Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. St. 160. V Ljubljani, v nedeljo 20. julija 1924. Leto I. 9 I '■ BBm HEVNIli l Izhaja vsak dan popoldne. \ | Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 0..------------...——.— ............................. Neodvisen političen list. -----------.—-o------------- Uredništvo: WoIfova ulica St. 1/1. — Telefon 213. UpravnIStvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. { 0 •- - *□ Kar se tiče nas vseh. Dnevi druge legislative se bližajo fltorda v najkrajšem času slavnemu, od nikogar pomilovanemu koncu. Ona teire na anemiji, prinešeni iz demago-kičnih marčnih volitev in najbrž ni zadnja, ki jo doleti takšna usoda. Kajti v Še primitivni miselnosti narodnih mas le zapisano, da mora pri nas demokratični duh še preko tisoč zaprek, predno dospe k pravi ljudski samovladi, k pra-Vemu parlamentarizmu. Smo skoraj apolitičen narod. Priznajmo si to brez ovinkov in ne slepico se z namišljeno' zrelostjo, kajti to Priznanje ni nobena sramota. Kdaj in *ie pa naj bi se bili tudi navzeli državljanskih spretnosti, potrebnih za urejanje parlamentarne svobode, ko smo bili tijjoč let vajeni dajati vse le cesarju in ®°fcu, tako da nam samim ni ostalo dru-«o ko golo životarenje, brez odgovornosti, zato pa tudi brez inicijativnih, Ustvarjajočih zmožnosti. Saj bi bil naj-Večji čudež, če bi bila vsa ta dolga doba izza Bleiweisa, izpolnjena z lokalnimi in osebnimi prepiri, z drobnimi intrigami in ponižnim prosjačenjem, vzgojila drugačno slovensko družbo neko je ta, ki baš sedaj razsipava svoje energije v abecedni vojski za praktičnega ^življenja nezmožne fantazme, kakor ra bil tudi čudež, ako bi naši skupščinski mlini kar v prvem desetletju mleli tako sigurno, kakor oni na Dunaju ali v Parizu ali v Pragi, skratka, ako bi zares šlo vse lepo po ustavi, duh katere Prednjači sedanji naši mentaliteti za desetletja naprej. Tudi če bd naš vodilni politični sloj Cbstojal iz prvovrstnih državnikov, bi ®e mogel pričarati lepših uspehov, kajti Politično znanje in patrijotsko hotenje še dolgo ni vse. Zdrava politika sloni v demokratični državi vendar na prirojenem političnem instinktu volilnih mas, tri Preide iz priučenih dejanj le. po daljši politični praksi v ono podzavednost, iz katere črpa potem intelekt ob vsakokratnem konkretnem odločevanju. Naš kmet in naš delavec, ki odločata o P^ih parlamentarnih večinah, sta v sVojem duhu še zmiraj absolutista in jbhnata zmisla za relativnost vseh političnih vrednot in dejanj. Od množic, ki ®e ločijo med politiko in vero ali ki jim Je svoboda identična z brezvladjem, ne zahtevajmo pravilnega pojmovanja one ^šje družbene oblike, ki se zove drža-Va» ter njenih funkcij in nalog. In ker pri masah ni teh najbistve-neSših pogojev, so tudi naše stranke Podobne našim goram in heretičnim sektam prvih stoletij po Kristu. Nepremične, okorenele, ločene od nepremostljivih ideologij, heretično-srepo zaljub-liene v lastno popolnost, ne najdejo izravnave med pretiranimi svojimi aspiracijami ter goje rajši vsaka za sebe sVoje državotvorne, verske, nacijonali-®rične in pokrajinske separatizme. Od-ta razjarjena zagrizenost in nespravljivost, ki se razjeda v lokalnih *KOizmih, ti fadni prepiri prepira radi, o Podzemno politično minerstvo in ve-nt intrige, ki trosijo pesek v mehanični državne uprave. Neki jezni imperializem je šinil v vodilne kroge tako, a vidi vsak le svojo lastno kapelico, j j° zamenjajo s celo državo, okoli pa ena sama velika puščava, t „Ker nositn kakor posameznik tako Politična stranka habsburško ded- 0 na svobodi neprivajenih ramenih, čisr^ Parlamentarizem tako votel in verbalen, da je sleherni pozitivni ^n je dete zadrege ali najskrajnejše i 0 pri ras ni niogoče vstvariti «1 takšnega kakor je češka »pčtka«, da si SCi ?.estai' slavni politični voditelji ter rekli: »Sporazumimo se, da se hoče-o o vsem sporazumeti.« Ne, pri nas se »Prememba politične veroizpovedi, kon-sariantn°st na levo ali na pravo, Žigo* tako, kakor se je žigosalo krivover-Veir° V sre^nlem veku, kakor da je člo-inrt- ?,usta šablona, ne pa živo bitje z •Tum1 jUeln^n nrišljenjskim razvojem. 1 drugi narodi, oz. njihove stranke, Pričetkih svojega parlamentariz- ie ^n^nšali s trmo. šele skušnja jih Privedla k spoznanju, da sta »politi--T* ™ »kompromis« samo dve besedi mo stvar. Mandat za koncentracijsko vlado. Jovanoviču je kralj ponudil mandat za koncentracijsko vlado. — Jovanovič se bo izjavil o tem, čim se posvetuje s svojimi prijatelji. Beograd, 19. julija. Predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič je po končanih konzultacijah odšel na dvor ob 10.30, kjer se je mudil do 11.30. Iz dvora je šel v predsedništvo narodne skupščine. Vaš dopisnik se je razgovarjal z g. Ljubo Jovanovičem, ki mu je izjavil sledeče: »Bil sem sedaj v dvoru. Kroni sem položil referat o situaciji in o razgovorih, ki sem jih imel s šefi opozicije o eventualni sestavi koncentracijske vlade. To Vam je v glavnem že vse znano. Na avdijenci mi je bil ponuden mandat za koncentracijsko vlado. Mandata nisem sprejel in sem javil kroni, da se moram najprvo posvetovati s prijatelji o sprejetju'mandata. Ako se bomo sporazumeli, ga bom sprejel, v nasprotnem slučaju pa ne. Beograd, 19. julija. Ko se je zaznalo, da je bil g. Jovanoviču ponuden mandat za koncentracijsko vlado, je nastala v radikalnih krogih živahna diskusija. Kombinacije o koncentraciji so po-voljne. G. Pašič ni šel dopoldne na sejo kluba, ker so mišljenja o koncentracijski in volilni vladi različna. G. Jovanovič je samo obvestil g. Pašiča, da mu je bil ponuden mandat za koncentracijsko vlado, in sedaj ima v predsedništvu narodne skupščine sejo z onimi radikalnimi ministri, ki so pristaši koncentracije. Konferenca do 12. ure še ni bila končana. Beograd, 19. julija. Radikalni ministri, ki so proti koncentraciji, so izrazili svojo željo, da naj g. Jovanovič odbije ponudbo krone v pogledu mandata za koncentracijsko vlado, ker g. Pašič ne pristane na koncentracijsko vlado. Potem bi po njihovih izjavah dobil g. Pašič volilno vlado. Plenarna sela opezicUonalnega bloka Beograd, 19. julija. Danes dopoldne se je vršila plenarna seja opozicio-nalnega bloka, na kateri se je konstati-rala možnost koncentracijske vlade. Opozicijonalni blok se je izjavil, da pristane na koncentracijsko vlado g. Jovanoviča. To se je kroni sporočilo in sedaj se pričakuje nadaljnji razvoj krize. Kombinacija s koncentracijsko vlado. Posvetovanja g. Ljube Jovanoviča s šefi parlamentarnih grup. Beograd, 19. julija. Politična situacija se je tekom včerajšnjega dne v glavnem razvijala v pravcu koncentracije, toda še ni podala točnih linij, po katerih bi se rešila današnja kriza. Včerajšnji dan se je končal tako, da je dobil predsednik parlamenta g. Ljuba Jovanovič od kralja nalog, da z ozirom na bodoči mandat, preišče situacijo za sestavo koncentracijske vlade. Beograd, 19. julija. Takoj po svoje prihodu v parlament je konferi-ral g. Jovanovič z dr. Korošcem. Ta konferenca je bila posvečena temu, da se je g. Jovanovič informiral o razpoloženju pri klerikalcih glede vstopa klerikalcev v koncentracijsko vlado. Ker gosp. Jovanovič nima formalnega mandata, ni mogel staviti pogojev, pod katerimi bi se izvršila koncentracijska vlada, ampak je samo v splošnih obrisih govoril o taki koncentraciji. Korošec mu je izrazil željo, da se spremeni celokupno stanje v državi na ta način, da se preneha s terorjem, ki vlada sedaj zlasti v Sloveniji. Naravno za koncentracijo ne pride vpoštev g. Pašič in prav tako tudi ne g. Pribičevič s svojo grupo. Nato je g. Ljuba Jovanovič dolgo konferiral z gradbenim ministrom Miš. Trifunovičem predstavnikom gru- pe, ki odobrava politiko koncentracije. Potem je dalje konferiral g. Jovanovič z dr. Spahom z istim namenom, da se informira, pod katerimi pogoji bi muslimanski klub vstopil v koncentracijo. Prav tako se je razgovarjal z g. Davi-dovičem, da potem prinese kralju splošen referat o razpoloženju, ki vlada pri šefih posameznih političnih grup in in da bi na tej osnovi prejel mandat za sestavo koncentracijske vlade, ali pa mandat odbil. Radikali verujejo preje, da g. .Ljuba Jovanovič ne bo hotel sprejeti tega mandata-, medtem ko se opozicija nadeja, da g. Jovanovič zelo goreče dela za sestavo koncentracijske vlade in so trdno prepričani da bo tudi sprejel mandat. Ako ga sprejme, pravi opozicija, potem je koncentracijska vlada gotova. Radikali pa vseeno verujejo, da bo v slučaju če sprejme g. Jovanovič mandat, istega vrnil tekom 24 r. Beograd, 19. julija. Predsedndik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič je končal svoje konzultacije z razgovorom, ki ga je imel ob 10. uri z g. Davi-dovičem, vodjo opozicionalnega bloka. G. Davidovič je kakor vsi predstavniki opozicije izjavil, da pristane' na koncentracijsko vlado g. Jovanoviča, ki bo delovala v parlamentu. BEOGRAJSKA POLICIJA PROTI KOMUNISTOM. Beograd, 19. julija. V Beogradu so podvzeli še ostrejše mere proti komunistom. Policija je odredila, da se komunisti ne smejo sestajati niti pod-vzemati kakih akcij. V Beogradu je bil aretiran Milorad Markovič, bivši komunistični poslanec, ki je prišel v Beograd po trgovskih poslih. Markovič je bil začasno poslan v opazovalnico, kjer se je takoj ugotovilo, da je zdrav, nakar je smel v mesto. Nahajamo se v razdobju, ki je podobno onemu, ki ga je preživljal nemški narod od 1870. do 1918, skoraj celih petdeset let. Ne ljudske mase, temveč vojne zmage so nam ustvarile svobodno državo in narodno enoto. V Nemčiji kakor pri nas je ljudstvo na parlamentarno samovladje nepripravljeno, obremenjeno od lastne zgodovine z raznovrstnimi antagonizmi ki se zde nepremostljivi. Vendar pa je naš položaj neprimerno ugodnejši in pot v bodočnost odprtejša. Zato lahko upamo, da se nam posreči Nemce glede polit, zrelosti ljudskih mas ne le dohiteti ampak morda še prekositi. Začeti pa je pri posamezniku. In še eno! Vzgled mora priti od zgoraj. Politične stranke same morajo dati primer in potem bo storilo tudi ljudstvo svoio dolžnost 'rgn. PRED KONCEM HRSS. Beograd, 19. julija. V Beogradu so izzvale veliko senzacijo posebna izdaja »Svobodnega Doma« v Zagrebu, v kateri HRSS 'znova uradno dokumentira, da je tretja seljačka intema-cijonala 7. junija enoglasno sprejela HRSS kot svojo sekcijo in da je 1. julija glavni odbor HRSS prehodno odločil, da vstopi v moskovsko seljačko internacijonalo. Po tem uradnem obvestilu s strani HRSS smatrajo, da je s tem onemogočen nadaljnji obstoj širšega opozicijonalnega bloka, ker je Radič v »Slobodnih Novinah« izjavil, da je za federativno Jugoslavijo, oziroma za začasno podonavsko seljačko republiko. Vladni krogi izjavljajo, da je HRSS s tem sama sebi podpisala poslednjo sodbo. Opozicija je po teh vesteh zelo slabo razpoložena. PROTEKTORAT POLJSKE NAD TURKI V NAŠI DRŽAVI. Beograd, 19. julija. Naš poslanik v Varšavi g. Simič je obvestil zunanjega ministra, da je Poljska sprejela protektorat nad Turki v naši državi, kor niso vzpostavljeni diplomatski odnoša-ji med našo državo in Turčijo. Naša država je na to pristala. Naročajte »Narodni Dnevnik" I Odločilna seja radikalnih ministrov* Ali za, ali proti koncentraciji. — Seja se nadaljuje. B eo g r a d, 19. julija. Važna konferenca radikalnih ministrov se je vršila do dveh popoldne v narodni skupščini. Na tej seji je bila diskusija zelo ostra. Radikalna vlada in radikalna stranka sta se nahajali v tej diskusiji na političnem razpotju. Obstojali sta dve nasprotni politični koncepciji, namreč volilna vlada g. Pašiča ali pa koncentracijska vlada g. Jovanoviča. G. Jovanovič je po konferenci odšel naravnost domov, prav tako tudi ministri. Samo dr. Srskič je odšel k g. Pašiču, da mu poda referat o konferenci. Konferenca se popoldne nadaljuje. Na tej konferenci bo podal Pašič svoje mnenje, da se potem odloči, ali naj Jovanovič sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade, ali pa naj ga definitivno odbije. Večina radikalnih ministrov je proti koncentracijski vladi in smatrajo, da bo moral Jovanovič odbiti ponujeni mandat. V tem slučaju nastopi poslednja kombinacija: volilna vlada. Seja radikalnega kluba. Poziv delegatov na sejo radikalne stranke. V pondeljek se bo odločevalo o politiki radikalov. Beograd, 19. julija. Pašič je te-legrafično pozval vse delegate iz notranjosti naše države, da naj pridejo na plenarno sejo radikalne stranke, ki se bo vršila v pondeljek. K seji bo prišlo okoli 200 delegatov. Na tej seji se bo sklepalo o novih smernicah politike narodne radikalne stranke. Gosp. Pašič je izjavil svojim prijateljem, da je njegova sedanja politika najboljša za državo in za stranko in da ne bo ni- koli stopil niti na levo niti na desno, pa če bi tudi ne šel nihče ž nim. Beograd, 19. julija. P litična situacija se je pričela razvijati s konferenco vlade. Predsednik radikalnega, kluba g. Marko Gjuričič je obvestil 8. Pašiča, da vlada v radikalnem klubu različno razpoloženje napram koncentraciji ali volilni vladi. Toda vendar ima g. Pašič proste roke, da reši krizo. Konferenca vlade je permanentna in traja ves čas, dokler bodo trajale avdi-jence in konzultacije. Rešitev krize najkasneje do četrtka! Beograd, 19. julija. Povodom vesti glede odhoda kralja na Bled se je včeraj zvečer razgovarjal vaš dopisnik z ministrom dvora, ki mu je izjavil sledeče: »Gotovo, da je bilo predvideno, da kralj odpotuje v soboto 19. t. m. zvečer na Bled. Toda ker se situacija ni razčistila, bo kralj še ostal v Beogra« du po nedelji, najdalje do prihodnjega četrtka.« S tem je minister dvora hotel reči, da bo kriza že vsaj do četrtka rešena. Do torka pa je na dvoru prijavljenih mnogo zasebnih avdijenc. Resolucija italijanske liberalne stranke. Rim, 19. julija. Na seji izvršilnega odbora italijanske liberalne stranke je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se izjavlja, da je rimska sekcija liberalne stranke iz patrijotičnih ozirov še naprej za podpiranje sedanje vlade. Glede tiskovnega zakona pa izjavlja sekcija, da nove odredbe sicer popolnoma ne odklanja, da pa želi, da se uveljavi zakonodajnim potom in da se spravi v sklad z načelom državljanske svobode. NAŠA CONA V SOLUNU. Beograd, 19.- Julija. Minister prometa ter minister trgovine in industrije imata od vlade nalog, da se čim preje uredi Solunska cona in usposobi za delo, ker mora najdalje do I. septembra pričeti funkcijonirati naše pristanišče v Solunu radi izvozne sezone. BOJI Z BOLGARSKIMI TOLPAMI. Beograd, 19. julija. Ministrstvo, za notranje zadeve je ukazalo zasledovalnim oddelkom strumičkega sreza, da naj energično nastopajo proti bol* garskim tolpam in naj bodo zelo oprezni, ker je pričakovati, da bodo bolgarske tolpe v kratkem ojačene. Sinoči so vrgli naši zasledovalni oddelki preko meje na Bolgarsko čete Pač* Mihajlova. Borzna poročila. Zagreb, 19, julija. (Izvenborznt tečaji.) Dunaj 1197.5, Trst 363.75, London, 84.625, Pariz 430, Praga 251.5 (denar). Cu-rih 1545. Beograd, 19. Julija. (Izvenborznf tečaji.) Dunaj 12, Praga 251, Trst 363.$, Pariz 436, London 370, Curih 1540, New Vorfc 84.25. Curih, 19. julija. Beograd 6.55, Trst' 23.60, London 24, New York 548.5, Part**-28, Praga 26.27, Dunaj 77.50. Trst, 19. julija. Beograd 27.45—27.50, London 161—171, New York 23.20—23.25, Pariz 119—119.5, Praga 68.60-68.90, Dunaj 327—328. Curih 422—423. „Jutrov“ zahrbten In lainiv napad. Ko biva dr. Ravnihar v Beogradu in se zato ne more braniti, je napisalo »Jutro« v mastnih črkah, da je dr. Ravnihar zopet enkrat v službi klerikalcev. To pa zato, ker da se po Beogradu predstavlja kot mandatar NRS in ker izjavlja, da smatrajo slovenski radikali koalicijo s klerikalci za sprejemljivo. Klerikalci da so te »dr. Ravniharje-ve pomoči« tako veseli, da so pripravljeni pomagati dr. Ravniharju, da postane minister brez portfelja. To je v glavnem vsebina »Jutrove« perfidne »brzojavke«, ki je zopet nov dokaz, kako ruši »Jutro« naprpdni blok. To bodi konstatirano naipreje. Da ne bo šla »Jutrova« perfidnost v klasje, pa še par drugih ugotovitev. Opetovano -so že »Jutrovci« iznašli smešno laž, da je bil dr. Ravnihar v službi klerikalcev, pred sodiščem pa še nikdar niso imeli poguma nastopiti za to svojo trditev dokaza resnice. Samo gospodje, ki si domišljujejo, da so komandanti Slovenije, si morejo dovoliti smešno*t, da so tožni m vodi- telja nasprotne stranke, če ne dela politike po njihovem okusu. Kar se tiče dr. Ravniharjevega ministrskega portfelja pa bodi povedano, da je imel dr. Ravnihar ministrski portfeli že na razpolago, da ga pa je odklonil, dočim pa vsi vemo, da mladinski politik tega ne bi bil zmožen. Mislimo dalje, da ne bi niti »Jutru«-škodovalo, Če bi opustilo svoj abderit«-ski nazor, da se sme politik razgovar-jati samo s pristaši. Končno naj si »Jutro« zapomni še tole: če je padla mladinska stranka ta« ko nizko, da je zanjo častna beseda brezpomembna, potem pa še niso tako padli slovenski naprednjaki iz nemladin* skih vrst tako nizko, da bi Up bil« osebna čast vseeno. In valed tega tfit »Jutrovih« klevet je napredni blok vedno bolj iluzoričen.____________ BELEŽKA. »Slovenski Narod« M rad v svoji današnji številki malo denirnciral in lntri-giral. Naj ima veselje, ker mi t* intrigam atom kleoetaito samo »*<(*. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK« 20. julija 1924. Štev. 160. ►-*> londonska konferenca. Pesimizem je padel in delo napreduje, pa čeprav so težkoče še vedno velike. Komisije delujejo marljivo in doseženi so že prvi uspehi. Volja je pri vseh dobra. To tem bolj, ker so delegati z dosedanjim potekom konference zadovoljni. Še vedno se upa, da bo konferenca najkasneje v desetih dneh končala svoje delo. Vprašanje glede soudeležbe angleških dominionov bo rešeno v kratkem, najbrže na prvi plenarni seji. Kot glavna pridobitev pa se splošno zaznamuje pripravljenost Amerike, da prevzame Young mesto generalnega agenta reparacijske komisije. Zlasti ugodno poteka delo v drugi in tretji komisiji. V prvi komisiji pa se je pojavilo precejšnje nasprotje med angleškim in francoskim stališčem. Vsa debata se je sukala edino okoli vprašanja, če naj podvzame v slučaju neizpol-njenja nemških obveznosti sankcije proti Nemčiji samo ena država ali pa vsi zavezniki skupno. Na komisiji ni bilo mogoče v tem pogledu doseči sporazuma. Zato je sklical' Macdonald razgovor ministrskih predsednikov, na katerem je Herriot v toliko popustil, da se v omenjenem slučaju skliče takoj konferenca vseh zaveznikov, vendar pa si bo Francija v posebnem dodatku protokola pridržala pravico, da sme samostojno nastopiti, če bi se na ta način lažje izsilila izvršitev sankcij. Natniki pogoji za sprejem izvedeniškega poročila. Londonski dopisnik »Sozialdemokra-tischer Parlamentsdienst« je izvedel, da ima memorandum nemške vlade sledečo vsebino. Kot osnoven pogoj za sprejem izvedeniškega poročila zahteva Nemčija končno določitev termina obnovitve nemške poiitične enotnosti. Zlasti pa je treba čisto detajirano ugotoviti: 1. Natančno določitev dobe, ko zapusti zavezniška vojska zasedeno ozemlje. 2. Vojaška izpraznitev Poruhrja, ker je z ozirom na gospodarsko osvoboje-nje Poruhrja nastanitev vojaških čet, ki so bile mišljene samo kot varstvo inže-njerske komisije, po izvedbi gospodarskih sankcij nepotrebna. Dalje se zahteva vojaška izpraznitev Diisseldoriat, Duisburga in Ruhror-ta, ki so bili zasedeni kot sankcija za sprejem londonskih plačilnih načrtov. Končno zahteva memorandum izpraznitev prvega porenskega okupacijskega pasa. Young — diktator Evrope. Ameriški dopisnik »Venkova« poroča iz Njujorka: Vest, da je Young pripravljen prevzeti vlogo razsodnika v reparacijskl komisiji v slučaju, da ne bi Nemčija izpolnila svojih obveznosti, je bila sprejeta v Ameriki z velikim zadovoljstvom. Young bo evropski diktator in bo zavzemal s svojim novim mestom najmočnejši položaj na svetu. On bo krat-komalo car Evrope. Ameriški tisk po-vdarja, da se Ima odločitev Younga smatrati kot dokaz ameriške volje pomagati Evropi, ker pred svojim odhodom v Evropo je imel Young dolgo konferenco s predsednikom Coolidge-om in drugimi vodilnimi ameriškimi politiki in finančniki. Young je danes petdeset let star in eden vodilnih predsta-viteljev njujorškega finančnega sveta. Tržaško pismo. Uspeh, ki ga Je nameravala rimska vlada doseči z odpravo tiskovne svobode, se ni pojavil, ako ji nočemo šteti kot aktivo dejstvo, da je bilo v zadnjem Času zaplenjenih več listov, med katerimi ie eden (popolarskl .Popolo«) dobil tudi prvi opomin. Režimski listi pa vidijo v novih odlokih o tisku še neki drugi plus. Pravijo namreč, da bi bile nastale v Italiji take razmere, da bi bila morala vlada proglasiti obsedno stanje po vsej državi, ako bi listi nadaljevali s svojim pohodom proti vladi in fašizmu. Novi tiskovni zakon da je prihranil Italiji te neprijetnosti in zato da ga mora vsak dober Italijan odobravati. Vodstvo fašistovske stranke pa je izdalo pred dnevi komunike, v katerem pravi, da so novi ukrepi proti tisku preblagi, ravnodušnost, s katero so lih sprejele široke mase italijanskega naroda, pa da dokazuje, da ima vlada tudi v tej stvaTl mogočno zaslombo večine dežele. Ni pa treba dolgo pretresati te bilance, da se vidi, da so te »aktivne postavke« le prazna tolažba. V resnici se je v zadnjem tednu popolnoma potrdilo, kar sem omenil v svojem zadnjem pismu, da je namreč odprava tiskovne svobode velika politična In psihologična napaka. Takolmenovana normalizacija notranjih prilik v Italiji je sedaj takorekoč skoraj popolnoma onemogočena. Opozicija je dobila novo gradivo, a istočasno se je omajal tudi sestav vladne večine, zakaj liberalci so nastopili v zadnjem Času odločno proti omejitvi tiskovne svobode. Med liberalnim in vladnim časopisjem divja že nekoliko dni srdita polemika. Vladni krogi se sicer tolažijo, da se liberalni poslanci, ki so bili Izvoljeni na vladni listi, držijo mirno in disciplinirano, toda nlkakega dvoma ne more biti, da je polemika liberalnih listov, katerim prvači rimski »Oior-nale d’ Italla«, le izraz naziranja in razpoloženja liberalnih poslancev v vladni večini. Liberalci očitajo Mussoliniju, da ne drži svojih obljub, ki jih je dal vladni večini v govoru, ki ga je imel na njenem zadnjem sestanku. Namesto da bi začel takoj vzpostavljati red in zakonitost, se opaža, da se vdaja vplivom skrajne struje v faiistovski stranki, ki zahteva še odločnejše ukrepe proti opoziciji in grozi z novim pohodom na Rim. Po tej poti mu liberalci ne bodo V Trstu, 18. julija 1924. mogli slediti. Ker je odprava tiskovne svobode v kričečem nasprotju s temeljnimi načeli liberalizma, nastopa liberalno časopisje za takojšnji preklic tozadevnih odlokov, oziroma naj bi vlada v obvezni obliki izjavila, da jih bo preklicala, čim se povrnejo v deželo normalne razmere. Resnica Je torej, da je dosegel Mussolini s svojim izpadom proti tisku ravno nasprotno tega, kar si je obetal. Opoziciji ni zlomil vratu, pač pa jo je še ojačil s tem, da Je povzročil razdor v vladni večini sami. Kakor rečeno, ta razdor ni še formalen, toda sedanja polemika napoveduje možnost, da liberalci odpovejo svojo podporo sedanji vladi ter se odločijo za politiko popolnoma svobodnih rok. Moralni udarec, ki bi ga dobil fašizem v tem slučaju, bi bil hujši nego vsi dosedanji, ker bi pomenil začetek popolnega osamljenja fašizma. Tak udarec bi bil tem občutnejši, ker so se tudi vojni invalidi na svojem zborovanju na Reki izrekli le za pogojno podpiranje Mussolinijeve vlade, pod pogojem namreč, da vlada pokaže deželi, da ne samo hoče, temveč da tudi more vzpostaviti red in zakonitost. V kratkem bo imelo svoj občni zbor tudi udru-ženje udeležnikov svetovne vojne in, kakor se sliši, je tudi med temi mnogo nezadovoljstva proti politiki Mussolinijeve vlade. Ako bi prišlo v vladni večini do odkritega razkola, bi zapustilo Mussolinija kakih 100 do 120 poslancev, tako da bi bil navezan le na svojih 260 pristnih fašistovskih poslancev. To pa bi bil, kakor sem že naglasil, tako političen In moralen poraz, da ni mogoče prerokovati, kako bi ga Mussolini prebolel in ali bi ga sploh prebolel. Razmere v Italiji so se torej v zadnjem času znatno poslabšale. Položaj opozicije se je utrdil in vlada ne moTe nikakor več misliti na to, da bi se opozicijonalni blok razbil. Sedaj se govori celo tudi o možnosti formalne politične zveze med po-polari in zmernimi aocijalisti. ki Jih vodi posl. TuratL Na drugi strani pa stoji omajana vladna večina, ki postaja nezadovoljna, kakor nam priča gori omenjena polemika med liberalci in fašisti. Po vsem pa se sodi, da je postal položaj tak. da sili Mussolinija k novim odločitvam in novim ukre- pom.Ena takih odločitev je že dejstvo, da je Mussolini odgodil prisego fašistovske milice, ki se je imela vršiti v nedeljo 20. t. m., na nedoločen čas. Vlada se sicer izgovarja s težkočami tehnične narave, toda javno mnenje vidi v tem le novo grožnjo. Oči-vidno je, da je hotel dati Mussolini z odgo-dltvijo prisege stari in novi opoziciji nov opomin, da je pripravljen na vse prej nego na to, da bi fašizem dal oblast iz svojih rok ali žrtvoval svoj gospodujoči položaj in svojo »revolucijo«. Notranjepolitična kriza, ki razjeda v sedanjem hipu Italijo, je tako prevzela vse italijansko javno mnenje, da so stopili zunanjepolitični dogodki kljub svoji veliki važnosti skoraj popolnoma v ozadje. To velja toliko glede londonske konference, na kateri se rešuje vprašanje tudi italijanske vojne odškodnine, kolikor tudi glede velevaž-ne italijansko-jugoslovanske trgovinske pogodbe, ki je bila podpisana te dni. V hipih notranjih težkoč so vlade vseh držav vedno gledale, da obrnejo pažnjo prebivalstva na zunanje dogodke. Ta namen so imeli tudi znani incidenti na italijansko-jugosloven-ski meji in isto se ie pričakovalo sedaj od podpisa trgovinske pogodbe z Jugoslavijo. Toda učinek je izostal popolnoma, pozornost javnega mnenja je obrnjena slej ko prej na notranje dogodke in to dejstvo spada brez dvoma med najzgovornejše dokaze o globini in ostrini sedanje politično-moral-ne krize v Italiji. Naj mi bo dovoljeno še par besed o stališču tukajšnje manjšine napram zakonu o odpravi tiskovne svobode in sedanji politični krizi. Vodilno glasilo naših bratov v Italiji»Edinost« se je izjavilo za popolno tiskovno svobodo, ki jo smejo omejevati le obstoječi zakoni in čut odgovornosti časnikarjev. Kar se tiče stališča napram krizi, so se postavili tukajšnji Slovani na stališče, da »strmoglavljenje režimov ne figurira na njihovem programu« ter da ni90 nikaki politični megalomani, ki bi hoteli nastopati kot kak važen činitelj v razpletu takih kriz, kakršna je sedanja. To stališče se mi zdi popolnoma primerno, ker odgovarja tudi stališču, ki so ga bili zavzeli naši bratje po-■ vodom zadnjih volitev, in pa tudi bistvu njihovega programa, ki je ohranitev našega življa pod vsakim režimom. Seveda gre tu predvsem za politično taktiko. V ostalem je razumljivo, da so simpatije našega tukajšnjega življa popolnoma na strani demokratičnih in svobodoljubnih strank. Glede trgovinske pogodbe se pričakuje z veliko nestrpnostjo objava uradnega besedila, da se bo moglo oceniti, ali prinese tukajšnjemu našemu življu kako večjo korist v zadevi ■ c voza vin, Prva, kratka poročila, ki so jih objavili listi, ne obetajo bogve kaj. A. Z. OdnoSaii med Rusijo in Francile. V moskovskih kom. krogih govore o skorajšnjem prihodu francoskega kom. poslanca Cachina. Z ozirom na to se je pričelo živahno razpravljati o od-nošajih sovjetske Rusije do Francije. Tako se je o tem važnem vprašanju razpravljalo tudi na zasedanju političnega odbora komunistične stranke. V zvezi s tem vprašanjem se je govorilo tudi o perspektivah francosko ruskih stikov z ozirom na novo vlado Herriota. Z velikim zanimanjem je bil sprejet referat Buharina, ki je zatrjeval, da doživlja Francija trenotno zelo težke čase. Po mnenju tega komunističnega voditelja je vlada Herriota znatno sla-bejša od vlade Mac Donalda, komunistična stranka pa v Franciji neprimerno močnejša ko v Angliji. Buhairin je mnenja, da je angleška delavska stranka pod uplivom liberalne stranke in da bo zato Ostala zvesta tradicionalnemu angleškemu nazoru o potrebi evolucije in parlamentarizma. V Franciji pa je revolucionarno nastroje-nje zelo veliko in delavnost komunistične stranke, ki se more posluževati parlamentarne tribune samo povečuje revolucionarno razpoloženje mas. Zato Sinatra Buharin gospodarski dogovor s Francijo škodljiv, ker bi uplivalo vsako priznanje carskih dolgov slabo na prestiž Rusije in sicer tudi v njej sami. Po Buharinu je govoril francoski komunist Sadoul. Na podlagi podatkov, ki mu jih pošilja francoska komunistična strankat je dejal, da med francoskim delavstvom zelo napreduje revolucionarno nastrojenje. Na jugu Francije so velikanske ploskve vinogradov neobdelane, ker je v francoskem narodu padla volja do dela. V vseh panogah industrialnega in gospodarskega življenja je padla produkcija na minimum. Politično govoričenje po shodih je francoskim delavcem vedno bolj po volji. Sadoul je nato omenil, da si skušajo francoski industrijalci pomagati s tem, da zamenjujejo francoske delavce s tujimi, predvsem z ruskimi in nemškimi. To pa samo povečuje nezadovoljnost francoskega proletarijata. Sklenjeno je bilo, da se bo skušalo doseči priznanje sovjetske Rusije s strani Francije. Pogajanja s Francijo je treba pričeti in jih zavlačevati. Popušča se naj v manjvažnih vprašanjih in s tem popuščanjem doseže popuščanje Francije v velikih vprašanjih. (Dni) Politih® vasfš. Morilec Stamboiljskega — minister. Beograjska »Reč« poroča: Izpraznjeno mesto železniškega ministra ie po-nudeno poslancu okraja za Tatar Pazardžuk, Slavej-ku Vastljevu, članu vladne stranke »Narodni zgovor«. Vasiljev ie za to mesto na vsak način najbolj upravičen, zakaj po činu je polkovnik in ima po vojaškem činu pravico na to mesto in drugič, kar je najvažnejše, spada med ubijalce Stamboiljskega, kar je vsekakor tako važno ko uboj 18.000 kmetov, ki je bil izvršen septembra meseca od Cankova in generala Ruseva. G. Vasiljev bo torej zasedel ministrsko stolico obenem s preje omenjeno dvojico in ne more se reči, da ne b! bil tako ansambl popoln. = Religljozni nemiri v Indiji. V zadnjem času je prišlo v Indiji do spopadov med muslimani in Hindi. Spopadi so nastali radi verske nestrpnosti. Bilo je šest mrtvih in okrog 100 več ali manj ranjenih. = Italija ln Avstrija sta podpisali dne 16. t. m. v Rimu pogodbo tehničnega In gospodarskega značaja, ki urejuje vse medsebojne probleme obeh držav, ki so v zvezi s St. Germainsko mirovno pogodbo. Pogodba naj bo glasom italijanskih listov nov element za olajšanje obnove Evrope. *= Volilna kampanja za volitev ameriškega predsednika je zelo ostra. Pristaši demokrata Dawesa očitajo Coolidgeju njegove prejšnje zveze z raznimi korupcijo-nlsti Ii petrolejske afere, Coolidgejevi pristaši pa Dawesu njegove zveze z Morganom. • = Rusija In Kitajska. Kitajska vlada je sklenila, da dovoli ruski vladi imenovanje svojega poslanika v Pekingu. Obenem bo poslala Kitajska svojega poslanika v Moskvo. = Angleško-ruska pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe uspešno napredujejo. Rusija stavlja kot PTedpr;:('i za vsako razpravo o dolgovih dovolitev posojila. Tudi monopola na zunanjo trgovin -> Rusija ne da iz rok. = Špancem v Maroku se godi po zadnjih poročilih precej slabo. Obljube španskega diktatorja, ki jih je dal glavarjem Španiji naklonjenih plemen pred nekaj dnevi, niso mnogo pomagale. Marokanci so zopet napadli špansko vojsko, en oddelek popolnoma obkolili in zarobili 800 mož. Zaplenili so tudi mnogo municije in 40 strojnih pušk. = Deseturni delavnik v Gornji Šleziji. Poljska vlada je z naredbo odredila, da se uvede v Gornji Šleziji za dobo treh mesecev deseturni delavnik. Ta odredba se je zdela vladi potrebna radi gospodarskih razmer, ki vladajo tamkaj. =* Odprave redov in naslovov na Danskem. Danski ministrski predsednik Stau-ning je izjavil, da bo poslal kralju prošnjo, da naj se uvedejo posvetovanja o odpravi redov in naslovov. Vlada že izdeluje smernice za tozadevni projekt. 2e člani zadnjega radikalnega kabineta Zahle, ki je bil navezan na podporo šocijalistov, je ob priliki svojega nastopa odklohil vsa običajna odlikovanja. PoloiaJ žene v Indiji. Da se vzhod probuja, je znana stvar. Ni še dolgo od tega, ko so strašili pisatelji evropski zapad z rumeno nevarnostjo. Danes plaši na desetine državnikov, časnikarjev in politikov Azije vzhod pred belo opas-nostjo. Vsem na čelu razvija to propagando Japonska, ki si prizadeva, da združi okoli sebe vse azijske države. Pa kakor se V Evropi posamezne države medsebojno sovražijo in nasprotujejo, tako se to dogaja tudi v Aziji. Vseeno pa ie resnica, da se vzhod upira zapadu. V nekaterih krajih je to upiranje še čisto neopredeljeno, y drugih ima že čisto določen političen program. Toda vzhod se ne buni samo v političnem in kulturnem oziru, temveč tudi* v socijalnem. In to socljalno gibanje je zagrabilo danes tudi ženo na vzhodu, ki je bila stoletja dolgo nedostopna vsakemu socljal-nemu čustvovanju. Položaj žene na vzhodu je bil gotovo popolnoma enak suženjstvu. To velja zlasti za Indijo. V indijski rodbini je mož absoluten gospodar svoje rodbine. Indijska javnost ne vidi v ženi človeškega bitja, temveč neko nižje bitje. Indijski sodnik ne kliče na odgovornost moža, ki ubije svojo ženo. Kastovstvo, ki le v Indiji absoluten gospodar, povzroča nadaljno trpljenje žene. V Radžuputanu, najbolj civiliziranem kraju Indije, le kastovstvo tako močno, da se deklica it nižje kaste v nobenem slučaju ne more poročiti z možem, tudi samo za spoznanje višje kaste. Pa tudi poroka z možem iste kaste je draga stvar. Na drugi strani pa se smatra za sramoto, če se dekle ne poroči. Dekleta se v Indiji običajno poroče deset do dvanajst let stare. Starejše že težko dobe moža. Zaradi tega se je v Indiji udomačil običaj, da mečejo stari« otroke ženskega spola takoj po porodu v vodo. To se smatra kot popolnoma v redu- Ta nečloveški običaj se je še danes ohranil v mnogih provincah. Celo pri plemenu Zeva kunbis, ki živi v neposredni bližini mesta Bombay, se je ohranila ta barbarska Šega. Znana stvar je, da se indijske vdove po smrti moža vsled pritiska sorodnikov same ubijajo. Nekateri pisatelji so mislili, da izhaja ta običaj iz časov Vede. To mnenje pa Je zmotno, ker se na nekem mestu v Vedah govori, da se sme pod gotovimi pogoji vdova zopet poročiti. Na vsak način pa je to zelo star običaj, ki ga je opazil že Aleksander Veliki. Socijalna beda indijske Žene se vidi tudi iz tega, ker se v nekaterih krajih z ženami naravnost trguje. Obstoje celo čisto določne cene. Tako velja devojka na jugu od 70 do sto rupij. Devojke se kupujejo za harem ali za javne hiše. Deklico, 8 do 9 let staro, smatrajo za srečno, Če jo kupi starec od 50 do 60 let. Nikjer na svetu m menda prostitucija tako razširjena ko v Indiji. Vendar pa indijske prostitucije ni popolnoma vzporejati z evropsko, ker se žena ne smatra za polnopravno bitje in se prodaja kot stvar. Indijska mesta so prenapolnjena z javnimi hišami. Ena šestina teh deklet ni stara niti deset let. Vsi ti žalostni pojavi pa so posledica neverjetnega kon-servatizma Indijcev, vsled katerega se deklice nikakor ne smejo poročiti z možem nižje kaste ln ker se smatra za pametneje, da se deklica ali ubije ali pa odda prostituciji, ko pa da bi se poročila z nižjim. V Bengaliji so haremi brgpianov prenapolnjeni devojk, ker je pri bramanih strogo prepovedano ubijati novorojene deklice. In ta prepoved se strogo izvršuje. Ce bi kak Evropejec stopil v indijski harem, bi preje mislil, da je v otroškem zavodu, ko pa v haremu. Tako mlade so vse deklice. Zena boljših krogov živi stalno popolnoma ločena od sveta. To haremsko Življenje se Imenuje »purdah«, kar pomeni (življenje) za zaveso. Za žene revnih slojev purdah ne velja, ker delajo na polju ko črna živina. Kako nizko je socijalno stanje indijske žene, se vidi najbolj iz tega, da so vsi Indijci mislili, da nastopi po smrti kraljice Viktorije gotovo na Angleškem revolucija, ker so parlamentu odbile poslednje ure. Parlament je bil po njihovem mnenju samo Zasilna ustanova, ker je vladala žena. Ker kako pa bi mogla žena vladati sama! Morala le imeti stalni sosvet moških in ta je bil parlament. Sedaj, ko ne bo na prestolu več nižje bitje, je tudi parlament odvišen. Nek maharadža je vprašal po smrti Viktorije visokega angl. uradnika, če se bo še naprej klanjal ženam. Ko ga je ta začudeno vprašal, kako pride na to čudno misel, je dejal maharadža: Ml smo mislili, da se klanjate ženam samo zato, ker Je dvignila nesreča eno na prestol. Kako je v Indiji prezirana žena, se vidi tudi iz tega, da je indijsko ljudstvo naravnost bojkotiralo bolnice, ki jih ie ustanovila markiza Dufferin, ker so bile ustanovljene od žene. Zelo nezadovoljni so bili Indijci tudi vsled tega, ker je ustanovila angleška vlada šole za deklice. Zakaj je vendar potrebna naobrazba žen? Poštena žena ne rabi nobene naobrazbe. To je mnenje Indije! V Madrasu in Bombayu obiskuje ženske šole v vsem samo šest deklic, v drugih mestih pa še manj. In še te so hčerke nizkih parsov. Končno pa se je začela prebujati tudi indijska žena. Na kamniti tradiciji se je pojavila nakrat razpoka in izvršen je prelom, pa čeprav zaenkrat še zelo neznaten. Seveda se tiče to probujenje zaenkrat samo še žen višjih slojev. Toda prvo žensko indijsko društvo je ustanovljeno in njemu na čelu stoji žena munagaldskega maharadže. To društvo zahteva naobrazbo žene in odpravo roparskega oddajanja nedoletnih deklet starcem. Končno hoče doseči tudi boljši položaj žene v haremu. Skromne so še zahteve indijskih žen, toda Začetek je storjen in to pomeni veliko. MIHA MALEŠ: 10 ORIG. LESOREZOV SLOVENSKIH UMRLIH PISATELJEV. Ta krasna mapa, ki je eno prvih grafičnih del te vrste pri nas, obsega originalne lesoreze portretov sledečih slovenskih mož: Prešeren, Vraz, Langus. Bleiweis, Koseski, Wolf, Janežič, Svetec, Cegnar In Valjavec. Mladi umetnik je skušal vsakemu portretu dati v umetniški izvedbi vso karakteristiko, kar mu je večinoma jako dobro uspelo. Opozarjam zlasti na portret Bleiweisa, Koseskega itd. Delo je opremljeno z lepim ovitkom, ki ga krasi zelo lepo zamišljena in dobro Izvedena naslovna risba. — Mapa je bila natisnjena v zelo ■omejenem številu — 50 izvodov in bo kmalu razprodana. Ker je to knjižna redkost — vsi portreti imajo tudi originalno signaturo — opozarjamo vse ljubitelje naše umetnosti in zlasti tudi vse naše bibliofile na to lepo delo. Na Tazpolago je samo še 13 Izvodov, ki se dobe le v dveh knjigarnah: Nova založba, Kongresni trg in pa Klein-mayr in Bamberg, Miklošičeva cesta, Ljubljana. Dokler traja zaloga. 90 ti izvodi na razpolago še po normalni, za tako delo zelo zmerni in nizki ceni •— 200 Din za izvod. Delo se priporoča samo. Kdor ljubi in ceni našo umetnost, si ga bo gotovo omislil; na vsak način raje nego tujo fa-briško navlako, ki Je dražja, pogosto brez okusa in vp V • brez trajne vrednosti. B. S. Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din W-—. Lekarnar Eug. Peller Stu-ica Donja, Elzatrg 357, Hrvatska = Pred novimi dogodki v evropski po* litiki? Časopisne vesti iz Rusije in Nemčije vedo povedati, da so nastali v Rusiji respl nemiri. Radi slabe letine se je v nekaterih pokrajinah zopet pojavila lakota, ki zavze« ma vedno večje dimenzije. Prebivalstvo_ se je na mnogih krajih uprlo in pobilo sovjetske vojaške oddelke. Boliševiška vlada je bila prisiljena, da je poslala proti upornikom kar cele armade. Upor se zlasti širi V južni in vzhodni Rusiji in pa v Sibiriji, po* sebno pa še v Turkestanu. Boljševlki skušajo preprečiti nadaljne nemire in s( utrditi svoj položaj s tem, da skušajo zanetiti bolj-ševiško revolucijo najprej v Nemčiji in Poljski, potem pa tudi na Balkanu, pred vsem v Bolgariji. = Amerika ln londonska konferenca, Nasprotstva med Francijo in Anglijo, ki so se pojavila v precejšnji meri na londonski konferenci, se polagoma izgladujejo. Vlogo posredovalca igrajo ameriški zastopniki, ki se udeležujejo konference pravzaprav le kot opazovalci, ki pa zelo aktivno posegajo v: potek konference. Zastopniki Amerike s svojo akcijo močno podpirajo Francijo. Nfli-večje težkoče povzročajo na konferenci vprašanja ukinitve dosedanjih vojaških in gospodarskih sankcij, ponovna uporaba sankcij, če bi Nemčija ne izpolnjevala svojih obveznosti in pa vprašanje, kako naj se povabi Nemčija, da naj sprejme sklepe konference. V Londonu pričakujejo, da bo konferenca končala svoje delo še pred koncem prihodnjega tedna. = Odklonitev odprave alkoholne pr*-povedi v Norveški. Norveški senat je na svoji seji odklonil s 63 glasovi levice in delavske stranke proti 49 glasovom vladni predlog o odpravi alkoholne prepovedi. Manjšino sestavlja desnica, svobodomiselna levica in sedem članov kmetske stranke. Tudi spodnja zbornica bo vladno predlogo brez dvoma odklonila. Pred zasedanjem spodnje zbornice še m računati z vladno krizo. = Združene države in Japonska. D«' partement dela v Združenih državah SeV. Amerike je zahteval interpretacijo Pd* seljeniškega zakona (proti Japoncem) v teni smislu, da se ne smejo preseliti na ame* riško celino tudi oni Japonci, ki že prebivajo na havajskem otočju, torej na ameri* škem ozemlju. Število Japoncev na hav#I* skem otočju cenijo na približno 100.000 duš* = Zahteve grških Židov v Solunu. Žid* je v Solunu so vložili pri grški Vladi pro* test proti obligatornemu nedeljskemu počitku v sinagogi. Židje groze vladi, da bodo pričeli v masah izseljevati iz Grčije. — Od leta 1912 dalje, ko so Grki zasedli Solun, nedelja v Solunu ni bila obvezett praznik, ker so tvorili Židje večino prebivalstva (60.000 duš). Ker pa se je priselilo v zadnjem času zelo veliko Grkov Iz Turčije v svojo domovino, tako tudi v Solun, je prišla židovska občina v Solunu v manjšino. Češkoslovaška in naša vina. Plzenjska trgovska in obrtniška zbornica je podala našim Interesentom zanimive podatke o možnosti in načinu, uvoza naših vin v Češkoslovaško. Po teh podatkih bi se mogla naša boljša dalmatinska, hercegovinska in slavonska črna vina plaelrati v Češkoslovaški ln to kljub hudi,konkurenci, ki bi jo morala naša vina prenašati s strani ita-lijanskih vin. Za naša bela vina pa po podatkih plzenjske zbornice izgledi prodajo v Češkoslovaški niso ugodni Cene se gibljejo pri vagonsMh naročilih, ocarinjeno franko Plzenj za najmanj 10 mal. stopinj med 4—5 češkoslov. kron za liter ali kg neto. Cene s« ravnajo po malig. stopinjah, kvaliteti in vrsti približno taka, da poviša vsak« nadalnja stopinja ceno za 35—40 češkoslovaških vinarjev pri litru. Merkantil-na vina radi carine in visoke prevoz* nine nimajo izgledov 7a dobro prodajo. Plzenjska trgovska in obrtniška zbornica je prepričana, da bi mogli jugo-slovenski producenti poskušati uvažati svoja vina v Češkoslovaško, če bi pril lagodili svoje blago inozemski konkurenci. Najboljši način uvedbe naših vin na čehoslovaška tržišča bi bil pač ta. da pošljejo naši producenti sami direktno svoje ponudbe češkoslovaškim vinskim firmam in da prilože tem ponudbam vzorce svojih vin; obenem bi naj navedli cene franko namembna postaja. Plzenjska trgovska in obrtniška zbornica navaja kot dobre firme za uvo* naših vin na plzenjsko tržišče: Franjo Krek, Plzenj, Palackega trg 26, Vojteh Kolm, Plzenj, Rlšska ul. 5 in Vojteh Brček, Preštice pp. Reštlce. Manjši plzenjski trgovci, zlasti delikatesne trgovine, nabavljajo vino naravnost iz Prage. Jugoslovenska> vina se carinijo v Češkoslovaški po postavki 109 češkoslovaške carinske tarife in P° kateri je plačati za vino, sadjevec, vinske in sadne soke v sodih 420 6. carine za 100 kg, v steklenicah pa 975 č. kron za 100 kg. Poleg carine je pl^* čati za vinoi, mošt ter sploh za sadna soke splošni davek na pijače, dalje ** vina vseh vrst, ki so adjustirana na trgovski način v steklenicah poleg carine in zgoraj navedenega davka še pos«**n davek na vino v steklenicah. Splošni davek na pijače znaša z* * liter vina, mošta ali drugih sokov » grozdja 80 češkoslovaških vinarjev, z3 liter vina, mošta in sokov drugega sadja 40 češkoslov. vinarjev. Posebni davek na buteljčna vina znača 1 češkoslovaško krono za vsakih načetih 5 č. kr cene. i« »Stenico! najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna Drogerija A. KANC. LjubU««. ‘ Dnevne vesti. te v"~t- avstveno stanic kralja. Te dni se nJ? • pe*ia' v avtomobilu na sprehod v ueamje. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kralja i« Popolnoma dobro. — Poljaki Nj. Vel. kralju. V Beograd •eprispela delegacija 4 poljskih oficirjev, ki “Odo izročili kralju Aleksandru častno me-cUii0 jV sPomili sodelovanja srbskih in poljan dobrovoljcev v letu 1917. in ."fkvenskemu Narodu* ni všeč pot, ki » nodl »Narodni Dnevnik*. Res je, da naš ae hodi in tudi nikdar hodil ne bo po Potih, kakor stara srajca »Slovenski n? « .* — sai samo srajca je še ostala od Prejšnjega »Slovenskega Naroda*, — ki “»a ljudi z zelo dobrimi talenti za obrekovale in denunciranje, ki pa s svojim že dni opetovano dokazanim junaštvom zlezejo pod klop, če se jih prime za *zik.Cudimo se le, da so se celo v teh si-*®r precej hladnih dneh ljudem okrog »Slovenskega Naroda« tako skisali piči' možgani, da ne ločijo telefonskega poročila, ® smo ga dobili ob 9. uri dopoldne iz Beo-on ij °nesa. ki smo ga prejeli ob dveh ^poldne. Naš list priobčuje telefonska pojila (to imenuje »Narod« prepisovanje; Pač po sebi čevlje meri!) taka, kakoT v v’ in ^ v redakciji ne »po-pr avl jamo« N »vrho »boljšega informiranja ljudstva«, asi ljudje imajo že sami toliko domače g®*«, da presodijo položaj na podlagi pojila poročil, tudi če niso ta poročila tako r^rlžena, kakor so »Narodova«. Zato naiim poročilom verjamejo, »Naro-°vim« se pa navadno — smejejo. .v »Slovenskemu Narodu«. V dunaj-v,fm Parlamentu je krščanski socljaleo f«nschak napadal generala Kornerja. Ko l(rjxastV ‘re^a le> da si vzamemo Iukovške »alčke za vzgled in naši bratje na Primorcem In Koroškem ne bodo pozabljeni. . ~ Mornariški dnevi na Bledu. Jadranka Straža v Ljubljani priredi dne 2. In 3. jveusta na Bledu mornariška dneva. Dne 2. bri^sta P°P°Idne se vrši cvetlični korzo dim^1,na jezeru in bo najlepše okrašena la-Unii. , nagrado. Zvečer se vrši na okra-o-j , *n razsvetljenih ladijah serenada in Vr. • mca v*s°lci kraljevski rodbini, v prvi v čast pokrovitelju Jadranske Straže, 'a ievlču Petru. Obenem se vrši bajna raz-kau Jezera In okolice v takem obsegu, y®,.0r je doslej še ni bilo. Po sereiiadl se Ij!*1 reunija v zdraviliškem domu, V nede-boii avgusta se vrši cvetlični dan in se Jan Podajale tudi cigarete in razglednice oia ,nske Straže. Na jezeru se vrši tekma skalnih in veslaških klubov za prvenstvo avenije. Putnik d. d. za promet tujcev v pogradu Je poklonil zmagovalnemu klubu le v n sre^rn Pokal. Poleg tega se vršijo teV *a^ke tekme domačinov in kolesarska 'J^ra. ..Zagreb—Ljubljana s ciljem Bled. aeleinlkl iz Ljubljane, ki so Ja .Straže bodo Imeli 50 oi člani Jadran- »-—miwi wv odstotni popust železnici. Na Bledu se je pod vodstvom r'to upana sestavil lokalni odbor, ki vodi ju. Pripravljalna dela. Prireditev mornari-®ni bo za Bled velika privlačnost, ker audila polno zabave in užitka. Hui ~~ Pomoč humano-kulturnim In šport-1» ^^ženjem. Ministrstvo nar. zdravja twr#ajlolilo med posamezna humano-kul-i in športna udruženja, ki streme za tov? zavesti in duha v narodu za nje* lC,«lravje — znesek 300.000 Din. Ta vela U l 21n ministrstva narodnega zdrav-ie hvalevreden 'T, Izčrpani krediti ministrstva lavnih bodi.* je minstrstvo javnih del vse v It svi °dobrene mu kredite že izčrpalo, ^n^urena° zaprositi državni svet za na-"lohA0 ^britev kredita v znesku 100 ral-ov dinarjev. .^eljenlška statistika. Izseljeniški seijeiaTiJat v Zagrebu objavlja statistiko izit v mesecu maju t. 1. Iz Jugoslavije 1324 vsega skupai 2216 oseb In sicer jih u^kih in 892 žensk. Iz Vojvodine se ŠQg ,“*elilo 1362, iz Hrvatske in Slavonije niošv ? PalrnacIJe 144, iz Slovenije 80 (73 la Ho ^ žensk), iz Srbije 66, iz Bosne *elienlceg°vlfle 55, iz Crne gore 11. Od iz-kvji|t?e,v ie bilo 54 kvalificiranih in 94 ne-tlelCev “Ih obrtnih delavcev, 1229 polje-tih Prostih poklicev, 813 je bilo sta- Sfi, 0l? inm otrok, Nad 50 let je bilo starih do 30 do 50 let 638, od 18 do 30 let 633, t<0i let 849 — V Brazilijo je odpotovalo 2dru’j.„ ArKenttnijo 352, v Kanado 279, v i«le 17n® države 156, v ostale ameriške de-w ‘7 in v Čile 11. Poleg naših državlja-lifl .^Potovalo U Jugoslavije še 516 tu-111 sicer 308 Poljakov, 46 Ru-}H}c* , amerikanskih državljanov, 4 Bra-1 AlLl^aili. 3 Kanadca, 1 Cehoslovak, I Ramun. 1 Italijan in 1 Cilec. •Uk* n Prebivalstvo Ceškoslovašk« repu-aajnoVejSl statistiki šteje Ceško-P^Stnr,? J3.613.000 prebivalcev, ki žive na v»dr v. ,3M ^vadr. kilometrov. Na en wIj*‘K>tneter pride tedaj 97 prebivalcev. B v dobavlja gRUZBA ILIRIJA mu*UANA Kralja Petra tro 8 h Telefon itev. 220 o tudi na obroke! Ljubljana, 19. julija. Pasteurjev zavod v Celju. V ponde- ljek. dne 21. t. m. bo otvorjen kakor smo že poročali, v Celju Pasteurjev zavod, kateremu na čelu bo bakterijolog dr. Rebernik. — Nove tarife za potovanje v Avstrijo. Prometno ministrstvo je izdalo te dni nove tarife za direktni potniški in prtljažni promet z Avstrijo, kakor tudi za transit preko Madžarske. — Poštni muzej. Poštno in brzojavno ministrstvo je sklenilo otvoriti poseben muzej, kjer se bodo zbirale vse poštne starine, predvsem znamke od onih časov, ko je bila v Srbiji uvedena pošta, pa do danes. Muzej bodo začeli urejevati še ta mesec in sicer v poštnem ministrstvu. — Tlakovanje beograjskih ulic. Ta mesec se prične s tlakovanjem beograjskih ulic. Beograjska občina je v ta namen odobrila v budžetu 5 milijonov dinarjev, od katerih je do sedaj potrošeno pol milijona. V projektu je, da se tlakuje 12 ulic na novo, a 14 ulic deloma. 23 ulic na periferiji dobi nove trotoarje, a 14 ulic se popravi. — Najstarejši slovenski doktor. V četrtek, dne 17. t m. je praznoval v Novi cerkvi pri Celju svoj 85. rojstni dan dekan in kanonik dr. Lavoslav Gregorec. Častitljivi starček ima za seboj bogato preteklost dela. V Svojih mladih letih je bil žurnalist in se-menjškl učitelj v Mariboru. Kot navdušen nacljonallst Je pisal vedno 7elo opozicijo-nalno, tako, da ga je dunajska vlada po prizadevanju nemčurskega škofa Stepischnegga odpravila iz Maribora, Dobil je kasneje svojo sedanjo faro in Je postal državnj poslanec, ki Je vladnim strankam v dunajskem parlamentu prizadejal marsikatero neprijetnost. Dr. Gregorec je promoviral 1. 1868 v Grad-cu za doktorja bogoslovja ln je najstarejši imejltelj doktorske diplome v Sloveniji. Vrlemu narodnemu duhovniku, ki Je v delu Za narod osivel, še mnoga leta življenja. > — Nesreča na železniški progi. V bližini Sarajeva je neki zlikovec zavalil na progo velik kamen, da povzroči nesrečo. Prvi je naletel na ta kamen neki tovorni vlak, čigar lokomotiva je takoj skočila tz tira. K sreči ni bilo nobenih žrtev ta tudi materijalna škoda ni velika. — Veterinama odredba, katero Je izdelalo poljedelsko ministrstvo bo po sporazumu veljala tudi za Madžarsko. Ta odredba stopi v veljavo dne 20. t. m. — Velika poneverba na pošti v Subotici. Na pošti 4 v Subotici Je bila ob priliki revizije blagajne aretirana poštna uradnica Gižela Tosič, ker se Ji Je dokazalo, da Je poneverila iz poštne blagajne 30.000 Din. — Za izvoznike žita v Solun Je odobrilo prometno ministrstvo 30 odstotni popust na železnicah. — Ribolov v Dalmaciji. Letošnji ribolov v Dalmaclij Je bil zelo bogat. Posebno se je obnese! lov na sardele. Samo v Ka-niži je nasoljenih 3000 sodčkov sardel. Isto-tako bogat je bil ribolov v Boki Kotorski ter v priogorskem primorju. Ce se vpo-števa, da je glavni vir dohodkov nekaterih dalmatinskih obmorskih krajev ravno ribolov, pomeni letošnji uspeh ribolova za te kraje veliko gospodarsko pridobitev. *— Morilec Carlier prepeljan v Poža-revac. Carlier. ki je bil radi umora švicarskega trgovca Isellija v Beogradu obsojen na 20 let težke ječe, Je bil te dni prepeljan v požarevško kaznilnico. Kmalu po obsodbi Je Carlier obolel in so ga morali oddati v boln’co. Sedaj Je ozdravil in je bil *a transport sposoben. • — Podivjan oče. Te dni se Je vrnil Iz Amerike v Vlrovitico kmet Peter Aničič. Cim je prestopil domači prag, mu je začela tožiti mati, da se je oče Štefan popolnoma zapil in zanemaril gospodarstvo. Poleg tega jo skoro vsak dan zlostavlja. Peter je vzel svojo mater v zaščito pred očetom. Ko se je ta preteklo soboto pozno ponoči vrnil zopet pijan domov, je hoteli pretepati ženo. Ogorčeni sin Je priskočil svoji materi na pomoč In se začel ruvati z očetom. Med ruvanjem pa je pograbil podivjani oče na mizi ležeč kuhinjski nož in odrezal sinu vseh pet prstov na desni roki. Nesrečni mladenič, ki se Je zdrav vrnil Iz Amerike, je sedaj po lastnem očetu za celo življenje tako poškodovan, da mu desna roka ne bo mogla služiti za delo. Ljubljana. 1— Umrli sta v Ljubljani: Uršula Bar-borič, dolgoletna služkinja v gostilni »Pri fajmoštru«, 78 let. — Albina Jelnikar, pletilja. 16 let. 1— Popravek. G. Karol Modic nas naproša, da z ozirom na notico o pokradenem mizarskem orodju v njegovi delavnici ugotovimo, da ni bilo pri njem ničesar pokradenega. 1— Policijske prijave od včeraj na danes: Tatvine 1, kaljenje nočnega miru 1, prestopki cestnopolicijskega reda 11, prestopki pasjega kOntumaca 1, telesna poškodba 1, prekoračenje policijske ure 1, lo-venje rib 1, nezgode 2. 1— Aretacije: Hrovatin Anton, zasledovan; Sampe Janez, Kopač Franc, pijanost; Vranič Niko, beračenje; Stramar Ana, vla-čugarstvo; Rešek Vinko, poškodba tuje lastnice. 1— Sporočamo p. n. občinstvu, da se Je Oblačilnlca v Ljubljani, Stritarjeva ul. št. 5, preselila v nove prostore palače Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti št. 7. Ob tej priliki se zahvaljuje vsem njenim odjemalcem za naklonjenost ter jih zajedno vabi, da si ogledajo njeno veliko novo zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga v novih prostorih zagotavljajoč Jih najcenejše In naj-solidnejše postrežbe. 1— Lepo novopreurejene prostore ima »Ljubljanska posojilnica« na Mestnem trgu št. 6 v Ljubljani. Priporočamo Ljubljansko posojilnico našim čltaateljem ter opozarjamo na oglas. — Društvo upokojenega učiteljstva Slovenija skliče svoj redni občni zbor na dne 5 .avgusta 1924 ob 3. url popoldne v I. mestno šolo na Ledini, kamor so vsi člani vljudno povabljeni, da se zborovanja udeležijo. T SAMO Vedno zadnje novosti t T ! J | GRIČAR & MEJAČ, ! j šelenburgova ulica 3. j Maribor. — Nevarnega goliufa je izsledila policija danes v hotelu »Meran«. Bil je prijavljen v hotelu pod imenom Rudolf Balaš, trgovec iz Karlovca. V resnici se piše Milan Kornitzer iz Varaždina, ki Je bil že večkrat kaznovan radi goljufij in ga sedaj iščejo razna _ sodišča radi sličnih deliktov. — Policijske prijave. Danes je prejela policija sporočilo o 4 aretacijah in 3 druge prijave. — Še nekaj k samomoru v VuzenicL Poročali smo že, da se je dne 15. t. m. vrgel v Vuzenici pod lokomotivo neki neznan moški Glasom prijav, ki jih je dobila mariborska policija, je bil neznanec poprej v Crešnjikovi gostilni v Vuzejiici, kjer je pil čaj ta napisal neko pismo. Rekel je, da prihaja iz Dravograda. Pod vlak se je vrgel 3 m pred lokomotivo in strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti, čeprav je opazil na progi ležečega človeka. Neznanec je star 30—40 let in je moral biti uradnik, trgovski potnik ali kaj sličnega. Na sebi je imel modro suknjo, bele črtaste hlače in plišast klobuk. KSepsisi. Pot na Stari grad pri Kamniku Je bila zadnja leta zelo slaba, ker sta jo raztrgala voda in les, ki so ga sekači spuščali po strmini. Letos jo je kamniška podružnica SPD z' blagohotnim dovoljenjem in ppmoč-jo lastnice, ge. Apfaltrem, temeljito popravila tako, da je sedaj v dobrem stanju. —-Speljana je zložno; na nekaterih mestih so postavljene klopi, tako, da tudi slabotnejši po njej lahko pridejo do razvaline, ki je na vrhu. — Pot 2ačenja ob tuhinjski cesti, par korakov naprej od zadnje hiše predmestja Pod goro. Ker je severno pobočje hriba že Izsekano, je pri vzpenjanju ves čas krasen razgled na kamniške planine, na vrhu pa se odpre krasen razgled na južno atran po polju proti Ljubljani. — Izlet na Stari grad je posebno priporočljiv za Izletnike, kateri pridejo v Kamnik samo za nekaj ur ter nimajo časa, da bi šli v Bistrico. — Lesce. Zadnji »Domoljub« napada g. Ažmana, ker Je pozdravil v Lescah Orjuno ob priliki razvitja njenega praporja. Da se vidi, kako je »Domoljubov« napad neupravičen, bodi pripomnjeno sledeče: G. Ažman je Izstopil Iz Orjune že pred enim tednom. Gostoljubje pa zahteva, da se goste pozdravi. Samo to pa je storil Ažman, ko Je kot zastopnik občine pozdravil organizacijo, ki praznuje slavje na občinskih tleh. Sramotno za »Domoljuba« pa Je, če spravlja g. Ažmana v zvezo s podnaTtskimi dogodki, ko pa »Domoljub« čisto dobro ve, da Ažman pri njih ni bil udeležen. Polzela. V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil izvanredni občni zbor Abstinenčnega kluba ob prav lepem številu udeležencev. Po daljšem razgovoru se je odločilo, da se izpremeni naslov tako, da se sedaj imenuje: »Društvo za gojenje treznosti Višnjev križ Polzela«. Nato je bila volitev novega odbora. Izvoljene so bile sledeče osebe: Lo-parnik Peter, predsednik, Lenko Franc, podpredsednik, Kronovšek Alojz, tajnik, Kandušer Romeo, blagajnik; odborniki: Bošnak Matija, Kolarič Anton, Cimperšek Matija, Wybihal Tomaž; pregledovalca računov: Visjak Emil, Korber Josip. Gospodarica: Cimperšek Pavla. — Želimo mnogo uspeha na tem prepotrebnem polju. Nannoverski morilec Haarmann; Z ozirom na raznovrstne govorice o mnogokratnem morilcu Haarmannu prinaša »Berllner Tageblatt« izčrpno poročilo o vsej aferi. Haarmann je danes 45 let star in ni imel nikdar pravega poklica. Že v zgodnji mladosti je imel opraviti s sodnijo in kot 18 letni mladenič je bil prvič ‘obsojen vsled nravstvenega prestopka, ker se je spozabil nad mladoletno deklico. Vsled teh dogodkov je prišel za kratko dobo v norišnico, kjer pa je bil spoznan kot zdrav. Prišlo je leto 1918. Tedaj je Izginila v Hannoveru cela vrsta mladih ljudi, ne da bi se moglo dognati, kaj se je z njimi zgodilo. Maja meseca leta 1924 pa so našli v reki Lelne, ki teče skozi Hannover, dvoje človeških glav. Natančna preiskava je ugotovila, da gre za dva mladeniča v starosti od 14—18 let Srečen slučaj je pomagal policiji. Haarmann Je skušal na podlagi napačne tiralice aretirati delavca Kurta Fromma iz Berlina. (Haarmann Je bil namreč tudi policijski »špicel«.) Zato sta bila oba privedena na policijo. To je bilo dne 12. junija. Pri zaslišanju se Je Haarmann zapletel v huda nasprotja. Pričeli so ga nato natančnejše izpraševati in skoraj je bilo jasno, da mora biti Haarmann v zvezi z izgineliml mladeniči. Haarmann je dolgo vse tajil. Končno pa je pod pezo dokazov priznal, da je mladeniče ubil. Ker je bil zelo spolno, nagnjen, je 2vabil k sebi mladeniče, jih spolno 2lorabil ln potem zadavil. Iz strahu pred policijo Je trupla razsekal ln jih zmetal v Leino. Ni treba podrobno popisovati, kako je delal Haarmann. Omenjeno bodi le, da je Haarmann delal z veliko spretnostjo. Dosedaj Je ugotovljeno za sedem mladeničev, ki lih Je Haarmann zlorabil in ubil. Po ostankih oblek pa je gotovo, da je Haarmann ubil preko dvajset mladeničev. Bistveno je pomaga) Haarmannu trgovec Hans Grans, ki ie mladeniče pripeljal k Haarmannu ln dobil zato po umoru njihovo obleko, katero je potem prodajal. Silno slabo izpričevalo pa je Haar-mannov slučaj za policijo. Neverjetno je, kako Je mogel Haarbann toliko časa pobijati ljudi, ne da mu je policija prišla na sled. Značilno je, da prebivalstvo ni hotelo imeti s policijo nobenega posla. Šele par dni po odkritju Haarmannovih zločinov se Je javilo na policiji par ljudi in povedalo, koga da pogrešajo. Omenjeno boal še, da Je v Hannoveru homoseksualnost zelo razvita. Iz strankarskega življenja Dne 10. lullja t. 1. ob 8. url zvečer so se zbrali pristaši NRS in bivše NNS v gostilni pri Turku v Streliški ulici. Na tem sestanku se je sestavil mestni pododbor za Poljanski okraj Za predsednika Je bil Izvoljen g. Jakob Babnik, za podpredsednika g. Ivan Podržaj, za delegata g. dr. Frid. Lukman, za odbornike Pa so bili izvoljeni sledeči gg.: Joško Bitenc. Andr. Furlan, Ing. Ato]. Lavrenčič, dr. Albin Ogris in Frid. Repovš. Novo izvoljen! pododbor bo imel svoje redne seje vsak drugi petek v mesecu ob 8. url v prostorih centralne pisarne mestnega odbora (VVolfova ul. lil). Prva seja se vrši v petek, dne 25. julija. — Somišljeniki lahko javijo svoj pristop v NRS pri svojem pododboru, lahko pa tudi v centralni pisarni. Gospodarstvo X XV. redna konferenca glavne carinarnice II. reda na Rakeku se bo vršila dne 21. julija 1924 v zgradbi carinarnice- Začetek ob 18. uri. Na udeležbo so vabljeni vsi Interesenti. Oni, ki bi hoteli govoriti na tej konferenci, naj se prijavijo pismeno 3 dni prej pri starešinstvu Imenovane carinarnice. X Mednarodna razstava za les In kongres v Lyonu. V Lyonu se bo vršil od 20. oktobra do 2. novembra t. 1. veliki mednarodni kongres za les z razstavo lesa. X Mednarodni velesejm v Lyonu, v letu 192S. Svetovno znani mednarodni lyon-ski velesejem se bo vršil drugo leto tekom meseca marca. Ravnatelj naše pooblaščene trgovske agencije v Lyonu g. M. Andrič, ki Je generalni zastopnik tega velesejma za celo Jugoslavijo, je interesentom za informacije, kakor tudi za prijave na razpolago. X Dobava netov> Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 30 tisoč komadov netov (Fassnieten Nr. 4), 30 tisoč komadov netov (Biechnieten Nr. 3). Pogoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odelen.iu Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12, ure, kjer je predložiti kolekovane ponudbe najkasneie do 30. julija 1924. X Razstava modern. strojnega orodja. V Londonu se vrši od 5. do 27. septembra t. 1. razstava modernega strojnega orodja, strojev za predelovanje lesa Itd. Razstava se vrši v 01ympijl. Informacije o razstavi dobijo posetniki na razstavi britanske države v bazarju št. 284. X Prodaja lesa. šumska uprava v Srednjem pri Sarajevu bo prodala dne 31. julija t. 1. okoli 9000 m8 poškodovanega lesa na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. X Kriza tovarn vžigalic. V skladiščih naših tovarn vžigalic so se nabrale zelo velike zaloge vžigalic, ki jih tovarne ne morejo prodati, menda radi inozemske konkurence. Radi tega so pričele tovarne omejevati svoje obrate. — Menimo, da so stagnacije v trgovini vžigalic deloma krive tudi tovarne same, ki izdelujejo deloma slabo blago, ki je poleg tega tudi predrago. Zato se ni čuditi, če konzumlTajo srednji sloji vedno manj vžigalic, ki j’h seveda močno podražuje tudi visoka državna trošarina. X Kreditna kriza v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da namerava veliko in znano podjetje Lanz v Nemčiji ustaviti delo v svojih tovarnah. Firma nima dovolj obratnega kapitala, pa tudi kredita ne more dobiti, Ce Izvede firma Lanz svoj sklep, bo Imela Nemčija 5000 nezaposlenih delavcev več. X Nakup tobaka za Češkoslovaško. Češkoslovaška monopolna uprava je poslala v našo državo posebno komisijo, da nakupi pri nas 4.000.000 kg našega tobaka. 1— Prometna ovira. Danes dopoldne sta prišli dve kmetici z velikimi košarami na glavi po Karlovški cesti. Pri nekem vrtu moli na cesto košata veja, ki visi precej nizko in ženi nista pomislili, da bi ju ta veja mogla ovirati, ko sta hoteli pod njo. Naenkrat pa zadene držaj košare ob vejo ln vsebina košare se strese po tleh. Nastal je vrišč, ki je pri ženskah ob takih prilikah običajen in okoli razbitih jajc se Je zbrala cela kopa mimoidočih. Nekdo sl Je privoščil celo šalo ln vprašal oškodovano kmetico, Če je kako jalce morda počeno. X Svinjski sejem v Maribora. Dne 18. t. m. je bilo pripeljanih na svinjski sejm 130 svinj. 2 ovci ta 1 koza. Cene 90 bile sledeče: za 5 do 6 tednov stare prašiče 200 do 225 dinarjev, za 7 do 9 tednov stare 250 do 300 , za 3 do 4 mesece stare 400 do 700, za 5 do 7 mesecev 750 do 900, za 8 da 10 mesecev 1000 do 1150 dinarjev. Po težf se je plačevalo za živo težo 15 do 17 kg težki 50 dinarjev, za mrtvo težo 20 do 28 kg težki 75, koza 225 do 250. a ovca 250 Din. X Povišanje železniških tarifov v Romuniji. Kakor smo že poročali, bodo zvišani od 1. avgusta dalje železniški tarifi v Romuniji za 25 odstotkov. Naknadno pa poročajo, da bodo povišane železniške tarife od 1. oktobra dalje za 50 odstotkov. Komisija, ki je proučevala železniško tarifo, je predlagala povišanje za 250 odstotkov. X Pojemanje brezposelnosti v češkoslovaški. V juniju je padlo število od države podpiranih nezaposlenih v češkoslovaški, ki Je znašalo v maju 27.908, na 19.200. Junija 1923 je znašalo število nezaposlenih, ki so prejemali državno brezposelnostno podporo, 90.149. X Letošnja oljčna letina. Po dosedanjih poročilih bo letošnja oljčna letina zelo dobra ter bo presegala lanskoletno za skoro 20 odstotkov. Pred dobrim mesecem Je kazala letina oljke še bolje, kakor sedaj; toda neugodno vreme je precej ploda uničilo. Ce bo traajlo sedanje ugodno vreme dalje, bo letina tudi kvalitativno boljša od lanskoletne. Sokolstvo. SOKOLI-TEKMOVALCI V PARIZU. V nedeljo dne 13. t. m. so prispeli naši sokolski tekmovalci v Pariz. Po prisrčnem pozdravu pariških slovenskih kolonistov so odšli v hotel de la Mal9on dorže 66, Boule-vard Barbes, kjer bodo za čas olimpijade nastanjeni. Po dolgi in vsled vročine mučni vožnji so naši tekmovalci Izvrstno razpolo-žAi. Naši udeležnlkl VIII. olimpijade v Pa-rizy so bili med potjo v Trstu t navdušenjem sprejeti, kar , našim primorskim Slovencem ne bodo nikdar pozabili. Kakor nam poročajo iz P za, vlada tamkaj velika vročina, tako, da je nameravana vojaiktt parada ob priliki narodnega praznika morala odpasti. Ijjadi izredno hude vročine se je dogodilo tudi na stadijonu Colombeo več nezgod. Telovadna tekma s« j* pričela dne 17. t. nr. dopoldne. V splošnem so bili v Parizu n&il Sokoli zelo simpatično sprejeti. Žreb je določil sledeči tekmovalni red: 1. Jugoslavija, 2. Združene države, 3. Fln-*ska, 4. Anglija, 5. Italija, 6. Švica, 7. Ceho-slovaška, 8. Pranclja, 9. Luksenburg. Govori se, da bodo Čehi izstopili It tekmovalne vrste, ker se je enemu od njihovih telovadcev pripetila pri skoku z bradlje težka nezgoda. — Sokol v Škofji Loki priredi svojo letošnjo javno telovadbo v nedeljo 27. julija. Ob 13. uri skušnje, ob 15. telovadba, po telovadbi ljudska veselica v Sokolskem domu. Sodeluje godba br. društva Iz Jesenic. K prireditvi vabimo vse prijatelje Sokolstva. Zdravo! Sodišče. ZARADI 120 DINARJEV. 120 dinarjev je malenkost, ki Jo pij# nec z lahkoto zapije »na enem sedežu«. Kljub temu pa zadostuje ta bagatela, ds pride »neoporečen« človek v zapor ln ob dobro Ime«, ako koga ogoljufa zanjo. To dokazuje naslednji slučaj: Privatna uradnica F. Š., dosedaj nekaznovana, ki je, po izpovedbi priče I. V., velika prijateljica alkohola, je bila brez službe in brez sredstev. Prišla Je k priči ter je »izvabila« od nje 120 dinarjev. — Priči I. V. sicer denar ne gre rad Izpod palca, zasluži pa vendarle rada. — »Kako je bilo?« vpraša sodnik. — »Takole me Je nagolfala, pa J’ rekla: Petnajstga vte dobil; pa prov gutov! — Petnajstga jo spet ni blo. Zato sm jo šla pu gasah lovit. Dvejsetga sem jo dobila. Rekla je, dons bote pa prov gvišn dobil. Pa jo spet ni blo. Zato sm šla pa na pulcijo. — K’ je pršov en polcaj h ne na dom m’ Je pa tale plsm pisala. (Pokaže pismo, v katerem Jo obdolženka prosi, naj še malo potrpi. Ni še dobila živil. Ko jih dobi, Jih sigurno prinese.) Pol je pršu tud enkat nen oče h men, pa je reku, de bo on plačov. Pa ni. Nkol m’ na bo plačala: »V#, ste, je velika pjanka! — Sej je že na val krajh tko nardila... so že tožbe uloil.« Sodnik: »Kdo pa?« I. V.: » Pr enem birt Je ma M hran, pa ni nč plačala...« Sodnik: »Pa mu ni rekla tako kakor Vam! — Sicer pa, kje je bila takrat * službi?« I.V.: »U služb ni nkir, pa od 2ime tud ni bla. Jest to dobr vem, zato k’ le večka! h nam pršla... Rekla Je, de veriž... Jest sm mislna, de ma povn dnarja.« — Obdolženke ni bilo k obravnavi. Obsojena je bila in contumaciam radi prestopka goljufije na Štiri dni zapora. ZAPESTNA URA GOSPODA ISKRE. Zadeva Je že 2nana. Gospod Iskra st je v Šiški »krepčal«. Vlila se je ploha In Iskra se je stisnil k zidu, ker ni Imel dežnika. Leopoldlna M. ga je povabila K svojo hišo. Mož je na stopnjicah zaspal. Zvečer je ponujala Leopoldlna M. v Seldlo-vi gostilni njegovo uro gostom v nakup. Po« sledica tega je bila ovadba zoper Leopoldl&o M. radi prestopka tatvine. K prvi obrav* navi ni prišla niti obdolženka, niti Iskra. Sjcer so takrat zaslišane priče izjavile, dl ponudbe Leopoldine M. niso smatrale, tt resno in da je Leopoldlna M. sploh nekoliko abnormalna, vendar Je sodišče obravnave preložilo, da se stvar še bolj pojasni. Topot sta Leopoldlna M. In Iskra prt* šla k obravnavi. Leopoldlna M. Izjavi, da je ponujala uro v nakup samo za »špas«. Iskra jfr slone! hudo vinjen ob zidu, tako hudo Vinjen, da je »glih še stau«. Povabila ga je r gostilniško sobo, on pa jo je »mahnil« za njo v kuhinjo. Bil je z obdolženko zelo ljubezniv, naposled Ji je ponudil celo svojo zapestno uro v dar. Ona je ni hotela. Ker JI pa le silil ln silil, je uro vzela »že zato, da bi jo v pijanosti ne izgubil«. Prepričana pa je bila, da'jo bo prišel zopet »Iskat«. Navaja svoji dve hčeri kot priči. Sodnik: »Zakaj ste jo pa potem prodajali?« Obdolženka: »Sem že rekla, da za »špas«. — Se nikdar nisem Imela s sodnijo opraviti. Samo 2aradi policijske ure sem bila kaznovana, zaradi druge tatvine pa St nikoli!« Sodnik: »A, policijsko uro ste pa 1» ukradli? — Pokličite Iskro.« Iskra pride. Sodnik: »Pravijo, da ste bili takrat pijani.« Iskra: »Oh, samo ,en mal’?« Sodnik: »Koliko ste pa spili?« Iskra: »Samo poldrugi liter... celo popoldne.« Sodnik: »Ali ste kaj jedli.« Iskra: »Tist pa ne.« Sodnik: »Kako vino ste pa pili? — Dal> matinca ste »žulili« ne?« Iskra: »Ne, ampak ljutomerSana.« Sodnik: »Ljutomerčan je pa močan. Ct ste ga izpili poldrugi liter na prazen želodta niste bili več popolnoma trezni.« Iskra: »Pijan pa tudi ravno nisem bil.« Sodnik :»Na stopnjicah ste zaspali!« Iskra: »Da, pa ne vsled pijanosti, temveč zato, ker sem bil truden, ker sem se Iz Jesenic pripeljal.« Sodnik: »To je pa dolga pot... Ja* sem se tudi že večkrat od tam pripeljal, pa nisem bil tako truden, da bi bil na stopnjicah zaspal,« — Sedaj pa povejte, kako je bilo.« Iskra konstatira predvsem, da ni Jel sam za obdolženko v kuhinjo, temveč, da ga je ta za rolco peljala. Obdolžehka: »Oh, k’ sm Že tolkat kirga!« Iskra: »V kuhinji Je bilo popolnoma temno. Ure nisem niti ponujal niti dal. Zginila mi je medtem, ko sem na stopnjicah spal.« Sodnik: »Ali Je bil v kuhinji razun Vas ln obdolženke še kdo drugi?« Iskra: »Nisem videl, ker je bila tema.« Sodnik proglasi sklep, da se obravnava v svrho zaslišanja nadaljnih prič preloži. Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani NajboljSe se kupi brez dvoma „Pri nizhi ceni" Ipc Žargi, Ljubljana Sv. Petra cesta Stev. 3 nudi cenj. odjemalcem razno damako, moško in otroško perilo, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 D naprej. Veliki izbira moških nogavic ter velika izbira potrebščin za Šivilje kakor razne n»* kite, trese, svile vezenin Itd. Znižane cene! Znižane cene! Stran 4. _ »NARODNI DNEVNIK« 20. julija 1924. Štev. 160. 58 EDGAR IDCE BUBROUGHS". TARZAN SIN OPICE. Pri teh besedah je potegnil Tarzan Iz žepa ovitek in ga dal presenečenemu staremu gospodu. »Dvestoenainštirideset tisoč dolarjev. Strokovnjaki so zaklad skrbno ocenili; toda da bi ne dvomili o pravilnosti te presoje je d’Arnot zaklad kupil in vam ga nudi na razpolago za slučaj, če bi imeli rajši zaklad kakor denar.« Profesor Porter mu je odgovoril s tresočim glasom: »Velikim dobrotam, ki ste nam jih izkazali, ste priključili še to največjo uslugo. Dali ste mi sredstva, da rešim svojo čast.« Tedaj se je vrnil Clayton, ki je kmalu za Can-lerjem zapustil sobo. »Oprostite,« je dejal. »Mislim, da je najboljše, če se odpeljemo v mesto, predno se stemni in se poslužimo prvega vlaka, ki nas odpelje iz tega gozda. Neki domačin, ki se je baš vrnil s severa, je pravil, da se pomika ogenj polagoma sem.« Ta vest je prekinila vsak nadaljni razgovor. Vsi so odšli k čakajočim automobilom. Clajrton, Jane Porter, Esmeralda in profesor so sedli v Clay-tonov voz, dočim je mr. Philander sedel k Tarzanu. »Moj bog,« je dejal mr. Philander, ko je voz zdrdral za prvim, »kdo bi si mogel mislih, da je to mogoče! Pred časom sem vas videl kot resničnega, divjega človeka, ki se je prekuceval po vejah tropičnega gozda v Afriki in zdaj me vozite v francoskem automobilu proti Visconsinu. To je zares čudno!« »Da,« je dejal Tarzan in po kratkem molku: »Kaj se še spominjate, mr. Philander, posameznosti, ko ste našli in pokazali tri okostja v moji koči v afriški džungli?« »Prav dobro! Prav dobro, dragi gospod,« je odvrnil mr. Philander. »Kaj ste opazili kaj nenavadnega na teh okcstjih?« Mr. Philander je ostro pogledal Tarzana. »Zakaj vprašujete?« »Zame je to zelo važno,« je odvrnil Tarzan. »Vaš odgovor lahko razjasni neko skrivnost. Pred dvemi meseci se je pojavila neka sumnja o teh skeletih in zato vas prosim, da mi odgovorite po svoji vesti. Pa bila so tri okostja, ki ste jih pokopali, človeška?« »Ne,« je odgovoril mr. Philander. »Najmlajše, ki je ležalo v zibelki, je bilo okostje mlade človeške opice. »Hvala vami« je dejal Tarzan. V prvem vozu je sedela Jane Porter, zatopljena v resne misli. Vedelt je, zakaj jo je prosil Tarzan, da bi govoril ž njo na samem in zavedala se je, da mu bo ob prvi priložnosti morala dah jasen od- | govor. On ni te vrste mož, ki se da brez vsega odriniti in čudila se je, da se ga pravzaprav ni bula. In kaj bi lahko ljubila nekoga, ki bi ga se bala? Spoznala je čar, ki jo je premamil globoko v daljni džungli, toda tu v treznem Wisconsinu je ugasnila njegova moč. Sijajno oblečenemu Tarzanu, ki je govoril francosko, tudi ona ni več pragozdna žena, kakor nekoč pogumnemu gozdnemu bogu. Ga je ljubila? Sama ni vedela. S strani je pogledala Claytona. Kaj ni bil ta mož vzgojen v isti okolici kakor ona, mož družabnega stališča in kulture, o kateri je vedno mislila, da je predpogoj srečne zveze! . Kaj je ni zdrava razsodnost vodila k mlademu angleškemu plemiču, po čigar ljubezni bi lahko hrepenela vsaka civilizirana žena in ki bi bil za njo edini pravi soprog? Bi Claytona lahko ljubila? Noben vzrok ni branil, da bi ga ne ljubila. Jane Porter ni bila po svoji naravi mrzla računarica, toda vzgoja in okolica sta jo naučili pameti tudi v srčnih zadevah. Danes se ji je zdelo čustvo, ki je v Afriki kakor tudi danes v Wisconsinu vzplamtelo za Tarzana, le nagon pragozdne žene do pragozdnega moža. zavedala se je, da bi je nič več ne gnalo k Ti j emu, če bi se je nič več ne dotaknil. Torej ga ni ljubila! Vse skupaj je bila le pomota, ki jo je rodilo razburjenje in osebni dotik! Razburjenje ne bo zmirom spremljalo njenih bodočih odnošajev v zakonu in moč osebnega dotika bo v zaupnih odnošajih kmalu splahnela. Zopet je pogledala Claytona. Bil je zares lep in vseskozi plemenit človek. Na takega soproga bi bila lahko ponosna. In tedaj je govoril on — baš v pravem trenutku: »Zdaj ste prosti, Jane. Ce hočete reči, da hočem svoje življenje posvetiti vaši sreči.« »Da,« je zašepetala ona. Ta večer se je Tarzanu v mali čakalnici železniške postaje ponudila prilika, da je spregovoril z Jane Porter na samem. »Zdaj ste svobodna, Jane,« je dejal. »Jaz sem prišel iz temne, daljne preteklosti, iz krajev pragozdnega človeka, da vas zasnubim. Zaradi vas sem šel preko morji in celin, zaradi vas postanem vse, kar želite. Osrečim vas lahko, kakor hočete, Jane. Hočete postati moja žena?« Ona je zdaj prvič spoznala globoko ljubezen tega moža in vse, kar je storil zaradi nje. Obrnila je glavo v stran in skrila obraz v dlani, Kaj je storila? Ker se je bala, da se bo udala prošnjam tega orjaka, je razdrla vse mostove za seboj in v brezmejni bojazni pred zmoto je storila še hujšo napako. _ In potem mu je povedala vse, resnico, od besede do besede, ne da bi se poskušala opravičevati ali olepšati svojo zmoto. LJUBLJANSKA POSOJILNICA R. Z. Z O. Z. v novopreurejenlh prostorih v Ljubljani Mestni trg 6 Mestni trg 6 obrestuje vloge na hranilne knjižice In tekoči račun po 8% *»• Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. *___________ LJUBLJANA, MESTNI TRG 6 »Kaj sedaj?« je vprašal on. »Priznala ste, da me ljubite. Vi veste, da vas ljubim, toda jaz 'ne poznam nravnih zakonov, ki uravnavajo vašo družbo. Vam prepuščam odločitev, kajti vi veste najboljše, kaj vas lahko osreči.« »Ne morem mu tega povedati. Tarzan,« je odgovorila. »On me ljubi in je dober človek. Ne vam, ne kakšnemu drugemu človeku bi ne mogla več stopiti pred oči, če bi prelomila obljubo, ki sem jo dala Claytonu. Izpolniti jo moram — in vi mi morate pomagati nositi to breme, tudi če se po no-cojšnem večeru ne vidiva nikdar več.« Med tem so se približali ostali in Tarzan se je umaknil k malemu oknu. Zunaj ni videl ničesar, toda v duhu je zrl prelesten kos zemlje: zeleno trato s krasnimi tropič-nimi rastlinami in cvetlicami in nad orjaško drevje in nad vsem modrino ekvatorskega neba. Na zeleni trati je sedela mlada žena na malem kupu zemlje in poleg nje mlad orjak. Jedla sta lepo sadje, se spogledovala in se smehljala. Iz teh misli ga je vzdramil postajenačelnik, ki je prišel v sobo in izpraševal, komu od gospodov je ime Tarzan. »Jaz sem Tarzan,« je dejal opičji človek. Zobozdravnik Or- Ivan Oblak Miklošičeva cesta (flzajemna posojilnica) m ordinira od Zi. julija do 7. avgusta 1.1. Kot učenec želi vstopiti v trgovino z mešanim blagom 14-letni fant. Naslov: Josip Lan-geršek, Marenberg. Vse prste reklamnih napisov za Ljubljanski velesejem, bodisi na zunanji ograji ali v notranjih prostorih dobavlja še vedno, kakor do sedaj tvrdka PRISTOU & BRICELJ Aleksandrova c. 1. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. strokovno izučena špecijalista za črkoslikarstvo v vseh panogah te stroke. Špecijallteta: steklene napisne firme, slikanje državnih in drugih grbov po predpisih. Izvršitev od najenostavnejšega do najpreciznejšega modernega sloga. Naročila za Ljubljanski velesejem prosimo pravočasno, da nam bo mogoče iste točno dobaviti. Telefon 908 Ustanovljena 1903 Prvorazredni moderni brzopisalni stroj StoBwer-Hecnpd Vrhunec finomehanike I Zastopstvo: Luci. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. MERAkl BOJE, MASTILA. LAKOVE, ŠTUK, EMAJLE. KISTOVE I 3AMACNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAKVOČE NUDI MEDIČ-ZANKL DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA CENTRALA MARIBOR PODRUŽNICA TVORNICE: LJUBLJANA-MEDVODE •M NOVI SAD mADiSre »Tu je neko obvestilo za vas, poslano za vami iz Baltimora. Brzojav iz Pariza.« Tarzan je prebral brzojav, ki ga je pošiljal d’Arnot: »Odtisi prstov dokazujejo, da Vi Greyštoke. Čestitam. D’ Arnot.« Ko je Tarzan to prebral, je prišel k njemu Clayton in mu prožil roko. To je bil torej mož, ki je posedal Tarzanov naslov in Tarzanovo premoženje in je nameraval oženiti se z ženo, ki jo je Tarzan ljubil in ki jehu* bila njega. Ena sama Tarzanova beseda bi do izpremenila Claytonovo življenje. Odvzela bi ® naslov, posestva in gradove — in tudi Jano Porte. »Stari prijatelj,« je kliknil Clayton, »dosedaj še nisem imel prilike, da bi se vam zahvalil za vf < kar ste storili za nas. Zdi se, kakor bi imeli poi roke dela samo zato, da rešite naše življenje> tu » v Afriki. Zelo me veseli, da ste prišli sem. Zdaj S* seznaniva bližje. Večkrat sem mislil na vas in D čudne okoliščine vaše okolice. Sicer je moja r®dP* vednost neumestna, toda kako za vraga, ste venaar zašli v tisto pusto džunglo?« U’ Pohištvo vseh vrst, oprave za spalne sobe iz trdega in mehkega lesa, kakor za jedilne sobe, kuhinjske oprave, pisarne itd. priporočam po jako ugodnih cenah 3osip Andlovič, strojno mizarstvo Karlovška cesta štev. 22. ZALOGA POHIŠTVA. Komenskega ulica Itev. 28 lep, črn premog s4—5000kalorij, fra^0 Ormož tona d Din 30^ prodaja Slovenska mogokopna družba z. v Ljubljani, Wo^°v8 ulica Itev. 1» eeeeeee®® MALI OGLA/I:: Opremili soba se odda 1 ali 2 gospodom. Vprašati je pri vratarju hotela Slon" Ljubljana. ae sprejemajo rabljene britvice (Gilette, Mem itd.) v drogeriji ADRIJA, Šelenburgova ulica 5. ki je vešč montaže Francisovih turbin, generatorjev, transformatorjev, daljnovodov visoke napetosti in motorjev išče za centralo v Zireh ing. A. Štebl, Ljubljana, Dunajska e. i/IV. Pristni bijem slivovko, sadjevec, dalje borovničevec priporoča trgovcem in gostilničarjem po ugodni ceni Andrej Zorc, žganjarna Posavec, p. Podnart. _______ s posebnim vhodom, v mestu, se odda dvema gospodoma. Naslovapri upravi Usta. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem o t v o r i 1 tevlji 110 v Ljubljani, Poljanska c. št. 12 (nasproti gimnazije) In se tem potom priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršujem tudi gorske in lovske čevlje. MAKSIM JEŽEK, čevljarski mojster. došll. Cena od 180 Din višje. Minka Horvat, modistka, Ljub- lajna. 111 17 let stara, revnih, a poštenih starišev želi vstopiti v kako trgovino kot učenka. Hrana ln stanovanje v hiši. Cenj. dopise pod ..Učenka" na upravo lista. Ilolni stol (102) se proda. Cena nizka. M. Pe-terUn, Trnovski pristan št. 80. Izvežbana v vseh delih P „ spodinjstvu išče službe spodinja. Službo bi nastop • koj, najraje v Ljubija«*.-, nudbe na upr. lista pod II umni BOsendorferjev se proda. _ po dogovoru. Ponudbe d*’ Zois, Brdo pri Kranju, odrezke od parket, buH®0io»” hrastova prodaja po zni* ^ ni. Pri odjemu vsaj eneg* ^j| dostavim iste na doffl. , p»f* ŠIŠKA, tovarna P^.^f« na žaga, Ljubljana, M« ulica 4. Kupuje «« b |» vsako množino hrast p) bukovih hlodov za *** pr najvišjih dnevnih cena • j|. nudbe z označbo cene, tete In množine franko Mi ste fe ' poskusih z malim našem listu ? Ne zamudit* nosti cene In uspeha. 0t o&l*' tvrdke „Kmetec“ dobf«Jtll' njen, primeren za večjCj^* no aU restavracijo se j|«t#-proda. Naslov pove upfS-L. Prvovrstni premog« na drobno in debel0 f0 dustrijo in domačo ko*J dobavil^ po najugodnejših 06 plačilnih po£°J Dom. ČebbJ trgovin« * pr«"1 Ljubljana. Voltov« 1 io»otn VVf/l ■/ ‘/ t >■///*/* ri ''. HajnovejSe Knjige Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, Marijin trg It. I- ZUPANČIČ. Veronika Desenllka, tragedija, str. 1S5 — »Splošna knjižnica« štev. 28 — Vez. Din 32* # broš. Din 25'—, finejša izdaja celo platno Din 66 — pol platno Din 60‘—, broš. Din 52*—, luksuzna Izdaja, v usnje vezana Din 130—. F. ERJAVEC, Brezposelnost In problemi skrbstva ze Brezposelne, 80 str. — »Splošna knjižnica« štev. 27 _ Vez. Din 17-—. broš. Din 12-—. L. ANDREJEV, Crne maske, drama, str. 82 — »Splošna knjiž.« št. 28 — Vez. Din 17-—, br. Din 12— Zahtevajte cenik! E. L BULWER, Poslednji dnevi Pompe!«*- r0’ man, »Sološna knjižnica« št. 24—25 — I. del v* Din 30-—, broš. Din 30'—. U. del (v tisku). L. N. TOLSTOJ, Kretitzerjeva sonata, rom. str-1*® »Spl. knjiž.« št. 22 — Vez Din 20. broš. Din J. ZEYER, Gompači In komurasakl. japonski rom-, str. 154. »Spl. knj.« St. 20. Vez. Din 20, bros. DW ■ A. SIČ. Kmečke hlie In njih oprava "■ Skem. (Slovanski narodni slog) mapa na fiu . pirju Din 90. Luks. izdaja na finem kartonu Din Zahtevajte cenik!