y o ti a
List m iti® ia iom
--:--«C8633*l8)ie3fc>o----
Izhaja 1. in 15. dan vsakega mesca, in velja r.a celo leto 2 gold. 30 kr., za pol leta pa 1 gold. 30 kr. nov. dn.
Tečaj III. V Ljubljani 15. aprila 1863. liist 8.
Zunanje šolske reči.
Zunanje šolske reči so šolska hiša, šolska izba in š o I s k a oprava.
v	'
Šolska hiša mora biti, če je le mogoče, bolj na sam-neni, da se šolski nauk v nji ne moti in ne zavira. Slabo je tedaj, če je šolska hiša blizo kakih šumečih delavšnic, fabrik, gostivnic i. t. d. Dobro je, če je šolska hiša na nekoliko višjem svetu, da je bolj svitla, suha in zdrava. Vhod v šolo mora bili prijazen, in če so stopnice, morajo biti široke in za otroke pripravne. Tudi dvorišče pri šoli je koristno za igre in telesne vaje učencev. Stranišča morajo biti za vsaki spol posebej in ne na kakem laninein skritem kraju. Sploh naj bo šola taka že zunaj, da se otrokom v nji prijaznejše in prijetnejše zdi, kakor doma. Nepotrebno pa je, če so šolske hiše kakor gosposke poslopja vse prevelike in premalo podobne lepemu šolskemu namenu. Šola tudi ne sme biti daleč od cerkve, da otroci lahko v cerkev hodijo, pa tudi da se že zunaj vidi, kako ste sola in cerkev tudi po znotranjem tesno sklenjene. Zdi se človeku , kakor da bi bila šola blizo cerkve vse nekako bolj veličastna in boljša, kakor če je daleč kje od cerkve.
Šolska izba mora biti svitla in naj manj 12 — 14 čevljev visoka in za število otrok, ki jih sprejema, dovolj prostorna. Naj bolje je, če so klopi v dveh verstih tako, da je po sredi med njimi nekoliko prostora. Kjer se dečki in deklice skup podučujejo, so potem dečki na eni in deklice na drugi
strani. Kjer pa je spol ločen, so laliko na eni strani večji, na drugi pa manjši učenci, to je, višji in nižji razred i. t. d.
Šolska oprava je: 1) učiteljev sedež, to je, miza z miznico, ki se zapre in stol na nekoliko višjem mestu; 2) klopi, ktere morajo biti take, da otroci lahko v njih sede, vstajajo, ven hodijo i. t. d. Sedeži ne smejo biti previsoki in tudi ne prenizki, področniki morajo biti sedežem primerni; 3) eno ali dve stojali, na kterih je tabla, podobe i. t. d. tako, da to vsi učenci lahko vidijo; 4) dve omari, ki se zaprete; v eno hrani učitelj svoje knjige in druge za nauk potrebne reči i. t. d., v drugo pa se shranujejo šolske knjige, tablice, pisne knjižice, papir, peresa, tinta, tintniki, goba, kreda i. t. d.; 5) šolska peč je naj boljše, če je za vratmi, pa ne preblizo stene, pa tudi ne preblizo klopi; 6) čeme šolske table morajo biti iz suhega in dobrega lesa, dobro polikane in pobarvane. Ena stran je navadno za pisanje z rudečimi čertami narisana, druga prazna za številstvo , risarije i. t. d. V višjem razredu naj bo tudi tabla za petje, to je, narisana za glaske s petimi čertami.
To so tedaj poglavitne reči, ki jih tirja vsaka dobra šola. Naj bi povsod, kjer se delajo in napravljajo nove šole, vse to se dobro prevdarilo, da bi pozneje ne bilo treba vedno kaj pre-narejati in popravljati, ali pa napake terpeti.
Iz zgodovine keršanske ljudske šole.
(Dalje.)
liasiravno se je veliko od te strani storilo, ostalo je pa vendar veliko šol, pri kterih so učeni veliko reči pogreševali. Tudi so bili po duhovnih družbah posamezni vdani pedantizniu tistega časa; oglaševali so se zoper to nekteri boljši pedagogi. Očitalo se je posebno v eni reči šolstvu, da zavstaja potrebam časa. V srednjem veku je bil verski element na perveni mestu po šolah, ter je vse prešinil; v novem času veljalo je pa ma-terielno koristno za naj višje; tedaj se je moralo pred vsem pospeševati. Kar je v 17. stoletju Amos Comenius pojedini vošil, zahtevalo se je v začetku 18. stoletja po vseh voglih in kotih. Šola se pa mora stavno prenarejati začeti. Pa kako ? to pa je bilo pri tem, ki je delo naj poprej v roke vzel. Ako se bo
znal sponesti, ga bodo imeli za preroka in najdel bo častivcev na tisuče, naj resnico ali laž pripoveduje.
4. Dve sto let poprej obljubil je protestantizem, da hoče oprostiti ljudstva verig, v ktere jih ima Rim zakovane. Njegovi naj boljši zavezniki bili so deželni knezi, ker smeli so tudi papeži biti v deželah sebi podložnih. Ta vsemogočnost morala je biti kaj zelo mikavnega, ker hrepeneli so tudi v kratkem katoliški knezi po nji, ter niso hoteli biti očitni prijatli cerkve, dasiravno pa vere niso zatajili. Tako se je preselil protestanski živelj med katoličane. Seme krivih naukov vsejano 1. 1517. je popolnoma dozorelo. Janez Loke (I. 1632. — 1704.) ni hotel le oprostenja od Kima, ampak svobodo in prostost v slehernemu obziru, svobodo za vero, vestno prepričanje in življenje. Raz-odetim resnicam se je vojska napovedala in kadar bo vera odpravljena, velja pa knezom. Rodovitne tla za škodljivo luliko so bile na Francoskem; kratkovidni in razujzdani knezi čislali so te nauke kot zavezniki zoper premogočni Rim. Teh naukov se je deržal Peter Bayle, pervi enciklopedistov *_), ki je sam od sebe rekel: „Dober protestant sem, ker v dnu svojega serca se upiram ali protestiram zoper vse, kar se zgodi". Za njim prišli so pa še hujši kakor n. p. Voltair, Diderot, D'Alembert i. d., ki so pod pretvezo modroslovja učili naj ostudniše bogo-tajstvo, kakoršnih še svet nikoli ni bil slišal. Ti strašni možje zanesli so saniosilstvo Francozov na znanstveno polje; poprej že je bil Ludovik XIV. to v politiki storil. Njih spisi zanesli so nejevero in prekucijo med ljudstvo. In Rousseau (Rušo) — bil pa je nje oznanovavec pri odgojevanju. Malo je pisateljev, ki bi znali tako zgovorno in prekanjeno pisati, kakor ravno modri iz Geneve. V vseh rečeh, kterih se je lotil, vbogali so ga ljudje njegovega časa; in tako je tudi pisal, sistem za odgojevanje; sam pa ni nikoli šole učil ali otrok od-gojeval.	Vsak pedantizem, kakor je v navadi, naj se od-
pravi , namesti tega naj se otrok naravno izreja tako, da se bo posebno gledalo na praktično življenje. — Kaj je razumel pod tem imenom, se naj ložeje povzame iz njegovih spoznanj,
Tako so imenovali može, ki so spisovali vse vednosti po čerkah abed., da bi ložeje svoje nauke med oslepljeno ljudstvo zatrosili.	Pis.
Petero svojih otrok je sam hladnokervno nesel v hišo za najdence (Findelhaus), in ni nikakoršnega znamenja zapustil otrokom, da bi mogli spoznati svojega očeta.	Pi„
8 *
ktere je sam od sebe pisal. — Dosli se jih je dobilo, ki so njegove puhle nauke občudevali in posnemali, ter kupili mačka v žaklji, ker razun posameznega dobrega zernica je to popolnoma lulika. Nekteri so jo slepo občudovali, tedaj so zmoto in laž teh naukov prezirali; drugi so pa te nauke hvalili, ter slišali so med prekucijsko stranko, ter niso hotli vediti, da so te „bukve" v lastni domačii po rabeljnovih rokah sožgali.
Pervi, ki so vpeljali ta novi sistem, bili so Basedov (^roj. 1723. ) na Nemškem in Pestaloci (roj 1747) na Švicarskem ; pervi seje pečal s slovstvom in je bil pozneje predstojnik Filantropina v Desavi, drugi pa je bil tudi nekoliko pisatelj ; poglavitni pa je bil vodja izrejalisča v Yvendunu. Posebno veliko hrupa je delal Basedov z novo metodiko; pošiljal je za svoje nove bukve od „človeškega spoznanja" pisma in prošnje križem sveta: učenim, akademijam in frajmavrarskim ložam, kraljem in cesarjem. Njegove prošnje niso bile zastonj; od vsih krajev dobival je pomoč v dnarjih, da bi mogel svoje bukve natisniti dati. L. 1770 pridružil se mu je Kristjan Henrik Volke (roj. 1741), ki je skušal nad hčerko Basedov-ovo, 9 mescev staro, svojo metodiko praktično, da bi bil izredil po Bousseau-ovein Emilu čudopolno dete, in potlej je svetu oznanil, da jo je tri leta staro v enem mescu naučil brati, v poldrugem mescu pa francosko govoriti i. t. d.
Marsikaj je pa vendar Basedov opravil, ko je tako brez truda delal in se vrival na kraljeve dvore. Zbudil je pozornost knezov in deržavnih vladarjev, ter so začenjali resno pečati se
s šolstvom.	(Dalje prih.)
Praktična slovensko - nemška gramatika.
(Dalje.)
I m § a a.
Vsaka reč mora svoje ime imeti. Vidite, otroci, to le je stol, to je miza. V šoli so učenci; temu je ime Janez, ta je Miha, uni Jože i. t. d. Tudi vode, reke, gore, mesta, vasi imajo svoje imena. Ali mi moreš povedati ime kakšnega mesta, kakšne vasi? i. t. d. Veliko teh reci vidimo, nektere le slišimo, nektere le občutimo. Slišimo post. zvon zvoniti, grom bučati; vročino, mraz pa občutimo.
Imena so tedaj besede za reči, ktere vidimo, slišimo, pri-jemljemo ali občutimo. Pravijo, da je Bog nekdaj živali pripeljal k Adamu, in jih je imenoval.
Od vsake reči pa lahko povemo, kaj dela, ali kako se glasi, ali kako da se nam prikaže. Konj pelje, veriga rožlja, ogenj žge in peče.
Kaj dela orel ? Kaj dela vertnar ? Kaj dela pek ? Kaj dela angelj varh? i. t. d.
Vaje iiemško-slovenske.
Kaj se pravi orel po nemški? kaj pa se pravi leteti? Mi pa ne bomo rekli: orel leteti, temuč: orel leti; tedaj tudi ne rečemo: Adler fliegen, ampak: der Adler fliegt. Kako pa bi rekli, ko bi od več orlov govorili? Tako naj učitelj ravna pri nemško-slovenskih vajah; pri vsaki besedi naj tedaj praša, kaj se pravi to po slovenski; učenci naj se tukaj tudi opomnijo, da pazijo, kako se besede v množ. štev. po nemški in slovenski spreminjajo.
Opombe. Ako so bili učenci po nemško-slovenskih vajah pripravljeni, bodo lahko razumeli te kratke vodila, ki se nahajajo v „Slov.-nemšk. gramatiki". Po kakovosti svoje šole bo učenik več ali manj iz slovensčine pridjal, ker v tih opombah je le v kratkem naznanjeno, ali pa še celo učeniku na dobro vest izročeno, koliko da naj slovenskega vines vpleta. Omenimo le tukaj, da so vaje nemško-slovenske pod čerko A prav primerno odbrane in vaje pod številkami 1, 2, 3 a. b. c. se popolnoma vjemajo z ravno tistimi čerkami, pod kterimi so navedene vodila. Ravno tako primerno izbrane so tudi vaje slov.-nemške, tako da učenik vsako vodilo s primernimi zgledi lahko pojasnuje, kar je velika dobrota za učenika , ker mu ni treba zgledov iskati, ter jih ima tam celo zbirko. Koliko ložeje tudi otroci vodila v glavi obderžujejo, ker so razjasnjene s primernimi zgledi.
Ker se po nemških slovnicah povsod govori od krepke in šibke oblike, po kteri se imena ali rečevniki ločijo, poprijela se je tudi naša gramatika tega izraza, ter govori od šibke in krepke oblike pri nemških imenih. Se ve, da mora učenik tudi od nemške slovnice nekoliko več vediti, kakor je tukaj naznanjeno, potem bo pa tudi našo gramatiko ložeje razumel. Kar je otroku zadosti, je učeniku premalo. — Naša gramatika tudi sama pravi, da se spol nemških imen naj bolje da iz vaje naučiti.
Različnost nemškega in slovenskega jezika pri imenih.
Pred nemške imena se postavlja določivni člen „der, die, das" ali pa nedoločivni „ein, eine, ein", kteri tudi spol imen naznanuje, pa ne vselej, le mislimo: „das Mädchen, das Weib, das Frauenzimmer, das Mannsbild". Določivni člen je izpeljan iz kazavnega zaimena: „der, die, das" (namest „dieser, diese, dieses") in tedaj ni zamo za to pri imenu, da njegov spol na-znanuje; nedoločivni člen pa je izpeljan iz glavnega številnika „ein, eine, ein" in naznanuje eno reč tistega plemena. Ni vse eno, ali se rabi določivni ali nedoločivni člen. Učitelj naj skuša, da to otrokom pojasnuje v primernih zgledih, kakoršne se nahajajo po nemških berilih: II. „Sprach-u. Lesebuch:" „Ein Mann sah einst eine Ameise.... Aufmerksam verfolgte der Mann das emsige Thierchen". Na ti stopnji se ve, da učenci tega še ne razumejo. —
Pod čerko e pravi vodilo: „Nekteri imena nimajo ne v slovenskem, ne v nemškem množnega števila". Vzrok tega naj se pove otrokom, kadar se pozneje govori od raznih imenskih plemen, kadar pridejo tedaj snovne imena na versto.
Pristaviti bi se tukaj vtegnile nektere splošne vodila zastran spola imen , post.:
1.	Moškega spola so vse tiste imena, ktere naznanujejo moške imena in stanove, kar se imenuje naravni spol.
2.	Ženskega spola so vse tiste imena, ktere naznanujejo ženske osebe in stanove.
3.	Srednji spol je posebno za stvari.
Bolj tankih vodil se vsak učitelj, ki vestno opravlja svojo dolžnost, lahko poišče iz primernih knjig.	(Dalje prih.)
Pomeniti
o
§i@¥@ask®Ea pts&isjL
XVII.
17. Velikrat sem že mislil, ker eni pišejo zdaj, zdej, eni pa sedaj, sedej, — ktero je bolje. T. Pišejo tudi sadaj in sada.
17. To je bolj po hrovaško menda; ali od kod razlika v pisavi sedaj in zdaj?
T. Obrazilo daj (stsl. gda kaže na „god" čas) lika pri-rečja, ktere znamnjajo čas: kdaj, ondaj, sedaj ali zdaj, tedaj, nekdaj in nikdaj ali nikdar, zgodaj. Se - je iz nekdanjega zaimka a-', si, se (hic, haec, hoc; se ecce ; s'de hic, minus bene zde et zdb), v moškem spolu z mehkim polglasnikom (jerek), ki se večidel namestuje z e, torej naj raji pišem sedaj; ker se pa jerek tudi izpušča in s pred mehkimi soglasniki spreminja v z, pišejo mnogi zdaj, kakor zvečer nam. «večer itd.
U. Ali bi se ne smelo pisati si daj, ker se jerek namestuje tu in tam z i, kakor si že unkrat omenil?
T. Tudi si dan j i sem bral neki, pa se ne spomnim več, kje je bilo. Drugi jugoslovanski bratje govorijo in pisarijo sad, sada in sadaj, kakor tudi tad , tada, kada itd. Da se z njimi vjemajo, in ker se sim ter tje namesti mehkega poglasnika' najde celo a, pisarijo nekteri Slovenci sadaj, kadaj (kedaj, kdaj), tadaj (tedaj).
17. Kaj je misliti zastran -daj in -dej?
T. Močne oblike so pologoma oslabele, tako tudi obrazila (daj, dej, de, dij, dasiravno se nektere slabejših v prav starih pismih najdejo. Pomenijo te obrazila ali čas ali kraj in mesto, kje se kaj godi, kje je to ali uno. Sklepajo se z zaimki k, s, t, on, in s števnikom ves: kedaj ("kadaj), kdaj; tedaj, tedej; nekdaj, nekdej ; zdaj, zdej, zdé; kdàj , kdej; ondi, ondukej ; tudi, otudi ; vsakdaj ; drugdi nam. druge, dru-gej ali drugje; kje iz nekdanjega kde, kakor tukej, tukje; tamkej, tamkje; nikje, nikjer, — ktere sploh znanijo kraj ali mesto, z obrazilom ali nastavkom -je nam. stsl. -dé.
17. Da ti po pravici povem, da se mi sada in sadaj zdi preveč po hrovaško, zdej in sede j pa preveč po kranjsko-slovensko.
T. Torej tudi jaz naj raji pišem sedaj ali pa zdaj.
XVIII.
17. Tukaj se bere sicer, drugod pa tudi scer, — ktero je pravo?
T. Mislim, daje pisava sicer bolja, ker je iz nekdanjega si ce, z dostavljenim r.
V. Kaj pa je s i ce pomenilo nekdaj?
T. S i ce, tudi siko (sic), sic' sik', s i cev' sikov' (tališ). Metelko pravi, da je sicer narečje in vez (adv. in
conj.) iz ostarelega sice, ter pomeni quidem, zwar, dal bi mu sicer, pa se bojim; v začetku ali s konca alioquin, sonst, widrigens: plačaj, sicer bo druga; in Murko ima tudi prilog siceren, -rna, -rno, sonstig, iz česar se vidi, da je sim ter tje v navadi.
(7. Rabi se prav lahko in prav dostikrat, in ljubo mi je, da vem sedaj, da je iz sice, pravilno torej sicer, in po tem se hočem ravnati tudi jest.
XIX.
U. Zakaj je tukaj brati „na selu po leti?" Oboje — selo in leto — je srednjega spola in v ravno tistem sklonu. Tako se bere malo poznej „na belišči in belišč?/, v naročji in naročju." itd.
T. Nekdaj je bil v tem razloček pri moških in srednjih imenih v dajavnem in skazavnem. V novoslovensčini se redko najde v skaz.-ej ali -e: v blagej ali blazej, okej, duhej; celo morjej, sercej; svete. Večidel je v daj. dosledno -u, v skazavnem pa —u in -i. Vendar poglejva v slovnico, kaj veleva ona?
U. V naj novejši, ki si mi jo nasvetoval, bere se o tem tole: „Na mesto staroslovenske mestnikove končnice e (za ozkimi soglasniki i) stopila je v novoslovenski pisavi dajavnikova oblika, tako da se nam mestnik sploh ne loči od dajavnika; samo za ozkimi soglasniki se bere v nekterih spisih staroslo-venski i, ki med ljudstvom še dan danes živi" — in str. 34. — „kar je posebno za čerko j (vsaj pri srednjih samostavnikih) in za t o pij en ci posneme vredno, ker se popolnoma vjema z ljudskim govorom".
T. Nekdanje oblike ej ali e v skazav.: v blagej, v grade, v mrace itd., dasiravno je sim ter tje po Koroškem in Kranjskem slišati in tu in tam pri poprejšnjih pisateljnih brati, se menda poprijemali ne bodo; želeti bi pač bilo, da bi v daj. vselej pisal se — u.
U. Zakaj neki?
T. Za to, da se moški in srednji spol po obliki že na tanko loči memo ženskega, in nekako daj. sklon od skaz.
U. Ali delajo drugi Slovani, p. Hrovatje, Serbje tudi ta razloček za ozkimi soglasniki («, g, č in j)?
T. Tem je vse eno, v daj. in skaz., za širocimi in ozkimi soglasniki pišejo vselej -u: v sel«, na polj«.
17. Zakaj jih mi ne posnemamo in zakaj ne pišemo tudi mi v skaz. vselej -u ?
T. Ker se omenjena pisava vjema a) nekoliko s staro-slovensčino, 6) z ljudskim govorom, in c) ker se za ozkimi soglasniki, zlasti v srednjih imenih in za j že celo, dobro poda.
U. Zakaj piše tu „po leti" za širokim in terdim so-glasnikom t vendar le i ne pa tt?
T. Zdi se mi, da je kakor priredje ali prislovje (adv.), kar nekteri tudi skupej pišejo, p.: časi, v časi, počasi; verhi, po ve r hi; poleti, podnevi, pogodi, pa tudi po dnevu, po godu itd.
U. Torej sem tolikrat že bral na pot« in na poti.
T. P o t je pa različnega spola ter še po tem različno lahko piše; v enoj. je mošk. in žensk. sp., torej — na potu in na poti, — v množ. celo srednj., torej: dobnpot/e, slabe poti, gerde (a) pota.
(7. Morebiti velja za uno spreminjavo, v skaz. t nam. u, tisto pravilo, po kterem se za ozkimi soglasniki om in o» spreminja v em in ev?
T. Po soglasnikih	č pišejo vendar sploh raji u:
pri možu, v koša, na kovač«, da se bolje vjemajo z jugoslovanskimi pisatelji.
U. Ali smem torej svobodno spreminjati ali ne?
T. V daj. naj se piše pravilno m, v skaz. svobodno; za j zlasti v srednjem spolu mi je vendar i kej všeč : v naročji, na cvetji, po petji, po drevji, dasi v naročju, na cvetju, po petju, po drevju ni napačno.
P a š ii i k.
Kaj je v naših domači h (narodni h) šola h poboljšati potrebnega, da svoj namen v sedanjih časih dosežejo? Kaj tirjajo nekteri naših sedanjih srenjskih glavarjev od naših šol, kar se jim dovoliti ne more in ne sme.
(Odgovor na tretje vprašanje, ki ga je Iavantinski ordinariat za leto 1862.
mlajšemu duhovništvu zastavil.)
V naših narodnih šolah (pučkih učionah) je naj prej treba narodnega domačega duha po sv. katoliški veri razsvetljenega v vseh rečeh vpeljati. — Tedaj, kar je splošnih opravil, naj bi
se tako opravljale, daje za cerkveno in narodno prav in koristno. — Postavim molitev in petje pri sv. maši in v cerkvi naj bo narodno, pošteno in pobožno.
Ko bode pravi keršanski in domači duh v šolah vladal, in šolarji učenika ko svojega očeta ljubili in spoštovali, takrat jih ne bode treba s šibo v šolo poditi, pa tudi ne staršev z dvojnim plačilom kaznovati, ako otrok v šolo ne pošiljajo.
Vsi pripomočki so tedaj izbuditi, da učenci pridno in neprisiljeno v šolo hodijo. Sicer se mora reči, da šole nikjer ljudem celo ne diše, ne Nemcem na deželi, ne drugim narodom; priča tega so ojstre pogostne deržavne postave, in kljub vsega tega vendar le prazne šolske sobe, in godernjanje marsikterih roditeljev, da njih otroci že v domači šoli ne umejo vsega v duhovnem in političnem, praktičnem in domačem življenju, česar so se gospodje več let na akademijah komaj naučili, in še si jim vendar večkrat prigodi, da, kar v eni uri napišejo, po dve brišejo.
Da je zahtevanje od šol ne le pri nas, ampak tudi drugod od ljudstva prenapeto, kaže ta le glas iz Zagreba, kakor ga je letošnji „Pozor" v 159. broju donesel z naslovom: „Zašto se deca neuče u školi". Tako le je pisano: „Več smo toliko putah culi prigovarati, toliko putali jadikovati mnogo ljudih govorečih, djeca u glavnih školah neuče se ništa, djeca su od-više obterečena nauči. Ako čovjek dobro razabira te glasove, nači če zbilja, da je u njih po nešto istine, t. j. uvjeriti če se, da nevaljala djeca nemara za nauke, da su nevaljala djeca prama svojoj nemarnosti ogromnimi nauči obterečena; njim so školski nauči nesnosno breme; sama po sebi škola nemože nadoknaditi, što djeca v nemarnosti zapuste. Nu smiešno nam se čini, što ti ljudi opet žele, da im djeca neizadju praznih glavah iz škole. Ovo dvoje nemože nikako zajedno zastajati, ili se morajo djeca učiti, ili ostati praznih glavah.
Da se roditelji sami pobrinu za svoju djecu, da oni jače nastoje oko nje, nebi se jamačno morali tužiti, da dolaze neuka i šuplja iz škole. Ili, zar je moči nemarnoj djeci ulijati i proti njihovoj volji. Mi toga neznamo, možebiti se nadje kakov veliki dušoslovac, koji bi izpitao tu dosele gluhu tajnu.
Ovo želimo u interesu i roditeljah i učiteljah i dece; a dok toga ne bude, — bojimo se da neče tako brzo biti — moramo roditelje oprezne učiniti na onu narodnu poslovicu: „bez
muke neima nauke" — moleč jih, da se sjete svoje prošlosti, u kojoj su se takodjer morali napinjati i raditi.
Dopuštamo, da niso sva djeca jednako naravskimi svojstmi uma obdarovana, ali mi razlikujemo nemarnost od duševne ograničenosti, a to bi morali i oni na umu imati, koji hoče što prigovoriti".
V naših narodnih šolah naj učitelji navadne slovenske besede, in povsod v ednakem pomenu rabljene otroke navadijo, da se prosto ljudstvo z njimi soznani in germanizmi in lokalizmi, kolikor mogoče, odpravijo; v narodnih šolah se naj le po domačem jeziku vadi in piše. —
Mora se tudi omeniti, da je, kakor je doslej navadno bilo, vendar v eni in isti sobi učiteljski preveč razdelkov (Klassen). Čez dva bi v ednem razdelku ne smela biti..
Splošna napaka narodnih šol je tudi preterdo vrašena stara teorija, kakor eni pravijo; toda vpeljane reči grajati in pomanjkljivosti odkrivati, ni težavno, ali kaj boljega vpeljati, to je drugo vprašanje. Na papirju se sicer lahko popisuje „s i m. in tamo", ali nove reči vresničiti, in v djanju izpeljati, ni tako lahko kakor kdo misli. „Omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci", pravi splohni pregovor. Za nas pa vel ja se sploh v školah načeladeržati: V javnih šolah se smejo le bukve rabiti, ki jih je cesarsko ministerstvo uka dovolilo; temu jaz le to le pristavim: Koj koder učitelj to stori, in se navadnega šolskega reda derži, in po zapovedanih predmetih za učenje določeni čas obrača, in prepozno šolskih vrat ne odpira, pa tudi prezgodaj šolarjev ne izpušča domu, stori dovolj — satis facit.
„Zategadel naše ljudstvo sploh za šole ni vneto" piše neki Schuldistriktsaufseher, „in jim večji del nasprotuje, ker ne vidi nikake vnanje koristi". Ali moj Bog, kako korist vendar le hočete iz šol?
Od tod menda torej izvira tirjatev nekterih slov. glavarjev, da se naj v šolali le nemški uči, ker nemci vsaj kaj zapisati, in svoje misli na papir spraviti umejo, ker sami nikakih slovenskih pisem ne poznajo, in toraj hočejo, naj mlajši stopajo v njih stopinje, ne pa naprej.
Tistim pa, ki pravijo, da slovenski otroci že tako slovenski znajo, zatoraj naj se v šoli le nemški uče, se naj odgovori: Tudi nemški otroci že nemški od domače hiše znajo, naj se
tedaj v šoli slovensko, ali po kterem drugem jeziku uče. In kako je, da se to vendar le prigodi? Zato, ker šola ni zato se zgolj jezikov učiti, ampak tudi drugih potrebnih reči in predmetov, si serce žlahtniti, in se za slehern stan pripravljati.
Drugi želijo (če je res?), naj bi se šola od cerkve ločila! — To nerodnost dokazovati, bi bilo v kristjanskih deržavah od več; — toda veliko jih je celo ob pravo vero, in keršansko zastopnost prišlo, — kterim se pa ne sme nikakor po volji storiti, ker so v svoji temoti le pomilovanja vredni. Sploh bi pa jaz terdil, da je v tej reči tako zvana „persönliche Gehässigkeit" največ kriva, zatoraj se bere v nekih humorističnih novinah (28. I. K.) tako le: „Wir wollen keine Trennung der Schule von der Kirche, sondern nur vom grandigen H. Pf...; die Kirche verträgt sich sehr gut mit der Wissenschaft, nur mancher Pf.... will davon nichts wissen". — Exemplum est odiosum. Ergo sobrii estote, in se deržite načela: „Leben und leben lassen", ne pa onoga, ki se glasi: „fiat justitia, pereat mundus", ker bi se vam vendar le znalo primeriti, da bi morali
slišati: „medice CUra te ipsum".	—a—, duhoven imenovane
škofije.
Nekoliko od svilarstva.
Ena naj koristnejših reči, ktere naj bi učitelj svoje učence tudi učil, je svilarstvo. Porok za to so nam mnoge naznanila po časnikih, koliko je svilarstvo prida doneslo, kjer So se ga zvesto poprijeli. Kakor sadjoreja se tudi sviloreja tam, kjer ima učitelj vert ali prostor za to, naj bolj djavno da učiti; vendar pa ni odveč, ako učitelj na zadnje učencem, ko jih je že sviloreje djavno učil, še sim ter tje kaj popraša, kar naj si pa učenci v pisne knjižice zapišejo, da ne pozabijo, postavim:
Učitelj. Glejte otroci, tiste svilne gosence, ktere so bile še pred malo tedni čisto drobne, da ste jih komaj vidili, in ste že marsikaj o njih slišali, so se nam v lepe svilne mešičke zavile, in nam tako za naš mali trud zapustile drago svilo. Danes bi rad zvedil, kdo si je o sviloreji kaj zapomnil! — Ti, Matiček! ali še veš, iz česa so se svilne gosence ali svilodi izvalili ?
M. Iz malih svilodnih jajčekov, makovemu semenu podobnim.
U. Dobro si povedal. —
V. Kako pa se mora z njimi ravnati, da se izvale?
M. V gorko izbo se morajo djati, vendar ne na peč, da se od primerne gorkote počasi izvale.
U. Kdaj pa je čas, da se vale te gosence ?
M. Takrat, kadar murbe zelene.
U. Zakaj pa ne poprej ?
M. Zato, ker svilodi le murbino perje jedo.
U. Tedaj, Matiček, kaj mora tisti še poprej imeti, kteri hoče svilode rediti in svilo pridelovati?
M. Mora imeti toliko murb nasajenih, da more z njih listjem svilode preživiti.
U. Vedite, otroci, kdor ima le kakih 50 murb vsajenih, more že v malo letih več tisuč svilodov rediti in lako kakih 20 do 40 funtov svile pridelati, in si vsako leto 40 in še več goldinarjev prislužiti.
V. Janez! povej nam ti, kaj se mora z izvaljenimi svilodi na pervo storiti ?
J. Ko se jih dosti izvali, se denejo na desko, potem se kos sakovine čez nje pogerne; na sakovino pa se zrezano murbino listje natrese, na ktero gosenčice skozi sakovino prilezejo in ga jedo.
U. Zakaj pa se jim mora listje zrezati?
J. Zato, ker je celo preterdo, kterega griziti ne morejo.
U. Zakaj pa se mora vselej, preden se kermijo, sakovina čez nje djati ?
J. Zato, da morejo skozi luknjice na listje zlesti, in se jim potem ložeje blato in listni ostanki odjema in vse lepo počedi.
U. Prav si odgovoril; tudi svilodom je snažnost pol živeža.
U. Povej mi ti, Mihel, ali je treba svilodom večkrat na dan kerme polagati ?
M. Naj manj štirikrat na dan; zakaj, večkrat ko se jim jesti da, hitreje rastejo.
U. Ali je pa zadosti, da gosence samo kermiš in snažiš ?
M. Ni zadosti; skerbeti se mora tudi, da so vedno zdrave.
U. Kako se mora pa paziti, da so gosence vedno zdrave?
M. Paziti se mora, da je v izbi, ali kjer so, vedno primerno gorko, da sapa čez nje ne vleče; da se jim mokro listje ne polaga in da sploh kaj mokrote do njih ne pride.
V. Kako se mora pa o deževji z listjem ravnati ?
M. O deževji je naj bolje , da se listje en dan naprej nabere, in se dene potem med pert ali v ciste vreče, da se nekoliko osuši.
U. Dobro.
U. Ce gosence ali svilodi z listjem preveč vode dobé, jo morajo, kar je je preveč, izpotiti, za to je tedaj naj bolje, da se listje vselej en dan pred nabere in osuši.
U. Ali veš ti, France, ali se svilodi tudi levé?
F. Ker svilodi naglo rastejo, in se jim koža tako naglo razširiti ne dii, jim pod staro zraste nova koža; in kadar je gotova, en dan ali tudi dalje počivajo in med tem staro kožo slečejo, to je, se levé.
U. Ker si mi to dobro povedal, mi povej še dalje, koli-krat se levé, preden se zapredejo?
F. Preden se zapredejo se štirikrat levé.
V. Prav.
U. Simen ! ali ti veš, kdaj se levé?
». Vsakih 5 do 12 dni enkrat se levé ?
U. Kako pa se poznajo, kdaj se levé ?
8. Po tem se poznajo, da takrat počivajo, to je, ne jedo in glave kviško molé.
U. Ali jih pa sme pri počivanju kaj motiti?
Š. Tega pa ne.
U. Kako se pa skerbi, da se takrat ne motijo.
8. Treba je že perve dni, tiste ki se na en dan izvalé, skupaj djati, zato da tudi vse h kratu počivajo.
U. Ali se mora listje vedno zrezano svilodom pokladati?
Is. Naka; zrezati se jim mora le perve dni, dokler so svilodi mladi, in pa vselej pervi dan po spanji.
U. Res je tako.
U. Lukec! povej mi ti, kakošne barve so svilodi?
L. Svilodi so od začetka temno rujavi, pa potem, ko se levé, postanejo belejši, in po četertem so že čisto beli.
U. Ali poznaš, kdaj so svilodi za predenje ugodni?
L. Kadar po četertem spanju več ne jedo in čisti postanejo, da se proti luči skozi nje vidi.
U. Dobro.
U. Jernej ! kam se morajo za prejo ugodni svilodi djati.
J. Na prazne lese, na ktere se pred oblance denejo.
U. Povedal si, pa ne popolnoma.
U. Vedite otroci! Zadnje dni, ko svilodi za opredenje godni postajajo, se jim oskerbi pripraven suh kraj, kjer sapa skozi ne vleče in kjer je primerno gorko; tje se prenesejo suhe in čiste lese , ktere se ob kraju s suhimi oblanci, in po sredi z golimi murbinimi šibami oblože. Na take lese se prenesejo godni svilodi in se s kosmatim popirjem rahlo pogernejo, pod kterim se v take lepe mešičke ali kokone zapredejo, kakor jih danes vidite.	P. G.
i
Veseli glasi se slišijo, kako se v sosednih kronovinah tu pa tam zboljšuje zapuščeni učiteljski stan. Iz med vseh krajev pa je gotovo dunajsko mesto pervo, ki v takih blagih prenaredbah vsem drugim za zgled sveti. Ljudskim učiteljem in podučiteljem dunajskega mesta je mesto zraven mnogih drugih poboljškov povikšalo letno plačilo do 1000 , 800 , 600 , 500 , 400 in 300 gold. — Bog ve, kdaj se bo od-gernila tudi nam slovenskim učiteljem kaka ugodniša pomlad!
Iz Slovenskih goric. "J" Marsikaj je treba še iz naših ljudskih šol odpraviti, zhrusiti, popraviti in vravnati, da bodo žlahtne mladike naših šolarjev in šolaric lepo napredovale v keršanskem duhu in se ¡zdramile za svojo narodnost. Da imajo učitelji naj lepšo priložnost in dolžnost vsako smet napčnosti pomesti iz šol, ve vsaki. Deca v njihovih rokah so mehek vosek , iz kterega lahko delajo lepe domače podobe, ali pa gerde spake, ki so podobne nehvaležni kukovici, ktera drugi ptici v gnezdu jajce znese, in kadar zvaljena kukovica doraste, more se lastno ptičino dete umakniti iz gnezda; naseljenica jo pahne z lastne posteljice. Takih nehvaležnikov redi precej tudi naša slovenska zemlja; treba je tedaj, da jih odvračamo, ne pa, da jih redimo v naših šolali. Proč toraj z vsem, — odpravimo vse iz šol, kar stiska navadno razvitje, in kar brani duhu dvigati se do lastne zavednosti. Taka napaka ali spaka se ini zdi, postavim, da šolarji in šolarce na poskusnih spiskih (Probeschriften) podpisujejo svoje imena le z nemškimi čerkami. Da je v nekterih šolah še taka brezglavna, sem se prepričal z lastnimi očmi. Pri nas je navada, da se na poskusnih piskih naj prej nektere redi po slovenski pišejo, potem pa nektere verste po nemški. Podpis je pa le vselej po nemški. To se mi vidi silno narobe, in mislim, da mi bo to vsak pošten domorodec poterdil. Slovenski šolarji in šolarce se naj učijo in vadijo svoje imena podpisati le po slovenski. Ako od njih kteri na kako višjo stopinjo zleze, in bo kedaj razumel nemški, bo gotovo se znal tudi podpisati po nemški, če bo treba. Francoz se podpiše vselej po domače; tako tudi Anglež, Lah i. t. d. Slovenec naj pa se podpisuje po slovenski. Tega pa se mora v šolah vaditi, drugače boš še vedno naletel na smešnice, da kmet tudi kako slovensko pismo ali prošnjo podpiše po nemški, zato, ker se je v šoli tako navadil, in tudi pri tem
ostane. Naši protivniki pa se temu debelo posmehujejo, ter pravijo, da kmetu ni mar za slovensčino, ker se raji podpisuje po nemški. Tudi moremo ponosno reči, hvala Bogu! da je naša pisava že na toliko pošteno stopnjo zlezla, da po slovenski podpisane imena že zna brati vsak pošteno misleč Nemec, in upamo še boljših časov, da nas bodo tudi naši sedanji protivniki spoštovali, kakor tudi mi nikogar ne zaničujemo.
Druga še hujša slepost, trikrat vekše graje vredna, pa je, da se postavim, šolarji sim ter tje vadijo po nemški številiti. „Ein mal Eins" se jim še po starem kopitu v glavu zabija. Bi pač ne verjel, da se še po Slovenskem kje nahaja taka neumnost, ako bi se ne bil sam prepričal. Ko so pri letošnji polletni šolski skušnji g. dekan deklici , ki je po nemški števitila na deski, akoravno po nemški ume toliko, kakor zajec na boben, rekli, naj raji po slovenski števili, glej! kmali je omolknila, in ni znala dalje. Ako je tako vedenje po šolah še premalo zrelo, da se odpravi, mislim, da nič ni. Nikarte ljubi učitelji! ne sejajte skaženega semena; ne stiskajte ubogih učencev z rečmi, kterih se težko uče, pa komaj ko šolske duri za sabo zapro, že vse tudi pozabijo; to se pravi, da sami sebi težo, otrokom pa veliko terpljenje delate, pa brez haska. Učite slovensko mladino na podlogi slovenskega jezika in ne pozabite, da je šola brez narodnega duha svetilnica brez olja; iz take ne sveti luč prave omike, še manj pa upanje za boljšo prihodnost.
Iz Slovenje Bistrice. Ljubi „Tovarš" bodi pozdravljen iz milili naših logov! Tudi mene veseli, da se morem s Tabo pomenkovati. Povem ti, da smo imeli 31. sušca t. 1. tukaj polletno šolsko spraševanje , ki se je dobro izšlo. Se bolj znamenita novica pa je ta, da je g. Hebenstreit, tukajšni pekarski mojster, prevzel stavbo novega šolskega poslopja, in ga je že tudi delati začel. — 10. aprila imamo v Creš novcu učiteljski shod, pri kterem se bodo marsiktere važne reči pretresovale. *)	F. S. Jadranski.
Iz Idrije. 28. marca t. I. so umerli tukajšni dekan in okrajni ogleda ljudskih šol gosp. Matija Schmied. R. I. P.
Iz I^ubljane. Obljubili smo, da bomo kaj več povedali od tega, kar se je v našem pretečenent deželnem zboru govorilo od ljudskih šol; toda kakor koli obračamo in ožemamo zadevne govore in jih primerjamo sedanjim potrebam naših šol, ne moremo nikakor dobiti za nje kaj pravega, ugodnega zema. —Upajmo raje, da nam bode prihodnji deželni zbor, ki se bo menda še to leto sošel, kaj boljega podaril. — „Torbica jugoslavenske mladosti" je prišla zopet v Zagrebu na svitlo. Dobiva pa se tudi v Ljubljani. Razklada nam mnogo mič-nega blaga.
*) Prosimo, da l)i nam kdo ondotnih gospodov kaj od tega pisal! Vredn.
Odgovorni vrednik : Andrej Praprotnik,
Natiskar in založnik: Jož. Rudolf Milic.