Leto XXM žt 124 Upravnistvo. Ljubljana, Knafljeva ö — Telefon St 8122, 3123, 8134, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selenburgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri poät. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga «slo 78.180, Wien St 105.24L Ljubljana, sreda iL maja I939 Cena t DDb izhaja vsak razen ponedeljka. Mmffnlnn «naša mesečno 35 dkl. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Socialen problem našega podeželja Slovenska kmetska hiša je le prepogosto bajtarska hiša. Največ zemlje po obsegu pripada sicer srednjim in velikim kmetijam, toda največ delovnih rok in družinskih članov živi pod kaj-žarsko ali bajtarsko streho. Mimo ali celo preko tega dejstva ne bi smel nihče, ki hoče posegati v socialno ali gospodarsko politiko našega podeželja ali ki hoče narodni in kulturni problem našega ljudstva pravilno zagrabiti. Množica teh revnih delovnih rok seveda ne more najti kruha na domači njivici in v domači rebri Mnogim se posreči, da dobe zaposlitev v tovarni, nekateri se porazgube v obrti, tu pa tam gre kdo na trnjevo pot slovenskega študenta. Veliko, zelo veliko je pa takih, ki iščejo priložnostne zaposlitve pri večjih sosedih, kot gozdni delavci pri lesni trgovini, pri raznih javnih delih. Ta velika množica vaških ljudi spada v skupino nepolno zaposlenih delavcev, v skupino dninarjev, ki delajo iz dneva v dan, raztreseni pri najrazličnejših delih, neorganizirani, skromni in zadovoljni, da jim z bolje obloženih miz odpade vsaj majhen košček kruha. Nekaj dni so zaposleni, več dni so brez posla, pozimi navadno nimajo zaposlitve in zato tudi ne zadostnega kruha. Ti ljudje spadajo med najbednejše slovenske delavce; delavec v tovarni in v obrti ali v trgovini uživa več ali mani solidno socialno zaščito, zanima s;e za organizacijo in za samoobrambo, ima redne dohodke, čeprav skromne. Tip slovenskega dninarja tvori naš žalostni socialni problem. Ta človek nima zakonite socialne zaščite, vsaj ne v praksi, ni organiziran, slabo je plačan, večkrat je brez posla, lačen je, raztrgan in navadno bos, stanuje bedno. Z njim propada često mnogoštevilna družina. Za ta tip slovenskega živ-lja se nihče prav ne zanima; sam sebi prepuščen hodi svojo trnjevo pot. Kmetske organizacije zanj nimajo zanimanja. ker ni »kmet«, ker ima premalo zemlje. V skupino delavcev zopet ne spada, ker sam nima zadosti delavske zavesti Njihovim srcem je prirasla kmetska hiša, domača vas, krajca v hlevu in prešiček v svinjaku in nekaj košev iz suhe rebri. Tudi so preveč raztreseni, da bi jih objel delavski duh. Zato so ostali na sredi. Enake tragike prežeta so leta onemoglosti našega poklicnega kmečkega delavca, hlapca in dekle. Kadar ni več za delo, se ga otepajo vsi. Desetletja je garal, ko prideta starost in bolezen, je nebodigatreba; v pomanjkanju in trpljenju čaka svojo beraško smrt. V najčeščih primerih ni to krivda kmeta, sai je ta navadno gospodarsko prešibek, da bi lahko dalje časa preživljal za delo nesposobnega človeka, posebno še, če je bil pri hiši le malo časa, kakor je to v večini primerov. Problem kmečkega posla, hlapca in dekle, je problem zase, vmnogočem različen od problema bajtarja in njegove rodbine. Vendar pa bi socialno skrbstvo obe ti dve veliki panogi našega prebivalstva v marsikaterem pogledu lahko zajelo skupno in istočasno. Bajtar, dninar, hlapec in dekla, kadar so stari in betežni, so mučenci našega podeželja. Navidezno je bajtar med njimi v toliko na boljšem, ker si je v svoji koči izgovoril »kot« in hrano ter je torej po imenu preužitkar. Toda res samo po imenu, kajti tudi njegov naslednik je le bajtar, ki še za sebe in svoje otroke nima dovolj hrane, pa morajo preužitkarjeve napisane ■pravice tudi pri najboljši volji često ostati samo na papirju, a kaj je šele, če se k slabim razmeram pridruži še slaba volja. Odigravajo se nepopisne žaloigre, ki tu in tam obrnejo nase pozornost širše javnosti, a se zopet kmalu pozabijo, kakor da bi pač nujno spadale k pestrosti našega življenja. Včasi se malo glasneje oglasi kaka vest, ki zavpije: za božjo voljo, dajte tem siromakom skromno starostno in onemoglostno preskrbo, odpravite »kot«! Toda tudi taki glasovi kmalu utihnejo in izginejo v vrvežu vsakdanjega življenja. Prej ali slej pa mora nujno priti spoznanje, da tako ne gre dalje. Problem starostne zaščite majhnih kmetov in ž njimi bajtarjev, dninarjev in poslov nezadržno trka na naša srca. Pravimo, da smo izrazito kmetska država, pa nimamo niti ene panoge kmečkega gospodarstva in niti ene socialne potrebe kmečkega živi j a zaščitene v obliki zavarovanja. Priti moramo do spoznanja, da mora kmečka država voditi tudi kmečko socialno politiko. Danes pa je položaj tak, da često še ono, kar je zakonito urejeno, zanemarjamo ali se mu izmikamo. Dninarji niti tam, kjer bi po zakonu morali biti, mnogokrat niso zavarovani za bolezen, starost in onemoglost. Ko pa kajžar kot dninar tako pregara svoj^ leta pri naj- POLITIČNO ZATIŠJE BO ŠE TRAJALO? Optimizem v londonskih krogih — Podaljšane počitnice predsednika Chamberlaina Nova nemška ponudba Rusiji — Povezanost Amerike z Anglijo in Francijo London, 30. maja. z. Dejstvo, da je Chamberlain svoje binkoštne počitnice podaljšal do 5. junija, ko se ponovno sestane angleški parlament, smatrajo v londonskih političnih krogih kot znak »plošnega pomirjen ja mednarodnega položaja. Po izročitvi angleško-francoskih predlogov v Moskvi je preko praznikov zavladalo zatišje. London in Pariz čakata sedaj na odgovor Moskve. Lord Halifax se je davi vrnil v London in je takoj prišel v Foreign Ofice, kjer je imel posvetovanja s strokovnjaki za vzhodno evropsko politiko. Pričakujejo, da se bo še danes sestal s sovjetskim poslanikom Majskim, ki se je popoldne vrnil iz ženeve v London. Angleški tisk spremlja razvoj odnošajev med velesilami in Rusijo slej ko prej z največjo pozornostjo. Danes so vzbudila veliko pozornost v vseh političnih krogih poročila, da Skuša Nemčija navezati ponovno stike z Rusijo. Med drugimi zatrjuje diplomatski sotrudnik »Daily Maila«, da je Nemčija ponudila Ru»LH neomenjen kredit, če se Rusija odreče zavezništvu z za-padnima velesilama. Splošno vlada prepričanje, da bodo bližnji dnevi odločilne važnosti za razvoj mednarodnega položaja. V politični javnosti so izzvale veliko pozornost in zadoščenje izjave, ki sta jih podala med binkoštnimi prazniki francoski ministrski predsednik Daladier in ameriški pariški veleposlanik Bulitt V njih sta na-glasila povezanost interesov zapadnih velesil in Zedinjenih držav Severne Amerike, in to v obliki, kakor se doslej še ni zgodilo. (Vsebino obeh govorov smo objavili že v ponedeljskem »Jutru«). London, 30. maja. Opoldanski listi so zabeležili današnji obisk Majskega v zunanjem uradu kot zelo pomemben dogodek. Sicer o razgovoru ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti, vendar zatrjujejo listi, da je poslanik Majski ob tej priliki sporočil odgovor ruske vlade na zadnje angleške predloge in da je ta odgovor pozitiven. Sedaj naj bi se vršili le še tehnični razgovori med generalnima štaboma in med zastopstvi gospodarskih ministrstev obeh držav za konkretno izvedbo obveznosti, ki jih bosta obe velesili sprejeli po novi pogodbi. Po vesteh iz Moskve je imel Molotov včeraj popoldne daljši razgovor z angleškim poslanikom Seedsom in odpravnikom poslov francoskega poslaništva. Listi menijo, da je že ta sestanek pomenil stvarni zaključek pogajanj. Danes ekspoze Molotova Moskva, 30. maja. o. Komisar za zunanje zadeve Molotov bo imel ivoj napovedani politični govor v sredo pred obema zbornicama sovjetskega parlamenta. Pričakujejo, da bo Molotov ob tej priliki podrobno govoril o pogajanjih z Anglijo. Novi francoski veleposlanik na potu v Moskvo Varšava, 30. maja- AA. (Pat): Francoski veleposlanik v Moskvi Nagyar se je na poti v Moskvo ustavil v Varšavi, kjer je ostal 2 dni kot gost francoskega veleposlanika v Varšavi Noek. Včeraj popoldne je nadaljeval srvojo pot proti Moskvi. i Naraščajoča aktivnost Rusije na Kitajskem V računanju, da imajo hrbet v Evropi zavarovan, so začeli sovjeti še v večji meri podpirati Kitajce London, 30. maja. d. V krogih vzhodnoazijskih diplomatskih zastopstev v Londonu so naziranja, da se bo po sklenitvi tro-zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo preložilo težišče angleško-japonske izmenjave misli o visečih vprašanjih iz Tokia v London. Poznavalci japonske politike opozarjajo na to, da bo angleško-francoska zveza z Rusijo Moskvi močno okrepila hrbet v Evropi in jo zavedla k temu, da bo vodila na Daljnem vzhodu aktivnejšo politiko. Po informacijah, ki so jih prejeli v Londonu v zadnjih tednih, je res opažati, da postaja prevažanje ruskega vojnega orožja na Kitajsko na progi Hsinkiang—Lančav vedno večje in intenzivnejše. V Lančavu so nadalje koncentrirane zelo močne ruske letalske formacije in predstavlja to mesto istočasno nekako rusko »oficirsko zalogo« za Kitajsko. Ni izključeno nadalje, da bodo narasli tudi prevozi ruskega orožja in municije po stari »svileni poti« skozi provinco Sinkiang. Londonski diplomatski krogi so končno mnenja, da bo Anglija aktivirala svojo kitajsko politiko v trenutku, ko bodo z angleškega stališča evropske razmere dovolj razčiščene in podpisana pogodba z Rusijo. Spopadi na meji Zunanje Mongolije To^io, 30. maja. o. Nedeljski spopad na meji Zunanje Mongolije in Mandžurije smatrajo v Tokiu za mnogo bolj nevaren kakor so bili krvavi dogodki pri čangku-fengu na meji med Rusijo, Mandžurijo im Korejo. Japonska agencija Domej poroča o spopadu naslednje; V nedeljo, ob 9.05 dopoldne, je eskadiri-la 9 lovsikih letal,, ki je pripadala Zunanji Mongoliji, priletela pri mestu Mono-han nad mandžursko ozemlje. Poveljnik obrambnega oporišča je pozval na pomoč japonska letala, ki so se spustila v boj z mongolskimi ter jih v šestih minutah pet sestrelila, nakar so druga pobegnila. Eno uro kasneje je priletelo 20 mongolskih letal nad Monohan, vendar pa so jih tudi tu napadla japonska letala, ki so jih sedem sestrelila, dočim ni bilo poškodovano nobeno japonsko letalo. V nedeljo opoldne je nato vpadla mongolska vojska v Mandžurijo, nedaleč od Monohana, močna 1.000 vojakov in 300 konjenikov z več tanki in 70 letali. Razvnela se je huda bitka O spopadu v zraku poročajo iz japonskih virov, da je bilo sestreljenih 30 ruskih letal, dočim o bitki na kopnem ne poročajo ničesar. Moskva, 30. maja. o. Službena poročila o dogodkih na mongolsko-mandžurski meji pravijo samo. da so vse vesti japonskih časopisnih agencij o letalskih izgubah ruske vojske izmišljene in da so merodajne oblasti prejele samo poročila, po katerih je doélo do spopada na meji pri Monoha- na, kjer je hotela mandžurska vojska prekoračiti mejo, pa je bila odbita. Seja japonske vlade ToRi°, 30. maja. Danes je bila izredna seja japonske vlade, na kateri sta vojni minister generala Itagaki in zunanji minister Arita poročala o spopadu na mongolsko -mandžu r ski meji pri Monohanu. Mandžurska vlada je zaradi tega dogodka protestirala ter dolži mongolske čete, da so izzvale spopad. Mandžurska vlada omenja nadalje v svoji noti, da so čete Zunanje Mongolije že večkrat prekršile mejo, ter zahtevajo, naj ustavi mongolska vojska vsako sovražno akcijo, ker bo drugače Mandžurija prisiljena podvzeti protiukrepe. Poročajo tudi, da je japonska vlada protestirala v Moskvi zaradi napada dveh ruskih vojnih ladij na mandžur-ske vojne ladje na reki Usuri, 60 km daleč od mesta Tungančena. Japonska čestitka Hitlerju Berlin, 30. maja. w. Japonski ministrski predsednik je poslal kancelarju Hitlerju ob priliki podpisa italijansko-nemške vojaške pogodbe naslednjo brzojavko: »V prepričanju, da bo spričo nemirnega položaja Evrope med Nemčijo in Italijo sklenjena zavezniška pogodba bistveno pripomogla k pospešenju akcije za svetovni mir, sporočam najiskranejše čestitke. — Baron Hiranuma.« Kancelar Hitler je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Vzradoščen, da se mnenje Vaše Ekscelence o pomenu nemško-italijanske zavezniške pogodbe strinja z mojim pojmovanjem, Vam sporočam na čestitke k njeni zaiključitvi svojo prisrčno zahvalo. Hitler.« težjem delu ter postane betežen in star, ni nikogar, ki bi skrbel zanj. Razume se, da se problem socialne zaščite našega kmeta, bajtarja in kmečkega delavca ne da rešiti po kopitu, ki velja za druge stanove. Izbrati bi morali sistem, ki bi z najmanjšimi žrtvami dosegel relativno največ in v katerem bi naši podeželski občini bilo odmerjeno prvo mesto, ne da bi se nanjo natovorila neznosna nova bremena. Ali smo še daleč do tega? Angleški kralj na Tihem oceanu Vancouver, 30. maja. br. Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta na svojem potovanju po Kanadi prispela v Vancouver Island. Tja ata potovala s posebno jahto, ki so jo spremljali štirje kanadski rušilci. Jutri bosta s te najbolj zapadne točke 6voje poti nastopila pot nazaj v Toronto od koder bosta v nekaj dneh odpotovala v Zedinjene države. Victoria, 30. maja. AA Angleški kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta se pripeljala danes v Victorio. Ta sprejem je predstavljal dozdaj morda najimpozantnejši in naj-slikovitejši prizor z vsega dosedanjega potovanja angleške kr. dvojice po Kanadi. Ko se je pojavila ladja »Princesinja Margareta«, s katero sta se pripeljala kralj in kraljica so zagoreli ob vsej obali in na sosednjem otoku kresovi. Vsa poslopja ob obali so bila slavnostno razsvetljena, v zraku pa so se križali snopi žarometov. Prihod ladje so pozdravili topovski streli, na ladjah pa so zatulile sirene. Tisoči ljudi so z največjim navdušenjem in vzklika-njem pozdravili kralja in kraljico. Kr. dvojico je prvi pozdravil zastopnik guvernerja angleško-kanadske Kolumbije, ki je kralju in kraljici predstavil ostale navzočne ugledne osebnosti. Iz pristanišča sta se kralj in kraljica odpeljala r guvernersko palačo, kjer sta ostala čez noč. Ob 22. je kralj imel po radiu kratek govor, v katerem se je prebivalstvu zahvalil za prisrčen sprejem, ki » ga präedUi kr. äxojid. , Maršal Rydz-Sndgly povabljen v London London, 30. maja. AA. (Havas). Es uradnih krogov se je zvedelo, da je angleška vlada povabila poljskega maršala Rydz-Smiglega. da prisostvuje velikim vajam angleške vojske, ki bodo konec letošnjega leta. Italijanski tisk o zvezi z Rusijo Milan, 30. maja. d. Italijanski tisk. ki je bil dosedaj soglasno mnenja, da je sporazum med Londonom in Moskvo malo verjeten, ako ne popolnoma izključen sedaj že odkrito piše o možnosti te zveze. Pri tem izjavlja, da se Nemčija in Italija čutita tej novi zvezi diplomatsko, politično im vojaško popolnoma dorasli, in to tem bolj, ker bo prej ali sJej prišlo še do tesnejšega sodelovanja Japonske z državama osi. Italijanski tisk očita končno Londonu, da bratimljenje z boljševizmom resno ograža poštene razgovore z Rimom in Berlinom in s tem vso zapadno civilizacijo. Pariška mnenja o položaju Pariz, 30. maja. A A. (Havas): »Jour« se v današnji številki bavi z evropskim položajem, ter med drugim pravi: »Uvedba siplo-šne vojaške obveznosti v Angliji je v mnogo večji meri preprečila vojno, kakor pa diplomatsko delo in revizija ameriškega zakona o nevtralnosti. »La Justice« piše: Nova protiizolacijska ofenziva predsednika Roosevelta je prišla istočasno ko sklep an- gleakofrancosko-ruskega sporazuma, ki je na pcagu, kar jasno priča, da Združene ameriške države pozorno gledajo na zvezo, ki se uresničuje. V ostalem se zdi jasno, da mora podpis trojnega sporazuma predstavljati le eno etapo v bodoči organizaciji odpora proti napadalcu. Glede odhoda tujih prostovoljcev iz Španije piše »Joost«: Odhod legionarjev a Španije pomeni pomiritev. Ker so takšni koraki redki, jih je treba posebej poudariti. Treba se je nadejati, da bo v režimu, ki ga bo vpeljala Španija, zmagala ona smer, ki je nam naklonjena in da bosta oba naroda vzpostavila prijateljske vezi, kakršne so obstojale med njima nekdaj. Unifikacija nemškega in italijanskega letalstva Rim, 30. maja. o. Bivanje nemškega generala Mileha v Italiji, ki je trajalo dalje kakor so pričakovali, smatrajo za prvi važni korak v praktičnem uporabljanju določb italijansko-nemške vojaške pogodbe. General Milch je imel več razgovorov z itar lijanskim državnim podfcajnikom za letalstvo generalom Valleom ter je obiskal vsa letalska središča v Italiji» Oba sta z italijanskimi in nemškimi letalskimi strokovnjaki izdelala načrt o unifikaciji italijanskega in nemškega letalstva, da bi lažje in hitreje vporabljalo iste aparate na eni in drugi strani. Tudi municija, predvsem bombe, bi se izdelovale odslej na isti način, da bi se italijanska in nemška letala po potrebi lahko oskrbovala bodisi v italijanskih ali nemških tvomicah. Angleški socialisti za vojaško obveznost Na državnem kongresu je bila z ogromno večino odklonjena resolucija proti splošni vojaški dolžnosti London, 30. maja. br. Na včerajšnjem kongresu laburistične stranke, ki se je še edina upirala politiki sedanje vlade, so bili sprejeti izredno važni sklepi. Znano je, da so se liberalci že na zadnji seji svojega vodstva odločili podpirati akcijo za uvedbo vojaške obveznosti v Angliji. Sedaj so se o tem vprašanju po svojih delegatih izrazili tudi laburisti. Formalni predlog nekega laburističnega poslanca, da bi se odklonila sleherna oblika vojaške službene obveznosti v Angliji, je bil odklonjen z 1,670.000 proti 286.000 glasovom Na kongresu so razpravljali tudi o zunanji politiki. Govorniki so očitali vladi, da zavlačuje sklenitev pogodbe o vzajemni pomoči z Rusijo. Zahtevali so, da se reorganizira Društvo narodov, ki naj bo dejansko sposobno zagotoviti svetu trajen mir na osnovi mednarodne pravičnosti in z ureditvijo vseh mednarodnih problemov političnega, gospodarskega in socialnega značaja. Tako Društvo narodov bi moralo z naglo akcijo odpraviti vse razloge kakršnegakoli konflikta na svetu. Nemški narod mora vedeti, da nihče ne obkoljuje Nemčije. Resolucija, v kateri se je izražala kritika sedanje Chamberlainove zunanje politike, je bila sprejeta z 2,361.000 proti 55.000 glasovom. Volitve na Madžarskem Vladna večina je dobila tri četrtine mandatov, narodni socialisti 39 Budimpešta, 30. maja. w. V binkoštnih praznikih so bile na Madžarskem volitve v parlament. Na binkoštno nedeljo so volili 113 poslancev, na hinkoštni ponedeljek pa 147, skupno torej 260. V prvih popoldanskih urah so bili znani izidi volitev v 231 volilnih okrajih, dočim bo padla odločitev o osmih mandatih prihodnjo nedeljo z ožjimi volitvami. Začasni izid je naslednji: Stranka madžarskega življenja (vladna stranka) 164 mandatov; z vladno stranko sodelujoča zveza madžarskih Nemcev 2; zedinjena krščanska stranka, ki je bila z vlado v volilni zvezi, 5; stranka puščiča-stega križa (v kateri so bile združene vse desničarske radikalne opozicijske skupine) 39; stranka malih kmetovalcev (pristaši Tiborja Eckhardta) 10; meščanska svobodomiselna stranka (Karel Rassay) 5; socialni demokrati 5; izven stranke 1. Manjkajo še končni podatki za 21 mandatov ter bo končni izid volitev znan v četrtek opoldne, more pa se že sedaj računati, da bo dobila stranka puščičastega križa 40 do 50 mandatov. Stranka puščičastega križa ima že sedaj petkrat več mandatov LJUBLJANSKI VELESEJEM od 3. do 12. junija 1939 (45. RAZSTAVNA PRIREDITEV) 600 RAZSTAVLJALCEV IZ 12 DRŽAV NAJRAZNOVRSTNEJŠE BLAGO Posebne razstave: Pohištvo Avtomobili Narodne vezenine Polovična voznina na železnici. Pri postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za 2 din. — žrebanje vstopnic za dobitke s vrednosti okrog din 100.000.— kakor v prejšnjem parlamentu. Hud poraa je doživela stranka malih kmetovalcev, ki je dobila manj kakor tretjino svojih prejšnjih mandatov. Popoln polom so doživele stranke meščanske sredine, predvsem obe disidentski skupini, ki sta se v novembru s 60 poslanci ločile od takratne vladne stranke. Socialni demokrati bodo bržkone obdržali svoje posestno stanje tudi v novem parlamentu. Posebno pozornost zbuja močna preusmeritev volilcev na radikalno-desničarsko stran v Budimpešti in okolici. V Budimpešti je priborila vladna stranka 15 mandatov, stranka puščičastih križe?! pa 11. V budimpeštanski okolici je stranka puščičastih križev pred vladno stranko t, razmerju 3 :2. Doslej so bili izvoljeni vsi ministri, ki so nastopili kot vladni kandidati. Zločini irskih teroristov London, 30. maja. br. Irski teroristi so pričeli v zadnjih dneh spet z ojačeno akcijo. V severni Irski so si postavili ilegalno radijsko oddajno postajo, ki je pri-1 čela že snoči s propagandnimi oddajami. V Liverpoolu je v nekem kinu danes popoldne eksplodiral peklenski stroj, dva druga sta eksplodirala v kinematografih v Birminghamu. Eksplozije niso povzročile večje škode. Človeških žrtev ni bilo. V Coventryju so našli davi policijski organi dva peklenska stroja, ki sta bila tempirana. V zadnjem trenutku so ju odstranili od poslopja, h kateremu sta bila prislonjena. Bivši kralj Zogu se bo preselil v London Rim, 30. maja. o. Bivši albanski kralj Zogu se bo s svojo rodbino preselil iz Carigrada v London. To vest italijanskih listov potrjuje tudi londonski »Evenimg Standard«, ki pristavlja, da bo prišel kralj Zogu T London v prej ali slej tudi vsa ostala Evropa, ker v Evropi ni prostora za Žide.« Molitev generala Franca V Madridu je položil gospodar Španije, Franco, svoj meč v cerkvi sv. Barbare na oltar, da bi s tem simbolično izročil svojo oblast v božje roke. Meč je prevzel iz generalovih rok toledski kardinal nadškof Tomas, general Franco pa je kleče glasno molil naslednjo molitev. «Gospod, sprejmi napore vedno Tvojega ljudstva, ki je z menoj v Tvojem imenu junaško premagalo sovražnike resnice v tem stoletju. Gospod Bog, ki so v Tvojih rokah vse pravice sveta in vsa oblast, pomagaj mi, da bom pri-vedel svoj narod do popolne svobode v imperiju v Tvojo in Tvoje cerkve slavo!« Po tej molitvi je generala Franca blagoslovil kardinal Tomas « sledečimi besedami: »Naj bo s teboj Gospod, od katerega izhajajo vse pravice in vsa oblast. Naj te blagoslovi in te nadalje varuje s svojo ljubeznijo. Prav tako naj varuje ljudstvo, ki ti je izročeno v vodstvo. V tem imenu te blagoslavljam.« Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kostanjevica spet pod vodo V enem tednu že druga poplavna katastrofa Novo mesto, 30. maja Pred tednom smo obširno poročali o velikih poplavah na Dolenjskem, ki so nastale po dveh hudih nalivih in povzročile visoko, dozdaj še neprecenjeno škodo. Danes, komaj teden dni po strahovitih nalivih, je iz Kostanjevice spet prispela vest, da je Krka po tridnevnem neprestanem deževju spet prestopila strugo in poplavila mesto in vse njegovo območje. Ubogi ljudje, ki si še niso oddahnili od zadnje katastrofe, so zdvojeni in obupani. Krka, ki je spet 3 m nad normalo, je pričela vdirati v kleti in stanovanja, ki so jih komaj očistili od blata in razne navlake, na-nešene pri zadnjih poplavah. Vsi vrtovi so poplavljeni. Prav sedaj so jih hoteli ljudje prekopati in zasaditi nove sadike, narasla Krka pa je vse to delo sedaj preprečila. Da živina ni potonila, so jo morali znova odgnati na varna mesta, tako v vasi Dobe, Globočnice in Slinovce. V vsej Kostanjevici ni dobiti nobenega sočivja in so ljudje prisiljeni vse to uvažati, saj ni na razpolago niti navadne salate. žalostno sliko nudi zaradi povodnji tudi Krakovski gozd. Divjačina propada. Fazani, ki so jih zakupniki lova leta in leta gojili, so v množini poginili. Utonilo je tudi mnogo zajcev in druge divjačine. Vsi dotoki, stekajoči se vzdolž Gorjancev in šentjernejske doline v Krko, tako cikavški, prusniški, orehovski potok, Gradišnik, zlasti pa še Studena, naravnost bru- hajo vodo iz prenapolnjen ih korit. Slika je naravnost obupna in se vseh ljudi spričq neprestanih nalivov polašča obup. Na Krškem polju, v okolici Kostanjevice in šentjernejskega polja so vsa žita uničena. Ljudje bi radi žito pokosili in znova preorali polja, da bi zasadili krompir, a tudi to jim ni mogoče, ker nimajo sredstev, da bi si nabavili krompir. Revščina v teh krajih je zelo velika in spričo tega je potrebna mnogim krajem nujna pomoč. Sredstva za nabavo semenskega krompirja se morajo dobiti, sicer bo jeseni še hujša lakota, kakor so to že doslej domnevali. Sadje, ki je letos toliko obetalo na cvetju, je pričelo zaradi neprestanih nalivov gniti in zarod odpada, tako da je šel tudi ta up na zaslužek po vodi. Voda je pri vasi Dobe preplavila zvečer državno cesto proti Kostanjevici, žalostne vesti pa so prispele tudi iz vasi Dobrnič, Globokega, Vrbovca in Korita. Neprestani nalivi uničujejo vso letošnjo setev. Poplavljeni so tudi travniki, ki jih bodo morali pokositi, da bo vsaj otava nekaj vredna. Poplave so nov dokaz, da je nujno potrebna regulacija omenjenih hudournikov, zlasti pa Krke v območju Kostanjevice. 2e pred 60 leti so o tem razmišljali prebivalci in so bili za to napravljeni tudi potrebni načrti. Nujno potrebno je tudi, da se dvigne državna cesta na Prekopi tja do Kostanjevice, da voda ob poplavah ne bo vedno ovirala prometa. Na smrtno ponesrečenega dijaka Simonicha so prepeljali na dom Graščak na Klevevžu je izgubil edinega sina — Mladi pokojnik bo danes položen v rodbinsko grobnico Celje, 30. maja O smrtni nesreči na Korošici, katere žrtev je postal sedmošolec ljubljanske realne gimnazije Gerhard Simonich, edini sin upokojenega majorja in graščaka na Klevevžu pri Smarjeti na Dolenjskem, smo prejeli še naslednje podrobnosti: Pokojni Simonich je na binkoštno nedeljo ob 7. zjutraj krenil v družbi 26letne trgovske uslužbenke Marije Kosove in njenih sester Amalije in Lucije ter Vinka Kosa iz Novega mesta in krojaškega pomočnika Josipa Ciglerja iz Ljubljane. Iz Stahovice pri Kamniku so odrinili na Veliko planino. Ko je prišla družba na Veliko planino, je' že začelo deževati. Ob 13.^ se je zvedrilo in odrinili so proti Korošici. Ko so prispeli na Korošico, se jim je nudil krasen pogled na vrhove Kamniških planin, ki so se svetili v soncu. Ko so se vzpeli na Rzenik, je spet začelo deževati V pastirski koči na Rzeniku sta vedrila ljubljanska turista Florjan Žagar in Fran Dežman. Vsa družba je nato krenila na konja. Na grebenu jih je zajel silen snežni vihar in le z največjim naporom so lahko korak za korakom prodirali dalje. Zaradi hudega mraza so jim roke skoraj popolnoma otrpnile. Skupino je vodil Simo-nich, ki je bil visok, močan fant. Po hudih naporih so dospeli na Presedljaj. Simonich in Marija Kosova sta se tako oddaljila od družbe, da ju ostali, ki so hoteli v Bistrico, niso mogli priklicati nazaj. Po eni uri hoda so ju dohiteli Iskali so poti, ker se markacija ni videla. Simonich je bil že močno izčrpan. Vinko Kos mu je dal čokolado in sam prevzel vodstvo. Naposled so našli stezo. Zaradi hudega mraza in neurja pa so le počasi mogli naprej. Ko so bili blizu Vratc, je Cigler opazil, da je Simonich omagaL Cigler, Kosova in Florjan Žagar so mu pomagali. Težile so ga noge in tudi njegov pogled je bil čuden. Žagar mu je vzel nahrbtnik, Cigler pa mu je pomagal pri hoji Vendar je Simonich klecnil ob vsakem koraku. Žagar in Cigler sta uvidela, da sama ne moreta spraviti Simonicha do Kocbekovega doma na Korošici Zato je Žagar ostal pri njem, Cigler pa je odšel proti Kocbekovemu domu in pomagal Mariji Kosovi, ki so Jo tudi že zapuščale moči. Docela premraženi so prispeli v Kocbekov dom in prosili za pomoč. Turisti v domu so takoj pohiteli proti Vratcem in ž njimi oskrbnik Klemen Prodnik z no-silnico. Ko so Simonicha našli, se mu je bledlo. A ko so ga prenesli v kočo, je bil že mrtev. Vsi poizkusi, da bi ga spravili k zavesti, so bili zaman. Očitno ga je zaradi silnih naporov zadela kap. Klemen Prodnik je na binkoštni ponedeljek takoj obvestil člane SPD v Lučah. Takoj po obvestilu so štirje reševalci v ponedeljek ob 15. krenili na Korošico, kamor so po hudi borbi z neurjem in v silnem snežnem metežu dospeli ob 20. v Kocbekov dom. Truplo nesrečnega dijaka so položili na nosilnico in proti jutru so krenili nazaj proti Lučam. Ker ob nedeljah ni telefonske službe v Lučah, je bila reševalna postaja SPD v Celju obveščena šele v ponedeljek ob 21. Načelnik reševalne postaje, znani naš alpinist Andrino Kopinšek, in član reševalne postaje Dušan Gradišnik sta se že ob 22. z avtomobilom odpeljala v Luče. Tam sta prenočila in davi okrog pol 5. sta krenila na Korošico. Okrog 7. zjutraj sta na Inkretu srečala reševalce iz Luč, ki so nosili Simonicha v dolino. Priskočila sta jim na pomoč in v najhujšem snežnem metežu ter stalni življenjski nevarnosti so si krčili pot v dolino. Pozneje sta se Kopinšek in Gradišnik ločila od ostalih in pohitela v Luče, kjer sta o nesreči obvestila oblastva. Popoldne so prispeli reševalci s truplom v Luče. Ponesrečenega dijaka so začasno položili v mrtvašnico in pokrili truplo z zelenjem in cvetjem. Kmalu nato je prispela komisija z zdravnikom dr. Arhom z Ljubnega, ki je pregledala truplo, na katerem so bile vidne poškodbe, ki jih je dobil v borbi z neurjem. Nekateri ljubljanski turisti, ki so se v ponedeljek vrnili v Kamnik, so obvestili v žalostnem dogodku starše, ki so že v ponedeljek zvečer prispeli v Celje in se še ponoči odpeljali v Luče. Pretresljiv je bil prizor, ko sta mati in oče zagledala mrtvega sina edinca. Kmalu je prispel tudi avtofurgon iz Celja, ki je prepeljal Simonicha v Klevevž, kjer bodo nesrečneža položili v rodbinsko grobnico. Tudi oče in mati sta se že vrnila. Turisti ki so bili s pokojnikom v družbi, so še vsi v Kocbekovem domu. Vsi so si že opomogli. Ko se bo vreme izboljšalo, se bodo pod vodstvom oskrbnika Prodnika vrnili v Kamnik. Kongres Narodne odbrane Beograd, 30. maja. p. V dvorani Obrtniškega doma je bil danes državni kongres Narodne odbrane. Udeležili so se ga delegati iz vseh pokrajin države. Kongresu je predsedoval podpredsednik osrednjega odbora prota Ljuba Bogičevic, ker je predsednik Ilija Trifunovic obolel. Poslal pa je na kongres toplo pozdravno pismo. Ko je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju, so podali funkcionarji osrednjega odbora svoja poročila. Poročila navajajo težkoče, s katerimi se je morala Narodna odbrana lani boriti, poudarjajo pa, da je organizacija vse te težkoče obvladala in da danes zopet lahko plodno deluje. Po vsej državi šteje v okviru SO oblastnih odborov 783 krajevnih odborov in 200 poverjeništev. Poročila so bila sprejeta soglasno in brez diskusije. Odboru je bil podan absolutorij z zahvalo za njegovo dosedanje delo. V znak priznanja je bil pri volitvah z neznatnimi spremembami izvoljen ves dosedanji osrednji odbor s predsednikom Ili jo Trifunovičem na čelu. Iz Slovenije so v osrednjem odboru dr. Miloš Vauhnik iz Maribora, dr. Josip Cepuder, dr. Milan Dular in Franc Kobentar iz Ljubljane. Sledila je živahna razprava o smernicah delovnega načrta za bližnjo bodočnost, na koncu pa je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri so nanizani nasveti in ugotovitve Narodne odbrane in njenih edinic in ki bo izročena vsem interesiranim in pristojnim činiteljem. General Milorad Terzič umrl Beograd, 30. maja. p. Včeraj je v Beogradu umrl general Milorad Terzič, šef vojnega geografskega zavoda. Spadal je med najodličnejše geografske znanstvenike ne le naše vojske, temveč v Jugoslaviji sploh. Preden je postal upravnik vojnega geografskega zavoda, je bil dolga leta profesor geografije na višji vojni akademiji Pokopan je bil danes popoldne z vsemi vojaškimi častmi. Poleg ogromne množice občinstva in oficirjev je prisostvovala pogrebu tudi vsa generaliteta z vojnim ministrom generalom Nedičem na čelu. SlntpSčIna davčnih izvršilnih organov 30. maja. p. V nedeljo in v ponedeljek je bil v Beogradu državni kongres Udruženja davčnih izvršilnih organov. Udeležba na kongresu je bila zelo velika. Sprejeta resolucija vsebuje težnje in zahteve davčnih izvršilnih organov; Minister Tomic v Londonu London, 30. maja. br. Danes je prispel v London jugoslovenski trgovinski minister Tomič. V Londonu se bo mudil dva ali tri dni. O njegovem obisku je objavila agencija Reuter kratek komunike, v katerem pravi, da je privatnega značaja. Obrtniški kongres v Kragujevcu Kragujevac, 30. maja. p. Za binkoštne praznike je bil v Kragujevcu državni obrtniški kongres, na katerem so bile po svojih delegatih zastopane vse večje obrtniške organizacije iz države. Prisotna je bila tudi močna delegacija bolgarskih obrtnikov, kateri so povsod prirejali prisrčne ovacije. Za predsednika državne obrtniške zveze je bil zopet izvoljen Milan Stojanovič. Dunajska: V splošnem še oblačno, le ponekod, zlasti na zapadu, razjasnitev. Zračni pritisk nad Italijo bo dovedel polagoma do zboljšanja vremena. žaloigra v planinah ob binkoštnih praznikih Neugodno vreme je domala zahtevalo več smrtnih žrtev Kamstiške planine so tudi letos ugrabile mlado življenje (Novejše poročilo objavljamo na drugi strani) Kamnik, 30. maja Letošnji binkoštni prazniki bodo mnogim turistom ostali v prav slabem spominu. Zlasti onim. ki so že v soboto v lepem vremenu odrinili od doma v trdnem upanju, da bodo napravili prvo daljšo turo po planinah. Največ turistov je vsekakor naskočilo Kamniške planine, študenti in akademiki so bili v veliki večini med onimi, ki so v soboto s prvim in drugim popoldanskim vlakom prišli v Kamnik in se razdelili na vse smeri: proti Krvavcu, Veliki planini in Bistrici. Vreme je bilo nadvse ugodno in nihče ni pričakoval, da bo zakasnele večerne turiste že močil rahel dež. V nedeljo zjutraj je bilo sicer nekaj časa napol jasno, toda proti poldnevu je spet začelo deževati. Turisti, ki so s Krvavca, Kokrškega sedla in Velike planine krenili na ture po planinah, so se naenkrat znašli v silno neprijetnem položaju. Z grebenov so se pričele valiti goste megle, ki so ovirale orientacijo, med dežjem pa sta kmalu pričela padati toča in sneg. Silen vihar je oviral uspešno napredovanje, sneg pa je sproti zametel stopinje. Mnogo turistov, zlasti pa turistinj, je zaupajoč v lepo vreme krenilo v planine v kratkih turistovskih hlačah. Ti so se borili s hudim mrazom, ki ga je vihar še stopnjeval. Marsikdo je na poti zašel in taval v negotovosti. Tako se je neki Ljubljančan sam podal iz Kokrškega sedla proti Krvavcu. Na Grebenu ga je zajela nevihta in bil je v stalni nevarnosti, da ga vihar trešči v prepad. S težavo se je splazil po neki strmini navzdol in se zavlekel v staro pastirsko bajto, v kateri je v mrazu počakal prihodnjega. jutra. Ponoči je zapadel sneg in v megli je komaj našel pot v dolino čez Mokrico. Seveda je taka samotna pot silno nevarna in kljub mnogim tragičnim zgledom se turisti še vedno sami podajajo na tvegano pot. V ponedeljek ie temperatura v planinah padla globoko pod ničlo in ker je vso noč po malem snežilo, se je nabralo snega do četrt metra na debelo, v nižjih legah pa seveda manj. Sneg se je obdržal do višine 1400 metrov, kar se v takem času pač redko primeri. Družbe turistov, ki so šle na pot v nedeljo, so ostale v Kamniški Bistrici in se rajši vrnile domov, manjkalo pa tudi ni takih, ki so šli naprej v planine. Kamniške planine so že par let terjale o brnkoštih svojo žrtev. V Kamniku so bili navadno že kar pripravljeni, da jih bo presenetila žalostna vest s planin in da bo treba odposlati ekspedicijo. Sedanje slabo vreme je še posebno vzbujalo zlo slutnjo, da tudi letos nesreča ne bo izostala. šele v ponedeljek pozno zvečer so j ljudje zvedeli o žaloigri pod Korošico, kjer je omagal v smrt mlad osmošolec iz Novega mesta. Od očividca, ki je bil v usodnem času na Korošici, smo zvedeli nekatere podrobnosti tragične planinske nesreče. Manjša družba turistov je v nedeljo zjutraj odšla iz Novega mesta v Kamniške planine. V Kamnik so dospeli ob 9. dopoldne in so jo kar peš mahnili na Veliko planino. Med potjo jih je pričel močiti dež, ki pa je opoldne ponehal. V koči na Veliki planini so se okrepčali in ker je bilo vreme neugodno, so sprva sklenili ostati na Veliki planini, čeprav so prvotno hoteli napraviti pot na Korošico. Muhasto vreme pa jih je le izvabilo naprej. Zračne struje so namreč razpodile megle, da so planine zasijale v soncu in se z iskrečo belino sveže zapadlega snega odražale na jasnem nebu. Za mlado turistovsko družbo iz Novega mesta je bila to usodna vaba. Kdo bi jim tudi zameril! Tako daleč so prišli, pa bi se ustavili že na Veliki planini. In tako je družba krenila proti Konju. V njej je bilo pet Novomeščanov in še dva turista, ki sta se jim pridružila na Veliki planini. Med Novomeščani so bili 261etna trgovska sotrudnica Marija Kosova iz znane Kosove trgovine s papirjem in njena 141etna sestra ter osmošolec Simonič, doma iz Klevevža pri Novem mestu. Na Konju je turiste presenetila velika nevihta- z dežjem in točo. Z veliko muko so prešli nevarni greben in se spuščali na Presedljai. Simonič je bil dober vodnik in plan nski tovariš, ki je vložil mnogo truda, da so zlasti ženske prišle varno navzdol, če bi turisti bolje poznali razmere v naših planinah, bi se iz Presedljaja kljub slabemu vremenu, dežju, toči in snegu, spustili v dolino Kamniške Bistrice na varno. Ker pa je do Korošice samo poldrugo uro, so se odločili za usodno pot, najtežjo, kar jih more napraviti po dolgi poti izmučen turist. Morali so namreč prodirati proti viharju, ki jim je v močnih sunkih pihal naravnost v obraz in jih bičal z ledenimi zrni drobne toče. Mukapolne poti ni hotelo biti konec. Za vsak korak so se turisti morali boriti z burjo. Do smrti izčrpani so pritavali na rob, odkoder se v daljavi vidi koča. Simonič se je močno utrudil. Pomagal je mlajši Kosovi, da je mogla naprej. Bil je sicer zelo močne konstitu-cije, imel pa je brez dvoma slabo srce, preslabo za tak napor. Trije so se odmaknili naprej, drugi so jih počasi dohajali. Ko so prvi že prišli do koče, so pač mislili, da bodo zakasneli kmalu za njimi. Ker pa jih dalje časa ni bilo, so se začeli bati za njihovo usodo. V koči je bilo 25 turistov, med njimi tudi nekaj Ljubljančanov. Vprav ko so hoteli kreniti na pomoč, je eden izmed zakasnele družbe prišel do koče in povedal, da so ostali omagali. Res so jih našli do smrti izčrpane. Simonič je bil v nezavesti in je jedva kazal znake življenja ter je kmalu po prenosu v kočo izdihnil kljub naporom turistov, da mu rešijo življenje. Marija Kosova je bila sicer hudo izčrpana in premražena, vendar je kmalu prišla k sebi, prav tako njena mlajša sestra. Zaradi velikega viharja pa ni mogel nihče v dolino javit nesrečo, šele v ponedeljek dopoldne ob 10. je krenila s Korošice družba, da je odnesla na pošto brzo-jave z žalostno novico na prizadete družine v Novo mesto in na podružnico SPD, da pošlje na Korošico ekspedicijo za prenos ponesrečenca v dolino. Prev!ita©§tl v planinah ni nikdar dovolj Tudi na Stsk je domala prišlo do podobne nesreče, Kakor se je zgodila na Korošici Ljubljana, 30. maja Z binkoštnimi prazniki se je začela letošnja planinsko turistična sezona. SPD je poskrbelo, da je bila večina planinskih koč vsaj čez praznike že oskrbovana in kljub spremenljivemu vremenu se je odpravilo v soboto popoldne in v nedeljo ponoči ter zjutraj mnogo turistov in turistk v planine. Brez manjšega obiska ni ostala menda nobena koča, verjetno pa je, da je največji delež odnesla Golica, ki vabi sedaj s svojimi krasnimi poljanami cvetočih narcis. Za binkošti je bila odprta tudi že Prešernova koča na Stolu, ki bo oskrbovana sedaj do 1. oktobra, že v soboto se je znašlo vrh Stola nekaj turistov, med katerimi je bilo tudi nekaj Zagrebčanov in Nemcev iz rajha. Zlasti slednji so bili zanimivi gostje in se je dalo z njimi prav lepo pomeniti o raznih vznemirljivih vprašanjih sedanjosti. Le škoda, da ne smejo preko meje prinesti več kakor 3 marke, ker drugače bi bili za naše koče menda najbolj dobrodošli gostje. V nedeljo zjutraj in dopoldne se je koča do dobra napolnila z Ljubljančani in nekaterimi Gorenjci. Vreme je nekaj časa kazalo lepo. da je bil zjutraj prav lep razgled na Julijske Alpe s Triglavom. Kmalu pa je močan piš prignal kratkotrajno nevihto. ki ie med bliskom in gromom s sodro pobelila okolico koče. Sneg je bil namreč že skoraj povsod skopnel razen na obeh vrhovih in pa med nj'ma. že ta nevihta je pošteno zagodla marsikateremu turistu, ki se je znašel tedaj izven koče. Toda najhujše je šele prišlo. Kmalu popoldne je nastal pravi snežni vihar, ki je prisilil vse, da so se spet umaknili v kočo in čakali na izboljšanje, ki ga pa. ni hotelo biti. Postajalo pa je vedno slabše ker je veter pihal vedno silneje in nosil s seboj goste snežinke. V tem je prišla v kočo do kože premočena manjša skupina turistov. Imeli so srečo, da jih je neurje ujelo blizu koče, tako da so se brez večjega napora še lahko prebili do zavetja. še važnejše pa je bilo, ker so vedeli povedati, da se nahaja za njimi na poti v kočo večja skupina, ki se z največjimi napori bori s snežnim viharjem, nekaj pa da se jih je zateklo v pastirsko kočo pod grebenom. Vznemirjeni po tej novici so najiz-urienejši planinci v koči hitro organizirali pomoč. Zbrala se je večja skupina, da ponese omagujočim skromno okrepčilo in jim pomaga do koče. Ko so bili že pripravljeni je s klecaiočimi koraki in z zadnjim naporom svoiih sil prišlo do koče mlado dekle oblečeno v tenko obleko s svilenimi dokolenkami (!). Na pragu se je zgrudilo, tako da so jo morali prenesti v sobo, kjer so ji brž nudili okrepčilo in jo preoblekli v izposojeno obleko, ker sama ni prinesla s seboj razen hrane nobenega rezervnega kosa perila ali obleke. Vsekakor zelo lahkomiselno ravnanje, ki zasluä. «ajve^jp grajo, tem bolj ker niti ona niti njen oče. ki jo je spremljal, a je zaostal, nista bila prvič v planinah. Skupina turistov, ki se je odpravila na pomoč, je z največjim naporom in v veliki nevarnosti za svoje življenje prišla do omahujočih Ohrabreni in malo okrepčani so se vsi skupai počasi pomikali proti koči. V tem so reševalci zaslišali nove klice po pomoči. Sredi grebena je sedel moški s pelerino, pod katero je stiskal okoli osem let starega otroka, in je bil že ves ozebel. Priskočili so hitro na pomoč tudi njemu, zavili otroka v odejo in ga nesli v kočo. K sreči se nobenemu razen prestanega strahu in mraza ni zgodilo nič resnega. V koči so se kmalu okrepčali in pogreli. Snežni vihar pa je zunaj besnel kar naprej vso noč in ves binkoštni ponedeljek. Ker ni bilo izgledov, da bi se vreme izboljšalo, so turisti polagoma v večjih skupinah zapuščali Stol in se dobre zaviti v odeje in vse mogoče kose obleke spuščali v dolino. Tako se je le vse dobro izteklo, čeprav bi bilo lahko imelo hude posledice. — Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo vodo. Reg po nriin. soe. pol. in n *dr S-bf 1V4R5 25 V Vsekakor je pri planinskih turah potrebna največja previdnost, zlasti sedaj, ko vreme še ni ustaljeno. Res je, da naše SPD neprestano opozarja turiste na razne možnosti, proti katerim se lahko s previdnim ravnanjem zavarujejo, in teh navodil se izurjeni turisti večinoma drže. So pa med njimi tudi — in kakor kaže gornji primer, turistke niso med zadnjimi — ki ravnajo zelo lahkomiselno. Predvsem se je treba dobro obleči, primerno obuti in se založiti s perilom, da se moremo preobleči, če nas zaloti neurje. Na vsak način je pa skrajno neprevidno v tako nesigurnem vremenu jemati s seboj otroke, posebno še če ne poznaš poti. Slednjič še majhna prošnja na SPD v Kranju, ki je lastnik Prešernove koče. V koči bi bila potrebna vsaj ena peč v prostorih za turiste. Priznamo, da bi bilo to združeno s precejšnjimi stroški, kakor bi tudi veljalo precej spravljanje drv v kočo, toda v vremenu, kakršno je bilo za binkošti, pa bi bila peč zelo dobrodošla. Drugače pa vse tople dobrote dobre kuhinje nič ne pomagajo, ko se v mrzlih prostorih ni mogoče ogreti. G. Z. Postani in ostani član Vodnikove družbe! za ustno dupflno in najboljše sredstvo pri dnevni negi zobovja N ust Je ODOL Uporabljajte za dnevno ustno nego Odol čuvaja zdravja Seja banovinskega turističnega sveta Razpravljali so zlasti o preskrbi z dobrimi živili Ljubljana, 30. maja AA. Poslovni odbor banovinskega turističnega sveta dravske banovine je imel dne 22. maja svojo 12. redno sejo. ki ji je predses-doval dr. Fran Ratej, načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Na seji so se nadaljevale razprave: o preskrbi turističnih krajev s kmetijskimi pridelki; o izvirnosti, kakovosti in konsumu naših vin po gostiščih turističnih krajev; o turistični publicistiki in o podeljevanju kratkoročnih kreditov za modernizacijo m preureditev obstoječih gostinskih obratov. — Samostojne referate v zvezi z dnevnim redom sta podala referenta kmetijskega oddelka banske uprave inž. France Mežan m i,nž. Ivo Zu-panič. — Sklepi, ki jih je sprejel poslovni odbor turističnega sveta, so bili predloženi kr. banski upravi s prošnjo, da jih osvoji in po njih nadaljnje ukrene. Glede izvirnosti, pristnosti in kakovosti naših domačih vin je bila izražena želja, da se kontrola, ki jo vršita kletarska nadzornika, poostri, za ugotovljene prestopke po vinskem zakonu pa uporabljajo v celem obsegu predvidene kazenske sankcije. Glede konsuma naših domačih pristnih vin naj bi se vršila primerna propaganda, na kateri naj bi biti soudeleženi tudi pridelovalci (vinogradniki) sami po svojih organizacijah in ustanovah. Za boljo preskrbo turističnih krajev s kmetijskimi pridelki so se predlagali razni ukrepi, med drugimi tudi taki na zadružni osnovi, kakor je to osnovano v uredbi o pospeševanju turizma. Akcija za podeljevanje kratkoročnih kreditov za modernizacijo in preureditev obstoječih gostinskih obratov v turističnih krajih je v teku. prošnje se bodo reševale po končanem ugotovitvenem postopku. Gorenjski kmetje in letošnja tr^mla«? Upi na dobro letino so vedno manjši Radovljica, 26 maja To, česar so se sadjarji na Gorenjskem najbolj bali in o čemer je bilo prav v »Jutru« nekajkrat pisano, se je žal uresničilo. Ker apri'La kar ni hotelo biti dežja in je bilo po večini toplo in suho, so se gorenjski sadjarji bali, da bo pričelo deževati v maju, prav takrat, ko bodo cvetele jablane. Prvi dan maja je bil na Gorenjskem tako lep, kakor ga imamo slikanega le v pesmi. Cvetele so trate, cvetelo je zgodnje sadje; ozi-mine, ki so se bile popravile aprila, pa so bile tako visoke, da se v njih ni skrila le vrana, nago kokoš. Namah pa se je vreme izpridilo. Prvotno je pihal zapadnik. ki ga je kmalu nadomestil še neugodnejši jug. Izza Jelovice in Pokljuke in čez Julijske Alpe so se pričele valiti ogromne kope sivih oblakov Sadjarji, ki se jim je prvotno obetala na Gorenjskem izredna sadna letina, so s strahom motrili hitro vremensko spremembo. Pričelo je deževati. Prav so imeli tisti, ki so rekli,, da se bo vreme izboljšalo šele po mokri Zofiji. ki sledi mrzlim 3vetnilcom. Prve dni maja, ko so cvetele nekatere kasnejše sadne vrste je bilo vreme še nekoliko pri zanesljivejše, da so le tu pa tam malo pogrevali polje sončni žarki in izvabili v sadovnjake nekaj čebel. Ko so pa pričele cveteti zgodnje vrste jabian, ki začudo cvetijo kasneje kakor one vrste, ki dozore pozneje, je pa pričelo deževati trajno, ves dan in včasi tudi vso noč. Tako neugodno vreme nas je pripeljalo v družbo mrzlih svetnikov, ki so bili letos bolj mokri kakor pa ledeni. Dočim je lansko leto bila na Gorenjskem med osmim in petnajstim majem trikrat slana, ki je uničila paradižnike in zgodnji fižol, je letos v maju ni bilo. Najnižja temperatura je bila 4° nad ničlo, najvišja pa menda na vnebohod. pa še takrat je bilo .♦ornaj 18° na soncu. Tik pred mrzlimi vremenjaki se je cvetje na jablanah najlepše razcvetelo. Toliko cvetja, kakor ga je bilo letos na sadnem drevju na Gorenjskem, že dolgo ne pomnimo. Ali kakor so bili sadovnjaki pred vre- menjaki lepi in vabljivi, so tako žalostni in odurni postajali med dežjem, ki je lil ali rosil okoraj neprestano, do konca preteklega tedna. Snežno belo cvetie je porumene-lo in porjavelo in je pričalo odpadati. Pa kako bi tudi ne? Namesto čebel, ki celih 14 dni niso prišle iz panjev in niso opra-šile cvetja, se je pojavil v cvetnih čašicah cvetožer. Cvetoča pomlad, ki se je veseMta meščan in kmet. je šla letos žal neopaženo mimo nas. Naši sadjarji, ki so se veselili lepega cvetja, obetajočega dobro sadno letino, so rekli: »Pa je spet dozorelo in obrano za eno dolgo leto!« — V krajih, kjer Je sadje cvetelo pred nalivi, pa je seveda drugače: če ne bo čez poletje kakih vremenskih nezgod, bodo povsod tam imeli dobro sadno letino. Glede žita pa se ponavlja na Gorenjskem skoraj vsako leto za letom stara, žalostna pesem. Kmet seje in je poln lepih nadej ali skrbi, dokler ne pride nezgoda. Zal, skoraj sleherno leto pride kaj vmes in upi izginejo, skrbi pa ostanejo. Tako je bilo tudi letos. Zima ni bila za žito posebno ugodna. Ko pa je prišla topla zgodnja pomlad, so se ozimine zelo popravile. Posebno jih je poživil prvi pomladni dež. Prve dni maja je polje kazalo izredno lepo. Če bi bilo nehalo deževati o sv. Florjanu bi bilo letos bržčas izredno ugodno leto. Pa kaj pomaga, ko ni moči, ki bi bila v stanju pravočasno zapreti nebeške pipe. Neprestano deževje in veter sta vrgla visoka žita in tako bodo bržčas ostala do žetve. Zaenkrat so ostale lepe le trave, toda le po ravninah in po dolinah. V bregovih in višjih legah so trave sicer precej visoke, toda redke. Neprestano deževje ie zelo zadrževalo delo na polju. So kraji, ko kmetje niso imeli prilike v ugodnem vremenu posaditi krompir. Pa tudi s sejanjem fižola so na Gorenjskem mnogi zaostali. Kakor vsako mokro leto, smo tudi letos dobro preskrbljeni s plevelom, ki duši rast vseh sadežev na naših poljih. — & Vlomilci v občinski pisarni v Selcah Blagajno so odpeljali, razbili in izpraznili Selca. 30. maja Pisarna selške občine v prostorih Prosvetnega doma je bila deležna vlomilskega obi skia. Vlomilci, ki so mtnda dobro poznali razmere, so bili z s obisk dobro pripravljeni. Pri sosedu, pri Kalanovrh, so vzeli samokolnico, tri sekire in cepin. Z vrat občinske pisarne so zbili kljucavnico in sneli železno prečnico, nakar sc temeljito preiskali vso pisarno. Odprli sc predale in pobrali nekaj drobiža. Težko železno blagajno pa so naložili na samokolnico in jo odpeljali proti Selški Sori. Ni se jim hotelo predaleč. Ze pred izlivom Sevnice v Soro so blagajno načeli s sekirami in jo tudi odprli. Dobili so 5.000 dim gotovine in so vzeli tudi hranilno knjižico na znesek 3.990 din. Razne zapiske in papirje so razmetali. razbito blagajno so pustili na mestu, živa na grmadi Kamnik, 30. maja. Cecilja Vrtačičeva, 30-letna žena posestnika na Bakovniku pri Kamniku, je zadnje čase kazala znake slaboumnosti. Domači so stalno pazili nanjo. Ko je bila zadnjič nekaj trenutkov sama, je šla k skladovnici butar, ki jih je 50 zloženih 6b steni gospodarskega poslopja, jih zložila 12 po tleh in zažgala ter se vlegla na grmado. Domači so zagledali dim in jo takoj potegnili z grmade, dobila pa je pri tem tako hude opekline, da je v bolnišnici umrla. Opekline je dobite tudi njena se&tra, ko jo je reševala iz ognja, vendar pa njene i JTfllinlhP 0J80 SBOfÜBP BfffflBPft. samokolnico in sekire so zmetali v grmovje pri Sevnici. Vlom je zjutraj prvi opazil občinski delovodja Šmid. Odkar je bilo vlomljeno v hranilnico v Železnikih, ne pomnimo podobnega primera. Obveščeni so bili orožniki v Železnikih, kakor tudi sresko načelstvo v Škofji Loki, ki je poslalo k ogledu svojega uradnika. Sodijo, da so bili na delu najmanj trije krepki moški, ki so morali presneto poprijeti, da so odnesli blagajno. Vloma so za enkrat osumili dva mladeniča, ki sta se zadnje dni potikala po škofjeloškem okraju, beračila po vaseh in se odpravila naposled proti Selcam, Oba m> aretirali in ju odgnali v Ljubljano, Preiskava pa bo morala šele dokazati, ali sta mladeniča, ki sta videti še dosti dostojna, ie» zapletena v vlom. Ukradeni denar so požrli konji Zavrstnik, 29. maja Pri Planinškovih v Za vrstniku pri šmart-nem so denar hranili v predalu skrinje, ključ pa je bil spravljen na posebnem prostorčku v zidni omarici. Le domači so vedeli za skrivališče, vendar pa jim je denar izginil. Osumili so domačega hlapca Franceta, ki je služil dotlej že pol leta pri hiši. Ko so videli, da si je hlapec nakupil nekaj reči, so ga trdo prijeli in zahtevali, naj vrne denar. France pa se je branil na vso moč. Zato bo stopili na orožniško postajo in m gwjswg Ä3«. fio potute Ja WM» orožniška patrulja in ga odvedla na orožniško postajo, a fant se ni dal omehčati. Orožniki pa se niso dali kar tako zlahka odpraviti. Pokrenili so poizvedbe in prejeli tudi njegov kazenski list, na katerem je zabeleženo, da je imel France že večkrat posla s sodiščem, zaradi tuje lastnine. " Ko so mu potisnili pod nos kazenski list, je France priznal vlom. Orožniška patrulja ga je odvedla v Zavrstnik, kjer je izpovedal, da je nekoč opazil, kje hranijo Pla-ninškovi ključ od skrinje za denar. Ob neki priliki, ko ni bilo nobenega drugega doma, je odklenil skrinjo in stlačil v žep nekaj stotakov. Malenkost je porabil takoj, ostanek pa je skril v bojazni, da ga ne bi zalotili, v seno in ga hotel ob priliki spraviti v svet. Planinškovi so zahtevali, naj pokaže mesto, kamor je skril bankovce. France je res šel s spremljevalci v senik. Brskali so na vso moč, a zaman. Medtem ko je bil France v preiskavi, so krmili konje drugi in ob neki priliki so pokrmili konjem s senom vred tudi skrite bankovce. Franceta so odvedli v zapor. Večer narodne umetnosti Z voljo in delom hočejo naši akademiki odpraviti depresijo, ki je prvi korak kapitulacije! Vse leto €o poleg študija pripravljali, manifestirali in zbirali materija! za delo v počitniških delovnih taborih ob naši severni meji in na Kočevskem. Dane? ko so vsa društva že zbrala vse potrebno gradivo, ko so fantje in dekleta odločeni, da potujejo čez messe dni na svoje mesto, ®e obrača vsa ta mladina, udružena v narodno obrambnih društvih na nsšo javnost, da jo podpre in ji omogoči čim daljše bivanje med našimi kmeti ob severni meji. V ta namen priredi akademski narodno-obrambni svet kot vrhovna organizacija akademskih narodno-obrambnih društev dne 5. junija v prostorih velike dvorane hotela Uniona. koncert pod naslovom: »Večer narodne umetnosti«. Prireditelji so si stavili nalogo, da prikažejo posetnikom najlepša dela naših umetnikov, tako na glasbenem kakor tudi na plesnem polju. Dolžnost Vseh Slovencev, Jugoslovanov je. da izkažemo naši mladini zaupanje, da ji omogočimo delo ter ji dokažemo, da spremljamo njeno pot z navdušenjem in zadoščenjem. In ker nas ta mladina vabi in prosi, da se udeležimo »Večera narodne umetnosti«, je naša sveta dolžnost, da se temu pozivu odzovemo. (—) Društvo za zaščito dece v šiški že dolgo se je čutila potreba po takem društvu v šiški, ki ima veliko število revnih družin, saj je šiška socialno jako šibka. Slednjič so bila izdelana in tudi odobrena pravila za novo društvo in v četrtek zvečer je bil v gostilni pri Stepiču ustanovni občni zbor. G. Ferdinand Tušar je v nagovoru poročal o pomenu društva, ki ga je šiška že dolgo pogrešala. Edina naloga društva bo skrb za mladino, prepuščeno samfi sebi. Znani so primeri, da pet, šest in več članske družine žive v prostorih, ki sploh niso primerni za človeško bivališče. Naša dolžnost je, da iz te zapuščene mladine, ki bi sicer morala postati izmeček družbe, vzgojimo dostojne člane človeške družbe, ki se bodo zavedali svoj'ih dolžnosti do naroda, države in družbe. Obenem pa ji je treba nuditi gmotno pomoč. Vsem nam je znano, da so izšli najboljši sinovi našega naroda ravno iz vrst revne dece. Podpore ni potreben samo tisti, ki hodi po ulicah v strgani obleki in vpije: »Jaz sem revež, dajte mi podporo!« Prava revščina se pogosto skriva pod krinko navidezno primerno preskrbljene družine, ki pa v resn'ici strada. Te družine so najbolj potrebne naše nege, ker jih je sram, da bi vsa okolica vedela za njihovo težavno stanje. Obenem je g. Tušar poudaril, naj bo današnji ustanovni občni zbor najdostojnejša proslava tedna mladine, v katerem ravno Živimo. Po nagovoru g. Tušarja je prečital g. Bogomir Novak društvena pravila, iz katerih je razvidno, da bo glavna naloga društva gmotna, moralna in zdravstvena skrb za mladino. Predlagatelji so dali o pravilih več pojasnil, nato so bila pravila soglasno sprejeta. V prvi odbor so bili izvoljeni gospodje Tušar Ferdinand, pekovski mojster, Kor-bar Avgust šolski upravitelj v pokoju, Lajovic Milivoj, tovarnar, Primožič Josip, tovarnar, Kalčič Ivan in Novak Bogomir, zasebna uradnika lin gospa Olga Praprot-nikova, soproga mizarskega mojstra. V nadzorstvo pa so bili izvoljeni gg. Blanč Franc, Rakar Drago in Cimerman Milan, za društvenega zdravnika pa dr. Franc Ciber. Vsi gg. odborniki so znani društveni delavci in organizatorji in njihova imena jamčijo za uspešno delovanje društva. članarina je bila določena na 24 din letno, kar je za človekoljubno društvo jako malo. Ustanovnina pa je bila z ozirom na velike potrebe društva določena na enkratni znesek 500, din. Pri slučajnostih so vsi navzočni izrekli svoje mnenje o pridobivanju sredstev za težke društvene naloge, posebno pa za letovanje revne dece, ki naj , itt 4MHP2 ** tetešftje tete»./ Abano Terme §7» toplote Italija — pri PaduL Na Uniji Benetke-Bologna. Pojasnila: Azienda di Cura — Abano Terme. HIŠNA ZDRAVLJENJA V VSAKEM HOTELU. KOPELI, MOČVIRNE KOPELI - INHALACI JE zoper revmati-zem v členkih, artritis ln druge bolezni. Reale Orologio: Pensione Lit. 45-50 — Trieste e Vittoria L. 40-55 — Savoia Tode-schinl L. 36-44 — Cortesi Meggiorato L. 29-36 — Due Torri L. 23-32 — Giacon Monteortone L. 23-28 — Massaggio L. 22-27 — Salus L. 22-25 — Terme Littorie L. 20-29 — Aurora L. 20-27 — Roma L. 20-26 — Terme Menegolli L. 20-25 — Belvedere L. 18-27 — Mionl Pezzato L. 18-27 — Sorelle Mioni L. 18-27 — Alba L. 18-24 — Buia Monteortone L. 18-24 — Casino Nuovo L. 18-24 — Formentin L. 18-23 — Vena d'Oro L. 18-22 — Sole L. 18-21 — Morosini L. 16-21. Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd in pri vseh uradih »Putnika«. Domače vesti • Zborovanje zveze odvetnikov Jugoslavije je bilo v nedeljo v Zagrebu, ker je bil v minilem poslovnem letu Zagreb sedež zveze, kateri je predsedoval predsednik zagrebške odvetniške zbornice dr. Ivo Po-liteo. Glavne skupščine so se udeležili zastopniki vseh odvetniških zbornic v državi in je ljubljansko zastopal njen predsednik dr. žirovnik. Za novega predsednika zveze odvetniških zbornic je bil izvoljen dr. Ste-vo Adamovič, predsednik odvetniške zbornice v Novem Sadu in bo do prihodnje glavne skupščine Novi Sad sedež zveze. Iz poročil funkcionarjev naj navedemo nekaj zanimivih podatkov. Zdaj imamo v vsej državi okrog 3000 odvetnikov in se vidi, da število odvetnikov stalno narašča. Lanski prirastek je 70 odvetnikov. Odvetniških pripravnikov je bilo v začetku leta 1237 in je znašal prirastek v preteklem letu okrog 200 pripravnikov, število odvetnikov je po področju odvetniških zbornic naslednje: Ljubljana 296, Zagreb 820, Beograd 708, Sarajevo 178, Skoplje 180, Novi Sad 604, Podgorica 29. Močno naraščanje naraščaja se najbolj opaža v odvetniški zbornici v Novem Sadu, kjer odpade na 63 odvetnikov 100 odvetniških pripravnikov. Na področju ljubljanske odvetniške zbornice je 124 odvetniških pripravnikov. §01 co --- * Prvi kongres učiteljev oglednih šol. Ogledne ali vzorne šole delujejo v naši dr. žavi že štiri leta. Pred štirimi leti je bila v Beogradu državna narodna šola »Kralj Aleksander« preurejena v tako vzorno šolo in potem so se take šole ustanavljale v vseh središčih banovin. V Beogradu sta zdaj dve taki šoli, izven banovinskih središč pa je ena taka šola v Borovu, druga pa v Višnjici pri Beogradu. Učne moči oglednih ali vzornih šol so se združile v posebni organizaciji, ki prireja zdaj svoj prvi kongres v Borovu. Kakor organizacija tako služi tudi kongres napredku vzgojeslovja in uveljavljenju stanovskih zadev, ki so v zvezi z razvojem vzornih šol in s posebnimi učnimi metodami v teh učiliščih. Kongres bo zaključen 1. junija ter bo razdeljen na teoretično in praktično delovanje. * Kongres jugoslovenskih esperantistov je bil v nedeljo in ponedeljek v Karlovcu in se ga je udeležilo 450 delegatov vseh organizacij esperantistov v državi ter številna deputacija esperantistov iz Bolgarije. Jugoslovenski delegati so zastopali 54 esperantskih organizacij. V novi odbor esperantske lige je bil izvoljen za predsednika dr. Ivan Lapenna iz Zagreba, iz Ljubljane pa sta v odboru kot podpredsednik Jože Kozlevčar, Marjan Petrič pa kot odbornik. Pred zaključkom kongresa je bilo sklenjeno, da bo prihodnje leto kongres esperantistov v Mariboru ali pa v Petrov-gradu in da bo liga še letos izdala nov hr-vatsko-esperantski besednjak in slovar. * Jadransko slavje v Ptuju. Krajevni odlbor Jadranske straže v Ptuju priredi dne 8. junija, v primeru slabega vremena pa 11. junija v mestnem parku ob Dravi veliko slavje. — Na sporedu bo: povorka skozi mesto, govori odposlancev, nastop podmladkov Jadranske straže, petje, godba, srečolov .umetni ogenj itd. Pestri spored bo gotovo zadovoljil vse udeležence. Pričetek prireditev je ob 15. in imajo vsi udeležnei zelo ugodne zveze z vlaki. Informacije v Ljubljani daje Krajevni odbor JS, Tyrševa c. la tel. 35-55. Tam se je treba Ljubljančanom, ki bodo šli na ptujsko svečanost, tudi prijaviti do 6- junija. * Tekmovanje slovenskih g<>db v Kranju, komisija in dipl»me. »Jutro« je preteklo soboto poročalo, da se bo vršila ob Sletnici kranjskega Godbenega društva v Kranju prva tekma slovenskih godb, ki jih bo ocenjevala posebna komisija, kate- ra bo tudi izdajala diplome. Zamisel je gotovo lepa. vendar je treba uvaževati tudi naslednje pripombe, ki nam jih Je poslal ugleden slovenski godbenik. Piše nam: Kar je pri tej prireditvi najvažnejše, je dejstvo, da bo slovenske godbe ocenjevan la komisija, sestoječa iz samo dveh članov, ki bo pa vendar imela tolikšno oblast, da bo delila godbene diplome. Prvi član komisije je višji vojaški kapelmik, ki je kot dirigent in kot poznavalec instrumentov in zadevne literature popolnoma na mestu v komisiji. Drugače je z drugim članom o katerem dvomim .da poezna vse instrumente, ki jih ima sestava pihalnih godb. Ni še sedel v kakem orkestru, ni bil dirigent orkestra, ne pozna literature za pihalne godbe in še ni napisal kake skladbe za pihalno godbo. Kako naj on sodi, po kakih načelih more oddati svojo oceno? Ali je sploh mogoče, da bo njegova sodba strokovnjaška ? Ocenjevalcu pihalne godbe je treba dobro vedeti, kakšna naj bo zasedba orkestra za male sestave, za 12, 15, 18, 24 in 32 godbenikov. Ce tega ne ve, kako more soditi, katera godba je korektneje, to se pravi : po umetniški plati pravilneje zasedena ? Godba na pihala je velik umetniški corpus in kdor ni bil vsaj dolgo vrsto let v kakem orkestru kot godbenik ali kot dirigent, ne more imeti pravega pojma o kaki godbi. V Kranju bodo godbam razdeljene diplome, toda: ah bodo imele svojo pravo vrednost? Absolutno ne — bati se je, da bo neumetniška ocena mnogo škodovala pro-cvitu naših godb, zato je treba pred časom poskrbeti, da nesreča ne bo prehuda, še je čas ,da se napaka prepreči in da izostanejo nevšečne posledice. Komisija naj bo sestavljena tako, da bo res pravično in strokovnjaško presodila posamezne godbe in da si bo s samo kvalifikacijo učvrstila pravico, da izdaja diplome. Zato tekmujočim godbam in njihovim ka-pelnikom resno svetujemo, da zahtevajo take ocenjevalce, katerih ocena bo res umetniške vrednosti. * Poročila sta se na binkošti v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. inž. Grzinič Zorko in gdč. Marija Glavič. Mlademu paru, ki sta oba ugledna člana naših naprednih organizacij, iskreno čestitamo! * Smrt požrtvovalne narodne delavke. Po večmesečni bolezni je včeraj umrla na zagrebški kliniki gdč. Marija Bencinova, uradnica pri ljubljanski podružnici Privilegirane agrarne banke. Nadvse simpatična pokojnica je bila doma iz tržaške okolice in je bila uradnica v odvetniški pisarni voditelja tržaških Slovencev dr. Vilfana. Po likvidaciji te pisarne se je preselila v Ljubljano. Kakor poprej v Trstu, se je tudi v Ljubljani požrtvovalno posvetila drobnemu narodnemu delu, ki na zunaj ni mno go vidno, ki pa je tem bolj potrebno in tudi važno. Bodi pokojnici blag spomin, njenim preostalim pa naše iskreno sožalje! * Nov grob. V Slovenskih Konjicah je umrl v starosti 35 let g. Ivan Zottel, trgovec. Uglednega pokojnika bodo pokopali jutri ob 16. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prvi jugoslovenski doktOr papirništva je postal g. inž. Miloš Krofta, ki je 27. t. m. položil na tehniški visoki šoli v Darm-stadtu doktorski izpit z odličnim uspehom. G. inž. Krofta, ki si je pridobil to visoko strokovno kvalifikacijo, je bival v raznih papirnih in celuloznih tvornicah v inozemstvu in je sedaj nameščen pri Združenih papirnicah v Vevčah. Za predmet svoje doktorske disertacije si je g. inž. Krofta izbral problem »Preprečenje snovnih izgub pri fabrikaciji papirja«. Zanimivo je, da se Institut za izvedbo gospodarske štiri-letke v Berlinu pogaja za pridobitev tega odlično ocenjenega znanstvenega dela. G. doktorju najlepše čestitke! * Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berislaviceva ulica 11. Danes ob 20.30 bo predaval g. univ. prof. dr. Boris Zarnik o krvi in njenem pomenu (s filmom). Vstop prost. * Slovesna otvoritev nove šole v So-vodnjem bo prihodnjo nedeljo ob pol 11. Nova šola je trirazrednica. K otvoritvi in svečani blagoslovitvi so vljudno vabljeni vsi prijatelji mladine in prosvetnega napredka naših vasi. Za kosilo bo preskrbljeno. * Ribiška weekend koča na KTku. Ri-barsko športno društvo na Sušaku je napravilo načrt za gradbo svoje weekend koče na primernem kraju otoka Krka. Ta koča bo urejena po vzoru planinskih zavetišč ter bo služila članom društva kot shajališče in zavetišče. Koča bo imela veliko sobo, v kateri bo 12 ležišč, skupno kuhinjo ter shrambo za ribiško orodje. * Jubilej uedinjenja srbske pravoslavne cerkve. Najvažnejše leto v zgodovini srbske pravoslavne cerkve je leto 1219., ko je cerkev postala samostojna, najsijajnejše pa je leto 1346., ko je bila v Skoplju ustanovljena srbska patriarhija. Njeno vlogo je pozneje prevzela patriarhija v Peči, a ko je bila ta leta 1766. ukinjena, so se snovale posamezne samostojne pravoslavne cerkve: črnogorska, karlovška, beograjska, dalmatinska, bosansko-hercegovska in južno-srbska. Po osvobojenju in uedinje-nju v začetku leta 1919. smo imeli samostojno pravoslavno cerkev bivše kraljevine Srbije, cerkev bivše kraljevine Črne gore, cerkev mitropolije v Karlovcih, srbsko pravoslavno cerkev v Dalmaciji, ki pa je imela sedež na Dunaju, ter srbsko pravo-posebno pravoslavno cerkev za Južno Srbi-posebno pravolavno cerkev za Južno Srbijo, ki sta obe spadali pod patriarhijo v Carigradu. Za zedinjenje vseh ter srbskih pravoslavnih cerkva so bila mnoga posvetovanja, uedinjenje pa je bilo proglašeno na episkopski konferenci, ki je bila na praznik Duhova pred 20. leti v Beogradu. * Zamotane pravde in borbe za bogati-novo zapuščino. Sodišča v Novem Sadu in Sremski Mitrovici imajo že tri leta čez mero opravka m sitnosti z najrazličnejšimi reflektanti na dediščino bogatega čudaka Niketiča, ld je v začetku leta 1936 umrl v Novem Sadu. Niketič je bil velik čudak, živel je sam, ker mu je žena ušla, in vse mesto ga je poznalfl pod vzdevkom »Som«. Ko je umrl, je veliko njegovo premoženje, ki ga cenijo na pet milijonov pripadlo njegovi ženi Zofiji, oglasili so se pa takoj najrazličnejši »Somovi« sorodniki ki so dokazovali, da Imajo do zapuščine več pravioe, kakor pa pokojnikova žena. Vsi so bili na »Somovo« dediščino požrešni kakor pravi somi in svoje pravice so skušali uveljavljati pred sodiščem Združevali so se v skupine, a so se spet sprli in tudi med njimi je prišlo do zamotanih pravd m celo do krvavega obračunavanja. Pri sodiščih v Novem Sadu in Mitrovici se je v treh letih nakopičilo v zvezi z zapuščino starega »Soma« nešteto ovadb, tožb in kazenskih spisov. Zdaj je zapuščina definitiv. no priznana vdovi, mnogoštevilni zavrnjeni dediči pa se še prepirajo, pretepajo in pravdajo brez konca in kraja. • Maturantke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1928/29 se zberemo v torek 4. julija ob 16. v gostilni »Pri Nacetu« (Ignac Banko), Ljubljana, šmar. tinska cesta 3. Prijave oz. predloge pošljite na naslov: Pregelj Iva, strokovna učiteljica, Kočevje, Zavod za slepo deco. * Velenjska elektrika v Zasavju. Letošnje binkošti je nova elektrika iz velenjske elektrarne osrečila Litijo. Daljnovod je napeljan iz Doba pri Domžalah preko Moravške doline in čez hrib pod Sv. Miklavžem V zasavsko dolino pa priteče bakrena žica v bližini Verneka nasproti Kresnicam. Sčasoma bodo elektri-ficirane še Vače, Ponoviče in drugi bližnji kraji. Med drugim bo baje dobila elektriko tudi Sv. Gora (849 m). Struja dospe v Litijo po daljnovodu z napetostjo 20.000 voltov. Za litijsko predilnico je postavljen transformator. Na binkoštno soboto so se zbrali okrog transformatorja predstavniki litijske občine in odposlanci KDE. Slavnost je bila skromna, ob 15. uri so zavrteli stikala in zasvetila je nova elektrika. Zdaj bodo zadovoljni tudi poslušalci radia, ki so se zlasti ob deževnih praznikih prepričali, da je stalna elektrika bila že dolgo nujno potrebna. Iz LfoMfane u— Ljubljančani! Vi vsi vesti — zlasti kar vas je starejših, da imamo v Ljubljani pevsko društvo »Slavec«. Nekateri poznate tudi njegovo zgodovino! Na zastavi so še danes krvavi madeži, ki pričajo o borbi »Slavca« pod bivšo državo za našo nacionalno in kulturno samoitojnotrt. Kmalu bo 60 let, ko je stopil »Slavec« na plan ter s svojo pesmijo začel orati ledino in med narodom gojiti in utrjevati narodno zavest. Saj ni bilo prireditve — tabora, manifestacije, jubilejev, koncertov in veselic. — doma in v tujini, da bi ne bilo »Slavca« zraven. To pričajo tudi njegova odlikovanja: kipi, diplome, trakovi, slike itd., ki jih poseduje »Slavec« in s kakršnimi se more ponašati le redko društvo. Ne vemo. po čigavi krivdi je »Slavec« ob 50-letnici zašel v letargijo. Vidno je začel pešati, hirati in bati se je bilo, da bo podlegel. Toda, še se je v pravem času pojavila četa ljudi, ki so bili mnenja, da bi bila to narodna sramota in neizbrisljiv greh, zato so se resno oprijeli dela, obudili »Slavca« in ga pomladili. Tako bo po daljšem odmoru pod vodstvom g. F. Venturinija zopet nastopil s svojim koncertom v petek dne 2. junija ob 20. uri v Frančiškanski dvorani. Na nas Ljubljančanih je sedaj, da ga vsaj s svojo navzočnostjo podpremo! O LETOŠNJIH barvah in vzorcih s ile se da povedati mnogo, toda za. to razkošje barv ni pravih besed. — Svilo je treba videti in očnrala Vas bo njena lepota. Oglejte si jo pri BRATA VLAJ, VVOLFOVA 5. u— Idrijski krožek. Jutri 1. junija bo ob 20. v salonu gostilne pri Kajfežu v Florjanski ulici članski sestanek. Predaval bo tov. Lado Božič: Idrija žarišče botanične vede. Po predavanju razgovor o prireditvi na »Zemlji«. V nedeljo 4. junija bo izlet na Vrhniko. Odhod z vlakom ob 8. povratek ob 21.25. Vozna karta tja in nazaj stane 9 din. Program: razgled zanimivosti, skupno kosilo, izlet na Planino, sestanek z rojaki na Vrhniki in iz Logatca. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji posebno oni iz Notranjske. Kavarna »Central« danes sreda In četrtek — vso noč odprta. Prvovrstna damska kapela. u— Nove redukcije pri cestnem nadzorstvu? Nedavno smo poročali o spremembah v staležu delavstva pri mestnem cestnem nadzorstvu, ki so na dnevnem redu. Vodstvo mestnega cestnega nadzorstva čuti, kakor kaže, stalno potrebo, da svoje delovne sile obnavlja na ta način, da stare delavce, med katerimi so mnogi družinski očetje, ljubljanski občani, nadomešča z novimi, mlajšimi, med katerimi so tudi kmečki sinovi iz podeželskih občin. Zanimivo pri tem je, da mnogi tako-zvani prehodni delavci, ki so zaposleni pri mestnem cestnem nadzorstvu, že po - "'ij let prejemajo samo po 3.50 din m' ie na uro, medtem ko drugi, tudi ±e pred kratkim sprejeti, prejemajo po 4 din. Ko se je pri predsedniku mestne občine svoj čas zglasila deputacija delavcev, ki se čutijo zapostavljene, in ga vprašala, zakaj je mezda samo nekaterim povišana na 4 din, drugim pa ne, je predsednik mestne občine odgovoril, da tega ne ve. Pri obsežnem gospodarstvu, kakršno premore mestna občina, so takšne neskladnosti pač razumljive, zato prizadeti delavci pričakujejo od župana, da bo s svojo avtoriteto popravil kar je krivega. Nepremočljive PONJAVE Izdeluje tovarna „Motvoz in platno" Grosuplje Zahtevajte vzorce ! n— Angleško društvo vabi svoje člane in ljubljansko občinstvo na večer škotskih pesmi, ki bo v četrtek L junija ob 20. v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici. Na večeru bo predvajala ga. Fanny S. Co-peland škotske pesmi s spremljevanjem glasovirja. Vstop prost. u— Ljubiteljem umetnosti priporočamo, da si pravočasno ogledajo nove umetnine Franceta Kralja v Jakopičevem paviljonu. Dnevno od 9. do 6. zvečer. Poslužite se kataloga. Pustolovni film iz pomorskega življenja — posnet po resničnih dogodkih ..„„.^ GUSARJI Rež. Heui-y Hathaway. V gl. vL Gary Cooper, George Raft in Francis Dee. I RINO UNION Tel. 22-21 Poje kralj tenorjev — sloviti Benjamin Gigli Danes ob 16., 19. in 21. uri film lepega petja in vedrega humorja MARIONETE Paul Kemp — Lucie Englisch -R. Romanovsky Theo Lin gen I Kino Sloga, tel. 27-30 efe TAJNI AGENT X-9 H. DEL: Samo še danes in jutri! ** 7 »Lažni baron«. Scott Kolk, Jean Rogers, Monte Blue, Henry Brandon. — Režija: Ford Beebe in Cliford Smith. — Velenapeti kriminalni film po istoimenskem strip romanu! I u— Zbor Trboveljskih slavčkov bo imel v torek 6. junija zvečer v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani cerkveni koncert, na katerem bo izvajal pod vodstvom zborovodje Avgusta šuligoja troglasno otroško mašo na staroslovensko besedilo, ki jo je uglasbil Ivan Grbec. Pri cerkvenem koncertu bo sodeloval na orglah skadatelj prof. Matija Tome. Prodaja vstopnic bo od petka dalje v knjigarni Glasbene Matice. DRUŠTVO ZA ZRAČNI PROMET AEROPUT izplačuje 5% dividende za kupon br. 11 iz leta 1938. V mali dvorani Filharmonične družbe bosta v ponedeljek 5. junija ter v sredo 7. junija dve sklepni produkciji gojencev šole Glasbene Matice. Podrobni spored in druge podatke glede obeh produkcij bode-mo javili. Začetek vsakokrat ob četrt na 7 zvečer. Podrobni spored za I. produkcijo bo na razpolago od sobote dalje v knjigarni Glasbene Matice. Bramorje in voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji RANC — Ljubljana, Židovska L Podmladek JS na državni učiteljski šoli v Ljubljani bo priredil dne 3. junija ob 20. v šolski telovadnici akademijo. Dijaki učiteljišča in učenci obeh vadnic pripravljajo prav pester spored. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnim dijakom za izlet na morje, vabi odbor cenjeno občinstvo, da se udeleži akademije. u— Vremenske nagajivosti letošnjih bin-koštnih praznikov se še kar nadaljujejo in je bil tudi včerajšnji dan še ves zadeževan. Skoraj neprenehoma je pršilo in ozračje je bilo ohlajeno. Tako deževnega maja, kakršen je letošnji, že precej dolgo nismo imeli. Pa ko se že z dežjem poslavlja, naj bi vsaj svojemu nasledniku naročil, da nam končno vendar prinese solnčno pomlad v deželo. u— Zaklad tatinske ciganke. Včeraj smo poročali o senzacionalni aretaciji ciganke, pri kateri so policijski organi o priliki hišne preiskave našli celo kopo zlatnine, srebrnine in draguljev, ki jih je bila s svojimi pajdaši in pajdašicami na-kradla zadnji čas. Vest o aretaciji je vzbudila živo zanimanje v javnosti, saj so tatvine po mestih in vaseh zadnja leta na dnevnem redu, vendar so redki primeri, da tat ob vsakem tveganju zajame tako dober plen kakor ta ciganka. Na kriminalnem oddelku policijske uprave se je včeraj zglasila cela vrsta okradencev in nekateri izmed njih so med zaplenjenimi predmeti spoznali svojo lastnino. Med drugim je našla svojega gospodarja tudi dragocena ure znamke Schaffhausen z veliko zlato verižico, vredna 8.000 din. Preiskava proti ciganki in njenim kom-plicom obeta spraviti na dan eno izmed najzanimivejših kriminalnih afer zadnjega časa. Iz Ccl|a e— Počastitev polkovnika Mihajloviča. V soboto, na predvečer veličastne slave 39. pehotnega polka v Celju, o kateri smo v ponedeljski izdaji »Jutra« obširno poročali, so se zbrali ob 20. v sejni dvorani na mestnem poglavarstvu v Celju člani krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju s predsednikom g. Jankom Briščkom, da počastijo prejšnjega poveljnika 39. p. p. generalštabnega polkovnika g. Dragoljuba Mihajloviča. Predsednik g. Brišček je v lepem nagovoru orisal velike zasluge g. polkovnika za koroške borce in njihovo organizacijo ter mu v znak zahvale izročil v imenu krajevnega odbora Legije lepo oficirsko sabljo. Polkovnik g. Mihajlovič se je s prisrčnimi besedami zahvalil za počastitev. e— Alojz Drofenik SOletnik. V četrtek se je srečal priljubljeni celjski trgovec g. Alojz Drofenik z Abrahamom. Mladeniško čili jubilant se je rodil 25. maja 1. 1889. v prijaznem št. Juriju ob južni železnici. Trgovine se je izučil v Brežicah, nato pa je služboval v Mariboru in Ljubljani. Med vojno je otvoril samostojno trgovino v Celju. 2e nad 20 let samostojno izvršuje svoj trgovski poklic in uživa glas solidnega trgovca. V Celju si je pridobil mnogo prijateljev. Na Vidov dan bo obhajal 201etnioo srečnega zakona s soprogo go. Cvetko iz ugledne ljubljanske rodbine Singerjeve. Jubilantu iskreno čestitamo! e— Za binkoštne praznike je odšlo mnogo Celjanov v Logarsko dolino, na Savinjske in Julijske Alpe ter na morje. 2al pa niso prišli na svoj račun, ker jim je izredno slabo vreme povsod pokvarilo zaželjeni užitek. V Logarski dolini je deževalo, na planinah je snežilo, pa tudi ob morju je bilo oblačno in deževno. Najbolj zadovoljni so bili še oni Celjani, ki so ostali doma. Slabo vreme je zelo ugodno vplivalo na obisk gostiln, kavarn in kinematografov. e— Regulacija Savinje in poplave. Visoka voda. ki je dosegla 23. t. m. 2.40 m nad normalo, je odplavila okrog 8.000 kubičnih metrov zemlje, ki so jo bili v zadnjem času navozili z levega brega na desni breg Savinje na Polulah pri Celju, da bi zasuli ovinek in izpeljali Savinjo in vzporedno novo banovinsko cesto ▼ premi črti ter s tem ugodili željam mestne občine in drugim interesentom Regulacija je bila tukaj po prvotnem načrtu predvidena v krivini s premerom 2.5 km in s položitvijo v staro korito Savinje, da bi bili stroški manjši. Poškodba, ki jo je povzročila visoka voda 23. t. j*- . bo seveda podražila preložitev nasipa na desnem bregu Savinje. Upamo, da bodo imeli poleti, ko se poplave nehajo, pri preložitvi Savinje več sreče. To je prva večja poškodba med delom, ki jo je povzročila visoka voda. odkar regulirajo Savinjo. Sicer se je pa učinek doslej izvršene regulacije Savinje spet pokazal pri zadnji poplavi v hitrem odtekanju. Savinja je drvela mimo Celja z mnogo večjo hitrostjo nego prej, ko struga pod Celjem še ni bila razširjena in poglobljena. Tudi na Vogla j ni in ostalih pritokih, ki se izlivajo v Celju v Savinjo in ki so bili 23. t. m. istočasno polni do roba, so ljudje opazili hitrejši odtok. K sreči je 23. t. m. prenehalo deževati, sicer bi bili v Celju kljub temu plavali, kajti ovinek pod Starim gradom še vedno zadržuje vodo. Dokler ne bodo presekali ovinka v šesti etapi regulacije Savinje, Celjani ne bodo varni pred poplavami. Projekt za regulacijo Savinje v šesti etapi, ki je proračunana na 5.7 milijona dinarjev, je bil pred kratkim odobren. e— Učiteljsko zborovanje. Sresko društvo JUU v Celju bo zborovalo v soboto 3. junija s pričetkom ob pol 9. dopoldne na I. državni narodni šoli v Celju. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu predavanje učiteljice gdč. Mare Samsove iz Vojnika, »O vplivih socialnih razmer na otroka« in poročilo g. Ivana Lovšeta o Učiteljskem domu v Mariboru. e— Šolski nastopi gojencev Glasbene Matice v Celju bodo danes, v sredo, ob 19., jutri, v četrtek, ob 19. in v ponedeljek 5. junija ob 20. v Mestnem gledališču. Vstopnine ni. Vstop je dovoljen le s sporedom, ki se dobi pri blagajni v gledališču. e— šahovski turnir. Redni turnir Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo v mesecu maju se bo pričel drevi ob 20. v klubskih prostorih hotela »Evrope«. e— Vse lastnike lovskih in drugih psov opozarja mestno poglavarstvo v Celju, da bodo najstrožje postopali po določilih § 85., točke 4. lovskega zakona proti vsakomur, ki namenoma vodi pse v lovišče ali mu psi po nemarnosti pobegnejo v lovišče, kjer preganjajo divjačino. e_ Zdravniška preiskava prodajalcev živil. Po zakonu o nadzorstvu nad živili in drugih določbah bo mestno poglavarstvo izvršilo ponovno kontrolo nad izdelovanjem pripravo in prodajo živil, ter nad osebjem, ki je zaposleno v obratovalnicah. Vsi delodajalci in delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, v gostilnah, kavarnah, slaščičarnah, mesarijah, pekarnah, sploh v vseh obratovalnicah z živih in v brivnicah, naj se podvržejo brezplačni zdravniški preiskavi, da ne bolehajo za jetiko. Preiska ve bodo vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne na mestnem fizikatu in sicer se prično L junija in bodo trajale do vključno 30. junija. Po tem roku bo uvedeno kazensko postopanje zoper one, ki se ne bodo mogli izkazati s potrdilom, da ne bolehajo za jetiko. Iz Maribora a— Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru (in v Ljubljani) sta prevzela nalogo, da pripravita vse, kar bo potrebno, da se delo pospeši. Banska uprava bo izdala najbrže posebne tiskovine, ki bodo vsebovale vse podatke, ki jih bo moral navesti vsak oškodovanec. Banska uprava je dala odboroma vojnih oškodovancev nalog, da prijavita nemudoma sedanje točne naslove oškodovancev z navedbo imena, priimka, naslova, imena očeta in matere z njenim dekliškim priimkom, poklica, kje je oškodovanec medtem umrl, enake podatke dedičev itd. Vojni oškodovanci naj zaradi tega takoj osebno prijavijo zahtevane podatke upravnemu pooblaščencu odbora vojnih pooblaščencev v Mariboru g. dr. Slavku Fornazariču, Sodna ulica 14, oziroma dr. M. Pretnarju, odvetniku, Ljubljana, TyrSeva 38. To storijo lahko tudi pismeno. Obenem naj pripravijo nemudoma tudi potrebne listine, zlasti morebitne urad ne cenitve ter naj poizvedujejo za sedanje bivališče prič, na katere se nameravajo sklicevati. Oni oškodovanci, ki še niso pri. javili svojih zahtevkov, naj pripravijo potrebne dokaze ter naj se zglasijo pri imenovanih odborih, oziroma zastopnikih v svrho podrobnejših pojasnil ter prijav. a— V spomin na koroško ofenzivo pred 20 leti, ko so baterije 32. artiljerijskega polka prodrle prvič na Gosposvetsko polje, bo praznoval 32. artiljerijski polk svojo krstno slavo dne 5. junija. Svečani obredi bodo ob 10. dopoldne v vojašnici vojvode Putnika, popoldne pa bo vojaška zabava. Domačin slave bo polkovnik g-Peter Kiler. a— Sokol Maribor in okolica se pripravljata na svoj okrožni zlet v nedeljo, 4. junija, v Mariboru z dopoldansko po-vorko skozi mesto in s popoldanskim javnim nastopom Na letnem telovadišču Sokola Maribor - matica bo mariborski Sokol pokazal svojo moč in napredek. a— Potovanje v Benetke. Premiera te duhovite Vemeuil-Berrove komedije, ki jo režira Edo Verdonik, bo v petek 2. junija Igrajo: Rasbergerjeva, Crnobori, Rasber-ger, Verdonik in štandeker. Komedijo bodo uprizorili samo dvakrat in sicer v korist Združenja gledaliških igralcev. Zadnji glasbeni predstavi bosta drevi in v soboto. Obakrat bo uprizoritev »Utopljenca«, nakar se opozarjajo abonenti na bloke, ker jim sicer bloki zapadejo. a— Vlomilci so se pojavili v Mlinski ulici 39. Iz nezaklenjene omare zasebnice Marije Svenšek so odnesli razne predmeta in gotovine sa 330 din. Gospodarstvo Naša rudarska produkcija I Medtem ko je v februarju premogovna produkcija v Jugoslaviji sezonsko v večjem obsegu nazadovala in je padla na višino prejšnjega leta, se je v marcu zopet naglo dvignila na 507.590 ton (pri tem je bila za 8°/o večja nego v lanskem marcu in za 44°/« večja nego v predlanskem marcu). V aprilu je produkcija premogovnikov sicer sezonsko popustila, vendar je bila tudi večja nego v lanskem aprilu. V aprilu so nakopali v premogovnikih 442.574 ton premoga, to je za 28.778 ton ali za 7% več nego lani in za 27% več nego predlanskim. V prvih štirih mesecih zadnjih let se je produkcija premoga v Jugoslaviji gibala takole: januar—april 1936 1,465.250 ton januar—-april 1937 1,529.900 „ januar—april 1938 1,814.000 w januar—april 1939 1,916.800 „ V prvih štirih mesecih letošnjega leta bila produkcija premoga v naši državi za 102.800 ton ali za 5.7% večja nego lani v istem razdobju in za 451.550 ton ali za skoro 31% večja nego pred tremi leti. Ostala rudarska produkcija Tudi ostala rudarska produkcija se je gibala v splošnem na višji ravni nego lani. Produkcija železne rude je znašala v aprilu 60.300 ton (lani 53.200), v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je dosegla le 204.200 ton nasproti 211.000 tonam v lanskem prvem četrtletju. Celotna produkcija za prve štiri mesece je manjša zaradi slabše produkcije v januarju in februarju. Znatno se je povečala produkcija bakrene rude. V aprilu je sicer nekoliko nazadovala v primeru s prejšnjimi meseci, vendar je bila še vedno večja nego v lanskem aprilu. V preteklem mesecu so nakopali 76.300 ton bakrene rude (lani 61.400), v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je znašala produkcija 343.300 ton nasproti 244.200 tonam, tako da znaša povečanje nasproti lanskemu letu preko 40%. Produkcija svinčen o-cinkove rude je bila v marcu manjša nego lani. Dosegla je namreč le 68.400 ton (lani 77.200). V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je bi. la produkcija v primeri z lanskim letom večja, saj je dosegla 283.200 ton nasproti 243.300 tonam in znaša torej povečanje 15%. Produkcija bavksita je bila v aprilu manjša in je dosegla le 27.850 ton (lani 39.300), za prve štiri mesece pa je bila produkcija večja nego lani, saj je znašala letos 110.250 ton nasproti 88.240 tonam v lanskem aprilu. Nadalje je omeniti še produkcijo kromo-ve rude, ki pa je bila v aprilu razmeroma slaba in je znašala komaj 2000 ton (lani 4800), v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa le slabih 10.000 ton nasproti 17.000 tonam v istem razdobju lanskega leta. Pirita smo v aprilu pridobili 10.700 ton (lani 11.600), v prvih štirih mesecih pa 48.900 ton (lani 47.400). Končno je omeniti, da smo v aprilu pridobili 140 ton nafte (lani 89) in 356.000 hI mineralne slane vode (294.000). Končno je omeniti znatno povečanje produkcije ma-gnezi ja, ki je znašal v aprilu 4700 ton (lani 2800). Produkcija surovega železa se je v dveh letih podvojila Znatno večja je letos produkcija surovega železa, ki je znašala v aprilu 5734 ton (lani 4337), v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa 22.800 ton (lani 16.300, predi. 10.300). Produkcija surovega železa se Je torej v dveh letih podvojila. Institut Nikole Tesle Na osmovi § 42 finančnega zakona za tekoče leto je prosvetni minister po odobre-nju ministrskega sveta predpisal uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi in ureditvi instituta Nikole Tesle s sedežem v Beogradu. Ta institut se ustanavlja za znanstvena raziskovanjza in za praktično uporabo znanstvenih izsledkov iz področja elektrotehnike. Zaradi priznanja zaslug za zmanost o elektriki in elektrotehniki ima institut ime Nikole Tesle. Naloge instituta so: 1) raziskovanja na polju elektrike in na drugih področjih znanosti in tehnike, ki so v zvezi z elektrotehniko. in sicer z namenom, pomagati znanosti in tehniki; 2) raziskovanje in preizkušnje električnega, radioelektričnega in radioaku-stičnega materiala, instrumentov, aparatov, strojev, naprav, mer, novih izumov, elek-tromagnetsikih polj, električnih, akustičnih, in mehaničnih vibracij in drugih pojavov, ki so v zvezi z elektriko; 3) prirejanje znanstvenih in strokovnih predavanj in tečajev iz znanosti o elektriki, elektrotehniki, ra-diotehniki, fiziki in sorodnih znanstvenih panog, ki so v zvezi z elektriko. Insitut ima 6 oddelkov (za raziskovanja o naravi elektrike in materiala, za fiziko, za radiotehniko, za elektrotehniko, za preizkušnje in mere in za sinanstvena raziskovanja ter uporabo elektrike v agronomiji, biologiji, medicini Ln drugih znanstvenih panogah). Uredba določa, da je institut avtonomna znanstvena ustanova javnopravnega značaja pod nadzorstvom prosvetnega ministra, ki sodeluje z drugimi instituti v državi in v inozemstvu ter z Društvom »Nikola Tesla« za pospeševanje znanosti in tehnike v Beogradu. Izdatke krije institut z dotacijo, ki je predvidena v državnem proračunu prvo leto v višini 500.000 din, ki pa se naslednja leta poviša na leto za 10G 000 dim, tako da v šestem letu doseže 1,000.000 din; z dohodki, ki jih bo dalo na razpolago Društvo Nikola Tesla, z dohodki od daril, publikacij, tečajev, strokovnih mišljenj in preizkušenj. Institut ima svojo imovino, ki se sune uporabiti le za institutove namene. Redni člani instituta so lahko samo osebe. ki so pokazale uspehe na področju znanosti o elektriki, na področju uporabne elektrotehnike in na drugih področjih, ki so s tem v zvezi. Število rednih članov je omejeno na 50, od katerih sme biti do 20 inozemcev. Število dopisnih članov ni omejeno, častni člani pa lahko postanejo oni. ki so si stekli zasluge za institut. Prvih deset domačih rednih članov postavi prosvetni minister na predlog Društva Nikola Tesla. Redne, dopisne in častne člane izvoli svet instituta, ki ga tvorijo vsi redni člani. Vsa- ko leto sme imenovati do 10 dopisnih članov. Ko doseže institut 50 članov, se novi člani volijo samo na mesta umrlih članov. Svet instituta izbere iz svojih vrst predsednika, tajnika in toliko podpredsednikov, kolikor ima institut oddelkov Predsednik, tajnik in podpredsedniki tvorijo znanstveni odbor instituta, ki vodi znanstveno in tehnično delo. V upravni odbor instituta delegira svet instituta štiri redne člane, štiri pa uprava Društva Nikola Tesla. Vsi morajo stanovati v Beogradu. Upravni odbor, ki mu predseduje predsednik instituta, vodi finančne in administrativne posle instituta. Končno ima institut svojega ravnatelja ter strokovno in administrativno osebje. Insititut izdaja znanstvene publikacije in svoj časopis. Zaradi priznanja znastvenih uspehov na polju znanosti o elektriki in njene uporabe in na ostalih področjih, ki so v zvezi z elektriko, se ustanavlja Teslova zlata medalja. To odlikovanja daje svet instituta na predlog zmastvenega odbora vsako drugo leto enemu znanstveniku ne glede na državljanstvo in narodnost Teslova zlata medalja se izroča na svečani letni seji instituta. * Ustanovitev znanstvenega instituta za elektriko in elektrotehniko je brez dvoma nujna potreba saj nam tak institut lahko prinese mnogo praktičnih korisiti. Prav tako je na mestu, da država podpre tak institut z redno proračunsko dotacijo, če gre za vs>edržavno znanstveno ustanovo javnopravnega značaja. Žal pa vsebuje uredba določbe, ki niso v sikladu z vhedržavnim značajem takega instituta, zlasti določbe, ki dajejo čisto zasebnemu društvu Nikola Tesila v Beogradu odločile- vpliv na ta institut. Pri tem pa uredba ne nalaga društvu nobenih določenih obveznosti finančnega značaja nasproti institutu Društvo bo predagalo prvih deset rednh članov, ki bodo potem imenovali nadaljnje člane, v upravni odbor pa bo društvo imelo pravico vedno delegirati polovico članov. Taka ureditev na široko dopušča možnost, da bodo izvoljeni za redne člane instituta predvsem člani tega društva in da bodo potem uživali finančno pomoč instituta za woja dela (člen 7. do'oča. da lahko redni in dopisni člani instituta prejemajo pomoč za znanstvena raziskovanja). Ce pa institut ni mišljen kot vsedržavna znanstvena ustanova. pomeni njegova ustanovitev cepitev tudi na tem specialnem področju znanosti, kar mora izzvati potrebo ustanovitve stičnih od države vzdrževanih ustanov tudi drugje v naši državi. Ljubljanski velesejem Od 3. do 12. junija Cene vstopnicam Cene vstopnicam in legitimacijam za obisk ljubljanskega velesejma so naslednje: 1) za tiste, ki bodo z rumeno železniško izkaznico za 2 din izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 din, dobi obiskovalec pri vele-sejmski blagajni vstopnico za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) ako je karta veljala do 60 din. dobi obiskovalec vstopnico za 15 din. ki daje pravico na tri dnevne in tri veče.-.e obiske velesejma: c) ako je karta veljala preko 60 din. dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma 2) Za Ljubljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija 25 din in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. 3) Vstopnica za enkraten poset velesejma stane 10 din Dobitki za obiskovalce iz tuzerostva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega velesejma se ponuja sreča, da mu žreb nakloni kak dobitek. Vstopnice se opremljene s kuponom, na katerega bo obiskovalec napisal svoje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izzvete legitimacije ljubljanske, razstavljalske, usluž-benske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: orehova spalnica, motorno kolo Phänomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bismarck, 5cevni radijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za štiri osebo, kolo Axp, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dve preprogi, dve vrtni garnituri, 50 steklenic Unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, zaboj Kneippove žitne kave. 2 zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg olivnega olja, 2 brezplačni vožnji s parni-kom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj, 21-dnevno bivanje v Niški Banji, 21dnevno bivanje v Brestovački Banji, lOdnevno bivanje v Slatini Radencih, lOdnevno bivanje v Dobrni, lOdnevno bivanje v čateških toplicah, 8dnevno bivanje na Omišlju (Hotel Učka), 7dnevno bivanje v Novem VI-nodolu (Palače Hotel), 7dnevno bivanje v Krapinskih toplicah, 7dnevno bivanje v Mediji-Izlakah, Sdnevno bivanje v Rogaški Slatini, 5 dnevno bivanje v kopališču Paliö, 2dnevno bivanje na Bledu v hotelu Union. Dan obiska velesejma .je poljuben od 3. dp 12. junija, žrebanje bo pod nadzorstvom posebne komisije 12 junija. Carinski oddelek na ljubljanskem velesejmu, kot izpostava ljubljanske carinar-ne, že posluje. Sejmišče je mesec dni pred začetkom in mesec dni po zaključku ve- lesejma carine prosto skladišče za carin- i sko blago, namenjeno za razstavo. Delo- I krog tega carinskega oddelka je isti, kakor delokrog carinarne in opravlja vse ekspedicije inozemskega blaga za velesejem. Dan za dnem prihajajo iz inozemstva polni vagoni razstavnega blaga in carinski oddelek ima polne roke dela. Reklamacije vabil k otvoritvi XIX. ljubljanskega velesejma, ki bo letos od 3. do 12. junija, izvolite nasloviti na vele-sejemsko pisarno. Vabila so že razposlana, vendar pa je pri obilici dela možno, da vabilo po pomoti morda komu ni bilo poslano. _ Letošnji vinarski kongres Vinarski kongres, združ. z rednim občnim zborom Vinarskega društva bo letos v Šmarju pri Jelšah. Občni zbor bo v soboto, 3. junija 1939 ob 17. uri (ob 5. uri popoldne). kongres pa bo v nedeljo 4. junija ob VslO uri dopoldne. Na kongresu bodo razpravljali vinogradniki o zelo važnih in danes posebno potrebnih vinarskih vprašanjih: o pomenu namiznega grozdja, o kle-tarskih zadrugah im o klet a rj en ju brez dodajanja sladkorja. Istočasno priredi Vinarska podružnica v Šmarju vinsko pokušnjo in vinsKi sejem, na katerem se bodo lahko vinogradniki in vinski trgovci prepričali, da pridelujejo vinogradniki šmarskega okraja prav dobro vinsko kapljico. V nedeljo popoldne pa si bodo vinogradniki ogledali del viinskiih goric okoli Tinskega, kamor bodo napravili izlet z avtobusi. Kdor se ne bi hotel udeležiti izleta na Tinsko, si bo lahko ogledal ali zdravilišče v Rogaški Slatini ali kmetijsko šolo v Št Juriju ob južni železnici. Slovenski vinogradnik je danes v izredno težkem položaju. Visoki pridelovalni stroški, slabe prodajne možnosti in velika bremena, zraven tega še pogoste vremenske uime delajo vinogradništvo čim dalje manj rentabilno. Zaradi tega bo v korist našega vinarstva, ako se bo letešnjiih prireditev v Šmarju udeležilo čim več vinogradnikov. Pa tudi dolžnost je vsakega vinogradnika, da se udeleži vinarskega kongresa, da bodo vinogradniki skupno manifestirali za svoje zahteve. Obenem bodo imeli vinogradniki tudi priliko spoznati lepi šmarski okraj in tamkajšnje vinogradniške razmere, ki jih še na splošno ne poznamo. Dnevni red občnega zbora je naslednji: 1) otvoritev; 2) imenovanje dveh zapisnikarjev in dveh 9krutinatorjev; 3) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika in preglednikov računov; 4) odobritev odborovih predlogov: višina članarine, kraj in čas prihodnjega zbora; 5) volitve novega odbora; 6) potrditev uprave trsničarskega odseka; 7) obravnava predlogov podružnic ali društvenih članov: 8) slučajnosti. Dnevni red kongresa: 1) Pomen in potreba namiznega grozdja pri nas (poroča kmetijski svetnik Kuret Vladimir, ben. referent za vinarstvo v Ljubljani); 2) Pomen in ureditev kletarskih zadrug (poroča Munda Martin, ravnatelj v Ormožu). Stota bilanca Jadranske zavarovalne družbe Dne 16. maja je bila v Trstu ob številni udeležbi delničarjev pod predsedstvom Nj. Ekscelence de Suvicha glavna skupščina Jadranske zavarovalne družbe ki je odobrila s to družbeno bilanco. Poslovni uspeh v letu 1938 je razviden iz naslednjih številk: V panogi življenjskega zavarovanja je bilo izpostavljenih polic na Lit 989,959.818.-nasproti Lit 1.090,878.547.-; obstoječa zavarovanja so se povečala od 5.018,925.000.-Lit na 5.148,675.000.- Lit. Premijski prejemki so narasli v panogi življenjskega zavarovanja od Lit 227,325.000.- na Lit 228,766.000.-; v požarni stroki od Lit 174,179.000.- na Lit 185,828.000.-; v transportni stroki od Lit 41,850.000 na Lit 45.619.000.-; v panogi zavarovanja proti toči, vlomu in v ostalih vzporednih panogah od Lit 75,163.000.- na Lit 77,637.000.-. Skupni prejemki na premijah in dajatvah v vseh panogah zavarovanja so se povzpeli od Lit 526.989.000.- na Lit 585,394.000.-. Iz bilančnih postavk je razvidno povečanje gotovinskih sredstev v blagajni in pri bankah od Lit 98,475.000.- na Lit 106,918.000.-. posestev v nepremičninah od Lit 441,967.000.- na Lit 465.716.000.-, port-felja efektov od Lit 619,952.000.- na Lit 642.622.000-. posojil na življenjske police od Lit 110,363.000.- na Lit 114.199.000-, medtem ko so hipotekama posojila in terjatve od države in občin nazadovale od Lit 71.936.000- na Lit 69.456.000 -. Zaključni računi izkazuiejo dobiček v višini Lit 13.213.095.28. ki dovoljuje dotacijo izrednih rezerv za Lit 3.000.000.-. kakor tudi izolačilo iste dividende kakor lani. to ie Lit 100.- na delnico, plačljivo počenši z 22. majem 1939 medtem ko se saldo v višini Lit 1 803.965.38 preneee na novi račun. Jamstvena sredstva družbe znašalo: Delniška glavnica Lit 100,000.000.— (vplačano Lit 50,000.000) Imovinske rezerve Lit 83.302 575 82 Tehnične rezerve Lit 1.364.896.352.32 Skupaj Lit 1.548,198.928.14 to je za Lit 80,201.375.48 več nego v prejšnjem letu. (—) Gospodarske vesti _ Nova uprava škodovih tvornic. Te dni je prišlo do važnih sprememb v uprav% nem svetu škodovih tvornic, kjer bodo odslej Nemci v večini. Spremenjeni upravni svet šteje namreč 11 Nemcev in 10 Cehov. Enake spremembe so bile izvršene po Brnski tovarni orožja, kjer je sedaj v upravnem svetu 7 Nemcev in 6 Cehov. V upravnem svetu škodovih tvornic so odslej: dr. Rasche (Dresdner Bank — Češka eskomptna banka), von Lüdinghausen (Dresdner Bank — Češka eskomptna banka) baron Ringhoffer (tvornice Tatra), dr. Rheinländer ( Berlin), dr. Kisslinger (Praga) dr. Schicketanz (Liberec), princ Hohenlohe, ravnatelj Novotny (Češka eskomptna banka), inž. Hödl (Prva brnska tvomica strojev), ravnatelj Eltze (Berlin), ravnatelj Pohle (Češka Union banka), generalni ravnatelj Kučera (Anglo banka), generalni ravnatelj Mixa (živnostenska banka), predsednik Stoupal (Češka agrarna banka), profesor List (brnska nemška tehnična visoka šola), dr. Pospišil (Narodna banka), generalni ravnatMj Husak (Explosia, Praga), predsednik ilromàdko (škodove tvornice), generalni ravnatelj Outrata (Brno), dr. Schauer (Anglo banka) predsednik Klindera (Kooperativa, Praga). Za predsednika Škodovip. tvornic je postavljen inž. Hromédko, podpredsedniki pa so von Lüdinghausen, Ini. Klinde- ra tn dr. Schiketanz. Pri Brnsklh tvorni-cah orožja je postavljen za predsednika bivši poslanik Mastni, podpredsedniki pa so von Lüdinghausen, inž. Muca in dr. Schicketanz. Borze 30. maja Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 13.80. Tečaji na svobodnem tržišču se nadalje ravnajo po srednjem tečaju funta 258 din. Klirinški čeki na češke krone so se trgovali v Zagreou po 145, v Beogradu po 142.10 in v Ljubljani po 146, grški boni pa v Zagrebu po 31 in v Beogradu po 30.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala pri mirni tendenci po 455 — 458 (v Beogradu po 458.50 — 462). Do prometa je prišlo samo še v delnicah PAB po 210 (v Beogradu po 15) m v delnicah Trboveljske po 190. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206-25 — 209.45, Pariz 116-47 — 118.77. New York 4386-75 — 4446.75. Curih 995 — 1005, Milan — Trst 232.05 — 235 15 Amsterdam 2365.50 — 2403.50, Berlin 1772.12 — 1789.88. Bruselj 750 — 762. Tečaji na svobodnem trgu: London 256-40 — 259.60. Pariz 144.85 — 147.15, New York 5457.68 — 5517-68, Curih 1236-27 — 1246.27, Amsterdam 2940.80 — 2978-80, Bruselj 932.40 — 944.40. Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20.7675, New York 443.50, Bruselj 75.50, Milan 23.33, Amsterdam 238.30, Berlin 177.90, Stokholm 107.04, Oslo 104.45, Köbenhavn 92.7250, Praga 15.22, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25, Sofija 5.40._ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 457.50—460, 40% severne agrarne 59 den., 6% begluške 87 den., 6% dalm agrame 86.50 den., 7% stabiliz. 98 den., 7% invest. 99 den., 7% Seligman 99 den., 7% Blair 91.50—93, 8% Blair 100.50—102; delnice: Nar. banka 7400 den., PAB 210— 214, Trboveljska 187.50—190. Gutman 53 bL, Sečerana Osijek 75—90, Osiječka li-jevarnica 160 den., Isis 25 den., Jadranska 310 bL Beograd. Vojna škoda 462.50-463 (458.50 —462), za junij 460.50—461.50 (460—461), 4°/« agrame 60.50 den., 4% severne agrarne 59.75 den (60), 6% begluške 87—87.25 (86.75), 6% begluške 88.75—89, 7% invest 101—102, 7% Blair 92 den., 8% Blair 101— 102, PAB 216—217 (215). Blagovna tržišča ZITO 4. Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca nespr. Pšenica: 78/79 kg baška 146 — 148; sremska 146 — 148; slavonska 147 — 149; banatska 142 — 144 Rž: baška 137 — 139. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 162.50 — 170, jari 68 kg 180 — 185. Ove»: baški. sremski in slavonski 147 — 149. Koruza: baška 101 — 103 baška pariteta Indjija in Vršac 102 _ 103. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; >2« 210 — 220; >5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; >8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 300 — 305. Otrobi: (v jutastih vrečah) : baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102. Iz Zagorja X_ Nedeljska tombola Sokola je sicer privabila veliko množico, zaradi hudega dežja, pa je precej ljudi moralo zapustiti prostor pred Sokolskim domom. Tombola se je morala vršiti v vseh prostorih doma, kar pa je v pogledu času močno oviralo vso prireditev. Zanimivo je, da so bili letos deležni večjih dobitkov domačini, dočim so prejšnja leta dobitki romali na vse strani. Pri tej priliki je treba obsoditi način prodaje tombolskih kart nekih drugih društev ki imajo take svoje prireditve šele 4. in 11. junija. Sokolski prireditelji so vedno lojalni in bodo taki tudi ostali. z_ Umrla sta dva spoštovana rojaka. Na binkoštno nedeljo smo pokopali 781et-nega upokojenega rudniškega zidarja Štefana Brena, ki je delal nekaj desetletij pri zagorskem rudniku in je bil upokojen leta 1926. Po zaslugi pokojnega ministra za socialno politiko dr. Gregorja žerjava je ta veteran dela dobil primemo življenjsko pomoč. Zapustil je ženo in dve hčerki, ki pa sta v dobrih življenjskih položajih. Naslednji dan pa so položili v Cemšemku v prerani grob 481etnega posestnika Zdrav-ka Kolenca, katerega je že nekaj let mučila huda bolezen. Velika množica prijateljev in rojakov ga je spremila do groba, kjer počivajo njegovi starši, dedi m pradedje Kolenčeva rodbina je bila najuglednejša in najstarejša v Cemšeniku. Pred dvema letoma je umrl oče Zdravka, ki je zdaj kot naslednik te stare rodbine zapustil ženo ter tri napreskrbljene dekhce, zaradi česar bo rodbinsko ime hiše izginilo. Pokojnikoma bomo ohranili blag spomin, vsem žalujočim pa izrekamo naše globoko sožalje. Iz Kranja r_ šahovski turnir za prvenstvo Kranja je končan. Kot je bilo pričakovati, je prvo mesto dosegel dr. Julij Gabrovšek, ki je od 18 možnih točk nesrečno izgubil le pol točke z inž. Skopalom. Nadaljna mesta so si razdelili takole: drugi Pavlica M. 13 in pol točke 3—4- inž. Povoden in Singer po 13 točk, 5. Martelanc z 12 točkami, 6—7. Šuštar S. in inž. Skopal po 11 točk, 8. Moži-na 10 in pol točke, 9—10. žerjav in Vidr-gar po 10 točk, 11. Franko s 8 in pol točke 12 Rus s 8 točkami. 13. Kos s 7 točkami, 14—15. Košar in Grčman po 6 in pol točke, 16. Tajnik s 5 točkami, 17—18. Prah L. in Džordževič po 4 točke. 19. En-gelman 0 točk (kontumac). V petek 2. junija bo brzoturnir na »Stari poštic ob 8. zvečer, katerega se bodo udeležili tudi člani šahovskega kluba »Ljubljana«. Naše -»i»**Hšce drama Sreda. 31.: Velika skušnjava. Red A. Četrtek, 1. junija: Velika skušnjava. Red Četrtek. Petek, 2. ob 15.: Othello. Dijaška predstava. Izven Cene od 14 din navzdol. Veseloigra češkega pisatelja Karla Pi-skofa »Velika skušnjava«, je delo, ki je imelo spričo duhovite osnovne misli v človeški lakomnosti, odrsko učinkovito izpeljanih prizorov in prvovrstnih kreacij nagih igralcev, na čelu jim Nablocka v glavni ženski vlogi, izreden uspeh. Zabavna, s sodobnimi udarnimi resnicami prežeta igra nudi večer resničnega kratkočasja. Zasedba običajna. Delo bodo igrali drevi za red A ln jutri za red Četrtek. Opozarjamo na zadnjo dijaško _ vo v letošnji sezoni, ki bo v petek ob 15. po globoko znižanih cenah od 14 din navs. dol. Vprizorili bodo delo angleškega klasika Shakespeareja, žaloigro v petih dejanjih: Othello z Levar jem v naslovni vlogi. Zadnja premiera v letošnji sezoni bo Be-keffijeva veseloigra »Neopravičena ura«, v režiji prof. šesta. Dejanje, ki se godi v šoli in na domu osmošolke, ki je skrivaj že poročena in doživlja zaradi tego prikolico. V vozilu je prostora za 28 potnikov, v prikolici pa je buffet in priia, s katero se potnik lahko osveži na potovaöju skozi vroče kraje. stvo, da je poneverOa predsedniku sindikata morilcev 18 ti9oč dolarjev. Pri umorih se je posluževala štirih vrst strupov, katere so ugotovili ikì raztelesenju neke žrtve. Poleg Rose Carine je bil v sindikatu važen član Italijan Paul Petrillo, nadalje Petrillov nečak Carapardo, ki sedi zdaj v Sing-Singu ter so ga pripeljali iz jetniš-nice v Filadelfijo samo zaradi tega, da so ga mogli soočiti z zločinskim stricem. Carapardo je na robi j i zaradi umora svoje ljubice Mollie Starace. Boža Carina Lord ob topovski cevi Krvava bitka kmetov s cigani Ciganska predrznost je izzvala ogorčene kmete V neki vasici blizu Chluma na Poljskem sta prijezdila dva cigana na konjih na dvorišče nekega kmeta in sta zahtevala tobaka. Kmet jima ni hotel postreči z zahtevanimi cigaretami. To je predrzna cigana tako ujezilo, da sta potegnila bikovki in z njima pretepla kmeta do onemoglosti. Ko sta cigana ostala brez nadzorstva na dvorišču kmetove hiše. sta vdrla v poslopje in pokradla vse, kar se je dalo odnesti. Po tatvini sta jo odkurila. Domači so našli po vrnitvi domov kmeta vsega okrvavljenega na tleh. Poškodbe so bile tako hude, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Vest o ciganskem zločinu je šla kakor ogenj od ust do ust. Kmetov se je polastilo takšno razpoloženje, da so se zbrali moški iz več bližnjih vasi ter pritisnili za cigan- sko sodrgo. V taborišču so zahtevan, naj jim izroče krivca, toda cigani so ju ščitih. Zato je prišlo do spopada med kmeti in cigani. Prvi so bili oboroženi s cepci, vilami in kosami in so se spustili v bitko, ki je trajala tri ure. Kmetje so zmagali, toda ne brez žrtev. Enega kmeta so cigani ubili, dvanajst pa je bilo močno ranjenih. Tudi cigani so imeli izgube, a ker so ranjene odpeljali s seboj, ni mogoče navesti, koliko žrtev imajo. Kmetje so v navalu besnosti iztrgali ciganom dva cigana in dve ciganki, ki so ju pridržali kot talce, dokler ne bosta izročena krivca. Orožništvo je do-znalo za spopad šele potem, ko je bOa bitka izvojevana. Med kmeti vlada proti ciganom strašno ogorčenje. Rc;cinovo olje za krivce prometnih nesreč Policijski predstojnik nekega mesta na ameriškem Zapadu je odredil, da dobi vsaka oseba, ki zakrivi prometno nesrečo, pa bodisi vozač ali pešec, veliko žlico ricino-vega olja. To bo uvod v kazen m globo, ki bo sledila. Možakar je prepričan, da bo ta praktika zastrašila ljudi m da se bo število prometnih nesreč kmalu skrčilo. varovanka Francoske vojne ladje v angleškem pristanišču Hčerka zemunskega trgovca Ivana Je-remiča Olga Jeremičeva, ki ji je zdaj pet let, je pred leti dobila otroško paralizo. Njen oče je čital v listih, da se Mussolini zanima za to bolezen in je pisal italijanskemu min. predsedniku, naj mu svetuje, kaj bi kazalo pod vzeti, da otrok ozdravi. Mussolini je naročil, naj pošljejo otroka v neki sanatorij pri Rimu. Tam je mala Olga ostala do pred nekaj dnevi. Dobila je namreč drugo otroško bolezen, zaradi katere so zdravniki očetu nasvetovali, naj otrok mnenja zrak. Petletna Olga je zdaj prišla domov v Zemtm, kjer pa so morali ugotoviti, da je popolnoma pozabila svoj materin jezik. Na vsa vprašanja odgovarja samo v italijanščini. Od bolezni, zaradi katere je bila poslana v Italijo, še ni okrevata. Angleški avtomobilski kralj In fHantrop lord Nnffleld je postal častni polkovnik 52. protiletalske brigade tn se je dal v tem svojstvn slikati na protiletalskem topa ANEKDOTA Nadškof iz Moguncije je nekoč šel mimo vinograda, ki ga je popolnoma uničila trt-na uš. Lastnik je stal na cesti in prosil nadškofa, naj vendar blagoslovi vinograd, da bo trta zopet začela roditi. Nadškof je rad ustregel vinogradnikov! želji, ko pa je poškropil vinograd z blagoslovljeno vodo, se je poslovil od lastnika z besedami: »Sin moj, zdaj pa ne pozabi pridno uničevati trtno uš!« VSAK DAN ENA Zlati zaklad kralja Iz Rima poročajo, da se je italijanskim carinskim organom na grški meji posrečilo odkriti zlati zaklad kralja Zoga, ki ga je hotel neki avtomobilist iztihotapiti čez mejo. Zlati zaklad v obliki namiznega pribora tehta 12 kg. Zadnje poplave na Poljskem Nedavno deževje je povzročilo tudi v območju reke Visle velikansko škodo. Na Poljskem, v Galiciji, Voliniji in šleziji so reke prestopile bregove in poplavile velika poročja. Visi a je pri Krakovu narasla za pet metrov, tako da so morali hiše v nekaterih predmestjih izprazniti. Vas Brccszko-wiee je bOa popolnoma pod vodo. V mestu Gdovm pri Kielcah je hudournik Ruda po- «MiKtta. »Kako si pa postal krotilec slonov?« »Prej sem izvajal predstave z bolhami, pa sem postal kratkoviden in sem si moral nabaviti detoeJokožce.« £>Tidens Tega«) ! Kulturni pregled Izvirna drama F. S. Copelandove (F. S, Copelattd, The Setkies. The Shakespeare Head Press, Oxford 1939, str. 68) Dandanes je treba poguma za to, da napišeš dramo v verzih, in še več za to, da obravnavaš legendarno snov v obliki pesniške drame. F. S. Copeland je imela ta pogum in trud je bil poplačan s sijajnim uspehom. Njena fantazija Severa, »opera z imaginarno glasbo«, kakor jo sama imenuje, nas uvaja v nov in čudovit svet, prepojen z legendami in folkloro Orkneyev, »Samotnih otokov«. Gre za ne-prenehen boj med našim svetom in nekim drugim, ki obstoj onkraj našega vsakdanjega življenja. Harold, junak drame, je sirota, sedmi sin sedmega sina. (V Britanskih otočjih pripisujejo sedmemu sinu sedmega sina posebne mistične moči (Destiti brat!).) Vzgojen je bil v prijateljski FANT S. COPELAND, lektorica angleškega jezika na Aleksandrovi univerzi in pisateljica drožtni tn se je zaročffl s starejšo hčerko t» rodbine; toda mati, M je kmalu po njegovem rojstvu utonila, je sedaj »sel- kle« in zahteva njegovo ljubezen zase. »Selkiji« so svojevrstna bitja, ljudje, ki so utonili v morju, toda, bistveno sorodni morju, niso popolnoma umrli, temveč so postali »morska bitja, skoraj človeška«; spremene se v tjulne, a enkrat v letu, o kresu, odlože to svojo zunanjo podobo in ss spet pokažejo na suhem v svoji nekdanji človeški postavi. V taki kresni noči se v prvi sliki igre prikaže Haroldu njegova mati in ga pregovori, da jo spremi v Sivi svet selkijev. rajanje 2. in 3. slike se vrsti v kresni noči naslednjega leta, na Severnih otokih. Harold se spet prikaže rodbini, ki ga je vzgojila in sicer v hipu ko se njihova ladja razbije ob obali. Toda zdaj je dejanje preneseno skoraj popolnoma na dru- česho-jthoslovanska revue | Pravkar izišli 3—4 zvezek devetega letnika te dobro urejevane praške revije, ki tudi v novih razmerah pogumno zastopa misel češko-jugoslovenskega kulturnega sodelovanja, prinaša »slovenica« v toliki meri, kakor le redkokdaj doslej. Za to pozornost nasproti slovenski kulturi smo tej praški reviji, ki je tudi sicer zlasti v zadnjih štirih letnikih vedno spremljala slovenske pojave, lahko po pravici hvaležni. Na uvodnem mestu je objavljen v prevodu J. K. Strakatega krajši članek B. Borka »France Prešeren«, spisan v zvezi z devetdesetletnico smrti našega genialnega pesnika, članek opozarja na pomen Prešerna in prikazuje njegov današnji kult med Slovenci. Sedemdesetletnici reprezentanta slovenskega slikarstva Riharda Jakopiča je posvetil dr. Anton Berkopec članek, ki našega mojstra predstavlja češki javnosti in s toplimi besedami priznanja in občudovanja vrednoti njegov pomen za slovensko upodabljajočo umetnost. Dvojna »slovenica« ( slovenska in slovaška) zadeva članek našega zvestega prijatelja J. K. Strakatega »Za mistrem Ivanem žabotou«, ki ugotavlja nekatere dotlej še nejasne živ-ljenjepisne podatke in beleži osebne spomine na pokojnega slovenskega Slovaka. Prof. dr. Vojtéch M é r k a, ki tudi v Brnu, kamor se je preselil po živahni dejavnosti v Košicah in Nitri, vneto nadaljuje delo za češko-jugoslovensko kulturno zbližan je, priobčuje pod skupnim naslovom »Dve pomladanski obletnici slovenske literature« lepa članka o Murnu-Alek-sandrovu in o Cvetku Gol ar ju. S tem pa »slovenica« še niso izčrpana, saj nahajamo v petitnem delu številke poleg krajših zapiskov še dr. Heidenrei-cha pohvalno oceno bibliografskega dela našega rojaka dr. Otona Berkopca »T. G. Masaryk a Jihoslované«, J. K. Straka-ty pa piše o zbirki člankov, ki jih je Jan Hajšman objavljal med svetovno vojno v »Slov. Narodu« »Jedna kampafi Mafie«) in o knjigi »litografie Mihe Maleša«; isti prizadevni psec tud prkazuje češko (11— 12) številko lanskega letnika »Ljubljanske ga zvona«. Naposled ne smemo prezreti v prilogi »Slovansky Jadran« prevoda Dušana Ludvika Župančičeve pesmi »Zvezde žarijo pokojno«. Poleg teh prispevkov so v navedeni številki praške revije še nekateri drugi, tako, n. pr. prevod poglavja iz knjige čira Či-čina šajna »Po severnoj Dalmaciji«, v originalu natisnjena pesem Desanke Maksi-movič z vsesokolskega zleta v Pragi leta 1938 »Dvadeset hiljada devojačkih ruku«, poročila o delovanju lig in številne beležke kronističnega in informativnega značaja. Z nostalgijo bodo Čehi prebirali članke v »Slov. Jadranu«, obujajoč spomine na sinje vode našega morja, kakor mi obujamo spomine na njihovo Prago in na mogočni utrip njenega svobodnega življenja. »češko-jihoslov. revue« izdajata v redakciji Antonina Beringerja »českoslov.-jihoslov. liga« v Pragi in »Savez Jugoslov.-čehosl. liga« v Beogradu. go, na nematerialno ravnino; brodolom ni brodolom, temveč le iluzija — »snov, iz katere so sanje« (Shakespeare, Vihar). 4. slika se vrši o kresu naslednjega leta. Aura, Haroldova zaročenka, je prišla, da se — zvesta svoji obljubi — sestane z njim na samotnem otočku. Z občudovanja vredno spretnostjo se pisateljica približuje vrhuncu igre s tajinstveno simboličnim prizorom večno se ponavljajočega smrtnega dvoboja med legendarnima junakoma Helgijem in Bjornom za valkiro Hildo. V začetku se čitatelju zazdi, da je ta prizor le vrinek, ki nima skoraj nič zveze z ostalo dramo; toda prav kmalu razume nujno notranjo zvezo med njim in glavno igro; ta prizor tvori nekako protiutež drugim prizorom na nerealni ravnini, — prizorom v Sivem svetu selkijev. Njegov najgloblji pomen pa se mi zdi, da je srečanje Aure tn Hilde, r katerih sta poosebljeni dve strani »večno ženskega«, dve strani ženske ljubezni. V resnici sta to »dve faseti istega dragocenega kamna«. V tem razmeroma kratkem delu je oris značajev čudovit. Osebnosti človeškega »veta so zares žive osebe, posebno nemara Haroldov prijatelj Jan; in osebe drugega sveita zapuščajo s svojo tajinstvemostjo globok dojem; Haroldova mati, tjulnska žena, je Izvrstno orisana in njeno slovo je mojstrska podoba tragične nerealnosti Ozračje igre, ki je njen bistven del tn ld je važnejše, kot bi mogla biti kakršna koli scenerija, nam omogoča, da živimo ves čas na dveh ravninah življenja; doživljamo Amin žalostni, toda nikoli obupani mir, muko Haroldove začasno razklane osebnosti, Janovo globoko razumeva jočo dušo in skrivnostno onostranost selkijev; vsa igra niha od intimnosti malenkostnega veselja in skrbi v vsakdanjem življenju do skrivnostne groze, ki nas prevzema ob glasovih črtov v prizoru brodoloma. In za vsem, vse prevevajoč, je veličastna glasba morja, katerega duha si je pisateljica do neverjetne stopnje prisvojila. Ena najbolj zanimivih strani je zame literarni slog drame. F. S. Copeland je pokazala, da je prežeta s tradicijo angleškega pesništva; vendar je na noben način ni mogoče imenovati posnemovalko "predhodnikov, čudovito je njeno virtuozno prehajanje od tradicionalnega blank-verza angleške pesniške drame do liričnih vrin-kov pesmi, od mest, ki se približujejo svobodnemu verzu, do prizora s Helgijem, Bjornom in Hildo, kjer zaživi pesniška oblika najstarejšega angleškega pesništva. Pisateljica uporablja s skrajno spretnostjo vse literarne pripomočke ritma, rime, aso-nance in aliteracije in zelo skrbno ureja tempo, ki ga dosega z menjajočim se naglasom in fino izbranimi vokalnimi kvalitetami. Celo v onih vrsticah, ki opisujejo vsakdanje, navadno življenje, je slog vedno vzvišen nad banalnostjo, kar je pač težko doseči; in v svetu domišljije se dviga do velike višine. Za zaključek naj omenim, da bi bil le pri meren poklon temu delu, ako bi ga prevedli v slovenščino in ga uprizorili v Ljubljani. Uprizoritev bo težka, toda trud bo obilo poplačan. Alee C. Law^enson Zapiski Prof. škerjanc zopet v Franciji. 28. maja je odpotoval skladatelj Lucijan M. škerjanc v Francijo, kjer bo tudi to pot priredil več recitalov naše klavirske glasbe. Prenašalo jih bo več francoskih radijskih postaj. Tako bo njegov prvi recital v Parizu 2. junija ob 18.15 (po našem času ob 19.15). Tega bo oddajala pariška radijska postaja. Prof. škerjanc bo ta večer — prenos bo trajal p>ol ure — igral tele skladbe za glasovir: Fortunat Pintarič Dudaš, Josip Slavenski Jugoslovanska suita op. 2, Lucijan M. škerjanc Tema in variacije ter Janko Ravnik Veliki karakteristični ples. 13. junija priredi prof. škefrjanc podoben recital naše glasbe v lyonski Ptt postaji. Začetek bo ob 19.45 (20.45). Tudi ta bo trajal pol ure. 15. junija bo gost mar-seillske postaje in sicer ob 20.30 (21.30). 20. junija pa priredi svoj zaključni recital v Milanu. Prenašale ga bodo vse sever-noitalijanske postaje. Spored tega recitala obsega skladbe Slavenskega, Konjovi-ča, Kunca, Papandopula in škerjanca. Nov slovensld roman. Naša založba je pravkar izdala izviren roman Prežihovega Voranca »Požganica«, ki se dogaja ob prevratu v Mežiški dolini. Odlomki iz tega spisa so že vzbujali pozornost prijateljev slovenske proze, ko so izhajali v »Sodobnosti«. Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« je sprejela v repertoar berlinska državna opera. Gostovanje ljubljanske opere v Trstu? »Piccolo« je 27. t. m. zabeležil vest, da so v teku pogajanja za krajše gostovanje ljubljanske opere v Trstu. Na sporedu bi bila v Trstu še neznana Borodinova opera »Knez Igor«, dalje Musorgskega »Boris Godunov« in Smetanova »Prodana nevesta«. če bodo odstranjene tehnične ovire, ki po »Piccolu« še otežkočajo ta načrt, bo ljubljanska opera nastopila v Trstu v drugi polovici junija. Tretji mednarodni kongres literarnih zgodovinarjev poteka v dneh 29. maja do 1. junija v Lyonu. Kakor beležijo francoski listi, se ga udeležuje tudi zastopnik Jugoslavije. Francoska študija o Jugoslovenski likovni umetnosti. Upravnik Muzeja kneza Pavla v Beogradu, pisatelj Milan Kašanin je spisal knjigo, ki je izšla v francoščini z naslovom »L'Art yougoslave«. V nji prika-zuje razvoj slikarstva in kiparstva na tleh sedanje Jugoslavije od devetega stoletja do naših dni. Knjiga je opremljena s 168 velikimi ilustracijami Aleksander Brückner umrl. V Berlinu je umrl pred dnevi bivši profesor slovanskih jezikov ie literatur na tamošnji univerzi Aleksander Brückner. Bil je po rodu Poljak. Spisal je večje število del iz slovanske literarne zgodovine, mnogo razprav o poljski literaturi itd. Pisal je v poljskem in nemškem jeziku. Biblioteka beograjske »Politike« bo izdala v kratkem prvo serijo desetih knjig. Med njimi so: čubrilovičev spis o politični preteklosti Hrvatov. Jos. Horvata »Stranke kod Hrvata«, dr. Stojanoviča »Srbija i jugoslovensko ujedinjenje« ia Vekaslava Bučarja »Politlfika istorija Slorenaikec Slovaške literarne nagrade. Slovaško prosvetno ministrstvo je prvič v »neodvisni« državi razdelilo literarne in umetniške nagrade po 5000 Ks. Prejeli so jih pesnik Rudolf Dilong, pisatelj št. Graf, literarni kritik dr. MIlan Pišut, igralka Olga Orsz£gh-Borodač, slikar G. Mally tn skladatelj Mikulaä Moyzes. Spominu Dagileva. V Parizu je bila otvorjena v prostorih Louvra razstava »Ruski balet Dagileva«, ki naj seznani občinstvo z največjim predstaviteljem ruske baletne umetnosti. V zvezi s to razstavo je Sergej Lifar organiziral za mesec junij serijo predavanj o ruskem baletu in vrsto izbranih baletnih prireditev. 27. junija bo grand-gala diner v korist Vjačeslava Nižinskega, združen s prireditvijo, na kateri bodo sodelovali Lifar, Sacha Guitry, Maurice Chevalier, brata Fratellini L dr. Sergej Ldfar je pravkar izdal knjigo »Djagi- lev i s Djagilevym« (pri »Dom knigi«, Pariz), ki izide kmalu tudi v francoskem in angleškem prevodu. Francoske slovstvene nagrade. Francoska Akademija je pravkar podelila dve nagradi, ki spadata med največje literarne nagrade v Franciji: Veliko nagrado za literaturo je prejel G. Boulenger, zgodovinar, avtor znamenite knjige »Grand Siè-cle« in drugih zgodovinskih študij, znan tudi kot romanopisec. Nagrada za roman je bila podeljena A. de Saint-Exupéryu, roj. L 1900, ki je na glasu kot izboren aviatik. Nagrajen je bil za roman »Terre des Hommes«, ki je izšel letos in ga že prevajajo v nemščino, poljščino in holand-ščino. Novo rusko založništvo so ustanovili v Berlinu z naslovom »Ruskoe nacionalnoe izdatelstvo«. Kot prvo svojo publikacijo je objavilo spomine M. Spasovskega na filozofa Rozanova (»Rozanov v poslednie go-dy svoei žizni«). S POR Dva športnika govorita T Ivan Peternel O kolesarski dirki okoli Srbije: Včeraj se je vrnil iz Beograda Ivan in živi na svojem domu v Delnicah v dirkačev na kolesarski dirki okoli Srbije, ki je vso 1.009 km dolgo progo prevozil do konca in se v skupni oceni — kakor je že objavilo ponedeljsko »Jutro« — plasiral na 9. mesto s časom 35:28:26, torej vsega 1:04:04 za skupnim zmagovalcem Avgustom Proseni-kom. Petrnel, ki je član kolesarske sekcije 2SK Hermesa, je zdaj star 26 let in živi na svojem domu v Dolenicah v Poljanski dolini. Vesel je doseženega uspeha in z veseljem bo dirkal še dalje, najbrže tudi na mednarodni dirki iz Beograda v Sofijo. Dolga in naporna je bila ta vožnja, tako je med drugim pripovedoval krepki Petrnel — toda vesel sem, da mi je kljub smoli, ki je tudi meni precej nagajala, kakor ostalim tovarišem, kolikor nas je iz Ljubljane prišlo dirkat, uspelo vzdržati do konca. Ne navsezadnje tudi zaradi tega, ker se prav za prav prištevam med mlajšo kolesarsko generacijo in razen na lanski dirki ob 50-letnem jubileju kolesarstva v Sloveniji na Rakek in nazaj še nisem sodeloval na nobeni dirki večjega obsega. Držal sem se več čas med boljšimi in le serija defektov — med njimi posebno eden v drugi etapi ln eden v zadnji, s katerim sem se zamudil najmanj 50 minut — je bila kriva, da nisem še zasedel vidnejšega mesta. Kar poglejte! Ze do Užičke Požege sem prišel na 6. mesto med vsemi. V Raški me je prej omenjeni defekt stal zelo veliko in sem se tamkaj moral zadovoljiti s 17. prostorom, razen tega sem od tod dalje ostal sam od naših, ker je do Raške dalo slovo dirki vseh ostalih 5 tovarišev iz Slovenije, trije naši (Kačič, Premk in Krušič) ter dva člana Edinstva (Zerjal in Stibernik). Do Skoplja sem bil spet boljše sreče in sem znova pridobil pet mest ter prišel na 12. Odlično sem nato vozil v najtežjem delu od Skoplja do Niša in se prerinil znova na 6. mesto. Od Niša proti severu nas je tisti dan pralo od jutra do večera. Cesta je bila spolzka in spet so prišli defekti. Tako sem v Kragujevcu moral spet za dve mesti nazaj in tudi pred Beogradom — kjer sem bil 90 km v vodilni skupini — me je čakala še ena smola. Spet sem moral zaostati in sem si skupno oceno poslabšal še za dve mesti. Organizacija dirke je bila odlična v vseh pogledih; povsod so nas pozdravljali in sprejemali odprtih src, povsod so skrbeli za nas, kakor smo si le mogli želeti. Tudi tehnična stran prireditve je bila v redu. Na cestah je tamkaj mnogo živine in domačih živali in smo marsikje imeli sitnosti s temi nediscipliniranimi porabniki ceste. V ostalem pa so po vsej poti orožniki skrbeli za našo orientacijo, v mestih pa za prazne ceste, če ne mislim na zadnje kilometre pred Beogradom, kjer so ljudje ob našem prihodu pokazali še najmanj discipline. Glede nagrad sé né bom hvalil. Bilo jih je zelo veliko, največ za najboljšega, toda za mesto med prvimi desetimi na 1.000 km 10 letnica SK Svobode Proslava bo prihodnjo nedeljo na igrišču SE Ljubljane Letos poteče 10 let, odkar se je na Viču ustanovila Svoboda, ki je po fuziji bivše Svobode s Primorjem spremenila svoje ime v Svobodo, Ljubljana. Bivša Svoboda in njeni uspehi v podsavezni ligi so gotovo še vsem v dobrem spominu. Novo ustanovljena viška Svoboda pa je morala začeti popolnoma od kraja in je v letu 1929. začela v H. razredu, na kar je premagala v tem razredu svoje mnogo starejše tovari-ške klube in prišla v I. razred. Moštva sedanje Svobode se povsem razlikujejo od prejšnje Svobode. Sestavljena so po večini iz mlajših dijakov in vajencev, ki so v tehničnem oziru odlično podkovani. L moštvo je v zadnji prvenstveni tekmi z efektno zmago odpravilo jeseniško Bratstvo, ki je danes drugi najboljši slovenski klub. Poleg tega ima Svoboda gotovo največ in najbolj talentirano mladino. Juniorsko moštvo je v prvenstveni borbi letos zasedlo n. mesto pred Ljubljano, ki jo je šele po trdi borbi odpravila to nedeljo s 3 :2. V nedeljo 4. junija bo q priliki lOletnice velik nogometni turnir na igrišču Ljubljane s pričetkom ob 15. Nagradni kipi in pokali so razstavljeni v izložbi Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici. V neka] vrstah SaUjaŠk» prvenstvo Jugoslavije V Petrovgradu so o binkoštnih praznikih imeli tekmovanje za državno prvenstvo naši sabljači. Tekmovanja se je vsega udeležilo 57 tekmovalcev, med njimi tudi nekateri Slovenci. V floretu seniorjev Je zmagal Petrov-grajčan Nikola Nikolič, Ljubljančana Ing. Edo Marion in Maks Ferlan sta zasedla 4. odn. 5. mesto. — V öoretu juniorjev je bil najboljši Hirijan Miloš Križane ia Ljubljane s 7 zmagami in enim porazom» njegov klubski tovariš Lovro Verčko pa je eriäei n» 4 meato» Jfeä « feti dolgi progi p>a bi bil že lahko dobil darilo, ki bi imelo trajnejšo vrednost. (Cigaretne doze, nalivna peresa, čevlji, obleke in podobno spadajo med praktična darila, tolaži lnega značaja ki se le kmalu porazgubijo Op. ur.) Sicer pa nisem šel dirkat zaradi daril in pokalov, temveč zato, ker me ta sport tako veseli. Napišite še to, da je bil naš vodja g. Plé-ško res ves dan z nami in da nismo nikjer pogrešali ničesar. Mnogo smo videli lepega, najbolj pa nas je prevzelo ono veselje in navdušenje, s katerim nas je narod pozdravljal povsod, kjer smo se pokazali na kolesih. Da popolnoma drugače kakor doma... Zdaj hitim v Poljane, da sé poslovim, ker moram jutri že na drugo dirko — za tri tedne v ljubljansko kasarno. Viktor Batic O svojem 271etnem jubileju v nogometu: Na proslavi lOletnice SK Svobode v Ljubljani, ki bo v nedeljo dne 4. junija t, L na igrišču Ljubljane z Izbranim nogometnim sporedom, bo proslavil redek jubilej, 271etnioo igranja nogometa, njen popularni član Viktor Batič. Iz svoje dolgoletne nogometne kariere nam je pripovedoval med drugim: Kakor vsak deček dandanes tako smo tudi mi 1. 1910. se šili veliko žogo iz krp in igrali prvo tekmo na travniku, kjer stoje danes mestne hiše za Bežigradom. Pozneje, ko sem se šel učit, smo se zbrali vajenci v društvu »Vzajemnost«, ki je imelo svoje klubske prostore v kleti Narodnega doma. Leta 1915. sem odšel k vojakom v Pulj, kjer sem igral pri tamkajšnji mornariški reprezentanci. Ko sem prišel leta 1917. z italijanskega bojišča na dopust, sem igral pri Slovanu prijateljsko tekmo proti vojaški reprezentanci in smo tudi zmagali. Leta 1919. pa sem vstopil v Svobodo in onih časov ne bom nikoli pozabil. V takratni Svobodi smo bili zbrani večinoma sami delavci, ki smo se borili res samo za barve svojega kluba. Nešteto ur smo prebili po težkem tovarniškem delu na kuluku za gradnjo igrišča v Trnovem (kjer je danes igrišče Jadrana). Takrat tudi uspehov ni manjkalo. Nismo igrali zaradi osebnih koristi, kakor je to marsikje danes, pač pa samo iz veselja do sporta in viteške borbe. Med tem časom sem igral tudi v Hermesu, Primorju in Slovanu, povsod v I. moštvu in sem bil povsod tudi odbornik, danes pa sem spet v svojem matičnem klubu Svobodi. Igral sem nešteto prvenstvenih in prijateljskih tekem: tako v Grazu, Celovcu, Beljaku, Knittelfeldu, Mariboru, Celju, Varaždmu, čakovcu, Jesenicah, Kranju, Radovljici, Tržiču, Trbovljah itd. in letos še nazadnje v Zagorju. V nedeljo dne 4. junija pa se bom poslovil od zelenega polja in upam, da bodo moji številni športni prijatelji napolnili igrišče Ljubljane. Težko je slovo, a biti mora, ker mladini pripada čas! Mislim, da bom edinstven primer v zgodovini našega nogometa, da bosta oče in sin, ki obhaja letos tudi že pet let igranja pri junior j ih Svobode, igrala naenkrat v enem moštvu. disciplini zmagala domačinka Margita Kri-stian. V sablji senlorjev je bil spet zmagovalec odlični Nikola Nikolič iz Petrovgrada, med juniorji pa je v isti disciplini dobü najboljšo oceno prav tako domačin Dean Nikolič. V konkurenci seniorjev z mečem je bila konkurenca bolj majhna in je med 4 tekmovalci zmagal Joško Vajs iz Zagreba, Hirijan Ivan Marion pa je zasedel 3. mesto. SK železničar v šibenikn Mariborski SK železničar je za binkoštne praznike gostoval v šibeniku, kjer je odigral dve prijateljski nogometni tekmi. V nedeljo je SK železničar nastopil proti reprezentanci šibenika. proti kateri je izgubil v razmerju 1:4. V ponedeljek je nato SK železničar porazil moštvo Osvita z 1 : 0. Razpis A m. nacionalnega slaloma s kajaki i Tekma bo v Tacnu pri Ljubljani. Proga: Izpod jezu tacenske elektrarn® do železnega mostu čez Savo. Dolžina proge je okoli 300 m, povprečna brzina vode je 10—12 km na uro. Proga bo z umetnimi in naravnimi zaprekami objavljena tekmovalcem 2 uri pred pričetkom tekmovanja. Član prirediteljskega odbora bo pred tekmovalci prevozil vso progo. Na dan tekmovanja je prepovedan vsak trening na progi. Start je dovoljen vsem verificiranim članom Jugoslovanskega Kajak ea-veza. Vsi tekmovalci se že s prijavo samo obvezujejo, da se bodo pokoravali vsem odlokom regatnega odbora in sodnikov. Vrste čolnov: Enosedežni čolni ne glede na dimenzije. Start bo točno ob 15. in sicer v naslednjih kategorijah: Kategorija A: enojke, gosp>odje do 35. leta starosti; kategorija B: enojke, gospodje z nad 35. letom starosti (če bodo prijavljeni najmanj trije tekmovalci) ; kategorija C: enojke, damai (enako kot zgoraj — najmanj tri tekmovalke). ' Nagrade: Prvi v vsaki kategoriji doba razen diplome tudi plaketo, drugi in tretji pa diplomi Organizacija te regate bo v! izvedbi Kajak kluba v Ljubljani. Prijavnina za vsakega tekmovalca znaša din 10. Tekmovalci (tekmovalke) morajo nastopiti V klubskih dresih! Mesto razdelitve nagrad se bo objavilo pozneje. Protesti se sprejemajo najkasneje eno uro po tekmi s taksd din 100. Starta vsak na lastno odgovornost! Tekmovanje bo ob vsakem vremenn. Jug. kajak save* JASO (službeno). Seja odbora drevi olj 20. v stanovanju dr. Ferenčaka, Gajevai 3-m. Tajnik L Kolesarska podzveza Ljubljana ima redno sejo drevi ob 20. v kavarni Vošpernik* Stari trg 34. Lahkoatletski miting v Celju. Lahko-atletska sekcija SK Celja bo priredila t nedeljo 4. junija ob pol 9. dopoldne lahko-atletski miting na GlazijL Miting bo prvi v letošnjem letu in bo obsegal vse važnejše discipline. Nastopilo bo zelo mnogo celjskih in tudi zunanjih atletov. Na tekmovanje, ki bo zanimivo, opozarjamo vse ljubitelje lahke atletike. »Jugoslovanska sportska revija« je svojo 7. (junijsko) številko v glavnem posvetila našemu velikemu nogometnemu uspehu — nedavni zmagi nad Anglijo. Iz ostale vsebine navajamo še zanimive članke o kolesarski dirki okoli Srbije, o četrtstolet-nem delu SK Jugoslavije, o naših zaporednih zmagah v tenisu, o življenju naše atletske rekorderke Hoffmanove itd. Vmes so še razne zanimive reportaže in nekatere aktualne stalne rubrike. Kakor vse Je _ tudi ta številka bogato ilustrirana, saj ima vsega okoli 70 fotografij, med njimi celih 20 samo o zgodovinski tekmi z Angleži. Revija stane letno din 30, polletno din 16 in se naroča v upravi v Beogradu, poštni predal 973, ček. račun pa ima št. 60273. Posamezne številke so po 3 din. Iz Ptuja j— V petek 2. junija koncert APZ v gledališču ob pol 20. Prodaja vstopnic v glavni tobačni zalogi. (—) MURSKA SOBOTA Koncert APZ bo « soboto 3. junija zvečer v Sokolskem domu ob pol 21. Vabimo, da se vsi udeležite koncerta. (—) R D I O Sreda, 31. maja Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Kmečki trio. —• 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Priče slovanske preteklosti (zemljepisno jezikov, ni sprehod dr. V. Bohinec); ročna dela (g< M. Zor). — 18.40: Pogovor o davčnih prw javah (g. Štefan Voljč). — 19: Napovedi* poročila- — 19.30: Nac. ura: Naši junaki poletov in višav. — 19.50: Prenos šmar-nic. — 20.30: Violinski koncert prof. Jana šlaisa. — 21.15: Fantje na vasi. — 225 Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče. Beograd 16.45: Plošče. — 17.20: Narodne p>esmi. — 18.15: Simf. koncert. —* 20: Prenos iz Ljubljane. — Zagreb 19* Cerkvena glasba. — 20: Prenos iz Ljub« ljane. — Praga 17.15: Lahka glasba —« 20: Slovo od maja. — 21.10: Pester spored. — Varšava 21: Chopinove klavirska skladbe. — 21.45: Plošče. — Sofija 184 Bolgarske posmi. — 19.30: Verdijeva opo* ra »Rigoletto«. — 22.30: Bolgarska glasba. — Dunaj 12: Delavski koncert. — 16S Vesela muzika, — 18.40: Zabaven spored. — 20.15: Slike z morja — 22.30: Dunajska glasba — Berlin 19.15: Zvočne slike. — 20.15: Komorne skladbe. — 21: Iz operet in zvočnih filmov. — 22.30: Lahka godba in ples. — München 19: Lepo melodije. — 20.15: Večer dobre volje. — 22.303 Petje. — 23: Komorni koncert. — 24: Lahka godba. — Pariz 19.30: Lahka glasba a plošč. — 20.40: Koncert španske glasbe. — 23: Massenet: Pepolka» Brez posebnega obvestil« f Meteo podjetje Mariboc, Pogrebni zarod Naš ljubi sin, oziroma dobri brat, svak ln stric, gospod * IVAN ZOTTEL je v torek, 30. maja 1939 ob 10. dopoldne v 35. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo ▼ četrtek, dne "L junija ob 16. izpred hiše žalosti v Slovenskih Konjicah štev. 57 na tamošnje pokopališče. Slovenske Konjice 30. maja 1938. HELENA ZOTTEL, mati; HELENA, sestra; J02E WERTH, svak; HELGA, nečakinja; BORIS, nečak. Im WINDER: 82 Q'ospod"Mnopišk Roman o Franca Ferdinandu (Avtorlzlran prevod) Ako postane Franc Ferdinand po smrti Franca Jožefa avstrijski cesar in ogrski kralj, mora po starem ogrskem pravu njegova žena, ki njena nenakorodnost na Ogrskem ni ovira, postati ogrska kraljica; prav tako smatra madžarski narod bodoče otroke Franca Ferdinanda iz tega zakona za polnopravne dediče ogrskega prestola. Franc Ferdinand je dobro vedel, da ta Kossuthova izjava nikakor ne pomeni konca sovraštva med njim in madžarsko pozicijo, ki je slej ko prej trdno odločena, da se pri prvi priliki otrese habsburške hiše, najprej pa njega samega. Presenetljiva izjava ni bòa političen obrat v njegovo korist, temveč izziv, naperjen proti Dunaju, proti cesarju, ki se je upiral uvedbi madžarskega povečevalnega jezika v ogrski vojski. Neodvisna stranka je mimo tega terjala, da smejo biti v translaj-tanski polovici države samo madžarske čete z madžarskimi častniki. Ker cesar ni hotel ustreči tem željam, je bila neodvisni stranki dobro došla vsaka prilika, da ga ujezi in razžali. Vsak dan znova mu je hotela dokazati, da avstrijski cesar ni neomejeni gospodar Madžarov. »Ogabna burka«, je rekel Franc Ferdinand Zofiji, ko je bral poročila o za-vzetnem stališču Kossuthove stranke. Zofija pa je videla v izjavi madžarske neodvisne stranke ugodno znamenje. Menila je, da je ta madžarska izjava v prvem tednu njenega zakona razveseljivi pri-četek izpremembe javnega mnenja in da mora i ljubljeni mož premagati vsakršno staro zamero in vsakršno osnovano ali neosnovano mržnjo ter seči v vsako roko, ki grozi njegovim sovražnikom na Dunaju. »Morda mislijo resno, morda odkritosrčno želijo, da bi najini otroci in potomci vladali na Ogrskem«, je pogumno dejala. Njegove oči, ki niso nikoli drugače kakor nežno, ljubeče in želeče počivale na njeni postavi, so po-temnele; siva koprena je zakrila njih svetlo modrino. »To je mnogo bolj zamotano, kot ti misliš«, je odvrnil, sileč se, da mu glas ne bi bil preneprija-zen. »Ti prasci me sovražijo bolj ko cesarja, njihova izjava je gol posmeh.« »Bojim se le, da ne bi zamudila ugodne prilike. Če je stvar takšna, seveda nočem več misliti nanjo.« »Ne, nikar več ne misli nanjo«, je končal pogovor. Slabe volje je odšel iz sobe. »Oh, težko je z njim«, je pomislila, »strašne predsodke ima. Prepričan je, da ženska ne sme ničesar vedeti o politiki. Nikoli me ne bo priznal za politično svetovalko, čeprav morata biti najin zakon in vprašanje prestolonasledstva najvažnejši točki njegove politike. Počasi, previdno, korak za korakom bom morala vplivati nanj in mu dokazovati, da imam političen razum.« Naslednje dni se je varovala še kaj omeniti o spotikljivem predmetu. V medenih tednih ni smelo biti govora o ničemer drugem kakor o sreči, da ga osrečuje. Izprevidela je, da je treba izenačenja značajev. On je bil nestrpen, zato je morala biti potrpežljiva. Kar prerad se je dal zanesti v nepremišljeno ravnanje, zato je morala ravnati premišljeno, jemati njegovi živčnosti vsakršno snov za vzbuhe in mirno, vztrajno stremeti po trajni sklad- nosti skupnega življenja. Franc Ferdinand ni smel vedeti, da je njeno častihlepje še predobro razumelo njegovo častihlepje in ga celo prekašalo. Čutila je, da ji ne bo častihlepje nikoli dalo miru; a to častihlepje je moralo goreti nevidno in ni smelo jemati ljubljenemu možu gotovosti, da nahaja njena strast v ljubezni popolno utešenje. Tako ga je hotela voditi in osrečevati. Bil je srečen. Tudi ona je bila srečna. Tisto, kar je bilo v njegovi krvi tujega, temnega in mračnega, jo je mogočno pritezalo. Mogočno jo je pritezalo, da njegovih presenetljivih zamračenj, ki so prihajala kakor iz jasnega neba, ni povsem razumela. Mož je bil pač skrivnostno bitje, in ona ni bila imela nikoli nobenega, nikoli ni bila nobenega spoznala. Čeprav se ni bila odločila, da bi, kakor njena najstarejša in najmlajša sestra, stopila v samostan, je bila vendar pobožnejša od vseh, vnetejša v češčenju Boga, zmerom pripravljena, preživeti svoie življenje ob Jezusovem znožju in zapreti svoje poželjivo srce vsem zemeljskim željam. Zdaj je hodila z velikim, zastavnim možem po krasnih drevoredih čudovito lepega parka, spala z njim in v vseh udih čutila, kako postaja z njim eno; ali je moglo biti mimo tega še za kaj prostora v mislih in čutih osamljenega, postaranega dekleta? To je bil veliki čas njegovega in njenega življenja. Toda svatbenega meseca še ni bilo konec, ko je spet nekaj skalilo pokoj medenih tednov v Kono-pištu. O Kossuthu mlada dvojica po tistem mučnem pojasnilu ni bila več govorila; tudi na Dunaju so o izjavi ogrske neodvisne stranke le malo razpravljali. Cesar je preživljal mesec julij v Ischlu, v njegovi odsotnosti je dvorna politika počivala. Montenuovo pa, ki ni hotel, da bi se njegova še premalo utolažena maščevalnost ohladila, je našel celo v tem politično mirnem mesecu juliju povod za nadaljevanje gonje proti Francu Ferdinandu. Ta povod je bil z njim in z Avstrijo le malo v zvezi. Štiriindvajsetletni srbski kralj Aleksander Obre-novič je pisal svojemu očetu, bivšemu kralju Milanu, ki je živel na Dunaju, da se bo zaročil z vdovo Drago Mašinovo. Milan je poznal to žensko, ki zdavnaj ni bila več mlada in ki je bila v teku zadnjih petindvajsetih let ljubica mnogih častnikov beograjske posadke. Pisal je svojemu, v polsvetsko damo zatrkanemu sinu, da protestira proti zaroki in da je zakon, ki ga misli skleniti, v njegovih očeh brezdanja neumnost, ki bo zbudila med ljudstvom hudo ogorčenje in bi utegnila postati dinasti® Objenovičev nevarna. Ko je Aleksander odgovora na ta očetovski protest z uradno objavo zaroke, je Milan iz Karlovih varo v brzojavil sinu: »Kot oče obžalujem korak, ki si ga storil, kot poveljnik aktivne vojske odstopam.« Drugi dan so izšli v mnogih avstrijskih in ogrskih listih čudni uvodniki, ki so se ukvarjali z zaroko kralja Aleksandra in s protestom njegovega očeta. Ti uvodniki so poudarjali, da proti Aleksandrovi zakonski zvezi z Drago Mašinovo ne protestira samo Alekasndrov oče, ampak tudi srbski častniški zbor in ves srbski narod; nerazumljivo je, da hoče kralj to žensko, ki je zaslepila njegove čute, povišati v kraljico. Vsak, kdor pravično misli in ne želi, da bi se pojma prestola in domovine potlačila v blato, mora globoko obžalovati, da so dandanes v Evropi visokorodni možje, po božji previdnosti poklicani, da bi vodili usode narodov, možje, ki je podoba, da jim poltna strast duši občutek za dostojanstvo njihove vzvišene naloge in za svetlo veličino njihove dolžnosti do posvečenih izročil. Vladar, ki s stanu neprimerno ženitvijo tepta pojem zakonitosti, maje temelje države. Na to struno so prerokovali časniki, zlasti poluradni, kar nekaj dni zaporedoma, in bralec je brez velike bistroumnosti uganil, da merijo ti navdahnjeni sestavki manj na srbskega kralja kakor na avstrijskega prestolonaslednika. Mali oglas! Sluzbodobi Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Samostojne pomočnice in pomočnika, sprejme atelje Pintarič, Wolfova 12. 13578-1 Slaščičarskega pomočnika mladega, dobrega, sprejmem takoj, z vso skrbo v hiši. Ponudbe z navedbo plače na : Pauko Sidonija, slaščičarna Murska Sobota. 13549-1 Šoferje 2anesljive, tre2ne, starejše, vajene težkih Dieselmotor-jev, sprejmem. Pismene ponudbe pod »Diesel« na ogl. odd. Jutra. 13552-1 Trgov, pomočnica papirne stroke, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, dobi mesto. Ponudbe pod »Papir« na anončni 2avod Hinko Sax, Maribor. _13536-1 Oskrbnico srednje starosti, sprejmem v službo pri večjem kmečkem posestvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »G. K.« 13559-1 Nemško korespondentko sprejmem. Nujne ponudbe pod »Takoj nastop 88« na ogl. odd. Jutra. 13584-1 Brivski pomočnik hiter, 2 znanjem nemščine, dobi takoj službo. Benda Erjavčeva 15. 13562-1 Postrežnico samo za popoldne, sprejmem k otroku. — Sekač, Mestni tig 17-111. 13568-1 Šivilje na dom za obleke, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13563-1 Brivski pomočnik prvovrsten, dobi stalno službo. Brivski salon Petkovič, Domžale. 13565-1 Frizerko mlaišo, dobro izurjeno, — sprejmem. Fr. Cokan, Novi trg št. 1. 13583-1 Postrežnico pošteno, čisto, vajeno kuhe sprejmem od 11. do 14. ure dnevno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13585-1 Krojaškega vajenca in pomočnika dobro izurjenega, sprejmem takoj. Granduč, Maribor, Mlinska 1. 13586-1 Prodajalka za delikateso zmožna nemščine, dobi službo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Agilna«. 13591-1 Kuharja ali kuharico prvovrstno moč ter servirko iščem za takoj za hotel na Gorenjskem. Letna in zimska sezona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjska 26«. 13594-1 Dobro kuharico od 20—40 let, sprejmem. Plača 500. Sobarica v hiši. Ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna služba«. 13058-1 Prodajalka poštena, pridna in zanesljiva, z lepim nastopom in veseljem do trgovine dobi stalno službo. — Izvež-bana v papirni in galanterijski stroki ima prednost. — Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo dosedanje službe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 13054-1 Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 din Brivski pomočnik dober delavec, star 25 let, vojaščine prost, išče stalno mesto. Nastop takoj. Drago Vučetič, briv. pom. Varaž-din, Špinčičeva ul. 40. 13575-2 Natakarica mlada, pridna, poštena, vestna pri delu, išče službo. Nastop takoj. Račnik Jožefa, Št. Janž št 3, p. Meža. 13590-2 Mesto sluge ali kai primernega išče trezen in pošten vešč več jezikov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamorkoli«. 12992-2 G. T. Rotman: S Pegazom - okrog sveta lUHUI Vajenci (ke) Srèdi širnega trga so obesili na tri kole velikanski kotel. Tega so do polovice nalili z vodo, vrgli gospoda Vrtač-nika vanjo in potem... za božji čas, otroci, potem so zakurili pod kotlom velik ogenj! Gospod Vrtačnik je hotel seveda zlesti iz kotla. A kolikorkrat se je prikazal, tolikokrat so ga s sulicami zbežali nazaj. Kaj res ni bilo več rešitve za siromaka? Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Vajenec absolvent meščanske šole, zdrav, pošten, z veseljem do trgovine, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pogoj : pošten, marljiv«. 13557-44 Pouk Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večernj tečaji, oddelki od }47 do %8 zvečer, za starejše dame in gospode od ^8. do 9. ure zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 5. junija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Dombranska cesta 15. Telefon št. 48-43. 13564-4 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Srajce za birmance fine, modne, športne tet svilene letne srajce za gospode po znano nizkih tovarniških cenah nudi — »KREKO«, Tavčarjeva 3, sedaj tudi nova podružnica Tyrseva 31 (zraven veletrgovine Verlič). 13000-13 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din še nekaj novih praktičnih, — patentnih predmetov za velesejem nudimo sposobnim prodajalcem. Jugo - Patent Ljubljana, Dvorakova 8. 13287-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Kupim BMW motor 500 ccm, s prikolico ali brez. Emonska 11. 13035-10 Kapital Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Družabnika(co) sprejmem za dobro idoče podjetje. Potrebno 50—100 tisoč dinarjev. Z vloženim kapitalom razpolaga družab-nik(ca) sam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Rentabilno podjetje«. 13576-16 Vlogo din 45.000 Ljubljanske kmetske hranilnice prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »45.000«. 13525-16 Kateri tovarnar ndustrijalec se zanima za izredno dobičkanos-no fabrikacijo velikega konsumnega predmeta, poraba neomejena. Nove mu ustanovitelju se nu di brezskrbna eksistenca finančniku izborna naložitev kapitala Dopi se na ogl. odd. Jutra pod »Imam potrebno«. 13152-16 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Modni krojač prvovrsten izdelavec, prikro-jevalec modernih krojev, — dobi na razpolago lokal pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna eksistenca 99«. 13558-19 Dve sobi oddam na dvorišču za delavnico ali skladišče. Gostilna Novak, Rimska 19. 13309-19 Motor s prikolico dobro ohranjen, elegantno opremljen, prodam po zelo nizki ceni. Emonska 11. 13034-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Moško kolo tako) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13579-10 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Krožne škarje (Zirkularschere) od 57 do 120 mm dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na »Ami« v Celju, Kralja Petra cesta št. 16. 13078-29 S Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Iščem mesarja ki mi da obrt (firmo) v okolici Celja. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13592-30 INSERIRÀ JTE V »JUTRU« ! Lokal v sredini, pripravljen za mesarja, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13593-19 Brivnica na prometnem mestu je naprodaj po nizki ceni v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13588-19 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Posestvo takoj naprodaj radi odhoda v Ameriko. Studenec 12 pri Postojni. Natančna pojasnila: Jakob Urh, Monte Ratečevo 14, p. Primano. 13574-20 Dvostanovanjsko hišo novo, prodam zelo ugodno. Trgovina Švajgar, št. Vid nad Ljubljano. 13457-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Enosob. stanovanje oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13551-21 Trisobno stanovanje komfortno, s centralno kurjavo v sredini mesta oddam 1. junija t. 1. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13464-21 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Vdova s hčerko išče manjše, tudi podstrešno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Skromno«. 13566-21a Sobo lepo opremljeno, v neposredni bližini ve*"sejma, — oddam boljšemu gospodu 2a časa velesejma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13567-23 Sobo lepo opremljeno, z dvema posteljama, oddam v bližini drame. Boršnikov trg št. 2. trg št. 2. 13582-23 C=>BOBObOBC3BCDBC3BOBOBOBCDBC3BC=>BC3BOBBOBCBOBC3 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in lepim razgledom, oddam v centru 2 vso oskrbo. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 13355-23 i Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Sobo moderno, s kopalnico in vso oskrbo, s posebnim vhodom na periferiji, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitno«. 1357C-23a Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Na izvrstno domačo hrano sprejmem abonente po zmerni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13572-14 Mirna stranka odrasle osebe, išče dvo sobno stanovanje s pritiklinami. Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »M 39« 12848 21a Gostilno dobro vpeljano oddam. Pogoj odkup Inventarja in nekaj odškodnine. Pc nudbe pod »Ljubljana 22.000« na ogl. odd. Jutra. 13123-16 Lokal na Bledu v centru, oddam. Kol man Leopold. 13398-19 r >Jjii*rnn Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 17 din Opremljeno sobo oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13548-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam. Cesta 29. oktobra št. 5, pritličje, desno. 13561-23 Prazno sobo lepo in prostorno ter solnčno, s posebnim vhodom tei souporabo kopalnice, oddam stalnemu gospodu 2a 15. junij ali 1. julij. Ogled od pol 1. ure dalje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13571-23 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Usnjena rokavica črna, kombinirana, damska, se je izgubila v soboto dne 27. V. ob 6. uri zvečer iz Šelenburgove ulice do drame. Pošten najditelj naj jo odda v ogl- odd. Jutra. 13577-2S Živ alt Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Gojenje čistokrvnih dobermanov pod registrirano psarno Ermona z rodovnikom prima lepe mladieče pro dam. Ivan Grile, gojltelj in lastnik, Ljubljana. 13342-27 Mlade pse nemške volčjake proda Homan, Sv. Petra cesta 81. 13366-2^ INSERIRAJ V „JUTRU"! Veliko podjetje IŠČE rutiniranega strokovnjaka za železninsko, porcelansko ^Bmmmmmmmmammmmmmm^^mmmm in stekleno blago. V poštev pridejo samo osebe, ki poznajo vse nabavne vire in so vešče v sklepanju večjih trgovskih poslov. Ponudbe z životopisom, fotografijo in plačilnimi zahtevami pod »Nastop odmah 1145« poslati na Propaganda d. d., prej Rudolf Mosse a. d., Beograd, poštni pret. 409. 0 ■ o * o 9 o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ÒIOI ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«: MARIJE MAJERJEVE „Rudarska balada" ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine „Rudarska balada" je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— din, s poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča pri: ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po isti ceni tudi že prej izšle knjige D. Ravljena »Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena »črna vojna« in Thompsona »Sivko«. OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO o ■ o o ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o ■ o 5 ■ o ■ o ■ o ■ o 5 B o S ■ CD B C JU Vsaka beseda 2 din; da-davek 5 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj ši znesek 20 din. Mlada dama prosi dobro situiranega gospoda za 500 din posojila za en mesec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vrnem«. 13573-24 Po priznano nizkih cenah si nabavite najboljše moške o-bleke, perilo ln vsa praktična oblačila pri Preskerju LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14 Pisarniška moč z znanjem nemščine in vseh pisarniških del, z enoletno bančno prakso, vojaščine prosta, IŠČE primerne zaposlitve. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj 666«. KUPIMO stoječ kotel velikosti 15-30 m2 grelne površine. Ponudbe s tehničnimi podatki in ceno na PUBLICITAS, a. d. Beograd, pošt. pret. 60, pod br. 17324. s svojimi 22 barvami daje VSE MODERNE ODTENKE LAS Vaš dobavitelj kozmetike Vam bo pokazal tabelo nljans, od katerih dru-gs drugo nadkriljuje ;-o p; irodnosti in sve sini. V parfamerljal», droge-rijah in lekarnah zavitek 12 dinarjev. — Navodila daje A. BLUM, Subotica 107, m skladišče za iagreb: Parfu-merija »OMNIA«. Gundullčeva ulica št. 8. ZAHTEVAJTE GUMO v vseh lekarnah, drogerijah ln parfumerijah Oglasi v „Jutru" imajo vedno nafvečfi uspeta ! KOLESU kupite dobro in poceni tudi na obroke Pri H. SUTTNER, Ljubljana Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6. ' NENAVADNO TENKA, a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za Vaše zdravje! Izolacije proti vlagi in vročini, ploščice za oblaganje sten, mavec šamot in ves ostali GRADBENI MATERIAL dobite pri Material LJUBLJANA — TYRSEVA C. 36/b. Telefon 27-16 — Brzojavi: Material Ob vsaki priliki — se spomnite da «o .Jutrovi" .Mali oglasi* i Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalni o* u sluibe vseb vrst sa prodajo ta »»kap vseb ■tvart. n nepremičnina, lokate, podjetja, kapital, tm-nltve in sa vso drago Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. ._ Vsi v Ljubljani,^