GLAS NARODA List slovenskih delavcev v AmerlkL largest Skrvenfcn Daily in dw United Stat«. and legal Hofidan, 75,000 TELEFON: CHelaea 8—1242 Entered aa Beoond Clag« Matter September 21, 1908, at the Port Offict at New York, N. Y., under Art of Congress of March 3. 1879. No. 297. — Stev. 297. TELEFON: OHelsea 8—1242 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 21, 1936—PONEDELJEK, 21. DECEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. 60.000 TUJIH PROSTOVOLJCEV NA SPANSKEM ______ ___* 0 San Salvador—pozorišče groznega potresa štirje sloviti ameriški letalci se bore na strani Španske republikan. vlade General Franco napada s severozapada in severo-vzhoda. — Fašistični napadi so odbiti. — Vladni aeroplani so prepodili fašistične aeroplane. — Eden poživlja Nemčijo, da uštavi odhajanje prostovoljcev. MADRID, Špansko, 20. decembra. — Fašisti-so pričeli pritiskati na Madrid s severozapada in severovzhoda. V okolici Guadalajare, severovzhodno od Madrida, se vrše neprestani boji, toda le malo je znano o izhodu, razun, da republikanci še vedno drže Guadalajaro in utrdbe severno od mesta. Ob ister času pa general Franco obstreljuje vladne postojanke na severožapadu in skusa presekati cesto pri Escorialu. Ako se mu to posreči, bo prisilili vladno armado, da se umakne iz Gua-darrama pogorja ter se bo zvezal z armado generala Mole onstran Guadarrama pogorja. In s tem bi bil Madrid skoro obkoljen. Po vročih bojih celega tedna se je gen. Francu samo posrečilo nekaj milj napredovati pri Broa-dilla del Monte, kjer so se republikanci umaknili v utrjene postojanke pri Pozuelo de Alarcon. Vsa mesta v okolici so enkrat v fašističnih, drugič v republikanskih rokah. V soboto ob treh popoldne je s severa priletelo 8 fašističnih aeroplanov nad predmestje Madrida Tetuan. Toda niso niti mogli metati bomb, ker so jih vladni aeroplani pregnali. PARIZ, Francija, 20. decembra. — Francoska parlamentarna komisija, ki se je ravnokar vrnila iz Španske, je vladi predložila svoje poročilo, iz katerega je razvidno, da je razun Marokan-cev na Španskem 59,800 tujcev, ki se bore na tej ali oni strani. Komisija, kateri je načeloval poslanec Henry de Kerellis, ceni število Marokancev v armadi generala Franca na 24,000 moz. Po tem poročilu se nahaja v republikanskih vrstah 12,000 Francozov, 10,000 Rusov, 2000 Poljakov, 2000 Belgijcev in 2000 Nemcev, ki so nasprotni Nazijem. V fašistični armadi generala Franca pa je 30 tisoč Nemcev, 500 Francozov in 800 irskih fašistov, katere je zbral voditelj irskih fašistov general Owen O* Duffy. PARIZ, Francija, 20. decembra. — Štirje slavni ameriški letalci, ki so se priglasili k španski republikanski armadi, so skupno z nekaterimi angleškimi letalci sestavili "Yankee Escadrille", ki se nahaja blizu Bilbao ob Biskajskem zalivu. V Yankee eskadrili so: Bert Acosta, Eddie Schneider, Gordon Barry in major Frederick Lord. Lord, ki je služil pri angleški zračni sili. je v svetovni vojni izstrelil 22 nemških aeroplanov. Ameri-kanci imajo najhitrejše francoske aeroplane. Njihova mesečna plača znaša 200 funtov šterlin. ($1000) in za vsak izstreljen aeroplan prejmejo $1 5&0. Denar za njihovo plačo je naložen v neki london. banki. LONDON, Anglija, 20. decembra. — Angleška vlada je po vnanjem ministru Anthony Edenu pričela pritiskati na Nemčijo, da ustavi odhajanje nemških prostovoljcev na Špansko. Minister Eden je v treh dneh dvakrat poklical v svoj urad nemškega poslanika Joachima v. Rib-be-nt ropa ter mu rekel, da pošiljanje prostovoljcev Špansko resno ogroža pvropski mir. Ribbentrop je odpotoval v Berlin, da kanclerju Hitlerju predloži svarilo ministra Edena. čankajšek bo kmalu prost Vlada v Nankingu je poslala maršalu Hsuelian-gu ultimatum. — Maršal se &am boji za svojo glavo. ŠANGHAJ, Kitajska, 20. decembra. — Kakorhitro bo maršal Canghuseliang prepričan, da ne bo i-zgiibil svoje glave, bo vrhovni poveljnik kitajske ivojiske geperal Čankajšek izpalščen. Ako Čankajšek ne bo izpuščen do pondeljka, bo armada,. katero je poslala tajska vlada, da osvobodi svojega poveljnika, pričela streljati na Sian in se bo pričela kitajska državljanska vojna. Vlada v Nankingu je naznanila, da 'bodo vladni aeroplani pričeli bombardirati Sian, ako do določenega roka Čankajšek ni izpuščen. Po nekem poročilu je kitajska (vlada dala maršalu Huse-liangu trd dni časa, da izpuhti Cajnkajšeka. Od-kar je Čankajšek ujetnik maršala Čanghsuelianga, ga je maršal pogosto obiskal in ga prosil, da sse ž njim pogaja za vsvojo osvoboditev, toda Čankajšek je molčal. Ko pa ga je maršal nekega dne nagovoril z večjim (spoštovanjem m se po-služil besed "Huj Juan Čang" (predsednik narodnega vojaškega sveta), je Čankajšek iz-pregovoril in vprašal: " Zakaj me nagovarjaš na ta način t Ako to storiš, s tem priznavaš, da si moj pod'loznik. V tem slučaju me pošlji nazaj v Napking. Ako pa me smatraš za talca, me sedaj ubij; ustreli me!" NANKING, Kitajca, 20. »le. — Ako ibc general Čankajšek, ki se nahaja kot ujetnik v Sianu, v tej krizi umrl, bo naj-brže njegov naslednik »njegov 20 let stari drugi sin Čangvej-ko, ki obiskuje »visoko šolo za narodpo gospodarstvo v Berlinu. kura pred revolucijo Predsednik Gomez nasprotuje davku na sladkor. — 75,000 Kubancev je pripravljenih, da korakajo pred predsedniško palačo. HAVANA, Kuba, 20. dee. — V protest proti predsedniki! Miguelu Mariano Gomezu, ki je naznanil, da bo vetiral po stavo o davku .na sladkor, je dospelo ;v Havano 75,000 Kubancev, največ kmetov ter so pripravljeni, da korakajo proti presedniški palači. Davek na sladkor je name -njen za kmetsko izobrazbo. Poveljnik kubanske vojske polkovnik Fulgenio Batista je zahteval ta davek in poslanska zbornica je tozadevno predlogo sprejela. S tem denarjem bi bile po deželi zgrajene šole, v katerih bi poMČevali vojaški častniki. Ker pa je predsednik Gomez mnenja, da bi bili otroci v teh šolali vzgojevani v fa š;stičnem duhu, je odločno proti darrku in je pripravljen tozadevno postavo vetirati. Poslanci, ki podpirajo polkovnika Batiste, so tudi zagrozili, da bodo predsednika prisilili, da odstopi. Batista ki je postal vrhovni poveljnik kufbanske armade v revoluciji leta 1933, se je posvetoval z vojaškimi poveljniki v Campo Columbia. Častniki so sklenili, da ibodo vprizo-rili vojaško vstajo, ako se Gomez ne odpove predsedrlštvu- Starejši sih je komunist in se nahaja v Moskvi ter je s svojim očetom prekinil vse vezi. Starejši sijn se je razhtcdil PREDSEDNIKOV TELESNI STRAŽNIK WASHINGTON, D. C., 19. dec. — Predsednikovega telesnega stražnika Gu-sa Genne-richa je zadela kap v Buenos Aires, kamor je bil spremil svojega gospodarja na paname -riško konferenco. Njegov naslednik je postal Thomas "E. Quarters, državni policist iz Masachusetos, ki j 3 bil svoje-časno slovit raogometač USMRTIL JE ZENO IN SEBE ELKHORN, Wis?., 18. dec— na svojega očeta, ko se je lo- Pismonoša Harold E. Hubbart čil od svoje prve žene in je po- Je ustrelil svojo ženo in sebe ročil Meiliug Sung, sestro ki tajskega finančnega ženija T.. V. Sumga. Zato je postal komunist in je odšel v Moskvo. Tudi mlajši sin ;ni poseflbno naklonjen svojemu očetu in ga obišče samo, 'kadar je njegova druga žena odsotna. Pustil je pismo, v kaiterem pravi, da se mu je smilila, 'ker je bila neozdravljivo bolna. ■gMlilllllllllllilEM Knjig Vodnikove družbe nimamo več v zalogi. — Imamo še nekaj iztisov Mohorjevih knjig. Kdor jih hoče imeti, naj jih takoj naroči. Knjigarna Gl. N. TROCKI BO ODPOTOVAL V MEHIKO MEXICO CITY, Mehika, 18. decembra. — Mehiška vlada je končno odločila, da da bivšemu sovjetskenra voditeljn Leonu Trockemu zavetišče na mehiških tleh. Mehiško delavstvo je bilo odločno proti temu, to da vsi protesti ni=o nič zale-gli. Trocki, ki se nahaja na Norveškem iizza 18. junija 1935, bo odpotoval s prvim parnikom proti Mehiki, pomanjkanje življenskih potrebščin Nemčija bo morala kupiti velike zaloge pšenice. Kriza bo nastopila v aprilu. — Oboroževanje bo moralo zastati. BERLIN, Nemčija, 20. dec. — Nemčija stoji pred največjim pomanjkanjem žita v zadnjih 'letalih. Narod je skoro že izčrpal vire živeža in denarja in vlada se boji, da ne bo mogla odvrniti krize, ki bo nastopila v aprilu. Kako pičle so zaloge živeža, je razvidno iz tega, ko je vlada izdala izkaznice za dobavo surovega masla im masti. Po novi odredbi je določena množina masti po številu članov družine. Izkaznice stopi jo v veljavo s 1. januarjem in bo poraba maščob znižana na 80 odstotkov. Nemčija bo morala znatno zvišati uvoz pšenice, medtem ko ga je lansko leto znižala na 160,000 ton v primeri s 605,000 lonami leta 1934. Do aprila bodo nemške zaloge pšenive izčrpane. Ministrstvo za gospodarstvo pravi, da bo za nakup pšenice pošla vsa zlata rezerva. Vsled teh razmer se Nemčija obrača za tujo pomoč in se v tem najbolj zanaša na Anglijo. Angleški v nan ji minister An-thonv je pa rekel, da bi bila ta pomoč zelo lalrka, ako ne bi bilo dokaizano, da je prišla Nemčija v tako žalosten go spodarski položaj vsled prevelikih izdatkov za orožje. Nemška mumicijiska industrija je na svojem višku in nazi-ji zatrjujejo, da se je število brezposelnih, katerih je bilo leta 1933, ko so prišli naziji na krmilo, 6,000,000 znižalo na 1,000,000. To pa se je moglo zgoditi samo s prisilno vojno službo in s prisilnim vojaškim delom. Kancler Hitler je v svojem govoru pred nemškimi industrijalci v petek rekel da se mora oboroževamje nadaljevati, navzlic temu da preti dežeK pomanjkanje živeža. Hitler in gospodarski diktator general (roering sita industrijalcem prebrala postavo o 4Nemirih'' ter sta jih s tem pozvala, da sodelujejo z vlado pri oboroževanju navzlic pomanjkanju živeža. Tuji politični opazovalci smatrajo govore obeh nemških a azijskih 'voditeljev za znak. da se nahaja nemška pazijska vlada v večjih škripcih, kot pa hoče uradno priznati. Ker je nevarnost, da bi nazijem pošla zlata rezerva, sku: ša vlada nakupiti živež na ta načijn, da ga plača z svojimi industrijskimi izdelki, natančnih poročil ni, ker so prekinjene vse zveze SANSALVADOR, 20. decembra. — Sinoči ob desetih se je v mestu San Vicente, ki ima 35,000 pr » bivalcev, pojavil potres, ki je zahteval več sto človeških žrtev. Nekatera poročila pravijo, da je usmrče-nih dvesto ljudi, nekatera pa govore, da je vec tisoč oseb mrtvih in ranjenih. Prebi/vaLstovo je bilo presenečeno v spaja ju. Ob prvem sunku so se začele rušiti hiše, in prebivalci nfeo utegnili po teki* -ri na prostem zavetja. Predsednik republike, general Hernandez Matinez, se je podal na pozorišče nesreče ter orevzel vodstvo nad reševalno akcijo. V njegovem spremstvu je tudi notranji minister Cal-deron in več drugih visokih u-radnikov. V mestu je ostala neporusc-na samo ena stavba — stolp v Centralnem parku. Kazalec na uri kaže deseto uro. Med mestom San Vicentos in vnanjim svetom so prekinjene vse zveze. Pnva poročila so biki poslana po zasilnem tek ionu. Nekateri dompevajo, da je pričel bruhati ognjenik Santa Hita, ki se nahaja južno od mesta- mehika-nova domovina l. tr0ckega Trocki se ne boji več, da mu je bila nastavljena past. — Iz Norveške bo najbrže odpotoval s prvim parnikom. MEXICO, Mehika, 20. dec. — Prošnja Lecnr. T rock^a za pribežališče je odprla mehiSka vrata in potujoči ruski izgnanec se bo mogel naseliti v Mehiki. Trocki s početka ni hotel sprejeti ponudbe Mehike, ker se je bal, da mu je bila nastavljena kaka past. Poleg tega pa je tudi zahteval, da mu mehiška vlada dovoF oopolno svobodo v politian. a delovanju. Trocki je prosil mehiškega poslanika rv Parizu Adalbert o Tejeda, da bi izposloval, da bi mu Mehika dovolila pribežališče. Kmahi (nato je Trocki prejel od mehiškega notranjega ministra povabilo, da pride v Mehiko. Ko je sedaj Trocki naznanil, da je pri volji naseliti -se v Mehiki, je notranji minister naročil naselniškm obla--strm, da Trokemu dovolijo vstop. Trockijevo dovoljenje za bivanje na Norveškem je poteklo 18. decembra. Ker je prišel Trocki vsled svojega političnega delovanja z norveškimi oblastmi v navskrižje, mu rvlada ni hotela dati nadaljnega dovoljenja in ga je postavila v samotno hišo poki strogo stražo. Mehiški delavski voditelji so različnega mjnenja glede pripustitve Trockega. Vlada pa je sporočila Trockemu, da se bo moral adržati 'vsake komunistične propagande, dokler bo o-stal v Mehiki. Nekatere delavske organizacije so posvarile vlado na nemi re, ki ise bodo pričeli, 'ko bo Trocki stopil na mehiška tla, Mogočna federacija mehiških delavcev pa se je zavzela za Trokega, »toda navzlic temu, da je sklicala drve seji, ni mogla skleniti, raa kak način bi sprejela bivšega poveljnika ruske rdeče armade. Največ se je prizadeval da je Troiki dobil dovoljenje naseliti se v Mehiki, »loviti slikar Diego Rivera, ki je zanj tudi :qposloval mehiški vizum. Rivera bo Tn?ckega poedravil ob ROOSEVELT BO OBHAJAL BOŽIČ "DOMA* WASHINGTON, D. C., JO. decembra — Predsed. Roosevelt bo v kroga svoje družine obhajal Božič pa svojem "domu" tv Beli hiši. Predno se bo predsednikova družina zbrala k skupnemu obli ajanju, bo predsednik prižgal božično drevo v Lafayette parku ofo petih popoldne- Ob tej priliki bo Roosevelt imel govor na radio. Na Sveti večer bo predsednik po večerji prebral svoji družini Dickens o vo 11 boži čo o pridigo". Pri tem družinskem obhaja-nju pa bosta odsotoa »samo hči Ana in njen mož John Boettin-ger, ki je urednik nekega lista v Seattle, Wash. Še ob pravem času pa bo dospel v Belo hiše« predsednikov sin Franklin, -ki se nahaja že od Zahvalnega dne v bolnišnici v Bostonu. njegovem prihodu v Vera Crn-za. Trocki je bil leta 1927 izključen iz ruske komunistične stranke in bil izgnan v Turčijo na otok Prinkipo. Zaradi bolezni na pljučih se je želel naseliti na Španskem ali pa na Češkem. Obe vlaldi pa ste mu prošnjo zavrnili. Leta 1933 ga je i slednjič sprejela Francija, toda vsled komunistične propagande mu je rvlada naročila, da si kje drugje poišče bivališče. Tedaj mn je ponudila zavetje Norxeska in 18. junij.g 1935 je prijsei v Oslo, _ • za* New York, Monday, December 21, 1936 rfltf LAROE8T SWVENE DAILY IN T7J&3. "Glas Naroda" Ituk CA Corporation) i j "- * : Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY __L Bonodlk, Txeas. Ill 11» Španiji je namenjena Q LAS NARODA" «f the Posple). Dv Bxoept Bmdayi and Holidays la celo leto ral]a ■ Kanado........... Sa pel leta.......... Be četrt leta........ 98.00 $3.00 «LfiO Za Hew York sa celo leto......|7.00 Ea pol leta....................«3.50 J5a tnoai ml i o sa celo leto ...... |7.90 Za pol leta .........................93.50 Subscription Yearly «6.00 Dopisi brea podplaa ln osebnosti se ne prioMuJejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se mam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. \ Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan tzrsemSl nedelj ln praznikom "GLAS NARODA". 216 W."l8th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 bič Človeštva Francoski in angleški diplomatski krogi z veliko pozornostjo motre akcijo Nemčije in I ta lije v korist generala Franca v Španiji. Po priznanju Fran-cove vlade s strani Nemčije in Italije, postaja vedno očitnejše, da se skrivajo za temi daleko-tsežnejfcsi cilji, kakor pa samo zmaga španskih fašistov nad levičarji. Iz raznih okoliščin in dogodkov zadnjih tednov pri Južni deli Španije za nemško kolonizacijo ne prihajajo v postev. Južna Španija bo zaradi tega prepuščena za kolo nizacijo Italijanov. Končno ra čunaijo v Nemčiji s tem, da bo v primeru, da zmaga general Franco, vsa nemška industrija za par let zaposlena s španskimi naročili, ker bo treba obnoviti porušene tovarne, rudnike in druga industrijska pod Izkopi ne v Palestini. riso- Ni dolgo tega, ko ni bilo ameriškemu časopisju dovoljeno javno razpravljati o apoihidh boleznih. R~uzast?dni ljudje so slednjič ivendarle prepričali oblasti, da spolne 'bolezni niso greh ali zločin, pač pa enostavno spolne bolezni, katere je treba smatrati kot take. Zdaj je slednjič konec tega svetohlinstva, ki je povzročalo neizmerno ^orja. Zdaj je dovoljeno opozarjati javnost na nevarnost, ki jo Jadiko prepreči oziroma izogne, če jo pravilno poučena. Spolnim boleznim — (biču človeštva — je napovedan odprt boj. Zdravstveni urad mesta New Yorka je pričel javno ra'zkrivati nevarnost spolnih bolezni m učiti prebivalstvo, kako naj se ščiti pred (rijimi. Končno je odprta pot, katero so zagradili licemerci in hinavci, smatrajoč za največji greh govoriti o stvareh, ki so v zvezi s spolnim življenjem. Grozotna statistika o širjenju spolnih bolezni priča, da je v New Yorku vsak teden prijan? ijenih tisoč novih slučajev sifilisa. To je 50,000 novih obolenj na leto. To so prijavljeni slučaji. Koliko je pa neprijavljenih t Zdravstvena oblast ceni, da je v New Yorku bolnih M75,000 oseb za sifilisom. Skoro pet odstotkov vseh žensk v mestnih porodnišnicah je sifilitičnih. Navzlic temu je pa ta bolezen istotako ozdravljiva kot skoro vse druge nalezljive bolezni. Predvsem je treba vpoštevati dvoje praJvil: takojšnje zdravljenje, in popolna ozdravitev. V evropskih držaivah, kjer se že dolgo vodi javen boj proti tej kugi so dosegli presenetljive uspehe. Najbolj so v tem pogledu napredovale skandinavske dežele. V Kodanju je bik) leta 1885 med 100,000 oselbami 600 sifilitičnih ; danes jih je 'komaj 30. C emu M v tem ozira tudi Amerika ne sledila evropskim deželam, posebno če se pomisli, da ima Amerika dosti več de narnih sredstev in zdravilnih pripomočkov na razpolago nego Evropa. Zdaj, ko je led prebit ter se sme j a vino govoriti o tem, naj bi ee oblasti in privatne družbe z vso vnemo (posvetile boju proti spolnim boleznim — najhujšemu biču človeštva Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. 166 266 V JUGOSLAVIJO Ža % 235_____Din. $ 5.66_______Din, $ 7JB6_____Din. S66 $11,16________Din. 566 $23.66 __Din. 1066 Din. 2666 Za V IT ALEJO $ 6.56 ____________ $ 12.25 _______________ 6 99.60 ________...---- $ 57.66 _____________ $112.30 __________________ $167.50 _______ lir 106 Ur 200 lir 500 lir 1000 Ur 2600 Ur 3666 BE CENE SEDAJ S IT BO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OOS1 Aid DOLI bet zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH fte boljše pego Je. BTUCnAT AMERIŠKIH DOLARJIH krogih do zaključka, da jaita Italija in Nemčija »pani-ji vloge nekake Abesinije. Španija naj postane v pomanjkanju drugih priročnih kolonij glavno torišče za nemško in italijansko kolonizacijo (ob enem pa važmo oporišče za izA^ajanje nemško-italijanske politike v Evropi. Za dosego tega cilja pa je nujno potrdbno, da zmaga v ftpaniji general Franco, ki je že sedaj v taki odvisnosti Berlina m Rima, da bo po zmagi, ko bo treba obnoviti opus-tošena mesta in nanovo zgraditi špansko gospodarstvo, še bolj voljno rodje v rokah Hitlerja in Mmssolinija. V tem pogledu je po zatrjevanju diplomatskih krogov že sedaj sklenjena med generalom Francom, Hitlerjem in Musso-linijem tajna pogodba. Poleg obljubljenih oporišč na španskih otokih in v španskih pristaniščih je general Franco pristal tudi nato, da se v Španiji nasele nemški in italijanski kmetje in delaVci in sicer v severnih pokrajinah Španije Nemci, v južnih pa Italijani ker jim tam podnebje bolj prijazno. Vsi Nemci, ki se sedaj bore na strani generala Franca, .bodisi kot člani španske tujske legije v Maroku, bodisi kot nemški4'prostovoljci'* doibe po končani državljanski vojni primerna zemljišča za obdelavo. Zemlje v Španiji ni manjkalo niti prej, še več pa je bo na razpolago po sedanji vojni. Ko je na tisoče kmetov in delavcev izgubilo življenje v bratomorni vojni. Nemški upravnik poslov pri Francovi vladi, general Faupel ima že sedaj nalogo, izdelati podrobne načrte za nemško kolonizacijo. Nemci nameravajo na deset tisoče svojih ljudi naseliti v Španiji, da bi na ta način zmanjšali brezposelnost doma, na drugi strani pa bi s tem okrepili svoje že poprej zlasti v mestih močne polštojanke v Španiji. ■Španija predstavlja za Nem čijo ozljiubljeno deželo. V tej redko naseljeni deželi, kjer je bil že do nedavna večiji del zemlje last cerkve in španske aristokracije, so cele pokrajine docela neobdelane ali pa Obdelovane na starinsfei, primitivni način. Poseflbno pozornost posvečajo Nemci bogatim mineralnim področjem v Asturiji, kamor je predvsem usmerjena nemška kolonizacija. Pri tem računajo na to, da bo večina asturskega delavstva, ki se bori na strani madridske vlade, v sedanji državljanski vojni našla smrt. Tako bo nafetalo pomanjkanje delavcev, ki jih ima Nemčija dovolj. Nemčija računa s tem, da bo po končani vojni vsilila Francovi Španiji svoje stroje in svoje ljudi. Neroš kim kmetom, ki jim doma pri-m an kuje zemlje, pa. bodo na razpolago prostrana zemljišča v Estremaduri. hajajo.v pariških diplomatskih i jetja, razen tega pa bo morala Španija obnoviti cela mesta, ki jih sedaj nemilosrono rušijo in požiga jo. Španija bo potrebovala stroje, traktorje, avtomobile, železnice, gradbeni mate-rijal in slično. Na tisoče in tisoče nemških strokovnih delavcev in navadnega delavstva, ki z njim v Nemčiji že ne vedo več kam, bo našlo kruha in zaslužka. Končno pa se bo Nemčiji nudila lepa prilika, da si pridobi obsežno koncesije in pride tako poceni do sirovin, ki jih primanjkuje nemški industriji. V enalki meri in iz istih razlogov, kakor Nemčija, Je tudi Italija zainteresirana v Španiji. Zato Kim in Berlin sedaj tako radodarno in ustrežljivo podpirajo generala Franca, pričakujoč, da se bodo žrtve, ki jih imata sedaj, stotero poplačale. Zavedajoč se te podpore, general Franco samozavestno proglasa, da "ne more izgubiti vojne" ki jo vodi proti svoje- mu lastnemu narodu. General Franco se morda danes še ne zaveda, bo pa morda že prav ■kmalu po zmagi čutil, da je Španijo "osvobodil" za to, da postane "evropska Abesinija." Če se bo temu upiral, bo pač po zaslugi iste Nemčije in Italije, ki sedaj podpirata njega, "•zmagal" kdo drugi, ki bo pokazal več "razumevanja" za želje in potrebe Rima in Berlina, V zadnjih letih so odkrili tako v Palestini kakor v drugih bibličnih deželah številne i^ko-pine, ki potrjujejo zgodovinsko verodostojnost svetopisemskih poročil in dbenem nudijo točen vpogled v življenje in običaje izraelskega ljudstva. Šest narodov — tako piše prof. Odrlo Starck O.S.B. v ",Reic!h^spost,, — se je združilo z namenom, da z izkopavanjem na številnih gričih odkrijejo morebitne spomenike, ki so jih zagrnili peščeni nanosi. Znanstveno odkopavanje razvalin je omogočilo vpogled v življenjske razmere vsakdanjih prebivalcev Svete dežele. Danvs nam je možno dosti natančneje ozjiačiti dobo, v kateri so se Izraelci preselili iz Egipta in zavzeli Obljubljeno deželo, številno moč prebivalstva kakor tudi civilizacijo ifn kiulturo starih bibličnih mest. Pognano je, kalko so živeli takratni naseljenci, kakšno je bilo njih delo in kaikšne zabave. Izkopi ne v Jerilii so pokazale, da je bilo mesto uničeno na trojni način v deloma ga je u-pepelil ogenj, deloma se je u-greznilo, deloma so ga porušili napadalci. Le-ti so ponedok iz. podkopali .mestno obzidje in za-grma-dili v izkopanih rovih leSa in dračja, ki so ga potem ob kričanju in trobentanju zažgali. Okopi so se naglo sesuli, ker so se vdrla izpodkopana tla k čemer so znatno pripomogle požgane grmade. V Sam ariji so izkopali slonokoščeno palačo kralja Aha-ba. Le-ta je prva judovska palača, katero se je dozdaj po srečilo odkriti. Med številni mi izkopanimi predmeti so prK šli na dan tudi vrči za vino in olje, na katerih je s staroheb-rejskimi črkami napisano mesto, kjer so pridelovali imenovane tekočine. je Kabel, eden Jozveltovih pod-poveljnikov obljubil svojo hčer za ženo tistemu, ki prvi prebije neprijateljske vrste. •Na gori Afel v Jeruzalemu so poleg sedanjega obzidja odkrili cesto, ki je peljala od mestnih hiš k ribniku Silva. Tu je ozdravil Kristus sleporoge-nega, kateremu je pomazal oči z blatom, pomešanim s slino, ter mu rdkel, naj gre in se umije v kopeli Silvi. Ta čudež je povzročil med ljudstvom veliko pohujšanje, ker ga je Zveličar napravil v scflbatni dan. Na tistem mestu v Jeruzalemu, kjer je stala Kajfova pala- KAJ HOČEMO—TAKI SMO Pravzaprav bi ne smel zapisati "taki smo", pač pa "ta ki so", kajti le redkokdaj človek samega sebe vidi, toliko bolj jasmo in razločno pa o-paizuje svojega bližnjega in o-pazi >na njem vse napake, vse uerodniosti ter sam ne vem kaj še vse. Navzlic temu se mi zde zanimiva poročilca, ki jih objavljam od tedna do tedna — poročilca, kako ga ljudje bi jej o. | Marsikateri čitatelj si misli. ča, so našli veliko -Število mer in uteži, ki potrjujejo mnenje,! — Jaz bi ga pa že tako ne poda so bile pri Judih v rabi raz- J -O*™ 1 - Kar roko na srce, prijatelj. Prav taiko bi ga ali pa še huje, če bi bil v istih okoliščinah in v istem položaju. novrstne mere tako pred babilonsko sužnostjo, kakor po njej. Na ta način so nam pojasnjene dozdevne netočnosti raznih zgo dovinskih poročil. Kralj Sena-herib je razglasil, da mu je kralj Ezekija plačal kot davek osem sto talentov srebra, med tem ko zadevno mesto v sv. pismu govori o tristo talentih. Obe poročili se dasta praviti v sklad na podlagi dejstva, da je imel sirski talent mnogo manjšo vrednost od judovskega. Zbir-lkansko glatsilo. Izza časa, ko je ka Obsega eelo vrsto tekočin-1 bil predsednik Roosevelt po-skih in suhih mer, ki se ome-'novno izvoljen, več me imenuje njajo v sv. pismu. oseb po imenu, pač pa po šte- vilkah, ki jih jim je dal urad za socijalno oskrbo. V Santa Fe izhaja list "New Mexican". Med novicami je ob javil naslednje poročilo: "Številka 525—10—9363 je imela influenco ter si ji zdaj obrača na Sbolje". "New Mexican" je repnbli- ODVAJALEC DOBIL ŠTIRIDESET LET DETROIT, Mich., 18. dee. — Sodnik Rkillman je obsodil na štirideset let ječe Jerrv Rileya zaradi odvetlbe trgovca Chas. Mattlerja. Riley je izsilil od Mattlerjevih sorodnikov štirinajst tisoč dolarjev. J| 5i1f Naši v Ameriki V nogavičarski stavki v Reading, Pa., je mnogo Slovencev, ki so precej akti vni na p?ketni liniji, vsled česar je bilo več aretiranih. Sledeči slo-, venski piketi, večinoma mladi I fantje in ddkleta, so bili aretirani: William in Joe Filak, Aimic Šuklje, Anton Križan, Anton Rus ml. in Karel Križe. Na drugi strani stavkokazijo rojaki Jakob in Peter Kariš ter Fr. Košmerl in njegove tri sestre. k V Pullman, Iti., je umrl 28-lethi John Bokal, rojen v Penn-svlvaniji. Zapušča starše in dva brata. * Louis Zupančič, je bil v Blaine, O., pobit pri delu v rovu in zdravi se doma.- V bolniški oo^telji se nahaja tudi Martin Lapomik. Tisočeri so dobili pomoč; Uri bolestih ali bolečinah! vnetih mišic — s par Tdrgnenji. PAIN-EXPELLER « varstveno znamko Sidro v rabi 70 let. David Dubinski V BethnSemešu, kjer so Fi-liistejci shraniti ugrabljeno Skrinjo zaveze, so prišle na dan obsežne razvaline. Odkrili so velik del tega mesta in raziskovalci mislijo, da so našli tudi sekalo sredi Jozvetove ga polja, na kateri so Izraelci Bogu v čast darovali dve kravi, ko je skrinja zaveze zopet prišla v njihove roke. Naziv Kirieth-Sefer pomenja "mesto knjig" ali ''knjižnico.* Med drugimi so tu odkrili ploščice iz žgane gline z napisi podobno, 'kakor so jih našli poprej v Babiloniji. Mesto je bilo večkrat porušeno, pa znova pozidano. Tudi Jozve si ga je osvojil in sv. pismo poroča, da NE, ki nameravajo razveseliti svojce v domovini za Božič s kakšnim denarnim darilom, opozarjamo, da je treba poslati pošiljatev po kablu, če hočejo, da bo za praznike dostavljena. — Pristojbina za kabel zna ša $1. Potniški Oddelek "G las Naroda" 216 W. 18th Street New York City preldised-nft velike krojaške unije International Ladies Garment Workers, katera je ne-davrfo dala pol mili jopa do larjev za kampanjo Lewiso-vega odbora za industrijal-no orgajnizacijo. Kdor Jo namenjen potovati v stari kraj ali dobiti kosa M i, Jo potrebno, da > poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam samoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrdbno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. se obrnite na sfes sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje sa povratna dovdtjenja, pofnl liste, vi*eJe in sploh vse, kar Je sa potovanje najhitrejšem času, in kar je glavno, i NedriavIJani naj ne odlašajo do ttilnjega trerinfcka>'ker prfcfee se Mi is Wastdngtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj e Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIČ PUBLISHING COMPANV (Trtrvel Buretifc) 216 West !8th Street New York, N. Y. V poročni urad v Toledo, O, je prišel zaljubljenec, plačal dva dolarja in dobil poročno dovoljenje. Na cesti je licenco natančno prečital od prve do -zadnje vrste. Vete razburjen se je vrnil h klerku rekoč: — Daj mi drugo licenco. Jaz imam rad svojo nevesto in želim biti ž njo združen do smrti, ne pa samo trideset dni. Pokazal mu je drobjuo tiskano vrstico na apOdnjem robu listine: "Veljavno samo za trideset dni." Pred enajstimi leti je v Chicago. 111., izgxibila Mrs. Margaret Daly demant iz svojega zardčnega prstana. Vse poizvedbe so bile zaman in vse iskanje. Zadpiji teden je bila njena šestnajstletna hči operirana. Operirana na ušesn. Zdravniki so našli v njenem ušesu pogrešani demant. * V West Newton v državi Massachussetts živi Stephan Urnima. V njegovo klet je -zašel dihur i,n se »skril med staro ropotijo. Stephen bi ga rad prepodil, pa se je bal njegovega du-lia. Poklical je poiicijo na pomoč. Policisti e*> vrgli proti živali deset plinskih borrib. Dihur se ni ganil. Nti kihnil m. Prišli so ognjegwsci in ga začeli brizgati -z vodo. Dihurja je minila potrpežljivost in je storil svoje. Pet policistov in trije ognje-gasci so morali kupiti nove uniforme. * Pred policijskega sodnika v Kansas City so privedli Stan-leya Hurbarta. Obtožnica je očitala, da je ukradel karo. — Ne, nilsem je ukradel, — je zatrjeval HurFburt. — Nisem je ukradel in je nisem. Povedal vam bom pa, kaj i-mam na vesta. I/n je naštel ter podrobno opisal devetindvajset težkih zločinov, ki jih je izvršil v zadnjih dveh letih. — Pa me fcafarajte, — je zaključil, — dajte mi dvajset aH trideset let. Vem, da sem jih zaslužil. Ne trpim pa, da bi mi kdo delal fcrivieo. Kare pa nisem ukradel in je nisem. j n9LH 5 fTAMOV New York, Monday, December 21,1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJ3M MARJAN V—A.: ZAPUŠČENO B02ICN0 DREVESCE Sonce je prigrevalo kakor da bi vlekel vrag čez belokranjsko polje žareče železo. Ajda se je sušila, krompir je bil na koncu in od vročine razkopa-na zemlja je s težavo držala navpično že zrelo debelačo. Tam nekje s Hrvaške od Kar-lovca je pihal rahli veflrič, ki pa je bil dosti preslab, da bi ublažil vročico. In med tem žalostnim poljem po kamen iti prašni cesti kakršne niso redke onkraj Gorjan-cev, je stopal ženin z ne\esto ter evati proti Trem faram. Mlaria sfca bila in rada sta se imela. Da, samo iz ljubezni se Infcrta poročila. Zaradi denarja gotovo ne. No, da, France je imel nekaj prihrankov, pa tudi ne Bog ve koliko. To je bilo takrat ko je grozdje in sonce pripekalo. Danes pa je grozdje obrano in se je sonce že zdavnaj ohladilo. Tudi ljubezen se je ohladila. Ostal je le otrok s rdečim li-< < m in vedrim srcein, kot spomin na veselo ženitvovanje. In Bara je prenesla svojo ljubezen na otroka. Tudi France ga je imel rad, toda le bolj na skrivoma ga je poljuboval in gladil po volnih črnih kodrih. Mali Francek ni še opazil tistega čudnega razmerja med očetom in materjo. Tiste mreže, ki je ločila moža in ženo. In kako naj bi jo bil opazil, saj sta ga oba ljubila in ona je ljubila oba. France je kupil prašiča za dom. Za božične praznike naj bi ga zaklali. Bara je zaslutila, da ®e je tista Francetova mrz-kost, ki jo je nenadoma občutil do nje, vendar le ohladi ia Še podtalno iz daljave ni megla čufti odmevov Francetovega srca. Hodil je po isti poti k cerk. vicam Pri treh farah, ko takrat z Baro, ko sta šla k poroki. Toda danes ni bil tako vesel, se pol ne toliko, celo žalosten jo bil in natanko je občutil razliko od takrat. Na ovinku se je točno spomnil pomenka, ki sta ga imela takrat z Baro, !-o sta skupaj k Trem faram. Tn spomnil se je, da je ob tistem krivem drevesu razigrano nagajal Bari, da je zadnji čals, da s«1 enkrat pomisli, ali bo rokla '.ta hodila. Bara ga je prosila in ihtela naj ne pozt^i* uanjo ali vsaj na otroka ne. f rancc Pa jo tolažil, da ji bo vsak teden pisal, kakor ji ji oKjubil.. Da sp bo vrnil kmalu, morda že ob letu. "Veš, Bara, ko se bom vrnil, ne bo več med nama tUfc; mračne stene, smejala s? bova ob spominu na trenje, ki sva ga oboutila. Čas ga bo zakril s -vojo mogočno roko . Tedaj je pretresel ozračje teman in brezbarven železničarjev glas: "Novo mesto, Grosuplje, Ljubljana, odtod!" Noge mu niso hotele v vagon, stopal je počasi, kot da bi hodil po smoli. Še enkrat sta se poljubila, toda ta poljub ni bil eden onih brezskrbnih iz časa, ko se je žito zlatilo in je grozdje zorelo. Nek strah je bil v njem, strah pred ločitvijo, strah ored bodočnostjo. Ljudje pa so gledali čudno, kot da bi bil v njih samih košček njunega trpljenja. Bara se je vrnila domov. Ti-Lo in počasi je stopala, kot da bi šla od pogreba. Premišljevala je, kako bi n-redila svoj dom. Vse se ji je zdelo tako prazno, vse tako OGENJ V ATLANTI, GA. Iz neznanega1 lan te, vzroka je nastal v trgofvskem deln mesta At-Georgia, požar, ki je povzročil silno škodo. Tri o- jih je bilo pgjskodovapiii. I brezmiselno, da bi najraje sto-[pila na most in se zajela med zelene Koipine valove. Otrok se je prebudil. Hitela je v solbo, ga dvrgnMa in prinesla v kuhinjo. Tako rada bi mu povedala, da je očka odšel tja daleč, pa se je bala, da bi otrok ne razumel. Otrok pa je opazil sam, da mu nečesa manjka, da je stol pri mizi. na katerem je sedel očka, ko je vstal — prašen. Z jecljajočim glasom je vprašal: "Ni, ni očka!" Bara se je stresla in mu z drgetajočim glasom odgovorila: 4'Ni ga, Francek, ocl?el je. Ko oa se bo vi nil, ti bo prinesel avto, železnico in ne veni ko j še vse." "Tudi konjička?" "Tudi, tudi, vse kar si bos želel." Nič več ni spraševal. Le majhne, ozke ustnice so se mu v ismehu razširile, kot da bi imel vse že pred seboj. Francetu se je zdela pot do Trsta dolga kot večnost. Stal je db napol odprtem oknu, gledal je polja, pa so se mu zdela drugačna kot belokranjska in hiše, ki so hitele mimo tračnic so bile tuje, videl jih je. kako ga gledajo in mu očitajo. Prvi mrzli poljub tujine. V Trstu je izstopil. Njegova prva pot je bila v trafiko po kartico za Baro. Zvečer je že stopil med mogočne leseno stebrov je preko--oceanske "Satnrnije." Ko se je odmaknila, je hi- i poma začutil tisto grenko in neprijetno samoto, ki sra je neznansko dušila. "Kje je Bara, kje moj dragi otrok?" Vzel je iz žepa listnico, potegnil iz nje sliko, ki je kazala Baro, pestujočo malega Franceta. Poljubil jo je kot blazen in hodil po krovu, dokler ga ni zmotil zvonec, ki je klical k večerji. Luči na obali so se zUvale v eno samo, toda tudi t1« je tem-nela, ugasnila je popolnoma. Trsta ni bilo videti več . . . Krov se je izpraznil; mrzla burja, ki je drsela čezenj je preplašila potnike, da so se u-maknili v notranjost. To noč France ni zatisnil očesa. Ko se je zdanilo, je stopil na krov in gledal nemirno polje vodne mase, na kateri je bila ladja le majhna igračka, ki pa ji je vendar *e kljubovala. Ko je Bara dobila prvo razglednico, je na novo oživela. Pri srcu ji je bilo, kot da bi se vrnil on sam, ji stisnil roko in jo" prijazno nagovoril. Z Božič je dobila pismo. S čudnimi znamkami na oyojnici in preko njih v majhen krog stisnjenimi črkami velikega mesta New Yorkti. Odprla ga je. SiMlem dolarjev je bilo priloženih. Ko je prečitala pismo, je v dela; pet zanjo za življenje in dva za Franceta na Božič. Triindvajset pisem je romalo iz Amerike k Bari. tri in dvajset jih je romalo iz Bele Krajine k Francetu. Vsak mesec je bilo sedem dolarjev; pot za Baro, dva za Francete. Potem je prišla brzojavka. Nenadoma, kot zadenes nenadoma milijon in postaneš v hipu iz reveža milijonar. Ravno, ko je Baia pletla jopico za Franceta, da bi mu jo podarila za Božič, je vstopil poštar. Najprej sc je prestrašila in ko je prebraH je krik-nila in obstrmela. Vsebina se (Nadaljevanje na A. strani) Ko bomo v teh praznikih kakor vedno, tolikokrat peli in slišali to pesem je dobro, če vemo ,odkod je in kako se je tako zelo razširila. Ta stara pesem kd nas vedno znova gane in ki je v tako tesni tfvezi s prižganimi lučmi, ta pesem se poje danes po vsej zemlji. Pred leti so bili precej needi-ni glede komponista te pesmi. Danes pa imamo kljub legendam o nastanku te pesmi o hranjen V-okopis komponista, ki je svojo pesem poslal 30. decembra 1854 .na kraljevski dvor v Berlin in s tem imamo popolno gotovost o njenem nastanku. Povod za to pesem je bil precej prazničen. Orgle v javni cerkvi v Oberrtdorfci so v letu 1816 zaradi vlage v cerkvi odpovedale ravno okrog božiča, tako da bi morala biti polnoč-nica brez slovesnega orglanja. Da bi to pomanjkljivost vsaj za silo nadomestili, je tamkajšnji kaplan Jožef Mohr spesnil preprosto božično pesem, ki jo je nesel svojemu prijatelju, učitelja v. sosednem Arnsdorfu. kjer je bil učitelj obenem tudi organist. Ta učitelj je bil Franc Gruber, (rojen 25. nov. j 1787 v Uaiterw^iigsibergu, umrli je 7. junija 1863 v Halleinn), ki je še tudi pozneje deloval kot svetni in cerkveni glasbenik. Njega je naprosil Mohr, da bi njegovo pesem uglaisbil za dva solo speva poleg zbora in za godbo namesto orgel, ki so bile takrat pokvarjene. Gruber se je hitro spravil na delo in ljubeznivemu besedilu vdihnil tudi življenje v melodiji. Nato je nanovo komponirani tekšt hitro nesel prijatelju, tako, da so pri tisti polnočniici že prvič peli "Sveta noč, blažena noč." Mohr je pel tenor in spremljal s kitaro. Gruber bas 2bor pa je ponavljal po zadnji kitici zadnje štiri takte. Tteta cerkev danes sicer ne stoji več. stoji pa še hiša pesnika in komponista te pesmi. Ljudje, ki so pobožno poslnsali to pesem prvič pri tej polnočnici, si pač niso mislili, da so pri prvem izvajanju pesmi, kd se bo kmalu razširila po vsem svetu.1 Samo Gruberjevova žena se zdi da je to malo slutila, ker je rekla nazaj grede svojemu možu: "France, tole bodo še T>eli ko bova midva že zdavnaj v grobu!'' (Kar je Gruberjeva žena le rahlo slutila, se je še v veliko večji meri izpolnilo. Preprosta božična pesem je šla po vsem svetu. Seveda se je pri tem spremenilo besedilo in tudi melodija, toda pesem je bistveno ostala ista. Pohod te pesmi po svetu se je pričel tako, da je prišel v Oberndorf neki tirolski orglar iz Zilleitala, popravljat stare orgle. Orgle je popravil, potem pa vzel s sabo tudi pesmico, ki je na Tirolskem, kjer talko radi po jo, našla prav pri merna tla. Odtod se je razši rila po dveh sestrah iz Zillerta-la, ki sta imeli trgovino z rokavicami, v Leipzig, kjer sta obedve sestri, skupaj s svojima bratoma na tamkajšnjem sejmu prepevali to pesem. V Leipzi-giu je ta pesem vsem zelo uga jala in tee odtod razširila po vsej Nemčiji pod naslovom: "Sveta noč, blažena noč" na Slovensko. Prevedena je celo v kitajščino in esperanto, pod Himalajo jo pojejo irpreobrnje-ni indijski otroci V hindnstan-skem jeziku, arabski dečki jo pojejo v Sudanu, Indijanci na ekvatorju Južne Amerike, v A-fri»ki pa Kafri. V svetovni vojski so jo peli od Rusije* čez Francijo do Anglije, od Severnega morija do Macedonije, v podmornicah in na tholskih in italijanskih Alpah, v strelskem jarku in lazarertu, povsod se je na sveti večer razlegala "Svela noč, blažena noč." KNJIGARNA ' 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. in učni AIIN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel ftlere. 60 Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 strani. Trda vez. Cena .................. .75 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem- To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen Sčine zmožni. po uzorcu amerlSkih učnih knjig. S slikami. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. Primerno »a otroke, katere hočete naučiti M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— ^.si ¥ Pftu«»i - nnio NASE ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE- SEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Bros. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA - 308 strani. Cena .......................... Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev : njihova društva in druza narodne ustanove. Bogato Ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. D5 strani. Cena...........40 .40 U0 RONTON. 280 strani. Cena....................1.50 Knjiga o lepem vedenja, govorjenin in obla-_ čenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of tbe United States". .90 .60 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 94 strani. Cena .......................... J55 Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jaso* slovanstva. STATES. V t£j knjigi so vsa pojasnila in zako- OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 ui za naseljence. Cena ...................50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA "''f"' fln strojno "IjuCavDiCarstvo <« iele- ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 ODKRITJE AMERIKE. »„,*>. H. MA.TAIt. Trije deli: 1G2, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver .80 strani. Cena ............ V knjigi so opisane lepote na.se slovenske CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1J50 V knjigi je 21 slik ln en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. Kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 236 strani. Cena ........................ Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan ČeRki narodnogospodarski strokovnjak. Je razSiril svo4*1 delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientaCni spis o denarju. J>0 .60 80 domovine. Krase jo krasne slike naem najlepših krajev. PRAKTIČNI RACUNAR. Trda vez. 251 Rtr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu in prodaji notrebno. .75 DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je lidravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena .... .7® Knjigo toplo priporočamo vsakomur, k! se hoče seznaniti z glavnimi čt.ami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................I.50 V knjigi so opisani predhodniki in idejni ute- meljitelji te svojevrstne ruske struje. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Du- RADIO. 244 strani. Cena ....................L75 lar. 27S strani. Cena trda vez............. 1.50 broš............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. l<*" -tranl. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami Hatlu krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli- .75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUN AR. 26G strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanaj- f stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri ln teži. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. Xalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— ki;mi. 206 strani. Cena ....................1.20 STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena . .50 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini In veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. .(>0 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu, IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena ................ JO Levstik. 220 strani. Csna broš. ve«. L10 JUGOSLAVIJA! Spisal Anton Melik. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani. Cena: I. Del____ -80----n. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez----.50 Broš..... .35 Doživljaji slavnega raziskovalca, kl je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINL (Spisal Jože Lavtižar.) 243 stranl. Cena......1.50 V tej knjgi *»b«ja naš znani potopisee župnik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna .potovanja. SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ- r BOLJŠATI POLJE, TRAVNIKE IN VRTOVE .50 Cena broš..........................50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—* SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venskl slovar ln kratko slovnico slovenskega in nemškeea iezika. SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felidta Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— JO .25 .60 . ™,„,Trei ftft Bfrnnl SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 y kujigi je nad gcststo najvažnejših kuhar- KRVTKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA- sklh naV0dll. TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ -30 SPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1J5 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na-KV1Tr. ft DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. JO men j en a deklicam v starosti Štirinajstih let. KUBIČNA RAČUNICA. Trda .ez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračunanje okroglega, rezane- IJtafcgu.spolne bo^ni. ga ln tesanega lesa ČEBELAR. Spisal Frank Lakmayer, 168 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 506 str. f ^^ ^ ^ yez >, >80 Broš..... ............_A vse podrobnosti o gojenju čebel, prehrani LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 Jn q ^bolnakih . glike. V teh treh knjigah je zbrano vse Književno ,j£na KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 delo nagega velikega kritika, pesmka, pisate- Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar, lja in jezdkosloN ca. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl-LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična niča ln slovar. 295 strani. Cena^ro^......1.25 zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena1 .... JO KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — ^^ .......................... ^ 275 strani. Cena ........................1 Razprava o blaznosti in posledicah pijanče- vanja- VGŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... JO MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-___ Zbirka voščil ni h listov ln pesmic k godovom, UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................LN melj. S slikami. 190 Stranj. Cena ..........L35 Nauk o atomih, moiekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o Izsleaaih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPlSOVNTK 150 Btrani. Cena.....95 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in lenitnib pisem. ^ NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo ▼ delokrogu goepodaria in gospodinje ln je torej vest svet^alec v vsaaem •domu. novemu letu ln drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JO VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ JO VALENTIN • VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......... ............... A V prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1927. 128 str. NAROD,-KI IZUMIRA. 101 strani. Oena .... Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, njegove šege in navade. .40 Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani Cena'..... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove dražbe ter vsebuje življenjepise mož, kl so s svojim delom privedli slovenski narod ia suženjstva v svobodo. (NMriljevanJe nk 4. stranU .JO »žara mimvmm New York, Monday, December 21,1936 ffl LJM&W8T BWVWNE IJ2tILT IN 17JiJS. Pot-navzgor □ 57 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- V seda; bd^jSe. Pojdi, greva It njej, da ji vse pojasniva. Sedfy sele vem, zakaj je bila daneis zjotraj tako žalostna in objdkaaa. Zaradi tefce je trpela. Naj je se tako robata in vse cfodrži za sebe, te zato nima nič manj rada." (Dalje prihodnji«.) Priznanje Šentilj-&keg& morilca. ŠT.IU, 8. dec. — Danes za-rana so policijski organi privedli v Št. IIj 23-letnega "Sin-gerjevega" uslužbenca Karla Adlerja, da v njegovi navzočnosti ugotovijo dejanski stan roparskega umora, izvršenega dne 19. novembra na državni cesti v bližini šeritiHskega kolodvora nad šentiljskim pismo-nOšom Ludvikom Žunkom, ki ga -je po umoru morilec še iz-ropal in mu odvzel vrečo s 14 tisoč dinarji Sinoči se je namreč pojavil Karel Adler v Mas-tekovi trgovini na mariborskem glavnem trgu, kjer je hotel s tisočakom kupiti smučarski dres. Po previdnosti bla-gajničarke je doslej zagonetni roparski umor zdaj pojasnjen. Pri pregledu seznama ob priliki šentiljs-kega umora izginulih tisočakov je namreč gospodična videla, da je tisočak, ki ga je Adler hotel izročiti, zabeležen v seznamu. Skrivaj se ji je posrečilo obvestiti o terfi šefa in policijo, ki je Adlerja takoj aretirala. Adler je umor priznal. Danes je bil ogled na kraju roparskega umora, da se ugto-vijo vtse podrobnosti zločina. Pri ogledu sta bila navzočna tudi šef mariborskega policijskega kriminalnega oddelka Cajnko in poveljnik mariborskega orožniškega poveljstva, kapetan Mavrič. Morilec Adler je natančno pokazal mesto, kjer je pokojnega Žunka ubil in izropal. Dejal je, da je že nekoliko dni pred groznim dejanjem skoval načrt, kako bi prišel do denarja, ker je kot trgovski potnik tvrdke Singer zaslužil mesečno le 40 do 800 Din in je tako zašel v dolgove. Razmere v Št. Hju so mu bile dobro znane, saj je bil tam dve leti občinski sluga in so ga letos meseca marca odpustili zaradi neke neredniolsti. V stiski se je odločil, da izropa šentilj-skega pismonošo, o katerem je dobro vedel, da nosi denarno pošto tudi zvečer na postajo. Tako je že 16. novembra, torej dva dni pred roparskim u-morom, vzel iz gospodarskega poslopja svojega stanodajalca veliko sekiro, ki jo rabijo za cepljenje drv. Tako oborožen se je Skril v grmovju pred železniškim mostom, in čakal v zased i na pismonošo. Žuifko sicer tudi takrat ni izolstal, toda po cesti je šlo več ljudi in zaradi tega Adler ni mogel svojega načrta izvršiti. Tudi naslednji večer je Adler čakal na svojo žrtev, toda je imel spet "smolo", ker je bila cesta vse preveč obljudena. Šele tretji večer se mu je posrečilo, da je dobil pokojnega pismonoša samega na cesti. Počakal je, da je šel mimo njega. Nato se je splazil iz grmovja in mu sledil kakšnih 30 korakov. Nenadno je z ušesom sekire udaril svojo žrtev od zadaj po glavi, da se je Žunko na mestu zgrudil na tla. Hlastno je morilec zagrabil poštne vrečo ter jo urnih nog ubral kar čez polje proti Strihovcu, kakšnih 600 korakov daleč, kjer je sekiro zavrgel. Nato se je vrnil na svoje stanovanje, kjer je vrečo zaenkrat skril v svojo posteljo. USPEH KOOPERATIVNE DRU2BE Midland kooperativna (zadružna) družba za centralni in južni del države Wisconsin je izgradila nov dom na vogalu 50. Avenue in 35. ceste v Milwaukee.. Wis. ■pOOOJ'J »OOOOOOOOOOSfrOOOOOto 7EMLJEVIDI ZAPUŠČENO B02ICNO DREVESCE Nadaljevanju s 3. strani. ji je zdela preveč nemogoča, da bi ji verjela. "Da bi se v resnici vrnil on! Saj to je nemogoče!" Potem se ji je zaiskrila misel, da je blazna, da So vse skupaj le blodnje. Le počasi je spoznala, da so črke na brzojavki prave resnične in da mora biti resnična tudi vsebina. Končno je prišel dan, ki ga je označil France za svoj po-vratek. Bara ga je čakala na kolodvoru, celo malega Franceta je zbudila, da je šel z njo. Toda čakala ga je zaman. Vlak ga je prisopel, se ustavil za nekaj minut, na to pa odpeljal dalje proti Karlovcu, ne da bi oddal njega, ki ga je tako srčno želela videti. Prijela je Franceta za roko in se molče vrnila domov. "Morda pride z drugim vlakom, morda s tretjim; ni mi pisal s katerim pride. Tako se je tolažila Bara in ves dopoldan mislila le nanj. Ne»kdo je potrkal. Xa pragu je stal France. Bara je kriknila "France!" "FrancCk! Baraf' Toda v Francetovem čelu je bila nova zareza in v njegovih očeh je plavalo nekaj čudnega, meglenega, kar pa Bara ni opazila. Venomer je pogledoval otroka, ki si ga je še nekoliko bal. Nič več ga ni spoznal. Le dober mesec ostanpm doma. Potem se zopet vrnem. Dobro zaslužim. Doma ne bi niti pol toliko. In morda se vrnem zopet čez dve leti in tedaj ostanem tu za vedno. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj slane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Cflas mu je drgetal in se upiral kot da bi se lagal. Francek se ga je kmalu privadil. In France se je igral z njim, kot da «bi bil otrok sam. Kadar je Francek spal, je Bara pletla jopico zanj. Da je ne bi videl pred Božičem. Št iri dni pred svetim večerom pa se je izvilo iz Francetovih prsi: "Bara, napravi Francetu jopico do Božiča. In božični drevesšček kupi ter ga okrasi z bonboni in piškoti. Do takrat pa gre z menoj k staremu očetu v Semič. Ti vsaj ne bo v napotje. Saj veš, dolgo že nisem videl očeta, dobri dve leti je že . . In sta se odpeljala. Vesel je bil Franck, saj se je prvič vozil z vlakom. France pa je bil otožen, kot da bi se mu srce pretrgalo na dvoje, kot da bi stal pred težko odločitvijo. V Semiču nista izstopila. Vlak ju je vozil dalje, skozi predore, čez mostove in ravni, proti Ljubljani in še dalje do Testa. Spet je stopil France v trafiko po razglednico za Baro, kot pred dvemi leti. In je napisal : "Bara, oprosti! Vračam se nazaj. Prišel sem le po otroka, brez katerega ne morem živeti v tujini. Še vedno ti bom pošiljal po sedem dolarjev, morda celo več, kolikor bom mogel in vedi, da se bo tudi otroku dobro godilo pri meni, onkraj oceana. Ko pa se vrnem drugič, greš z menoj tudi ti . . . France." četrti dan, ko bi se moral France vrniti z otrokom, je prejela to kartico. Ko je bilo božično drevesce okrašeno in je pod njim ležala nova jopica malega Franceta. Bara je zakričala, zagrabila jopico in planila na ce^to. "Franci! Franci!" Ves los: je bil njen. Vpila je, da so se ji nabreknile žile na vratu, da si ji je glas že ustavljal v grlu in ni mogel več med zmrzla debla golih dreves. Doma v sobi pa je stal božični drevešček in nanj pripete svečke so čakale zaman onega, ki bi jim dal moč, da bi s plamenom povzdignile veličast- STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7.W POKRA INI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija--30 Dravska Banovina........... 30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................*0 MALI ....................15 NOVA EVROPA .................00 ZEMLJEVIDI POSAMEZ- NIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 aU 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom »odi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, N. Y. PlSlte nam ca cene Tomih listov, reservacijo kabin ln pojasnila sa potovanj«. 8 LOVE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Borean) 216 W. 18th St., New York SHIPPING NEWS Na parnlkih, ki m debel« tiskani, vrše ▼ domovino Izleti pod vodstva izkušenega spremljevalca. nost- svetega večera. Čakale so zaman malega Franceta, da bi se mu v njihovem odsevu za-iskrile oči in da bi s smehom na ustih ogledoval darila, ki mu j;h je s toplim srcem pripravila mamica. OGLASI naj se LAVRENCE SHERTZA, doma iz va^i Studeno pri Postojni. Kdor kaj ve o njem je naproxen. da pi^e meni: Ivana Bruscih, 286 — 9tli Ave., New York, ali pa bratu Matija Sirca, Studeno No. 10, p. Postume, C rote, Italia. (3x) 26. decembra: Norman die v Havre 5. januarja: Champlain v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen Manhattan v Havre 9. januarja: Saturnia v Trieste Lafayette v Havr® 13. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Bremen v Bremen 16. januarja: Rex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherbourg 22. januarja • Europa v Bremen 23. januarja: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 27. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2 februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg februarja: Paris v Havre Rex v Genoa februarja: Europa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 19. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. februarja: Europa v Bremen 27. februarja: Paris v Havre Rex v Genoa VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Maj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasne poravnati Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojlh imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE nadaljevanje m 3. siri ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. 45 Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporoških kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena _ _____ .46 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popravii-svoje zdravje. . # . ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____1.9C Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je «7 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani Cena........L2S Higijena doma ln t Soli. Opis bolezni pri mladini ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal dr. Just Bačsr. Cena ......................1.25 Sestav, delovanje in nega čtove&ega telesa. Naročilom je priložiti denar, bodist v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob frf»tn COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlfl Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spelich Ma scout ah, Frank AugustLa North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Mo&v3c Maryland: Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovBe Yirgina, Frank Brvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YQRK: Gowanda, Karl Strnlsbi Little Falls, OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Earl-linger. Jacob Resnlk. John Slaralk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KrnniSe Youngstown, Anton KikelJ [OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar IPENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Bratovee Coverdaie in okolica, M. Ropnfk Export, Lotrfs SupaoO* Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Greens burg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in Philip Progar Steelton, A. Hren " Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West ALUs, Fr. Stak Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lento Tauehar Diamondville, Joe Rolich Vsak t«, katere Je preJeL UPRAVA -GLAS NARODA"