Ne»1
dvisen
slovenski razšir-
5everozapadu Z.
Li,pešen « «2»aše-

SLOVENS
NOVICE

vJnj«‘
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advei> tisinjr medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADUZEDi: JENIH DRŽAV GLASILO S. K. P. DRUŽBE.
Letnik II.
CALUMET, MICHIGAN, 9. NOVEMBER 1917.
Štev n.
jstrijci in Nemci so prevpili reko Taijament, La-
hi se se vedno umikajo.
•talijanska bojna črta je prebita, in pijanke- Umikanje se vrši v, polne
BRB®'
Lahi se umikajoA nov* polnem redu, in laška kon=
^'ica zadržuje prodirajočega sovražnika. Doslej še ni prišlo do kake večie bitke- Avstrijske in neniške čete so dospele do reke Livenze.
Min, Nemčija, 5. novembra. j.B in nemške čete so pre-_ <rt,(lnji Tal lament ter zaje-VI) Lakov. Sedaj prodirajo ji zapad*1 -
ju, Italija, 5. novembra. —
( so prekoračili reko Talja-- inavstro-nernSki pritisk na
.j,,laško krilo je čedalje huj-wtopivsi Taljainent so Nwn-Usuili Sekaj svojih čet proti, B,j od Pinzane.
tliMitevnilo pomeniti za La alaljiio nevarnost, je ofenziv a p je prižel sovraži) i k v Tren ti ijulikiirskili Alpah.
■trik tkim so dospela poročiti],! bila meja med Avstrijo vied zaprta, in da so bile so B#> vojne sile v Trenti ojačene, fiepovsod oblaški fronti letalih letalci ter mečejo bombe .»vražnika, na municijska akla-|bio četne formacije.
Velika Britanija in Francija hi-ÀItaliji v njeni kritični uri na mč. Nista poslale na laško ito nino vojakov in velikih to-‘ nego tudi mnogo svojih voj-. možganov, obsegajoč ili elemen Nubili tako uspešni v operatoti sovražnik« v Franci ji hipiji, je na poti v Italijo, da iMifltujejo z laškimi voditelji 1 »snujejo načrte, ki na j bi iz-tüsedanji položaj na laški hi.
’’‘iki veščaki so člani te \ ojne misije.
^oiätrski predsednik Lloyd >iu sir William R. Robert* ■ oačeluik kraljevega štaba v
••’ikom «la
v
vnem stanu, sta vo-
1» angleške dele gaci je, uočim ,t0Pa Faiuleve francosko misijo, "^ki glavni stan v severni lta-
J'"-novembra. Umikanje laš-j'r,JJka se viši v polnem redu '‘jimeiuove č rte proti Liven-0 je del že,po prej preskrblje-^ "tórta, ki ga je izdelalo vr-^Poveljstvo in ki se razvija ’""'stično, iii
ri,n! Nemčija, prek Londona ,Jvonil,ra. — Avstrijske in U e cete, prodirajoče po sever-,ib, so doseole li ni j o ob re-eilzh Tako je sporočilo vr-trinadno poveljstvo v do-obvestilu suoči.
®°adski glavni stan v Franciji "bmibra. -Kanadei so zapodi-f"1Ctì z gorskega slemena nad
b|.|	~	n
'oodaele v blato in močvirie
(W, T,
Louler8.
, ^ Se še nadaijo umikajo.
o armade nadaljujejo svoje i,JuF prek beneške ravuine v 111 smeri izpred .reko Talja-n v Južni smeri izpred Do-jL-'l)V Krnskih Alp proti rav-
in tudi letalci igrajo priteui jako važno vlogo, ker neprestano nadlegujejo napadalce s tem, da jim uničujejo mostove ter obmetavajo njihove čete z bombami. »
Dasiravno trdi zadn je berlinsko poročilo, da so Avstrijci ni Nemci dospeli do reke Livenze, koder ja bilo pričakovati, da so bo Cadorna izpustil v boj s svojim sovražnikom, vendar sc sodi, da je to le središče, in da se večji del avstrlj-sko-nemške armade bori za prehod prek reko Taljainent pri čemer jih silno ovira laška konjenica.
Odkar so se pričeti Lahi umikati izpred Tal lamenta, še niso dospeli v padalci v tesen stik z umikajočo se glavno laško arma-' do zakaj-berlinski vojni urad ne Omenja nobene večje bitke, niti ne navaja večjega števila zajetih Lahov.
Ro diligili bojnih frontah ni prišlo do nikakršnih važnih spopadov in vojnih operacij. Kanado drže svoje pridobitve priPasschen-daele, ne da bi si Nemci bog ve ka ko prizadevali iztrgati izgubljene postojanke sovražniku iztok.
Italija je v nujni sili-Rim, Italija, 8 novembra. — Pečajo se z laškimi, nu jnimi potrebami v sedanji kritični situvaci-ji terja l>opolo Romano pomoči od Združenih pržav. Če ima priti pomoč od te stralli, potem je sedaj čas za to, prav i pravkar o men jeni laški list. Italija se upira in se lioče upirati, ali pritom pa utora biti podpirana s premogom in žitom.
List izjavl ja, da se laško krušno vprašanje še nikoli ni pravilno razumevalo v tujini. Italijansko prebivalstvo živi ponajveč ob kru hu, in zato sedaj nujno potrebuje 70 milijonov mernikov pšenice, d se {iride temu pomanjkanju kom. JNadalje pravi Popolo
New York City.— John F. Mylau,okrajni sodnik okraja King e hü dne 6. novembra izvoljen newyorskega župana z več kakor stotisoč glasovi večine.
zid volilne kampanje za newyor. škega župank je bil ot> pogrešanju 70 volilnih okrajev takšen le: Bennett, ropub.	51.956	glasov
Uylan, demokrat	288.433	”
Millquit, socialist	134.8uO	”
Mitchel, fuzionist	145.459	”
Zupan Mitchel, ki jo poiskusi! v-ojo srečo kot fuzijonistiČen kandidat- je®bil drugi v tej županski tekmi. Morris Hillquit, socialističen kandidat, okoli katerega so se zbrali radikalni elementi in vsi tisti volilci, ki se ogrevajo za ta kojšuje mirovno pogajanje, je bi! tretji, in William M. Bennett, ki je nepričakovane- porazil • župana*
vo
Ro-
Dosedanji newyor-
ški župan Mitchel ie izgnbii vo-lilno bitko.
Tammany kandidat ga je porazil z veliko večino volilnih glasov-Socijalistični kandidat je bil po številu volilnih glasov tretji, a republikanski, zadnji«	■
Predsednikova proklamacija za narodni praznikZah-vaine&a dne.
Sredi vojne groze in nevarnosti je mnogo stvari, za katere se i-majo zahvaliti Združene dr* žave vsemogočnemu Stvar, niku,pravi Wilson v proklamaciji Zahvalnega dne-
Mitehela v primarnih volitvah, bil pa četrti.
Je
Zmaga je sijajna.
Brž k o so zaznali za izid iz prvih 100 volilnih okrajev, ni bilo nobenega več dvoma, kđo bo zmagovalec v tekmi za županski stolec newyorskega mesta. Bila je popolnoma jasno, da je Uylan izvojeval sijajno zmago nad vsemi svojimi tekmeci in da je iznova poverjena poverje nakontrola mestne «prave pristasemTamuiany Hall.Skoro vsi isti,ki so podpirali dosedanjega župana,in to so bili vsi razen tistih ki so last WilliamalIearsta,so priz nali,Hyiano izvolitev pred sedmimi zvečer. Hillquit je bil prvi izmed poraženih kandidatov, ki je priznal svoj poraz.
Republikanski okrožni odsek je naznanil cb polosmih,da je Hylan prav gotovo izvoljen za newyor škega župana.
Washington,!). C., 7. novembra Predsednik Wilson je izdal nocoj zahvalno proklamacijo, v kateri poživlja narod, naj se zalivati celo sredi vojne groze in nevarnosti Bogu za številne' dobrote.
Proklamacija, določujoča četrtek, 29 . novemora,za Zahvalni dan se glasi, kakor sledi :
'Zahvalni dan, 1917.)
'	” , Izdal predsednik Združe-
nih držav v Ameriki. .Proklamacija.
Ze odnekda j se drži naš mi rod prelepe navade, da v plodonosni jeseni hvali vsemogočnega Bòga ter se mu zahvaljuje za vse številne doliate iu milosti, ki jih je dal nam kot posameznikom in kot narodu, Te navade se lahko d-sfSuuo celo.sredi groze in * nevarnosti, zakaj čelo sredi teme, ki se je nabrala okoli nas, vidimo lahko velike dobrote, ki jih je Bog dodelil, olagoslove, ki so boljši kakor samo mir in podjetniško blagostanje.
“l>ana nam je prilika, da služi, mo človeštvu, kakci smo nekdaj služili samim sebi na veliki dan proglašenja svoje neodvisnosti pograbivši orožje proti tiranstvu, ki je pretilo človeku z nadvladjem in ponizanjeni vsepovsod, m združivši sez vsemi drugimi svobodnimi narodi zahtevajoč za vse nato de na svetu to, kar smo mi potem zahtevali in dobili zase. V teh
MaliamefišKi oddelek se je spoprijel z Nemci ter se prav dobro držal.
Zakon, ki se ga je polastila peščica ameriških vojakov v Franciji, je bil odrezan.Trije Američani so bili ubiti,pet jih je .bilo ranjenih in dvanajst vjetih.
Nova revolucija ie zabesnela v ruskem slavnem mestu-
Maksimalisti so se polastili vladnega urada, in državne banke v Marijini palači.Ministri ostanejo še nadalje na svojih mestih.
Katero Vam Ugaja?
Dali vam ugaja življenje s tr-
mano, da ne zadostujte, če se k do-! pljeajem neprebave, zapaimostii
nejevol je, glavobola z kasnejim, mukami v obistih in hitra posta-
živ-
Ur poroča laški vojni urad, L '.to Umikanje v polnem re-Ulln zadržujejo zadnja krit 4 °0eh frontah sovražnika
sedamemu zalaganju ' pridene še 100.009 ton.
Sedaj ježe enkrat čas, da zavez niki prenehajo delati take pomote kakršne so delali pred Dardanelami in na Balkanu,” pristavlja list, “in da končno izpoznajo veliko važnost laške fronte.”
Zavezniki morajo pomagati.
Ud učinkovitosti preosnovanja. ki se sedaj vrši na nanovo izbrani laški fronti, je odvisno bodoče vojaško gibanje. To preosnovanje se razvija s primerno točnostjo, če se pomisli, kako velika Je bila pre-osnova, potrebna po zadnjem umi kan|U in sovražnem pritisku, ki se sedaj razteza petnajst milj naširoko oh reki Taljainent.
V vojaških krogih menijo, da je treba nekaj več, kakor pa samo zagotavljanje odstrani lackih zaveznikov. Treba je, ojačen j v moštvu in municijuNadalje menijo, a je sedaj prišla tista ura ko na j bi še zavezniki zbudili ter poslali Italiji veliko pomoč, zakaj, sovražnik |e takošilen, da majhna pompe nikakokar ne more odvrniti velike nevarnosti.
Washington, D. C., 9. novembra. - Kakor je posneti iz poročil o podrobnostih v prvem boju med Američani in Nemci, je napadeni oddelek ameriških vojakov prav dobro rešil svojo nalogo. Informa-eijo, dožle semkaj odstrani generala Pershinga. pravi jo, da so bili v prvem spopadu Američanov z Nemci ubiti trije ameriški vojaki, petjih je bilo ranjenih in dvanajst po odpeljanih v nemško vojno vjetništvo. Nikakor pa se iz tega poročila ne da dognati, kod je pri šlo do prvega spopada. Vendar pa se dozdeva, da se je vršil ta bo j mb prekopu med rekama Reno ra Marno, kakor ja omenjeno v berlinskem sobotne» poročilu.
Američani so v jeli enega Nemca. Nemške izgube ubitih in ranjenih niso znane.
Pershingovo poročilo pravi nadalje, da so Nemci otvorili silen ogenj ter tako odrezali ameriški zakop od ostale bojne črte. Naval se je vršil, še preden je v soboto napočil dan. Dozdeva se, da so Nemci vedeli, kdo jim stoji nasproti. Več dni so se pripravljali na napad. Najprej so otvorili silen ogenj
Edino pojasnilo, ki so gapoda-li armadni častniki o žajetju Arne ričanov, je to, da so bili ameriški vojaki prejkone obkoljeni v svojih zakopih v soboto zgodaj zju traj, vsledčesar jim ni kazalo drugega, kakor se ali vdati, ali pa pomniti. Nikakor ni razvidno, ali so bili ameriški vojaki ranjeni v bo-
dneh izpoznanja, da nismo dolžni braniti samo svojih lastnih pravic ]u tnoža z možem, ali od krogel.
relost. Ali pa dolgo in veselo ljenje? Ako je vaš cilj sledeče omenjenega varujte si želodec pomočjo Trinerjevega Grenkega Vina, katero urejuje vaše prebavi ne ormine Trinar jevo Grenko Vino Vas reši V3ga oneega trpljenja ki greni tolikim življenje.Ne sprejemi te nadomestil ki so cenejša* mo' garantiramo naša zdravila. Dobi se po vseh lekarnah. Drugo dobro zdravilo za ta letni čas je Trinar jev Sodative.zoper itaseli hitra po moč proti kašlju, hripavosti, pre-hlajenju in bolečini v grlu. Tri-nar jev Liniment je rabljen dnevno pri tisočih za revmatizem nev-ralgijoi lumbago i.t.d, Po vseli lekarnah Jus Trraer Mfg. Chemist 1333 — 1343 S. Ashland Ave Uhicago.
*****
- V lekarnah.- .Cena $1.00. Jos Triner, izdelova le c, 1333 —133
kot narod, nego tudi pravice svo-1 hodnih ljudi vsega sveta, v teh dneh nam je dodeljena i n vdahnje na rezolucija združene akcije v polni meri in najpopM ejšetn nav. dušenju. Tostali smo ene misli v enem cilju. Nova sila skupnega namena in skupnega dela se je rodila v nas. Zlasti naj zahvalimo Booa, da imamo ob takšnih raz-merah, sredi največjega podvzet-ja, kar se jih je dozdaj lotil človeški dull, vsega, s čimer se pride vokom potrebam tistih, ki so združeni z nami. Nova luč sveti o-koh nas. Velike dolžnosti tega dne z m ,ajo v nas novega i« večjega narodnega duha. Naj bi ne bili nikoli več razcepljeni, niti se ne čudili, iz kakšnega testa smo.
“In zahvaljujoč se za te stvari molimo k vsemogočnemu Bogu,da bi vedno v vse ponižnosti zrli k Njemu za varstvo; da bi bili trdni v tem duhu in namenu; da bi ved uo Njegova milost vodila naše misli in jačila naše roke, in da bi-a po N jem dodeljena svoboda trajen in varen mir in tovarištvo splošne pravičnosti vsem narodom na zemlji.
“Zato določam jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih dr-gav v Ameriki tem potpm četr. tek. devetindvajseti dan t mesecu novembru za Zahvalni in prosilm
Pershingovo poročilo je jako sko po v podrobnostih.
V Avstraliji bo spet splošno glasovanje glede konskrip-cije.
Melbourne, Avstralija,7.	no-
vembra— Avstralska vlada se je iznova odločila dati vprašanje gl de knnskripciie ua splošno glasovanje.
Splošno glasovanje glede konskri pcije se je vršilo v Avstraliji lan Končno glasovanje je pokazalo, da je bilo oddanih 1,085,000 glasov za konskripcijo, a 1,146,000 pa proti njej.
(Associated Press.)
Petrograd, Rusija, S. novembra — Oborožen oddelek se je na povelje odseka	revoluei jonarnih
maksimalistov	polastil uradov
vladne brzojavne agencije v Tetrograd u.
Maksimalisti so se polastili tudi centralnega brzojavnega urada in ržavne banke v Marijini palači-Začasni parlament je ustavil svojo delovan je na rovaš sedanjega položaja v Petrogradu.
Drugih nemirov ni poroča»ih razen onih ki jih povzročajo apa-Splošno življenje v ruski «■«stolici je normalno in poulični aromet ni prekinjen.
Ministri ostanejo še nadalje na
svojih mestih.
Sporočena resignacija mornarič-nega ministra admirala Vendevv-kega ni bila «prejeta,. Bila je zamjena na včerajšm kabinetni se-, i. Vlada je nadalje tudi izjavila a so vsi ministri privolili v to, da še nadalje .obdrže svoje portfelje.
Poroča se tudi, da je Lev Trot-ski. predsednik osrednjemu izvrše vatnemu odseku petrograjskega Sveta vojaških in delavskih delegatov, izdal odredile, ki so naper-ene proti nepostavuostim in nemirom .
Pristavil pa je v svoji izjavi, da se vojaški in delavski ilelgatje ne nameravajo polastiti vlade, ali da ia bo vkratkem sklican kongres vojaškin in delavskih delegatov, Ja ho ta zbor prevzel kontrolo nad rusko prestolieo, za kar so že vše priprave dogotovljene. Včeraj ; j utra j se je pojavila pred zimsko lalačo kozaška delegacija ter pove dala ministrskemu predsedniku Korenski]», da so kozaki priprav. 1 jen i izvršiti vladne odredbe glede obrambe ruske prestolice, ali zahtevajo pa, da jih bodo morali v slučaju, če se začno sovražnosti, podpirati priteui pehotni oddelki.
dan ter vabim narod širem te de žele,naj se zdrži ne ta dan svojil delavskih poslov ter se v hož jih hramih, in prostorih zahval Borni, mogočnemu vladarju naro dov.
V potrjenje tega sem zasta vil odspodaj svojo roko ter odred naj se pritisne pečat Združenih dr žav.
Izdano v Distriktu . Colmi,b dne 7. novembra v letu Gospodo vem,en tisoč,devetsto in sedemnajstem i» v 142. neodvisnosti Združenih držav v Ameriki.
‘ Woodrow Wilson, predsednik, “Robert Lansing, drž. tajnik.”
Na Turškem so vpeljali tr1 postne dni.
Amsterdam, Holandska, 8. no-vembra. - Listu Cologne Gazette poroča njegov dopisnik iz Carigra da, da je bilo izdano v turški pre-stolici povelje, ki nalaga carigrajj*-skemu prebivalstvu tri postne dn* na teden.
Sufr agetke so zmagale.
New York City, 8. novembra.,
__ Včeraj zvečer ni bilo znanih vo
liluih izidov glede ženske volilne pravice v newyoràki državi samo se iz 365 volilnih okrajev, dasi znaša njihovo skupno število 5.779 Včeraj so imele ženske večino za 94.292 glasov. Ostali distrikti, ki so povečini po deželnih krajih, skoro gotovo ne ! odo bogve Koli-, ko izpreme'odi sijajnega izida za ženske volilno pravico.
“SLOVENSKE NOVICE”'
List za Slovenee v severozapadu Zjedinjenih ■ Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO
na Gaiumetu. Mich.
$ 2.00 S 1-00.
NAROUHIXA ZA AMERIKO:
&A celo leto ......................
ta pol leta............... ........
Za KVBoro in dhuoo inozemstvo:
Z» celo leto,.............. S3.0C ali iS Kv
«a pol leti 17............... *1.50 ali 8 K,
Posamezni iztiei po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. RUKOPISI se ne vračaio.
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo.
V slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj so nam blagovoli naznaniti staro bivali* novo.
Duplet, denar in naročilalnaj se dopošiljajo pod Las. o vom :
Slovenian Publishing Co., 2H-7th Street. Calumet, Mich.
‘SLOVENIAN NEWS.’
Published every Friday at Calumet, -Mich, by the “Slovenian" Publishing Co., 211 1th St. Calumet, Mich. -	.
The only Slovenic paper in the Northwestern part of the <J. 8. of America.
SUBSCKIl’TION *2.00 per year.
The beet advertising medium for Michigan Minnesota and other Western States.
Advertising rates sent on application.
Entered at” the Post Office at Calumet, Mich as second class matter.
Telefon 6J.
vi ji»;: • ini: mili: jim mmm m mmm
ù CALUMET IN QKULiCA. 2
i
na nifi: mam mtmmtmmm
-	V soboto ]utro ob 1. uri preminulu jev starosti 4!) let na svojem novem .lomu 4:3-45' West Cone Str Yellow Jacket, Mrs. Marija Ma-//novic roj. Juduič, soproga čislanega rojaka Johna Malinovic, previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Že šest let je bila bolehna na pl uči li, a v zadnjem času se ji je pa pridružila se srčna hiba, kar je pospešilo njeno smrt. Pokojna je bila rojena na Dobravici, fare Pod zemelj in je prišla na .Calumet pred 27 leti. Bar mesecev po svojem prihodu se je poročila z Johnom Malinovic.t Bog jih je obdaril z peterimi otroci, ki vsi živijo in so bili vsi navzoči ob času smrti; Mary, Josephine in Stanley ki živi je na domu, John, ki je uposlen kot klene v neki prodajalni na Amori, Minn, in Joseph, uposlen v avtoinobilni tovarni v Detroitu.. Ranjka je bila članica dveh podpornih društev: društva Corpus Christi, slovenskih boršt-naric in društva sv. Ane št. 3. S. Jv. P. Družbe. Sosestre obeh društev eo so v obilnem številu ndele žile pogreba, ki se je vršil v ponedeljek jutro ob 9. uri iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Poleg žalujoče ga soproga in potrtih otrok zapušča pokojna še dve sestri, obe otnoženi na Amori, Minn., ki ste jo obiskali zadnji teden in st« se vrnili na svoj dom ravno večer pred njeno smrtjo in enega brata, ki se nahaja neznasekje. PotrtiI družini izrekamo naše najiskrene-je sožalje nad izgubo skrbne so-proge ozir. matere, pokojna pa naj bi kmalu uživala rajsko veselje! Maj v miru počiva v tu ji zemlji!
—	Avtomobilna nesreča. Krna. lu po polnoči v četrtek zadnjega tedna bil je na East Pine cesti u-bit 45 let stari Ene Beaton od avtomobila, ki ga je gonil 19 let etan Will Keckonen, sin znanega Calumolskega trgovca z železnino. Z dvema tovarišema in dvema de k letoma je bil Keckonen na potu domov iz neke plesne partije. Ponesrečeni je bil istotako na potu domov, ko ga je avtomobil, lasi Edvarda Keisu, lastnika pekarije oa Pine cesti,zadel in ga na mestu
ubil. Zlomljeni ste mu bile obe nogi in lobanja mu je bila- prebita. Ponesrečena so z istim avtomobilom prepeljali v C. A II. bolnišnico a pomoči ni bilo več nobeno. M rliška ogledna porota je podala odprto izjavo,da je bit ponesrečeni ubit od avtomobila, ki ga je vozil William Keckonen. čegava je bila krivda, še ni zagotovljeno. O-krajni pravdnik, C. Anthony Lucas, bo slučaj še dalje priskaval,in a ko zadene krivda voznika, se, bo isti moral zagovarjati pred okrajnim porotnim sodiščem radi umora. Ponesrečeni Beaton zapušča vdovo in tri hčere. Obžalujemo,da je g. Keckonena. ki je oaš stalili oglasnik.zadela tako velika družin-
o	I
ska nesreča.
—	G. Martin Jenič iz Yellow Jacket, ki je bil meseca februvar-hudo pobit v rudniku, je toliko o-kreval, da je ta teden nastopil S luž bo v “dryju” na Ilecli-Upamo, da bodo sledovi poškodbe kmalu popolnoma izginili, da bo Martin zo pet lahko začel opravl jati svojo pravo “majnarsRo” obrt v jami.”
—	H udo bolan leži na svojem domu na North Tamaracku, g. Mike Kondeš-- Kobe. Lovi ga pljučnica, ktero bo pa kakor upamo, krepki Mikeodpodil od sebe.
__ V mesecu oktobru so bili na Ked Jacketu naznanjeni štirji sinitni slučaji in dva rojstva.
-- Vozniki (^teamsters) v lama-rack štbru so zadnjo soboto zaš-tra j kali.'Zahtevali na upravni odbor prodajalne prošnjo za povišanje,prošnja je bila odklonjen a.-Zah. tavali so $75.00 na mesec. V ponedeljek pa so se štrajku joči vozniki in odbor zjednili za mesečno [dačo $73.00 in za posebno nagrado za nedeljsko delo, nakar so se vozniki vrnili nazaj na delo.
—	V sredo jutro se je ponosre-čil v Red Jacket Shaftu rojak John Lamut izTamaracKa. Baje mu je strlo eno nogo. P parno, da poškodba ni prehuda.
—	Glasovi od naših vojakov. G: Peter Strutzel, sin Geo. in
šotorov lesene piote, ki Jih bodri kolikor toliko 'čuvali pred vetrom. Kot dober patri jot se je Joe podpisal za $Ì00.0() druzega posojila svobode, ki ga bo izplačeval meseč no iz svoje male plače. Kot mlad fant nepozabi tudi mladih deklet na Gaiumetu, ktere prosi, da bi se ga od časa do časa spominjale vsaj z kako dopisnico. -—(Vsa poročila od roj akov - vojakov v taboriščih so,nam dobro došla. Rojaki, ki jih dobite, pošljite jih na naše uredništvo, in mi bomo objavili, kar se nam bo zdelo zanimivega za splošno javnost- (Op. uredništva.)
— Lovska sezona na srne se od pre nocoj ob polnoči . Sodeč po
vprašanju po licencah, bo to jesen morda več lovcev v Kewenaw Tiraj u kot je srn, akoravno se trdi. da je letos veliko te divjačine po šumi. Seveda vsak bo šel na lov z upanjem, da prinese domov svoj plen. Kolikim se bo želja izpolnila nam bo pokazala bližnja prihod-njost, ■— Splošno je letos lov jako dober, zlasti na zajce, jerebic je le malo. Posebno’ naši slovenski lovci so zelo srečni, vsaka partija prinese sebo j ed 10 do 15- zajcev 1’osebne srečo je imela neka parti ja, ki je šla v ponedeljek na Delaware in se vrnila v torek: štirje možje so prinesli kot lovski plen dveh dni celih 27 zajcev. Some hunters! One. ki bodo srečni na lovu na srne, prosimo, da ne pozabijo urednika tega lista; on ljubi košček dobro srnetine. Licence se dobivajo pri ^township kleruu Christ Kolin po $1.75 za državljane, $10.00 pa '/n nedržavljane. Vsak lovec ima pravico do ene srne. V veljavo stopi tedaj tudi nova odredba, da partija obstoječa iz 6 mož lahko v z a m e, posebno licenco za eno srno, ktero lahko'uživajo v kempi. Vsak Član partije mora plačati 50 centov -za licenco.	^ t
Zahvala
Eotrtega srca javljamo sorodnikom in prijatel jem, da je Vsemogočnemu dopalo, da je zadnjo *so-Barbare Strutzel iz sedme ceste se f boto, ob 1. uri ponoči iztrgal iz
je po dolgem molčanju oglasil. Nahaja se v Meade taborišču v Maryland, kot sergeant (feldwebel) v Military Police. Svojim stari-šem poroča, da je za učitelja novincev in da ni ni kakega strahu, da bo moral iti v Evropo pred šestimi meseci, morda niti ne pred enim letom. Novinci niso dobili še dosedaj vojaške obleke, o puškah pa sploh še ni govora. V taborišču se nahaja okrog 40 tisoč mož-novincev. Bri vsaki kompaniji od 200 mož se nahajajo dva ali trije stari vojak-, ki jih podu-1 čuje jo, in to pomeni za učitelje velikansko delo. Kraj je popolnoma “suh” — ubogi, Beter! — Nje gov brat Joe pa se nahaja kot pro stovoljec v komp. A. inženirjev v taborišču Ale Arthur tv VVaco, Texas. Tudi on poroča domov, Ja je zdrav, ,in djj, je busy” od ranega jutra do poznega večera. Zah valju je se g. župniku za vojaški spominek “Soldiers booklet”, ki mu ga je poslal po Joe lllenicliu, koje bil ta na dopustiKv ^ Galu metu- Dalje poroča, da je vreme tam doli ravno tako. kot je bilo v El I Baso ob meksikanski meji. kjer je1 bil lansko leto z ameriško eksjiedi-cijo, po dnevi vroče, po -noči pa mrzlo. A naši p-jonirji so se kolikor toliko zavarovali proti mrazu s tem, da so postavili okrog svojih
naše srede, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, našo nepozai) no soprogo ozir. mater, Alari jo, Alalinovio roj.ljJudnič. Tem potom se srčno zahvalju jemo našemu g. župniku Rev. I., E. Klopčiču za njegov trud za časa bolezni pokojne kakor tudi za pogrebne obrede, dalje vsem prijate! jicam -ki so jo obiskale in ji tako ijubez-iijivò stregle za časa bolezni, vsem sorodnikom in znancem, kakor tudi članicam društev slovenskih borštnaric in sv. Ane št. 3. SK.B. D. za udeležbo pri pogrebu. Vsemogočni naj Vam stotero povrne Vašo naklonjerrešt.
Žalujoči ostali:
•John Alalinovič, soprog Jobu, Mary, Joseph, Josephine) Stanley, otroci.
Pozor
S tem naznanjam slov. občinst-voziti “stage”
Zdravilo zoper kašalj
Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli Se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno m učinkovito zdravilo, znano kot
Severa’s
Balsam
for Lengs
Mr. W. Kolodziej, Chester, \V. Va., nam je pisal: “Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kašelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Severov Balzam za* pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih.”
PAIN-
BP
BB

ES
BB
BB
BB
(Severov Balzam za pljuča). Ne režite samo: “Želim nekaj za moj-kašelj.” Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih .37 Jet je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade m take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, vnetju sapnika, oslovskem kašlju, .hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke.
Cena 23 in SO centov. — V lekarnah vsepovsod.
BB
BB
Učinkuje takoj
piedino pravi s varstven ‘“N
35e in «e. v lekarB(ll)
F- AD. RIchtpd 1 : • 14-80 Washington Street ^ 4 T
■ S
Severa’s Coid and Grip Tablets
(Severov© Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času.
Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte “Severova” ponji-
hovem polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od
UB
BB
(2! 52'
nm:
W. F. SEVERA CO.,
Cedar Rapids, Iowa

HMiuiiiii*iinuiM»»»»hin»n«
HUSIH S.

(orrect
M
es
and
ponest-A Values
RAVNO DOSPELI!
Popolnoma moderni uzorci za jesenske in zimske obleke Pri= dite in oglejte si jih. Točno no postrežbo in poštene * cene Vam jamči-
J. J. WERSCHAY
Corner 5th. & Oak Street._
“European Coffee House
-Evropska kavarna"

Priporoča svojim gostom fino
črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gospode m gospe rojakinje, da nas obiščej'o.
Peter Mai*or,
lastnik.
Calumet,	osma cesta.
VICTOR HERMAN,
FOTOGRAF
se priporoča Slovencem za iz delovanje vsakovrstnih fotografič-nih slik. posameznikov ali skupin
Ženitovanjske skupine naša posebnost.
[Delo ukusno, cene primerne.
Peta cesta. Calumet
Lepota
naših player-piano obstoji poleg tega. da so čudovito fini muzikalni inštrumenti, tudi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. A ko imate tak player-piano na svojem domu, u-živate lahko najboljšo godbo sveta, če tudi ne znate ločiti ene note od druge. Dajte nani priliko Vam povedati, ivako ga lahko dobite.
McLogan & Pierce Music Go
Calumet,	Telefon 337.
r
vu da sem začel med Ahmeek in vseh delih liewe-naw Go.
Odhod iz Aliineeka vsako jutro ob 9 — 10 od Gregoričh salona. 9 — 11 od C hop ji Bros. Odhod iz Mohavvka 9— 13.
Nazaj od Phoenix store točno ob 12 — 30.
Slavnemu občinstvo tociio postrežbo.
Anton Pechaner-
CALUMET
STATE
BANK
Glavnica
Preostanete
CALUMET STATE BANK BUILDING
Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu.
Izberite si to banko za Vašo Banko.
URADNIKI. Thomas Hoatson Preo. Ed Ulseth, Podpre d.
F/J^.Kohlnaas, Blagajnik
__	Waiter Edwards, Pomožnih!
St*	C ROWIN’
1
I
$'
GALBRAITH &
°dvetn,k(
iztirjujeta dolKove nata zapuščine ^ gledujeta ]ast stine

n'nsk,
Zastopata v vsej]
ULSETH BLOCK Cal
SOC
Tel. 169
«0*
Pogrebni
JOHN R.
je največji na CalUnicll bro znan med Slovenci, p se v slučaju potrebe, js,‘' krste in ženitnine-201-6-cesta
Calumet Mich.
Nikola Cor
IVI
zidarski podjetnik, «n.
Elm Street. Phone .7
se priporoča Slovencem vatom za izvršitev vseln stroko, spadajočih del, j, kamina, opeze ali cementa, me tudi vsakovrstna t!ij posebno obcestnih hodniki walks).
Dobro zadovoljivo ddojj
pri najnižjih cenali. Svoji k Svojemu!
AKO 1IO0LS IG dobre smodke kopi n j
“WOLVERIAE
ki je izdelana iz prisl; vanskbga tobaka od
TROS. ENTE! 400,
Pinti
Soboto popoldne ali l
bo oče imel čas priti G dio s svojo družino, da sliko, o kteri je toliko ; premišljeval. Mi smo pri napraviti družinske slik like izgube časa in iz i cev boste izpoznali, da ko damo kaj različnega;* ga od starodobnih slik.
$ 100,000
$ 50,000
w. E. Stel
Izdelovalec dobrih
tov. Phone 678-L
Sveže sadje,
candy ''
Mehke pijače ne smotke.
Sveži “Ice Cream logi.
Pridite in prej
J o Hrt Gašp
316 - ŠESTA CESTA
epričajur '
Vabilo.
na Veliki Ples, ki ga priredi
Društvo Bratska Sloga
v soboto dne 10. nov.
Igrala bode Calumet Orchestra
Vstopnina 25c	Dame pros{e
P ©MU udeležbi vabi
Odbor.
								
üKUWN FAMILY 1	1	K	E	AT	R	E.		n
V petek m sobote:
Če se hočete nas
mejak t
našo knjigo, ki je ih>str°'„
William Russel v prizoru “Frame Up’’ Mojstrsko delo iz Mutual zbirk-
I
nuni in ličnimi slikami-znamko za 6 centov,
in sicer na našlo“,
knjigo.
:er	9\p ?
Columbian Noveltv
Box 9, New
♦A alter H. Hasting Posebnost v glasovirju in petju
V nedeljo.
Jimmie Dale.
8# V»6 &V.S "'“j Dobite P«'j
Sewniff-Laity,
upravitelji.
CASCARA
Stara cen» za r“ « )et< ■M UMU, žoziroma» )|V.fr< 9 j-2c- <jadar ktipii4‘ (l!lo i-Oravi vMgiirali in grtp0 * '
sjsp- ssssassasssR-asssss
crown
«omo,
„ori oil'*?!*”,.
;Po vòen **
A=
Si
5^^.3®icssKai28iiaiaBacrstapaäS'
I MOŽ SIMONE.
a
ä Francoski spisal CHAMPOL.it! I Preložil V. LEVSTIK. |
^^iSg^jCSÈassa^assaE^aKgaKsafe.
M
t£
8SE*
83S
n*
vil
M
ir»
M
üb
,«i
R
pd
in
■*
č
i«1
?
i
»K*
.0
Takrat si lady Eleanor ni upala
•	jjiti se, tein več se je obrnila k Anioni-
i.yji tudi vi želite, da bi bil 'f,iiiiaž navzoč pri vaši poroki?’"
Iver je bila Tomaževa navzoč-
•	jt lady Eleai\pr očividno neljuba deklica zahrepenela po nji;
^ i.jS'obenega razloga ne vidim, k bi ga izključili,” je dejala ne-j.0ko živahno.	A
pafly Eleanor je ironično edgo-
»orila.	#
•lA.1i, videz je in bo vedno govo ji za Tomaža, ker je zelo spreten zato tem nevarnejši. -Nobenega pravega dokaza nimam proti nje-|nU) toda moj notranji glas me ne vara in pozabiti ne morem, da ako je J{ihf.rdov bližn ji sorodnik, je predvsem njegov dedič1”
«Ali je njegov greh,” je vzkliknil Rihard, -‘da so odredbe zakona takšne?”
Lady Eleanor je dejala počasi; «Naš sovražnik je tisti, čegar ugodnosti smo na poti. Ne pozabita tega opomina, kedar me več ne bo, zakaj dokler bom živa, bom sama pazila. Vseeno pa nočem ovirati prve želje, ki jo Simona iz raža. Na dan vajine poroke, toda jele takrat, hočem sprejeti Tomaža, To je vse, kar morem storiti : ài l!og, da ne bi bilo mnogo preveč! 1'ojdita, vrnimo se.”
Obrnila se je in zaročenca sta šla poslušno za njo.
Sobice je bilo naposled prodrlo megle, ubogo sivkasto, bledo in medlo solnee. Cvetlice pa so se ob pogledu nanj vendarle spomnile žarečega solnca svojih daljnih domovin; odpirale so svoje kelibe-inz naslado pile te kapljice toplote, luči in vesel ja.
Cisto tiho je rekel Rihard Simo m; .
“Kako se vam zahvaljujem!” Nasmehnil se je: njegov vzra-došeeni nasmeh, ki je razkrival dve vrsti krasnih zob, je Simono vselej spominjal nasmeha Madeline. Oči so se mu svetile v mokrem blesku. Simono tega ni ho-tola opaziti. Sele keaneje, mnogo hsnéje je imela sanjati o tem tre-notkn,o kratkem treuotku, ko ga j« kila osrečila.
Vlil.
‘•Nocoj torej, nocoj!”
Zakaj so govorili te besede J radostnim glasom? In zakaj '"«vajo sedaj zdržema, kakor 36111 brez konca, zakaj se odbijajo vlljeni ubogi, zmedeni glavi, ka-5°r kladivo sredi zvona?
“Nocoj !”
Hiša se polni z nenavadnim živ-‘jenjem. Takšno i i v -Jmje j i m o r e vdahniti le velikdogodek. In Simona, iščoča ' diibn velikega dogodka, ki bi se "tognil vršiti na takem kraju, mis k da je neavoiuno nekdo umrl, ki
kodo nocoj pokopali.
Č)zno je že. Dopoldne so prišli gospodje, vsi črno oblečeni, s tis-1,11 resnim obrazom, ki je lasten 2a8topuikoui zakonov in cerkve, — “°t»vo reditelji slovesnega pogre-a’ — in gospod d’ Avion je po-‘koal Simono:
T'rìdi brž! Požuri se! Najvaž elsa oseba ne sme pustiti čakati
___seove Niš k e novice, io. nov mr.
vsi
od-
pe-
"»se!"
I
i
jr*
»ji
' danili okornostih je najvaž-l|(J]ža oseba tisti, ki jo pokopava-^ Simona se spominja, da bo-
(L
pokopali njo. Gospodje so ,ral' po angleški nekaj silno dol-brez dvoma posledn je n:o b) nato je morala zajiisati svoje
lllespodaj na tisto listino, 11 e k l i
fpäpocj je
driu
Ki so
logodba, in takrat, ko so odhajali, je vstopila
k* oseba.
I
To
pot ni bil neznanec, temveč
J||iaž Arlington.
Počim kažejo drugi radostne obraze, ki so tako malo na mestu, je videti Tomaž zamišljen in nevesel .
Sedel je poleg Simone, in zdi se ji, tla pokopljejo nemara tudi nje-ga.
Pojavi se nekaj novega1 v črni obleki... .duhovnik, ki ji prihaja dat odvezo.
Simona spozna očeta Arnolda, ki je oblekel novo sutaiio in obul čevlje z zoponkaini, ker je povabljen v grad na obed. Obred v kapelici se začne malo pred polnočjo lo novico ji oznanja z živahnim glasom; misel, da se Rihard zado. volj uje z njegovo službo in da protestantski pastor ne bo igral v tem slovesnem dogodku, navdaja njegovo apostolsko dušo z veseljem in njegovo človeško srce z utešeno škodoželjnostjo.
Lady Eleanor se vede napram očetu Arnoldu zelo prijazno, a je navzlic vsem Rihardovim naporom decela odurna proti Tomažu. V nadomestilo je gospod d’Avron tem ljubeznivejši in ga predstavi svoji hčeri.
Y
Cenni to predstavljanje? Ali nj Tomaž prvi, ki ga je v Eriingtonu poznala?
Zdi so, da se spominja tudi en. Morda je to povod, da opazuje deklico z očividno simpatijo.
Cisto blizu nje sedi, poleg Ri-barda, m nikoli še ni Simone bolj presenečila njiju enakost in neenakost. Njuna rast, njiju stas, n jiju glas, vse je i^to; kakor bi bila ulita po istem kalupu, sama da je eden izmed njiju človek, a drugi pošast. Kako neki, da tega n ilice ne zapazi?
Alije mislila ria glas. ah so ljudje, ki čitajo na obrazu to, česar človek ne pove?
Nekdo se je sklonil k nji in, kakor dih, je zaslišala besede;
‘•Saj vidite, da ga ne morete ljubiti! Ne storite se nesrečne.... Se je čas!”
Ona se ozre.
V	kotu zaupno žepetata gospod (i’Avron in Rihard. Oče Arnold razlaga lady Eleanor neke svete reči: Tomaž edini je biizo n je. Da-siravno je njegov obraz že zopet ves nedolžen in brezbrižen, vendar je on tisti, ki je govoril. On, tujec, je uganil v eni satni minuti to, česar Simonina mati od daleč ni znala,slutiti, to, česar od blizo ni hotel videti njen oče. On, on sam ima dovolj sočutja, da jo pomiluje, dovolj poguma, da ji svettile!
In ta beseda, prvi odmev njene skrite misli, izražajoča to, česar si sama ni upala roči, je zdramila Simono iz mrtvelosti, v katero se je pogrezala toliko dni. Zbuja se sedaj; zdaj ve in vidi. V nekoliko urah bo Rihardova žena!....
Ne, to ni mogoče!
Ne more se premagati: vstane. Hoče se ji, da odgovori Tomažu, pokliče ga na pomoč in stori to, kar ji svetuje, da vzklibne tu pred celo družbo, da ji je hudo, da ue more, da noče
Toda njene ustnice se gibljejo, ue da bi izustile glas. Lady Eleanor se le obrnila in jo gledala. Rihard je pri nji. Tudi gospod d’ Avron in župnik sta se približala. Brmne vpliva se spušča nanjo: krog se oži, oklepa jò in drži. Sedaj se zaveda, da se je zmotil Tomaž vsaj v nečem; zdaj ni več časa....
“Kam greste, dete moje?” jo vpraša lady Eleanor.
Da uide tej lzkušnjavi, ki jo inalili, da si vsaj premisli, predno se ji uda, mora biti sama; >n v strahu, da ne bi je zadržali, se Simona nasmehne rekoč, da mora izvršiti še par priprav.
“Toaletna vprašanja! vzklikne gospod d’Avron veselo.
j n oče Arnold doda, da je zbranost in molitev pač najpotrebnejša tistikrat, ko se človek približuje najpomembnejšemu treuotku 3vo-jega življenja.

‘■i.
Aii so vsi blazni, ali se ji r»ga- 1||
.10?
Zdaj j« v svoji sobi in vrata so zaprta, i’o njeni postelji je razgrn jeno nekaj belega, svilnega in meh Rega: njena nevestinaobleka In nevestin pajčolan. Ali, da sme ravna ti z njima po svoji volji, 'zagrabila Iti ju in raztrgalo in ju'še kot cunje poteptala z nogami. Na mo litev niti ne misli. Tolikokrat' je zaman prosila Boga, naj ji poma go! In zdaj je preveč otopela, da bi ga poklicala na pomoč. Zda j ne ljubi več nikogar, ker nihče ne ljubi nje in ne deli z njo njenih muk.
Spodaj je še vedno živahen razgovor: celo godba igra. Dati poroke jo, srečen dan. Simona edina je mogla to pozabiti.
In navda jo misel, ki zbudi v njeni duši za trenoteu porogljivo veselje. Kaj ko bi nocoj, ko so se tako dobro zabavali in si tako lepo počestitah, ne našli več neveste, ka dar pridejo ponjo; ako bi jim tako temeljito pokvarila račun; mesto da tvega borbo, da se izpostavi raz logom, s katerimi ji bodo prigovarjali, očitanjem in prošnjam, ki jo bodo izkušale omajati, — kaj ako bi mesto vsega tega priprosto zbežala?.......
Simona odpre okno Vreme je grozno, Skozi noč, ki je že itak temna, tuli zbesneli veter svojo nebrzdano pesem in dež lije divje) kakor iz vedra. Kako dobro bi ta terna skrivala begunko, kako bi se v tem hrupu izgubil glas njenih stopinj! In v koliko nasladi:» bi ji bilo, sopsti vase ta ledeni zrak, bresti po mokrem blatu in čutiti se samo in svobodno fredi te novih te, v zavesti, da se nima boriti z ničemer več, razees srdom narave! Kam naj se obrne? To Simono ne skrbi: naravnost, kamorkoli, doklet ne bo daleč, daloč od tod....
In nato, ako jo v tej zimski noči zagrabi mraz sredi samotnega gazda, ako’se v tej črni temi spusti v globmo reke, ali ne pomeni celo to naslade in počitka, da se zlekne na zemljo ali pegrezne v vodo in zaspi tam na veke, mesto da postane Ribardeva žena in bo morala živeti z njim?
Naznanijo ji, <ja je obed pripravljen; ona odgovori, da ni lač-na, da p.iide kasneje, in, ker so navajeni n jenih kapric, jo pnste v miru.
Zdaj ali nikoli je trenotek, da izvrši svoj namen. Doö’.m sede gospoda pri mizi in jim služinčad streže, je lahko priti do enih med grajskimi vrati : morda je odprt tudi glavni izhod, spričo slovesne priložnosti. Sicer pa človek zidove prepleza, vrata prodre in premaga vse nevarnosti, ako ve, da je ono stran njih prostost.
Kaj jo še vedno zadržuje,, neod. ločno in plašno? Česa se boji, ko se ji je zdelo sladko, gledati smrti obraz?
Nekaj je v nji močnejšega od nje same, nekaj, kar vlada nad ne-goni njenega telesa in njene duše kakor kroti uzda upornega konja: tista druga narava, ki so nam jo šele napravili in ki je močnejša, od naše prave, tisti bodisi brezmiselni, bodisi vzvišeni predsodki vz goje in tradicije, podedovani s krvjo prednikov, tisti viteški pomisleki, tiste prazne sence in nes-pameti, za katere so živeli m umirali, za katere živimo in umiramo tudi mi, in tem zaslnžneje. cim mtimo njih preziranost in jim ver jamemo pogosloma le napol, a se jim navzlic temu raje uklanjamo, nego da bi se jim odrekli.
Nobeden d’Avron še ni bil prelo nil dane besede in nobena med ženami njihove rodbine še ni bila omadeževala svojega imena z Sitandolo m. Preteklost je pritiskala na Simono. Čutila je, da ne izda le Riharda, lady Eleanor in svojih staršev, temveč vse tiste, ki so živeli pred njo. Dvojno trinošt-
o ;e, ki so ga človek ne more os-
V '»	’	~
Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO.
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
Dokazuje to enostavno, Ma je ona trgovina, ki
prodaja
\
•Sincerity Clothes
zanesljiva,
Obleke od Vrline suknje od
$13.50 do $32.50 $13.50 do $32.50
VERTIN BROS. & CO.
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno steklenico Dr. Richterjevega
PAIN-EXPELLER
Zanesljivo sredstvo za vtrenje pri revmatičnih bolečinah, prehladu, zavstavljenju itd.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra.
. S5C. In 65<- v letamai in naravnost od F. AD. RICHTER & CO.
Ü4-80 Washington Street. New York, N. Y.
i	t
i Ali ste že zavarovani proti ognju? J
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
Svojim cenjenim gostom
in odjemalcem naznanjam, da cm sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lanjskoga pridelka po navadnih cenah ter vabim uljudno vse prijatelje pristne domače vin-ske kapljice, da se pridejo prepn-čat
Mihael Klobučar-
cesta-
Calumet,
J t i Ì
\ S. G. Ctiynoweth Insurance Agency \
t
i
t
J
t
t
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi največje ugodnosti. Prečita)te sledeče stanje družbe, dne Rl. decembra 1915:
Imajitelji zavarovalnih polic .. 3,077
Zavarovalnina............S3,161,480.14
Izplačane požarne škode ...$125,577-18
1 zplacane dividende članoin..$253,323.08
Gotovina ........».*......$156,911.98
DIREKTORJI:
Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. Johni Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. l.ohela in William Johnson, odbornika.
Valerji iz gumija, jioseb-ne vrste.
Garantiran za tri letno družinsko rabo.
»Kolesje zaprto da nrepre-či olju za mazat da na pride do gumija.
Narjen je iz najboljega trdega lesa,v naravni barvi.
. Imamo v-zalogi raznih druzib zvijalnikov. katere zato priporočamo ker vemo da Vas zadovoljijo.
5°/o ako kupite za gotovo.
KECKONEN HARDWARE CO.
Peta cesta,
Telefon: 163;
Calumet, Mich.
vobili, dva nasprotnika sta, ki ne umolkneta nikdar, lastna vest in obče mnenje. Simona si ju ni upala prezreti. Ta šibka pregraja časti jo je obstanovila; in s etoiciz mom popolnega obupa, kakor pred sto leti, v ječi strahovlade njena babica, tako je _ počakala danes vnukinja usouepolne ure.
Čakanje ni trajalo dolgo.
Hitreje, nego kdaj poprej je tikala ura na steni, hitreje, nego kdaj poprej so tekli poslednji dragoceni trenotki. Niti teh Simona ni smela posrebati v miru.
Že so navalili na njeno ,sobo.
“Treba je, da se napravite!”
Za lady Eleanor so pritekle vse ženske, jih je bilo v Eriingtonu, radovedne, polnih rok in želeče se vsaka po svojem dostojanstvu udeležiti velikega opravila, — oprav. R an ja neveste.
(Dalje prihodnjič.)
Razširjanje naše trgovine
SLOVENIAN LIQUOR CO.,
po celi Ameriki dokazuje nam, da prodajamo najbolje tekočine po primernih cenah. V dokaz temu vedno naraščajoče število naših odjemnikoy.
Ni vam treba iti drugam, pri nas dobite pristni kranjski brinoyec, slivovee, Baraga grenko yino in vse drugo, kar želite v tej vrsti.
Pišite, ko naročate, slovensko.
JOLIET, ILLINOIS.
I	“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
I	PREJ ALI KASNEJE
si bodete hoteli nakupiti
jjH	Električni likalnik.
1	NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ?
?f	Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.
IH oughtonCounty Electric)L,igrht Co |
EXTRA!!

Naročite se na “Slov.
Novice/
ZA ODRASLE SAMO!
Pošljemo Vam zastonj 'vele zanimivo knjižico obsegajočo kakih 500 podob znamenitih svetovnih mož in žen i» knjižico z raznimi čarovnijami.
Pošljite 4c v znamkah na naslov: ÜLOBE NOVELTY CO.,
Box 41 Sta. D.	New York City.
Richterjev Ptin E Pc.ler
z sidrom
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmorja in granita dobe se po zmernih cenah ori
E. P. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
400 Oak St-
Tel. Ó7S W-	Calumet.
Mich
iliWji- ,my ";:i1iiii!iil«l|::^fW;'iimB!illlH:[HlWtl;iilllil|illlMllM8£llWli)MBI|liaHillflWIHill»iliilllWlliilHiBülimHiii8Wliililllll-!'IW!i!:ll|^a
1 ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. j
m	M
m	Zgodovinski roman.
S	Spisal J. Spillman D. J.
IMS MM MBMI ar MMKB «MSSMNM MNMNA
*
A*W*WM-
k a
\7.
“Ju Benjamin, moj brat, ah je zgodilo z njim?” vpraša dihujoča devica'
Iskali so med mrtveci in ramen ti, pa zaman. Tudi stare dojilje niso našli nikjer.
. Že je hotel stotnik izreči povelje na odhod, ko se začuje iz doline glas pozavne. Spoznali so Pompo-nijevo t rompete» in sklenili počakati njegovo četo.
'‘Zakasneli so se bolj, kakor sem mislil,” je rekel Marcij. ‘‘Sreča za nas, da ni bilo število roparjev večje; sicer bi prišla pomoč prepozno. Kaj hočemo storiti z u-jetniki?”
“Najprej bomo dvignili ranjen* ca pa meharija. Marenj, ga boš najrahlejše držal v svojih krepkih
rokah, mi pa bomo peljali
žival
prav počasi in previdno. Nosilnica bi bila seveda boljša, toda kje bi j o 'dobil i r naglici?”
“Kako skrbiš za tega juda” je mrmral sivobradec. Se celo za rimskega veljaka,ki slavno pade v boju. se ne briga nihče toliko, kaj premore par čarobnih oči lepe judovske deklice! No, da im le prepustiš kot plen poglavarjevega vranca!” Predno je mogel stotnik odgovoriti na ta predlog, pridrvi Pompouij Papilio na čelu čete jezdecev. “Srečo si imel, Lucij Plav !” zakliče oddaleč komaj leto mlajšemu častniku. Daruj boginji Portuni, prijatelj! V resuici,lepe so judovske deklice, čeprav zaničujem ves judovski narod! In rnkšuega konja drži Marcij za ins.
■ • . Pravi arabec! Tega si bom jut ,i ob belem dnevu ogledal in ga kupil, magari da stane 10.000 ses-trecev.”
; “To se pomeni z Marcijem in drugimi, ki so se borili v. roparji ter imajo pravico plena. Devi-ca pa biva pod mojim varstvom,” odvrne stotrfik Lucij.
Pomponij de nato: Gas je, da odidemo dalje. Kaj hočemo storiti z u jetniki ? Ne izplača 3«. da bi j ili vlačili s seboj.Prebodite jih na mestu! Blagor jim. ker če bi jih pripeljali v Jeruzelem, bi umrli na križu.”
Izpolnili so povelje. Hitri sunek s sulico je umoril vsakega roparja. Ko pa je Maci] nastavil ost svojega oiožja na poglavarja, ki je zvezan ležal na • tleh, tedaj sakliče tolovaj. “Stoj, stoj! Tvoja Škoda! Ako me živega ujameš, ti je zagotovljeno visoko plačilo. Pra vij o, da 20.000 sestercev velja moja glava.”
“Torej si ti zloglasni SimonBen Priorat” zakliče Pomponij. “Todu ®e, ni mogoče —tak bojazljivec ne more biti mož, ki je več kakor enkrat pobil naše kohorte. Obrnite ga v stran, da razsvetli mesečina njegov obraz. Resnično on je! B,razda v licu iti vsi znaki se vje-tnajo. Tovariši, 20,000 sestercev j,e naših! Pazite dobro, pa nam ne uidejo; kajti le zato se-nam je ta mož izdal, ker upa na lieg.”
“20.000 sestrecev!’” je ponovil tribun, “m najdonosnejši konj iu najlepša Judinja! V ene uri moramo dosneti v Betanijo. Potem pa.le jezdi navsezgodaj v mesto in sporoči deželnemu oskrbniku, da gaiobišee jutri večer Cestilj Gal No. Gesij Flor se ne bo kdoveka-ko veselil tega obiska oskrbnikJu-deje in poslanik Iz Sirije sta se še vedno ljubila—pes in mačka. Na prej !”
Po teli besedah sò je postavil veseli, mladi tribuona čelo vojakov. Stotnik je jezdil zadaj poleg ranjenega rabija, zdaj poleg hčerke, in jima je-izrekel tu intani to-ažilno besedo. Toda Tamara ni ni-ti enkrat odprla svojih ustnic v zahvalo; vendar je molila za Rim-
ljana k Bogu svojih očetov, iti njene hvaležne, oči so govorile glas neje kakor bi mogle govorici ustnice.
DRUGO POGLAVJE-
V Betoni ji.
Brez vsake druge nesreče so vojaki pred polnočjo prispeli v Betanijo. Mala, prijazna vasica ja bila nabito polna jiojtotuikov, in v kanu ni bilo najti nobenega prostorčka več. Vojaki, vajeni prenočevati pod milim Bogom, se niso zmenili dosti za gorka ležišča, a konji so potrebovali krme in sveže vede. Tribun jo s silo zbudil vašča ne iz spanja in jim naročil, da preskrbe konjem krme in pi jače, vojakom pa kozarec vina in kos kruha. Desetniki so razpostavili o-krog konj vojaške straže iu prižgali ogenj. Vojmki so se zavili v trde plašče iii polegli po tleh.
Kaj pa z ranjencem m njegovo hčerjo, ki potrebujeta gostojubne hiše!
Stotnik Lucij je oh strani vasi zapazil lepo, z velikimi vrtovi obkroženo poslopje, najbrže stanovanje premožnih in tovorne živali z njihovi bremeni. Ni bilo treba trkati dolgo. Stara žena je odprla duri, v roki oljnato svetilko, in je ščitila plamen z dlanjo, ogledujoč nepričakovane goste. “Mir z vami!” je pozdravila s prijaznim glasom.
Lucij je pričakoval vsled kaljenega nočnega miru grobe besede in nejevoljo, ne pa prijateljskega pozdrava “Mir z vanii!” Kaj ga starka ni opazila, da nosi smisko o rož jo? Saj je resno svetila mesečina, da sta se ščit in šlem bliskala v njenem roju. Zato ji je rekel:
“Ti si slepa, dobia starka! Jaz sem rimski stotnik in nisem vajen prijaznega pozdrava v tej deželi.”
“Zakaj bi ne želela,” odvrne starka, “tebi in nam vsem miru, čiprav si mož vojske? Mirje najlepši dar nebes. Toda svet tega ne a z u m e in ni časa, da bi ti razlagala to. izrazi mi svojo željo, ljubi gospod, in če bo nam mogoče, ti bomo ustregli.”
V slabi aramejščmi je nato Lucij pripodoval starki, kako se mu je posrečilo osvoboditi juda in nje govo hčerko izrok roparjev. Oče je žali bog težko ranjen. Zato prosi, da bi nekoliko poskrbeli za ranjenca in njegovo hčer, ker on kot vojak ne more Ukreniti nič drugega v njihovo pomoč. Pri tem je Rimljan posebno povdarjal, da je ranjenec j ud, torej rojak, in bo gotove njihovo skrb bogato poplačal, ker je premožen trgovec.
Toda starka ni pustila t stotnika ! nobene besede več izgovoriti. Tekla je v hišo in klicala:,1 ‘Kvzebijj Marta! Manija ! Hitro vstanite,pridite doli! Pripravite sobo za goste! Gospod prihaja v podobi ubogega brata ranjenca, in išče prono® čišča pod našo streho.”
Nato je stopila v.u n kaj z vpra. šanjem: “Kje\|e ranjenec? Ob, u-božec! iSamo-trenotek potrpljenja! Kmalu jiride moj mož in moje nečakinje. Ti, ljuba deklica, si hčer k a tega ubožca? Koliko si'prestala-J.e pogum, dete moje. vse bo ljubi Pog obrnil v dobro. Stopi doli z meharija—tako—v moje .naročje!”
Oe fci tudi Lucij znal boljše a-ramejsko. bi ne razumel tega izliva ljubezni nasproti tujcem. Zmajal je z glavo in rekel Marciju latinsko: “Bojim se‘ da s.no prišli v
PRIZNANO IE
da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki!
Calumet Brew. Co.
Pine St. Tel. 274 - Chas. Shenk, manager.
MEHKE NEOPOJNE PIJAČE.
Najbolje vrste, vedno sveže izdeljujemo pri nas.
F. M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland St.	Phone 787
j bi se menil, stotnik!” od vrne Marcii.“Bodi ženska pametna ali blazna' Da se le iznebimo juda! Sami naj jiazijo, kako se bodo razumeli.”
Med tem je živahnost zavladala v hiši. Dve deklici ste s svetilkami prišli v vežo, ljubki, prijaz ni devici, ki se jima je nedolžnost brala v jasnih očeh. Sočutno sta stopili k Tamari in jo pozdravili kot svojo ljubljeno sestro. Toda vse mišljenje Tamarino je bilo o-brnjenona očeta, ki ga je stotnik s krepko roko dvignil z inebra'a. Tamara mn je podpirala glavo in tako so ga prenesli v sobo, iz katere jim je stopil lep starček nas-jnoti s prijaznimi, milimi očmi,
“Gospod blagoslovi vaš prihod ! Mir z vami !” je pozdravil z glasom, segaločim do srca. “No dragi prijatelj, kak se počutiš? Ze vi-dim govoriti ne moreš. Jezik ti je ranjen in otekel. In tukaj rana Pogum! Ukreval boš z božjo po-pomočjo. Utripi—nekoliko so slabotni—izgubil si mnogo krvi: toda čas in dobra postrežba vse pro' maga. Zaupaj, in zlasti—nikar se ne razburjaj! V dobrih rokah si. Zahvali Boga in tega prijaznega častnika, ki ti je rešil življenje.-— No, Manja, Marta, prinesita vode ti pa, Saloma, pojdi po omarico z zdravili. Rano treba dobro očistiti in obvezati vnovič.”
Deklice so stekle po zahtevane rečiTamara pa je pokleknila poleg očeta iu mu v solzah smehljajoče božala roko. Na drugi stranili le-šišča je klečal stotnik ter podpiral ranjenca, medtem ko mn je starček previdno preiskal zijajočo rano Mladenič je slekel plašč in snel čelado zglave,Zviti piavikodri,dalj ši kakor jih navadno oči so sočutja polne zrle v obraz devici, n osijo rimski vojščaki, so mu pa dali na odkrito, lepo čelo' Velike modre ki mu je klecala nasproti, in se obračale obenem na ranjenca, ki je bil s svojim mrtvaškim obrazom obrnjen proti hčerki. -
J'oznalo se je ra bij fi na obrazu,da hoče govoriti, a ne more vsled bolečin. Na migljaj moža je prinesla Saloma voščeno tablico, s črtalom. Bolnik je začrtal v vosek besedo “Benjamin” in jo pokazal hčeri. Samaro so oblile solze. Ro jasnila očetu, da je brat s staro dojilko izgini! med bojem iu ju ni bilo mogoče najti.
Velika je bila bolest, ki jo je to poročilo začrtalo v poteze rabi Sa. doka-.
Da bi ga potolažil, de stotnik: Deček ni ubit, sicer bi bili našli njegovo truplo. Ubežal je, ali pa
Jesen je tukai.
In 'čas prihaja za oskrbitev obleke in velike suknje, za vsaki dan mrzleje vreme. Moder mož ne čaka zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbam cene Vam jamčimo v zadovolnost. Sta roznani Vaš
TONY GREGORICH.
315 Sesta cesta. Calumet.
Denar
vložite na obresti
prejezditi s konjeniki pokrajino. Morebiti najdejo tvojega sina. Hvaležno pogleda rabi pri teh besedah stotnika. Tamara sluti, kaj hi rad oče pevedah in pravi zardela: “Oče ti želi izraziti svojo žah-valo, plemeniti gospod. Dovoli, da jaz namesto n jega storim to.S tem novim dobrim delom boš venca! svojo neprecenljivo dobrotljivost, kajti, gospod, Benjamin je moj e-dini brat in biser očetov, Oe mu pripelješ sina, mu rešiš življenje, sicer umrje od žalosti. Gotovo so roparji ugrabili Benjamina, da zanj izsilijo visoko odkupnino, kajti dobro vedo, da je moj oče bo gAt mož. Ubežal bi ne bil Benjamin nikoli1 preveč je pogumen m preveč l jubi očeta in mene”.
Ranjenec je prikimaval stavkom besed o m svoje hčere. Nato je zapisal s črtalom v voščeno tablico: “Hvala, hvala!—• Bogato plačilo zanj. ki mi pripelje Benjamina. Pripravljen sepi plačati vsako mogočo odkupnino, magari dva do tri talente srebra.”
Medtem, ko se je stotnik čudil zapisanim besedam, je segel Sa-dok pod obleko in privlekel izpod nje mošn jo, iz katere je zagrabil pest zlatega denarja. Nato je pomignil Marciju, ki je stal v kotu in mirno opazoval, bar se je godilo in mu stisnil blesteče zlatnike roko. To je bilo nekaj, kar je razume! stari vojak: za vse drugo, kar se je godilo okrog njega.se ni zme ne . Obliznil se je in stisnil denar v žep, sladko mrmrajoč: “Ha, ha
0	se mi prileže'Odkar tlačim zeus-
1	jo, še nisem nosil toliko denarja. To naj mi bo plačilo za trud, s katerim bi bil skoraj zadušil juda, ko smo jezdili semkaj? Nisem ro jen za bolniško,postrežnico, ampak
vojak.”
PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. *
1
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zasiužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zanio-rete vsako vsoto od ENEGA D0= LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti	7
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v
Houghton IN of! Bonk
Houghton,	IVlicHigan.
hišo blazne ženske; kaj se to pra- so ga šiloma odpeljali roparji,
vi : “Gospod v podobi brata, ranjenca?”
ubogega
o
pajoč bogate odkupnine. Rrositi bočem tribuna, da da jutri zjutraj
sem
(Dalje prihodnjič.)

WiSIiom Bisher«,
MIROVINI SODNIK us JAVINI NOTAR
priporoča Slovencem i Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov, Uraduje v Herman block na 5. cesti.
Richterjev Pain Expeller
z sidrom-
ROJAKI»
Ali ste že kedaj	Il Q
poskusili	
“PARK PiVO?” J^Ji	Ifp
Vprašajte iz- [TÄ	
vedence in oni	
Vam bodo po- Ivi	
trdili, da je jtjSfi// PARKOVO	I|p JI
	
“ELITE RIVO”	
najbolje in najokusneje.	
Prepričajte se sami! Dajte nam naročilo'	
IPjark: Brewing Co. ^vCALUMET, MICH. Poleg Godfrey skladišča. Uvid tei.efon 221.fi. ffffà	
POOP, DRUŽBA,



Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St. ... Calumet, Mich. Podpreds. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Laudimi,'
Tajnik: Math F. Kobe, -120 7th St..........Calumet,	”
11. taj.: Jos. \V. Schneller 2015 Union St.	.Calumet,	’
Blagajnik; Jos. Scheringer, 808 Oak St. . . .CaliNiiet,
Duhovni vodja: liev. L. Klopčič,.............Calumet,	”
NADZORNIKI:
Mihael Klobucljar, 115 7thSt.............Calumet. Mich.
John D. Puhek, 2140 Loo St............... ”	”
Jos R. Sedlar, 577 Cedar St.............. ”	’
POROTNI ODBOR.
John S us tarskih, 420 Osceola St.	La uriu».«, Mich.
Jacob Wertin, 221 Ällouez St. Florida Loc. ”	’
! Jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
'VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so (>S)ov Novice.’'
_	.... r	----------------—
MALO ŽIVLJENJE.
v
Ob strugi se potoka mi kolo obrača, razlega glasno daleč njega se ropot, in kamen mlinski žito mel je svojo pot, kot da mu to zares vsakdanja je igrača.
Tako godi se pač v življenju našem tudi Za bori kruli se človek danzadnem bori:
Ta neprestano se [ioti, peha, trpi, dfOČ-im se -oni prav nikoli nič ne trudi.
Razmeram tem vzrok žitja razni so načini Navade, položaje človek vsak ima:
Ta Kaj iztözka val življenja prevesla, a oni založen je vseokrog s cekini.
’ -
Pa vraga, kdo dandanes se na to ozira j Kdo briga se, kako ležiš, kako živiš, al danzadnem garaš, trpiš in se potiš, ti v roki je pero, al žaga, al sekira.
Al prav obnašaš se, dostojno, al nevedno, rti lepo si družino vzgajaš in učiš, otrokom svojim al postavati pustiš, • al v šolo in pa v cerkev jih pošiljaš redno.
Kdo zmeni se, če mož pošten si svoji ženi, če jo spoštuješ, ceniš, čislaš, rad imaš, jo hvališ vselej in povsod ter ji priznaš zvestobo, pridnost, čednost in zifačaj jekleni.
|ra| •	; ' V
Kdo briga se, al brata ljubiš kakor' brata, mu srečo blago kakor sebi le želiš, al kdaj kljubuješ mu, življenja tek greniš, črtiš ga, blatiš in pred njim zapiraš vrata.
Al sosed dober in prijazen si sosedu, živiš Y‘ njim v slogi, brat si mu iskren in vüan, obiraš ga, al zasmehuješ njega stan, al rogaš mu po malopridnežev se zgledu.
Vse to ljudem današnjim je deveta briga, nikomur ni poštenja več, vrline mar.
Pokažite samo, da bog je vaš - dolar, pa se pred svetom vam imena slava dviga.
Komu dandanes je še kaj nesmrtna duša!?
Saj vsakdo trdi že, üa ni Boga, pekla, in tisti pred ljudmi sedaj pač več velja, ki vero našo bolj ogrditi poskuša.
IR;”	*	-	,
Le kadar nam pojemajo moči življenja,
Po '’stati s postelje se smrtne več ne da, ko smrt naznanja uro večnega nam sna, in konec bliža nam se zemskega trpljenja,
Tedaj šele začnemo z vnemo prav moliti, priznavati pekel, nebesa in Boga, zavedati nesmrtne duše se in zb., svetnike vse pomoči, milosti prosit'.
Kaj temu vsemogočni, večni Bog poreče, povedati jaz, bratje, vam prav res ne vem.
Da dal bi Stvarnik modri pamet vsem ljudem, to prosim Ga srčno, iskreno in goreče.
Ob strugi se potoka mi kolo obrača, razlega glasno daleč njega se ropot...
Želim, da vsak dosežejo naj temni kot vrstice té, in vsakdo krivdo nase z vrača.
A. A.
Alkoholova kuga.
.1. T.
Na vseh koncih in krajih opazi/ , jemo pojave, strdšne moderne bo ) lezni — alkoholizma. Ni pritirano če se zatrjuje, da je naša družba v resni nevarnosti zaradi nezmernega uživanja upi janljiv:h pijač. Kako sg potapljajo posamezniki, vidimo povsodi.. Danna dan pa raste njih število, in če se to ne omeji, mora |'es propasti ves narod .
Zgodovina izpaičuje, da je. nata način poginilo že več narodov. Strast ne pozna nobene moje in le težko jo je zajeziti. Alkohol pa je kakor znano, najizdatnejše netiv, za razne človeške strasti : zato je tudi gorje, ki izvira iz n jega, na ravnost smrtna rana na telesu moderne človeške družbe. Dobro znamenje je, da se nevarnost vedno bolj spoznava, m za radi tega upamo. da je še mogoče odvrniti, popolni propad. Ro.vsòd se ]e pričel odpor proti morivcu — alkoholu^ Ali močno se je že zo jedel v narodno telo. Kakor jo zdravljenje smrtne rane spojone vedilo z velikimi težavami in nevarnostmi za celo človeško telo, tako bo tudi
Človeško družbo mornjče ozdraviti ?“>
alkoholizma le z izrednimi, deloma prisilni mi sredstvi.
\-
Vsekako se mora širiti prepričanje, da smo v veliki nevarnosti in da se morvmo vrniti s krivega pota. Le spoznanje nevarnosti nas more rešiti. Eosebno očitni grozni nasledki pijančevanja naj bi nam odprli oči, vsaj onim, katerim mora ihti ljudski blagor posebno pri srcu.
Ne bojno opisavuli na široko gibanja proti alkoholizmu od po četka do danes ; našemu namenu zadostuje, .da zabeležimo, kako je zdaj to gibanje. Napeti se morajo vse moči in porabiti vsa sredstva da se protialkoholsko gibanje ojači' ter postane mogočna sila proti preteči nevarnosti. Sodelovati mora pri tem del ti vse: posameznik kakor cela družba, država, oerkev, veda, šola, postavodojalstvo, občina, družina, gostilna itd. Delo ne sme biti enostransko in en činitelj ne sme druzega izključevati. Zna-ni irski.apostol zmernosti o. T. Metliew ]e poudarjal pri boju zo-per alkoholizem posebno versko in čuvstveno stran. S prepričevalno besedo jeopisoval strašne nravne nasledke pijanstva in izkušal gani ti posebno srce svojih poslušalcev Pridobil jih je na milijone in spravil v tir .zmernostim giban je. Postal je rešitelj svojega naroda in z zlatimi črkami je zapisouo de lovanje tega junaka zgodovini nesrečnih Ircev. Tudi dandanes se še dobro poznajo sledovi njegovega delovanja, a končni uspeh vendar ni bil tako trajen, kakor bi bi lo želeti. Cisto umevno:' n jegovo delovanje je bilo pač le, enostransko — znanstvenih podatkov v oni dabi še ni bilo, in ko je Umolknila prepričevalna beseda slavnega pridigarja, je izginila tudi večina dobrih sklepov. Strast se je zopet oglasila, pj ker ni bilo več nikogar ki bi jo krotil, ae je ojačila scagnili zopet do svoje prejšnje moči.
.V novejšem času se vprašanje o alkoholizmu rešuj« resno tudi v znanstvenih krogih. Na razpolago imamo tudi znanstvene podatke katerih nihče ne more ovreči. S temi moremo apelirari na človeški razum, m zato pač ne moremo dvo miti, da bo zmaga vendarle goto-
va.	:
Seve smo od te zmage še odda -jeni, ker večina 1 j n d i še ne ve. ali noče vedeti, dabi bila v olkoholiz-mu kaka r e s » a nevarnosti Zato nima pred njim strahu in se mu tembol j vdaja. Posebno nekateri nikakor nečejo izpregleJaii in go v veliki nevarnosti, ker je j r njih odpor jako težaven. Seveda tudi.ne moremo tajiti, da so kraji, kjer je ljudstvo neizogibno že H-zm propada kokor star pijanec, ‘ki
DRUŠTVENI OGLASI.
podporno
Slovensko - katoliško društvo
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium.
Trna ^ ' svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. .Jolič Silstaricha na Osceola cesti.
9
Društveni odbor za leto 1917
Jakob Vei tin, John Lakner,
J os R. Sedlar, John Šuštarič.
predsednik, podpredsednik tajnik b I aerai ni k:
ODBORNIKI ZA 3 LETI:
John Grsich, Joseph Vogrin, PaUl H. Majerle, Anton Kukman.
ODBORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus, Matt ŠLibler, Jakob Zimennan, Math Sustarich,
Maršal: Matija. Stabler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za, Ra.vmban! town m okolico, Matt. R. Sedlar: za Red Jacket in okolico Jos. R. Sedlar.
VsLučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo o mesecev in nadalnih (i mesecev plačuje Družba po $20.00 na mesec Gela smrtnica je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadal-je plačuje družba tudi razne pošnodte k/)f izgubo rok, no« očes !.. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še uisle_pri tem društvu in družbi.imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo ezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnite na tajnika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vabi Odbor-
SAMOSTOJNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v- mesecu oq 2 url po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Pred: Jos. B. Metesli, 61 Mine St. Podpred: Jus. Bahor, Store St.
I. taj: John D. Judnich, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr.
Blagajnik: Jos. Gorske. 4353 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: Ravmbaultown in Swedetown' John Judnich 4337 Elm. st.
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
IC obilnomu pristopu vabi
ODBOR
Društvo sv. Jožefa
št. 1. S. K. P. Družbe
na CALUV1ETÜ.
Uradniki za leto J917.
redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel.
Blagajnik, Mihael Klobučar.
Odborniki za 2 leti:
Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda.
Odborniki za eno ieto.
John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich.
Maršal: Frank Gregorieh. Poslanec: Math F. Kobe.
.Bolniški obiskovaici so:
Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket,-Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za I^aurium: John Gazvoda Za Rayrrìbaultown : Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red, Jacket Shaft: Louis Srebrnjak.
Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo' nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hqče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
DRUŠTVU SV, PETRA.
št. 30 K. S. K. J- v Calumet«.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske carkvesv. Jožefa.
Uradniki za leto 1917.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunieh.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterben c. ml. Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO.
John R. Sterbenz, ml:, Paul i). Špehar, George Kotze.
ODBORNIR1 ZA 2. LETI.
John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 —• 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike l’erušič. Za Raymbaul-town: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likovich.
K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Slovensko neodvisno podporno društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečno seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorari
URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda.
Podpredsednik, Michael Mervič
Tajnik, Frank Novak.
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Srebernak.
ODBORNIKI:
Louis Gazvoda, Matt Stoper, Louis Šimec, Jos.”Klobuchar, John Gosenca, Andrej Gumbić in Jos, Novak,Jos. Gaz voda.
Vratar in maršal, Leopold Rotar.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Rej, Blue in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket.
Laurium, Raym haul town in Osceola in “kolico; John Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lau riant.
To društvo' je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podpore. Vsrnrtmne plača vsak član 1.0» za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje.
Društvo je sedaj za nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te prilike ter pristopite k društvu I
K obilnem pristopu vabi
ODBUR.
Društvo sv. Girila in Metoda
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa.
Gradniki društva za leto 1917 so
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jus. Plautz ml.
Prvi taj. in zast.op. John D. Zunieh Zapisnikar: Jakob Kaučich.
Blagajnik, Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA DVE LETI:
John Ilenich, John Gosenca,) John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunieh, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich.
Maršal: George^lobučar.
Poslanec: Joseph Jančar,
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunieh 4098ConeSt.
Jednota plačuje y slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni člani pa zamoreio svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo.
K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
se izpreobrne, kadar se v jjtmo zvrne.” To pa velja le o posameznih krajih.
Sploh je pa zmernestno gibanje posebno v Ameriki, pri Angležih, Francozih in Nemcih ža močno ukoreninjeno, tako da na mòre več zaspati. Trajalo bo pač se mnogo let, preden bo dozorel njegov sad in bodo narodni spaznali da je alkohol njih največji sovražnik. Sedaj je uspeh, vseh na zunaj, in kolikor se da izraziti v številkah splošno še malenkosten, da zdi se celo kakor bi ga sploh ne Silo. Poraba alkohlnih pijač namreč raste vkljub zmernostnemn giban-od leta. Kako močno se je ta rak že zad jedel v telo narodov, nam pričajo sledeče, popolnoma zanes-jive številike.
Izrabilo ae je pijač, ki imajo več kot alkohola, 1. 18(57. na Laškem 1.17 litrov, na Norveškem 2. 19, na Španskem 2-59, v Združenih državah Severo—ameriških 8-78, na Angleškem 2.56, na Buškem 4-66, v Švici 9.12, na Švedskem 7.2U, na Nizozemskem 8 44, na Franceskem 8.50, na Nemškem 8.50, v Belgiji 0, na A'stro-Ogrskem 6.60 in na Danskem 14.80 litrov na glavo. Sta zistični podatki o posameznih de-že’ah kažejo v zadnjih letih povsod znaten nataščaj v porabi alko bolnih pijač. Številke o ponziti!)
(Dalje na 6. strani.)
Naše geslo.
Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine.
Pridite in prepričaite se v
Peninsula Meat Market
VOGAL 6. IN E L Al GESTE.
lIKTAiIOVIJEM JLJETA ■
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE zadel vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK. DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Šhepard, blag. namestnik.
Rojaki, pristopajte t
S. K. P. Družbo.
t ./

_a. La—+
v žJl

Vestno zdravilo dela čudeže
MINNESOTA.
Ely.
—	V zakonski jarem so stopili v nasi naselbini siedeòi pari: g. Matija Staimi iz Černornlja z gos-pico Ano Trlep iz Ely in g. Wiliam Ghupp iz Kozine na Hrvat-skeni zElycmiko Katarino Skala. 1*0ročno dovoljenje sta dobila g. Joseph L’rešeni iz Ely in gospica Ana M. Arko iz Ribnice na Kranj skein. Želimo vsem obilo blagoslova!
—	Dne 28. okt. je naš prečastiti g. župnik Jos. R. Buli krstil sledeče male Amerikance naših rojakov: starišem John in Ana noben sinčka: starišem Franku in Franci Dolinšek hčerko, Karolu in Mariji Tisovicb pa krepko hčerko Roziko.
tem pred šesnnii leti in je začel malo trgovino s sladkarijami (candy store). Trgobina je šla dobro od rok, tako da je polagoma razši-ral v dobro obstoječo prodaja’no raznovrstnega blaga. Star je bil 48 let. Zapušča .žalujočo vdovo, šti i otroke in enega brata.
’ jedlo v nižje sloje a ne smemo biti tudi brez-n pa, ker se kaže že
'Cii
Illinois.
Joliet.
znaten uspeli zmernostnega gioan-ja v javnosti. Predvsem pa moramo staviti svoje upanje v dejstvo da je Hoo ustvaril narode ozdruv ji ve. /
Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bran-
ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda^vojni davki so nas pri-
1	— Dne 25. oktobra je bil poko
pan na katoliškem pokopališču mlad Hrvat, šele 20 let star, Pavl Rozicli. Ubit je bil v železnem rudniku na “Section JO."’ -Njegovi ož|i rojaki so mu priredili dostojen porgeli.
— Dne 29. okt. pa je bil pokopan nilad Slovenec, Frane Tome star 28 let.,Ubit je bil v rudniku na Aurora, Minn. Na željo njegovih sorodnikov in društva sv. Barbare št. 2. je bil pripeljan na Ely. Ulani omenjenega društva so se v polnem številu udeležili pogreba svojega nepozabnega sobrata. S ve U naj jim Večna luč žalujočim v< rudnikom pa naše sožalje!
— Letos nas je zima s svojim zgodnjim obiskom zasest mesecev iznenadila. Ze v začetku meseca oktobra je začelo sleherni dan deževati in snežiti, da smo ravno komaj utekli s svojimi poljskimi pridelki pod streho. Poroča se pa tudi, da je še mnogo krompirja kì je jako lep, tudi korenja so bile polne luknje, a drugo zeljen javo, n. pr. jižol pa je toča dne 18. avg. tako zbila, da ga ljudje.še za seme ne bodo imeli prihodnjo pomlad.
Mojim znancem wa Calumetu m okolici rodoljuben pozdrav!
Jos. J, Peshel, zastopnik m poročevalec.
— Smrtna kosa. Umrla je mrs. Anna Gregoraš, soproga rojaka Tom Gregoraša, 1139 N. Bread-way stara okoli 38 let, rojena v Subornila Belokranjskem. Poprej Čvrsta in zdrava, je hudo zipolala zadnji petek vsled poroda in odtoka krvi tako da je bila zdravniška pomoč brez uspeha. Pre, videna s sv. zakrament za umirajoč je mirno, izdihnila v ponedeljek popoldne okoli 5 ure. Poleg soproga zapušča osmero otrok ter veliko število sorodnikov v Jolietu Zavarovana je bila pri neki angles ki družbi.
—Umrla je Mrs Frank Doles iz Rockdala včeraj dopoldne v bolnišnici sv. Jožefa kjer je ležala izza predzadnje sobote za vročinsko bolezni io.
i	*'
'—Umil je «noči rojak J olia Lotti ac doma iz Buli o ra, član dveh podpornih društev.Zapušča soprogo Barbaro in osmero otrok.
Kakor je pri mnogih posameznikih po neukročeni strasti pouz-ročena. škoda pogostoma dobra učiteljih«, ki jih izpamecuje naš Slomšek pravi :
silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vsebina Trin. lekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca-
Trin. Elix of Bitter Wine.
Lastna škoda go izuči, komur dopovedat ni —
tako je tudi pri celih narodih. Dokler večina ljudi gorja ne vidi pri ki peti do vrhunca, ne mislii niti na nevarnost niti na rešitev. Tako je tudi,z alkoholizmom. Dasi vidimo njegove žrtve ob vseli kra-j i lii n koncili, vedno pa šene mislimo na resno nevarnost ali na mogoč pogin. Ravno o alkoholu se večina ne da prepričati, da bi bil nj ili naj večji sovražnik; izučit jih Im morala lastna škoda. Iz te-
ga resničnega dejstva pa nam od-
ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov' bolezni izhaja iz želodca. Triuarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje,iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok- pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otfpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi, nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče in čisto vino.
Bri zapeklini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabi jetiju, kakor tudi pri posebnih želodčnih neprilikah, u. pr. pri ženskah, ko premilijajo dolio, rudarjih drugih delavcih ki vdihavajo plin ob svojem delu. Vsakdo bo izpozual vrednost tega
m
zdravila. Dobiti ga je v vsaki lekarni.
Chisholm.
m
bij
— Matt Blazina, star 1? let živeč na Monroe naselbin je pripeljan pred mestnega sodnika William A Masters pod obtožbo krutega postopanja proti svoji ženi, Katarina Blazina, star 43 let. 1’olicije trdi da je Matt zadnje čase zelo lindo pijančeval in ko je prišel v soboto pijan domov, je začel svojo ženo tepsti in jo baje reanil z nožem.Ženo so našli v nezavesti ležali v mlaki krvi. Sedaj se nahaja pod zdravniško oskrbo in še ni prišla k zavesti. Poročena sta bila že 24 let in imata sedem otirck.
Leonidas.
V—tej; novi naselbini so bile prve mestne volitve. V odbor so bili izvoljeni;. Richard Trevarthen, predsednik, Harold E. Mitchell jklerk: Edward J. Kane, William J. Matters in Waldron Holder, odborniki; Frederick E. Gronres, blagajnik; Victor E. Ramponi in John W. Huston, konštablerja; Richard H. Stephens in Martin Hammer, mirovna sodnika.Tu vidimo imena uradnikov različnih narodnosti, samo Slovenca ni nobenega med njimi, aioravno je tudi teli precej v teh naselbini.Slo venci, ali "spited
Aurora.
— Na Vseli svetnikov dan je umrl tu rojak Joe Sekula po daljši bolezni. Pokojni se je preselil
Nadaljevanje iz 5. strani, pijačah, !<i imajo manj kakor 50(/(i alkohola, so seve še mnogo višje. Na prvi pogled je torej vojska zoper alkoholizem brezuspešna A to je le navidezno., V zadnjem času je narastel sploh vsak kou sum. Vobceso bile v zadnjem desetletju letine prav izdatne in tudi gmotno stanje delavskih slojev se je večinoma izbol jšalo po višjih piacalr. Večletna etati sti h no doka-z a n a izkušnja pa uči, da ima izboljšanje plač, kakor tadi večja revščina to posledico, ja so pomnoži v obeh -lučajih poraba alkoholnih pijač, V prvem sluča ju ljudje več pijejo kei več zaslužijo, v drugem pa, da sr ntešijo gorje. To dejstvo opazujemo lahko vsak dan tudi pri nas.
Pa šc eno važno dejstvo nam odkrivalo najnovejši podatki, o alkoholizmu. Profesor M . Labor-de, ravnatelj fiziološkega oddelka na pariškem vseučilišču, j e znanstveno dokazal, da je bila vojna zoper alkoholizem v nižjih slojih brez uspèlra, a jako povoljna v srednjih in višjih krogih. Površen opazolavec bi iz tega lahko sodil, da je potem cela vojna zoper pijančevanje sploh zastonj. Ali preiskovanjeinieuovanega pro-fessorja je važno ravno zato, ker dokazu je povoljen uspeh v krogih. Cisto naravno je, da se vsako gorje širi navadno iz višjih slojev v nižja a tam se mora začeti tudi uspešno zdravljenje. Into zdravljenje se je pričelo, kakor kažejo znanstveni podatki; in že zaradi tega smemo sčasom upati na uspeh tudi v nižjihslojih. Dalje je znano da se vsako gorje v nižjih vemo bolj ukoreninja, ker tam ne-dostaja, nravnih, znanstvenih in družbinskih odporov. Alkoholizem ugaja -udi človeški strast-’, in ta se pojavlja v nižjih aloj id vslecl veke mase v veliko hujši obli k id kakor v višjih. Omenili" smo tudi že da se dandanes alkoholizem ne robija samo z verskega stališča, ampak tudi z znanstvenim., dokazovanjem njegove škodljivonosti. Ali ravno to uspešno dokazovanje je v niži jih težavno vsled poman jkanja omike, radi velike revščine in gorostasne nevednosti. Lahko rečemo, da bo gor je, ki alkoholizma, v teku let trii tam še rastlo,
seva močen žarek boljšega upanj Iz. grobov se mora d vigniti bol j življenje, prav kakor poje n Gregorčič.
N isó grobje žitja meje, pač pa vir krasnejšega; iz grobov se .turili prismeje sobica svit jasnejšega.
Pri čem smo pri nas domai
V zgoraj navedeni statiski o rabi alkoholnih pijač je, žal, A stro-Ogrska na predzadnjem n atu. To je pač jasen dokaz, da : bol j bolehamo na tej hudi bole* k'a a or drugi. Večino prebivavstva tvorimo Slovani in razen terja mo-ramo tudi priznati, da smo vobee strasti pijančevanja bolj vdani, ka kor u-. jir. Nemci ali Lahi. Vsled tesnejše zveze, katero imajo Nemci s svojimi ro aki na Nemškem, se je zmernostim gibanje pri njih tudi že bolj udomačilo, doch» je med nami Slovani še skoraj neznano. Vrhu tega smo tudi, vsaj Siovetrci, večinoma delavski narod in zato se na jdejo pri nas vsi oni nedostatki, la ovirajo delovanje zoper alkoholizem. Tudi so pri naš tla za to nevarno strast jako u-godna.
Zev zgodoviki N VI. stoletja beremo, o vojni zoper tega moriv-ca. Ker je bilo v oni dobi vse urejeno po zadrugah in celiali, se je tudi vojna zoper pijančevanje organizirala po posebni cerkveni bratovščini, katera si je izvolila za zaščitnika sv. Krištofa. Odtod nosi menda toliko slovenskih ceileva spredaj veliko podobo sv. Krištofa, kateri naj bi vse obiskovav-ce opominjal na dolžnost krščanske zmernosti.
Okoli 1. 1700. nahajamo že razne vladne odloke zoper pijančevanje- tudi ti gotovo niso bili brez vsakega uspeiia. Dolgoletne vopie, podivjanost ljudstva, katera je sfedila vojnam, in tudi boljša prometna sredstva so bila razširjenju alkoholizma jako ugodna, in v naših časih je postal alkohol pijača, po kateii zdihu je že staro ih mlado. Zato pa je alkoholizem postal tako pogubna rana na narodnem telesu.
(Dalje prihodnjič.)
TRINERJEV
LINIMENT
prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev-ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz-vrstenpii izpahuenju, pretegnjen ju,oteklinah iti., iu pri drgnjenju L kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseh lekarnah.
po kopi
Trine riev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
0
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni raz.stavi v San Francisco 1915 in Panama 1916 so bila odlikovana naša zd ravila z zlato kolanjo.
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333 — 1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
gUh» HJ VT?- <- v-1
■ A‘	'tl..-,	>.'> vA..rJ

if r

Ali potrebujete očala?
stotine novih
1 -v v*
piosc.
Ak° jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za prefixed in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala.
Vam v zabavo in veselje, Če še nimate dosedaj fonografa
Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno izbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev-
Obiščite nas vedno na starem mestu.
Nabavite si ga še danes.
Prodamo Vam ga na lahke ob roke inV am ne rečunamo nobenih odstotkov pritem.
ravno ker se je že tako močno za
A. Fahlen & Co. I Stroji od 17 do 400.00 dolarjev.
312 - peta cesta- Calumet, Mich-
Calumetske novice.
—	V torek večer vršila se je v Collosseum plesna m drsalna veselica v prid naših vojakov. Veseli-ca“je bila zelo dobro obiskana. Z čistim dobičkom prireditve se bo nakupilo božična darila, katera bodo pedana domačim vojakom v raznih taboriščih.
—	Dne L8. t. m. bo v - Ampli i-dromu na Houghtonu podelitev druzega -n tretjega reda Kolumbovih Vitezov. Okoli 50 kandidatov Calumetskega iu IlaueockakeJL oe enem času
. i
gu reda bo ta dan prejem viteštvo Kolikor nam je znano, ni ta pot nobenega Slovenca'vmes. Vojska je marsikateremu prekrižala .račune. Upamo pa, da kadar bo ime .Calurnetski odsek svoj lastni “Initiation”, da nebo manjkalo tud slovenski kandidatov.«?
—	Kakor je bilo vreme meseca oktobra pusto, via žno,mrzlo dežev no in pomešano s snežnimi .viharji. toliko lepši je vs aj začetek novembra. Rive dneve smo uživali pravo indi jansko poietje. Bog daj, da bi tako ostalo vsaj še en mesec.
—	Mislimo, da ni treba posebej opominjati slovenskih gospodinj, da naj varčujejoJz hrano,ker na to so že radi velikih družin že itak navajene in zato jih agitacija za hranjenje živil, k se je vršila v Houghton okraju zadnji teden,«Tu’ zadela hudo. Vendar Vas pa moramo opoloriti, da varčujte zlasti s sladkorjem, ker čujemo, da ga bo jako težko dobiti.Cena sladkorja je šla že navicviško in baje se ga more dobiti le majhno količino
Imamo dva uposljenca v svoji trgovini, ki govorita Slovenski in hrvatski jezik.
Pridite in prepričajte se sami!
»i
d<
<n
»r
m
da
j),
Pr
r: !
grao
McLopn-Pearce
Music Co.
Peta cesta.
Naši zastopniki v Minnesoti.
Za VIRGINIA in okolico: G. FRAN K HRVATIC, 412 Cen-ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico: G
JAKOB PETRIČ, R. O. B. 646, Ohieholm.
Za GILBERT in okolico: G. JAKOB MUIIVIG,P. O. B. B83-, Gilbert.
z. a E VELETI! in okolico: G JOHN AHČAN, 305 Faya! j .Road, Eveleth.
Za MCKINLEY in °1;0 G. JOHN PERKO, Coal>x Me Kinley.
Za Bl VVaBIK in okolico’ J AKOB DELAK, Bi^bi,{'
Za ELY m okolico: PESHEL, Ely.
TL cenjeni gg. so p00^ pobirati naročnino m list “Slovenske Novice”
(i.
lClik
1 <l P t’a
ter
V
Ve
l'Hv
vsem rojakom v omenjenih
va.
pioto priporočamo. UpravuiMvo
Mn
Ki '
Slot.
IG''11"
Rki]