V ZAGREBU 
USTANAVLJAJO SKUPNOST KEMIČNE INDUSTRIJE
Misel o združilvi podjetij kemične iu-dustrije izvira še iz časov, ko se je za-čela kooperacija ined »Krouiosom«, >Ka-tranorn« in >PJivo*. To so tri najmočnej-ša podjetja kemične industrijc. V bruto produktu kemične industrijc v republiki sodelujejo z 80 odstotki. Doniača proiz-vodnja koksa daje surovinsko bazo za proizvodnjo organskih barv, za katerih uvoz smo sicer trošili tri do šiiri mili-jone dolarjev na leto. Da bi jih začeli doma proizvajati, je bilo ipotrebno, da se ta podjetja, ker take naloge ne bi nioglo izvrševati nobeno iznied omenjenih pod-jetij sanio, združijo in da skupno začnejo proizvajati. Tako je po Tečmesečnem .pripravljalneni delu prišlo med temi -tremi podjetji do sklenvtve pogodbe o koope-raciji.
Sčasoma so »poznali, da bi bilo treba kooperacijo — ki je 'veljala samo za ne-katere izd&lke — razširiti tudi druge. Prišli so nainreč do prepričanja, da vsa-ko podjetje zase ni sposobno delati na sodoben način. To se je predvsem nana-šalo na raziskovalna dela, za katera ni-majo majlina pocijetja dovolj sredstev, brez katerih pa nadaljnji napredek pro-izvodnje v tej vcji skoraj ni možen. Prav zaradi takih potreb, ki jih zahteva tehaiol'0'ški proces proizvodnje, prehajajo z ustanovitvijo skupnosti na večjo kon-c.entracijo sredstev za proizvodnjo in ka-drov. Mne.nja so, da bodo lahko s tako združitvijo proizvajaleev laže izpolniii proizvodne   naloge.
Zato so delavski sveti r>P]ive«, >Kromo-sa« in »Katranai sklenili, da ustanovijo skupnost kcmičnih podjetij — prvo ta-ke vrste v državi. Ta skupnost bo morala organizirati in odobravati raziskovalna dela, izvrševati programe investicij in re-]«onstrukcij, koordinirati proizvodne pro-grame zdniženili podjetij kakor tudi skrbeti   za  izvoz  in   kadre.
Zaradi zagotovitve raziskovalnih del so predlag3li, da naj postane Inštitut za in-dustrijska raziskovanja v Zagrebu cen-tralni inštitut skupnosti. V času. d-okler ne bodo opravljene potrebne formalnosti, bo strokovai svet inštituta sestavil skup-ni program dela na sektorju raziskova-nja v skiadn s proizvodnimi nalogami združenih porljetij. Mnenja so, da bodo tako bolje izkoristili strokovne sile, in-štitut pa bo hkrali rešcn materialnih skrbi. ki ]ih je imel doslej kot ustanovu s sam-ostojnim fmansiranjem, in bo lahko delal po Sirokem in stabilnem perspek-¦tivnem  projrramu.
S skupnimi službami, sefvisi in enotno proclajno organizacijo se. bodo izognili nppolrpbnim finančnim stroškom kakor tudi obstoju več slu/.b iste vrste, ki so bile pri dosedanji organizaciji nujDo p<>-trebne vsakemu podjetjn. V vsem tem procesu si bodo prizadeTali, da bodo oliranili individualnost dosedanj.ih podje-tij in da bo njihova delovna učinkovitost, r'im b-oli bo niosroče. vclika. Prav tako boclo centralizirali in združili ti«te služ-be, brez katerih sknpnost nn more funk-cionirali.
Na temelju opravljenih analiz so Ufro-tovili. da bi lahko z združevanjem podje-tij in na tej osnovi izvedeno specializa-cijo skupnost povečala vrodnost proiz-vodnje za milijardo in pol dinarjev na leto.                                    D. Puškarič