list že v petek poročal, so zapeli na srednješolski Gajevi slavuosti pevci pod vodstvom g. prof. dr. P. Kozine Foer-sterjevo kantabo »Slava Vodniku«; akoravno je bilo za skušnje le malo časa, so pevci zapeli to točko prav precizno, za kar gre najiskrenejša zahvala g. dr. Kozini za njegov izreden trud in požrtvovalnost.« — Izpraznjena srednješolska mesta. V zadnjih dveh mesecih do 20. novembra so bili izdani sledeči razpisi: Ravnateljsko mesto: Koper (it. uč., 30. XI.), Bmo (p., 25. XI.), Feldkirch (g., 25. XI.), Saaz (g., 15. XII.), Kromeriž (g., 30. XI.) — Verouk: Gorica (g., 30. XI., prednost imajo oni, ki so zmožni slovenskega ali laškega jezika), Pni j (r., 30. XI.) — Klasična filolocija: Mahr. Schon-berg (g., L. Gr. d., 30. XI.) — Mod. filologija: Dunaj XV. (r., Fr. E., 10. XII.) — Zgodov.-zemljepisje: Brno (I. r., 30. XI.) — Kratice in znaki kakor navadno. — »Učiteljski Tovariš« izide dne 7. januarja prihodnjega leta v slavnostni obliki v proslavo petdesetletnice svojega izhajanja. — S tem popravljamo svojo tozadevno sobotno vest. — Zabavni večer slov. trgovskega društva »Merkur«. Prireditve »Merkurja« imajo že od nekdaj dober glas v Ljubljani in zato je skoro odveč povedati, da je tudi včerajšnji zabavni večer tega društva združil v »Narodnem domu« prav distingvi-rano in mnogobrojno družbo. Večer sta izpolnila orkester »Slovenske Filharmonije«, ki je pod priznano stro-kovnjaškim vodstvom kapelnika g. V. Talicha in koncertnega mojstra gosp. Markurzija izvajal same izbrane komade in pod vodstvom g. Prelovca društveni pevski zbor, ki je za svoje, v resnici umetniške produkcije, žel obilo zaslužene pohvale. Ko je bil program izčrpan, se je razvilo v dvorani živahno plesno vrvenje, ki je trajalo pozno v noč. »Merkurju« moremo na krasno vspelem večeru le prav iskreno čestitati. — »Slovensko planinsko društvo« se razvija od leta do leta in zavzema danes prav častno mesto v zgodovini slovenske turistike. Z razvitjem društva pa rastejo nove potrebe, obstoječe v popravah in napravah, te so pa spojene z izdatnimi stroški, ki jih skoraj ni mogoče pokriti s članarino. Radi tega je skrbelo S. p. d. za vir novih dohodkov in našlo ga s pogodbo a generalnim za-stopom v Ljubljani zavarovalne dražbe »Providencija«, vsled katere je ta priznala S. p. d. posebne udobnosti. Ta pogodba je za S. p. d. radi tega izredne koristi, ker mu nudi tudi v gmotnem oziru vire gmotnih dohodkov. Družba se je dalje obvezala izgotavljati članom S. p. d. zavarovalne pogodbe proti nezgodam samo ▼ slovenskem jeziku. Denarni pri-, spevek društvu določal se bode vsako leto po visokosti zavarovalnine, katero so člani S. p. d. plačali družbi. Čimveč članov tedaj pristopi k »Pro-videaeiji«, temvečja bode vsakoletna ■**-\pora. Z ozirom na to dejstvo, upa S. p. d., da vsi člani, ki so že pri \% teremu drugemu zavodu zavarovan' proti nezgodam, to zavarovanje p preteku zavarovalne dobe opuste i se zavarujejo na novo pri glavneni zastopa »Providencija« v Ljubljani, Vsak član S. p. d., ki še ni zavarovan proti nezgodam in želi skleniti tako zavarovanje, naj to osrednjemu od. boru po dopisnici naznani. Zelo vai no je, da se oglasi pošiljajo osrednja mu odboru in ne družbi »Providen. cija« in tudi ne zastopnikom te dmj, be. Člani, ki se bodo potom osrednjo, ga odbora S. p. d. zavarovali prj »Providenciji« podprli bodo prav i& datno društvo v gmotnem oziru. »Slo. vensko plan. društvo« upa, da se od. zove jo tej prošnji vsi člani in tako 7 nova podpro v gmotnem cziru »Slov, plan. društvo«. Poročil se je v Novem mestu p G r e g o r c Jurij, sodnik v Cerknici z gdč. Marico Ž a b k a r, hčerko c kr, okrajnega gozdarja v p. Matko Malovič, znani klerikalni mizar in »Slovencev« dopisnik, je bi] pri tukajšnjem okrajnem sodišču ob. sojen na en teden zapora, ker je lahko telesno poškodoval kleparja Aau]. ča. Pritožil se je na okrožno sodišče, ki je pa prvo sodbo potrdilo. Tako «e je izkazala miroljubnost Malovičeva. ki je tako velika, da v nekatere go stilne, n. pr.; Rozmanovo sploh n? sme priti. Umrla je 8. t. m. obče znana in priljubljena gosti Iničarka Me rij;. Drenik, po domače Čefidelnovka v Bršlinu po dolgem in mučnem trpljenju. Bila je znana kot izvrstna gospodinja, dobra mati in obče znana dobra kubarica. Posebno purana in kruh je znala dobro prirediti. Lahka ji zemljica! Otrok izginil. Dne 2. novembra t. 1. je šla v Drandolu na Kočevskem dveletna Alojzija Mausar k bratu ca pašo, kamor pa n: prišla, pa tudi (lomov je do danes ni. Večdnevno iskanje je bilo brez vspeha. Alojzija Mausar ima p] a ve, do ušes segajo; e lase, modre oči, okrogel obraz zdrave barve, dobre zobe in govori le kočevski. Oblečena je bila v sivo obleko z belimi črtami, triko-srajco, bar' an-tasto spodnje krilo, bel naglavni robec in črne nogavice ter črne čižnie. Ni izključeno, da je otrok odpeljan. Kdor kaj ve o tem otroku, naj naznani okrožnemu sodišču v Novem mestu. Strreoskop Rožun v Ameriki, Letošnjo kopališko zesono si je ogle-gal stalno v Ameriki bivajoč Slovenec R ožimo v stereoskop. Ugajal mu je tako, da je hotel kupiti celo steiv-oskopno napravo. Slednjič sta se z g. Rožunom pogodila vsaj za nekatere lahko prenosljive dele in slike, ki so sedaj že na potu v Ameriko. Skupina slik obsega pred vsem Ljubljano, Kranj, Bled, Vintgar, Bohinj, Triglavsko pogorje, Kamnik in Kamniške planine, Dolenjsko in Notranjsko. — Praktični Amerikance si bo gotovo napravil lep dobiček; obenem bo njegovo razkazovanje dobra reklama za našo lepo domovino. Iz občine Knežak. Občinske volitve že dolgo rek je tičijo. Kaj je vzrok temu odlašanju ? Ali hoče mar gospod župan ostati za župana brez nove volitve do svoje smrti.' Ne pojde! Misijonarska spoved v Kneza* ku. Prijatelj in zvest pristaš napredne kmetske stranke mi je povedal naslednji dogodek, čigar popolno resničnost je pripravljen potrditi s prisego: »Ko je bil zadnjič misijou v Knežaku, šel sem tudi jaz k spovedi, kakor so tudi drugi storili. Spovedniku sem se spovedal, kakor se spodobi, in ko sem povedal vse grehe, kolikor sem jih vedel, sem prosil za pokoro in za sveto odvezo, če sem je vreden. Spovednik me na vse to vpraša: Berete kaj časopise in katere stranke ste? Jaz mu odgovorim, da sem naprednjak in pristaš kmetske stranke, in da berem časopise: »Sle-venski Narod«, »Slov. Dom« in »Edinost«, pa tudi »Slovenca« ter »Domoljuba«, ako mi ob priliki v roke prideta, ta dva zadnja pa berem le, da vem kako se lažeta. Nato pravi spovednik: »Slovenec« in »Domoljub« se smeta brez greha brati, to sta katoliška časopisa in sta dovoljena in priporočljiva za branje, a »Slovenski Narod in drugi taki časopisi* ki pišejo zoper duhovnike, ti pa so krivoverski in so prepovedani. — Na to nastane med nama prepir, da so ljudje, ki so stali v bližini spovedni-ce vse dobro slišali. Jaz sem rekel: Ce bi bili narodno-napredni časopisi krivoverski, ne bi na svitlo prišli, ker jih ima državni pravdnik v rokah! Spovednik zopet piha: »To so krivoverski časopisi, ki zatirajo duhovnike, namestnike božje, in kdor jih bere, ta ne bode nikdar videl božjega obličja! Če mi ne obljubite, da jih ne bodete več brali, vam ne dam svete odveze in vam dam listek nazaj!« — »Tega ne storim, pravim jaz, in zahtevam listek nazaj, ako nisem zaradi branja teh časopisov vreden svete odveze za vam povedane in izročene grehe!« Spovednik pomoli listek skozi mrežo, a ga hitro vzame nazaj, ter pravi: »Poboljšajte se in obljubite, da ne bodete več brali teh časopisov, a le katoliške, ki so dovoljeni, pa vam dam sveto odvezo!« — »Jaz tega ne storim in se nisem prišel z vami prepirat!« — Spoved* nik pa pravi: »Pojdite k drugemu gospodu spovedniku, mogoče da vam da sveto odvezo!« Jaz odgovorim; »Kaj je drugi gospod spovednik druge vere in ne katoliške? K takemu lahko vi gospod spovednik greste, mene pa ne bodete gonili od Judeža do Kajfeža!« Ce je tako, torej pridr-žite si sveto odvezo in k spovedi ne pridem več ter prosim listek nazaj! Spovednik zopet ponavlja: »Poboljšajte se in obljubite, da ne bodete braii krivoverskih časopisov, pač pa opustili branje istih.« Jaz odločno rečem, da tega ne storim. Zdaj mi pomoli zopet listek; jaz ga naglo zgrabim z roko, rečem: »b val jen bodi bog« ter zapustim spovednieo in spovednika. Izbral sem si sredi cerkve matere božje prostor, zmolil par očenašev na čast bogu in materi božji, se prekrižal z blagoslovljeno vodo in odšel. Bil sem tako razkačen, da me je slednji prijatelj vprašal: kaj pa vam je danes 1 Ni mi prav, sem odgovoril ter šel v gostilno in pil na spovednikovo početje ves dan. To spoved bom pomnil dokler bodem živel. Pa pravijo duhovniki in njih podrepniki, da vera pešal Saj jo sami zatirajo. Slavni Hans VTosehnagg hoče postati še bolj slaven. V Šoštanju bi se imele vršiti občinske volitve. Slovencem, ki so hoteli v reklamacij-skern roku vložiti radi namenoma površno sestavljenih imenikov več reklamacij, so se delale najrazličnejše ovire. Zadnje dni je bil občinski urad celo zaprt. Notarskemu kandidatu Kramerju se je kljub vsem oviram posrečilo, da je vložil v imenu r-lov. volileev nekaj reklamacij. To je pa Hansa \Vosebnagga popolnoma spravilo iz ravnotežja. Tekel je v pisarno notarja Kolšeka ter zahteval, da mora not. kondidat Kramer umakniti vse reklamacije, sicer se mu ne bo dobro godilo. Radi te grožnje je Kramer ovadil \Voschnagga državnemu pravdništvu. V Šoštanju se govori še o drugi, zelo zanimivi stvari. Hans Woschnagg je baje po-prrabil vse reklamaeijske akte ter se ž njimi odpeljal v Gradec, da jih tam »rešijo«. Na poti. — ne ve se, ali v Gradec ali nazaj, je pa vse akte zgubi L Zdaj se mora začeti novo volilno postopanje, ki se pa mora zaključiti tako, da ne bo vloženih ni-kakih slovenskih reklamacij. Živimo pač v veleustavni državi! Celjska mestna občina bode glasom oklepa zadnjega občinskega odbora, kakor se nam piše, na \Vokau-novih stavbiščih (Karolinška cesta) stavila novo deško ljudsko in meščansko šolo. K troškom prispeval bode nemški »Schulverein« 115.000 kron. — V bližini tega stavbišča ima okoliška občina celjska že davno kupljeno ozemlje za gradbo nove okoliške šole. a staviti je ne sme. In Tako bode res, kar smo vedno trdili, da bode mesto imelo prej tudi novo deško šolo, nego pa okolica. Slovenci smo pač povsod prava — raja! Državno pravd ni št v o v Celju toži znanega urednika »Deutsche Wacht«, dr. B a 1 o g h a , ki je pred šolo s pasjim bičem napadel meščan-skega učitelja Aistricha, radi uradnega žaljenja časti. — Učitelja Aistricha pa je deželni odbor štajer-ki suspendiral od službe. Meščanska M)la v Celju je namreč do danes deželni zavod. Župnik — krivoprisežnik. V l ro, marveč tla je nekoč svojo lastno mater tako pretepel in poškodoval, da je prišel zaradi tega v kazensko preiskavo. Letos enkrat se je lotil svoje kuharice in jo tako premikastil, da je bila vsa pobita. Zaradi tepra je bil obtožen, a dne 29. septembra oproščen, ker so kuharica in tudi priče vse ugodno izpovedale za župnika. Toda resnica je prišla kmalu na dan. Izkazalo se je. da je župnik vse priče pregovoril in zapeljal, da so pod prisego krivo pričale. V petek se je pri okrožnem sodišču v Mariboru vršila ka-zenska obravnava. Župnik Sušnik je bil zaradi zapeljevanja v krivo pri-sego obsojen na štiri mesece težke ječe, njegove žrtve pa so bile zaradi krive prisege obsojene: 641etna kuharica Ana Krnic na tri mesece, pismonoša Josip Strne pa na dva meseca. Iz zapora izpuščena znana voditelja g-oriskih Italijanov, advokat v Gorici dr. Luzzatto in veleindu-strijalec ter bivši državni poslanec L e n a s s i sta bila 20. septembra aretovana zaradi sleparij pri italijanski »Banca popolare«. V soboto sta bila izpuščena iz preiskovalnega zapora proti kavciji 120.000 kron, preiskava proti njima pa se nadaljuje. Opustitev Llovdovega arzenala. Med Llovdovo družbo in vlado se vrše že dlje časa pogajanja glede prodaje zemljišča, na katerem stoji Lloydov arsenal. Baje vlada premestiti arzena! v Istro ali ▼ TriiČ. Trzačaai so se storirli potrebne korake, da ostane arsenal v bližini Trsta. Strašna smrt. Kristina Ersetič v Kožbani na Goriškem je zadremala pri ognjišču. Vnela se ji je obleka, da je bila v trenutku vsa v ognju. Umrla je v groznih bolečinah. Nesreča na Južnem kolodvora v Gorici. Pretekli petek je prišel pre-mikač Franc Batič iz Vrtojbe vsled neprevidnosti pod lokomotivo, ki mu je odtrgala obe nogi; razen tega se je močno pobil na glavi. Tržaški Llovdov arsenal prodan t Z Dunaja so prišle od kompetentne strani vesti, da se je vlada že pogodi-la z lastniki Llovdovega arsenala v svrbo nakupa, ker rabi dotični prostor za novo trgovnisko luko pri Sv. Andreju. — Llovdov arsenal, da bi se premestil v Tržič (Monfalcone), a pregledal bi se tudi prostor v Žavlah in Miljah za eventualno namestitev arsenala le tam. — Ta vest je vzbudila vseh tržaških krogih posebno še med delavstvom — veliko senzacijo. — V Llovdovem arsenalu je namreč uslužbenih več tisoč delavcev. — Od strani trgovske zbornice in mestnega magistrata so se že sklenili potrebni koraki, da bi se preprečilo premestitev v Tržič, temveč, ako že svet kjer stoji arsenal vlada na vsak način imeti mora, da se arsenal namesti v Žavlah ali pa vsaj onkraj miljskega zaliva, da bo na ta način v zvezi in bližini Trsta, — Tudi na slovenski strani vlada prledc vprašanja Llovdovega arsenala veliko zanimanja, radi česar je sklicala Narodna delavska organizacija za četrtek javen shod v veliki dvorani »Narodnega doma«, na katerem bodo Slovenci glede tega vprašanja zavzeli svoje stališče. — Vse k ako je vprašanje Llovdovega arsenala za Trst zelo važno. Veliko Gajevo slavnost priredi hrvatsko akademično društvo »Zvonimir« na Dunaju s sodelovanjem vseh slovanskih akademienih društev. Dan slavnosti še ni določen. Jugoslovanska akad. društva pod enim krovom. Po iniciativi srbskega akad. društva »Zore« se je osnoval na Dunaju odbor, ki se bo trudil, da stopijo vsa dunajska jugoslovanska akademična društva v čim najtesnejšo zvezo in si uajmejo skupne društvene prostore. C. in kr. podčastniki v Herceg- Bosni. Da se spozna značaj teh ljudi, prinašamo iz njihovega glasila »Zeit-^ehrift fur Militaranwarter« nekatere odstavke s potrebnimi pripombami. — Bosna in Hercegovina sta se priklopili monarhiji. Izobešanje turške zastave se kaznuje kot veleizdaja. Navaden človek sicer to teško razume in civilist bo teško postal avstro-ogrski patrijot. Toda mi c. in kr.vojaki kažemo prav lahko isti prijazni obraz i Bienerthu i Wekerlu, četudi se medsebojno rujeta. Mi napravimo isti poklon i zetu zadnjega viteza »Terezijinega reda i sinu puntarja.« — S temi besedami so se poelčastniki kaj lepo vpeljali. To je jako lepo za ta del naše armade. Recimo pa, da bi ta zet viteza Terezije-vega reda in ta puntarjev sin potegnila sablje, pa bi začela biti, kateremu bi ti, po lastnih besedah obema borečima se junakoma enako udani podčastniki delali prijazne obraze in udane poklone t — »Mi c. in kr. vojaki«, piše dalje omenjeni listič,»smo edino pravi predstavitelji monarhije. Mi nismo Bosne okupirali, kakor se pomotoma trdi, marveč smo si jo podvrgli. Mi smo jo prvi upravljali in iz častnikov ter podčastnikov so postali najboljši deželni uradniki.« — To je itak ob sebi umevno. Nihče jim ne more kratiti njihovih zaslug pač pa mora vsakdo priznati, da je vsak militarist — nadčlovek. Dalje piše: »Gospodje v »Johannesgasse« in na »Seilerstatte« se napihujejo, kakor da bi oni imeli kake zasluge za Bosno, toda vse zasluge so naše. Hvaležnosti za to seveda ne žanjemo nikake. Dosluženi podčastniki dobe v Bosni in Hercegovini zelo redko kako deželno službo. Službe pri davkarijah se oddajajo malo zanesljivim domačinom, ravno tako pisarniške službe pri političnih in sodnih uradih. Tudi vlada v Sarajevu imenuje za kanceliste skoro vedno samo diur-niste. O zmožnosti teh ljudi, ki so iz ci vilostov postali pisarniški uradniki, vedo mnogo povedati okrajni predstojniki. Tudi o njihovi zanesljivosti bi se lahko zapela pesmica. Mnogo teh gospodov je bolj udanih »Srbski riječi« nego svojemu predstojniku. Vse manipulacijske službe pri deželni vladi, pri glavarstvih, pri sodiščih, pri davkarijah in vse službe cestnih mojstrov bi se morale oddati dosluženim vojakom (Opomba: torej tujcem!), ki so zmožni bosanskega jezika (Opomba: ali pa tudi ne!). — Ako bi se ugovarjalo, da so te službe določene za domačine, potem bodi povedano, da tudi mi lahko postanemo Bosanci. — Da bi bili skromni ti po denuncijanstvu dišeči liudie. tem se jim pa« ne more očita- ti. Gospodje govore tudi o bosanskem jesiku. Kar smo bili do danes mnenja, da se govori v Bosni in Hercegovini srbo - hrvatski jezik, naj nas gospodje podčastniki v prihodnjem svojem listu pouče, kakšen je njihov bo-, sanski ješik. Da bi ti gospodje rade-volje postali Bosanci, o tem smo prepričani, prepričani pa smo tudi, da bi ti Bosanci oelo hoteli ustanoviti stranko Bosancev ali bosansko stranko, s katero bi imela Dunaj in Budimpešta največje veselje. Srbo-hrvatski narod v Merceg-Bosni vidi od kod mu preti nevarnost, naj bo torej vedno na braniku, da ohrani zemljo svojih pradedov svojim potomcem. Zopet tat koles aretovan. Včeraj popoldne je videl policijski stražnik pri prelazu Dunajske ceste stati pri stojnici, kjer prodajajo slaščice, nekega 161etnega fanta, ki je imel poleg sebe kolo, katero je bilo ukradeno 7. t. m. podobarju Petru Veitu iz Sto-ba v Latermanoveiti drevoredu. Ko se je stražnik fantu približal, je ta pobegnil proti kolodvoru s kolesom. Na to je vrge kolo proč. Stražnik ga je tam dohitel in aretoval. Tat je slikarski vajenec Fran Gruin, rodom iz Orl. Oddali so ga deželnemu sodišču. Vlom v prodajalno. V petek ponoči je bilo vlomljeno v špecerijsko trgovino Ivana Gerjol iz Most. Tatovi so vdrli kuhinjska vrata, od tam pa zvrtali ključavnico pri vratih, ki držijo v prodajalno, toda niso mogli priti do blaga. Izpili so v kuhinji nekaj steklenic vina in pojedli 1 kg prašičevega mesa in več kosov kruha. O tatovih ni nobenega sledu. Sam sebe. Ko je prišel v soboto zvečer v neko gostilno na Dunajski cesti delavec Anton H., se je začetkoma prav dostojno obnašal. Ko mu je pa prišlo vino pod »kapo«, jc postajal vedno sirovejši ter se jel prepirati z gosti, vsled česar so ga hoteli postaviti pod kap. Temu se je pa H. odločno uprl ter začel rogoviliti z odprtim nožem. Pri vsi svoji nerodnosti pa ni storil nikomur nič, marveč se je na desni roki sam obrezah Zagledavši kri, je postal miren in jo odkurilsam iz gostilne. Sam se je javil.V začetku meseca je pri tvrdki Viljema Treota pisarniški sluga Jakob Rode, rojen 1870 v Zaborštu, okraj Kamnik, poneveril 800 K in pobegnil. V soboto zjutraj pa je Rode prišel v Ljubljano in Šel sani v zapore c. kr. deželnega sodišča. Rode ni imel niti vinarja več in se izgovarja, da je denar izgubil. Ker pa jc imel novo obleko, je denar le zapravil in postal skesan grešnik. Češka delniška pivovarna v Bud-jejovicah je na svojem občnem zboru sklenila darovati od Čistega dobička ogromno vsoto 42.920 kron v dobrodelne narodne svrhe. Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 7. do 13. novembra t. 1. Rodilo se je 14 otrok. Umrlo je 21 oseb in sicer: 1 za legarjem, 2 za jetiko, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode in 16 za različnimi drugimi boleznimi. Ogenj. Danes zjutraj je začel goreti na Ilovici železniški voz, katerega je bil za domačo vporabo kupil posestnik Martin Mahle. Čuvaj na Gradu je o tem obvestil gasilno društvo, katerega oddelek se je takoj odpravil na lice mesta. Nevaren strel. V soboto dopoldne je nekdo s flobrt-puško ustrelil na Prulah. Krogljica je sfrčala na Trnovski pristan v okno postreščka Jožefa Tomšiča, kateri je bil takrat v sobi in ga zadela v desno roko. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 22 Macedoncev in Hrvatov, 19 Kočevarjev se je odpeljalo pa na Dunaj. Izgubljeno in najdeno. Neka dama je izgubila tri bankovce po 50 K. — Ana Svigljeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 28 K denarja. — Zasebnica ga. Zofija Mulejeva je izgubila zlato zapestnico. — Gdč. Franja Ambrožičeva je izgubila denarnico z 29 K. — Učenec obrtne šole Ivan Podkrajšek je našel škatljico z risalnim orodjem. Bazne stoni • Poskusen! atentati s sastrup-Ijenjem. Na Dunaju se je zgodil slučaj, ki je vzbudil velikansko senzacijo, slučaj, ki je bil rafinirano uprizorjen in je tudi zahteval eno človeško žrtev. Te dni je dobilo več oficirjev generalnega štaba pošiljat-ve, ki so izgledale, kakor da jih je poslal kak trgovec. Kot odpošiljatelj je bil imenovan CharlesFrancis. V hektografiranem pismu je bilo povedano, da se pošilja prejemniku priloženo poskušnjo preparata, ki povzdigne moško moč za tista dejanja, ki jih je ljubljanski škof v svojih svinjskih bukvicah tako natančno popisal. Rečenim pismom je bil priložen v oblete savit prašek. 361etni stotnik generalnega štaba, Rihard Mader, je poslani mn prašek zaviil in po strašnih belečinah umrl. Ostali oficirji, o katerih se doslej ve, da jim je bil poslan tak prašek cijankalija. 1 X niso praška zavžili. Naravno je, da je ves Dunaj zatrepetal, čuvši na kak grozen način je neznan človek hotel umoriti celo vrsto oficirjev. Doslej nima policija nobene slutnje, kdo da je storilec. Ime, pod katerim je bil poslan strup, * je seveda napačno. — Obča sodba je, da je moral biti kak oficir tisti človek, ki je uprizoril ta grozni atentat. Kdo naj bi imel interes zastrupiti celo vrsto oficirjev, ki niso med seboj v nobeni drugi kakov v službeni zvezi t Čisto gotovo samo kak človek istega stanu. Zelo značilno je, da je bil strup poslan samo oficirjem generalnega štaba in ne drugim. Kar po sebi se usiljuje misel, da je poslal strup kak oficir, ki je v tekmovanju za mesto v generalnemu štabu zaostal in si je hotel z zastrupljenjein svojih srečnejših tovarišev odpreti karijero. * Ponarejeni bankovci. Pred dunajsko poroto stoji te dni medicinec Ladislav Hosck in njegova prijateljica in morda tudi ljubica, gospodična Kurzova zaradi ponarejanja bankovcev. Hošek je na nekem izletu na Podonavju našel več ljudi, ki so bili oboleli za malarijo in zvedel je od bolnikov, da je v teh krajih malarija domačinka. Začel je preiskovati to bolezen in posrečilo se mu je, da je našel bacil malarije, kar potrjuje dunajska klinika. Nabral je obširni statistični materijal, ki pa mu jc bil ukraden in spustil se je vnovič v delo. Ker pa je samo študiral in ni imel dovolj finančnih sredstev je padel v bedo. Podpore ni dobil nobene in taka si je hotel pomagati s ponarejenimi bankovci. Porotniki so zanikali vprašanje glede krivde Hoška in tra-tikantinje Kurzove, akoravno sta oba dejanje priznala. Ta izid je bil jasen že med obravnavo, kajti dognalo se je, da je obtoženec v resnici mnogo stpril na polju raziskovanja malarije. Zdravil je bolnike zastonj in vsled tega zabredel v finančne stiske. Porotniki so bili mnenja, da ne smejo uničiti njegovega plodonos-nega delovanja s tem, da ga obsodijo. Izrek porotnikov je izzval v avditoriju navdušeno odobravanje. Oba obtoženca so takoj izpustili. Razsodba je najhujša obtožba indolence dunajskih znanstvenih krogov. Književnost — »Slovenski Pravnik«. Št. 11. ima sledečo vsebino: 1. H. Sturm: »Judicium reseindens, judicium rescissorium«. (Konec prih.). 2. Štefan Lapajne: Važne odločbe upravnega sodišča od 1. 1876. do 1. 1906. XVIII. Šolske zadeve. 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Polnoletna hči, ki jc pomagala svojemu očetu pri gospodarstvu ie vsled njegovih obljub, da jo za bodočnost gmotno preskrbi, ima, ako oče ne drži obljube, pravico do primerne mezde za opravljena dela (§-a 1152, 1435 obč. drž. zak.). — O znakih družabne pogodbe (§ 1175 obč. drž. zak.). b) Na podlagi odločbe c. kr. državnega sodišča, s katero se je v negativnem kompeteiičnem sporu med sodnimi in upravnimi oblastvi izrekla,dasozarazsojo dotične pravne stvari pristojna redna sodišča, je pravdno postopanje, ki je teklo pri rednem sodišču, predno se je bilo izreklo nepristojnim, nadaljevati, ne da bi bilo za to treba nove tožbe. — Sklep pravdnega sodišča, s katerim se je bilo izreklo, da je pravdna pot nedopustna radi absolutne nepristojnosti ter da se prednje postopanje razveljavlja radi ničnosti, docim se je tožniku naložilo povračilo pravdnih stroškov, smatrati je vsled navedene odločbe državnega sodišča razveljavljenim ne le glede izreka o nepristojnosti in ničnosti postopanja, ampak tudi glede izreka o stroških. — Ustavitev izvršbe, dovoljene na podlagi takega sklepa v izterianje prisojenih stroškov more zavezanec, sklicuje se na odločbo državnega sodišča, predlagati v zmislu §-a 39. št. 1 izvrš. r. c) Stalnost službenega razmerja je presojati od slučaja do slučaja po subjektivnih in objektivnih znakih. Notarskega kandidata je navadno smatrati stalno nameščenim, d) Varstveno sodišče odloči lahko proti predlogom varuha, ali zadostuje po nezakonskem očetu ponuja-no preživilo ali pa naj se nezakonskega očeta toži« 4. Razne vesti. — Le proces d' A gram et P opl« nion europeenne. Pariš 1909. Philip-pe Renouard, me des Saints - Peres 19. Ta resumč vel izda jniškega procesa v Zagrebu je namenjen najširšim političnim krogom evropskim. Knjiga navaja predvsem senzacijonalne Članke, ki so jih o tem nezaslišanem procesu priobčili pravniki, profesorji, politiki in pisatelji različnih narodnosti« aami možje svetovne veljave. Vsi ti članki so en izraz ogorčenja nad justico, en protest zoper storjeno nasilstvo. Poleg- teh Člankov obsega knjiga poročilo o teku procesa samega in karakteristiko zagrebških tiskovnih razmer. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo t »Narodni knjigarni« v LJubljani, Fieiainevn nMea it T. Telefonsko to brzojavni pomni Baron Bienerth* Dunaj, 22. novembra. Cesar je včeraj sprejel v posebni avdijenci ministrskega predsednika barona Bienertha. »Neue Freie Presse« javlja, da bo baron Bienerth podal v prihodnji seji klubovih načelnikov ali pa v parlamentu samem važno programatično izjavo o stališču vlade. Malorusi ne odnehajo« Dunaj, 22. novembra, Maloruski poslanci so sklenili, da ne le ne umaknejo svojih dosedaj vloženih nujnih predlogov, marveč da bodo celo uložili nove. Proti preosnovi ministrstva. Praga, 22. novembra. Vsenemški poslanec dr. Stranskv je imel včeraj shod v Mostu. Na shodu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zborovalci izrekajo proti rekonstrukciji Biener-thovega kabineta in proti vsaki koncesiji »Slovanski Enoti«. Otrovalni poskus. Dunaj, 22. novembra. Dosedanje poizvedbe so dognale, da so dobili strupene pilule tisti generalni štabni častniki na Dunaju, ki so bili kot nadporočniki poklicani v generalni štab in ki so bili meseca novembra imenovani za stotnike. Teh je 10. Dunaj, 22. novembra. Policija je pešiljalcem strupenih kroglic že na »ledu. V rokah ima obsežen material, ki ga bo takoj objavila, čim si bo za-sigurala aretacije storilcev. Nesreča na železnici. Dunaj, 22. novembra. V bližini Sv. Hipolita je vlak presenetil na progi zaposlene delavec in jih povozil. Bilo jih je 15. Izmed teb jih je mrtvih 8, težko poškodovani pa so 3. Mrtveci so strahovito razmesarjeni. Med mrtvimi je rudi delovodja Peter-mann. Dunaj, 22. novembra. V javnosti p>ovzroča splošno začudenje dejstvo, da priobčujejo dunajski isti dolge članke o poskušenein zastrupljenju štabnih častnikov, dočim jedva omenjajo strašno železniško nesrečo pri Sv. Hipolitu. Da se stvar razume, je treba vedeti,da so bili povoženi delavci Hrvati. Shod poslancev »Poljske ljudske stranke«. Krakov, 22. novembra. Državm in deželni poslanci »Poljske ljudske stranke« so imeli včeraj tu shod, ki je trajal do 8. zvečer. Predsedoval je poslance Jan Stapin^ki. Sprejeli so resolucijo, v kateri se konstatuje: 1. da so razmere v parlamentarni večini in v vladi ne vzdrži ji ve; 2. da morajo biti v ministrstvu zastopani tudi Čehi in Jugoslovani; 3. da je treba obžalovati, da pomaga »Poljski klub« s svojim neodločnim postopanjem vzdrževati sedanji vladni sistem; 4. da morajo poljski ministri takoj deraisionirati, ako bi baron Bienerth hotel vladati s pomočjo § 11.; 5. da naj »Poljska ljudska stranka« dosledno nadaljuje svojo dosedanjo politiko in 6. da naj skliče splošni stranknrski shod, ako bi se izkazalo za potrebno, da bi svojo taktiko spremenila. Shod je sprejel s Češkega mnogo brzojavnih pozdravov. Cesar revolucionarju Kossuthu. Budimpešta, 22. novembra, »Pester Llovd« javlja, da bo cesar dal >oložiti na rakev revolucionarja Laja Kossutha palmino vejo ob priliki \njenega prevoza v mavzolej. BolgarskPkralj zopet na potovanju. Belgrad, 22. novembra. Včeraj se je peljal preko Belgrada bolgarski kralj Ferdinand na potu v Ebental. Na njegovo izrecno željo je izostal vsak oficialni pozdrav na kolodvoru. Poskusen atentat na Rotschildat Berolin, 22. novembra. Na baron Alberta Rotsehilda, ki biva sedaj na svoji graščini v Šleziji, so neznanci poskusili izvršiti atentat. Dobil je več grozilnih pisem, v katerem se je od njega zahtevalo, naj pošlje na gotovo mesto 25.000 mark. Včeraj je izročil Rotschildovemu učitelju livri-ran strežaj pismo. Ko ga je le-ta vzel v roke, je pismo eksplodiralo. Splošno se sodi, da je bilo pismo namenjeno baronu. Rudniška nesreča v Ameriki. London, 22. novembra. Izmed de* lavcev, ki so bili podsuti v rudokopu v Cherrvju, so jih včeraj žive rešili 78. Bešenci izjavljajo, da so se ves teden, ko so bili pokopani pod zemljo, preživljali s tobakom za čikanje, ki so ga imeli pri sebi, in da je izmed ostalih podsutih še najmanj 150 živih. Žili v Budimpešti. Dne 22. novembra 1900. Tormln. Plenic« za april 1910 za 50 kg K 1398 Pšenica , oktober . si 90 kg K 11*73 Rt . april „ ss 90 kg K 10-11 Koruza • maj m zs 90 kg K 6*70 Oves , april » ss 90 kg K 79B Efekti«. 9 via. Umrli so v Ljubljani: Dne 18. novembra: Helena Eržen, lampl-stova vdova, 75 let. Ulice na Grad 3. — Her-mina Colloretto, rač. ravnatelja žena, 68 tet, Bleiweisova cesta 22. — Marija Cizerle, gostija, 83 let, Radeckega cesta 11. Dne 19. novembra: Alojzij Rihar, hlapec, 39 let. Radeckega ecsta 11. Jera Petelin, po-stiljonova žena, 50 let, Križevniška ulica 9. V aotsltil u o I d i c 1: Dne 13. novembra: Josip Praznik, posestnik, 26 let. Dne 14. novembra: Fran Žero\nik, kajžar-iev sin, 13 let. — Alojzij Čeme, delavec, 34 let. Meteorologlčno poročilo. Višina sad norirn S»G 2. Srednji zračni tlak 736-0 mm. • 3 «3 <_> hI K £ ©pazo- c vanja v ,„ _ _ c ■ v mm k- ,3 mftra e •« Vetrovi Kcbo 20 2 pop 1 733 5 „ 9. z v i 735 1 10 si. jvzhcd pol.obhč. 0 0 a del. jasno 21. 7. zj. j 7286 —1 5 s!, jzahod jasno „ 2. pop. 725" » 9. zv. 721S 12 si. jvzhod sneg 03 si. sever del. jasno 12.; 7. zj. 7225 11 brezvetr. oblačno Srednja predvčerajšnja temperatura 0 2 , norm 2 6 in včerajšnja 00, norm 24. Padavina v 24 urah o 4 mm in 1*4 mm. Stenografa (stengrafisfinjo) sprejme take? c. kr. notar L KG OS J v Postojni, ki za n ura do vati pi hodnji teden v hiš gospe Cclerincve. 43 9 Ponudbe z naznanilom zahteve plače naravnost. Kolika nmrtorna tu al1 dve majhni, s posebnim vfco- doni v L naUstropjd ai> v 11 ez/amnu, v >r^in me-ta, S3 1153 tehoj za kupčijslu Iskal. 4230 P(»nu ibe 7 naveibo cene pod „Važna firma" na upravništvo »Slo venskega Naroda«. Vinarska ii ppflann shp 1 tata aa Gsilei —— ima naprodaj — mnogo tisoč hektolitrov 4139 med tem tudi nekaj sladkega a la |SprOSek3r"i Na zahtevo se ^OJljejo vzorci. ostojnosti Sestavil konces. učitelj plesa. Cena 70 vis, 3 pošto 80 vin. Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori človeka, treba se je tudi obnašati, kakor je navada med olikanimi ljudmi. Iz knjige „0 dostojnosti" posname lahko vsakdo polrebnih naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja. Knjiga se dobiva v ,.N£?q&£! fenfigarni" v Ljubljani, Prešernova uiica št- 7. • v umetni in trg. vrtnar Ijubljana, Kolezijske nI. 16 se priporoča za nasadltev vrtov, parkov In balkenov. — Velika izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrinio, prezimujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifere, cvetlice za okna In balkone. Izvršuje šopke, vence in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno ln po solJLunib cenah. 1542 Trgovina i m\bm iti Naročila na deželo hitro in vestno. Srčen pozdrav tem potom vsem prijateljem ln znan cem loškega okraja, od katerih se nisva mogla osebno posloviti vsled nagle preselitve zaradi pret< č £a snega. Notar Koge] In soproga ▼ POStOJnl, 4318 11 Steckenpfem lilijno-mlečno milo JCajboljSe milo za kože fai proti pegam! Dobiva se povsod! I 954 A I 414/1/21 s prastarima đnž V r. iffa4rl rr<*;. no Hn^ 3. iun:ia 1909 v LinMiani *amrlpm ValCTt- ilrsi EgM:-;i Vr!23ironf higneara po5C3!nikn, Poljanska cesta št. 70 vi iu :>e L> ,at? ral raili in sir: a) njiva s hišo 79 Poljanska cesta, iloga št. 189 kat. obč. Pol os I • < 1 rdmrsi ) njiva in travnik na „hauptntanci11 poleg grabna iz Ješčs in ob Dolenjski cesti (paic -t. 611/1^0 njiv,,, (>ii 121 trav uik, 2j4 l travnik, 224/2 travnik) v^e pod uK.-gj št. 8c>7 kat. obć. Karlovsko piedm sir, c) b3r>Štj pare. 312 kat. obč. R»?dnik fiao 23. aorombra 13Q% o5 10. uri dopoldne na ttczs reiesia in -w nainr^i v hiši št. 73 Poljanska ce3ta in uoum p • na travnikih in v borštu v Rudniku. Dribem poboji so v pi aro* podpisa i< *?a soantga komisarja na vpoglrd. V Ljubljani, dne 20 novembra 1909 Janez Plantasi. c. kr. nour kot sodni komisar. Gospodična ahsolventinja trg. tečaja, z l^po pisavo ter vešča tudi strojepisja, teli službe v kaki pisarni ali konrv tomu. 4259 Ponudbe pod „Trajna služba 301" upravn. »S'o v Naroda«. Sprejmejo se za Šivanje zavrataic (kravat). Zglamrj 9- je na Pri V OSU Štev. 3 V Ljubil Sni. 4288 i Meso! Meso! Vsak dan sveže klanje. Poštni zavoj s 10 funti prve vrste debelega govejega ali telečjega mesa od stegna zadnji del. Za B 3*60 franko po povzetju pošilja Chr. Mager Skalat 99, (Avstrijsko). 431G Gospodična čez 20 let stara, resna, iz fiae hiše, s slovenskim maternim jezikom, ki popolnoma obvlada nemščino, z najmanj 2 Wno praVso. pisarka na. stroj, se ižce za takojšnji nastop tukaj. Plamene pvjnu ib^ /. i jnčevan o slu^horamu pod „ZagctovZjcna bodočnost11 na uprav mstvo »S.o venskega Naroda« 4281 Podpisano županstvo razpisuje službo mestnega redarja z mesečno plače 70 K postim sanovanjem in kurjavo z nastopom siužbe L Januarja 1920. Prednost irna;o prositelji samskega sranu, ki ?o v tej služoi že i/.vežbani. Lastnoročno pisane prošnje z izpnčevaioni o dosedanjem službovanju in vedenju je vlož ti pri županstvu dO ffl. J*GSS23Sfel,a t 1. Mestno županstvo Kamnik na Kranjskem dne 21. novembra 1909. 431* Št. 8703/V. u. 431, C. kr avstniske državne železnice 2<*3$če§* iz *oz ^ga reda. Odhod U LJnbijaae (Jut. tel.) '•©3 »iutraj. Osebni vlak v smeri: TrfiČ, Jesenice, Trbtž, Beljak, jui žel., Gorico, drž- žel., Trat, c. kr. dri. £el., Beljak (čei Podroščco), Celovec. '•£5 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Ruriolfovo, Strs^io-Toplice, Kočevje. i«20 dopoldne. Osebni vlak v smeri: |ese-g ee, Beljak, (čei Podreićicoj, Celovec, Prago, ora^dane, Berlin !*4>0 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, psi. žel, Gorico, dri žel . Trst. c. kr. drž iel., Beljak, (če« Podr. Šč co), Celovec I 32 popoldne Osebni vlak v smeri: Gro-*uplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 8*28 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jesemce, Trbiž, Beljak, jul Žei., Gorico, drž. iel, Trst, c kr drl iel.. Beljak, (čet Podrožico), Celovec S"23 zvečer. Osebni vlak v smeri" Tržič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čet Podroščico), Celovec, Pr»go, Drai-Jane, Berhn *f*40 zvoeer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudoliovo, Straža-Toplice, Kočevje. 13 pinoSl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Tr'oii, Beljafe, ju£. žei., Gor;co, drž. žel.. Trat, c. kr. drž žei.. Beljak, juž. Iel., (čei Podrt co) Prago, Dr&idace, Ber in, 5dho4 li Lnbi|»ae (drla vse teletnlee)! 7"2 $ zjut a]: Osebni vlak v Kamnik. I 05 popoldne: Osebni vlak v Kamnik. <-\0 zveoer: Osebni vlak v Kamnik. H kr državt!o-ž?lftsrJ3ko Prthod ▼ L{nbl)ano (intno ieleislco 7a:2 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Dr.tidai Prage, Beljaka, juž. iel, Trbiža, Jesenic Gorice, Trsta, Tržiča. Sa02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Strai> Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 11*23 dopoldne: Osebni vlak iz Berlin? Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž. žcl čez Podre šč co in Trbii, Gorice, diž. Iel. Jesenic, Trtica 2*89 popo dno: Osebni vlak iz Kočevja Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4- M9 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, joi iel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre žico), Gorice, dri. iel.. Trata c. kr. drl iel., Jesenic, Tržiča. C49 zvečer: Osebni vlak iz Berlina, Drai d>n, Prage, Celovca, Beljaka, (čez P odro šč co), Jesenic 5- 42 z**e6er: Osebni vlak iz Beljaka, jui iel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podre Ščieo), Trsta, e. kr. drž. iel., Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. 9"07 z veder: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 1I-08 ponoći: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka ićez Podroščico), Trsta, c kr. dri Iel, Gorice, dri. žel.. Jesenic. Prihod v Ljubljano (drtmvno ialezaioo) 6*46 zjurrai: Osebni vlak iz Kamnika. lO'56 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika 6- 10 zvečer: Osebni vlak iz Kamnika. Čast prihoda in odhoda so navedeni v srednja evropejskem Času. rsvnatelistvo v Trstu Mladeniči, ki so rojeni leta 1891 stopijo s 1. januarjem 1910 v črno« vojno dolžnost. Tem se je k zabcležbi 7g1a?it» v mrasut-n.jm)3.486»k.*££3*1 S^aBSSS ) Po velikosti draga, vzajemna zavarovalnica naše države j _ -{Dovoljuje iz čistega dobička izdatno I Zlasti je ugodno zavarovanje na ■ doživetje in smrt z manjkajočimi se I vplačili. I cl aleraMkeMtaroane) daje i Gama zastmtii i imat r^ttr«« i asnsUk iliol m. 12. podporo v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t o Pustoslemiek lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« J3 37