POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO XXXV^gTEVILKA 44, 29. OKTO KNJIŽNIC#1*1®^® 004, CENA 289,00 SIT KMJm "9 1 a CEL.Je tra1^ <*Lje 3000 Mowem § ŠTEVILKA 1 na Dr. DUŠAN PLUT Želim opozoriti na nevarnost, da lahko državni centralizem nado- VINKO SLAPNIK Bistveno je, da ljudje sedaj verjamejo, da je mogoče Macesnikov plaz ustaviti Mi muk© Zaposlimo vaš denar. Samo dobro naložen denar lahko dobro dela za vas. S pomočjo naših svetovalcev lahko svoje premoženje na enem mestu učinkovito naložite in razporedite v klasično varčevanje in depozite, varčevanje in naložbe z življenjskim zavarovanjem in v vzajemne sklade. Klasična varčevanja in depoziti Izbirate lahko med različnimi oblikami klasičnih bančnih varčevanj in depozitov, za različna časovna obdobja, v domači in tuji valuti. Bančno zavarovalništvo Izbirate lahko med varčevanjem in različnimi naložbami denarja, ki imajo vključeno življenjsko zavarovanje. Odločite se lahko za postopno varčevanje ali enkratni polog prihrankov in poljubno izberete zavarovalno kritje. Naložbe v vzajemne sklade Varčujete lahko v delniških, obvezniških in kombiniranih vzajemnih skladih, ki imajo sredstva vložena v vrednostnih papirjih tako na domačem kapitalskem trgu kot tudi na največjih kapitalskih trgih v svetu. Tudi v vzajemnih skladih lahko varčujete po svojih zmožnostih; z enkratnim vplačilom ali postopnim varčevanjem v manjših zneskih prek varčevalnih načrtov. www.nlb.si ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška OSREDNJA knjižnica fiSUS Tretia stran Oktober, ki se izteka, je bil zares pester mesec. Začeli smo ga z državnozborskimi volitvami, nadaljevali s tednom otroka, sledil je teden vseživljenjskega učenja, celoten mesec pa je posvečen požarni varnosti, kateri pravzaprav nikoli ne namenjamo dovolj pozornosti. Le novi in novi požari nas opominjajo, daje dovolj že trenutek nepazljivosti, pa lahko ostanemo brez premoženja. Potrebno je torej preventivno delovanje in zavarovanje. Deseti mesec v letu bomo sklenili z dnevom varčevanja, kateremu smo v tokratni številki Savinjskih novic namenili nosilni članek, kot mu mi rečemo, in anketo. Varčevanje v zadnjem času pridobiva na pomenu, saj se vse več ljudi zaveda, da moramo tudi sami poskrbeti za varno starost, država se tega bremena namreč vse bolj otepa. Nič čudnega, v povprečju se življenjska doba podaljšuje, populacija se stara, stroški zdravstvene in socialne oskrbe naraščajo in na koncu se računica ne izide več. Žal je še zelo veliko ljudi, ki razmišljajo le z danes na jutri, ne pomislijo pa, kaj bo z njimi pri- hodnje leto, čezdesetali dvajset let. Če šoti ljudje samski, je njihova brezbrižnost lahko do neke mere sprejemljiva, saj se s tem sami obsojajo na životarjenje, če pa imajo ti ljudje zakonske partnerje in otroke, je njihovo razmišljanje vredno kritike. To namreč pomeni, da jim je vseeno, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z njihovimi najdražjimi, za katere verjetno sicer hitijo na vsa usta zatrjevati, da jim pomenijo največ na tem svetu. Če ne bomo sami poskrbeli za svojo pokojnino, bomo v starosti prisiljeni še vedno delati (če nam bo to dopuščalo zdravje), če bomo Imeli srečo, nas bodo preživljali naši otroci, morda pa bomo morali celo prodajati stvari, ki smo jih kupili oziroma pridobili v času aktivne delovne dobe (avtomobile, hiše, stanovanja...). Zagotovo si nihče ne želi, da bi se mu kaj takšnega zgodilo, zato se že danes vprašajmo: kolikokrat v življenju varčujemo za pokojnino? Zato moramo zanjo poskrbeti pravočasno, tako za osnovno kot za dodatno. In prav o tem bomo v prihodnje v Savinjskih novicah objavili več strokovnih prispevkov, ki bodo za vse vas, ki odgovorno gledate na svoje življenje, zagotovo zanimivo branje. cU IZ VSEBINE: (g) Aktualno: 31. oktober - dan varčevanja.4 Solčava: Dodatne globoke drenaže na Macesnikovem plazu Občinski svet Nazarje: Podražitve razburile svetnike...... Z/ž//yy/> Ljudska univerza Velenje: Zaupanja vreden partner. 19. zborovanje geografov: Razvojni izzivi Zgornje Savinjske in Šaleške doline.................8 Spodnja Rečica: Otvoritev nove male hidroelektrarne.9 ISSN 0351-8140, leto XXXVI, št. 44, 29. oktober 2004. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Flelena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografi] ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. ^Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.______________________________________________________________________________________________________^ 31. OKTOBER - DAN VARČEVANJA Delo in varčevanje - najboljše na poti k blaginji Letos mineva osemdeset let, odkar je zadnji oktobrski dan posvečen varčevanju. V deželi na sončni strani Alp se je odnos do varčevanja skozi različne družbenopolitične sisteme spreminjal. Slovenci v očeh drugih sicer veljamo za dokaj varčen narod, naše varčevalne navade pa so bile na najhujši preizkušnji v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko smo v obdobju hiperinflacije varčevali tako, da smo hitro kupovali, še preden se je kaj podražilo. No, danes je situacija bistveno drugačna, vprašanje pa je, ali se dovolj zavedamo pomena varčevanja. Družbenopolitične spremembe v začetku devetdesetih let so namreč v Slovenijo prinesle kapitalistični družbeni red, kjer država samo še v minimalnem obsegu skrbi za državljane, predvsem pa morajo državljani skrbeti zase. Ta sprememba terja drugačno miselnost ljudi, kar pa je nemogoče doseči čez noč. Dokaz temu je Nemčija, kjer več kot deset let po padcu berlinskega zidu ugotavljajo, da le-ta še vedno obstaja - v glavah ljudi. »V kapitalizmu je pač tako, da je treba najprej poskrbeti zase, šele nato lahko pomagamo drugim,« v svoji knjigi Skrb za osebno premoženje pojasnjuje dr. Janez Balkovec, eden najbolj priznanih slovenskih strokovnjakov na področju organizacije in manage-menta osebnih financ. Mišljenje prenekaterih Slovencev, da bo že država poskrbela zanje, ko bodo ostali brez sredstev za preživljanje, je zlagano in ga je moč primerjati z obnašanjem noja, ki vstrahu porine glavo v pesek in tako ne vidi več nevarnosti, ki mu preti. V življenju je pravzaprav zelo malo stvari, za katere nam ni potrebno varčevati. Praviloma samo izdelke za vsakodnevno potrošnjo kupujemo z denarjem »iz žepa«, za vse ostalo pa moramo varčevati krajše ali daljše obdobje. Pri tem imam v mislih gospodinjske aparate, stanovanjsko opremo, počitnice in potovanja, avtomobile, stanovanja, hiše... Tudi tisti, ki naštete dobrine kupujejo na kredit ali lizing, na nek način varčujejo »za nazaj«, le daje ta oblika dražja. Včasih pač ne gre drugače. Bistvenega pomena je, da se zavedamo, da država vse bolj prelaga breme socialne varnosti na državljane, socialna varnost pa je vedno odvisna od denarnih sredstev. Osnovne socialne pravice, kiji državljani dobimo z zaposlitvijo pri delodajalcu ali s samostojnim opravljanjem dejavnosti, naj bi zagotavljale naše preživetje danes in tudi vstarejših letih. Toda ali je to res? Ali si predstavljate, če ste še zaposleni, kako boste v penziji samo z dvema tretjinama današnjih prihodkov pokrivali vse življenjske stroške? Kako boste plačevali vse višje participacije za zdravila in zdravstveno oskrbo? Slovenija ni pri reformi pokojninskega sistema v nič boljšem položaju kot ostala Evropa. V Nemčiji, na primer, več sto tisoč ovdovelih in invalidov živi na robu eksistenčnega minimuma, čeprav so bili prej redno zaposleni. Zato je postalo varčevanje za varno starost zelo pomembno. Možnosti in oblik je več, zato bomo o tem in o zagotavljanju osnovne socialne varnosti v prihodnjih tednih objavili serijo prispevkov v naši svetovalni rubriki. Franci Kotnik OD KOD DAN VARČEVANJA - 31. OKTOBER? Na zboru hranilnic leta 1924 v Milanu so se zbrani predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav - med njimi tudi slovenski predstavnik - odločili, da 31. oktober praznujemo kot dan varčevanja. Na tem zboru so ustanovili tudi Mednarodni inštitut za varčevanje, ki je ob ustanovitvi sprejel še danes aktualen razglas: »Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika in družbe kot celote.« I Naša anketa »Šparanje« Tudi Savinjčani bi naj po nekaterih interpretacijah imeli podoben gen, kot ga imajo Gorenjci. Kar se tiče financ, bi naj bili premišljeni in previdni, večino zalog pa hranili v nogavici pod blazino. Po domače - naj bi "šparali". Tokrat smo naše anketirance povprašali, kakšna se jim zdi ponudba naših bank, na kakšen način varčujejo (če sploh), in koliko se poslužujejo možnosti varčevanja, ki so jim danes na voljo. Igor Golob, Rečica ob Savinji Ne varčujem, ker ne ostane veliko od dohodkov. Kar pa ostane, je namenjeno počitniškemu času. Zato se raznih varčevalnih shem v naših bankah ne poslužujem, pride pa za to prav njihova ponudba kreditov. Darja Strmecki, Rečica ob Savinji Tudi sama varčujem, svoj denar hranim na banki. Ponudbe naših bank se mi zdijo ugodneje pa res, da znajo s svojimi reklamnimi kampanjami biti tudi nekoliko preveč agresivni. Reklame so že preveč vsiljive, vseskozi bi moral nekje varčevati. A denar je naš in konec koncev sami najbolje vemo, kako in kam bomo vlagali. Zelo pozitivni pa se mi zdijo razni stanovanjski skladi in ugodna posojila, saj omogočajo mladim družinam, da pridejo do svojega stanovanja. Marija Vrtačnik, Radmirje Da, varčujem. Se pa poslužujem različnih možnosti, saj ponudba bank to tudi omogoča. Zdi se mi, daje njihova ponudba pestra in pogoji pošteni. Darinka Presečnik, Mozirje sem študentka, tako da ne razmišljam toliko o varčevanju, čeprav pa nekaj ponudb naših bank poznam in se mi zdijo kar zanimive, saj omogočajo različne možnosti in oblike varčevanja. Jaz uporabljam kar keramičnega pujska. Jaka Presečnik, Mozirje Ne varčujem, saj mi to način omogoča. Pri ponudbah bank sem zoren na obresti, ki so po visoke. Zofija Skomšek, Skorno Bolj malo varčujem, ker imam toliko drugih vsakdanjih stroškov. Prihodki so slabi, tako da ne morem niti razmišljati o kakšnih posebnih oblikah varčevanja. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem V SOLČAVI VERJAMEJO V TRAJNO SANACIJO MACESNIKOVEGA PLAZU Dodatne globoke drenaže Obsežna sanacijska dela pri prebivalcih Podolševe in Solčave vse bolj utrjujejo prepričanje, da bo Macesnikov plaz ustavljen, preden bo več kot 2,5 milijona kubikov zemeljske gmote zgrmelo v dolino. Potem ko je dela na plazu prevzel celjski Nivo, se razmere in strasti očitno umirjajo. Na osnovi terenskih in laboratorijskih raziskav delavci nad cesto, ki prečka plaz nad montažnim mostom, izvajajo še dve globoki drenaži, v katerih naj bi se pod nivojem plazu v globini 20 metrom zbirale podtalne vode izpod Olševe. Drenaža, kjer se bodo pod nivojem plazu v globini 20 metrom zbirale podtalne vode (foto: EMS) Po sedanji dinamiki del naj bi bil plaz saniran nekje do leta 2006, vendar bo, po mnenju svetnika občine Solčava in domačina iz Podolševe Vinka Slapnika, potreb- no rok podaljšati. »Delavci Nivoja se trudijo po najboljših močeh, saj so na plazu praktično neprekinjeno. Bistveno je, da ljudje sedaj verjamejo, da je mogoče plaz us- CEPLJENJE PROTI GRIPI Prihaja sezona za cepljenje Že čez dober teden, po 10. novembru, se bo v Sloveniji znova pričelo cepljenje proti gripi, ki ga zdravniki priporočajo vsem zdravim osebam, še posebej pa otrokom s kroničnimi obolenji ter kroničnim bolnikom starejšim od 65 let. Tudi letos najbolj ogrožene skupine bolnikov plačajo le cepljenje, in sicer 1500 tolarjev, ostali bodo za celjenje odšteli 2500tolarjev. Čeprav se gripa pri nas, niti vtujini, letos še ni pojavila, lahko pravočasno cepljenje prepreči marsikatero bolezensko nevšečnost. Kot vedno, se bo tudi letos cepljenje izvajalo tako v zdravstvenih domovih, zasebnih ambulantah, območnih zavodih za zdravstveno varstvo kot tudi na Inštitutu za varovanje zdravja. Proti gripi se lahko cepijo vsi, že dojenčki od šestega meseca starosti, cepljenje zdravniki odsvetujejo le ljudem s povišano telesno temperaturo ali bolnikom, ki prebolevajo akutno bolezen. Kot zatrjujejo strokovnjaki, so nezaželeni učinki, npr. kratkotrajna povišana temperatura, slabo počutje, oteklina ali rdečina na mestu vboda, le redki in izginejo že v dveh dneh. V lanskem letuje največ bolnikov obolelo za virusom influence A, kateremu je tudi ustrezalo cepivo, obolelost pa je bila najvišja v drugi polovici januarja. Cepivo za letošnjo sezono bo vsebovalo tako antigene podobne virusom influence A in influence B, za katere domnevajo, da bodo prevladovali v letošnjem letu. Vsekakor pa samo cepljenje še ni zagotovilo, da ne bi oboleli za gripi podobno boleznijo ali drugo respirarne okužbo, zato strokovnjaki priporočajo čim več vitaminov v vsakdanji prehrani, izogibanje veliki množici v zaprtih prostorih ter veliko gibanja na svežem zraku. Tatiana Golob taviti, kar potrjuje tudi zgledno sodelovanje s prizadetimi kmeti. Odkar vodi projekt dr. Bojan Majes, predsednik strokovnega odbora za velike plazove, gredo zadeve v pravo smer,« pripoveduje Slapnik. V podkrepitev lastnih besed postreže s podatkom, da plaz, v primerjavi z leti, ko se je zemlja premikala tudi do dva metra na mesec, komaj še drsi. Znano je, da je Macesnikov plaz eden od največjih v Sloveniji, saj dolžina presega 2,4 kilometra, na najožjem mestu je širok 40 metrov na najširšem delu pa širina presega 200 metrov. Po mnenju dr. Majesa je sanacija plazu možna s kombinacijo izvedbe podpornih konstrukcij in zniževanja talne vode. »Glede na razsežnost plazu, pri tem mislimo na dolžino in globino plazine, trajna sanacija, s katero bi umirili celoten plaz, z enim samim ukrepom in razumno investicijo ni možna. Z izvedbo sistema podpornih konstrukcij je možno plaz samo razdeliti na več odsekov, ki so lažje obvladljivi,« dodaja dr. Majes v predlogu za »ustalitev« Macesnik-ovega plazu. Med tistimi, kijim je plazvzadnjih letih povzročil kar precej sivih las in dodatnih skrbi, je brez dvoma solčavski župan Vojko Klemenšek, kateremu je bilo med drugim celo očitano, da se želi okoristiti na račun sokrajanov. »To, kar seje dogajalo v preteklih letih, ne more biti nikomur v ponos. Tisti, ki so nas želeli skregati, so bili uspešni, vendar o stvareh, ki so preteklost, ne želim Vinko Slapnik: “Bistveno je, da ljudje sedaj verjamejo, da je mogoče plaz ustaviti” (foto: EMS) razpravljati. Bistveno je, da bo možno plaz uspešno sanirati. V nekaj letih naj ne bi več ogrožal ljudi. V zadnjih dveh letih seje pokazalo, daje ogromno zemeljsko gmoto možno uspešno krotiti, za kar seje potrebno v pretežni meri zahvaliti komisiji za sanacijo plazov in delavcem celjskega Nivoja,« razlaga Klemenšek. Savinjčan GORENJE VELENJE Dve nagradi za poslovno komuniciranje Gorenje je prejšnji teden prejelo dve pomembni nagradi za poslovno komuniciranje. Časnik Finance je Gorenju podelil nagrado za najboljše letno poročilo za leto 2003, na tretji letni Konferenci za odnose z investitorji za področje Centralne in Vzhodne Evrope, ki je potekala v Budimpešti, pa je Gorenje prejelo nagrado za drugo mesto v kategoriji Najboljši odnosi z investitorji med slovenskimi podjetji. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je ob tej priložnosti izjavil: »Letno poročilo je eno od pomembnejših orodij za komuniciranje, zato ga v Gorenju vsako leto skrbno pripravljamo in smo bili v preteklosti zanj v različnih ocenjevanjih večkrat nagrajeni. Letošnja nagrada za najboljše letno poročilo tako predstavlja krono našim večletnim prizadevanjem.« KF ,1^ občin, Organizacije OBČINSKI SVET NAZARJE Podražitve razburile svetnike Na 15. redni seji, ki je bila vtorek, 19. oktobra 2004, je občinski svet občine Nazarje obravnaval poročilo o izvedbi uvajalne faze projekta Dobra organiziranost in trženje kot dejavnik uspešnega razvoja kmetij v občinah Nazarje, Mozirje in Gornji Grad, dobršen del razprave pa je namenil višjim cenam toplotne energije in vrtca. Svetniki so sprejeli tudi Tarifni pravilnik za dobavo in odjem toplote iz toplovodnega omrežja. Odlok o javnem redu in miru v občini Nazarje ter Odlok o določitvi območij stopenj varstva pred hrupom. Naročnik projekta Dobra organiziranost in trženje kot dejavnik uspešnega razvoja kmetij v občinah Nazarje, Mozirje in Gornji Grad so navedene občine, izvajalec pa podjetje Oikos iz Domžal v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Mozirje. Namen projekta je spodbuditi razvoj podeželja z vzpostavitvijo razmer za uspešno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter storitev, zagotoviti dodatne vire dohodkov na kmetijah in dvigniti prepoznavnost območja navedenih občin s ponudbo lastnih izdelkov, storitev in zanimivosti. Občinski svet je sprejel poročilo o končani uvajalni fazi tega projekta, ki s tem prehaja v izvedbeno fazo. Javno podjetje Dom Nazarje je na občinski svet naslovilo predlog za višje cene toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja in kot razlog navedlo 20-odstotni dvig cene toplotne energije v mesecu avgustu s strani podjetja Glin Grit. Po besedah direktorice JP Dom Nazarje Vere Pečnik je Glin Grif vztrajal pri povišanju cene tudi za ceno odklopa celotnega sistema, saj naj bi v nasprotnem primeru delali z izgubo, višja cena za končne porabnike pa naj bi tudi v primeru podražitve ostala konkurenčna v primerjavi z drugimi tovrstnimi sistemi po Sloveniji in v primerjavi s ceno kurilnega olja. Janez Štiglic je menil, da primerjava s ceno kurilnega olja ni ustrezna, ker Glin Grif kuri samo nekvalitetno mešanico lesnih odpadkov, in izrazil zaskrbljenost nad obnaš- anjem Grifa, zaradi česar bi kazalo znova razmisliti o prodaji občinskega deleža v omenjenem podjetju. Župan Ivan Purnat je pojasnil, da prejšnja cena Grifa za dobavo toplotne energije ni vsebovala amortizacije, tajnik Jože Štiglic pa je povedal, da je možnost kurjenja slabe lesne mase velika prednost nazorske kotlovnice v primerjavi z drugimi, ki ne morejo kuriti niti vlažnih drv. Štiglic je razložil tudi pojem povprečne cene, ki gaje uvedla država, da lahko kontrolira cene toplotne energije v sistemih za daljinsko ogrevanje. Po burni razpravi, v kateri ni manjkalo ostrih besed na račun ravnanja Glina Grifa, je občinski svet potrdil višje cene toplotne energije, in sicer znaša izhodiščna (povprečna) cena po novem 9.501 SIT/MWh, kar predstavlja povišanje za 11,38 odstotka, variabilni del cene toplotne energije seje povečal za 16 odstotkov in znaša 6.206 SIT/ MWh, fiksni del cene toplotne en- Nove ekonomske cene za posamezne programe v vrtcu Nazarje in Šmartno ob Dreti: -jasli: 65.547 SIT, - polni program 3-5 let: 62.338 SIT, - 4-urni program jasli: 54.389 SIT, - 4-urni program 3-5 let: 52.995 SIT. Cenik začne veljati s T. novembrom 2004. SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI SAMOSTOJNIH PODJETNIKIH ŽALEC Znanje je bogastvo, ki ga je mogoče znova vnovčiti Predsednik upravnega odbora sklada Gregor Brglez (levo) je čestital »diplomantom« in jim zaželel koristno uporabo pridobljenega znanja Sklad za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih obrtnih zbornic Žalec, Mozirje, Velenje, Šentjur in Šmarje je prejšnjo sredo v velenjskem hotelu Paka pripravil srečanje udeležencev izobraževanj, ki so v minulih dveh letih pridobili peto, šesto, sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe. V letih 2003-2004 se je ob sofinanciran-ju sklada s sedežem v Žalcu izobraževalo 131 delavcev, od tega jih je 60 pridobilo V., VI., VII. in Vlil. stopnjo izobrazbe. Sklad za izobraževanje tovrstna srečanja pripravlja vsako drugo leto. V letih 1999-2000 je izobraževanje na srednji, višji in visoki stopnji opravilo 28 delavcev, v letih 2001-2002 pa 49 delavcev. Kot je ob tej priložnosti povedal predsednik upravnega odbora sklada Gregor Brglez, so poleg šolnin za omenjene formalne oblike izobraževanja v letu 2003 financirali še preko 3.600 različnih oblik izobraževanja, med njimi razne prekvalifikacije, dokvalifikacije, tečaje, posvete in oglede strokovnih sejmov. K navedenim številkamje treba dodati še obiske raznih kulturnih prireditev in oglede kulturnih znamenitosti poSlov-eniji in izven nje. »Poseben poudareksmovtem času dali informiranju delodajalcev in zaposlenih. Kvaliteta ponudbe našega sklada je iz leta v leto večja in pestrejša. Ponosni smo na naše delo in dosežke. Posebno moram poudariti uspešno delo upravnega odbora. Da smo pravi tim, dokazuje tudi dejstvo, da smo prvi izmedskladovvSIoveniji odprli možnost prostovoljne vključitve družb z omejeno odgovornostjo, ki so članice območnih obrtnih zbornic,«je še povedal Brglez in poudaril dobro sodelovanje z območnimi obrtnimi zbornicami. Sekretarka sklada Majda Vešligajje opozorila, da vsega tega ne bi bilo, če delodajalci ne bi odvajali sredstev za izobraževanje od bruto plač zaposlen- ih. Pri vseh teh spodbudnih rezultatih vzbuja kanček grenkega priokusa le podatek, da delavci, ki zaključijo šolan-je na VI. ali Vil. stopnji, mnogokrattakoj po zaključku izobraževanja zapustijo svoje delodajalce - razen tistih, ki so v sorodslvenem razmerju z delodajalcem. Na skladu so še posebej zadovoljni, ker je v letošnjem letu z njihovo pomočjo 17 delavcev opravilo mojstrski izpit. V programu srečanja je bilo mogoče slišati tudi znano misel Jamesa M. Bar-rieja: »Skrivnost sreče ni v tem, da počneš to, kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to, kar moraš početi.« Vodstvo sklada je zaželelo vsem »diplomantom«, da znanje, ki so ga pridobili vsak na svojem področju, koristno uporabijo pri svojem delu in v vsakdanjem življenju, saj je to edino bogastvo, ki ga lahko vedno znova vnovčijo, a jim ga nihče ne more vzeti. Srečanje v hotelu Paka je bilo obogateno s pevskim in plesnim programom, zaključni del pa je minil v sproščenem klepetu ob pogostitvi. Franci Kotnik ergije za priključne moči nad 15kW se ni spremenil in znaša 4.200 SIT/ kW/leto, fiksni del cene toplotne energije za priključne moči do 15 kW pa seje povečal za 25 odstotkov in znaša po novem 5.250 SIT/ kW/leto. Nov cenik stopi v veljavo s 1. novembrom 2004. V nadaljevanju je občinski svet sprejel še Tarifni pravilnik za dobavo in odjem toplote iztoplovodnega omrežja v občini Nazarje in brez obsežnejše razprave soglašal s predlogom Osnovne šole Nazarje glede povišanja ekonomskih cen za posamezne programe v vrtcu, saj je šola zaradi prenizkih cen v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v vrtcu ustvarila že 4,8 milijona tolarjev izgube. V sklepnem delu seje je občinski svet podal soglasje na imenovanje Ide Kramer Pustoslemšek za direktorico Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma in ji izrekel pohvalo za dosedanje zelo uspešno vodenje zavoda. Svetniki so sklenili, da se za neplačnike najemnin za občinska stanovanja uvede postopek izselitve skladno z določili stanovanjskega zakona, Občina Nazarje pa bo kot soustanovitelj izstopila iz regijskega visokošolskega središča v Celju, kar naj bi po besedah župana Ivana Purnata storile tudi ostale zgornjesavinjske občine. Franci Kotnik LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Zaupanja vreden partner Ljudska univerza Velenje (LUV) je v tednu vseživljenjskega učenja, ki je potekal od 18. do 22. oktobra, praznovala 45-letnico obstoja in delovanja. Ugleden jubilej so obeležili delovno, saj so dopoldan pripravili novinarsko konferenco, popoldne pa še številne aktivnosti, delavnice in razstavo. V 45-letni zgodovini delavske, od leta 1993 Ljudske univerze Velenje se je v tej organizaciji v najrazličnejših programih izobraževalo preko 146 tisoč udeležencev, od tega v lanskem letu 2126. Direktorica LUV Mirjana Sibanc je ob tej priložnosti izrazila zadovoljstvo, dav svojem okolju veljajo za zaupanja vrednega partnerja. »Vsako leto širimo ponudbo naših izobraževalnih programov in poskušamo slediti viziji, da postanemo ena Izmed vodilnih izobraževalnih organizacij v okolju, ki ga pokrivamo. Posledica tega je bila, da smo letos septembra razširili dejavnost izobraževanja odraslih na območje Zgornje Savinjske doline in v Nazarjah odprli center za samostojno učenje,« je še povedala Šibančeva. Generalni sekretar Zveze Ljudskih univerz Slovenije mag. Andrej Sotošekje na omenjeni novinarski konferenci izpostavil potrebo po ENGROTUŠ CELJE Tolar na tolar... kolo V trgovinah Tuš že od začetka julija poteka dobrodelna akcija »Tolar na tolar... kolo«. Pri nakupu proizvodov blagovnih znamk Librasse in Zewa podjetje Engrotuš pet tolarjev od vsakega proizvoda podari za nakup terapevtskega kolesa za otroke s posebnimi potrebami. Tovrstna kolesa otroci z gibalnimi motnjami nujno potrebujejo za svoj fizični razvoj, rehabilitacijo in večjo možnost vključitve v družbo svojih vrstnikov. V akciji, ki bo trajala vse do konca letošnjega leta, sodeluje tudi Inštitut RS za rehabilitacijo v Ljubljani, kjer bodo izbrali prejemnike koles. Posebej izdelana kolesa s pomožnimi kolesci intricikli so pripomočki, ki otrokom z gibalnimi težavami pomagajo razvijati pravilne gibalne vzorce in krepiti mišice. Pogosto jim kolo omogoča celo edini način samostojnega gibanja izven zaprtih prostorov, nadomešča jim hojo in jih vsaj do neke mere izenači z zdravimi vrstniki. Do nedavnega so bila tovrstna kolesa financirana iz sredstev zdrav- stvenega zavarovanja, po novih predpisih pa lahkotakšnokolodobijo le otroci do 15. leta starosti, v kolikor uporabljajo tudi invalidski voziček. To je precej omejilo število otrok, ki kolo kot pripomoček za rehabilitacijo dobijo brezplačno ali si ga lahko privoščijo glede na visoko ceno. Kolesa so zaradi potrebnih prilagoditev namreč precej dražja od navadnih, zato jih večina staršev sama ne more kupiti. KF povezovanju slovenskih ljudskih univerz in pohvalil Ljudsko univerzo Velenje, ki vseskozi skrbi za us- udeležencem, poklicno maturo pa je opravilo devet kandidatk. Tujih jezikov se je v lanskem letu učilo 398 udeležencev, središče za samostojno učenje pa je v preteklem letu obiskalo 323 udeležencev, ki so opravili skupno 4802 ur samostojnega učenja. Jože Miklavc je predstavil tehnično opremljenost Ljudske univerze in izpostavil potrebo po nenehnem posodabljanju tehnološke opreme. Alenka Mokotar in Brigita Kropušek Ranzinger sta predstavili sodelovanje LUV v mednarodnih projektih. Najprej so se vključili v Mrežo organizacij za izobraževanje odraslih Slovenije in Hrvaške, nato pa še v nekatere druge, saj se zavedajo, da bodo le z znanjem konkurenčni v Evropi. Na Ljudski univerzi Velenje so zelo zadovoljni z začetnim obiskom v centru za samostojno učenje v Nazarjah, v sodelovanju s podjetjem BSH Hišni aparati tam že poteka nadaljevalni tečaj nemščine, glede jezikovnih teča- Mirjana Šibane: »Vsako leto širimo ponudbo naših izobraževalnih programov« (foto: Franci Kotnik) trezno vpetost v regionalno okolje in ima izrazit posluh do potreb odraslih po izobraževanju. Uspeh velenjskega andragoškega zavoda je predvsem zasluga njegovih zaposlenih. Velenjski župan Srečko Meh je delavcem Ljudske univerze Velenje čestital ob častitljivem jubileju in poudaril povezanost izobraževalnih institucij z gospodarstvom. Programi morajo biti takšni, da zadovoljujejo potrebe gospodarstva, nujna pa je tudi povezava izobraževalnih centrov v regiji. Biserka Plahuta je predstavila rezultate dela LUV v lanskem letu. V programih za pridobitev izobrazbe se je izobraževalo 649 udeležencev, spričevala po uspešno opravljenem poklicnem izobraževanju so podelili 59 Mag. Andrej Sotošek: »Uspeh velenjskega andragoškega zavoda je predvsem zasluga njegovih zaposlenih« (foto: Franci Kotnik) jev pa se dogovarjajo tudi z neka-terimi drugimi gospodarskimi družbami in mozirsko upravno enoto. Franci Kotnik Organizacije, Iz občin «■eaeMB*M^čBa«HHaeBaEBaeaHi 19. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV V VELENJU Razvojni izzivi Zgornje Savinjske in V Velenju je v dneh od 21. do 23. oktobra potekalo 19. zborovanje slovenskih geografov. Udeleženci so ga začeli z okroglo mizo o regionalnih razvojnih izzivih v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, v nadaljevanju so prisluhnili plenarnim predavanjem in se udeležili okrogle mize o turizmu, v petek so potekala predavanja po tematskih sklopih, soboto pa so udeleženci zborovanja, ki poteka vsaka štiri leta, izkoristili za terenske oglede Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Kot je povedal vodja zborovanja, mag. Emil Šterbenk iz Inštituta za ekološke raziskave Eri-co Velenje, je okrogla miza o regionalnih razvojnih izzivih v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini zelo dobro uspela, saj so na njej poleg geografov sodelovali tudi strokovnjaki z drugih področij, ki so med sabo soočili različne interese. S takšno oceno seje strinjal tudi predsednik Zveze geografskih društev Slovenije, mag. Mitja Bricelj. Dr. Dušan Plut: »Savinjsko-Šaleško regijo vidim kot razvojni projekt, ki lahko uspe, če bo prišlo do enakovrednega oziroma enakopravnega partnerstva med obema dolinama. Pri tem obstajajo tudi določeni pomisleki, saj nekateri primeri povezovanja močnih mestnih središč z obrobjem pričajo zgolj o širjenju gravitacijskega območja teh centrov.« Okrogla miza je odprla problematiko trajnostnega razvoja Savinjsko-Šaleške regije, kije po določenih kriterijih zelo različna, saj imamo na eni strani okoljsko relativno nepoškodovano območje, na drugi strani pa industrijsko preoblikovano in razvito območje, ki pa ni več onesnaženo, ampak je primer sanirane pokrajine. Nekateri razpravljavci so bili mnenja, da se ta dva dela regije med seboj zelo lepo dopolnjujeta in sta si potrebna. Šaleška dolina predstavlja zaposlitveno središče, Zgornja Savinjska dolina pa je predvsem dobro izhodišče za razvoj turizma, ki mora temeljiti na sonaravnem razvoju kmetijstva, ki ne bo prekomerno obremenjevalo okolja, ampak bo ohranjalo pestrost pokrajine in obenem zagotavljalo preživetje tukajšnjim prebivalcem. To pomeni, da se bodo morale kmetije usmeriti, kot se nekatere že usmerjajo, v dopolnilne dejavnosti. Infrastruktura znotraj regije se na okrogli mizi ni izkazala kot problematična, zato pa je toliko bolj problematična prometna povezava Šaleške doline s slovensko avtocestno mrežo in Koroško regijo. Rešitve obstajajo, toda država Šaleške doline jih uvršča za izgradnjo avtocestne infrastrukture, kar pomeni, da se odmikajo skoraj deset let v prihodnost. Po mnenju direktorice območne gospodarske zbornice Alenke Avberšek regijsko gospodarslvo zaradi tega ne bo bistveno zaostajalo v razvoju, obstaja pa verjetnost, da se bodo velika podjetja zaradi težav z logistiko odločala za razvojne programe na drugih lokacijah. Da bi celotna družbena infrastruktura sledila razvojnim načrtom gospodarskih družb, bi bilo treba razvojne načrte gospodarstva umestiti v prostor in izdelati regijski razvojni dokument, ki bi bil osnova za komuniciranje na lokalnem in državnem nivoju, vsekakor pa bi še bolj povezal lokalne skupnosti. Avberškova je navedla tudi nekaj konkretnih razvojnih programov na nivoju regije, med katerimi prednjačita turistična projekta Golte in TRC Jezero. Na okrogli mizi je sodeloval tudi dr. Dušan Plut, redni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti: »Savinjsko-Šaleško regijo vidim kot razvojni projekt, ki lahko uspe, če bo prišlo do enakovrednega oziroma enakopravnega partnerstva med obema dolinama. Pri tem obstajajo tudi določeni pomisleki, saj nekateri primeri povezovanja močnih mestnih središč z obrobjem pričajo zgolj o širjenju gravitacijskega območja teh centrov, ne pa o enakovrednem sodelovanju. Želim samo opozoriti na nevarnost, da lahko državni centralizem nadomesti regionalni centralizem, sicer pa vidim dvojno geografsko podobo Šaleške in Zgornje Savinjske doline kot razvojno prednost. Določeni razvojni potenciali Sa-Še kažejo na priložnosti, določeni pa tudi na pomanjkljivosti. Prebivalstveni potencial ima relativno ugodno starostno strukturo, tudi relativno ugodno izobrazbeno strukturo, negativno pa je dejstvo, da imamo na eni strani veliko koncentracijo prebivalstva v dnu dolin in zelo razpršeno poseljen preostali del. To pomeni velik strošek pri infrastrukturnem opremljanju. Z vidika gospodarskega potenciala lahko naštejemo več ali manj same prednosti, edina večja nevarnost je pretežna navezanost na predelovalne dejavnosti. To ni huda nevarnost, če pa pride do hude krize v enem od večjih sistemov, lahko to pomeni velike težave v celotni regiji. V tem trenutku je ena ključnih pomanjkljivosti slaba prometna povezava z avtocestnim omrežjem. To je brez dvoma tisti projekt, ki bi ga moral ta prostor skupaj s Koroško uveljaviti kot enega od strateških interesov v državnem zboru oziroma slovenski politiki. Naravni viri Sa-Še predstavljajo veliko priložnost, opozoril bi samo na biomaso in vodne vire, velika prednost tega prostora pa je tudi izrazita regionalna identiteta - ustvarjalna želja ljudi, da živijo in ustvarjajo tukaj.« Po Plutovem mnenjuje evropska politika podeželja in regionalnega razvoja dokaj blizu našemu tradicionalnemu pojmovanju policentričnega razvoja, kar je dobro, problem pa se kaže v kriterijih za dodeljevanje finančnih sredstev iz strukturnih skladov, ki ne upoštevajo regionalnih posebnosti. Franci Kotnik GORNJI GRAD Za večjo varnost Cesta skozi središče Gornjega Gradu je bila v zadnjih dneh veliko gradbišče, saj so delavci celjskega podjetja VOC urejali cestišče od osnovne šole do tako imenovanega Božičevega mosta. Poleg odvodnjavanja in zemeljskih del so okoli 300 metrov regionalne ceste preplas-tili z novim asfaltom. Okoli 300 metrov regionalne ceste skozi Gornji Grad so preplastil) z novim asfaltom (foto: EMS) Bolj kot prenova cestišča, kjer sredstva zagotavlja država,je pomembno, daje Občina Gornji Grad zagotovila denar za izgradnjo pločnika in javno razsvetljavo, kar bo pomembno vplivalo na varnost otrok, ki so doslej hodili v šolo po precej prometni cesti in tako ogrožali svojo in varnost ostalih udeležencev v prometu. Po besedahtajni-ka Občine Gornji Grad bo celotna investicija presegla 30 milijonov tolarjev, od tega bo potrebno za pločnik in razsvetljavo odšteti nekaj manj kot 17 milijonov tolarjev. Savinjčan DOMAČIJA JURJEVEC V JUVANJU Nov hotel velika pridobitev za Ljubno in dolino Edi in Fanika Jurjevec sta pred tednom dni storila nov velik korak naprej v njunem zasebnem in poslovnem življenju. Obeležila sta prvih deset let skupnega življenja v zakonski zvezi, ob tej priložnosti pa odprla nov družinski hotel, ki je kar nekako neopazno zrasel na Prodnikovi domačiji vJuvanju. Da tokratna otvoritev ne bi bila povsem običajna,je najprej poskrbelo vreme, ki je več kot izdatno nalivalo vse prisotne, preden so se uspeli premakniti pod streho, nato pa še sam protokol otvoritve, saj so pod vodstvom Mita Trefalta na vhodnih vratih prerezali kar pet trakov. Ta čast je pripadla enemu prvih učiteljev kajakaštva na Savinji dr. Jir-iju Holyju, direktorju podjetja Agro-emona iz Ljubljane Milanu Rojniču, nepogrešljivemu sodelavcu na Prodnikovem posestvu Nedeljku Danojeviču, županji občine Ljubno Ob desetletnici skupnega življenja sta Edi in Fanika Jurjevec odprla nov družinski hotel (foto: Marija Miklavc) SPODNJA REČICA Elektrarna bo napajala Da so »delali elektriko na vodni pogon« tudi v Zgornji Savinjski dolini že pred 85 leti, je bilo slišati na mestu sedaj obnovljene elektrarne v Spodnji Rečici (na Grušoveljski strugi). Časi so se spet obrnili na glavo in Viktor ter Marija Kolenc sta nekdanji sistem temeljito obnovila in montirala nov 75 KW asinhronski generator, ki ga poganja vertikalna Franciscova turbina. Na tem mestu je bila leta 1919zgra-jena znana Brinečeva žaga in elektrarna na vodni pogon. Leta 1940je bilo napajanih iz te elektrarne kar 36 odjemalcev Spodnje Rečice in Rečice ob Savinji. 1946 leta je bila žaga z elektrarno nacionalizirana, delovala pa je kljub temu še vse do leta 1960, ko so ob odprtju nove žagaln-ice v Nazarjah ukinili vse manjše tovrstnežagarskeobrate po dolini. Po tem času se je ob tej vodni strugi postopoma ustavilo 24 mlinov in žag. Po dveh letih trdega dela, velike investicije, sodelovanja s strokovnjaki in poslovnimi partnerji, so prejšnjo soboto dopoldne slovesno dvignili vodno zapornico in pognali malo hidro- elektrarno (MHE) v tek. Ob tem je spregovoril tudi Matjaž Zagoričnik, strokovni sodelavec pri gradnji, zaposlen pri družbi Jutro d.o.o. Mozirje, kjer se ukvarjajo s projektiranjem in gradnjo objektov za uporabo obnovljivih virov energije. Menil je, daje prihodnost zagotavljanja električne energije v izkoriščanju vodne mase povsod tam, kjer je to mogoče in ni prizadeto okolje. Rečiški župnik Ferdinand Lukner pa je nato blagoslovil objektin zaželel, da bi varno obratoval v korist družini in širši skupnosti. Po nagovoru predsednika sveta KS Rečica ob Savinji in družinskega člana Kolenčevih Petra Kolenca, ob veselih vižah Matije Veninška, so trak Anki Rakun in naključno izbranemu udeležencu otvoritve. Ljubenska županja je ob tej priložnosti .izrazila dali notranjost objekta, ki je po mnenju vseh izjemno okusno opremljena. V hotelu je osem štiri- V hotelu je osem štiriposteljnlh sob, zajtrkovalnica, točilnica za 50 oseb, zimski vrt in vinska klet (foto: Marija Miklavc) navdušenje nad novo turistično pridobitvijo in prepričanje, da bo projekt uspešno zaživel. Rakunova je še posebej vesela, ker gre za objekt, ki prinaša nova delovna mesta, kijih v občini Ljubno po zaprtju Iskrinega obrata še kako primanjkuje. Obiskovalci so si nato lahko ogle- posteljnih sob, zajtrkovalnica, točilnica za 50 oseb, zimski vrt in vinska klet. Edi in Fanika Jurjevec torej obračata nov list v njuni zgodbi o uspehu in dokazujeta, daje s podjetniško korajžo in pravimi tržnimi prijemi mogoče (skoraj) vse. Franci Kotnik vsaj 150 gospodinjstev Ob otvoritvi so trak prerezali Marija in Viktor Kolenc, na sredini je Leopold Šole (foto: Jože Miklavc) pred vstopom v MHE prerezali podjetnica Marija Kolenc, mož Viki in priznani starosta slovenskih elektrarniških strokovnjakov Leopold Šole, kije nato slovesno pognal turbino in generator v obratovanje. Le-ta proizvede letno okrog pol milijona KWh električne energije za skupno elektroenergetsko omrežje Slovenije. Krajani, gostje in člani družine Marije Kolenc so se nato posvetili prazničnemu dogodku, ki bo nedvomno pomembna prelomnica v njihovi družini ter dogodek v mali Spodnji Rečici, ki s krepitvijo podjetništva postaja vse opaznejša tudi v Zgornji Savinjski dolini. Jože Miklavc NOVA KNJIGA ALEKSANDRA VIDEČNIKA Mohorjeva begunka v Celju Narodopisec in publicist Aleksander Videčnik je tik pred izdajo novega knjižnega dela, v katerem opisuje delo in pomen Mohorjeve družbe in tiskarne v Celju. Le-ta je v središču Savinjske regije delovala od leta 1927 do nemške okupacije leta 1941, Videčnik pa je bil v njej zaposlen v letih 1936-1941. Knjigo z naslovom Mohorjeva begunka v Celju, za katero je uvodne misli prispeval dr. Matjaž Kmecl, bo v založbi Savinjskih novic izšla sredi novembra. okupaciji Avstrije leta 1938. Vtistem obdobju seje pojavil odbor za obrambo severne meje -ilegalna organizacija, ki seje borila proti nemškemu nasilju in takratnemu vsestranskemu vplivu nemškega kapitala. Največ Aleksander Videčnik je prepričan, da se Celjani ne zavedajo dovolj pomena Mohorjeve družbe in tiskarne v njihovem mestu v času pred drugo svetovno vojno, knjigo pa je napisal tudi zato, ker je čutil moralno dolžnost do svojih pokojnih delovnih tovarišev in Mohorjeve, kije bila svojim zaposlenim zelo dobra delodajalka: »Zame je bilo službovanje v Mohorjevi prva univerza. Razširilo mije obzorje do te mere, da potem nisem bil nikdar zadovoljen z doseženo mejo svojega obzorja.« Mohorjeva tiskarna je že leta 1919 morala bežati iz Celovca, ker je bila po umiku Maistrovih enot ogrožena s strani Nemcev. Po zaslugi Maistrovih borcev je bila demontaža tiskarne opravljena pravočasno, Mohorjeva pa seje preselila na Prevalje v prostore nekdanjega rudnika Lešje. A tudi tam sojo dosegli nemški prenapeteži ter jo delno požgali, zato seje leta 1927 preselila v Celje, kjer naj bi bila varnejša. POMEN MOHORJEVE DRUŽBE ZA SLOVENSKI NAROD Mohorjeva tiskarna je takrat odlično poslovala, saj je dosegala za današnje razmere izjemno visoke naklade. Tako je bila na primer zadnja naklada redne zbirke knjig, karje pomenilo koledar in še tri poljudne knjige, 70 tisoč izvodov. Podatek je vreden še večjega spoštovanja, če upoštevamo, daje bil tisk opravljen s takratno tehnologijo, kije še v prenekateri fazi zahtevala ročno delo. Spričo prisotnosti knjig Mohorjeve družbe med ljudmije bila njena vloga v tedanjem času izjemnega pomena za omiko slovenskega ljudstva. Dolgoletni glavni urednik Mohorjeve Fran S. Finžgarje nekoč zapisal, da je Stavna stroja v stavnici Mohorjeve tiskarne okoli leta 1938. Slika j Josipa Pelikana, MNZ Celje. Mohorjeva učila Slovence peti, brati in govoriti. Poleg tega je izdajala gospodarske in splošno podučne knjige in s tem ogromno prispevala k prosvetljevanju preprostih ljudi. VIDEČNIK IN MOHORJEVA TISKARNA Videčnik se v knjigi osredotoča na svoja doživetja v zvezi z Mohorjevo. Spominja se, da je kot otrok spremljal gradnjo tiskarne, v kateri seje nato zaposlil leta 1936. V Mohorjevi tiskarni so bili takrat zaposleni vsi vidnejši celjski režiserji, pevci in publicisti. V Celju je bil tudi neformalni center delovanja krščanskih socialistov, saj so bili vsi njihovi funkcionarji mohorjani. Krščanski socialisti so imeli pomembno vlogo v protidragin-jskih demonstracijah in manifestacijah v letih 1938-1939, ki so predstavljale pomemben premik oziroma odgovor na nemško nasilje, ki se je začelo po letakovjezata odbor tiskala Zvezna tiskarna, kije bila Vošnjakova ustanova Zveze slovenskih hranilnic in posojilnic. Aleksander Videčnik se v svoji novi knjigi spominja, da sta enega od letakov za omenjeni odbor ilegalno izdelala s tovarišem Joškom Juračem - Videčnik je postavil stavek, Joško Jurač pa je tiskal. Policija je nato krvoločno iskala, kdo bi to naredil, vendar sta bila dovolj zvita, da sta uporabljala črke, ki niso bile v nobenem njihovem albumu in jima tako nihče ni mogel dokazati krivde. ŽALOSTNA USODA MOHORJEVE Usoda Mohorjeve je bila potem zelo kruta, saj so po okupaciji Nemci v Celju dosegli vse tisto, česar prej niso mogli v Celovcu in na Prevaljah. Tri dni po zasedbi Celja so nastavili novo nemško upravo, Mohorjeva tiskarna pa je postala izdajatelj časopisa Zillier Zeitung. Začelo se je masovno uničevanje vsega slovenskega in domnevno protinemškega. V tiskarni so morali takoj odstraniti vse ruske in grške pisave ter vrsto slovenskih vinjet, Nemci so zaplenili celoten arhiv in uničevali slovenske knjige. Med slednjimi je bila tudi ravno takrat dokončana zgodovina Grkov, k sreči pa je eden izmed slovenskih uslužbencev tiskarne nekaj teh knjig, ki so bile že vezane, vendar še brez platnic, skril in tako se jih je ohranilo okrog trideset, ena izmed njih se danes nahaja v Videčniko-vi zbirki v Mozirju. Po vojni je bila zaradi nerazumevanja njenega kulturnega pomena Mohorjeve tiskarna zaplenjena in od takrat je praktično ni več. Zadnja izdaja knjig Mohorjeve družbe datira v leto 1940, zadnja številka Mladike, takrat najlepšega družinskega lista, pa je izšla konec marca 1941. Aleksander Videčnik, kot pravi sam, je imel čast, da je naredil prelom te številke skupaj stedanjim urednikom dr. Pogačnikom: »Doma imam fotokopijo te izdaje in uživam ob njej, saj lahko rečem, da sem je dobro naredil. Tako lahko presodim sedaj, takrat pa meje bilo zelo strah, da bo kaj narobe, saj nisem imel prakse, vsi starejši stavci pa so že šli kvojakom.« Mohorjeva je poleg rednih knjižnih zbirk in znanstvenih izdaj tiskala tudi poljudna literarna dela ter celo pesmarice, saj je bila edina tiskarna, ki je imela stavek za note. V Videčnikovi knjigi bo objavljenega tudi veliko slikovnega materiala, s čimer bo dokumentarna vrednost njegovega dela še večja. Javna predstavitev Mohorjeve begunke v Celju je predvidena v Mozirju in Celju. Franci Kotnik : iz Zbirke ŠMARTNO Oß DRETI Proslavili 40-letnikkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE trgovina računalniške opreme izdelovanje internet strani NOVOI Mobitel zastopništvo @ Plac 3 Ljubno ob Savinji fon 03 838 11 80 info@kezcom.com www.kezcom.com , ČRNA KRONIKA • ODPEUAL POSEKANO Luče: V Podveži je 18. oktobra lastnik posekal in pripravil za odvoz okoli 300 kubičnih metrov lesa. Na njegovo presenečenje pa gaje odpeljal neznani storilec, kije izkoristil enkratno priložnost. • PLAČANA POMOČ Mozirje: 19. oktobra zjutraj je občanka iz Mozirja obdelovala svoj vrt. Mimo je prišel moški, kiji je priskočil na pomoč. Očitno pa je izkoristil občankino nepazljivost, vstopil v stanovanjsko hišo in ji ukradel 10.000 tolarjev. • UKRADEL REGISTRSKE TABLICE Rečica ob Savinji: Neznani storilec je 19. oktobra ukradel registrske tablice z vozila, kije bilo parkirano pred gostinskim lokalom v Šentjanžu. Očitno osebni avtomobil že ima. ?oOREE^sr°tt^ ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo vajino je življenje. Papošle so vama moči, zaprla sta trudne oči in čeprav spokojno spita, z nami kakor prej živita. ZAHVALA Mineva leto dni, kar nas je po hudi dolgotrajni bolezni zapustila naša mama in skoraj pol leta, kar nas je zavedno po krajši, a hudi bolezni, zapustil tudi naš oče. Veronika in Alojz MOLIČNIK iz Podveže Vsem, ki ste jima v zadnjih letih trpljenja pomagali lajšati bolečine in samoto in tudi vsem tistim, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti, iskrena hvala. Njuni otroci Vida, Viktor in Verica z družinami ______________Dežurne službe KINO NAZARJE Sobota, 30.10., kinopredstava odpade, nedelja, 31.10., ob 17.00 JAZ ROBOT-znanstveno-fantastična akcija Režija: Alex Proyas Igrajo: Will Smith, Bridget Moyna-han, James Cromwell, Bruce Greenwood Will Smith nastopa kot detektiv Del Spooner v srhljivki z vrhunsko tehnologijo, ki jo je navdahnila serija novel vizionarskega pisatelja Isaaca Asimova. Leta 2035 so tehnologija in roboti zaupanja vredni deli vsakdana. Daje zaupanje zlorabljeno, uvidi samo en samcat mož, sam, samcat proti vsemu sistemu. mn flfj jarRDBOT Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02- 21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. m LJUBEMU LUKU V SPOMIN Ne da bi vedel Luka, da greš na zadnjo pot, te ob zvonjenju AVE, poklical je Gospod. V samotni tihi noči, me v sanjah obiščeš kdaj, spokojen, miren, srečen, je tvoj obraz tedaj. S pogledom mi skrivnostnim, prav tiho govoriš: “Veš, mami, tu, kjer zdaj sem, imam vse, kar mi želiš. ” Jesenskih rožic šopek, prerani grob krasi, ob njem mi solze brišeš, moj ljubi angel ti. Luka GRUDNIK (12.2.1980 - 8.11.2002) Za vse prižgane svečke, cvetje, lepe misli in molitve za dragega Luka iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem in znancem. Njegovi mami, ati in Ika z družino Tako boš ležal, kot ležiš, le malo globlje in z zemljo živel, kot živiš le malo globlje. Le malo globlje, a vendar dovolj globoko, dane dosežeš teh trav, s to svojo roko. ZAHVALA ob boleči izgubi dragocenega moža, očeta in starega očeta Bogomirja SUPINA (11.03.1941 - 14.10.2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavcem in znancem, planincem in gasilcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše, nam pa izraziU sožalje. Prav tako hvala članom Ribiške družine Ljubno za izkazano spoštovanje. Hvala dr. Žunterju in patronažni sestri Verici. Iskrena hvala tudi govornikom, pevcem iz Luč, praporščakom, trobentaču in pogrebni službi Morana. Posebna zahvala še solčavskemu župniku g. Silvestru Malanu za lep in čuteče opravljen pogrebni obred z mašo. Hvala tudi vsem tistim, ki ga na zadnji poti niste mogli pospremiti, a ste bili kljub temu z mislimi z nami. Hvala! Žalujoči žena Ivanka, sinovi Samo, Robi in Bogo, vnukinje Adrijana, Izabela in Tina M- ■i- im fB rnfSSr* V SPOMIN Blanki ZAJC (10.11.1984 - 25.10.1994) ob 10. obletnici smrti Hvala vsem, ki ji prinesete cvet, prižgete svečko, postojite ob njenem grobu in z lepo mislijo počastite spomin nanjo. Vsi njeni Zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. Ln to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V SPOMIN 26.10.1994 je v našem domu ugasnila najsvetlejša luč, ko je v večnost odšel dragi mož, oče in dedek Franc MAZEJ Med nami ostaja za zmeraj spomin, da bil si nam kakor sveča, ki daruje se za nas in s tem pusti se izgoreti. Hvala vsem, ki se ga spominjate in zanj prižigate sveče. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ■■■ mmmME mmmm obdarjen S TALEMTOM "Odkar so sosedovemu sinu priskrbeli vaditeljico klavirja, imam zaveznico," pove Zorica. "Tudi ona se strinja z mano, da je fant naraven talent," se namuzne ob misli nanj. "Mislila sem, da fant zanič igra klavir," sodelavka namigne na njeno nedoslednost. "Kdo pa sploh govori o glasbi?" Rožlina Tavrl pmsmsčmM "Zdajle te bom prijetno presenetil ..." poskuša mož spraviti ženičko v dobro voljo. "Kaj boš že sredi dneva odšel v gostilno?" Blagerij Tavrl MOČ ČAiČVMllC Na noč čarovnic se srečata mrtvaka. "Kako kaj gre?" vpraša Kostko Lobanjeka. "V kosteh me zbada, ampak problemov s holesterolom sem se pa rešil." "Meni gre tudi na bolje," se pohvali Lobanjek. "Na avtopsiji so ugotovili, da nimam več motenega ritma srca." Pepelko Tavrl Zakaj bi bila skupaj? Ker čas beži! Samo pomisli, čez samo 57 let jih bom imela že čez šestdeset... vst za e«a "Seveda bom poskrbel za tiste, ki so me volili," je rekel novoizvoljeni politik, "najprej za moje največje privržence. To sem jaz in moja družina." LJUBE», II TiAJA Rada imam moške, takšne in drugačne, lahko je kosmat, če je bogat, lahko je tudi suh, samo, da mi da prstan zlat. Če je majhen, se lažje skrijeva, z visokim me ni strah staršev, če naju odkrijeta. Pameten me zna nasmejati, neumnemu pa se smejati ne morem nehati. Tistega, ki se mi prilizuje, prej spustim k sebi, pri tistem, ki se mi ne, igra traja dlje. Ljubeznivež me hitro nase privije, nergača pa se lotim strastno, da me ne odbije. Dvolične maram, saj mi dajo občutek svobode, da njihovo drugo plat brez greha varam. Kdor ima rad dolgonoge, za mano pogleduje, kdor pa ne, ima pogled naravnost na moj dekolte. Moški radi segajo v moje bujne lase, bolj drzni krajšajo si čas drugje. Če čas si vzame, dolgo traja, a po redko bolj na gosto, če pa rad bi dan na dan, se hitro vnamem zanj. Žal se me frajerji bojijo, ker mislijo, da od njih hočem vse, meni pa zadostuje že njihov one. Veselinka Tavrl IASLU@£ P® PLAČA« TRUSE Politik, ki se smatra zaslužnega za uspeh na volitvah, glasno rohni: "Menim, da nisem plačan po svojih zaslugah!" "To je že res," mu prišepne kolega v klopi, "k sreči te tu ne morejo več plačevati po občinski tarifi. Navsezadnje si zdaj le poslanec." Guljo in Žgoljo Tavrl Cvetke ih koprive PEVSKI TALENTI Jani Čerček, vodja skupine Črna mačka: »Daj si dopovedati, Mirko, da sva midva z bratom Črna mačka in da smo mi dogovorjeni za pevski koncert v čast ustoličenja nove vlade.« Mirko Zamernik, poslanec SDS: »Fanta, nič nimam proti vama, ampak edina črna mačka, ki jo poznam, je moja soseda v parlamentarnih klopeh.«. (KOALICIJA VOLJNIH PRESS) EDI EDIJU Edi Jurjevec starejši: »Edi, nalijva si čistega vina glede naše nove hotelske pridobitve. Spijva na zdravje, potem pa se loti novega posla!« Edi Jurjevec mlajši: »Ja, oče, kaj mi pa drugega preostane, le da se bom tudi tokrat odrekel pijači. Saj veš, da mora imeti oštir vedno trezno glavo!« (PRODNIK TURIZEM PRESS) ALTERNATIVNA REŠITEV Jasna Klepec, direktorica Savinjsko-šaleške razvojne agencije: »Pričakujem, da me bo Janša postavil za ministrico za regionalni razvoj.« Terezija Plaznik, višja svetovalka načelnika upravne enote: »Ne pozabi, da pravi nasvet vedno prav pride.« (POLITIKA JE BIZNIS PRESS) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: ANABAR- reka v Sibiriji NATTA- italijanski politik-Alessandro KATENE- zbirke razlag biblije EGAN- ameriški igralec- Richard ROOSA- ameriški astronavt- Stuart OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 42. št. Savinjskih novic smo izžrebali 3 reševalce križank. Tokrat vam nagrade podarja podjetje GARANT iz Polzele in sicer ogledala T-2 VEGA v hrast barvi. Nagrade prejmejo: Irena Drobež, Florjan 23, Gornji Grad; Janez Troger, Kokarje 18, Nazarje in Dane Presečnik, Brezje 24, Mozirje. Nagrajenci s potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti prevzamejo nagrade v industrijski prodajalni na Polzeli. Čestitamo! Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 9. novembra 2004, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA MIZARSTVO KOVAČ. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli lepe nagrade. www.racunalniske-novice. com/forum Napovednik • Petek (29. oktober), ob 18.00. Muzej novejše zgodovine Celje Otvoritev razstave Banka celje -140 let • Petek (29. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Oplast Kobarid • Sobota (30. oktober), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (mlajše deklice) • Sobota (30. oktober), ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (starejše deklice) • Sobota (30. oktober), ob 16.30. Dvorana Srednje gostinske šole Celje Košarkarska tekma - Celjski KK : Nazarje (člani) • Sobota (30. oktober), ob 17.30. Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma ■ RK Gorenje : Bretskiy (Belorusija) • Nedelja (31. oktober), ob 14.00. Ljubno, Foršt Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Oplotnica (kadeti) ŽIVALI - PRODAM Prodam nov hidravlični cepilec drv. Gsm Bikca frizika, starega 14 dni, prodam. Tel. 031/568-095. 5841-785. Prodam silažne bale. Gsm 041/783- Prodam breje telice, rjave pasme. Gsm 977. 041/483-689. Prodam 3 bale sena. Tel. 5834-149. Prodam dve breji telici sivki, pašni. Tel. 5832-506 ali gsm 031/409-772. Prodam jabolka ekološko pridelana. Tel. 5833-238. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 03/5843-487. Prodam neškropljena jabolka in svež jabolčnik. Gsm 041/284-913. Prodam telico simentalko, brejo, težko 650 kg. Tel. 5841-189. Prodam 4 zimske pneumatike 175/13 z jeklenimi platišči. Tel. 891-53-56 ali gsm Prodam teličko sivko (120 kg) in kupim 041/311-992. prašiča (večjega) ali svinjo za zakol. Tel. 03/838-17-20 ali gsm 070/401-811. Prodam licenciranega ovna JS pasme. Gsm 031/805-253. Prodam zimske gume kormoran 185/65 R 14 za renault laguna. Tel. 5831-246. Prodam CD radio, nov, nerabljen, cena 10.000 sit. Gsm 031/419-945 ali popol- dan na tel. 03/5841-495. ŽIVALI - KUPIM Prodam avtoradio CD, nov, nerabljen, za 30.000 sit in gsm ericsson R600 za 6.000 sit. Gsm 031/772-486. Kupim kravo in bika za zakol in bikce mesnate pasme za rejo. Gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM AVTOMOBILI - PRODAM Prodam uno 60 s, letnik 91, prevoženih 146.000 km. Gsm 041/783-663. Prodam trokolesni voziček harton, voziček peg perego, stolček peg perego za hranjenje in svetlobni vrtiljak za dojenčka. Gsm 031 / 676-921. NEPREMIČNINE - NAJAMEM Prodam molzni stroj alfa laval. Tel. 838-51-16. Najamem stanovanje v Zgornji Savinjski dolini. Gsm 041/866-652. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 45. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov___________________________________□ j Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV, in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. ELEKTROINSTALACIJE Izvajamo vse vrste elektroinštalacij. Informacije na tel. 03/838-12-23, GSM 041/978-228. REMENIH d.o.o., Šentjanž 61,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA MANCA POLZELA Vabimo vas na izjemno ugodno akcijsko prodajo bund. Na zalogi priljubljena otroška oblačila Maček Muri - bunda Maček Muri samo 7.690 sit. Velika izbira moških in ženskih pletenih jopic ter ženskih prišitih jaken Mont. Vabljeni! Trgovina Manca, tel 5720-064. Ana Artnik s.p., Breg pri Polzeli. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. INŠTALATERSTVO centralnega ogrevanja in vodovoda. Ivan Šturbej s.p., tel. 03/705-03-70, faks 03/705-03-71, gsm 041/653-287. Ivan Šturbej s.p., Polzela 143/b, 3313 Polzela. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, vodovode, urejanje dvorišč ter storitve z mini bagrom. Gsm 041/631-395. TGM Aleš Janžovnik s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, GSM 041/651-196. TEREZIJA BURJA s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. GRADITE IN POTREBUJETE BET®« Poleg ugodnih cen prejme najhitrejših 150 kupcev vseh štirih pnevmatik t.oon/vr/iu I SflLUCL*1 OUZ/JVltJJ’ CU BICA še praktično darilo. % Pokažite zimi zobe preden jih ona pokaže vam. % %* Na zalogi tudi jeklena in alu platišča. SMffiE (H HM» W - Prodaja betonskih'ffS&anic - Prevoz betonskih mešanic*' -Vgradnja betonskih mešanic POKLIČITE 041-Z53H1Ì VULKANIZERSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak «,p„ Okonlna 9,3333 Ljubno ob Savinji Tol., Fax.: 03/5841-169,03/838-10-70, SSM: 041/783-661 » Meso jc slovenskega porekla Svinjsko pleče brez kosti..........799 SIT Svinjski vrat s kostmi.................815 SIT Svinjski kare..........................950 SIT Svinjska rebra.........................830 SIT Junečja rebra..........................700 SIT 5 841 018 041 592 155 Forti ERMENC s p., lofec 6, 3333 Ljubno ob Savinji TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 5381 Nov delovni čas od 4. oktobra: pon. - pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00 -12.00 Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. od julija pri nas tudi AVTOPRALNICA za pranje osebnih in kombiniranih vozil Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a,m,miki9vc@3maMi Skozi vse leto bomo opravljali brezplačne preventivne preglede zavor In izpušnih plinov za motorna vozila, katerih lastniki so člani ZŠAM Zgornjesavinjske doline. NOVO: od 4. oktobra nov delovni čas - vsak dan od 7. do 19. ure - ob sobotah od 7. do 12. ure VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMOI KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE PACIENTI V ČAKALNICI Gledališče smeha KOPER KOMEDIJA za abonma in izven Režija: Adrijan RUSTIA, SSG Trst gospa ROZI: Marija PARAVAN - JELAČIN gospod Franci: Andrej JELAČIN in ostali pacienti V soboto, 30« oktobra 2004, Dom kulture Nazarje, ob 20* uri Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje in Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje HYPO LEASING d.o.o., Dunajska cesta 117, Ljubljana MAYER McCann üobota, lio, Necfe?i 5000014034,44 COBISS s hotela Burger Veniše Pivo Union 299 SIT BUD 199 SIT Smirnoff-lce 199 SIT Konjičan 1dc 120 SIT Hypo Leasing omogoča nakup ali najem vseh vrst vozil in drugih prevoznih sredstev, investicijske opreme, strojev, plovil ter nepremičnin, ki jih potrebujete za uspešno poslovanje ali osebno uporabo. Skupino Hypo Alpe-Adria v Sloveniji poleg skupine Hypo Leasing tvorijo še Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. in Hypo Alpe-Adria-Consultants d.o.o. V slovenskem prostoru smo prisotni že 10 let. V tem času smo se izkazali z nenehno rastjo, trdnostjo ter stalnim prilagajanjem potrebam strank. Ponosni smo na vaše zaupanje. 10 let je minilo v Hypu Ljubljana 01 580 44 00 Koper 05 663 78 20 Maribor 02 450 39 00 Nova Gorica 05 330 24 94 Murska Sobota 02 530 81 70 Novo mesto 07 393 36 20 Celje 03 425 7310 Velenje 03 898 20 80 www.hypo-alpe-adria.si Kranj 04 201 07 70 hypo-leasing0hypo.si OSREDNJA KNJ. CELJE