St 1)6.
V Trstu, v soboto i9. novembra 1884.
Tečaj
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•V rtlMrt k Ml.«
• EDINOST« izhaja 2krat Ha teden vsako sred« in aabata o poludne. Cena za vae leto je 6 pld., za polu leta SI gld., za četrt leta \ glđ. č»0 kr. — Posamezna Številke se dobivn\o pri opravuiitvu in v trafikah v Trata po 1% kr., v Borici in v Ajdovščini no O kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opravalitve, via Tor rente, »Nova tiskarna*.
Val <iovnt m pošiljajo Ureialitv« »vla Tarreiita« »Nuova Tipografi«vsak mora idtl frankiran. Rokopisi o»ez poaebne vrodtioati ae na vračajo. — Inurati (razne vrste nazra-nila in poslanica) ae zaražunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr
Narodnost in država.
(Dalje.)
Britanijo, katera se je bila uže nekoliko poromanila, morala je rimska vojska zapustiti, ko je pod Teodozijem moč Rimljanov tam popolnoma propala ; od tistega časa so postali gospodarji Britanije Angli in Saši, katere so stari prebivalci Britanije poklicali v deželo v pomoč proti Skotom. Iz mešanice Anglov in Sasov je nastal polagoma nov narod, bolj germanskega značaju, jezik tega novega naroda je mešanica romanščine z nemščino. Le v Škotskih hribih, kakor tudi v Wa-les-u iu v Irlandiji se je Se ohranil stari jezik mej ljudstvom.
Po takem načinu osnovano angleško ljudstvo razvijalo se je, posebno zarad izolirane lege dežele, v katerej prebiva, jako hitro ; uže zgodaj je to ljudstvo križalo po vseh morjih in postalo Sčasoma prvo pomorsko ljudstvo sveta. Angleži so se svojimi kolonijami in svojo mornarsko veljavo dospeli do tega, da so v Evropi in vseh drugih delih sveta mogočni in skoraj izključljivi gospodarji svetovnega prometa. Angležke kolonije povsod cvet<5 in Angleži imajo po vsem svetu odprto najbogatejše polje za svojo delalnost.
Kolikor pa angleške kolonije rastejo, toliko pridobiva na veljavi in bogatiji mati zemlja. AngleSka bi bila nže davno propala vsled notranjih homatij, da nema svojih kolonij, v katere more oddajati svoje nezado-voljneže, da tam pridejo do veljave in bogastva. Da je angleSki narod jako
žilav, to se vitli tudi iz Statistike, po katerej se v Angleškej vsako leto rodi veliko več ljudi, nego pa jih umre, in tako postano jasno, kako more AngleSka vedno oddajati toliko ljudstva v druge dele sveta in svoje kolonije tako hitro pomnoževati.
AngleSka je mogla celo prebiti zgubo največe svoje kolonije, to je severne Amerike, ta zguba jo prav malo uplivalo na njeno moč, temveč pa se je baš v Ameriki pokazalo, da ima angleški rod v sebi največo žilavost, kajti Amerikanci severnih držav so uže potomski narod tretje vrste staro-angleškega narodnega debla, pa se še hitreje in lepše razvijajo, nego materin narod. Dosti so storila sploh germanska ljudstva, ali vso prekose v tem obziru Anglo-Sasi. Tudi Skandinavska ljudstva so pokazala svojo veliko moč; ona so v srednjem veku segala se svojimi pridobitvami daleč notri v sredo Rusije in v IX. stoletju so normanske vojne Čete priSle celo do Carigrada.
Pogumno pomorsko ljudstvo so vsi škandinavci ostali do najnovejšega časa.
Kaj je torej storil veliki nemški rod, ki je poleg Ruskega največi rod srednje Evrope? Pisatelj na to pra-šanje odgovarja, da ste neugodna geografična lega in neugodno politično stanje jako ovirala razvoj nemškega naroda.
Politično slabo stanje je bilo na vso zadnje pa le nastopek geo-grafične lege, kajti ta je tako neugodna, da se je nemško ljudstvo komaj moglo izviti nekaterim uplivom, ki so
PODLISTEK.
Učitelj slikar.
Spisal J. Trošt.
I.
(Dalje).
DospevSi do vrat. kderje bival H nko, mislil sem si, tu je njegov atelJier. Res, kakor s-m si prejŠni večer mislil, dobim ga z* slikarsko mizo s kistom v roci.
—	Dober dan, Hi nko, — rečem. Ko me je ugledal, vstane od miz« in se začudi mojemu nenavadnemu obisku.
Pohiti mi nasproti ter mi pola rok6.
—	O Jože, kuko je že kaj? Kako ti je? Kako m- veseli, da si me obiskal I —
H m ko ie bil lep Človek. Velik in šiln-k njegov stas ■lelal je na človeka nek čuden vtisek. Nosil in držal se je fino in delikatno. Po l nosom mu je natora kaj po malo delov ,I . Lasje so mu bili rumenkasti, nos pravilen, ustnice srednjo debele. Samo hoja gi je nekako pačila. Ali kaj čemo. vsi nismo iz škatljice vzeti.
Narava obdari jednega v večej meri s to, d> uzega Z"pet z ono slabo ali dobro lastno tj o.
Nobeden ni popolnoma in to radi teg:>, ker smo vsi ljudje.
Po prvih vaprijemnih besedah sva iela vovoriii o šolskih razmerah, o učiteljskem stanji ....
O i je t< žil, da mu je plača premajhna, a jaz seu» molčal pri vsem tem ....
zavirali naravni in krepki razvoj nemškega naroda. Kaj bi bil vse storil nemški narod, da jo bil tako zavarovan od vseh strani proti vsakemu sovražnemu napadu, kakor je zavarovan angleški narod! Koliko bi bil on napredoval v vseh strokah! Reči se more, da razun propalo Poljske se nebeno ljudstvo v Evropi ne nahaja v slabšej geografičnej legi, nego nemški narod. — Le v severu ob morju in nekoliko v jugo ima Nemčija zavarovane meje, na vse druge kiaje pa je odprta. Da ne bi bili torej Nemci poleg Rusov največi narod v Evropi in da niso ob enem najdelavnejši, pa tudi najhrabrejši vojaški narod, gotovo bi bili uže davno propali. V svojo nesrečo so imeli Nemci tudi take cesarje, kateri niso poznali zadače nemškega ljudstva ter mislili, da ima nemški narod nadaljevati nalogo svetovne rimske nadvlade na kristijanskej podlagi; zato ono škodljivo prizadevanje podjarmljenja Italije, podpiranje papeštva toliko časa, da je papeštvo mogoČneje postalo od cesarstva.
Prišel je čas pomirjenja mej papežem in cesarjem; toda Nemčiji ni to koristilo, ampak Škodovalo v moralnem, duševnem in gmotnem obziru ; vsled tega preveč od Rima odvisnega postopanja nemških cesarjev je nastopila reformacija, 30 letna vojna je sicer pokazala moralno veljavo nemS-kega naroda, ali je ob enem tudi vpustošila vso deželo in pokončala skoraj lL nemškega naroda.
Vsled tega je nastala slabota iu upanje, da se nemški narod zopet vzdigne, minevalo je cel<5 pri nem-
Vedel sem, da Hinko rad zavije govor na slikarstvo, ki mu je tako rekoč k srcu prirastlo. Da bi dolgo več ne kvasila o učiteljskem stanji, učiteljih, učiteljskih shodih in konferencah, obrnol sem govor hitro na slikarstvo, rekoč:
—	Ti H'nko pa le slikaš, kist ti je bolj navaden v rokah, nego pero ali kreda 1
To je zadostovalo.
Začel je govoriti o svojem delu in delovanji.
—	Glej, rekel jp, sedaj delam to le gospodičino. Pokaže mi original. Ogledujem nekoliko časa original, nekoliko časa pa proizvod.
Hinko me je radovedno gledal z odprtimi ust mi. Delo sem moral vsakako pohvaliti ......
Sicer bi bil Hinko brž obruol govor po drugem vetru, namreč na moje neznanje, na mojo nerazumnost.
Delce je bilo po nekoliko zadeto, tako sem sodil, če tudi nisem veščak v tej stroki. Slednjič gledam Še nekoliko časa
original.....Bila je po mojej sodbi
oeklica kakih dv.tja-tih It-1, vitko Šibka in než i a stvarica. Ko me je Hinko prašal nekako pomenljivim pogle lom, kaj mislim o lepoti dotične osehe, rečem mu, da je lepa . . .
Hinko je bil vidno vesel te izjave.
Slednjič pogledam še svetlopisca (fotografa), da spo/.nam tudi mojstrovo ime originala. Bil je to znan svetlopisec v Trstu. Na zgornjem voglu portraita so hile besede: darovala eospodičina K. Cvet-kova 14. septembra 1875. Prebral sem besede in molčal.
ških pesnikih, ki so tužno opevali nesrečo nemškega naroda.
Komaj je, Nemčija to prvo nesrečo nekoliko prebila, prišla je francoska revolucija, katera je nemškemu narodu zopet prinesla strašne skušnje in celd francoski jarem. Francoska revolucija je bila v socijalnem obziru to, kar je bila nemška roformacija v verskem pogledu, prva je preklicala enakost državljanov pred postavo, druga pa svobodo vesti, ali francosko gibanje ni imelo v sebi one naravne resnosti, kakor nemško; značaj romanskih ljudstev je sploh tak, da se hitro ogrevajo tudi za neizpeljive ideje, pa jih tudi hitro popustijo, kakor so to uže večkrat storili, ko so ljudske pravice, posebno pod Napoleonidi, radi zamenjavali za navidezno slavo. Nemcem ni bilo dano, da snujejo kolonije in s tem bogatijo mater zemljo. Njih kulturno delo je bilo omejeno na to, da so kri-stijansko kulturo nosili mej severne Slovane, katero so tako civilizirali ob enem pa tudi ponemčili.
Tudi Petru velikemu so Nemci pomagali pri civilizatoriČnem delu v Rusiji in do novejših časov so bili mnogi Nemci prvi ruski državniki in vojskovodje. Značaj ljudstev se najbolj kaže v njihovem delovanju in njihovem državnem živenju.
Iz tega stališča treba tudi ljudstva ocenjati. Romanska ljudstva so bolj za centralistično državo, ali ne drže vetrajno na starih navadah in pravicah; udana so pogostim spremembam, revolucijam, pa konečno klećć pred mogotci. Pri germanskih ljudstvih so vsaka sprememba vrši težavneje, ljud-
Še jedenkrat ga pohvalim, da dobro dela ter čestitam njegovej dob rej sreči. Hinko je bil vesel ....
Jel se je preoblačiti, da pojdeva malo Setat. Do sedaj je bil v platnene j slikarskoj obleki, kakor jo je sam imenoval.
Posle nekoliko minut sva bila na prostem. Bila &va na polji. S pogovorom sva skakala na razne predmete. Hinko je imel namreč navado, da je govor vedoo spremi nal. če ni govoril o kakej velevažnej stvari. Jaz sem se tega naveličal in navedem stalen pogovor na botaniko. UŽe lolgo nisem imel prilike govoriti o tem zanimivem predmetu.
Omeniti moram, da sva s Hinkom o vsakej stvari tako govorilo, da je jeden vse trdil, drugi p t zopet vse zanikava]. Začnem tedaj z botaniko.
Znano mi je bilo, da je bil Hinko svoje dni dosta slab botanikar, a mislil sem, umetniku je vendar spodobno, da ne opazuje narave le v splošnej njenej lepoti in v splošnih njenih čudih, temuč tudi v njenih posebnostih in individuvalnost h: mogoče, da se zdaj i»o J j peča z naravoslovjem, ko so mu vendar inladeniške hibe, muhe iu neumnosti iiž<* izšle iz glave.
Mimogrede utržim grm razhudnika in pravim: — Hej, Hinko. poglej sem, če si še kaj botanikarja, kako krasen exem-plai! —
Botanikar pa nisem, saj veš, da sem se še na pripravnici učil lega predmeta le za silo. A sedaj sem vrgel botaniko, herbarij in stiskalnico vse skupaj v kot. — Rekši pogleda rastlino, motri cvetove,
prašmke in sad. kar se na tem strupenem zelišči vidi včasih vse ob jednem.
—	To pa vendar poznam, reče posle nekaj časa.
Ra3tlina ta spada k gomoljikam; to sodim po tem, ker je podobna navadnemu krompirju. Ti morebiti veš, kako se spo-cijelno zove. Gomoljike vem, da se imenujejo solanacere v tehniki. —
Povem mu tudi latinsko ime. namreč: solanum tuberosum in mu rečem, naj rast-ilno botanično popiše.
On začne, smeje se:
—	Die Blaetter sind sitzend......
ali ne govori mi nemški, prosim te, sežem mu v besedo. Govori kakor te je mati učila. Res je, ž<libog, da smo se nemški nčili, ali s tem se ni zahtevalo, da bi tu Ji samo nemški ta predmet znali. Nato t zahteva od nas, da mu vse predavamo v naS-Čini. Če so nas na ptipravnici pitali z nemškimi izrazi, mora biti naš narodni nagib tolik, da se zraven nemškega izraza zapomnimo tudi domačega, kar mislim, da n> nikaka težkoča.
—	Pomagaj si v slovenščini, ča si moreš, reče on, jaz tic znam izraz«.v. Daj, daj prevedi če moreš: die Blaetter sind
sitzend.....listi so sedeči, ne, to bi
bilo ad verbnni, ali kdo raj te razume?
—	Ali Hinko, rečem mu, misliš li, da res ni tega mogoče slovenski povedati. Glej mesto onega nesrečnega »sitzend«, rečeš, da listi nemajo repkov. Ne rečem, daje to kak klasičen prevod, to prepuščamo strokovnjakom ali jaz smelo trdim, da se narod izrazuje na ta način. Ni res?
On mi pritrdi.
Glej torej, da je potem prevod povsem
etvo je trezneje mirneje, bolj udano federalizmu. Prav zarad tega konservativnega duha nemškega ljudstva so na NemSkem državne spremembe jako težavne, in je sploh državna osnova v nemSkih deželah trdnejSa, staluejša, nego v romanskih.
Na j konservativnej š i mej vsemi Germani pa so Nemci in srečna država, katera jih ima, kajti oni so najboljši kameni k zidanju držav in najboljše stebri v podporo vsake države, ka.ti oiji so povsod vladi prijazni in 'celo na Škodo svoje lastne narodnosti. V amerikanskih severnih državah jih hvalijo kakor najboljšo državljane, v Rusiji so Nemci najboljši privrženci države, še celo Madjari s vsem svojim Šovinizmom niso mogli ogerskili Nemcev tako razkačiti, da bi bili postali nezvesti ogerskej državi, v Alzaciji so bili Noinci postali dobri, navdušeni podaniki francoske države, katero so vedno branili celo proti svojim nemškim bratom ; tudi v Avstriji so Nemci od nekdaj za cesarstvo največ storili, plačevali in krvi prelivali (!?) in še le v zadnjem času so avstrijski Nemci postavljajo po robu, ko vidijo, da se hoče postaviti na mesto stare avstrijske države nova državna oblika, katera ni več avstrijska v starodavnem pomenu te besede, ampak poljsko-česko-madjarska.
Pri vsem tem pa bi so poznavalcu značaja posebno južno-nemškega ljudstva prav nič čudno ne zdelo, ako bi so avstrijski Nemci v slučaju, da bi se res poskusil za Avstrijo sicer nevarni eksperiment poslovanjenja države, tudi temu novemu redu prav tako mirno udali, kakor so mirno prebili uže druge nesreče. Ali pisatelj jo tega menen a, da bi ta stvar, ki je bila še pred 50 leti mogoča, zdaj težko vspela, uprav zarad preveč vzbujenega narodnega duha in upliva narodne ideje, katera je v Avstriji povsod prišla v veljavo, iu je uže marsikatere načrte državnikov prekrižala.
Pisatelj tudi ne vć, ako ne postane narodna ideja tudi za Nemce odločilna. — Kaj hoče s tem reči, to je težko in lehko razumevno. Mi si ta rek tolmačimo kakor pretenje Avstriji, da utegne morda nemško narodno prašanje čez njo prestopiti na dnevni red, ali kali? Pisatelj konstatira na koncu oddelka o Germanih iu Romanih z nekim veseljem, da so imeli romanski narodi do zadnjega
lahek; saj se ni treba tako držati nemščine, kakor da bi bila ona res izveltčavna na svetu. —
Po pikrih teb besedah začne on:
—	Listi so tedaj brez repkov, široki in globoko narezani. Steblo je volnato. Gveljeje neka vrst kobulja (tru^dohle).
Cvet ie.....tu se ust:ivi. Momi bi bil
nemški reči: vollstandig und vollkomraen.
—	No, kak pa je cvet, prašam.
—	Popoln, reče on.
Ne samo popoln, mislim, da je tudi popolnoma, ne?
—	Da, imaš prav, reče slednj Č in nadaljnje:
Ćiiša je petzobčasto zrastla, venec isto tako. Barva je rumenkasti, spodaj gre nekako na vijoličasto. Prašnikov je pet, Iu so vfnčevej cevi prirastli. Pestič je samo jeden. Sa i je jngodast ali jtiiča t. Rastline tega raz-eda so zelišča ali grmovje.
S tem se je končala botanična fxcu-zij i. Prehodila sva bila uže dokaj sveta na polji in stara ljudska spremljevalca žeja in glad sta se uže oglašala.
Bilo je tri popoludne.
Čas bo, da so kaj zagrizne, mislil sem, kakor mi je želodec diktiral.
Pri Hinku sem opazil iste slabosti.
Priše iši domov, naju |e Čakalo kosilo, ki je šlo obema v slast. Po kiatkein počitku sva šla^na vrt. Senčnic- sicer ni bilo v vrtu, ali mesto te je bila visoka in košata siovauska lipa, okrog koje je bila kamenita miza.
Hinko «tć prinesti pive in pa karte v hladno lipovo senco. No, to bo lepa zabava, rekel sem sam pri sebi.
(Dalje prih.J
časa v Evropi vodstvo na političnem, germanski narodi pa vodstva na moralnem polju. A v zadnjem času je to oboje vodstvo padlo v roke le Nemcem; k temu si more Evropa le srečo voščiti, ker občno voastvo Evrope v nemških rokah je porok za mir in napredek v Evropi. Tukaj je treba gospodu pisatelju odločno stopiti nasproti, kajti v tem oddelku, posebno ko piše o Germanih, popustil ga je jasni vid in prešinola ga morda pristranostna sodba z izključljivo nemškega stališča; najbrže pa jo ta sodba umetna, ker namerava v korist Nemcev uplivati na više državno kroge avstrijske. Tudi kar piše o Škodi Nemcem zbog italijanske politike nemških cesarjev ni povsem pravo, in je torej potrebno, da se zaverne v prave meje.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežele.
Zoper anarhiste na Dunaji se je 20. t. m. začel i sodba. Pred sodbo je 20 anarhistov, ki so imeli tajno tiskarnico ter so tiskali in širili anarhistične in revolucijarne tiskovine. Te tiskovine so se prečitale in trajalo je tri ure to čitanje, ki ni bilo javno. Glavni zatoženec je stavec Hubner, ki je tiskovine stavil; a on pravi, da je to storil najbolj zarad tega, da si je kaj zaslužil; on je nadalje mnogo stvari ovadil in zvrača največjo krivdo na sozatcženca Bradlja, ki ga je plačeval.
Red \latega runa so prejeli ti le visoki gospodje: nadvojvode Ferdinand Karol Ljudevit, Leopold Ferdinand in Fran Sal-vator, načelnik ogerske gosposke zbornice Ladislav Szo^yenyi-Marich, grof Leo Thun, grof Jaromir Ćernin, knez Karol Khevenbuller Metseli, knez Alfred Win-disch-Griktz iu knez Maksjpailjan Thurn in Taxi*.
Hrvatski državni poslanci so 25. t. m. obiskali ogerske ministre Trefort Feyer-varj, Kemeny in Pauler, katerim so priporočali pospeševanje hrvatskih interesov. Da so bili povsod dobro sprejeti in se jim je mnogo obečalo, tega nam ni še treba posebe omenjati.
Vnanje dežele.
Obe zbornici italijanskega parlamenta
ste 27. t. m. izrekli kralju svojo zahvalo, ker j« v Napolji in Buski obiskoval zx kolero bolne. Grispi je vlado Interpeliral o načelih notranje politike.
V	nemikem državnem zboru se je 26. t. m. sklenolo, da imajo poslanci dobivati dnino. Bismark je pri tem naglašal, da vsled dogovora raznih vlad poslanci niso dobivali dnine, a pristavil je, da ni dobro, ako se ustava vsako leto krpa. Izključenje parlamentarcev po poklicu bi koristno bilo, ker bi se tako zasedanja krajšala; dežela želi kratkih zasedanj. Pozamezne stranke se boie za gospostvo; 150 poslancev se bori za cesarja in državo, 100 za gospostvo cerkve; svobodnjake, socijaliste iu poslance ljudske stranke ima za republikance, Par-lamentariČna vlada ni več mornarhistična, oblast je pri konci, ako more državni zbor vladarja siliti, da mlnisterstvo razpusti, in io pomenja po nje^ovej menitvi republiko; z veinim uporom ni mogoče napredovali. — Bismarkove besede diš6 nekoliko po absolutizmi).
V	nemikem državnem zboru je 27. t. m. diživni tajnik Burchhart izjavil, daje finančno stanje slabo, kurje bilo dosli manj dohodkov, nego se je mislilo, in zato je treba, da se davki preureoe.
Kumberlandskega vojevode pravice na brunlvilhi prestol pruski vlaoa ne more tajiti, a dobila je drug vzrok, zarad katerega je ta pravic i nIČeva. Vojvoda je namreč glava nespravljivih nasprotnikov nemškega cesarja i nemške države in zato se itiii vladarstvo bruuŠvjškega vojvonsiva ne sme izročiti. Nemški cesar, ki je vzel «nemško cesarsko krono z Gospouove mize«, sicer je strog zastepnik legitimnih načel, i še danes ga 8rc& boli, daje pri volil, naj
se hanoveransko kraljestvo vtelesi Prusiji, in kralju, očetu kumberlandskega vojvode, zruši prestol, a vendar ne more dovoliti, iia bi BrunŠvig postal ognjice, na katerem se kuii nemir zoper 45 milijonov prebivalcev nemške države. — Kdor ima moč, ta ima pravico, vziok je dober, če tudi iz trte zvit. Svet sicer zelo spoštuje legitimnost nemškega cesarja, a tuli mu ni neznano, da Prusija hoče rasti; to poslednje načelo pa je vedno nadvladavalo vsako Še tako staro legimnost, in v tem Prusija nikoli ni biJa bolj tesnosrčna od druzih držav.
Kongo-konferenca je v seji 25. t. m. določila obsež-k dežel, spadajočh v področje konference, proti vshodu in zahodu ter priznala uže pridobljene suverenitetne p avice. Prečitalo seje tudi poročilo o svo-bodnjej trgovini.
Volitve v rumunski državni \bor so se izvršile tako, da sme sedanja rumuska vlada Ž njimi popolnoma zadovoljna biti, ker so bili nje privrženci v velikej večini izvoljeni; opozicija je bu lo propala.
Rumunski državni zbor se je 27. t. m. odprl. Prestolni govor naglaša, da so razmere do vseh, posebno sosednjih vlad najboljše i najsrčnejše. Zarad tega lahko dežela vso svoje moči obrne na mirno delo. Finance so v redu, vendar je treba obračati vso pozornost na zboljšanje poljedelstva in razvoj obilnije.
V francoskej poslanskej {ioruici je 26. t. m. Ferry dolgo govoril o pravici, katero ima Francoska, da jo kitajska vlada od-škoduje. Ako ta ostane trdovratna, zasede stalno francoska vojaka otok Formosa. »Francoska sprejme od angleške vlade ponuđeno posredovanje nj podlogi zasedenja Kelunga In Tamsui-a za gotovo določeno dobo. Kitajska vlada pa zahteva, naj se francoska odpove pokroviteljstvu Anama ter zahteva določitev uovih mej in naj se uvoz pridelkov iz Toginga prepove. Edini odgovor na to jahtevanje pa je privolitev 43. milijonov frankov za prvo pululetje 1885, da se vojna nadaljuje. Ta predlog je francoska zborn ica pozdravila s živim odobravanjem.
Francoska poslanska \bornica je 27. t. m. z veliko veČino sprejela tonkinski kredit.
Na Upanjshem nosijo zdaj študentje politični zvonec. Nedavno so napravili velik nered v Madridu, ziaj pa je vstal v Barceloni velik razpor mej liberalnimi in konservativnimi študenti. Mladim ljudem se ne more dopovedati, da stbi in državi bolj koristijo s knjigo v roki, nego s političnimi demonstracijami.
DOPISI.
Tržaška okolica, 26. novembra. (O naSem ribištvu). Letos se je uže končal lov na sarlel-*. Tržiškej okolici (t. j. oko ličanom), bil je še precej ugoden. Glavna in poglavitna »moč« ribištva tržaške okolice je pa v Barkovljah (posebno glede sar iel). A ker uže o ribištvu govorimo, sprožiti je trena misel, ki bi imela tudi za našo narodno trgovino v Trstu veliko veljavo. Omenjena misel je ta, naj bi se v Barkovljah napravila tovarna sardei na olje. Ta misel se je že mej nekaterimi domačini vkorenila, 1« »denarjev manjka«. V Trstu ni sicer veliko naših milijonarjev, a vendar bi se zb alo lahko po mojem menenju potrebnih 20 <io 25 tisoč goldinarjev, da se omenjena tovarna napravi. Ako ne bi pa tega bilo, pomagati si je na drug način. Naši tržaški prvaki bi se morali z odličnejšimi Barkovljani pogovoriti glede ustanovitve društva, katero bi imenovano tovarno napravilo. Izdale naj bi se delnice, n. pr. po 50 gld. Po onih delnicah bi gotovo segali tudi naši pošteni konservativni Italijani.
Omenjena tovarna bi bila pa tuli glede naše narodnosti važna reč. Tovarne sardei pošiljajo namreč svoje blago na vse strani sieta.In ako bi barkovljanska nova tovarna, v kojoj bi se slovenski uradovalo, svoje bla^o po svetu pošiljala, zvedel bi tudi svet, da so Slovenci v Trstu doma, ter da tudi »kaj« premorejo. Da je pa v Barkovljah najugodnejši kraj za tako tovarno, o tem ni uiti dvomiti. V Barkovljah je bila nek laj uže tovarna sardei v Avstriji dobro poznanega Varbanek a, koji sije napravil rnibjone z enakimi tovarnami. Radi c. kr. fin. zadev pa je omenjeni gospod svojo tova'Ti o premestil v Izolo (Istro). Dokler j« bila pa omenjena tovarna v B trkovi jah, izučilo seje mnogo Barkov-Ijanov y onej tovarni sardele delati (pri*
pravljit.) Vsi ti delijo zdaj pri tovaruab sardei v Izoli (Istri).
Da bi se pa v Barkovljah tovarna napravila, prišli bi vsi hitro domov, kar
tudi sami trdijo. In Se celo voditelje jedne imenovanih tovarn imajo Barkovljani. in to v tovarni sardei gospoda Varhaneka v Fazani (Istri). Vrhu tega je tudi v Barkovljah mnogo ribičev (kar je poglavitna reč) io ti se mnoie vedno bolj. A ti morajo po letu svoje ribe (sardele) v Še precej otdaljeno Izolo voziti, da jih razprodajajo. Ako bi se pa v Barkovljah tovarna napravila, ne bilo bi jim tega treba. In tako bi imela barkovljanska tovarna vse domače moči. To je: domače ribiče, domače izvrstne delalce (koji se morajo zdaj po tujih tovarnah klatiti), in tudi lahko domačega voditelja.
Iz tega se tedaj vidi, da je v Barkovljah najprimernejši kraj za tako tovarno. Naj naši veljaki to stvar dobro preudarijo. Posebno naj bi se gledalo na to, da bode stala tovarna na narodnej podlagi, ako se ustanovi. Da pa enaka tovarna mnogo doliička daje, o tem ni treba niti govoriti. O tem pričajo nam največ zavedni Francozi (Soclete penerale Frangaise do con-serves alimentaires) ki so iz daljnega Pariza prišli v nližnjo Izolo enako tovarno ustanovit. In kakor se sliši, misli omenjeno francozko društvo tudi v Barkovljah enako tovarno ustanoviti.
Tedaj na noge, zavedni naši veljaki da vas tujci v imenitnem delu ne prekose in iz naših domačih zakladov ne polnijo žepov tujim ljudem. Podjetni, podjetni moramo biti, Če hočemo kaj imeti in kaj veljati. Boljše je cvenk v prometu, nego v žepu, to uči uže sveto pismo, saj vam vsem je znano ono evangelije, ki pripoveduje o talentih, katere je gospodar izročil svojim hlapcem, in kako je pohvalil onega, kateremu je najmanj izročil, pa je največ pridobil.	_
Iz Brd, 26. novembra. (Izv. dopis). Zadnjo nedeljo 16. t. m. je bil v našem Gerovem prav prijeten, zabaven večer. Priredilo je bilo namreč domače bralno društvo svojo prvo narodno vesebco Z go ibo. Zbralo se je bilo obilo ljudstva iz bližnjih krajev v prijazno okrašenem prostoru, kder se je imela vršiti zabava. Točno ob 6 url popoludne je bil začetek. Ne bom na uolgo in drobno popisoval veselice in njene izvršitve, saj program veselice je bil naznanjen v VaSem cenjenem Časopisu, le bolj važno zdi se mi vredno omeniti, pri tem pa moram uže naprej reči, da se je veselica izvršila na polno zadovoljnost občinstva in čast bralnega društva.
Pri tej veselici so se navzoči lehko mnogo dobrega naučili. Tako n. pr. iz ogovora. Naj bo skrb vsacega rodoljuba, da podučuje pri vsakej priložnosti narodove nevedneže; posebno pa moramo podpirati in p iporočati ljudstvu našo zelo koristno diužbo sv. Mohora, sploh zaha-jajmo radi v bralnico, izobražujmo se s pomočjo čitanja in poštenega zabavanja ter Sirimo omiko mej ljudstvom, pri tem pa imejmo vedno le narodovo korist pred očmi.
Gospojica deklamovalka ie bila prava dika odra. za svoj trud je žela občno pohvalo in preblag, gosp. baron F. posestnik v Cerovcu podaril jej je krasen šopek cvetic.
Igra »Brati ne zna« bila je prav primerna Času in zelo podučljiva komaj vzra-slemu mlademu društvu. Igralci so bili kakor nalašč umerjeni za svoj predmet, kateremu je bil vsak kos.
Petje je bilo dobro, za kar gre hvala gg. pevcem in pevovodjl. Pesem, vesela družba, dopadala je močno občinstvu in morala se je na splošno željo ponavljati. Kar se tiče petja, moram priporočati, da se gospoda pevci pridno v tem urijo in radi k pevsKlm vajam zahajajo.
Iz Šaljivega prizora »Pijanec« uči naj se marsikateri zapravljivec in strasten vinopivec, kako grda strast je pijanstvo ter kako hude in žilostne nastopke ima za družino in mladino in koliko bede pouzrnči mej ljudstvom prav ta napaka.
Pri veseiici mej tombolo iu po vese-1 ci nas je zabavala vrla, narodna vi pol-žanska godba, katera je vredna vs^ polivale. Gotovo pa gre pri tej prvej veselici veliko priznanje izvrstnemu narodnjaku, ki se ne straši ne hoja ne truda, kedar gre za narodovo dobro In korist. Tega gospoda moramo nad vse pohvaliti m ta je — gospod učitelj Bele, kateri se je prav za to veselico mnogo požrtoval in bil vsej osnovi duša.
Tako srno torej učakali prav krasen večer v družni narodnega društva v Cerovcu. Za trdno se nadejam, da bode društvo čem dalje, tem čvrsteje napredovalo.
P:i tej priliki pa priporočam B icern kot mejačem. da si ustanove v vsakej vasi bralno društvo, a vsa društva naj pripadajo društvu »Slovenski jez«. Tako si ustanove Brici narodni dom, katerega se bode kal narodovi sovražnik in tako bode naša narodnost tukaj ob meji zgotovljena.
• Slovanskemu jezu«, branitelju narodovih najsvetejših pravic pa piiporoČam,
U I N O S T
naj priredi v prihodnjem letu veliko na- f|nmaj5p ^ -po 7T) p -rrpofi rodno besedo v Brdih, pri katerej naj so- JJUliiaue 111 1 d^lie VeSll*
___»ri
delujejo vsa narodna bri9ka društva. Pr. -vtm veliko besedo v Brdib, da bodo slišali naši bratje onkraj meje našo navdušenost za naš mili materin jezik, ter jih tako navdušimo, da se tudi oni predramijo k duševnemu Živenju, na drugej strani pa naj zvedo naši nasprotniki, da tukaj ni tal za nje.
Na delo, oživite se narodna društva po briskih vaseh; bodimo složni — pri -hodnjost je naša)
Z Notranjskega 26. novembra. Sneg je pobelil uže hrib in plan in zmrzlin škriplje pod nogami. Po enomesečnej suši so s<> u8ušili studenci in potoki tako, da po potokih le malo vode curlja, dočim so izvirki po vaseh popolnoma suhi. Ubogi kmetič, ako hode si še poslednji rep mr-Šavega živinčeta pri živenji ohraniti, mora gnati svoje živenčđ nič bližeje in nič dalje nego na vodo Reko napajat. Ali, žalost mora se ga hote ali nehote polastiti, ko vidi, kako hočejo mu sebični Tržačinje — ne, bolje rečeno tujci — edini božji dar, od kojega še davka ne plačuje, z silo od Žejnih ust odtrgati. — Kaj, z silo? — zareriči v jezi — pa ne svetej — kakov za Tiiičane pregoreči mlinar — ali si Tržačauje morebiti ne iščejo postavnim potom vodel In kateri so tisti, kateri hočejo ali morejo nam braniti vodo prodati? Strani pošasti — rekel je Hamlet, in zdi se nam, da enak, strasten klic slišimo i mi danes iz ust nekaterih mlinarjev.
Strani pošast ubogega ljudstva, katero si iŠČe pravice; tisočake nam, voda je naša, kaj nam mari za pošast-ljudstvo 1 Temu podobni vskriki se slišijo dan za dnevom iz ust mlinarskih Hamletov. Vendar pa kljubu vsem tem nenaravnim pritiskom, sme z hvaležnostjo napolnjeno biti srce vsakemu izmej nas. Še nismo popolnoma zapuščeni, še nas ni boija previdnost pustila omamljenih, ampak nam v hudem boju poslala može, razumne, pogumne in živo unete za pravico. Ta mož, kateri je v tej zadevi uže poznat in kateremu nočem jaz radi tega slavospeva peti, saj se z svojim neumornim delovanjem v prid ubogega ljudstva sam si ari, izpodbudil je konečno gospoda c. k. okrajnega glavarja, daje šel v njegovej in družbi več odličnih možakov prepričat se po mlinih o silnem pomanjkanji vode, radi česa sedaj prav malo mleti morejo.
Opravičeno upanje pa imamo, da se naposled merodajnim oblastim vendar oči odprć, ter da one po prepričanji čiste in neovržne istine o velikem pomanjkanji vode, Tržačane konečno zavrtič od njihovih krivičnih zahtev.
Pri županskem shodu dne 18, maja t. 1. v Trnovem se je predlagalo, naj bi se izvolil eksekutivni komite petih udov, kateri bi potem vso stvar v roke vzel, ter jo sploh nekako vodil. To je bila pametna in izvrstna misel, ali žal, da se je nad glavami nekih županov, kateri mislijo, da oni uŽe vso sami v sebi obsegajo, razbila. Kolike važnosti da bi bil nasvetovani ko milć, vidi se prejasno sedaj, ko se vrši obravnava za obravnavo — a to vse nekako nenadoma, tako, da se županje na ta obravnave niti prav pripraviti ne morejo. In pri teh obravnavah — kar je i »-libog istina — stavijo se županom takova prašanja, na katera precej odgovoriti je marsikateremu nemogoče, ali da vsaj namesto pravega odgovora da takovega, da stvari samej več škoduje nego koristi. Ako bi pa pri takovih prilikah eksekutivni komite vmes sodeloval, odvrnola bi se marsikatera težkoča.
Dobro je vendar to, da si čestiti gospod T. neumorno prizadeva za našo pravično stvar, ter paznim okom sledi vsem do godkom, bodii, svetuje in izpodbnja, kder vidi da je potreba. Prav zdaj ko te vrstice pišem, slišim, da so Pivčani pod vodstvom gospoda D. iz Zagorja skleuoli na laBtne stroške pozvati cesarskega zemljemerca iz Ljubljane, da sedaj, ko je nastala uže precej velika suša, vodo pregleda.
Nekateri domoljubi so uže zagotovili donesue za dotične stroške, in sploh so Pivčani slava jim — za stvar jako uneti. - Ker je pa stvar prevelike važnosti in tolikega poinena, da se t:a prvi hip niti oceniti ne di, poživljamo tedaj vse domoljube, vzlasti pa slavna županstva, da v ta uamen podarijo, ali iz občinskih blagajnic po mogočnosti kakov znesek vo ti raj o.
Stvar zadeva nas vse, ne le Pivčane, toraj moramo uže iz stališči pravice d<>-nesti Nvoj del. Gotovo je, da se na žrtvenik domoljubja ni Še z lepo položil dar, kateri bi več zalegel, nego bode ta, in upajmo, da če tudi mali dar, bode donafial stotere obresti. Pozni rodovi bodo blagoslavljali nas za naš trud, kajti otme u o jim, kar je vsakemu Človeku najdražje — živenje. Na delo toraj, domoljubi in slavna Županstva!
C esarjev dar. Cesar je podaril občini Linardič na otoku Krku 250 gld. za popravo cerkve.
Odlikovanje. Cesar je podelil prejšnjemu poštarju v Idriji, go^p. Iva«u Leskove u zlati križen za zasluge v priznanje njegovega mnogoletnega zvestega in izvrstnega službovanja.
Seja mestnega zbora j* bila Četrtek zvečer. Pred vsem je bil razgovor zarad tega, ker je delegacija potrdila podjetje čiščenje mesta nekemu Batstiju, namesto podjetnikoma Štela in Angiolin, ki sta bila prva najnižja oferenta. Vsa stvar se je izročila juridičnemu odseku, v pregled in poročanje. Sklenilo se je na predlog delegacije in g. Živca, aa >-e v Baneh zida vodnjak, za katerega izdelanje naj se razpiše dražba s klicno ceno 25U0 gld. Torej Banci dobe svoj lep vodnjak. Dovolil j«; zbor potem nekaj č*z 1000 gol 1. za popravljanje bajeijev in vodnjakov v okolic1. Z ideva zžtiau odprave paSnine v okolice še zdaj ni prišla na dnevni red najbrže pride v soboto ali pondelek.
Odbor društva *E<llnost» vabi se enkrat vse tit>ie, ki bi se radi potižačiii, da se oglasijo najdalje do 15. decembra t. I, pri uredništvu lista «Edinosti», Via Tor-lente 12. Za meščanstvo morejo prositi posestniki, ali pa lokodelski gospodarji, trgovci itd., kateri plačujejo hišni ali pa obrtniiski davek.
Švedski kraljevič naslednik je dospel z južno železnico včeraj v Trst, pa je odpotoval menda denes v Aleksandrijo.
Razpisana Je služba profesorja za zgouovmo in zemljepisje na tržaškej mestnej gimnaziji. Prošnje naj se vlo£e do konca t. 1, pn tržaškem magistratu.
% zadevi vode Bistrice In Heke to bili nekaa te dni tukaj nekateri posestniki mlinov, kakor se sliši, obravnavala se je vodna zadeva z mestnimi pooblaščenci.
Tržajške novosil:
Kdze z vsakim dnevom terjajo več žrtev, sliši se, da jih zboli vsaki dan čez 60, a javijo jih navadno komaj polovico. Ker je vsied te buae bolezni mej nižim ljudstvom huda beda začeli so po mestu nabirati milodare za uboge družine po kožcah bolnih. To je prav, le več reda da bi bilo v uradu zdravstvenega odbora, kder vlada strašanska zmešnjava,
2 udi krav v Trstu so se lotile koze; eno tako kravo vso polno koz nafli so te dni v hlevu bratov Paulet; ali sliši se, da je še mnogo diugih krav enako bolnih.
Poskušal se je umoriti na kozeh bolani 27 l.tni mizar Franc S. Mej tem, koje šel njegov brat v bolnico po strežaje, <ia reveža odnesejo v bolnico, je on doma, najbrže v uillnju, skušal umoriti se z rezilom nekega ubeljča. Našli so ga v krvi še živega ua tleh ležečega ter ga v tako strašnem staru odnesi, v bolnico.
Uže zopet poskus samomora. Zadnjič smo poročali o uekej šv. ij , katera je pila žvepljeno kiselino. Nesretnica je v bolnici umrla. Včeraj so prinesli zopet ueko deklo N. T. v bolnico, katera je tndi zarad ne-srečne bolezni pila strup. O ti nesrečna ljubezen, nekdaj dolga bolezen, a zdaj prav kratka.
Napil se je fakin, Kaiol P. in se v svojoj pijanosti vlegtl na tla spat v ulici Aneta; komaj zaspi, ko prldrda voz in mu gre čez one nogi, k.iteri mu stere. Nesrečnega pijanca so u&uiiljeni ljudje precej nesli v bolnico.
Policijsko. Policija je zapila nevarnega posiopaća, 22 letnega Angela K. — Neznani tatovi so na nekej ladiji vkradli 22 sežnjev uolgo verigo. — Nu bregu Samtu je n«k dolgoprst vkradtl uekej šivilji mošnjico iz žepa, v katerej je bilo p;ir forintov. — Nekemu souu'ju so predvčerajšnjem neznani tatovi po duevu vkradli ročni voziček in 15 praži,ib sodov za pe trolje. — Pobo ja je zaprla tudi par vla-čug zarad grdega vedenja ua ulici.
Izpred sodnlje. 34 letni izvoJČek, Alojzi) Perčič iz Trbiža na Koroškem je bil te iini obsojen na 18 mescev ječe zaraa dokazane mu laiviue.
na krškem se je osnovala okrajua posojilnica, katera je trdni iazpo-luia vaoilo k prvemu obči.emu zboiu v Krškem s trm le dnevnim p dom: t. Določevanj*- zadrnž ih plavil. 2. Vpisovanje v zadrugo s po .pn-ovanjem pravil. Volitev načeli ištva in uuuzoinrkov zadiugi. 4. Predlogi. Ta zbor boue v nedeljo 7. decembra ot< 10. uri uopoludne v Krškim Šolskem poslopji. Kdor se osebno zborovanja ne inoie Udeležiti, mote pristop k zanrugi pismeno naznaniti. Zadružna pravila s-e bodo udom (in na izraženo zeljo tudi neudoin) poslala na <iouj, keuar bodo registrovan.i pri kupčijski soduiji.
Goriške novosti. V Ločniku blteo Goric-i bilje veliki požat; pogorelo je neko gospodarsko poslopje grofa Attenuia in mnoga v njemu n ali aj Joda se krma. Sko ie je ža rtSd 3t)UO"gi r. Po*ar -so tomaj in komaj vstavili, da se m širil. Tujci, j posebno Nemci, so letos v Gorici in oko
lici nakupili za nad 1 i pol milijona hiS in zemlja za zidanje, torej se nemška kolonija ob Sočinej meji hitro in zdatno množi. — Pruski inženir Reisevvitz, kateri je si I al tudi goriško in pulj-sko plinarno je te dni izročil goriškemu mestnemu starešinstvu načrt po katerem bi se iz formentinove palače napravil Hdtel-Parisien za tujce, ki pridejo čez zimo v Gorico, kateri Holel bi imel 10O sob, poleg javnega vrta pa bi se napravilo posebno poslopje za razveseljevale in še več drugih reč-. Načrt je velikanski, ni mogoče, da ga Nemci izvedejo, ker domačini niso za taka podjetja,
Nov list «Dolenjske Novice*, začne izhajati v Novem mestu dvakrat na mesec (1. in 15.) in bode stal samo jeden gold. na leto. Pisan bode v takošnem domaČem in prepiostem jeziku, da ga bode slehern kmet, rokodelec in delavec umel, če 1 e čitati zna. Namenjen bode pa v prvi vrsti tudi le takim ljudem, kateri nobenega druzega časopisa ne čitajo. — List bode sicer brez politične barve, a stal seveda na ve rs ko-m oralni in narodni podlagi. Njegova naloga pač bode, novice prinašati in naše kmetsko iu rokodelsko ljudstvo v vsakem obziru podučevati. Vsi cenjeni rodoljubi naj ^Dolenjske Novice« poapirajo.
List bode tiskan z velikimi črkami, ker kmetje drobnega tiska čit.-ti ne morejo; prinašal bode: Novice iz Novega mesta in z Dolenjskega, novice po Slo-vetibkem iu iz avstrijskega cesarstva, novice po širokem svetu, razne čudovite do-godbe, smešnice in uganke, dobre nauke kmetom, rokodelcem in gospodinjam, dela kmečka v posameznih mesecih, o letini, o vremenu, tržne cene, sejmi, uradua naznanila, družne, prodaje itd.
Prva številka izide nekaj dni pred novim letom. Razpošlje se ua vse strani na Dolenjskem, največ čč. gg. duhovnikom, učiteljem, županom, pa tudi drugim domoljubom. Naročnino (jedan goldinar za vse leto) sprejema J. Krajec v Novem mestu. Lastniki in založniki »Dolenjskih Novic» so gg.: Ivan Krajec, tiskar m knji-gar v Novern mestu. Josip Rome, kaplan v Smihelu pri Novem mestu. Matej Jereb, župnik v Stopičab pri Novem uiestu. Iv. Lapujne, šolski ravnatelj in nadzornik v Krškem.	_
Volkovi V mestu. V madjarski časnik »Hirlap« se poroča ta le skoraj neverjetna dogodna: Mesto Homona v zempliuskej županiji je bilo zadnjo nedeljo pozorišče strašnega boja. Ko so bili ljudje v cerkvi, prihrulo je v mesto 3toindviij*et volkov ter so pridrvili tudi na prostor pred cerkvijo. Prestrašeni ljudje v cerkvi so zaprli ceikvma vrata, v mestu bivajoči ulani pa so se spustili na konjih na volčji lov, da ubranijo ljudi, ali razstradani volkovi so se vrgli na vojake ter so raztrgali dva vojaka in sedem konj, Še le po dolgem boji so se volkovi umaknoli iz mesta. — Da je vse to čisto resnično, na to ne bi mi piisegli, ali daleč od resnice pa tudi ne utegne biti.
Ne, tako neumen nisem! Iz mesta Bordt aux s- poroča: Pred nekoliko dnevi je imela biti tukaj poroua trgovca Guyere z^ospodičinoAitot. Ko so Šli po ozkih stopnicah k Županu k poroki, pripetilo se je, da je ženin ntve ti stopil na rep krila, ki se je po tleh ulekel. Nevesta se jezno obrne in ivče: »O kako ueumen si!« Ko pa je potem župan vprašal ženina, ali hoče gospodičino Artot vzeti za ženo, odgo\orilje ta: »N'*, tako neumen nisem I« Svatje so potem razšli vsi razkačeni, nevesta pa je omedlela in morali so jo domu nesti. Prepoved poštnih listnic na Turškem.
Na Tuiškem so se poštne listnice prepo vedale, in prepoved ima poseben vzrok, o katerem se iz Carigrada to le piŽe: Veliki evnuh Bohram aga je necega dne dobil poštno listnico, v katerej se mu očita turovc&t v njegovej službi i nenasitljiva lakomnost. Veliki evnuh je šel z listnico k sultanu, povedal mu, kaj se je zgodilo ter ga opomnil, da on sum ni več varen tacili napadov, dokler bodo poštne listnice dovoljene. Vsled tega je sultan po vsej Turčiji, prepovedal prodajo poštnih listnic. Turški finančni minisier pa, ki ui nič vedel za to prepoved, ki mu je dohodke silno skrčila, ves je obupan.
GosgoM m trpvtt stvari.
Gospodarstvo društva av.-og. Lloyd.
(Konec.)
Žalostno je, da imajo zdaj vso Avstrijsko trgovino tuji agentje in komisijo-narji v rokah in da ti tujci na avstrijskem blagu služijo milijone. Trst, to glavno trgovsko mesto je od nekdaj mislil In na leliak zasl .želi, a skoraj nobena veča tržaška, ako tudi milijonarska firma, ni še nikoli mislila na to, da bi tri^k^j trgovini dala svetovni razvitek, ka< p* ni lahko mogoče, ako tiž>ški in avgtiijski veletržci nemajo po vsein svetu postavljenih podružnic (filtjalk). da so tako v direktnej zvezi z vsem svetom.
Po filijalkah in agenturah v tujih državah se tudi najbol|ši temelj postavi kolonizaciji, katera je iz gospodarskega stališča potrebna vsakej ekonomično dobro urejenej državi. Po takej kolonizaciji p,i je Angleška postavila temelj svojpj bog.i-tiji, prav t.iko so v tem obziru Francoska in druge države pesnemale Angleško iu gotovo ne v svojo škodo. Da je kolonizacija veli«, činitelj narodnega gospodarstva, to nam kažejo najnovejši spi*i mj-večih celebritet na gospodarskem polju, saj se z .taj sam Bistnark z vso močjo prizadeva, da bi za Nemško ustanovil v Afriki in Aziji veče nemške trg. kolonije. Ako hoče država gospodarsko napredovati ni dosti skrbeti le za produkcijo, temufi treba je tudi skrbeti za primemo ugodno oddajo domaČih izdelkov in uprav v ta namen je treba, da domače delo išče inostranih trgoviŠČ.
RJs je sicer, da posebno Slovani se ša premalo peč ijo i-e svetovno trgovino, gotovo jim manjka za to potrebnih kapitalov, ker žalibože večina denarnega prometa je v rokah Slovanom neprlj <znih krogov; ali z veliko eneižijo in s potrebnimi pametnimi zvezami bi se dala tudi pozicija Slovanom v tem obziru zboljŠati," da ae le /.učne in da se izkoristi lo, kar užo imajo Slovani in da voditelji Slovanov podpirajo se svojim vplivom veča realna podjetja.
Ali ta podjetja zopet ne smejo biti taka, kakoršen je ua priliko Wiener-Export-Verein, kateri svoje pompozno ime le zlorabi in avstrijskemu imenu n. inostrun-slcem tlela nečast zarad neso. inega postopanja In neznatnosti.
^ Dohti je torej dela v Avstriji, ako se hoče država postaviti na pravo in solidnd gospodarsko po ilago ; toda Slovani imajo posebno v Jutrovem iu na Balkanu prvi mej vsemi drugimi narodi poklic, da tam razširijo upliv avstrijskega pomorstva, av-stiijske obrtn je in trgovine. — Slovan mora na de.o z vso eneižijo in z njegovim znanim poštenjem. — Da pa Avstrija more dospeti do take veljave v trgovskem In pomoiskem obziru, mora pred vsem spolu iti te le pogoje;
1.	Uničiti mora Lloydov monopol, ki zadržuje prosto konkurenco in vsako veče stvarjenje v tej stroki.
2.	Ustanoviti se morajo diuga, bodi tud' le eno solidno plovno parobrodsko društvo v Trstu, to društvo naj bi imelo tak plovni materijal, da se more glede sigurnosti in ceno»ti mt;riti plovnim materijalom Angležev iu Francozov, kar pa Lloyd ne more, ker njt-ga parniki niso na vrhuncu terjatev sedanjega časa, kar je potrdil tudi načelnik naše vojne mornarice baron Sterneck v letošnjem zasedanju delegacij, ker je namreč javno izrekel, da Lloydovi parniki ne bi mogli biti vojnej mornarici prav v nobeno pomoč za slučaj, ko bi oua potrebovala takozvanih križarskih ladij, katere druge vlasti dostikrat jemljejo izmej plovnega materijala trgovske mornarice.
3.	Subvencije plovnim društvom naj bi država daj tla le na po Uagi prometa; le tisto društvo, ki izvozi više blaga, nego to more po srednjej poprečuej kalkulaciji, naj dobi letno premijo, ki nuj bode izračunana po razmerah večega izvoza.
4.	Plovne črte naj so zdatno pomtiožć.
5.	Ustanovi naj se veliko uvaževaino in izvaževalno društvo, katero bi imelo svoje središče v Pragi, a poddružni<:o v Trstu, Dalmaciji, Istri, na Palkaim in sploh v Levanti.To društvo naj izvažale dobro, solidno blago pod lastno domaČo slovansko firmo, ono naj ima svoje poštene in spretne domača agente, s takim društvom ne bi le Slovanstvo pridobilo, temuč pridobila bi tudi naša država v gospodarskem obziru. S temi predlogi je g. K. končtl svoje Hkratno predavanje v češkem klubu v Pragi.
Po predavanju se je imela debata, katere so se udeležili prvi č<-ski veljaki, maj njimi sam dr. Rieger, prof. Hevera in še več drugih avktoritet I. vrste. Vti so odobravali misli govornika in posebno pri-poznali, da monopol avstrijskega Lioyda je avstrijskej trgovini in ohrtniji iako škodljiv. Enoglasno je potem klub skleuol, da se imenuje posebna komisija, katera bede vsa g. Kopeckyjeva predloga še na-tanjčneje pretresala in klubu storila svoje predloge v tej zadevi, da potem češki klub sklene, kaj je storiti v tej važnej go-spodarskej zadevi.
Čas bi res bil, da bi se kaj storilo v povzdigo avstrijske čezmorske trgovine, in ako je res, kar smo zvedeli, da se namreč uže snuje neko novo plovno društvo, v katerem bode zastopan v prvej vrsti slovanski živelj, in ako je to društvo tudi res gotovo podpore večiu« državnega zbora; kakor se nam poroča, potem smemo pričakovati v obče boljših časov, posebno pa za Trst.
Sicer pa je od začetka pa do izpe-Ijatve velikanskih teh projektov še mnogo tudi velikanskih ovir premagati, in Bog znade, ali se tudi posreči, premagati vse te ovi:e.
Trio« porodilo.
Kata. V zadnjem čašu je bih jako živahna špekulacija v tem blagu; katerega cene so vsled tega zd.itno poskočile, in ker so do.Ma iz inostranskega, posebno pa iz Amerike poročila oj »ko živahni kupčiji po ▼edno viših cenah, je tudi na tu!c. trgu nastala tendenca za Še mnogo više cene, ▼sled česar si imetniki jako reserširini Prodalo se je te dni 1500 vreč kave Rio po f. 51 do f. 62-; 6000 vreč kave San-tos f. 51 do f. 62—, 1500 vreč Java Ma-lang po f 61 do f. 64—, par sto .-odov Cey-lon pliut. od f. 90 do f. 132.—, Poper Pn-nang^starie f.79 do f. 82, Singapore f. '<8
Sladkor. Zopet prevladuje velika mla-hovo<t i.i cene so postale slabše. Prodalo se 4000 vreč sladkorja po f. 17'/4dof. 21M4.
Sadje. Mala kupčja po zniž inih cenah. Zdaj bi bil morda ugodni č.is za previ den.je za praznike. — Pomerančf limoni f. 2 [, do f. 5.—, rožiči pulješki fl iif. 7Mf do f. 8.—, mandlji pulješki f. 74 do f. 78 —, datlii f 27 do f. 32.—, fige v vencih f. 12 do f. 15.—. cvebe navadne f. 11 do f. 16—, Eleme f. 15 do f. 32—, Sultan ina f. 18-35.
Olje. Situvacija jako ugodna, blago, kolikor ga sem dohaja, najde precej kupca po vedno viših cenah. Je.nlno olje navadno stane f. 43 do f. 48, fino grško f. 52 do
f" 92	flno f' 78 do f"	najfinej*«
Petrolje je te dni zdatno poskočilo in je tendenca za 5e više cene. — Denes stan* petrolje uže f. 10 do f. IO1/,.
DomaH pridelki. Fiful Se precej iskan plačuje se rudeči pi f. 10 do f. 10 i pol, jeleni dolgi do f. 11, bohinec po f. U do t 12 i pol, koks f. 12 i pol do f. 13. Maslo nekoliko zanemarjeno; dobro naravno maslo se proda lehko po f. 86 do for. 94.
Bpeh domaČi f. 52 do f. 54.
Mast — angleška Bmcroft f. 52 do f. 53, ngerska certifikatom t'. 58 rio f. GO.
Žito — neznatna, jriko mlahiva kun-člja; p-odalo se j n koliko va.onov odeške pSenice p» f. 8.40, koruza levantinska pa se prodaja po for. 6 i Č trt do f. 6 i pol, podunavska najboljša po f. 7.
Les še precej dobroobrajtan; nada je, da s* kmalo odpre še veča kupčija.
Seno £ • precej iskano; plačujejo ga po f. 1.40 do f. 1.85.
Upravništvo cerkve sv. Jarneja v Barkovljah nrodaj 1 lep, okusen, skoraj da nov Božji grob P° prav nlzkcj cen'.
Međjunarođna linija
<
H
tj
S* H
N
Iz Trsta t Novi-Jorfc naravnost
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vspremajo blago in ponotiiik* po najnižjih cenah in z najboljšo pjstrežbo.	9—9
V NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA.
Parnik «Surrey», 3^0>) ton, v 12. dan dec. Popotniki naj se obrnejo na
J. T ©rkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 |14. Vmesni krov 60 |ld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano «1* Ant. Poglajen,
generalnega agenta.
£525ZSZ52525Z5ZSZ52S2ISZn5Z525Z525ZSZj
Agcncija za posredovanje
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINNA
priakrbuj« službe svake vrsti u Avstriji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijimi pogodbami.
Plaiža Ponterosso br. 2. I. kat.
•Z5Z5Z5Z525Z5Z5Z525K52525H52525Z5E525*
s
Borano porodilo.
Tendenca borse je jako trdna, spekulacija bolj animirana.
I»unaj%ka Burma
dne 28. novembra
Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 50 kr. T!notni drž. dolg v srebru 83 » 75 »
Zlata renta......1C4 » — •
5cl0 avst. renta .... 9tf » 90 • Delnice narodne banke. . 871 ■ — •> Kreditne deinice .... 801 • 50 • London 10 lir sterlin . . 123 » 15 »
Napoleon....... 9 • 76 »
C. kr. cekini...... 5 . 78 »
100 državnih mark ... 60 > 20 ■
J&
dodatek koledarju in kažipotu po Trstu 7.a leto 188'i. in se mor« đoniti v tiskarni Doleno v Trstu. C*na dodatku je 30 soldo'-, s poštnino vred 35soldov. Ako pa kedo želi k upiti tudi kažipot; katerih ima tiskarna še oko'o 100, dobi oba dela za 55 soldov s poštnino vred. — Tisti, kateri so si naročili oba dela koledarja in kažipota, dobodo drugi del te dni po pošt'. Ako bi kak naročnik ne prejel knjige, naj jo reklamira. Mno^o naročnikov pa ni poslalo poštnine, torej po profifn.i, da to pri priliki store, poštnina znaša 5 soldov.
Dodatek koledarju in kažipotu z a leto 1884. obsega: 1. Obrtnijsko postavo; 2. O pridelovanju Šparglja, narod za kmetovalce se slikani; 3. Životopis pesnika Franceti Cegnarja; 4. ■Raspotje«, novelica iz Tr zaškega fivenja, spisala gospica Marija Antonija; 5. SmeŠnice; 6. Iskrice. Vspga skupaj G6 strani v velikej osmerki. Dodana je zanimlvej knjižici 1 udi dobro zadeta slika Franc-' ta Cegnarja. —
Javne dražbe.
Komen 18. decembra 1.1. in 19. januarja 1885 1. posestvo Frmca Guliča iz Koprive cenjeno na 520 A. — Podgrad 19. decembra t. 1. in 19. januarja 1885. 1. posestvo Janez MihaličeVo iz Gradišča cenjeno na 1100 fr. 19. d*ct-mbra t.l, in 31. januarja 1885. 1. nepremakljive reči Janeza St,urm-a iz Gradišču cenjene na 750 for. 23. decembra t. 1. In 23. januarja 1885. 1. posestvo Marije Siugove iz Škadamina cenjeno na 1160 fr.; 23 decembra t. 1. in 22. januarja posestvo Frančiške JuriŠ^vič-Cebac iz Golac-a cenjeno na 24.130 fr. — Trst 20. decembra t.l. in 20, januarja 1885. I posestvo Petra Tam iz Roco ja cenjeno na 2444 for. 25. nč.; 24. decembra t. 1. iu 26 januarja 1885 i posestvo Andreja Furlana tu zakonskih iz Petrinije pri sv. Mariji Magdaleni sp«dnji, cenjeno na l? 670 fr. £0 nov. — Kanal 21. januarja, 28 februarja in 28. marca 1885. I posestvo Marijane Jakopič iz Avča cenjeno na 600 fr.; 20. decembra 1.1. nepremakljive reči Terezije Humar iz Hu-marjev v BajnŠici sv. Lorene cenjeno na 575 f.
Čistilna in kipeča voda
napravljena po lekarju
Josipu Udoviciclj-u
v Trstu.
Dolga nad 351etna skušnja glede dobrote te umetno na-
{»ravljene vode, m« je spodbu-ala, da sem jo dal preiskovati po magistratni gospodi, katera je dala dovoljenje za nje prodajo z dekretom 17. maja 1874. Št. 15584 in da jo zdnj razš rim kolikor mogoče, da postane navadni družinski lek. 12—8
MineraliSne, jako koristne snovi, katerih pomoč je brezdvombena, dajejo tej vodi moč, da pomaga v vsih onih bob znih, v katerih je treba odstranjevati iz trupla škodljive snovi, ki ravnajo redno delovanje raznih organov. Zato ta voda koristi proti nabasanju v žtHodcu, proti boleznim v čevesju in posebno proti bolezni jeter In proti hemoroidom.
Resničnost rečenega so potrdili prvi zdravniki toga mesta, ki predpisujejo to čistilno in klpečo vodo za razne bolezni in z nepričakovanim vspehom.
Glavna zaloga v odlikovanej lekarni Udovloioli ulica Farneto. Gena steklenice SSS soldov«
Tovarna v Požunu
C. k. priv. tovarna
L Mesto K
DUNAJ.
_____==__ V T rit u Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblok za gospode in spalnih Hukonj, obleke za dečke in majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantueji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi vulike elegance, solidnega dela iti posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprnv za to Izdelana iz najmodernejše robe, kukor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Čudno nizkej 17—24 stalnej tovarlški oenl
Filiala pi*i
Al. Eisensta
v TRSTU Corso št. 709 2.
Tovarna v Prosnioati
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Će se le rabijo nekoliko dni. olajšajo in prežen.-io prav kmalu najtrdovratnile lelndtne bolesti. Prav izvrstno vstreziijo zoper hemorojd.;, proti boleznnim nn jetrih iu na trnnirt, proti črevesnim boleznim in proti p listam, pri ženskih mlečnih nadl^ž-nostlh, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(39)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnicl Crislnfoletti v Gorict, v Trstu v lekarni E. Zmetti i G. B. Roris, G. B. Farabosrhi in M. Ravnsini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi s_e zavolj 2«lje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
AOIMIVtM
cd
o N O
a.
od
1884.
razstava v Kalkuti (diploma a kolaJnoN
VLAHOV
lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinjenih držav Ameriških.
Dosežni uspeh: vsakorSna nerazpo-ložnost, neprebavljl« vost. kolika, gljiate, krvavio«, (hemoroide), povračljlv« mrzli08 , vodenica praniea. 1'noat. tla« bost, člićenje krvi. Cisti polagoma in okrepi uje zdravje. - Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek.
Pozor proti ponarejanji l Da bi dobivanje leka olajšal zalaga i njim izdelovatelj vse kavane, mirodijnlca, slacllčarije in likerijc v glavnih mestih po celem svetu	21--48
Tvornica s Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Lazzaro št i
P -o
o N
bolezni v želodcu in
Piccoli-jeva
želodečna esenca
lekarne Piocoll-ja »pri
angelu« naDunajskej cesti v L] ubijani ozdravlja k;tkor je razvidno iz zahvalnih pisem In zdravniških spričeval trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanjp, hemerojide, zlatenico, migreme, itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrobih.
Steklenica 10 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust.
Blagoiodni gospod Piccoli v Ljubljani.
Vaša Želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomaga pri moji bolezni v Želodcu. Vsakikrat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje.	_
Josip Sovdat, župnik. Kamrje, pošta Crniče.
Tukiij velja izrek: »Čast zaslužku« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Želodečnlh boleznih. A. Znpetina, župnik, Kršan na Primorskem.
Podpisani potrjuje, da Ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarja Piccoli-ja hitro in prečndne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi xa Jedno steklenico Želodečne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. A. Wlassish, župnik-kan. Plomlni, Primorsko.
Antlrrhtnmon najboljše zdravilo proti pre-hlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Paitlljo aantoninake; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr. 100 koščekov 60 kr. 1000 koščekov 5 gld.
Sallollno paitlie proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (dlfteritls), plučnim,
Ersnim in vrutnim bolečinam, zoper kašelj in ripavost. škatljica 20 kr.
Zeliščni prani alrop. Ta iz zdravilnih zeliSS izdelani si rop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, za-sliženju, kašlju, hripavostl, dušljivemu kaŠliu itd. Odruičeni naj vzamejo 3 do 4 Žlice vsaki dan, otroci ša toliko žllčic. Steklenica 36 kr.
Tu navođena, Kakor vaa druga zdravila 00 lmlraj frlinn dobe v lekarni
C3-. T^icooli-j a
«pri angelu»
LJUBLJANA, Dunalaka cesta.
NaroSlIa Izvriujejo ae % prvo poŠto proti povzetja zneska.
Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschl. Prendini. Ravaslni in Za-netti ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske.	4—30
F* r* o s t. o d a o a.
po 35. for. z inrumorjom.
NAJBOLJŠE
OHIŠTVO
v ogromnoj zalogi po najnižjej 00nI se dobi pri	^
IGNACIJU KRON-U v TRSTU
13—8	ulica al Teatro Št. l (Tergesteo).	I
um- Ilustrovanl cenik se na Željo pošlje brezplačno in frankiran.	^
po 35 for, z mramorjetn ^
Delniško društvo tovarne za izdelanje
Dinamita arlberškega
na DUNAJI.
Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levanto pri
A. REYA &C.v Trstu.
Zaloga streljiva, prižigalne niti, orodje za kamnolom in rndnike. 12—12
Senzacija in novost!
V G dneh si lehko vsakdo napravi modre lase, naj si bodo prej lnsje črni, mjavi ali rudeči itd. po novoiznajdenem pripravilu *Blondeur»; isto nij samo za barvati lase ampak lasje ostanejo pot-m vedno enaki, vspuli je gotov in kot neškodljivo pripoznai o. ~ Steklenica velja 1 f 50 kr a. v.
"V" 15 minutah
se lehko lasje ali brada pobarva lepo rujavo ali črno prav naravno in stanovitno z n.ojim ponarejenim barvnim mazilom za lase «Hair-Dye». Najgoto-v^jši sredstvo, vspeh tukoj bri'Z vseh težav. — Ha»r-Dye stane 2 fr. 20 k a. v.
Nič več sivih las »ie bode imel oni, ki rabi mnogoizkušeni po zahvalnih pismih odlikovani fHaar-Regeno-rator«, Isti nij površno mazilo las, ampak osiveli lasje dobi v 3—4 tednih z >pot svojo prejšno l)arvo, odstrani vse luske in nesnagena koži na glavi. Lasje se lepo svetijo in so kukor v mladih letih Ona steklenici 1 t. G0 u. a. v.
Zahvalna pisma se radi tajnosti ne objavijo.
Karol Schneeweiss,
parfumeur in specialist, Wien, II Praterstrusse števil. 9.
Nu deželo razpošiljam poštnim pDVzetjem ali pa na predplačilo in treba priložiti 20 kr za poštnino.	0—12
Lsatnik, drnfitvo »KD1NOSI« —	it, odgovorniurennik VIKTOB DOLENC
Nova UBuarint V. DOLENC * 1