Leto LIX. številka 251. D Ljubljani, v petek 5. novembra 1926. Ceno Din 150 itnaja fiik nas popoldne, izvzemJi etdtli* m prasaUe. - «oMrail; do du pctit a 2 u, do 100 vrsi 2D 50 p, večji rnsemti petii vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, «eklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Bio v enaki Narod* velja letno v Jugoslaviji 240 D, zi inozemstvo 420 D i Opravatstvo. ünaUot» ollca »te*. 5, prlU16|e. - Telefon stat 304. Uradalatvo dnaliova ollca it. 5, i. oadatrople. - Telefon stov. 34, HT Poitnina plačana v gotovini. Naš promet Najslabše spričevalo naši državni upravi dajejo naše prometne razmere. Dobre železnice in dobre ceste so znak dobrega gospodarstva. Pri nas r.mamo ne dobrih cest, ne dobrih železnic, dasi bi lahko imeli oboje. V času, ko spo* razumaši sestavljajo programe za iz* boljšanje našega gospodarstva in za odstranitev vedno hujše gospodarske krize, propadajo naše železnice in ce* ste in se z brezprimernim birokratiz* mom uničuje še ono malo, kar je osta* Io doslej ohranjenega. Krivo temu ni toliko pomanjkanje strokovnjakov, ka* kor naše politične razmere, ker gledajo merodajni krogi tudi tam skozi parti* zanska očala, kjer gre za najvažnejša gospodarska vprašanja. Žalosten primer dajejo naše želez* niče. Pomanjkanje vozov postaja od dne do dne občutnejše, železniške pro» ge propadajo, železniške delavnice po* čivajo. Na stranskih tirih, po katerih raste trava, stoji na tisoče in tisoče ne* porabnih vozov, izpostavljenih vsem vremenskim vplivom in izročenih po* polnemu razpadu, dasi bi se s pravo* časnim popravilom lahko vsi še dolgo dobo izkoriščali. Železniške proge pro* padajo, ker ni potrebnih sredstev niti osobja za redno vzdrževanje, delavni* ce pa počivajo, ker nimajo materijala in finančnih sredstev, da bi lahko raz* širile svoj obrat. Za povzdigo in zboljšanje našega gospodarskega položaja je pač pred* vsem potrebno, da se izboljša promet, ta najvažnejša gospodarska žila. A kaj se je pri nas doslej storilo na tem po^ Iju? Skoraj vsak proračun sicer vse* buje večje postavke za zgradbo novih prog, za katere so večinoma izvršene že vse priprave. Toda vsi ti krediti so se z malimi izjemami porabili v druge namene ali pa so zapadli. Kljub nepri* memo visokim tarifom pa dohodki prometnega ministrstva ne zadostujejo niti za redno vzdrževanje prog in dru* gib. naprav, tako da skoraj vsako leto posega po izrednih kreditih. Že to se protivi zdravemu gospodarskemu na* cehi. In tudi vlada «gospodarske sana* cije in stedenja», kakor se kaj rada naziva sedanja koalicija RR, si ne zna drugače pomagati. Na včerajšnji seji je na zahtevo prometnega ministra do* volila vladna večina zopet nove izred* ne kredite v znesku 100 milijonov Din. Te dni bo razpravljala Narodna skupščina o drugem važnem železni* škem vprašanju, ki bo dvignilo gotovo še več prahu kakor naknadni krediti. In to upravičeno. Ko je vlada pred leti naložila železničarjem slabo in nezado* voljivo službeno pragmatiko, so imeli vsaj to tolažbo, da postanejo po treh letih v svoji službi stalni in ne bodo več izročeni partizanskim šikanam in persekucijam. To bi se moralo zgoditi bas te dni. A vlada je predložila Na* rodni skupščini zakonski načrt, ki po* daljšuje nestalnost železničarjev za bo* doče. S tem bo pač vzela našim želez* ničarjem še tisto malo ljubezni do po* klica in veselja do dela, kar jim ga je še ostalo v sedanjih obupnih razmerah, ko opravljajo svojo službo v stalni živ* Ijenski nevarnosti in pri tem nimajo niti toliko prejemkov, da bi mogli vsaj skromno živeti. Da vladni predlog o podaljšanju nestalnosti. ki ga bo vlad* na večina žal gotovo sprejela, ne bo izboljšal našega prometa, je jasno. Kakor na vseh ostalih poljih državne uprave, se tudi pri železnici zrcali diletantizem in se bujno šopiri birokra-rizem. Alesto, da bi se enkrat izdelal točen prometni program, stremeč za sistematičnim izboljšanjem sedanjih prog in dobro premišljeno in preračunano gradbo novih železniških zvez, se delajo dragoceni poskusi, izdajajo neprestano nove, cesto direktno si nasprotujoče odredbe. Nikjer ni opaziti resnega in smotrenega dela. Posebno poglavje tvori naša tarifna politika. Priznati le sicer treba, da se je pod pritiskom iavnosti. zlasti go-spodarsk h krogov na tem polju že nekaj storilo, toda to je v primeri z danimi prilikami in gospodarskimi potrebami dr-rave taSamouprava« je saSel baje v dolgove. V svrho sanacije Usta so pe vršile konference med ministri Uzunovičem, dr. Srskičem, Božo Maksimovičem, dr. Nin-čičem in dr. Lazo Markov ičem. Radikalna stranka baje odklanja sanacijo, češ da je bil Ust v prvi vrsti osebno glasilo dr. Laze Markoviča. Vsled tega bo izvajal dr. Laza Markovič posledice In odložil odgovorno uredništvo »Samouprave«. Mesto glavnega urednika bi bilo v tem slučaju poverjeno uredniku »Vremenac Zivančeviču. REFORMA VETERINARSKEGA ŠTUDIJA V AVSTRIJI — Dunaj, 4. novembra. Vlada namerava ukiniti živinozdravniško visoko šolo na Dunaju, ki postaja nepotrebna. S tem bi avstrijska državna blagajna priStedila letno več milijonov. Veterrnarii bodo odslej Študirali 4 semestre medicine in 4 semestre poljedelske visoke šole, kjer bodo otvorfen! posebni tečaji za. živinozdravništvo. Odmevi nedeljskega atentata Izpovedi atentatorjevega brata« — Komunistična zarota. — Protifrancoski izgredi v Italiji in kolonijah, — Svarila francoskih rojalističnih listov* — Milan, 4. novembra. Kaprol 7. in fanterijskega regimenta Assunto Zamboni, brat linčanega atentatorja, je bil zaslišan od karabinjerskega podpolkovnika Mondellia. Tudi tekom tega drugega zaslišanja je izjavil mladi vojak, ki je tako slabega zdravja, da so mu morali v zadnjem Času opetovanc vbrizgavati injekcije proti tuberkulozi, da ni nikoli opazil na svojem bratu, da bi mislil na 9trasno dejanje atentata. Dan pred atentatom ga je obiskal njegov brat Vico, s katerim se je razgovarjal par ur o rodbinskih in domačih zadevah. Assunto je bil prepeljan v vojaške zapore ter bo izročen oblači em v Bologni. — Rim. 4. novembra. List »Popolo d* ltalia< trdi. da je neki fašist pripovedoval, da se pripravlja atentat na Mussolinija in da ga bo izvršil neki komunist iz Forlija. List je stvar takoj prijavil policiji in tudi sam pričel iskati navedenega komunista. Ugoto vi) je. da se imenuje Rudolf Pasa rdi. da je rodom iz Forlija in da je nastanjen v Milanu. Policija je zaprla Pasardija Smatra se, da ni izključena možnost, da je Pasardi poznal atentatorja Zambonija. — Milan, 4. novembra Neki legijonar narodi« -nilice le tziavil poročevalcu »Co-riere dela Sera«, da se ie za časa atentata nahajal na vogalu ulice Indipendenza v Bologni Ko le atentator dvignil roko na Mussolinija. je skoči! na atentatorla ter se ž njim spoprijel Atentator Zamboni ga Je udaril z nožem v bedro. Njegova rana je globoka. Pri zaslišanju je legijonar izjavil, da je stal poleg atentatorla Še drug človek, ki ga je bodril. Ko pa je Zamboni dvignil revolver, ie njegov tovariš izginil med množico. — Pariz, 4. novembra. Tekom včerajšnjega dne so se ponovile v raznih italijan- skih mestih demonstracije proti PrancrjL Na več krajih so bili napadeni francoski kon-zUati ter nadlegovanj francoski konzularni zastopniki. Protifrancoske demonstracije so se vršile tudi v italijanskih kolonijah. V Benga-ziju so fašisti vdrli v poslopje francoskega konzulata ter prisilili konzula, da je razobesil italijansko zastavo. Tudi v TripoUsu so fašistovski oddelki razbili vrata konzularnega poslopja ter pretil! konzuJamemu osobju. — Pariz, 4. novembra. Službeno se objavlja, da Je z ozirora na incident v Venti-miglii, kjer so bili pretepeni francoski železničarji, izvedena preiskava in da bo po končani preiskavi francoski poslanik v Rimu dobil potrebna navodila, da protestira pri italijanski vladi radi demonstracij proti Franciji. V Ventimiglil so fašisti priredili pv mestu obhod, tekom katerega so vzklikali Mussolfriiju ter zahtevali, naj postane Nlca In vsa francoska obal v Južni Franciji italijanska, — Paris, 4. novembra. Atentat na Mus solinija je Še vedno predmet obsežnih komentarjev v desničarskem tisku. >Actioti Francaiser trdi, da so atentat na Museoliniy pokrenili tisti krogi, ki bi hoteli suniti Ev ropo v novo vojno. Vodja francoskih roja 1 i stov Leon Daudet odkrito obtožuje Nemci-jo, da je sestavila načrt, 8 pomočjo katerega naj bi se izpremeniio sedanje stanje v Evropi. Daudet trdi, da so bul atentati na Mussolinija, Prima di River© iu na vodjo franco skih nacijonalistov Maurrasa zasnovani \ Ženevi v krogu nemških emisnrjev. Namen teh zarot jo t.i, da se izzove anarhija v ev ropskib državah. Daudet opozarja Italijo, ua: ne naseda intrigam prostozidarjev in komunistov. Bombni atentat v št Petru na Krasu — Trst, 4. novembra. V Št. Petru na Krasu je' bil včeraj ponoči izvršen na ta-mošnjo vojašnico fašistovske milice napad. Doslej še neznani storilci so vrgli krog d. ure zjutraj v vojašnico bombo, ki ie takoj nato z močno detonacijo eksplodirala ter enega miličnika ubila, enega težko, štiri pa lahko ranila. Napad je izzval v vsem kraju veliko razburjenost, zlasti še. ker so na licu mesta dospeli fašisti zagrozili, da se bodo maščevali. Iz Trsta je odšel včeraj na lice mesta poveljnik 6. cone fašistovske milice general Monessi. iz Postojne pa se je podal na kraj nesreče postojnski prefekt. Tekom včerajšnjega dne so se vršila zasliševanja in preiskave, varnostna in nad-zorovalna služba v okolici in ob meji pa je bila močno pojačena. Iz Trsta je bila tekom včerajšnjega dneva odrejena preiskovalna komisija Ker se ie bati. da bodo fašisti obdolžili napada Slovence, so oblasti pod-vzele primerne varnostno mere. Uredništvo »Edinosti« v Trstu ter ostali ju gosjo venski zavodi so močno zastraženi. O storilcih doslej ni še nobenega sledu. Samomorilna epidemija v Zagrebu Zopet dva nova samomora. Vedno novi samomori. Samomorilna manija v Zagrebu še ni ponehala. Včerajšnja kronika beleži nov slučaj. Na Pantovčaku se ie v hiši svoje rodbine ustrelil tfpograf Anton Jurak. Bil je takoj prepeljan v Zakladno bolnico, kjer pa se ni več zavedel in je ob 17. podlegel poškodbam. Star Je bil še le 26 let Pred leti mu le stroj v tiskarni zdrobil roko. da so mu k> morali odrezati. Od tega dne dalje Je b\i Jurak vedno potrt ter se le vdajad pijači. Samomor Je Izvršil v vinjenem stanju. Predno so še oblasti ugotovile identiteto nesrečne mladenke, ki se le na Savski cesti vrjrta pod tramvaj, k! Io le strahovito razmesarll. se le že prlpetn dmg stičen poskus samomora. V Kolodvorski ulici se le hereta vreči pod tramvaj neka Antonfja Ja-vomik. rofena leta l°00- v Remetfoicu V zadnfem hipu so Jo rešHI grozne smrti. Ne-srečnico, ki le živčno težko bolna, so prepeljali v bolnico, od koder pa ie skušala pobegniti. Javomikcrva le fzfavfla, da se ubüe na vsak način. Vzrok samomora le poleg živčne bolezni tudi beda. ker le morala Ja-vornifcova skrbeti za svoja dva orroka-dvofčlca. ki In Ima v Zafečaru. Včerai smo poročali, da se le na Savski cest? v Zagrebu vrgla pod vlak neka mladenka, čue identitete niso mogli ugotoviti. Nesrečno dekle je spoznal šele njen oče Stepan Hudina, ki ju le pogrešaj \cl dni. Samomorilka je 171etna Pavla Hudina. Vzrok samomora Je bil nenavaden. Dekle je bilo v službi pri neki rodbini na Samobor-skl cesti. Njen gospodar le hotel dekle zapeljati, pri čemur pa ga jo zalotila žena, ki je nato nesrečno Pavlino pretepla in odpustila iz službe. Mladenki je šla zadeva tak-k srcu, da si je sama končala življenje. SARAJEVSKI VELIKI ŽUPAN V NEMILOSTI — Beograd, 1 novembra. Politični kro gi so opazili, da se je nahajal v Beograd d več dni veliki župan NikoliČ iz Sarajeva in da se je večkrat poskušal sestati z uutni njim ministrom Božo Maksimovičem, v cV m ur pa ni uspel. Ne ve se iz kakšnih ruz logov ni hotel Mikeimoviö sprejeti velikemu župana NikoliČa. Ivo je NikoliČ videl, da mm bo eprejet od Maksimoviča, jo odšel v T » polo, kjer je bil sprejet v avdijencl od kra lja. Trdi se, da se je sarajevski viliki žur»ni pritožil pri kralju nad notranjim ministrom Poplave v severni Italiji — Milan, 4. nov. Po vsej gornji Italiji divjajo velike nevihto. Radi močnih ns livov so narastle reke Pad, Adiža in vsi vet ji potoki. Močni vihar je v Genovi porušil eno hišo. Pri tem so bile tri osebe mrtve. veS pa jih je ranjenih. Nad mestom Imperij se je utrgal oblak. Voda je poplavila kolo dvor. Tudi v Milanu je radi neprestane^ deževja voda poplavila vse ceste in ulic*». Vdrla je v vsa pritlična stanovanju, v kle*> in skladišča ter povzročila ogromno Hcodo. Nekaj stavb ?e je zruSilo. Promet po mestu je onemogočen. Radi por lav je železuiški promet v nekaterih krajih severne Itali »«* prekinjen. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BOKZA Efekti: 1% in vest. posojilo 78—79. 2H% drž. rente za ratnu štetu 334.5—336; 334—335.5; Ljubljanska kreditna 150; Ur* vat.ska eskomptna banka 100—100.5; Kredit* na banka, Zagreb 100—101; Hipotekama banka 56—57; Jugobanka 96—97; Praštedu oni 865—867.5; Drava d d. Osijek 380; Sc čerana, Osijek 420—430; Isis d. d. 45; Nihaß 12; Gurman 260; Slavcka 100; Slavonija 35—36; Vevče 105; Agraria 43—14 & Devize: Wien 79S.50—£01.50, Berlin 13.4676—13.4976, Italija 242.16—244.16, London 274.55—275.35, Newyork ček 56.6u -.56.80, Paris 192—194, Praga 177.60— 168.40, Curih 10.9275—10.9575. INOZEMSKE BORZE. Cnricb: Beograd 9.13125, Pariz 17.15, London 25.13625, Newyork 518.50, Milan 22.20, Praga 15.33 — Trst: Beograd 41—41.30, London 112.50—113, Curich 450—462. Siran 2. »SLOVENSKI NAROD, dne 5. novembra 1926. Sie v. ^51 TJA ESKADRONA Salve smeha. Do- tjodljaji iz vesele garnizije. Bomba v garniziji. pride v Kino Ideal. Zanimioosti iz naSih krajeu Železniška nesreča v Banatu. - Prijeta roparska tolpa v Bački. Milijonska goljufija v Osijeku. Na progi Veliki BeČkerek—Pančevo moža. ki je do grla tičal v vodi in klical se je pripetila v torek zjutraj teška ne- na pomoč. Ko so ga s pomočjo vrvi po« sreča. Iz Velikega Bečkereka je odšel i tegnili na varno, so spoznali v njem ob 3.30 inženjer Gjakovic na službeni pregled proge. Odpeljal se je z avto-drezino, ki jo je vodil šofer Mašorinski. Da bi čimprej dosegel cilj, je šofer vozil z velikansko brzino, po izpovedi železniških organov najmanje 60 km na uro. Na postaji Aleksandrovo je opozoril po-stajenačelnik inženirja, da prihaja z nasprotne strani osebni vlak in mu je svetoval, naj počaka na vlak na prihodnji postaji. Šofer pa tega opozorila ni slišal in je vozil z veliko brzino naprej. Noč je bila precej meglena in tako je opazil prihajajoči vlak še Ic kakih 100 m pred seboj. Tudi strojevodja je še le sedaj opazil lučko drezine in je skušal na vso moč ustaviti vlak. Toda bilo je že prepozno. Inženjerja so našli popolnoma razmesarjenega. Kolesa lokomotiva so mu odrezala glavo in obe nogi, Šofer pa je izgubil levo nogo in mu je moral poklicni zdravnik takoj amputirati še desno nogo, ki je bila do skrajnosti razmesarjena. Preiskava je ugotovila, da so železniški organi storili vse, da preprečijo nesrečo. Železniški čuvaji so skušali na telefonični poziv ustaviti drezino, ki Pa signalov očividno ni niti opazila. Vlaka niso mogli več pravočasno ustaviti, ker je med tem že zapustil postajo in sc je pripetila nesreča na odprti progi, kjer ni v bližini nobenega čuvaja. * V Somboru so po naključju prišli na sled roparski tolpi, ki je že nad leto dni ustrahovala vso okolico. Pred več meseci je bil umorjen in izropan neki gostilničar v okolici mesta. Napad so izvršili po izpovedi očividcev štirje ma-skirani roparji. Orožništvo kljub intenzivnemu zasledovanju storilcev dolgo ni moglo izslediti, končno pa so prijeli nekega čevljarja, ki je po dolgem zasliševanju končno priznal zločin in opisal tudi vse podrobnosti, ni pa hotel izdati svojih tovarišev. Pred sodiščem pa je vse svoje prvotne izjave preklical in izjavil, da je priznal samo vsled pritiska orožnikov. V mestu in okolici se je že raznesla govorica, da bo razbojnik zopet izpuščen. Ljudstva se je polastila tolika razburjenost, da je prišla posebna deputacija k predsedniku sodišča in ga prosila, naj razbojnika strogo kaznuje, ker je vse prepričano, da je on storilec. Ljudje so se ga zelo bali, ker je že večkrat prej grozil, da se bo nad vsakomur, ki bo pričal zoper njega, maščeval. Med tem pa je orožništvo poizvedovalo dalje. Hlapec pri neki vdovi v Somboru, Peter Marčetič je kmalu po umoru pripovedoval; da je videl že osem maskiranih razbojnikov, ki so nekega dne prišli k njim in zahtevali denar in živila. Baje so jim res nekaj dali, nakar so se med grožnjami odstranili. Enake govorice je raznašal tudi njegov brat Marko, potrjevala pu jih je tudi njuna službodajalka. Ker pa so vsakokrat svoje pripovedovanje izpreminjali, je začelo orožništvo sumiti in je pred par dnevi aretiralo oba brata. Pri konfrontaciji s prej aretiranim čevljarjem Žarkom Brankovom sta se oba izdala. Končno sta priznala, da sta skupno s še drugimi tovariši izvršila tekom zadnjega pol leta nad 14 roparskih napadov. Pod strogim nadzorstvom so vse tri odpeljali na lice mesta, da bi pojasnili nekatere podrobnosti. Med transportom pa se je Petru Marčetiču posrečilo, da se ie oprostil okovov, skočil z voza ter izginil v bližnjem gozdiču. Kljub zasledovanju ga istega dni niso več našli. Naslednjega dne so bile razposlane v okolico :nočne orožniške patrulje. Ena teh patrulj je končno našla v nekem močvirju neznanega, že popolnoma onemoglega 2 j pobeglega razbojnika, ki pa se je sedaj mirno udal v svojo usodo in priznal vse zločine svoje tolpe. Na podlagi njegovih izpovedi so orožniki še tekom istega dne polovili vse člane te tolpe, ki je štela skupno 22 oseb, med temi tudi 6 žensk. Prebivalstvo v Somboru in okolici, ki je živelo v večnem strahu pred razbojniki, si je sedaj oddahnilo. Osijek je letos izredno bogat na senzacijah. Umor železniškega blagajnika Reichherzerja je cele tedne tvoril predmet živahnih razprav in komentarjev, razne tihotapske afere in večje in manjše goljufije so dajale vedno novo gradivo za opravljanje in te dni so odkrili zopet novo milijonsko goljufijo pri tamoš-nji t vor niči usnja. Pred par tedni je bil dolgoletni skladiščnik podjetja, neki Josip Schmidt, radi raznih nerednosti odpuščen. Bil je brez vseh sredstev. V tem položaju je iskal pomoči pri onih, ki so ga pravzaprav pahnili v nesrečo. Skozi štiri leta je namreč sistematično goljufal tovarno. Pri prevzemanju kož je v dogovoru s trgovcem Deutschem prevzel manj kož, kot bi jih moral, zato pa je dobival od Deutscha mesečne nagrade po 500 do 1000 Din. Po svojem odpustu se je sedaj obrnil na Deutscha, naj mu pomaga. Ta pa je vsako podporo odklonil. Schmidt, ki se je zavedal, da je Deutsch na njegovem početju so-kriv, ga je hotel prisiliti, da ga sedaj podpre. Poslal mu je grozilno pismo, v katerem zahteva takojšnje izplačilo zneska 100.000 Din, v nasprotnem slučaju, da bo vse ovadil policiji. Deutsch pa je reagiral na to pismo tako, da je ovadil Schmidta radi izsiljevanja policiji. Policija je Schmidta res aretirala in izročila sodišču. Tu pa je podal Schmidt senzacijonalne izjave. Navedel je točno, kako je s pomočjo Deutscha in po njegovem nagovarjanju goljufal tovarno. S strani podjetja uvedena preiskava je v polnem obsegu potrdila njegovo izpoved. Preiskava je ugotovila, da je bilo podjetje samo v zadnjih štirih letih oškodovano za 1^ milijona Din. Deutsch je pravočasno izvedel za Schmidtovo izpoved in je sedaj neznanokam izginil. Tovariši akademiki! Lansko leto smo odbiii napad grupe, ki se naziva »blok levih«, na reprezentanco naše univerze. Manifestaiivna veČina naših gla-svoj je pokazala kricaštvu in neresnosti mesto, ki ji pripada. 9 Letos so onemogočili skupno listo samo zato, da jim bo mogoče znova po enoletnem molku in brezdelju opozoriti javnost na svojo klaverno eksistenco. Upajo, da bodo s spremenjenim volilnim redom, ki ga mislijo predlagati plenumu, dosegli več glasov. Vprašanje je, da-li imajo moralno pravico /.aktevati drug volilni red, ko ie doslej niso po svojem reprezentantu v odboru S^LU pokazali niti trohice razumevanja za s t a n o v < k o delo v dobrobit študentstva. Pokličimo jim v spomin, da se je o sedanjem volilnem redu ob priliki sestavljanja pravO, poslovnika in volilnega reda, ki so bili soglasno sprejeti od vseh grup, izrazil zastopnik bloka levih in komunistov, da je najbolj pravičen za vse skupine. Letos pa je zastopnik istih priznal, da so to trdili samo zato, ker so bili uverjeni, da dobe z veČino glasov premoč v reprezentanci. Samo >zdrav« egoizem jim narekuje spremembo volilnega reda! Zato moramo kar najodločneje zavrniti manever ljudi, ki 9knsajo na vsak način za-lostiti svoji bolni ambiciji in dati naši -hogo stanovski reprezentanci politično obi ležje oziroma političen deloven program. Povdarjamo: reprezentanca se bo pečala izključno samo s stanovskimi vprašanji, ki zadevajo vse študeatstvo, ali je pa ne bo! Zato, tovariši, ne podpisujte nobenih list in predlogov, na katerih ni podpisa našega volilnega odbora 1 — Volilni odbor bivše liste A. Neurje v Južni Evropi V nedeljo in ponedeljek je divjal na Solnograškem strahovit orkan, ki je povzročil ogromno škodo. Razdejal je vse električne naprave, podrl ceie gozdove in porušil mnogo poslopij. Orkan je odnašal strehe in dimnike. V Baohebbenu pri Raurisi je orkan porušil streho županove hiše in podrl dimnik, ki je padel skozi strop v sobo, kjer sta spala dva otroka, ki sta ostala po srečnem naključku nepoškodovana. V državnih gozdovih v Mühhbach-1alu je orkan polomil nad 15.000 kubičnih metrov lesa. Tudi v okolici leže celi gozdni kompleksi na tleh. Na progi od Ischla do Solnograda je vihar "podrl most in razmetal tramove po tiru tako, da bi se kmalu zgodila velika železniška nesreča. Vlakovodja osebnega vlaka je pravočasno opazi- nevarnost in ustavil vlak. Strahovito neurje je divjalo tudi na Koroškem. Iz Karavank so prihrumeli hudourniki in uničili vse mostove. Železniška proga je na razdaljo več kilometrov izpodje-dena, ceste pa večinoma odplavljene. Železna Kapla je popolnoma odrezana od ostalih krajev. Koroški deželni glavar je poslal v poplavljene kraje vojaštvo. O veliki povodni i poročajo tudi Iz Itahje. Milan je bil v torek pod vodo tako, da ie bil podoben Benetkam. Gasilci so morali biti vso noč na nogah. Promet po mestu je bil večinoma ustavljen. Vsi vlaki so prihajali z večjo zamudo. Lombardska nižina je bila na mnogih krajih podobna velikemu jezeru. Polja, ceste in železniške proge so na mnogih krajih še zdaj pod vodo. Bolgarska zunanja politika Miroljubne izjave zunanjega ministra Burova. Minulo nedeljo je govoril bolgarski zunanji minister g. Büro v na velikem shodu v Sofiji. V svojem govoru se je dotaknil tudi bolgarske zunanje politike ter je v kratkih obrisih naznačil njene cilje. Med drugim je izjavil: Glavni cilj bolgarske zunanje politike stremi za osiguranjem mej. Pri tem se poslužuje Bolgarija povsem pacifističnih metod. Doslej na tem polju doseženi uspehi so povsem zadovoljivi in garantirajo varnost od zunaj ter omogočajo, da se z vsemi sredstvi posvetimo notranji obnovi. Po vojni je bila Bolgarija popolnoma izolirana. Sosedje so zrli na Bolgarijo z nezaupljivostjo, antipatijo in cesto naravnost z mržnjo. Zato je bila doižnost vsake zunanje politike, da si zopet pridobi zaupanje zunanjega sveta in to potom notranje konsolidacije in finančne obnove. V tem pravcu smo z akcijo, započeto julija 1923, dosegli popolni uspeh. Evropske države so se polagoma uverile, da nas vodijo le miroljubni nameni in da si želimo dobrih in prijateljskih odno-šajev z vsemi našimi sosedi. Škodljiva atmosfera je razčiščena in danes je odstranjen krog moralne karantene, ki je kakor težko breme pritiskala Bolgarijo k tlom. Kot dokaz za to je minister Bu-rov navajal odlok Društva narodov glede bolgarskega posojila in dejstvo, da je Anglija na račun tega posojila že izplačala predujem. Na mednarodnem polju hoče Bolgarija tudi v bodoče igrati vedno le miroljubno vlogo, ki naj bo popolnoma v skladu s cilji in ideali Društva narodov, v katerega bodočnost in uspeh je poplnoma uverjen. Obširno je nato razpravljal g. Burov o odnošajih med balkanskimi državami. Naglasil je, da nesoglasja, ki vladajo še danes med posameznimi državami na balkanskem polotoku, ni mogoče odstraniti čez noč z eno samo gesto, ker ima to nesoglasje globoke korenine, ki jih bo mogoče odstraniti še le po večletnem intenzivnem delu. Bolgarija je že ponovno dokazala, da iskreno želi, da se vsa ta nesoglasja čim prej odpravijo in da pride do najtesnejšega sodelovanja vseh balkanskih držav. Kljub temu pa, da si bo Bolgarija tudi v bodoče z vsemi silami prizadevala, da doseže ta svoj cilj, ni izključeno, da bo ta pot dolga in težavna. Nasprotja, ki jih je ustvarila in poglobila svetovna vojna, se dajo ie polagoma izgladiti. Treba bo še mnogo žrtev, truda in dela. Ako ta akcija ne bo uspela, ne bo zadela krivda Bolgarije, ki zahteva kot edini pogoj za to samo spoštovanje svojega nacijonalnega ponosa in svojih legitimnih pravic. Prepričan pa je, da bodo balkanski narodi uvideli potrebo, da se z vso energijo posvetijo notranji obnovi ter da bodo pravilno razumeli skupne interese, ki jih silijo tudi k skupnemu delu. Končno je g. Burov naglasil, da je dolžnost sleherne vlade, da vodi naci-jonalno zunanjo politiko, ki ne sme biti odvisna od notranjih političnih sprememb. Govor zunanjega ministra Burova je izzval živahne komentarje v vsem inozemskem tisku, zlasti v vseh sosednjih državah. Pros ve ta Geniju ueumrlega Beethovna, čigar stoletnico smrti bo proslavljal svet v začetku prihodnjega leta, se pokloni tudi naš pianist Anton Trost na svojem koncertu, ki ga priredi v ponedeljek v filharmonični dvorani v Ljubljani. Izvajal bo eno najlepših Beethovnovih sonat (op. 109) iz zrele dobe slavnega skladatelja. Sonata ima tri stavke. Prvi predstavlja nekako improvizijo misli, drugi tvori jeklen scherzo, tretji pa vsebuje slikovite varijacije na divno melodijo v e-duru. Cene običajne, vstopnice v Matični knjigarni. Zikov kvartet v 'Španiji. Ljubljani v ca j lepšem spominu ohranjeni kvartet Zikov-cev, koncertira v tem času po Španiji z velikanskimi uspehi. Dosedaj so absolvirali 20 koncertov v vseh večjih mestih. Te dni se odpeljejo v Gibraltar in nato še v Tanger v Afriki. Iz Španije jih pelja cesta naravnost v Nemčijo, kjer začnejo koncertirati že 25. novembra t. L in ostanejo nato do srede decembra. Priredili bodo v Nemčiji 10—12 koncertov. Iz gledališke pisarne. Danes se vrši prvo gostovanje odličnega baritonista Sigmunde Zalevskega. Nastopa v partiji Borisa Oodunova, ki spada med njegove najboljše kreacije. Zadosten dokaz js za to, da je n. p*, v Italiji, kjer se to delo vprizarja, skoro na vsaki večji operi, g. Zalevski stalen inter-pretator >Borisa<. Posebno pomembno pa je, da stalno nastopa v tej partiji na milanski »Scalic, pod slavnim To slanini jem. Drugo gostovanje se vrši v soboto in sicer v partiji i g o 1 e 11 a<. Prepričani smo, da bo naše občinstvo izbralo to redko priliko, da i^!u-ša enega izmed >velikih« v tej grainiijozni figuri, ki jo je ustvaril mojster Verd L Jutri .»e poje četrtič v tej sezoni Verdijeva opera Otelloc 7. g. Knitlom v naslovni vlogi. V nedeljo .^e poje prvič opereta »Te-rezin a<, k: sta jo naštudirala g. dr. £vara in rež. J. Povhe. Naslovno partijo poje ga. Poličeva. Paulino ga. Ribičeva, Napoleon.t g. Gregorin, grofa Lavalette g. Drenove . kneza Borgheza g. Povhe, gg. Janko in PečVk pa bosta alternirala partijo Danijela, t'prnv • je na dnevno gledališko blagajno zopet uve-i-la telefon, tako da bo s tem ustreženo si. občinstvu zaradi lažje informacija oBo-ri^. Godunov<. Kino Matica: >Sibirija.; Ljubljanski dvor: >Danse macabre«; Kino Ideal: »Greh Rima« f DEŽELNE LEKARNNE. Danes: Bohinc, Rimska c, Levstek, Res-Ijeva c. Jutri: Piccoli, Dunajski c. Bakarčič. Karlovska c. cocccxx^cxxxxoccoDroooccocxs^ w. Popolnoma novo!! Prvič v Ljubljani! .irandijozna in obenem svareča slika i<.ima iz časov, ko je gospodaril skoro ;.ad celim svetom, njegovo ogromno bogastvo in razkoSje. — V glavni vlogi tiran, umetnik, komedijant in rimski cesar veličastne oi grozna kc dirke na eetverovprežnih vo. . am* fiteatru, levi trgajo kristjane. Rim gori itd. — Ne zamenjajte tega filma z že predvajanim filmom «Quo vadiš«? Pride nepreklicno jutri v petek! ELITNI KINO MATICA najuglednejši kino v Ljubljani Tel 124. Maurice Botie: 47 S Roman. I it Pogledal je skozi ključavnico. VI-1 ni v somraku drugega kakor oma- pomislü. Treba bo . in del postelje. \i ga še,» je ■cakati.» ^ In je čakal z uprav 'neverjetno povezljivostjo. Minili sta celi dve uri. Slednjič se je začul šum vrat, ki jih je nekdo odprl in zopet zaprl. Jarka svetloba je zaplala po sobi. Skozi ključavnico je Morlon opazil visoko postavo Krofa Kerberveia. ki mu le sledil lakaj. «Aha, lakaj Locrel,» si je dejal Morlon, co katerem mi je govoril Vig-nault. Bogme, takega üzunskega obraza še nisem srečal v svojem življenju.* In Morlon je čakal in prisluškoval, oko uprto v ključavnico, uho prišlo-njeno na vrata. Naenkrat sta možaka izginila Mor-lonu izpred oči. Stopila sta v kot, ki ga oko skozi ključavnico ni moglo objeti. Toda prisluškovalec je dobil zadoščenje: ker ni mogel nicexar videti, je pa tem več slišal. — Gospod grof greste neutegoma k počitku? je vprašal lakaj. — Da, Joseph, danes sem močno utrujen. Vse te skrbi mi jemljejo pokoj. — Potrpite. sospod grof, tudi skrbi bodo minile. — Upam. Zavladala je grobna tišina. Moža sta umolknila. Grof je brez dvoma razmišljal o stvareh, ki so mu povzročale tolike skrbi, lakaj pa iz spoštljivosti ni hotel motiti gospodarja. Slednjič se je grofova postava zopet pojavila pred ključavnico. Bil je oblečen v pižamo. Pripravljal se je h počitku. In nato je Morlon začul glas lakaja, ki je vprašal: — Gospod grof ne potrebuje več moje pomoči? Ne, Joseph. Lakaj se je poslovil in odšel vrata so zaškripala in se zaprla za njim, posteljno peresje je zaječalo in nato je vse umolknilo. Morlon ni sKšal ničesar več. Le umerjeno dihanje, ki je prihajalo iz grofove spalnice, ie motilo vse-obči pekoj. Grof je zaspal. Morlon je Čakal. Minute so minevale, enolično in počasi. Tako je pretekla ura in za njo draga. Morlon ie vztrajno in potrpežljivo zdel poleg vrat. Na tihem ga je na- I vdajalo upanje, da bo presenetil kak j vzdih, priznanje v sanjah, odsev siabe I vesti... Ali njegovo upanje je bilo ničevu. Grof je pokojno spal aH se je vsaj delal, da spi. Naenkrat začuje Morlon šum za seboj. Bil je Vignault, ki je prišel pogledat, da-li je vse v redu. — Ali ostaneš še nadalje na preži? k vprašal. — Da, je odvrnil Morlon. Vso noč. — Dobro. Preden napoči dan, te pridem iskat. Vignault ie odšel. Morlon se je vrnil na svoje mesto poleg vrat Budno ie pazil na vse, kar se je dogajalo okoli njega. Toda minevale so ure, v sosedni sobi pa je bilo vse tiho in mimo. Le od časa do časa ie zaškripala postelja. Tako je pretekla noč brez slehernega pripetljaja. Ko se ie začelo daniti, je prišel Vignault in odvedel prijatelja nazaj v ■viegovo celico. Morlon je bil potrt. — Nemara bo :utri boljše. Toda naslednja noč je minila prav tako brez pripetljaja, in tretja takisto. Morlona se je že jela polaščati ma- lodušnost, vendar je sklenil, da ne popusti za nobeno ceno. «Poskusiti hočem Še četrtič,- si je dejal. «A če bo tudi tokrat brezuspešno, moram svoj načrt opustiti ali ga vsaj spremeniti Zakaj moja situacija utegne v tem dozoreti in postati kritična. Vsak čas se lahko zgodi, da odloči grof mojo usodo in — kdo ve? — — nemara me Čaka še smrt... Obvestiti hočem Hugeto m jo pozvati, naj se pripravi za odhod. Vignault nama bo pripravil Čoln in naslednjo noč pobegneva z lad je.» • In ko je napočila četrta noč, je Morlon zavzel svoje mesto v ^umnati. Njegova potrpežljivost je bila še bolj kakor prejšnje noči postavljena pod preskušnjo. Moral je čakati nad eno uro, preden se je pojavil grof v spalnici. Naposled so se vrata odprla. Grof Kerberve je vstopil in za njim njegov lakaj. Morlonu se je zdelo, da ie grof nenavadno razburjen. Dolgo časa je hodil po kabini gor in dol, ne da bi spregovoril besedico. Slednj'ic ie postal in se obrnil k lakaju. Morlon je napel ušesa, da ne bi preslišal nfti zloga. — Ah, je spregovoril grof in glas se mu je tresel od nemira, sit sem že tega večnega, čakanja. Moram za vsako ceno dobiti zabojček v roke. V njem se nahaja dekličin rojstni list in še nešteto drugih dokumentov, ki me utegnejo posubiti, čc nridejo v roke nepoklicanim ljudem. Morlon je napel ušesa Neka temna slutnja ga je obhajala. Bo-li grof govoril? Bo-li priznal svoj zločin? Zakaj Morlon je čutil, da se nahaja grof v tistem stanju razburjenja, ko se človek rad prenagli in zine* besede, ki ^e jili pozneje, ko ga razburjenje mine, kesa. Morlon je poznal človeške značaje In je vedel, da se mu obetajo velika razkritja. — Da, Joseph, dovoli mi je že čakanja, je ponovil grof. Moram dobiti dragoceni zaboiček v svoje roke, moram, moram! . Nato je umolknil in za hip ic zavladala tišina. Potem pa ie spregovoril Locrel. — A vendar, gospod grof. ie dejn z osladnim lizunskim glasom, storil smo vse, kar ie bilo v naših močeh, d;> najdemo zabojček. Jobic le postavil na 'noge vse svoje ljudi, mobiliziral ie VSe sredstva, ki so mu na raznotoqro. Pre-iskal ie vse sobe v osvečen za škofa. Leta 1905. je bil imenovan za metropoli ta kraljevine Srbije, leta 1930. pa je bil izvoljen za patrijarha. — Imenovanja v šolski službi. Z ukazom Nj. VeL kralja so imenovani: za sre»-kega šolskega nadzornika v Ljubljani: Fran Skulj, šolski upravitelj IV. moSke osnovne šole v Ljubljani: za stalnega učitelja in začasnega šolskega upravitelja na meščanski Soli pri Sv. Lenartu v Slov. goi. Janko Korže, šolski upravitelj v Slovenski Bistrici; za stalraega šolskega upravitelja na Vratih pri Dravogradu Kari Hribernik, Šolski upravitelj v Kalobju pri Celju; jsa, šolskega upravitelja v Muti Josip Šerbec, Šolski upravitelj v Slovenjgradcn; — za >talni učiteljici v Hrastniku Marija Lebar, učiteljica v Trbovljah in Etna Zajec, učiteljica istotam. — V višjo skupino je napredovalo večje število ljudskošolskega učitelj s tva. — Spremembe v državni službi. Premeščen je poštni uradnik Josip Černovšek od pošte Muta k pošti Maribor 2. — Srez-ki veterinar Ladislav Fidrmuc je premeščen od srezkega poglavarstva v Gračacu k srezkemu poglavarstvu v O t oče u. Namestnik državnega pravdnika v Zagrebu dr. Aleksander Gavela je premeščen k okrožnemu sodišču v Petrini u. — Švedski poslanik v Beogradu. Včeraj je dospel v Beograd baron Alstrenei, švedski poslanik za balkanske države, ki ima svoj sedež v Atenah, in je akreditiran tudi na našem dvoru. Včeraj je posetil pomočnika zunanjega ministra Jovo Mar-Koviča, danes pa poseti tudi zunanjega ministra dr. Ninčiča. V Beogradu ostane ;>o službenih opravkih par dni, na kar se vrne zopet v Atene. — Za izreduega profesorja medicinske fakultete beogradske univerze je bil imenovan dr. Tihomir 51 tn fč, sanitetni podpolkovnik v pokoju. — Vsem bivšim slušateljem ljubljanske univerze. II. redni občni zbor Akademskega kluba za Društvo Narodov je lz-r>remenil khibova pravila tako, da more postati Član kluba tudi vsak bivši slušatet? ljubljanske univerze, ako se priglasi kot član vsaj 3 leta po tem, ko je zapustil jubljansko vseučilišče. Opozarjamo na to vse interesente in jih vabimo k vstopu v klub, da s tem podpro naša stremljenja, sebi pa na ta način olajšajo študij in delo za ideje mednarodnega miru. V svrho pristopa naj samo sporoče svoj naslov, da i:m dopošliemo klubovo prijavnico. Za vsa >poročila in informacije se je obrniti na naslov: Akademski klub za Društvo Narodov, Ljubljana, univerza. — Trafike in kioski na kolodvorih se bodo po sklepu prometnega ministrstva v bodoče oddajali v najem samo železniškim invalidom in vdovam železničarjev, la bklep je povsem umesten. — Za deco siromašnih železničarjev. Ministrstvo narodnega zdravja je obvestilo prometnega ministra, da lahko sprejme v državna zdravilišča 120 železničarskih otrok. — Trgovinsko ministrstvo preseli te dni svoj kabinet in nekatere oddelke v poslopje Rdečega križa, Simina ulica št. 21, kjer je najelo za svoje potrebe celo drugo nadstropje. — Kongres Zveze slovanske agrarne mladine. V nedeljo je bil otvorjen v Pragi U. kongres Zveze slovanske agrarne mladine. Bolgarsko je zastopal minister Obov, Poljsko pooblaščeni minister Lasocky, Jugoslavijo generalni tajnik Aradžič, Rusijo Emiljanov, Lužiške Srbe pa Jan Syž. Gflav-ni referent dr. Hodža je v svojem govoru laglašal, da je treba s starim, meglenim ;:i romantičnim panslavizmom enkrat za vselej obračunati in ga nadomestiti z realnim agrarnim slavizmom, ki pomeni sodelovanje z vsemi ^drugimi narodi. — Novi gradbeni krediti. Ministrstvo uvnih del je odobrilo kredit v znesku -U00.000 Din za zgradbo Narodnega gledališča v Skoplju in 600.000 Din za do vrnitev zgradbe trgovske akademije v Beogradu. — Časopisne pristojbine. Pristojbina za časopise je po 2 oziroma 5 par za vsak ^vod do 100 g. Te pristojbine pa veljajo samo za časopise, ki jih razpošiljajo uprav-ništva. Vse dntge časopise, torej tudi časnike, ki lih prodajalci časopisov vračajo upravništvom kakor neprodane, nima pošta več za časopise, temveč za tiskovine. Pošte morajo take pošiljke taksirati po pri-stojbeniku za tiskovine, če bi pa pošiljka Presegala najvišjo, za tiskovino določeno :cžo, Jo mora prodajalec oddati na pošto kakor poštni paket in zanjo plačati pristojbino po paketni tarifi. — Samo pretiskace znamke se smelo '□rahljati v mesecu novembru. Znamke po 25 par : u pretisk c-{- 0.25», znamke pu "50, 1, 2, 3, 5 in 8 Din pretisk «-f 0.50», znamke po 10, «0 in 30 Din pa «*+- 1 Dln». Porto za rekomandirano pismo v inozemstvo znaša 6 Din. Te znamke s pretiskom do danes še ni, tako da je treba porabiti dve znamki in torej plačati dvojni pribl-tek. Porto za dopisnice in razglednice v nozemsrvo znaša 1.50 Din; čeprav je v veljavi že nad eno leto, takih znamk Še danes nimamo Ze doslej je bilo to nerodno, ker je bilo treba vedno lepiti dve znamki; zdaj pa Je po vrhu še dražje, ker je treba plačati tudi dvojni pribitek. Nujno potrebno Je, da poštna uprava ta ne-doatatek odpravi. — Trgovec. — Nezdrave razmere v mariborskih državnih delavnicah in kurilnici. Maribor-ski meščan nam piše: Osem let imamo svojo narodno državo, a še danes se šopirijo v imenovanih državnih podjetjih na vodilnih mestih Nemci, ki celo naši državljani niso. In ti gospodje se še do danes niso priučili slovenščine ali srbohrvaščine. V občevanju z zavednimi slovenskimi uslužbenci se poslužujejo tolmača. Mariborske državne delavnice so izmed vseh takih podjetij največje v naši državi. Kaj bi rekli naši strategi, če bi vedeli, da prejemajo njih rezervatna pisma v roke avstrijski državljani?! Nemci Žive v naši državi kakor pod svobodnim solncem, medtem ko nemški šovinisti naše Hud! na Koroškem na vso moč zatirajo. — Polja v Vojvodini in Banatu popolnoma opustošena. Polja, Ki 50 bila prizadeta pO poplavi, so popolnoma opustošena. Se le sedaj, ko se je voda popolnoma odt-tekla, se vidi, kako velikansko škodo Je povzročila poplava. Na poljih je nad 1 m visoko peska, prodca in drugih naplavin, tako da so ta polja docela uničena in za vsako nadaljno obdelovanje neuporabna. Tamošnji krogi so te dni stavili vladi prea-log, naj bi država prevzela ta polja in jih pogozdila, prizadetim poljedelcem pa prepustila svoja obsežna polja, ki jih tudi sedaj že daje v najem. Država bi pri tem ne trpela nikake škode, prebivalstvu pa bi bilo na ta način najbolj pomagano. Ker so ta polja vsako leto izpostavljena poplavam in ni upati, da bi se regulacija v do-glednem času izvedla tako, da bi poplave ponehale, je ta predlog vsekakor uvaže vanj a vreden. S pogozditvijo bj se zajezila tudi poplava sama, na drugi strani pa so gozdovi v teh krajih itak nujno potrebni. — Smrtna kosa. Danes zjutraj je um;-la v ljubljani soproga bančnega ravnatelja ga. Marija Črnko, roi. Razinger. Bila je plemenita, skrbna in marljiva žena, ki Jo bo ugledna rodbina težko pogrešala. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne Iz Praiakove ulice 11 Blag ji spomin! žalujočim naše iskreno sožalje! — Iz Kamnika nam pišejo: Kakor ]e Ljubljanski Sokole (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu, da se za četrtek 4. t. m. napovedano predavanje vsled ne- nadnih, nepredvidenih zaprek odloži ua prihodnji četrtek 11. t m. — Prosvetni odsek. 1002-n -lj Podoficirsko podporno društvo ljubljanske gar nizi je priredi v soboto dne S. trn. ob 20. v hotelu >Lloyd< zabavni večer * ple som in Šaljivo poŠto Vstop prost! 7r obilen oblak se priporoča Odbor. 003-n -rlj Protestno zborovanje trgovskih, industrijskih, bančnih in drugih nameščencev radi Trgovske bolniške blagajne je danes ob pol 8. uri zvečer v Mestnem domu! Polnost evilna udeležba N dolžnost v«*>h za varovancev I Sklicatelji. a čemur bi bila omogočena že prav uspešna reklama. Dosedanji razvoj akcije nam jamči, da bo Zveza pod agilnim vodstvom g. velikega župana dosegla evoj namen in pripomogla * veliki meri k povzdi^i tujskega prometa \ mariborski oblasti. SIBIRIJA Predstavi ^t>. pol 6., pol 8. in 9. uri. ELITNI KINO MATICA Telefon 124 Iz Maribora —m Novinarski koncert. Kakor znano, prirede mariborski novinarji na praznik uie-dinjenja dne 1. decembra novinarski koncert, kojega čisti dobiček je namenjen novinarskemu pokojninskemu skladu. Sodelovanje so doslej obljubili pevski zbori >Glasbena Matica«, vDrava«, >Jadran - in ^Maribor*. Ta prireditev bo torej ena najzanimivejših v letošnji sezoni, ker bo obenem nekaka revija najboljših mariborsldli pevskih zborov. Upamo in pričakujemo, da bo mariborsko občinstvo s številnim obiskom dokazalo, da zna ceniti nesebično delovanje novinarjev za celokupno javnost. —m Poplava Drave pri Mariboru. Drava je včeraj narasla za nadaljnih 60 cm ter dosegla vodostaj 2.83 mjMKl normalo. V melj-skem predmestju je včeraj Drava prestopila bregove ter poplavila cesto, ki vodi proti Sv. Petru. Vozovi so do osi v vodi in je velika nevarnost, da se cesta, ki je na tem mestu zelo nevarna, poruši. Sv. Peter je o-1 Mari bora skoraj popolnoma odrezan. —m Okrožno sodišče Lret kurjave. Mariborsko okrožno sodišče ima sicer moderno centralno kurjavo, toda po zaslugi sv. Birokracija, tega oboževanega patrona, bo men da letošnjo zimo ostalo brez kurjave. Parni kotel se je namreč že lansko zimo pokvaril tako, da je letos popolnoma neraben. Popra viti ga more le državna železniška delavnica v Mariboru. Kljub temu, da je predsedstvo okrožnega sodišča pravočasno prosilo za to popravilo, je kotel še danes nedotaknjen, ker delavnice brez namočila iz Beograda ne smejo izvršiti popravila. Če pritisne zima, bodo morali sodišče kratkomalo zapreti. —m Zveza za tajski promet v mariborski oblasti je bila te dni osnovana v Mariboru. Včeraj se je vršila pri velikem županu usta novna skupščina, katere so se udeležili številni zastopniki tujskoprometnih interesentov. Predsedstvo je na splošno žedjo prevze' veliki župan dr. Pirkmayer, ki je glavni ini-cijator te ustanove. V svrho finančne okrepitve bo Zveza uredila informacijski urad po vzorcu *Putnika< ter prevzela menjalnico ua glavnem kolodvoru. Skušala bo doseči tudi razne davščine od občin, tako da bi prvi proračun dosegel znesek četrt milijona Din, Gospodarstvo —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 0. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 150 kg trtnih vrvic; d 12. novembra t. 1. za dobavo raznih obliČev ter za dobavo raznih žag; do 16. novembra t. 1. za dobavo 1*2.000 kg Samotne moke.__ Predmetni pogoji so na vpogled uri ekonomskem odeleuju te direkcije. —g Uvoz kave v našo države. . stati-stičnih podatkih generalne direkcije carin je uvozila Jugoslavija lani 8,0*26\3S2 kg kave v vrednosti 140 milijonov Din, predlanskim pa 8,337.762 kg v vrednosti 221,082.795 Din Po podatkih za prvo jKdetje 1926 se da sklepati, da bo znašal letos uvoz kave 10 milijonov kg. Največ kave uvažamo iz Anglije. —g Prodaja našega tobaka v inozemstvu. Včeraj je prispela v Beorrrad delegacija Češkoslovaško monopolske uprave z upravnikom na čelu. Delegacija £e bo informirala o nakupu našega tobaka lanske letine. Poljska je kupila od naše mociopolske uprave nedavno za 100 milijonov Din tobak:*. Plačala je pa samo 10—12*^ vsote in sicer v naturi. Za ostali znesek so ponudili Poljaki sükno. olje in drugo blago. —g Izvoz našega lesa. statistika o izvo-zu našega lesa izkazuje za prvih 9 mesecev letošnjega leta sledeče podatke: gradbeni los 857.616 ton v vrednosti 640,900.000 Din. drva 249.269 ton v vrednosti 50 milijonov Din. —g Trgovinska pogajanja s češkoslovaško. Ker je češkoslovaška vlada zdaj preoblo žena z delom pri trgovinskih pogajanjih z drugimi državami, se prično pog-uanja z našo državo najbrž šele začetkom Mrihodnjega leta. Nasi in češkoslovaški gospodarski krom* nameravajo napeti vse £*le, da se trgovinska pogodba sklene še pred z Četkom prihodnje iesenske trgovinske sezone —g Svetovni žitni trusi Iz Londona poročajo, da se vrše pogajanja o ustanovitvi mednarodne • i in nemSkega tranzita, ki se je zadnje ča^e zelo povečal. Tako izrablja inozemstvo naše proge, mi pa nimamo dovolj vagonov za iz-\cu in uvoz blaga. . . Nasa brodarska asenrija v Kuiniiniji. Iz Deograda poročajo: Direkcija rečne plovbe je dobila od ruintnisk« vlade dovoljenje, da lahko otvori svojo agencik) v Braili. Ta ägtj-tističnih podatkih je bilo v oktobru t. 1. v Nemčiji m^lašenih 485 novih konkurzov in odrejenih 147 poslovnih nadzorstev. Odgovarjajoči številki /a mesec september t. 1. sta 467 in 147. Parila Za poplavlieuce so darovali pri ljubljanski D1CMQJ blagajni v čaau od 23, vio 30. oktobra t. i.; Jakoo Oblak, posestnik, 25 Din; Fran Zanoökar, kolarski moster, 20 Din; Fran Malis, posestnik, 20 Din; A. F. Gosti-ša, 3o Din; Ivan Ogrni, stavbenik, 100 Din; Italijanski konzulat 50 Din; župni urad Marijinega Ozuanjeja 5u Din; Warbinek, usla-štvalec Klasov'irjtv, 20 Din; Anton Krapš, kavarnar, 200 Din; Friderik Paucr, pekovski mojster, 10 Din; Ana Pua, kavarnartca, 20 Din; Stritar Fran, kavarnar, S1! Din; Cerue Ivan, 30 Din; Spreitzer M., 30 Din; A. Dolmar, 20 Din; Müller Rudoli. hotel Lloyd, 100 Din; Podkrajšek Matija, brivski mojster, 20 Din; Somnitz, urar, 20 Din; Merhar, trgovce, 10 Din; Fajdiga Pavel, trgovec, 20 Din; Tratnik Leopold, hotelir, 100 Din; Kreimer, 10 Din; Djukanovič, 10 Diu; lekarna Levstek, 10 Din; Šimenc, vrtnar, 30 Din; Brajer, 10 Din; Matija Bončar, go-stilničai, 50 Din; Tomaž Mencinger, trgovec, 50 Din: Tomšič, 10 Din; Kunčič, tovarna sedavice, 20 Din; Urlep, 50 Din; Pogu-čar, 10 Din; A. Sfiligoj, 30 Din; Sitar & Svetck, trgovina, 10 Dia; lekarna Sušnik, 100 Din; Ignacij 2argi, trgovec, 30 Din; Josip Pollak, trgovce, 10 Din; Peter Lukas, čevljar, 30 Din; Marinšek, mesar, 25 Din; Ekonom. 10 Din; Janko Bukovec. 1U Din; Rojiria & Komp.. 20 Din; Matek, trgovec, in Din; Jugometalija, 10 Din; Pogačnik Leon, kavarnar, 10 Din; Pengov Franc, podo-bar, 10 Din; de Scliiava, gostilna, 3ij Din; Cadež & Brcar, 10 Din; A. Zore, 10 Din; Habunek Amalija, 20 Din; Marija Bole, 10 Din; Jerica Kovač, gostilna, 10 Din; Fran VVisinn, 20 Din: Žužek, 20 Din; Rist, restav-rater, 20 Din; Ivanuš 10 Din; Kosta Potočnik, 20 Din; Aleksander Oblat, trgovec, 50 Din; I. C. Kotar, 10 Din; Dolničar & Richter, tovarna voščenih izdelkov, 100 Din; Marija Cerrnelj, prodajalka sadja, 100 Din; Janko Pogačnik, 10 Din; Leskovšek Andrej, trafikant, 10 Din; Picelj, pekovski mojster, 10 Din; Podbevšek Anton, mesar, 10 Din; Vrtačnik Pavel, krojaflci mojster, 10 Din; Medved, gostilna, 10 Din; Kačič, gostilna, 20 Din; Novak Maks, pek, 15 Din; Pornič Marija, 10 Din; Fetter, trgovec, 10 Din; Müller, mesar, 10 Din; Belič Andrej, trgovec, 50 Din; Neimenovani 3 Din; UrŠič Franc. 10 Din. — Skupaj Din 2158.—. MOZE DELA! Za nogo neprikiadnii čevlji omejujejo tfašo sposobnost, preprečujejo uspeh pri delu In škodiio Vašemu zdravju Naš mode iz I8 boksa na rom šivani, črni ali rumeni Dinarjev 269' zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo posfreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model. «SL'OVENSKI NAROD* dne o. novembra 1920. Steč 251 To in ono Rodbinska drama bivšega admirala V lorcfc se je v Qradcu odigrala krvava zakonska tragedija. Bivši vice-admiral Teodor Skerl pl. Sclunidtheim iß njegova žena Ema sta že 13 let živela v srečnem harmoničnem zakonu. V torek zvečer je cula shižkinja iz spalnice dva zamolkla poka, katerim pa ni prepisovala posebne važnosti. Ko se pa drugo Jatro zakonca le nista pojavila, so s sik) odprli vrata. Na postelji je ležala admiralova žena z globoko rano s» sencih, v naslonjaču je slonel njen iobž, ki je krvavel iz ust Policijjfca tacnlvüa je ugotovila, da je admiral Skerl »aJpfeJe ustrelil svojo ženo. nato pa si le sam končal življenje. TVicojna sta zapustila več pisem, iz katerih je razviden vzrok tragedije. Gospa Skerlova je že dolgo časa bolehala, pred dvema tednoma pa jo je zadeta kap, ki je povzročila otrpnenje hrbtenice in nog. Njeno stanje je postajalo od dne do dne slabše in mož )e bil popolnoma obupan, zlasti ker je tudi sam bolehal na sladkorni bolezni. Zalo sta se zakonca domenila, da gresta prostovoljno v smrt Pokojni viceadmiral Skerl-Schrnidt-heim je bil v Avstriji znan vojaški fuDkcijouar, ki je Igral v mornarici precej važno vlogo. Služboval je večinoma v Pulju. Rumunska kraljica med Indijanci Rumunska kraljica biva se vedno v Ameriki in je še vedno predmet splošnega zanimanja. Časopisi prinašajo dnevno razne dogodbe in anekdote <.» bivanju kraljice v Ameriki: seveda se brihtni ameriški Ireporterji potrudijo, da občinstvu tu pa tam servirajo kafro mašimo raco. O takem maloverjetnem dogodku prinašajo sedaj poročita newyorski listi in za njim vse časopisje Amerike. Rumunska kraljica je bila baje te dni v gostih pri Indijancih plemena Sioux. Indijanci so jo okrasili s peresi, nato pa je bila sprejeta med posebnimi ceremonijami v pleme Sioux. Med potekom svečanosti se je vršila takozvaVa krvna poroka. Indijanski poglavar je zbodel kraljico v prst, nato pa sebe v roko. Tekočo kri so na to zmešali In kraljica ter indijanski poglavar sta jo izpila. Poglavar je izjavil: ^Odslej niste več kraljevo Veličanstvo, temveč sestra svobodne Amerike.* Kako se je kraljica vedla pri tej ceremoniji, poročilo ne pove. Afera koburške rodbine Češkoslovaško javnost še vedno zanima afera Cirila Koburške ga. V torek so krožne po Pragi vesti, da je bil dr. Eisler izpuSCen iz preiskovalnega zapora. Te vesti so izmišljene. Ako bo dr. Eisler sploh izpuščen, ga izpuste šele po zaslišanju glavnih prič. Državno pravdništvo dobro ve, da bi utegnil ' dr. Eisler pobegniti v inozemstvo in zato ga namerava obdržati v preiskovalnem zaporu dotlej, dokler afera ne bo pojasnjena. Preiskovalni sodnik je že zaslišal slovito baronico Einemovo. Na sodišče se je pripeljala v elegantnem avtomobilu. Stanuje v najlepšem praškem hotelu «Pallace». Kakor znano, je dr. Eisler tik pred aretacijo ovadil baronico Einemovo in njenega prijatelja; dunajskega novinarja dr. Steinerja, na kar je policija ta zagonetni parček aretirala, pozneje pa izpustita. Po aretaciji dr. Eislerja so se razširile po Pragi razne fantastične govorice. Zagovorniki dr. Eislerja opozarjajo policijo na elegantno baronico Einemovo, ki je igrala v praških salonih glavno vloga. Dr. Eisler se namerava ener- gično zanimati za njene mahinacijc Čim pride iz preiskovalnega zapora. Senzacijonalna je tudi vest, da je dr. Eisler vzdrževal bivšega bolgai-skega prestolonaslednika Cirila, dri! Koburški je baje stanoval pri dr. Eis -lerju, ki je dajal svojemu visokemu kiijentu celo denar za vsakdanje pu-trebščine. Dr. Eisler je baje plačeval vsa njegova potovanja v inozemstvo. mu kupoval vstopnice za gledališči, plačeval njegove račune v barih itd. Tako je izdal za klijenta več >totisoc čeških kron. Dr. Eisler tudi, da je ime; pravico obdržati del denarja, ki mu g-je dai pozneje Ciril za razne finančne transakcije. Dr. Eisler jeva stranka tre tudi, da državni agrarni urad s to afero nima nič skupnega. Učiteljica glasbe ima oddati še nekaj ur Poučuje se po naj« boljši in praktični meto« di — Poizve se v Slom« škovi ulici št. 14, I. nad« stropje, desno, od 3.—4. ure popoldne. 3143 Din 30.000 brezobrestnega posojila dam za stanovanje dveh gob s kuhinjo. Vknjižba na prvo mesto. — Po« nudbe pod «Takojsnje posojilo/3130». sobarico mladu. vjeatu pošfenu, istio. godi na stara, vrlo snažnu < Cist neka govori slovenski 1 nietnački za tnalu o bi tel j, vrlo dobra kuča - Ponude na Schwärs drej*. '»greh. Prer*dov1c>va ui I ■ ■■■■■■■■■BIIIWITIVWIj KEMIJSKA TVORNICA BRILL A. D. BEOGRAD Biser vseh čistil za obutev, daje Čevljem izvanreden sijaj Domske plotte V neizmerni žalosti naznanjamo da nas je zapustila najboljša jgb ih predobra, zlata, čez vse ljubljena mamica, gospa Marija črnko « Razinser soproga bančnega uradnika •o daljši, mukapolni bolezni, danes dne 4. novembra t. L ob jih zjutraj mimo in vdano za večno v Bogu zaspala. Pogreb nikdar pozabljene bo v petek, dne 5. novembra 1026 op pol petih popoldne iz hiše tuge in žalosti, Pražakova ulici 11, na pokopališče k Sv Križu. Čast blagi in plemeniti duši! Ljobljanft, dne 4 novembra 1926 k soprog. — Vike, MlUaa, C!f-tta, otroci. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani elegantno izdelane vseh velikosti nudi v velik> izbili in sicer iz finega modnega sukna Din 350, 500, iz najfinejšega velourja, H na podloga Din 520, 780 za deklice od 8 let naprej od Din 150 dalje P. la I. Sorlcar. Lfnblfana, Sv. Petra cesta 29 1*3 i Potrebni so Prvi Srbski tavarat trt H etat e „MORAV A" v laasjraia, Eataaitava ulica 5, aa takai: S delavca (platllaa) aa pletJlni straf „Jaquard" S delavca (pletilca) za piattlni s trat , Ltnks ti in S delavk (delavce?) za pleHlnl a trat »Nabta" Služba je stalna. Plača dobra. Samo vešči delavci in delavke pridejo v poštev in naj se ponudijo na zgoraj navedeni naslov. 3 45 Mag. št 28341/rel IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo Is polaganja obstoaaklta kaollnaUk ploiftle v »ovita la proaovlioalb ob|oktlb rneataa klavnica. Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingai-ieva ulica Št 1, Hl nadstr. — t-on jdne je vložiti najpozneje do 15 nevsatbra 1926 opoldnet pri imenovanem uradu Mastni magistrat ljubljanski. Soba gäbe la. Kvalitete, na. se po vzorčeno oierlrajo wrdki E. Vajda, Cakovec, Medjimurje. 161/T Poverjeni prodajalec srečk državne razredne loterije Oraf• H. Kalakavlt BEOGRAD prodaja na veliko n malo. Najbolje ureiena pošlovnica te vrste. Daje •lajugodneise pogoie za prodajo srečk. Službeni načrt z navodilom oošilem vsakemu brezplačno «1-1 Osamljenka želi prijateljstva z inte* I i gen tn kri osamljen cen. jesenske starosti. — Dopisi pod Oaamelost'3142 na upravo eSlov. Nar.». Auto-vožnja Potrebujem za 4 a*i S dni auto« vožnjo po vsi Sloveniji v trgovskih pa* devah. Prtljage majhna. Voz naj bo lahkega tipa, — Cen j. ponudbe z o zna* ko najnižje cene za km 9C prosi poslati pod «Pot« nik» na Aloma Compa« ny. Ljubljana. Sidvokat dr. Sllbin Smole naznanja, da ja tvojo odvttniško pisarno ta dose» danjih prostorov v Sodni uMci it 9 preselil v Dalmatinovo ulico št 5, rritUčjc na lavo. Urejaj« Josip Zupana«. — Za «Nafod&o tiskarno*: Fran Jexcraek. - Za taaeratnj del Usta« Ott» Christot — Vet t Ljubljani