Kdo se Igra z življenji?
S 1. avgustom lanskega leta je biki v Medvodah ukinjena dežurna zdravniška služba. Občane so z majhnim letakom na vratih zdravstvenega doma obvestili, da je odslej dežurna služba v zdravstvenem do-mu Šiška. O tej odločitvi pa niso nič vedeii v krajevnih skupnostih Medvode, Pirniče, Topol in Smlednik, ki gravitirajo na zdrav-stveni dom Medvode in ki štejejo okoli de-set tisoč prebivalcev.
•  Ukinitev  zdravniške   dežurne   službe je povzročila občanom vrsto neprijetnosti, saj so v nočnem času praktično ostali brez pomoči, brez zdravstvenega varstva!!! Dej-stvo, da ne gre le za naselje Medvode, am-pak širše področje, kjer ni telefonskih zvez in kjer so slabe prometne zveze, se postav-lja vprašanje, kdo je dovolil odtujiti obča-nom pravico do zdravstvenega varstva. Ra-zen tega, da dežurnega zdravnika ni moč (ali zelo težko) priklicati na področje Med-vod, tudi v zdravstvenem domu Šiška ob-čan ne more dobiti zdravniške pomoči, ker je zdravnik večji del na terenu.
•  Za mnenje smo zaprosili zdravnika v zdravstvenem domu Medvode, dr. Milora-da Jociča, ki je povedal:
»O dežurstvu imajo nekateri napačne pojme. Ne gre za to, koliko ljudi obiščeš v času dežurstva, gre predvsem za občutek varnosti, saj občani vedo, da bodo v pri-meru potrebe lahko dobili pomoč. Ker te garancije ni, so psihično precej obremenje-ni. V izrazito industrijskem kraju, kjer ve-liko ljudi dela v treh izmenah, zaslužijo le-ti boljše zdravstveno varstvo. Pomoč je lahko kakovostnejša, hitrejša, če bolnika poznaš.
•  Sicer pa so pogoji dela v zdravstve-nem domu nemogoči. Ordinacija je v stari zgradbi, ki je povsem nefunkcionalna, z za-starelo opremo. Cudim se, da nas od kra-jevnih   in   občinskih   faktorjev   nihče   ne vpraša, v kakšnih pogojih delamo. V enem turnusu pregledam tudi do 80 oseb. Moji kolegi odhajajo drugarn, kjer so boljši po-goji, stanovanje ...«
•  Franci Trampuš, Medvode: »Ogorčen sem! Ko se mi je zdravstveno stanje nena-doma poslabšalo (ob 21. uri), sem bil pri-moran prositi soseda, da me je zapeljal v zdravstveni dom Šiška. Tu sem čakal zdrav-nika uro in pol, potem sem šel na Polikli-
niko, kjer sem imel seveda težave s spre-jemom brez napotnice. Ce bi čakal v Šiški, me danes morda ne bi bilo več tu. Kaj se bo zgodilo s srčnim bolnikom, ki bi mu pravočasna zdravniška pomoč (ki je ni) še rešila življenje?
•  Ce   smo   imeli   dežurno   zdravniško službo v času po vojni, potem je danes v medvoški kotlini še toliko potrebnejša, saj se število prebivalcev nenehno veča. Ce je problem v denarju, potem je to igranje z zdravjem in življenji! To je krivično  do občanov tega predela! Kako pa se je zdrav-niška   dežurna   služba   lahko   obdržala   v Šentvidu?  Cudi   me,  zakaj   KS  Medvode molči! Ali bo moral res kdo od »višjih« po-trebovati pomoč, da se bodo zganili?«
•  Ce sklenerao zapis, potem velja ome-niti še, da pritožbe, ki dežujejo vsak dan, letijo na različne naslove, toda pogrešamo enotno akcijo, ki naj Medvodam spet zago-tovi zdravstveno varstvo, kakršno je bilo pred 1. avgustom 1974.
Franci Rozman
ZDRAVNIK VSAK DAN
Med 3400 prebivalci Vodic in okolice je precej ostarelih in otrok, ki še po-sebej potrebujejo urejeno zdravstveno službo. V Vodicah pa je bila doslej splošna ambulanta odprta le trikrat te-densko, ko je prišel zdravnik iz zdravst-venega doma Sentvid.
Zato je strokovni kolegij službe sploš-ne medicine Zdravstvenega doma Ljub-ljana namenil ekipo enega zdravnika in ene medicinske sestre za splošno ani-bulanto v Vodicah in bo tako ambulan-ta odprta vsak dan.
Da pa bodo lahko občanom Vodic in okolice zagotovili boljšo zdravstveno službo, bo morala po svojih močeh po-magati tudi KS Vodice, posebej pri re-ševanju ftoančnih, kadrovskih in pro-storskih problemov.
TOKRAT SO LOVILI SKLEPE
Vedno večja onesnaženost voda je najhujši problem, ki tare ribiče, so ugotoviili na redni letni skupščini ribiške družine Medvode, ki je bila 22. 12. 1974 v prostorih tovarne Donit v Medvodah. Onestnaženost se bo še povečala, ko bo začela delati separacija uranove rude na Zirovskem hribu, saj bodo odplake prek Sore prišle tudi v Savo. Kot pnmer, kakšna škoda lahko nastane, naj povemo, da je bilo ob izpustitvd vode iz akumulacigskega jezera HE Moste kar za staro milijardo škode. Zato so se zavzeli, da bi vse tovarne na njihovem območju, ki uporabljajo industrijske vode, uvedle čistilne naiprarve.
Da pa bi ribiči nekje le lahko potešili s.vo-jo strast, so se na skupščini odločili za po-spešeno gradnjo ribnikov. Enega že imajo v Senkovem turnu, drugi v Smartnem pod Smar-no goro pa bo gotov že letos. Veljal bo okrog 250.000 din.
Dogovorili so se tudi o tesnejšem sodelo-vanju z ostalimi ribiškimi družinami, pred-vsem pa z RD Straža in RD Skofja Loka. Skušali bodo izboljšati tudi čuvajsko službo in tako stopiti na prste še tistim maloštevil-nim »raubšicem«. Spregovorili so tudi o vla-ganju ribjih mladic v vode na njihovem ob-močju. Letos bodo vložili prek 70.000 potočnih postrvi, lipanov, sulcev, šarenk in krapov.
France Kmetič