_____£JUM
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba« - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. - Naročnino Stane 5« Din za celo leto, za ino/.emstvo M) Din Posamezna Številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29 91
Pomembne besede
Nrt dan prod novim letom je prišla zagrebška duhovščina v nadškofijski dvorec, da vošči metropolitu, nadškofu dr. Bauerju, srečno novo lefco.
Cr<«pod nadškof se je prijazno zahvalil itn dostavil sledeče pomembne besede: Vedno moramo imeti pred očmi, da je Gospod Bog kralj nad kralji, da je On naš Odrešemik in da On s vet vodi in upravlja po svoji večni modrosti. Ta globoka katolišika resnica nas mora ob vsaki priliki hrabriti in nam vlivati tolažbo.
Obračajoč svoj pogled na razmere v svelu, je zagrebški nad pastir omenjal boj proti božji voljti in pro4i veri in odvzemanje krščanske zavesti in strahu božjega milijonom ljudi ter opozarjal na strahote protiverske borbe. Ta brezbožnoist v dušah, ki se je tako zelo razširil« |>o svertu in povzročila strašne razmere, jo bila uvmulo leto vidna v napadih na državne
upravitelje, pa je tudi Jugoslaviji zadala hudo bol z izgubo kralja. Ker človeštvo nima vere v Boga, tudi ne veruje v božjo pravico.
Tudi pri nas ae na vseh straneh širi gibanje proti Cerkvi in Kristusovi veri, aVi hvala Bogu, v našem narodu ne dobi večjega odziva. Sami smo priče, da se v Zagrebu krščanska misel in vera vse bolj utrjujeta. Ce bomo ostali zvesti Bogu in Njegovi veri, mas On ne bo zapuslril in vzdržali bomo skozi stoletja. Brez boja ne poj de, zakaj brez njega ni čvrstosti in stalnosti.
To je moja stara beseda na vaša lepa voščila. Prosim Boga, naj me sprejme v svoje krailjeatvo. Miren in pobolažetn vas bom zapustil, saj imam vrednega in požrtvovalnega naslednika (škofa-pomočnika dr. Stepinca), za katerega molim vsak dan, da vodi katoliško Cerkev od zmage do zmage.
Kak® skrbimo za vajence
Takoj v začetku moramo poudariti, da teh vrstic nikakor ne pišemo za obrtnike mojstre, temveč v prvi vrsti za male in srednje kmete, starše naših vajencev. In tako važno, tako pereče je to vprašanje, da bi moral prebrati te vrste vsak kmetiški eče, vsaka mati in vsak mojster.
Torej kako je pri nas? Za Slovence je obrt življenjsko, gospodarsko in socialno vprašanje, ki se nikakor ne tiče zgolj obrtnikov, temveč v isti meri tudi kmetov, kar snto pokazali že ponovno tudi v našem listu. Obrt je ena izmed glavnih slovenskih pridobitnih panog. V »boljših« letih smo imeli pri nas v Sloveniji do 15.000 obrtnih vajencev, odkar je pa tudi to panogo zadela gospodarska stiska, je pa njih število padlo na okroglo 8000, kar je še vedno lepo število, če pomislimo, da gre vsako leto tudi sedaj še vedno kakih 3000 naših šoli odraslih fantov in deklet v obrt.
Toda kako je s temi vajenci? Časih je vajenec prvo leto pestoval mojstrove otroke, drugo leto prepeljaval.vozičke in nosil skupaj razne potrebščine, a tretje leto je prišel šele prav za prav do pravga pouka. To nedvomno ni bilo prav in v redu, kajti na ta način je bila strokovna izobrazba vajencev po končani učni dobi nezadostna, kar je moralo vplivati kvarno na strokovno višino vse naše obrti, ki se more vzdržati in razvijati le, če stoji v vseh pogledih na višku.
V drugih pogledih je bilo pa z našimi vajenci takole: bil je v popolnem pomenu besede član družine. Zajemal je iz iste sklede z mojstrom, molil zvečer % vso družino rožni ve-aoc, redno opravljal, kakor ostala mojstrova
družina, tudi druge verske dolžnosti itd. Skratka: zrastel je v najtesnejši zvezi z mojstrovo družino, prav tako kakor njegovi lastni otroci, V tem pogledu — tudi če mu je priletela kdaj kaka okrog ušes — se torej staršem vajenče-virn za svojega sina ni bilo treba bati. Le zdravstvene prilike delavnic, ležišč itd. so bile le prepogosto nezadostne.
A kako je danes? Glede prvega se je obrnilo danes že odločno in mnogo na boljše. Pe-stovanje je po veliki večini izginilo in fantek prevaža vozičke in donaša razne potrebščine prvo leto, dočim pride navadno že drugo leto do pravega pouka, tako, da ima vendarle mnogo več prilike strokovno se res izučiti. Ne trdimo, da je današnje stanje že vzorno. Ne, marsikaj bi bilo tudi v tem pogledu še vedno treba izboljšati, kajti neobhodno potrebno je, da vajenec po končani učni dobi res čim največ zna, da je na višku svoje panoge. To je neizmernega pomena za vse naše obrtništvo, zato bi morale obrtne strokovne organizacije v svo~ •jo lastno korist najstrožje paziti, da vrše vsi mojstri res v polni meri te svoje učne dolžnosti in bi bilo treba postopati proti brezvestnim mojstrom z vso ostrostjo.
Cisto drugače je pa v drugem pogledu. Moderni liberalizem in kapitalizem sta v veliki meri razdrla nekdanjo krščansko družinsko skupnost in zastrupila tudi vso našo miselnost Posel, pomočnik in vajenec niso več osebnosti, temveč le delavne moči, vredne in važne le toliko, kolikor »naša njih delavna moč. Zlasti »boljši« mojstri so s svojo družino že v prav velik; meri ločeni od svojih pomočnikov ta vajencev. Mojster ima vajenca pred očmi v
njegovem delovnem času, tedaj skuša iztisniti iz njega čim največ dela, za V3e drugo se pa vedno manj briga. Ne zanima ga mnogo, kaj dela in kod hodi po delapustu ter ob nedeljah in praznikih. Ne trdimo, da je že povsod tako, ne, toda marsikje je že, a vsaj v to smer gre pa že-skoraj prav povsod.
Vsak odrasel človek pa dobro ve, da so v človeškem življenju prav leta od 14 do 20, torej ravno vajeniška leta, najvažnejša, večkrat naravnost usodna. V teb letih rabi fante najmo-drejšega vodstva in najskrtmejšega nadzorstva prav v vseh pogledih. Palica in klofute, ki lete okrog mladih vajeniških ušes od stiani mojstrov in starejših pomočnikov, so prav gotovo v tej dobi najslabše vzgojno sredstvo, temveč je treba vprav očetovske preudarnosti in zavesti odgovornosti napram dušnemu in telesnemu blagru fantiča, ki so nam ga starši zaupali v njegovi najvažnejši razvojni dobi. In prav ta zavest odgovornosti pri nas žal izginja, ker v vajencu nehamo gledati človeka, temveč zremo v vedno večji meri samo delavca, blago.
Mladi vajenci tedaj le prepogosto zrašča-jo brez prave duhovne opore in vodstva, zlasti odkar pogrešamo še raznih mladinskih organizacij, ki so časih vendarle zajele precejšen del vajencev in skrbele ne samo za primerno ' razvedrilo, ki ga mlad fant potrebuje, temveč so imele .pred očmd tudi njegov dušni blagor, j Tako zrašča le prevelik del naše mladine, ki bo nekoč tvorila enega najglavnejših naših stanov, v ozračju in v okoliščinah, ki m; rajo vzbujati v vsakem resnem človeku strah in skrb.
Res je, imamo razne »inšpekcije« dela in slične ustanove, ki se nekoliko brigajo za va-i jenoa, a le v njegovem strokovnem in zgolj telesnem pogledu, toda za vajenoevo dušo, ki je vsaj toliko važna kot telo — kristjani vemo, da je celo neprimerno več vredna — se ne briga nihče več, oziroma vsaj vedno manj. Ne moremo in ne smerno se tedaj čuditi, če j oddajajo krščanski starši z vedno težjo skrbjo i v srcu svojega sina od doma v obrtni pouk, • kakor se ne moremo in ne smemo čuditi, če opazujemo med mladimi vajenci vedno več značilnosti, ki nam ne obetajo v nobenem pogledu nič dobrega.
Kaj tedaj? Prvič bi bila brezpogojna dolžnost krščanskih mojstrov, da v svojih stanovskih organizacijah sprožijo tudi to vprašanje in poiščejo potov ter sredstev, da bodo starši brez skrbi za dušni blagor svojih sinov izročali te v obrtmi pouk. Ni naš namen že danes o tem razpravljati, toda samo opozorimo pa na pr. le na silen pomen res primernega pouka veronauka v obrtnih šolali. Niti ene obrtne šole bi se ne smelo trpeti brez veronauka.
Nič manj važno seveda ni, da se tudi mojstri, ki vsaj nekoliko čutijo krščansko, zavedo svojih vzgojiteljskih dolžnosti napram vajea-
1'
razgled po svetu
Hujše ko v Rusiji
Znani ameriški prolesor prava Kenny je nedavno prepotoval Mehiko in i»to napisal evoje doživljaje. Kenuy izjavlja, da se preganjanja metliških katoličanov lahko jnerijo samo z najstrašnejšimi preganjanji v svetovni »godovini. Vendar je tudi verska neustrašenost taniošnjih katoličanov nekaj izrednega. Profesor Kenny [»udarja, da vlada v Mehiki divja-
štvo, ki z nogajni tepta vse božje in ljudske pravice in svobodo in lo v mnogo hujši mori, kakor ruska boljševiška prvaka Ljenin iu Stalin. Profesor Kenny na koncu ostro oporeka ameriškemu poslaniku v Mehiki, ki se je bil na začudenje vsega poštefiega sveta pohvalno izra»il o preganjalcih vere in Cerkve.
Resnico je povedal
Veliko pozornost je vzbudila. v celotni politični javnosti spomenica generala Fritscha Hitlerju, v kateri pravi šel državne brambe, da ni nasprotnik narodnih socialistov, pač pa noče na škodo državne vojske udinjati režimu. Narodno socialistična stranka hoče nemškemu ljudstvu, tako trdi general Fritsch, nato-vcrriti čisto lažnjivo prepričanje, da vlada v državi popolna duhovna enotnost. To je laž, to je zavodništvo, ker dejansko je. treba priznati, da bi v primeru potrebe danes ne mogli
računati na vse nemške državljane.
Vzgojo naraščaja redne vojske je treba torej dvigniti nad strankarsko višino, ker stranka ne predstavlja vseli, na nadstrankar-sko vsedržavno višino nmevanja rodoljubnih dolžnosti. General Fritsch opozarja, da ne bo trpel, da bi se stranka preveč približala njegovi vojski, ker jo hoče ohraniti udarno za potrebe domovine, med tem ko se ne bi mogel zanašati na njo, če bi bila vdana samo stranki in ne državi in narodu.
Iz države svobode in raja
Ruski boljševiki so uvedli, kadar gre za vladne organe, sledeči kazenski postopek:
1.	Preiskava prgti teroristom iu njihovim organi/^oSjaiti ne sme trajati več, kot •10 dni.
2.	Obtožnico pokažejo obtožencem samo. 24 ur pred razpravo.
3; Pri razpravi obtoženci ne sinejo biti navzoči in ne smejo imeti zagovornika.
4. Pritožbe na višje • sodišče iji "prošiije za pomilostitev'se ne sprejemajo.«
5. Smrtna kazen se izvrši takoj po razglasitvi obsodbe.
Na temelju tega zakona in v zvezi z umorom Kirova, prijatelja Stalinovega, so boljševiki obsodili na smrt in smrtno obsodbo takoj izvršiji naid 200 ljudmi. Med .njimi je bila čela rodbina napadalca Nikolajeva, ludi njegova stara mati in mali otroci.
Ali ni to nekaj strašnega? Soditi nekoga, a mu ne dali pravico obrambe. Ubijati brez sodnika tiste, ki niso zločina krivi, ubijati starce in otroke.
KATOLIŠKA CERKEV
s Drobiž. 'Misijonarji presv. Srca Jezusovega žgrade. prvi zavod ža zamorske dijake v Dzubi v Sttdauu. Temeljni kamen je že pi-ložen. — Misijonska škofa Iz Coirhbatore iu Mysore v Indiji sta na svččan način' krstila
cem ter jih tudi izvršujejo. Vsak mojster bi moral vedeti, da je preti Bogom odgovoren tudi za dušo svojega vajenca, prav tako kakor starši, saj nadomešča očeta.
Predvsem pa morajo seveda paziti starši sami, komu izročijo svoje sinove v najusodnejši dobi v pouk in vzgojo. Njili dolžnost je, da vestno poizvedo, kakšen je mojster, preden potrkajo na njegova vrata. V delavnicah, kjer ee lahko preklinja in kvauta, brezpogojno ni •prostora za' sina krščanskih staršev, in moj eter, ki se ne briga, kod hodijo njegovi vajenci po delopustu in ki se ne brigajo, če opravljajo vajenci svoje verske dolžnosti, brezpogojno ne more biti primeren vzgojitelj naših krščanskih sinov.
Da, to je vprašanje, ki postaj« tudi pri nas od leta do leta liolj pereče in ki se tiče vsega naroda, zato spada tudi pred vso jav-, uost, ne pa »amo m zaprta vrata kakegn društva.	E. |
177 ljudi iz rodu Adi-Dravidov. — V Indiji
so nedavno umrli trije odlični misijonski delavci: 2 jezuita in 91 letui kapucin p. Ei> gelbert, ki je deloval v Indiji od 1. 1881. --Dtihovski in redovniški poklici se množe na Koreji. Apostolski vikar v Taiku je podelil 11 bogoslovcem subdiakonal, na koncu šolskega leta bodo posvečeni v duhovnike; lako bo vseh korejskih duhovnikov 45. — Za stoletnico samostojne Avstralije se je vršil v mestu Melbourne od 2. do 9. decembra 1934 evharistični kongres .za vso Avstralijo. Papež je poslal kot svojega zastopnika nadškofa primasa Irske, kardibala Mac Roryaja. Ob tej priliki je bila otvorjena tudi misijonska razstava. — Pokojni kardinal Gasparri je zapustil vse svoje imetje za širjenje sv. vere, — Iz večjih krajev Španijo so prišle vladi
BANKA BARUCH
is, ftuc laiauene. Pariš
Odpremlfa denar v fugoslovEio
najhitreje in po naiboljjem dnevnem kurzu
Vrži vse bančne poste uajkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Hokmdiji in f.uksem-burg« sprejemajo plačila n« naše čekovne račune-»H^IM: Soarnmj Bratu*. MUMIJA; K, MIJ-M (.„„ .„' UUA, S.	uwb»
S« »abtevn pošljemo brezplačno naše ček. nakazale«,
prošnje, naj bi se vrnile v razne bolnišnic« usmiljene sestre — redovnice, ki so biie svoj čas izgnane. Zdravniki kakor tudi bolniki soglasno izjavljajo, du se potrpežljivost in požrtvovalnost usmiljeni; ne da nadomestili
ITALIJA
s Bazno. Motor jc eksplodiral na italijanski podmornici iFratelli Bandiera« v po. morskem arzenalu pri Tržiču. Od eksplozij« so bili ubiti 1 podofieir; 3 mornarji, 9 moj posadke in 2 oficirja pa so bili težko ranjeni. — Italijanski finančni stražniki so ustrelili mladega študenta Srečka Likarja, ko j« ta stul na priigu domače hiše v Vojskem pri Idriji. — h Materije poročajo, da je v sredi vasi ustrelil znani italijanski priganjnč Josip Babuder 32 letnega posest. Franceta Kabjan-čiča, ki je oče štirih otrok. Ustrelil ga je baje zato, ker mu je Fabjančič večkrat oči'al njegovo narodno izdajstvu.
NEMČIJA
s Par zanimivosti. 9000 izprašanih letalskih učiteljev poučuje v Nemčiji v letalskih šolah nove pilote (voditelje aeroplit-nov). — Nad 50% podstrešij vseli hiš v Nemčiji je bilo očiščenih razne ropotije, ki se je hranila v hišah, da se je s tem pomanjšala nevarnost požarov. — Nemška zračna zveza, ki ji načeluje Goring, ima skoraj 5 milijonov v zračni obrambi izvežbanib članov.
HOLANDSKA
s Ker so dobro organizirani. Katoličanov je na Holaudskem le dobra tretjina, namreč 35.6%, 2,445,000' med 3,659.000 proteštanto.v raznih ločin (52.6%), 115.000 (1.0%;) žido\. 10.500 (0.1%) janzenistov, 533.700 (7.7%) brezvercev ter 101.000 (1.5%) drugih. Teb dva milijona 445 tisoč katoličanov je razdeljenih v 1 uadškofijo in 4 škofije ter 1333 župnij. Torej ne pride na eno župnijo povprečno več ko 2000 duš, kar je tudi za Slovence vzgledno in posnemanja vredno. P< župnijah so katoličani tako strumno organi zirani, da kljub svoji številni manjšini, trdni strnjeni, med drugoverci pomenijo veliko po litično, gospodarsko in kulturno silo.
MEHIKA
s Trpeča Cerkev. V Tampico so morali vsi državni uradniki v petih dneh priseči na Marxov evangelij. Kdor ni tega storil, je bil takoj odstavljen. V Aguascalientes so zaprli 27 cerkva. V (Jueretago je guverner odslovil vse državne uradnike, ki so bili cerkveno poročeni in ki so dali svoje otroke krstiti.
V	državi Puebia je guverner izmed 208 duhovnikom dovolil le 23 opravljati službo božjo. Guverner države Chihauhua jo pod smrtno kaznijo duhovnikom prepovedal daritev svete' maše. V državi Tabasco je prepovedano ma-ševati duhovnikom, ki se drže celibata. Samo poročeni duhovniki bodo smeli maševati.
Z vsemi denarnimi in drugimi sredstvi podpira vlada organizacijo »brozbožnikov«.
V	Mexicate so brezbožniki pregnali župnika in v cerkvi napravili svoj glavni stan. V Si-naloa so brezbožniki izsilili zatvor vseh cerkva, pri čemer so bili 4 verniki ubiti in 17 ranjenih. V Tuxlla so obhajali obletnico revolucije ua ia način, da so na trgu sežgali vse verske podobe in slike. Prav tako st>
brezbožniki zažgali kip Matere božje lz Gua-dalupe, Iti je veljal za največjo svetinjo mehiškega naroda. V mehiškem predmestju je kaka stotina fanatičnih brezbožnikov, ki so bili organizirani pod varstvom policije in pričela streljati po vernikih, ki so prisostvovali daritvi sv. maše.
Naj pride karkoli, eno je gotovo: Muče-niški mehiški Cerkvi bodo gotovo vzšli v do-glednem času lepši dnevi, ko bo vihar novega časa odnesel spomin na Calleaa in druge preganjalce, kakor tudi na njihovo delo daleč v pozabljenje.
AMERIKA
s Drobiž. V Cleveiandu so umrli 53 letni Kudolf Nadbat iz Ljubljane in 57 letni Jožef Hrvat, ogrski Slovenec. — V Pueblo Colo je zaspal za vedno 34 letni Andy Sušelj iz Koša ue pri Postojni. — Na zastrupljenju krvi je umrla v Terre-Haute lud. 37 letna Pavlina Plaščak. — V Broughtonu Pa. je dobil odvetniško poslovilico šele 23 letni Ludvik Zupančič, ki je najbrž prvi slovenski odvetnik v Pennsjrlvaniji. — V Elly Minn. je odšel v večnost Joe Tanko iz Dolenje vasi pri Ribnici. — V Diainoundville Wyo. je zapel mrtvaški zvon 52 letnemu Franku Zupancu iz Rajhenburga. — Istotaan je umrla 40 letna Kati Galičič. — V Barbertonu Ohio je zapustil solzno dolino Andrej Opeka iz Zelš pri Cerknici. — V Denverju Colo je avtomobil do »mrti povozil 80 letnega starčka
| Antona Palčiča iz Zalesja pri Sv. Trojici na Notranjskem. — V Buenos Airesu v Argentini je vlak raztrgal ženo Mihaela Duliančiča.
—	V Huntington Ark so pokopali Jorn Valentina (Pintarčka) s Potoka pri Stični. — V Waukeganu sta umrli Antonija Kavčič in Jennie Bezeg. — V Walsemburgu Colo je vlak povozil rojaka Johna Pudra. — V Eve-lethu Minn. je izdihnil 53 letni Joe Zupančič iz Kompolj pri Ribnici. — V Milvvaukee je zaspala v Gospodu 70 letna Elizabeta Gorjanc iz Šoštanja in Frank Bužga iz Mirne peči na Dolenjskem. — V Cleveiandu 0. je umrl Jože Ogrin iz Vrhnike, brat Ivana Ogrina, posestnika na Lavrici pri Ljubljani in dr. Franceta Ogrina, okr. načelnika v Kranju. — V Conne-aut Ohio je umrl 48 letni Joe Kapeij s Kala pri St. Petru na Krasu. — V Kalatnazoo Mich. je zapustil ta svet 75 leini Pavel Oza-nič.'— V Aurora Minn. je bil pri delu ubit 21 letni Frank Pucelj. — V Duluth Minn. je zapel mrtvaški zvon 22 letni Angeli Blatnik.
—	V Kansas City Kan. je šel po večno plačilo P«»o- ^Dehar iz Črnomlja. — V Durant
City Pa. je nagloma umrl 38 letni Alojzij Balant iz vasi Štefan pri Trebnjem^ na Dolenjskem. — V Pueblo Colo. je izdihnil 49-
letni samec Jožef Strubel iz vasi Trebče, fara Lipoglav pri Šmarju. — V Chicagi je slovenski zdravnik dr. Andrej Furlan prodal svoj zobozdravniški urad in se presolil v Wauke-gau. — V Conemaugh Pa. se jo Avgust Samec udeležil pogreba svojega delavskega tovariša Malnariča, ki je bil ubit pri delu. Samcu je postalo naenkrat slabo in je na mestu umrl. — Rojak Rudolf Čampa iz Elly Minn. je šel na lov na srne. Po nesreči se mu je puška sprožila in strel mii je šel v trebuh in pri pljučih zadaj ven. Nevarne poškodbe. — V Chicagi je umrl Anton Košrnerl iz Velikih Lašč. — V Johnstown Penna je umrl 24 letni Albert Intihar. — V Conne-maugh Pa. so položili v grob 53 letnega Johna Brica iz Hotiča pri Litiji. — V Milvvaukee je zapustil ta svet 56 letni Matija Zvvitter, po rodu koroški Slovenec.
DROBNE NOVICE
V	Angliji jc umri velik prijatelj Slovencev, 73 letni kardinal Bourne.
Od 21. marca 1935 dalje se sme po odloku perzijske vlade Imenovati Perzija le Irak.
Nad 6 milijard Din je izdalo letos angleško prebivalstvo za božična darila.
Sladkorja bo v Avstriji letos toliko, da ga ne bodo mogli porabiti doma. Pred vojno tam niso sadili sladkorne pese.
Pretežno z zamenjavanjem blaga se vrši trgovina med Poljsko in Ogrsko.
Za datlje bo dobil Irak (Perzija) iz Rusije les.
Italija be dala Danski za jajca svoje južno sadje.
Zaveden katoličan katoliškega časopisa nikdar ne opusti, ker ve, da mu je potreben kakor ribi voda.
1249 tonski parnik »Laseingtenc se je potopil v njujorškem pristanišču (Amerika). Ra',en 5 potnikov so vse rešili.
V	70. leto svojega obstanka je stopil v Olomucu izhajajoči >Našinec«, glasilo češkoslovaške ljudske stranke.
Češkoslovaška je v prvih desetih mesecih 1934 za 642 milj. več izvozila, kot uvozila.
Saino tisti, ki dokažejo, da so plačali vse davke, se smejo poročiti v Afganistanu.
Vojno obveznost za ženske nameravajo na zahtevo žensk vpeljati v Turčiji.
Največ tobaka uporabijo Nemci in Američani
vatikanska garda v slavnostni dvorani t« papežu novo leto.
Za pljučnico je nevarno žbolel poljski maršal Pilsudski.
Bivši španski kralj Alfonz se s svojo rodbino stalno naseli v Rimu.
Časopis, pisan v ciganskem jetiku, izhaja v sovjetski Moskvi.
Boji se vrše na italijansko - abesinski meji v Afriki. Italija hoče > popraviti« mejo.
2000 kmetov je bilo ubitih v Turkestanu, ker so se uprli boljševikom.
Nedavna je zapisal španski kardinal II-lundair merod&jmm krogom tale poziv: »Ve-lemoč nekrččanskega tiska mora katoličane glasno opomniti, naj se žrtvujejo za katoliški tisk. Valit zmote je treba nasproti postaviti veletok resnice.«
Morilec
hindberghovega otroka
Pred leti že ao neznani roparji odvedli otro-čička slovečega ameriškega letalca Lindbergha, ter so zahtevali od žalostnih staršev veliko odkupnino. Oče je rad plačal, toda otroka ni dobil nazaj. Otrokovo trupelce so našli blizu tam — mrtvo. Roparji so otroka umorili. Pred kratkim ao prijeli ameriškega Nemca Bruna II a u p t -m a n n a , ki je obdolžen, da je on ugrabil in umoril otroku. Te dni ae je pričela proti njemu sodna obravnava, h kateri je prišlo več kot 450 časnikarjev iz v»«ga sveta. Prič bo nasliianih 200.
KAJ JE NOVEGA
Tovarištvo
Pod tem naslovom priobčuje zadnji »Učiteljski tovariše nekaj zelo resničnih ugotovitev. Med drugim čitamo sledeče: »Dan na dan slišimo tožbe, kako strahovito se rahljajo med nami vezi tovarištva. Oblasti imajo baje mnogo pritožb, ki nam niso v čast. Nekateri kraji in tudi Okraji so v tem czim tako razprti, da se jih vse izogiblje kot okuženih mest. — Kdo naj preišče vse mogoče slučaje, ki so jiovod srditim bojem na šoli! — Največkrat bo to nekak hlapčevski duh, ki se ga mnogi med šibkimi ne morejo iznebiti. Vsak migljaj vaških veličin je tem bojazljivim naturam že povod, da se spravijo nad učiteljstvo, ki je menda zato tu, da tlačani tem podeželskimi mogo.eem. Gorje enemu, ki se zaveda svojega človeškega dostojanstva in se upa proti-viii Butaleem. gre za kak kiin na leslvioi njihovega samoljubja. — Da je v lakih razmerah v<goja pod ničlo, je razumljivo.
Ni pa vedno upravitelj oni, ki zakrivi nesoglasje mt šoli. Saj vemo. da na nekaterih šolali ni nikoli miru. Tu so dostikrat vmes taki. ki so si pridobili in pridobile po dolgoletnem službovanju v istem kraju na kakršenkoli način neki položaj. S svojo pretkanosijo ! zmaju ustvarjati nerazpoloženje in se škodo j želj,io vesele, če jim gre seme v klasje. - Njih I
gospodujoča narava ne prenese niti najblago-hotnejšega navodila. Čutijo se takoj užaljene v svojem namišljenem dostojanstvu. To so navadno tudi najzvestejši oprode nove kaste vaških in trških mogočnjakov, ki so vzeli v zakup ves patriotizem in vse delo za narod, ter se vrinili v vse mogoče organizacije, da pod krinko svoje lažilojalnosti delajo krivice vsakemu, ki ne sledi .slepo njihovim sebičnim namenom. Oni se vtikajo v vse javne zadeve, hočejo imeti povsod prvo besedo in tovariš učitelj, ki jiin je v svoji lahkomišljenosti in zaslepljenosti nasedel, ima po njihovi milosti na ponudbo najboljša službena mesta in more tudi pregnati v delu osivelega tovariša, ki slučajno ni priljubljen pri teli ljudeh. — Mnogo govorimo, pišemo in razpravljamo o vzgoji. Začeti pa bi morali najprej pri sebi. Kako naj sicer kdo vzgaja druge, ko je pa sam no v /.gojen itd.«
»Učiteljski tovariš« ima prav. Minogokje v Sloveniji so zavladale v zadnjih letih čudne razmere. Zato ima pisec g. Fr. L. popolnoma prav, če na koncu svojega tehtnega članka pristavlja: »Vsa netovariška dejanja pa bo morala začeti organizacija temeljito iztrebljati, sicer so okuži sama«.
Nesreča pri kupovanju božičnih daril
Dne 5. januarja zvečer so eksplodirale v trgovini otroških igrač Nikolaja Mandla v Bel-giv io bombice, kakršne rabijo otroci za svoje pištolo. Ker je bilo v trgovini, ki je majhna, uenavadno mnogo lega materiala, je bila eksplozija silna. Čim so bomlnce eksplodirale, je zajt I plamen vso trgovino, v kateri so se ljudje zaradi pravoslavnih božičnih praznikov kar gnetli. Plamen je zajel tudi te ljudi. Zaradi tesnili vrat uiso mogli pravočasno zbežati na
ulico. Vseh ljudi se je polastite silna groza in je bilo radi tega pohojenih več oseb. O eksploziji i n nastalem i>ožaru so takoj obvestili policijo in gasilno postajo, ki pa je mogla rešiti samo prvo nadstropje te trgovine. Vse, kar je biki "v trgovini, je popolnoma zgorelo. Zgoreli «o tudi trije ljudje, štirje pa so bili hudo ranjeni. Koliko je lahko ranjenih, se ne more ugotoviti, ker »o ljudje vsi zbegani bežali na svoje domove.
Zločinska gnezda
Pod naslovom »Vprašanje naše mladine« priobčuje zadnji »Gorenjec uvodnik, v katerem našteva, kje in kako se okuža naša mladina. Med drugim piše sledeče:
Kje so taka gnezda? Vsak poštenjak jih v »vo.em kraju prav dobro pozna. M moremo navesti le nekatere. Naj se spomnimo nekaterih bezaric, ki nosijo ponosen naslov gostilne, kavarne, hotela. Harmonika ali draga godala se slišijo iz beznic, kričavo »petje* zanikrnih deklin, točijo se spančaue pijače. V tem ozračju se ne zadovoljujejo samo naijslališe »trasti, ampak se kujejo tudi zločinski načrti, ki dozorevajo toliko bolj naglo, čim bolj je tak lokal na višku bezuice. Koliko gorja so že zakrivile beznicel Kako veliko odgovornost nosijo lastniki bezaiic.
Imamo tudi organizacije, tajne celo, ki imajo kar v programu zločinska del«, čeprav je zunanji program radi oblasti še kar čeden. In koliko načrtov se rodi v teh organizacijah ki so bližnjemu samo v kvar. Kako prav bi »lilo, da hi pristojni činitelji izsledili vse take drožbe in jih ravnali.
In tisk! Kar poglejte neko svobodomiselno časopisje! S kakšno naslado opisuje razno svinjarstvo, potek zločinskih dejanj, kako kvari nravnost in zavaja mladino. In ni g«, ki bi temu početju preprečil nravstveno k varjenje naroda. Beseda in slika naj se cenzurira v nravstvenem smislu, pn bo narod zdrav, pošten in ne bo potreboval izrednih ukrepov.
Narodna vzgoja! Ali res ne vidimo, da so ■razni »vzgojitelji« saini najbolj glede vzgoje zanemarjeni? In kako naj bo to v soglasju z geslom: »Besede mičejo, zgledi vlečejo«?
Še so razne skrivalnice in gnezda, kolišča zločincev. Odpraviti je treba vsaj najbolj vidne, pa bomo zdrav narod, ki ne bo potreboval dosti jetaiišnic. Denar pa, potreben za jelnišnice, bo služil prosveti, delu, gospodarstvu, socialnim ustanovam.
Bog daj, da bi kmalu dočakali dan, ko bodo naše vasi iu mesta obljudena te s poštenjaki.
Časopisju, ki širi zmoto in laž ter pohujšuje mladino, ne sme biti prostora v naših družinah.
osebne vesti
d V konjeniškega polkovnika je bil po. viša« Nj, ki'. Vis. knez namestnik Pavel.
d 40 letnico niašništva je praznoval g. Ja-nez Kozoderc, župnik v 2etalah. Na mnoga lela!
d 40 let še hodi vsak dan kot delavka na kmečko delo v župniščo v Vodicah 87 letna Neža Traven. Delu slava, delu časti
d Štirideset let že opravlja služIlo cerkve-nika, H) let že orgla in poje Bogu v čast in slavo Materi Božji Velesovski, svojim faranoni pa skoro zastonj, naš priljubljeni cerkvenih in organist Čebul j Anton. Bog ga živi še mnogo leti
d 25 let že deluje v tr/i-ki predilnici nad-mojster g. Anton Bolim.
d 90 letnico rojstva je praznovala v zavetišču sv. Vinceucija v Mengšu gospa Neža Vovk, roj. Poznik. Bog ji daj zdravje do skraj-' nih me,j človeškega življenja!
d 75 letnik je postal kanonik g. Valentin ; Mikuž, župnik pri Sv. Juriju ob južni železni-j ci. Na mnoga leta!
d 80 letnico rojstva je obhaja! Josip Ber-nutič. sklad V-n i k državne železnice v Kočevju. ! Živeli!
d 80 let je nedavno dopolnil grskokatoli-ški vladika dr. Dionizij Njaradi. Na mnoga leta!
d 70 let je dopolnil žalski g. župnik, kon-zistorijahu in duhovni svetnik Anton Veternik.
d 75 letnico rojstva je praznoval vrli mož Franc Čolnar v Vidmu o!) Savi. Bog ga živi še mnogo let!
d Ameriški slovenski župnik — monsi*- . nor. Clevelandski Škot Jožef Sohrems se je nedavno vrnil s svojega obiska v Rimu in je prinesel s seboj papeževo pismo, s katerim je sv. oče imenoval devetnajst župnikov iu duhovnikov elevelandske škofije za mriisignore. In eden izmed devetnajstih je tudi Slovenec, g. župnik Vid Hribar. Iskreno čestitamo!
d Srebrno čelado za '10 letno požrtvovalno gasilsko delovanje so poklonili člani gasilskega društva v Celju svojemu poveljniku g. Koširju.
domaČe novice
d 10.852 je naša, i Domoljubov!! < številka po ljubljanski (>ošlui hranilnici, n« katero se plačuje naročnina za >Domo!jul>a :. Ako šte izgubili ali pokvarili našo položnico, dobite na vsaki pošti uradno položnico, na katero Vam bodo napisali številko 10.852 in poslali naročnino na naslov: Uprava »Domoljuba v Ljubljani. — Pri, plačilu naročnine se vsaj z malini zneskom spomnite priprav z« naš veliki evlisrističini kongres.
d Novoletno voščilo lavantinskemu škofu je pod vodstvom g. prošta Maksa Vraberja izničila na novega leta dan mariborska duhovščina. V zahvalnem odgovoru je g. knezoškof da-. Tomažič poudarjal zvestobo do Cerkve in dela. Prosil je tudi, naj bi si vsi. prizadevali za odlično udeležbo pri evlmrističnem kongresu v Ljubljani in da bi se v celoti posreči ki delo za proglasitev pokojnega škofa Slomška z« svetnika. Nazadnje je g. kneaoškol poudarjal še posebej važnost katoliškega tiska z željo, da bi kljub vsem gospodarskim težavam mogel katoliški tisk izvrševati -avojo važno apostolsko nalogo.
d Narodna skupščina in senat sta se te dni zopet sestala, da po-.kiSata izjavo nove
vlaile. Ministrski predsednik g. Jevtič je v daljšem govoru podal smernice, po katerih hože delovati nova vlada in ki pomenijo, ako bodo postale meso in kri, korak naprej v utrditvi države. G. ministrski predsednik je poudarjal brezpogojno zakonitost, preuredi*) državne uprave, da bodo imele bamorine kakor tudi županstva večji samoupravni delokrog, znižanje davčnih bremen in njihovo pravičnejšo razdelitev, poživitev zadružništva in sodelovanje z gospodarskimi ustanovami pri novi zakonodaji. Posebno pozornost je vzbudila izjava g. Jevtiča, da želi vlada sodelovanja z verstvi v svrho duhovnega preporoda in sklenitve prijateljskega dogovora (konkordata) s katoliško Cerkvijo.
d Ljubljano so te dni zvezali k velenjskim tokom in je s tem vprašanje električne preskrbe Ljubljane rešeno. S tem pa je obenem storjen lep korak naprej k elektrifikaciji Slovenije.
d Okoli 214.000 prebivalcev je imel po računih strokovnjakov Zagreb ob koncu leta 1034.
d Vojvodinski kmetje so imeli ob koncu leta 1933 v raznih hranilnicah za 207 milijonov vlog, dolga pa 498 milijonov dinarjev.
d Francoski bojevniki z nekdanje solunske fronte so položili na grob kralja Aleksandra v Oplencu dva inetra visoko palmo. N« povratku v Francijo so se ustavili tudi v Ljubljani, kjer so bili lepo sprejeti.
d Po novi uredbi o žonitvi častnikov morajo imeti poročniki ali njih neveste, da dobe dovoljenje zia poroko, 80.000 Din kavcije, ka-petani II. razreda 50.000 Din, dočim kapeta-nom I. razreda ni več potrebna kavcija.
d Nova uredba o ženitvah vojaških oseb je bila te dni objavljena. Za podčastnike so ostale v glavnem dosedanje odločbe. Novo je pa to, da se smejo podčastniki ženiti, če služijo vsaj tri leta (prej pot let) v činu narednika in so stari vsaj 27 let.
d Pri ljubljanski zbornici za trgovino, obrt in industrijo deluje sedaj še poseben odsek za gostinske obrate. Predsednik gostinskega odseka (sedaj g. Ciril Majcen) bo tudi član zborničnega predsedstva. Novi odsek bo primerno zastopan tudi v vseh drugih zborničnih ustanovah.
d 1818 slušateljev in slušatelji« je vpisanih v letošnjem zimskem semestru na ljubljanskem vseučilišču. Več kol sto manj od tonskega leta.
d Zelo natančni s« nekateri lovci v mariborski okolici. Ce kmetski kužek zalaja par korakov od hiše, je že v nevarnosti, da pojde »med muhe«. Te dni je padel nedaleč od gospodarjevega doma od lovske krogle aadet lep bernardinec, čeprav je znano, da ta pasma ne goni zajcev. Ljudje imajo dovolj drugih težav in ni treba, da bi imeli nad aeboj še to nadlogo.
d Po podatkih banske uprave so napravile letos v Sloveniji na poljih povodnji 7.5 milijonov Din škode, toča pa zia 13.5 milijonov Din.
d Povišanje takse na čekovno položnice.
Prometni minister je odredil, da se za vplačila v čekovnem prometu povišajo s 1. februarjem. Doslej je znašala taksa za vplačila do 500 Din 50 par, za vplačila nad 500 Din pa j® znašala telesa 1 Din. Po novem pa l>o ostala taksa za vplačila do 500 Din na položnice ne-izpremenjena 50 par, za vsote od 500 do 5000 Din 1 Din, za vsote od 5000 do 10.000 Din 150 Din, od 10.000 do 50.000 Din 2 Din, m
vsote od 50.000 do 100.000 Din 4 Din in za vsote nad 100.000 Din 5 Din.
d Celotni proračun Hgrebške občine znaša 224.8 milijonov Din in je za 18.(6 milijonov Din nižji od lanskega. Meetai dolgovi znašajo 185 ir.iJijo.KWv Din.
d Klobuk dol S Sv. Anton v SJov&nskih goricah je menda tista fara v Sloveniji, ki se lahko ponaša letos z najvišjim prirastkom Mohorjevih naročnikov. Od 72 v letu 1984 So skočili letos na 170. Pa bodo poskusili to število še dvigniti.
d Pri »kolodvorski misijonarki* v Mariboru se je v toku leta 1934 ogiassdta nad 700 deklet. Službo je preskrbela 284 dekletom, drugim je dala prenočišče, hrano, podporo itd. Službo kolodvorske misijonarje vrffi požrtvovalno gospa vdova Terezija Šfcujnbergev. Čast in hvala ji I Naj bi našla tudi v bodoče mnogo podpornikov, zlasti pri mariborskem mestnem ndfcelstvu!
d 466.009 javnih uradnikov in upokojencev je sedaj v Jugoslaviji.
d Kmečki magazin v Ljubljani, Krekov trg 10 (nasproti Mestnega doma), Vas postreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte se!
d Tudi napredek. Finančni minister dr. Milan Stojadinovič je izdal odtok, da se smejo svobodno objavljati tečaji dinar j« na tujih borzah in tečaji naših vrednostašh papirjev v inozemstvu. Prej je lahko ves svet veded in pisal, kako stoji dinar, samo mi ne.
— Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice neovirano, lagodno izpraznjeni« črev, kar večkrat i t-tedno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josef« vode tudi potom njihovih raziskovanj.
d Mariborski kadilci s« pognali r zrak za
24 milijonov Din tobaka. Maribor zakadi torej več, kakor izd« ta občina za svoje potrebe.
d Divje svinje so se pojavile v gozdovih pri Žetaiah. Eno 120 kg težko so že ustrelili.
d Odgonska postaja v Celju je v letu 1934 odpravila 1103 ljudi v njihove domovinske ofočine.
d 300 parov čevljev za novoletno obdaritev revnih otrok je izročila ljubljanskemu mestnemu socialnemu uradu tvrdfca Bata, podružnica v Ljubljani.
d Uspelo božičnico za revne šolarje je priredila osnovna šola v Slovenjgradcu, za svoje bolnike pa javna bolniSnioa v istem kraju.
d Lepo fantovsko zborovanje katediške akcije je bilo 30. decembra v Slovenski Bistrici.
d Po dve in pol leta trajajočem brezdelju bo pričela zopet z delom Kieferjerva tovarna kos pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
d 11.000 bolnikov je sprejela v letu 1934 mariborska splošna 'bolnišnica.
d Javnemu potniškemu prometu so izročili 6. januarja novozgrajeno železniško postajo Tezno pri Mariboru.
d Zgraditev tovarne opija v Skoplju je zahtevala skupščina trgovcev z opijem, ki se je nedavno sestala v Skoplju. Tovarna naj bi predelovala surovi opij in alkaloide, kar se je doslej vršilo v inozemstvu.
d Železniške legitimacije podaljšane. Ravnateljstvo državnih železnic sporoča: Z odlokom prometnega ministra od 3. januarja se podaljša veljavnost legitimacij aktivnih državnih nameščencev, ki jim j« potokei rok veljavnosti BI. decembra 16&4, do zamenjave z no-
>Zak«j pa nisi eezul nogavic, lro si umival noge?«
»Ker je voda premrzla.«
rimi legitimacijami, aajdalj« pa dO 31. marša. Po istem odloku veljajo v letu 1934 izdane legitimacije za poklicne časnikarje do 1. februarja 1935.
d <xr*diščansko (ki gpsda pod Avstrijo! ima po zadnjem šteta« 300,000 Iprebivsieev, od katerih je '10.500 Hrvatov, 241^26 Nefticev, 10442 Mndjarov i« 6907 c%8iiov. Hrvatov je najbrže več!
d Dr. Maček, ki je bil spuščen iz ječe, se je zahvalil knezu-ina mestniku Pavlu m pomilostitev ter izrazil upanje v srečno rešitev vseh notranjih vprašanj.
d Bivši predsednik v bi d« Nikola Uzuno-vič je podal ostavko kot predsednik poslanskega kluba Jugoslov. nacionalne stranke.
d Ker dela Vardar s ^ojdavami velik* škod«, hočejo' urediti Skopsko polje. lasekati bo treba hrib ob vasi Tavor, da ho glavni odvodni kanal spet pričel delovati, r- Zelo nujno so potrebne ureditve tudi nekaterih slo-venskih rek.
d Belgrajski italijanski poslanik ftalli j« odpotoval na svoje novo službeno mesio v turško Ankaro.
d Volitve senatorjev bodo v nedeljo, dne 3. februarja, in sicer v draviski banovini nt tri seuatorje.
d Novo postajališče Vrhnika (rg so otvo-i-ili v nedeljo, 6. januarja. H kartam, ki se izdajajo za Vrhniko trg na postajah proge Ljuib-ljana—Brezovica—Vrhnika, kakor tudi obratno, se pobira do nadaljnjega dodatek 1 Din v korist občine Vrhnika.
d Neprestano razsaja svinjska kuga v mariborski okolici. Pomorila je že na tisoče živali v radvanjski in razvanjski okolici. Kak« da strokovnjaki ne morejo kuge ugnati? AH bo res treba stare kinetske padarje poklicati na pomoč?
d 300 Belgrajčanov je za pravoslavne božične praznike prišlo smučat v razne gorenjsko kraje.
d Državno telovadno akademijo so otvorili v Zagreibu. Tam bodo usposabljali učitelje »za telesno vzgojo naroda«.
d Javno kuhinja za brezposelne j« odprla občina Zagorje s pomočjo podpore banske uprave.
d 183 novih knjig je izdal v letu 1934 belgrajski založnik Geca Kohn.
d Električni tramvaj ima v naši državi devet meal: Belgrad (ftBkmi. Zagreb (17 lan),
51
Francoski zunanji minister Laval (desno) in Muesolini (levo) sta ee sestala na pometiek v Rimu, kjer hočeta odstranili vsa sporna vprašam]'« med Italijo in Francijo. Govorila els I ud i o na« in naših sosedih. Želimo, da bi la eoslancJt nc bil v našo škodo.
Ljubljana (14 km), Subotica (14 km), Niš (12), Osijek (11 km), Sarajevo (8 km), Nova Sed (7 km), Dubrovnik (6 km). Vsega 155 km.
d Zveio ribarekih sadrug ustanove v Splitu.
d 2S.000 revešev se je prijavilo belgraj-ski občini za božična darila.
d Promet v jugoslovanskih pristaniščih je znašal v prvih devetih mesecih leta 1934 skupno 15,079.808 stotov, dočim je znašal v istem času leta 1933 samo 12,192.179 stotov.
d Goveje meso se je pocenilo na ljubljanskem trgu. Kaj pa drugod po deželi, kjer je režija veliko nižja kot v mestu?
d Kaj že vse kradejo. Na Kalu pri Šentjanžu je bila na božični dan zvečer tamkajšnjemu cerkovniku ukradena velika bela koza. Tat jo je odpeljal po cesti proti Brun-ku. Ze živali v hlevih ne bodo več varne pred tatovi.
d Nekaj o davkih. V letu 1934 je plačalo nekaj nad 380.000 slovenskih davkoplačevalcev skupno blizu 249 milijonov dinarjev samo neposrednih davkov, nadalje 24 milijonov trošarine in okoli 41 milijonov za razne takse.
d Kodi komunističnega delovanja je dobilo pred sodiščem v Mariboru nekaj mladih ljudi, zlasti dijakov, večje in manjše zaporne kazni.
d Pri nagnenju k maščobi, proti nu, sladiko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.
Najbolj severna železnica na svetu je laplaml ski ekspres, ki vozi 500 kilometrov še onstran severnega polarnega kroga. Še pred 20 leti se je tod vršil promet le s pasjimi sanmi, Na kako železnico v ta kraj tedaj Se žive duša ni mislila.
Danes pa se lahko ob polarnem krogu voziš za zabavo v gorko zakurjenem laplandskem ekspre-su. Seveda ima železnica v teh krajih svoj* težave s silnimi zametL Zato pa imajo lokomotive tudi take snežne pluge, kakršnih ni nikjer drugod. Snežni plug lapdanskeg« ekspre-«a (glej slikol) je najvišji in najmočnejši, kar jih |e tehnika doslej iznašla.
6"
Vs« ia lepote! Ženske burmanskega plemena mislijo, da je doig vrat najlepši kras ženske. Vratove si daljšajo na ta način, d« devajo okrog vratu celo vrelo obroiSev, ki jih nikdar ne odlože. Te-le tri so se prišle pokazat v Evropo.
—t-*" -*• 'i
Ti » ilfnfriA iiifol—tei.
Turški narod išče priimkov! v iurčiji ju lišsl kon, po katerem mora vsak državljan imeti mini« osebnega imena tudi družinski priimek. Vsi Turki stikajo zdaj za lepo zvenečimi priimki. Državnemu poglavarju Kenialu paši pa je določila ime narodn« skupščina in se bo poslej pisal Ataturk, lo je >(č« Turkov«. Naša slika kaž« turškega predoeilnilia, diktatorja moderne Turčijo.
nesreče
rti---
d Na Silvestrov večer , požar uničil im-
no Polakovo vilo nad kamniškim tovornim na-ktadatiščem na Grabnu pni Kamniku.
d Gorelo je pri Peeuhu in Janžekovifu v Juršincih v Sk/v. goricah. Uničena ao gospodarska |K)slopja s poljskim« pridelki in z orodjem vred.
d Hišo in gospodarsko poslopje so uničili
ognjeni zublji posestniku Ivanu Damjanu v Sp. Gorici pri Kačah.
d Lepo gospodarsko poslopje j« uničil požar posestniku Karlu Kutnerju pri Sv. Martinu na Štaje.sKem.
d Gorelo je v Vinskem vrhu pri Ormožu. Viničarju Zadravou Francu je zgo.el ves živel Hlevi in gospodarska poslopja, last Iva-nuše Ivana iz Huma pri Ormožu, so popolnoma uničeni.
d Do tal je pogorel velik vinski brani na hribu v Framu, last posestnika Potočnika iz Radvanja pri Marilioru.
d Gospodarska poslopje je pogorelo Gabrijelovim v Novi vasi pri Jesenicah.
d In še požari. V ptujski okolici sa bili zadnje dni sledeči požari: V Dobravi pri Za-vrču je vse pogorelo posestnici Mar ji Majder. — Pri Sv. Marjeti niže Ptuja je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestnika Mrkla. — V -Sp. Jablanah pri Oirkovcah so vpepelila ognjeni zublji gospodarska poslopja posestnikov Štefana lika rta in Antona Medveda.
d Avto je povozil 47 letno šiviljo Albino Rodičevo iz Ljubljane. Hude notranje poškodbe.
d S strehe valjčnega mlina je padel 23 let
stari milinarski pomočnik Ivan Kantalič na Homcu. Nezavesten in hude notranje poškodbe, d Pri spravljanju drv v dolino je padel i prepad 38 letni posestnik Jože Vrhunc iz H niš pri Lescah in si je zilomil roko.
d Pri smučanju na Golovcu si je zlomil roko 17 letni dijak ljubljanske srednje tehnične šole Drago Žerjav.
d Huda nesreča je zadela posestnikovega sina Ivana Cvitka iz Mibovice pri Št Jerneju. Ko je kopal gramoz, se je utrgala plast zemlje in ga zasula. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
d Sara al Je mol življenje 69 letni posest-flik Joie Kregar iz Stahovice pri Kariiniku. Truplo 60 našli v planini nad Konjsko šele po
osmih mesecih.
d Viak je d» smrti povojti! frizersko va-Jenko llozo Janežičevo z Viča pri Ljubljani.
d Bukev se je podrla na pjoseslnikovega sina Bratkoviča iz Gornjega Vrhpolja pri St. Jerneju. Hude poškodbe.
d Ponesreči ga. je ustrelil. Viničar Borko Bolfenk je pregledoval svoj samokres in ga hotel očistili. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal /. orožjem, da je obstrelil svojega svaka in ga smrtno ranil Svak Ficko Iva« je viničar \ Brebrovniku pri Ormoža in je bil ta dan ua obisku pri Borku. Ranjenca so takoj prepeljali v ormoško bolnišnico, kjer je po petih urah ranam podlegel. Borko zelo obžaluje, da je bil lako nepreviden, kajti s svakom sta se vedno dobro razumela.
novi grobovi
d Solza viil zaliva, umira srce zdi kujoče. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je umrla 71) letna Terezija Ogrizek, — X Kamniku je mirno v Gospodu zaspal 67 letni frančiškan p. Kajetan Kogoj. — V večnost je odšel Ivan Kresnik, posestnik in poštar v pokoju. — V Murilioru je zapustila solzno dolino Terezija Holzmann, roj. Damisch. -- V Koknici je izdihnilo svojo dušo Marija I.akuer, roj. Piiar. — V Ribnem pri Bledu so djali v grob 62 letnega Gabrijela Ferjarea, gostilničarja in posestnika. — V Ljubnem na Gorenjskem je zapustila solzno dolino 56 letna Micka Ko-. cijanoič. — V Kamniku je umrla 80 letna Ana fomčeva. — V Novem mestu sta zapustila ta svet Fani Schot in okrajni zdravnik dr. Grego-rič Viktor. — V Suboliei »o pokopali Je&kota Benkoviča, i od wa 34. pešpolka. —. V Petrov -čal) je zapustil solino dolino letni Frane Je-žovnik. — V Ajdovščini na Vipavskem je odšel h Gospodu po plačilo bivši trgovec Angel Oasagrande. — V Soteski pri Moravčah je umrl posestnik Jakob Bizelj. —• Na Silveslrovo je umri 72 letni posestnik Ivan Avsee na Knežji njtivi. Bil je skrben in zgleden oče in dolgo let poverjenik »Domoljuba*. — V Ljubljani so umrli: Alojzija Zbašnik, roj. Grunt. Frančiška' baronica Wurzbach, roj. Eberhart, Kani Schott roj. Pire, soproga pulioijskega stražnika Štefanija Sefcirnik, vdova po zasebnem uradniku Mar;ja Lotrič, .soproga bivšega pekovskega iiK>jstra Jožefa Mole, roj. Majer. bivši krojaški mojster Jakob Slov ni k, bivši predsednik Pokojninskega zavoda divonio-sodrai svetnik FVan Vedernjak, bivši paear 82 letni Henrik Ziadnlkar, .soproga železniškega uradnika v pokoju Ana Lučovnik in šolska voditeljica v pokoju Katarina Drol. — Naj počivajo v miru!
razno
d Reklamacij« časopisov niso proste poštnine. V naš članek ua 2. strani zadaje taaiske (52.) številke se je vrinila neljuba pomota. Po odredbi poštne uprave so podvržene poštnini tudi časopisne reklamacije, četudi »e oddajajo odprte in ne vsebujejo nobenih drugih dostavkov. Cenjene naročnike torej prosimo, naj reklamirajo »Domoljuba« edino lo po navadni dopisnici. S tem prihranijo upravi lista dvojno poštnino.
d Domoljubov® požarni podpore. Nn 'več vprašanj sporočamo, da imajo pravico do »Domoljubovih* požarnih podpor tudi oni naši naročniki. ki prejemajo list pri pover-
Gost na žemiimmi
Čudil« se nam «H, da je na ženitaini storil Odrešenik svoj prvi čudež. Čim bolj čudno se nam zdi, tem bolj moramo o ten razr miši jati. Prav lahko občutimo tesno občutje ženina in neveste, ko je veselo in praznično razpoloženje prekinil klic: Nimamo več vina. Morebiti; ni niti siromašnost tu tako trpka, kakor neniadnost te ugotovitve. Zlasti gospodinje morejo to prav dobro razumeti in občutiti. Hitro so služabniki stopili k Mariji in so ji to pove lili, še preden so domači morebiti za to zaznali. V njeno že znano usmiljeno srce so položili to težavo, poprosita je Sina in ta je pomagal. Prvi njegov čudež.
Kristus stoji sredi gostov. Ni sovražnik veselja: nikoli ne zavrže pravega plemenitega veselja, hpoe ga le posvetiti, blagosloviti z nebeškim blagoslovom; potom šele je v resnici pravo veselje, ko se vesele v Gospodu, če se je udeležil vesele ženitnine, potem bo tudi ostal varuh in pomočnik nove družine.
Ob oltarju, kjer sta bila blagoslovljena prstana, si iščeta ženin in nevesta Kristusovega blagoslova ob vsakem časti. Povabita ga ua ljubke domače praznike, na njih vlada njegov duh, sveto veselje je v njuni družini in z vso skrbjo odslranjata vse, kar bi moglo žaliti njegovo oko. Le tako in na ta način je zakon
sklenjen v nebesih in tam tudi blagoslovljen
Toliko žemitovsuj se vrši v hrupnem veselju, pri katerem tako hitro zmanjka vina pravega, pristnega veselja. Na poročni dan gresta ženin in nevesta »voji bodočnosti ira* sproti, ld ee jima odpira »a portalom hiša božje, kjer skleneta zavezo do smrti. V takih trenotsftih srečnih izgledov v "bodočnost pre» <5©»i navadno človek sebe in svoj položaj iti se zasanja v blažene sanje. Tedaj pije opojno pijačo in misli, da 1» tako vedno ostalo. Pa kako kmalu se zgodi, da »vina nimajo«. ?.& stoji vrč z vsakdanjo čisto, mrzlo vodo vsak-: danjoga življenja na mizi: dolžnosti, trde in mrzle, skrbi, težke in boleče, križi, oglati ili težiti, sto žrtev in težav, ki rastejo z leti. Tako hodita po trnjevih potih: vina pa je zmanjkalo.
Tedaj mora nebeški gos! zopet priti, da svetuje in pomaga. Vodo težkega življenjskega pota naj izpreineni v vino, vse posvetno naj s "svojim blagoslovom podiihovi. Potem pride božja moč v življenjski vir in božji blagoslov rbsi iz višine. Da pa verno in pešteno zajemata iz tega vira, to pa je njuna življenjska naloga, božja naloga pa bo, da to vodo stalno izprenrinja v vino. Vse človeško delo, skrb in težave so ta voda, ki jih liožji čudež pretvarja v večne vrednote.
Zadružništvo bo dato botišo bodočnost
»ZemljnradttUStai zadruga«, glasilo Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug prioibftuje poročilo o-; skujte! seji upravnegte in nadzornega odbora, ki je bfta 23. decembra v Belgradu iu kateri je pri<9ewh'ovai tudi predsednik vfede g. .Tevfcič.
Minister Jankovič je v svojem govoru razloži! tudi, zakaj je šel v vlado g. Jevtlča. »Sel sem v iro aato, ker smatram, da je moja dolžnost, dn kot predsednik Zve?,« srbskih kmetijskih zadrug naredim skupno z B. ,1 vtičem, članom zvntzne uprave vse, kar ma je mrgoče, da se »adružuii»tyo ssp loti sanira ki to posebno hrvatsko zadružništvo, ki je pod slabim vodstvom, a je ostalo v.svojih osnovah popolnoma I zdravo. Z druge strani sem šel v vlado, da bi zavaroval vlogo juRos-lovansk^ga kmeta, in
jeniku, če so le pravočasno poravnali naročnino,
d Pometamo dalje, dokler je še kaj zimskega blaga. Velour barhemt 7 Din, ftanela 5.50 Din, volneno 16 Din, snežke 20 Din itd. Ste miccki, Celje.
d Prispevki naših naročnikov za evharistični kongres. Lepo število naročnikov se je s skromnim darom spomnilo kongresa. Prosimo tudi vse one, ki bodo naročnino še plačali, da primaknejo za la namen .vsaj 50 par. Zrno do zrna — palača!
d Tele z dvema glavama je skotila krava posestnika I. Pintarja na Selu pri Zireh. Veliko napora je bilo treba, da. ta igra narave kravici ni vzela življenja.
d Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frant-Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenja drevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
VINA
za vse priliko nnročito pri Centralni vlnarnl v L| ubijati I
to tako, kakor po svoji sili zasluži. Dane« preživljamo zgodovinske trenutke, ker je Jugoslavija na prehodu, a z njo tudi kmet. Ako mu danes ne zagotovimo nove demokracije, ne bomo zagotovili bodočnosti te države. Danes je čas, da čuvajoč državo, odpremo vrata veliki kmečki politiki, to je, da pridemo do vladavine, ki 1» vodiki zdravo politiko širokih kmečkih množic, ker mi iz preteklih vojn dobro vemo, da je bil kmet najboljši čuvar držav«,! Moje prepričanje je. da je B. Jevtič pri sestavi nove vlade imel pred očmi visoke smotre ve-., like drž. politike, ki se daaies pričenja vodiitl 1 tako, kakor si j« je zamislil pokojni kraljv namreč v tekanju neposredne zaslombe na narod, v prvi vrsti po kmetijstvu in zadružništvu.
Po govoru ministra Jankoviča se je razvila razprava. Proti koncu se jo pojavil tudi g, B. Jevtič, predsednik vlade, ki je spregovoril med drugim tudi tole: »Ako se vsi zložimo, da utrdimo nase zadružništvo, bo napredovalo in nam pripravilo boljšo bodočnost. Mi se moramo brigati m gospodafsbi razvoj našega naroda, za njegovo socialno liodočjjosl in za našo narodno• varnost. Vem. da se tega zavedate, in želim, da md pomagate toliko, kolikor morete. Služeč splošnim koristim ;na-Segn naroda- ne mislimo delati čudežev, toda dobra volja je tu « Ob zaključku je povdtiril, da je treba nekaj storiti tudi za zvezo hrt.il skih kmetijskih zadrug.	j
»BOOOIjJUB«
najboljši in najlepšo opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bafcro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«j' Ljubljana, Jugoslov. tiskarna,
T
»Domoljubu" in „P*el®mu"
Kot »dvornih močne krajevne organiza-eize »Boja« na vprašanja »Domoljuba« St. 1. t L, kaj bodo rekli »lovenski bojevniki, odgovarjamo: V naši krajevni organizaciji »Boja« eo samo naročniki >Domoljuba*. Ravno tako, upam, da večinoma tudi drugod. Ostajamo »Domoljubu« zvesti tudi naprej, gaj je naš zvest prijatelj in dober svetovalec že 4Š. leto. »Domoljubu« ne bomo dali slovo, pač pa, ako se bo tako delalo in bo »Prelom« tako pisal, naj se »Boj« pripravi na slovo. Ni treba ni-fcakega bav-bav »Domoljubu«, kakor piše »Prelom« v 49. Številki lanskega leta, da je »Boj« s tem veliko storil preteklo leto, da se je razvil iz nič v mogočno armado. Iz nas bojevnikov je ta armada in vedi dopisoik »Preloma«, ako
DOBRO Ctivo
k Ako kupujete ali prodajate, rabite zanesljivega računarja. lo vam nudi knjižica Računar. ki stane vezana 15 Din in jo dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Marsikdo ni imel prilike v ljudski šoli, da se z računanjem dodobra seznani, /slo vam bo knjižica Računar pri vaših kupčijah uajzanesliveiši pomočnik. Izgovor, da se na take Računarje ne spoznate, nc nore držati, treba vam je le knjižico natanko pregledati, kako so računi sestavljeni in če vam kljub temu še ni kaj jasnega, pa po>praiaj(e kakega prijatelja ali znanca kako se Računar rabi.
Slovenska pasi jonska igra. V založbi Jugoslovanske knjigarne je i-zšlo novo delo gledališkega iglavca in avtorja neštetokrat v ljubljanskem in v drugih gleduliščih uprizorjene gledališke igre >INRI«, Edvarda Gregorina. Naslov njegovi novi igri je »V času obidtanja«. Pisatelj je ustvaril nešablonsko, jezikovno in odrsko izredno posrečeno, miselno in čustveno gloi oko zajelo tlelo, ki ne bo le z odrskr-ga stališča — tu bo namreč zamašilo občutno vrzel v naši odrski književnosti in nudilo poleg velikih poklicnih odrov tudi uežtetim diletant-skini odrom lep in pristno naš »pasijon« — marveč tudi kot čtivo za razmišljanje o skrivnostih in lepotah naše vere kar dobrodošlo, Oimzarjanio na to zelo poinebno delo, ki je tudi v tehniškem oairn na višku, in krasno zunanjo opremo,
V Londonu je bilo v letošnjem letu v dveh mesecih, torej v 61 dneh nič manj kot 88 cvetličnih dni, t. j. prireditev, ko so po mestu v dobrodelne svrhe razpečevali Šopke
nojde tako dalje bo prihodnje leto ob zaključku leta zapisal - * mogočne armade smo pria* zopet v nič. »Domoljub« je izkušen; vodi nas že 48. leto hrabro in pravično, mu sm saupamo, nič »e mu ne zmanjša armada. Koliko je že prestal naž slovenski narod ves Čas kar obstoji naš »Domoljub«.. Koliko se jo boril že za nas iu kako pravično! Gotovo je njegova želja biti tudi še uaprej to, kar nam je bil doslej. »Boj« pa je še mlad in mlada leta so najbolj odločilna, saj pravi pregovor: kakor se mlado drevesoe nagne, tako raste staro drevo! Mi želimo, da bi raste! »Boj« narodu v korist, ne v škodo. Bog vas živi, tovariši! Gorenjski bojevnik.
(Op. ur.: Ta dopis naj velja m odgovor nalepi grožnji v »Prelomu-;, da bodo borci začeli delati proti našemu listu, ako se ne bo »polKiljšal«. Ce »Prelom« misli, da bo z bojkotom proti našemu listu okrepil svoje vrste, naj poskusi; učinek bo kmalu zelo viden.)
Skopuh, ki ai j« kupil gugaknieo s predolgo vrvjo,
pa se mu je zdelo škoda rezati vrv.
V vsako hišo Domolfu&a!
81
k«nal »o začeli kopati v Kaliforniji. Del« jo ic priitU pri mestu Juma, Orjaiki ba<J«rji, ki lto&eejo -emlio m delali te v Panamskem prekopu.
Pomni!
Narodnost je poleg vere najdragocenejši božji dar. Po mojem mišljenju pa je treba narodnostno načelo, ako naj odgovarja svojemu vzvišenemu namenu, prepojiti g krščanskim in evpngeljskim duhom in je postaviti na temelj pravičnosti, ki veli: Kar nočeš, da ti drugi ne store, ludi ti njim ne stori. Drugače se narodnostno načelo rado izpači ter postane vir oholosti, sebičnosti in najrazličnejših krivic.	Strossmayer.
Vse, kar je na svetu dobrega, slavnega
in stalnega, to je v Jezusu iu po Jezusu. Vse, kar ni od Njega in je proti Njemu, je slopilo naroda in njegova gotova propast. Tako je bilo doslej in tako ostane do konca sveta.
Strousmayer.
Vsak gospodar in vsaka gospodinja morata biti čuvaja svoje hiše, da so sovražnik v njo ne vseli in je ne pohujša. Kdor za svoja, »lasti ca domače ne skrbi, je vero zatajil.
Anton Martin SlomAok.
V VSAKO HISO »DOMOLJUBA«!
[p O domovini
fI. Evharisiični kongres v Ljubljani
S skrfcjo zremo v novo leto. Kaj nam bo prineslo, koliko trpljenja iu preizkušenj iona a nas pripravl jenih r Tolažimo se, če5, morda o pn letos bolje, kakor je bilo lani.
Letos pa tanko pričakujemo, da bomo do-iiiveli mnogo veselih in srečnih dni. Naš pogled Ev bodočnost je lahko miren in veder.
ICvharisiiini Kristus, ki ga bomo to leto še Sposobno častili in proslavljali nam pripravlja lobilo milosti, blagoslova in sreče. Toda milost tbožja nas mora najti pripravljene. Res je, da [so dnevi evharistifne-gn kongresa še dokaj da-fleč od nas. Toda s pripravo pa moramo takoj ^začeii Kje, kako naj začnemo? Najprej sami v feebi. (Očistimo duše, da bodo zrno/ne \sak dan 'sprejeti v goste samega živega Jezusa Kristusa. ;1aka priprava je najboljša. [ Darie« je življenje težko. Polni so naši do-[ mo vi stiske in bede. Naše kmečke družine, klonejo pod hudo pe/.o časa. Pri hiši manjka najpotrebnejšega, sinovi-in hčere trpe ali pa se zgubljajo v fabrikah in tujini.
Naši delavci, ti izkoreninjenci naše vasi, lieče |>od pritiskom brezsrčnih izkoriščevalcev. SOb mrzlih strojih jim gineva življenje, njihove [družine doma prezebajo in stradajo. Željno se [opirajo iri pričakujejo rešitelja
Proti vernemu ljudstvu se obrača oigani-tirima množica sovražnikov Kristusovega inte-inn in njegovega kraljestva »a zemlji.
Mi sami nismo dovolj močni, da vse to premagamo in zmagamo. 7, živim Jezusom Kristusom, ki nas vsak dan vabi, da ga »prejmemo v rce, pa zmoremo vse. Z Njim fino močni, z Njim zmagujemo vse sile hudobnega In' i, mirno lahko gledamo v bodočnost, ke.r nič tako itudoga ne skriva v sebi, cesar ne bi zmagali. Kadar bomo vsi slovenski katoličani vsak ii združeni z Jezusom, tedaj bodo tu li v aši domovini srečnejši časi. nastopili bodo nevi miru im sreče in veliko perečih vprašanj bo odpadlo.
Molimo zato, žrtvujino se, delajmo, da se vse to zgodi. Če se bomo tako pripravljali, tedaj bo evharistični kongres resnično uspel in blagodejni tok milosti se bo razlil po vsej naši domovini.
Letake za II. Evharistični kongres bodo te dni prejeli vsi pripravljalni odbori, kjer pu teh ni, župni uradi. Prosimo, da nalepite na vidna in važnejša mesta v vsej fari. Prostor skrbno izberite, zavarovan naj bo pred dežjem in vetrom, da ne bodo lepaki prehitro strgani, izobesite jih tudi pri trgovcih v izložbenih oknih.
Lepe podobice z natisnjeno mednarodno molitvijo za uspeh Evhurističnega kongresa bomo razposlali te dni. Te podobice naj dobe vsi verniki v roke. Prosimo zato, du jih razširjate. Prosimo, da vsem priporočite, da s to molitvijo združijo vse svoje molitve za popoln uspeli kongresa.
javite pripravljalne odbore, ker iz mnogih župnij prijav še nismo prejeli. Glavnemu pripravljalnemu odboru je veliko na tem, da ima čimprej v ne prijave skupaj, Z odlašanjem mu ovirale delo. Organizacija kongresa bo le tedaj brezhibna, ee Ivomo i*|K>lnili vsak svojo dolžnosti
Hudo je.
(Vače.)
V srednjem veku lako ponosno srediiče vsega Zrsavja, preživlja sedaj ta gorska preetolica te^iko g. vipodarsko in socialno kriao. Sicer »1110 Vaiani-tržaui še vcd.no ponosni in za vse na svetu ne pu-slinio komu drugemu kaj veljati, toda ta mogočnost i n ta svoie korenine več v značaju, kakor v ž*^>u. Vedno iščemo po časopisih, kdaj bo prišlo izboljšanje. Dolžniki gruntajo, kdaj bo prevzela država ali kdorkoli njihove dolgove, vlagatelji na drugi strani čakajo, kdaj jiim bodo hranilnice vrnile njihove prihranke. Krnel poizveduje, kdaj se bo dvigr.ila cena žvvini in pridelkom, gospodinja e kopico otrok
pa, kdaj se bo pocenila obleka in eol in petrolej. Vsi pa a ekrbjo gledamo, ali bodo davki še naraščali, ali pa ee bodo končno znižali: Nekateri so si pomaga B 1 vožnja gramoza, drugi stikajo za delom kjerkoli, mnogi ee ukvarjajo tudi z nabiranjem mahu. Zaslužek je seveda pičel. Hvala Bogu. z drvmi se je lahko veak preak»bel, če se je hotel, in ne bo treba iskati premoga v "vodi, kakor na Angleškem. Tudi za živež bi bili preskrbljeni. Bojimo pa se, da bo ozimno žito zaradi obilne moče odpovedalo; potem smo pa tam.. To W bila bežna sliika iz Vač. Ce ni obenem slika vseh sl^ven-ckih vasi? Vam, gospod urednik, pa srečno novo leto z željo, da ostane iDomoijub« vsaj tako zani-mjv. kakor je bil doslej.
Kiiu-tna kosa,
(Rakitnica.)
Kot prvi v novem letu se je poslovil za vedno od nas ugledni naš vaSčan Anton Grebene. Bolehal je delj časa, sedaj ga je pa stisnilo nenadoma. Bil je po&lenjafc in krščaneki aoačaj, priljubljen in po-filrefcljiv vsakomur. Mnogo vaščanov se mu ima zahvalili za napredek v gospodarstvu, saj je pomagal denarno, kdor se je nanj obrnil. Sam vzoren gospodar, ni bil nevoščljiv drugim, marveč je š® sam pomagal. Svetila mu večna luč!
Popravek.
(Bu.šeča vas.)
Zadnjič smo v dopisu iz Bušeče vasi prine.-li vesi o nesreči g. šolskega upravitelja, ti. upravitelj nami sporoča, da se ni ne ponesrečil, ne bil prepeljan v bolnišnico. Z dopisnikom, ki je zlorabil list v svoje slabe namene, bomo polteno obračunali
Zbor rešetarjev.
(Ribnica.)
Kakor vsako leto na semanji dau, tako emo se tiKli lelns zbrali rešetarji, vrnivši se iz Avstrije, Italije in južnih krajev, kjer (»1110 trgovali v poletju in jeseni dO sv. Simona, v dvorani na občni zbor naše Rešetanske zadruge. To je že dese! let naš praznik in oslame za vedno. Naša /adruga se nam je priljubila kot skupna družina, kjer poločiino svoje težave, dobimo pomoč i,n si pripovedujemo svoje doživljaje enim v pouk, drugim v svarilo. Načelnik g. Skulj naim je v svojem poročilu razlagal trd boj za naše pravice v preteklem leto. Saj nekateri nismo smeli po več mfseeev od doma, sami ne vedoč zakaj. Načelnik na,m je obrazložil dek> zadruge za pomoč v Belgradu v leni po;ledu,
Zgode m nezgode
sHharja Verbana
Priredila Lea Fatur
(Nadalievanje.)
Ko končan svojo uro slikanja, mi sporoči knesrinja, da hoče govoriti z menoj, me sprejme z ledenim obrazom in in; reče: »Gospod, mislim, da ste poštenjak. Slišala sem nekaj. Ne maram, da pride ime moje hčere v zobe ljudi in vas prosim, da se ji ne bližate v<0< Ko sem stal ves poparjen, je nadaljevala bolj prijazno: Mladi ste 111 moja hči je lepa, ne zamerim vam. Bolj zamerim oni osebi, ki je starejša od vas. Ženska vas razume in pomilu.je, mati vas odslavlja, kne-ginja bo mislila na umetnika.
Verban si zakrije obraz z rokama. Metka. in Kata si brišeta oči in gledata, Rado, ki se vsede k Vrbanu in začne: »Pogum! kdo jc povedal kneginji? Jadviga ne. Kaj, če je tukaj vmes naš sovražnik? Ali mi nisi rekel, da pove Suzana kneginji? In »la ima Belec neko moč pri kneginji? Stopi takoj Biiitraj k Belcu 111 povej mu.« Verban se razveseli, zmrači in reče: »Da. Pojdiva rano v jutro!«
Še nI bila ura pet, ko trka Vrlino pri Radu. Na opozorilo, d« je še prezgodaj, sili Vrban neiHitrpezljivo: »Imava še eno pot, pa ti povem zunaj,« Ni preteklo pet, minut «ta stala pred hišo. Vrban se oprime prijatelja, se ozre nazaj in pravi: »Mar bi jo bil zbudil. Če je ne vidim več?«
»Koga ne vidiš večt«
»Metko vendar « vzdihne Vrtan.
»Greva v Vineeuski gozd, kjer imam sestanek z grofom Furtinom.«
»Pa vendar ne zaradi dvoboja?«
»Misliš da bova nabirala lešnike!« Rado obmolkne. Kaka kazen božja je toT Vso noč ni spal. Videl ;ie krvavečega roparja, mislil na brata — cigana. I11 zdaj naj gleda nov dvoboj? Vrban mu razloži: »Ko grem včeraj. kakor polit kužek iz knežje palače, se pripelja prav ta ljubi grof. Kaj je čakal tako težko, da me zapodijo? Planem k njemu in ...«
»Misliš, da ima grof prste vmes?« dvomi 1 Rado in pove Vrbanu, kaj je bilo ponoči. Naie.la sta kočijo. Jutro je bilo jasno, lepo. Rada in Vrba na objame neko veselo čustvo, ko stopita lz koči.ie in zavi.ieta za samostanski zid. Vrban vzklikne: »Tako mi je, kakor da gTem k poroki.« »Slutim, da se nisem trudil zaman, naj mi pomaga Bog,« pripomni Dado.
V,a zidom dobita grofa Pavla in njegovega npravitelja. Ta se e-trese, ko zagleda i mladeniča od onega večera, pa se pomiri, ko vidi, da ga ne poznata. Rado se mu prikloni in vpraša, čc se mu zdi prostor dobro izbran? Upravitelj vpraša grofa. Pavel stisne obrvi in reče vljudno Vrbanu: »Kakor je gospodom prav.«
»Pa ostaniva kar tukaj,« reče Vrban in slači suknjič.
»Za smrt .ie vsak kraj dober,« vzdihne Pavel in se slači tudi on. Rado pogleda grofa in ne more odmakniti oči od njega. Pride rnn na misel: »Tak bi moral biti moj brat.« Slišal je tudi vzdih in zasmilil se mu .je mladenič, ki nd srečen vkljub svoji mladosti in lepoti. Upravitelj odmeri korake. Že si stojita mlada protivnika. nasproti, kar se vrže Rado meti 11 ju: »Tu se ne smeta biti.«
»Sa.i res,« se domisli Vrban. »Solnce vam sije v obraz, slepilo bi vas, stopita v senco.«
»Kakor je vam prav,« reče zamišljeno Pavel. Vrban stoji že s sabljo »pozor«, Pavel ca premišljuje nekaj iu spregovori na
začudenje vseh: >Oprostite, gospod, če po rabim zadevo s Rolncem sebi v prid. Gospod sekurtdant, prosim vas za besedo na samem.
To je bilo zoper vsak običaj. Vsak borec naroča samo svojemu sekundantu. Tačas, ko je stal upravitelj, kakor bi treščilo vanj, je peljal Pavel Rada j>od drevo in mu molil zlat medni .ion: »Gospod, zdite se mi časti vredni. Prosim vas, izročit« to sliko duhovniku, ki irie pokoplje in recite, da želim, naj bi bila to slika pokopana z menoj.«
»In oni gospod?« se začudi Rado.
»Ni pripraven za tak posel,« odmaje Pavel.
Rado je bil že na tem, da spravi meda-Ijon v žep, pa ga neka nevidna moč sili, d« ga odpre. Krikne tako glasno, da se Pavel u»tavi in vpraša: »Gospod, kai vaiu je?« Rado skoči k njemu, ga stresa 111 kriči: »Kdo vam .je dal meda!jori, s sliko, kdo?«
»Zakaj vas zanima to?« je bil Pavel plah.
»Zato,« ga stresa Rado, »ker je to slika mojega očeta; zato, ker sem umoril sinoči moža, ki mi je odvede! brata, ki je nosil tak »nedaljon. Poglejte, tudi jaz imam pravtako sliko. Od sinoči vem, da je bil moj brat prodan ciganom. Brž povejte, kdo vam je dal to sliko?«
Upravitelja in Vrban pritečeta. Vrban čaka nestrpno, da spregovori Pavel. Pa te gleda_ Rada, diha tožk«, bledi in rdi, kakor da bije težak boj. Upravitelj razume ln ugane ter sili v Pavla: »Slika, gospod grof? Kupili ste jo od ciganov na Martinku. Tam je vendar toliko ciganov! Odgovorite vendar, gospod grof!«
Pa Pavel vidi solze, ki tečejo Rudu po licu, zlomi svojo sabljo na kolenu, vrže kose od sebe: »Ne bom ae bil a prijateljem svojega bratal-
kar je uspelo 1«, upamo, da b« obveljalo za ve-lno. M«! letom smo zadeli v zadrugi s prodaj« razum potrebščin z« rkSetarje, kar kupuje zadruga od članov. T* oddolnk vodita g. Franc Zaje iz Globeli in g. P. Prijatelj prav živo. V kratkem č«m se je napravil lep promet. Dolžnost vsakega člana zadrugo je, da kupuje pri lastni organizaciji. Ta oddelek posluje v Sttiražiri in ima svoje prostore pri g. A. Lovrenčiiu. Vetelo sporočilo je bilo za na«, da kljub temu, da ima zadruga zadnje iase velike tež-koče, se število članov ni zmanjšalo, marveč srno pri^i na 407 članov, kar pomeni eno največjih slovenskih zadrug. Zbor se je zahvalil Trgovski zbornici v Ljubljani za njeno po-moč. ker nam je v<«tnu naklonjena. Oh vsesplošnem odobravanju je g. Martin šile predlagal najiskrenejšo zahvalo našemu načelniku g. škul/u, kateremu ni nobeno delo pre-tnžko in nobena pot predolga. da pomaga nam re-šetaijem. svojim najboljšim prijateljem, kot on pravi, in ml prav krepko lo potrdimo. Hvala mul
Smrtna kosa.
(Iz št. Lovrenca na Dol.)
.\a lepi božični praznik je umrl v Martiuji i asi, h. ši. 1. ]>oscstiiik liunc Ste-
B-c. p. d. GreJiko-usegel je lepo stu-rost čez 74 let in je živel s svojo ženo v srečnem zakonu 4-4 let. Bil je svoj čas čez 10 let župan bivše občine Prapreče, ki je zdaj združena /. velikololko občino, še več let iobčinski odbornik. Bil je pa tudi še bliža 50 let cerkovnik podružnice sv. Mar. Magdalene v Martinjivasi. Prav zanimivo je tudi, da je bil naročnik na •Domoljuba« vsa leta,' odkar izhaja in seveda tudi član Mohorjeve družbe. Bil
ie skrben gospodar. prav varčen in miroljuben, ;i se ni nikdar prepiral in tudi nikdar tožibaril. Čc se mu je tudi kdaj krivica godila, jc raje potrpel, kakor pa, da bi iskal pri sodišču pravice. Kako j,- bil »ploiSno priljubljen in spoštovan, ie pokazal tudi njegov lep [»ogreli, ki se ga j c udeležilo veliko ljudi. Počivaj v miru, blaga tlnša, in večni Plačnik naj ti povrne obi-lc tvoja dobra dela!
Itazao.
. (Krško.)
Prosvetno društvo v KrSkem vprizori v nedeljo, 15. januarja t. 1. v dvorani cerkvene hiše veseloigro »Nevest« iz Amerike«, spisal prote-
sor Janko Mlakar. Ta 1«) ravno za predpust. Le pridite pogledat in se pošteno nasmehu I! -V preteklem letu je bilo v naši župniji poročenih 7 parov, oklicev II, rojenih 56.otrok m sicer 25 faranov (10 dečkov in 15 deklic i„ 51 tujcev (14 dečkov in 17 deklic), med njimi 15 nezakonskih (4 iz fare, >) od drugod) in 5 mrtvorojeni; umrlo je 78 oseb in sicer 27 faranov (10 moških in 17 zimskih), 51 lujcev v občinski bolnišnici (15 ženskih in 36 moških), ined njimi 'J neprcvidenili in 5 jih je prejelo le zakrament sv. maziljenja. Sv. obhajil je bilo v župni cerkvi 11.255.
Vzor-možu.
(Rajhenburg.)
Težko je najti moža, kakor je Franc Budna iz turbine. ?.e v 75. letu starosti — pa vedno pri delu. Od zgodnje mladosti ga sprt.Mii-1 j it tesarska šokira v roki in poštena duša v telesu. Mizarsko-lcsar-ekega dela se je učil pri dobrem, že zdavnaj |io-kojucm mizarskem mojstru Francu Pongracu, nekdaj slavnem obrtniku v Rajhenburgu. Takoj po prihodu iranco-skili trapistov v Rajhenburg je nastopil službo tosarja-aiizarja za samostanske potrebe. Ob strani francoskih bratov se je naučil francoščine, ker je bil z njimi na skupnem delu celih 33 lel. Ilil je spoštovan ikI gg. predstojnikov samostana — uporabljali so ga celo kot informacijsko nsel>o tukajšnjih slovenskih šeg in prilik, v katere se je morala francoska družina trapistov vživeti. Zadnja leta pa opravlja službo v turbini trapistov, pregleduje kolesa, popravlja turbinsko zobovje, odpi-ra vodovod V delti ga prekine samostanski zvonček, ki ga kliče k telefonu, včasih pa tu<li k okrep-Silti ali na razgovor v samostan, že celili 52 let je v službi oo. trapistov, zvest in pošten. Ob nedeljah ee s palico pndprf ponižno bliža hramu I/rrške
Marijo. Ob prostih urah pn prebira misijonska po, ročila, je ittatelj >91ovenca< ter ustanovni naroJ. niJi »Domoljuba«. Njegova zunanjost Je kaj prikm. Ijiva: krasna dolga brada — pusčavntSki obrat -veder pogled, rn.il nasmeh, vkljub vacm težav«« vedno dobro razpoložen in Bogu vdan. Lahko « raduje ob njegovi strani žena Torezija, čut j »i (Jem, zakonske, kriie in dobrioo ie celih 54 let. pt j, nekaj naj omenim, kar redke najdemo: hiBcc « v grob si je že sam izdelal in pripravil, da ho fo. kietnim prihranil to skrb. Tako gleda vere« in po. I šteri človek, ki je spremljati z »nlji trpljenj«, z nij,. nim jKigledotn v prihodnjost. Caet zvestemu deluj
Jubilej.
(Višnja pora.I
Sedeindoselcliiic« rojstva jc v nedeljo praznoval širom Do. lonjske znuni ugl«|. ui meščan Matija Perušek, kov. moj. »ter. Hodil sc je ;1(l Blokah, /i v i pa ie 45 let v Višnji gori. Neumorno je dela. ven. V tvojem po. klicu je ri-s »nojster, da malo takih. tiji. va splošen ugled. Dolgo jr bil odbornik in svetovalec v mestmuu zastopstvu, Doinoljulia iinu /\ 42 lei naročenega, ravno tako \loliorji-ve knjige. Nad "Mt let je požrtvovalno deloval pri gasilcih. Bog daj vrlemu ino-/ii še mnogo zdravili in veselili let!
Kazno.
(Devica Marija v Polju.)
Misijonsko predavanje na prosvetnem večeru (»relekli ponedeljek v domu je privabilo številno občinstvo. G. Ivo Pcršuti je potom ekiopličnih elik razkazoval širno Indijo, kjer delujejo tudi naši slovenski misijonarji. Občinstvo je poljudnega in u-bornega predavatelja z zanimanjem poslušalo, kar kaže, da je dovzetno za duhovna in vonska gledanja lil želi več takih predavanj. — Dramatični odsek Prosvete priredi v nedeljo, 13. januaria oh ili-rili popoldne Meškov božični mieterij »Henrik -gobavi vi!ez<. Ta lepa igra jc polna IjiUbcani vozu ma in žive vere, ki jo prav ilii-miš-nji čas tako silno potrebuje. Vabimo tudi okoličane, da pogledajo lo
"Brutle vzklikne Rudo in širi roke v objem. Upravitelj mu hoče zamašiti z roko neprevidna Usta. aH Pavel ga odrine in poklekne med bratu: »Veruj mi, da nisem zločinec! Spomladi sem še bil cigan, ali pošten. Zavedla uie je želja po rodbinski ljubezni. Ti si moj bral! Povej mi, oe živi mati, povej uri ime očetovo, dn ga boru nosil častno vse svoje žive dni.«
Kakor ila je ob pamet, strmi Rudo na grofa Pavla, ki kleči pred njim in pravi, da je njegov brat ter mu zatrjuje, da nt zločinec... Iskal gu je po beznicah, zastavil je svoje življenje, da zve kaj o bratu. Sablja se še skoraj kfldi morilčeve krvi, še mu zvene v ušesih Robertove besede: Prodal sem gu ctgiuioni.« in že je tukaj ciganom prodani brat, je tukaj pod imenom grofa Furtina, ki jc bil prišel pred kratkim z otokov. Kaj, čo .ic umoril Justin pravega Pavla? Zbegane Hadove oči gredo od Justina do Vrbana. od tega do upravitelja, ki jo mračen ln molči, Vrban pu zapanjen prav triko kakor njegov prijatelj. Justin se. č"udi, da mu ne širi brat rok v pozdrav. Pa se domisli, plane k upravitelju iu ga vleče za korak pred Vrbana: »Povej vse! Razumeš! Vso! Nooem sta.fi kakor zločinec pred svojim bratom.« Upravitelj pokaže nn Vrbami.
»Prijatelj je mojega brata,« se otrese Justin.
Povej!
»Govorite!« ukazujeta Vrban in Rado. Upravitelj premišljuje in se nasmehne: »Vrban ni več Pavlov tekmec, bratov prijatelj je, torej ni plkake nev*m«wti.* in pripoveduje. kako mn je bil enkrat gospod Fur-t.in uslužen, kako je izkoriščal gospod to usluffo. da mn jo moral pomagati pri dejanjih, ki sicer niso bila zločinska, n častna tudi ne, želo! da si je mirn pred Furtinorn, ki jo kriv. da stn lini umrla najbrž žena in 7'
otrok v pomanjkanju; Fnrtin du mu je pomagal do gostilne, kjer je živel Tlreta pošteno od dela, iloklcr ga ni zlorabil Furtin spet zn svoje namene. Povedni je, kako se ion je smilil mladi nmorjeni Pavel iu kako je bil prepričan in jo še, da je samo božja volja pripeljala takrat Justina, du odkrije in kaznuje Furtina. Povedal je, kako je pregovoril mladeniča brez doma, da je bil za grofa, kar mit je tem lažje, ker se je bil naučil pri ciganih jezikov in drugega znanja od profesorja, ki :ie zašel med cigane, ln ker je zrastel na Mnrtlniku. »In zdaj,« konča Tire ta, »ne mor« sleči Justin kar tako grofa. Eno je, du je našel mater, ki hi umrla ob takem razodetju; drugo je, da pridemo vsi skupaj na vešala.«
Vrban in Rado razumeta. Rado krikife: »Dovolj je strahov! Nisem našel bratu zato, da bi ga spravil na vešala. Kraljeva milost je velika, npoštevnla bo okoliščine. Delati moramo po tihem, da te rešimo nesreče.«
Upravitelj s nasmehne: »Res prava nesreča je ostati grof ln biti olioževnri od matere.«
Justin vzdihne in prosi Rada: »Povej mi: me čakn doma mati t Povej mi vse in jaz povem tebi vse.«
»Pojdi k- nam,« objame brat brata in vpraša Vrbana: »Saj vendar niste več jezni?«
»Saj ne vem, kitko sem prišnl v l«> jo sram Vrbana.
»Tudi jaz ne. Kriv je bil samo mladi zdravnik, ki je opozoril gpofieo in mene da
Jadvi»ra zaljubljena v vas.«
»Didje torej! Mašč.nj« se, kakor je pri-segel. lipa! je, da spravi enega s poti. Poj-(limo hitro, dn udnTlm tega zločinca v obraz!« Tako je vzklikni Vrban. Upravitelj pa,ustavi nagle mladeniče: »Oospodn moja, do Didiera nnnm danes jaz pravico, Utnknll se je v gospoda Fnrtinn in lazi za mano. dn mi raje
kri pušča. Pustite um torej, da poravnam danes jaz svoje račune; ta človek je nam vsem bolj nevarnejši kukor Fnrtin.«
Trna pa tudi veliko moč,« so spomni Rado.
»Ni posebno varno hoditi v njegovo hišo,« dostavi Verban.
»Računi so računi,« skomizgne Tipravitelj,
Veselo hitijo Vrban in oba brata po Klop ni ca h, da obvesto Metko, Kuto in Obešena o čudnih dogodkih. Prod stopnicami jim pride naproti 1 Selec, pobit in zmeden: »Vem žc vse... Pa se žc uredi in pojasni. Ali pomislite! Ni odslovila grofica samo vas, tudi mene ni sprejela. Skoraj da se mi je zmedlo od tega.«
Peljejo tožečega Belca k Metki in Kali. kt planeta solzni k Vrbami: »Kje si bil?«
Tn Beloc: »Res! kje ste bili? Pritečem sem in najdem vse v solzah. In ta gospod?
Vrban ne ve odgovora. Zdaj še ta sitnost z Belcem! Od same žalosti ne ve, kako naj pomiri sestro. Pa mu pride na pomoč Rudo, ki predstavi Metki grofa Furtina kot novega prijatelja. Mehka bledi in rdi, ko se pokloni grofu. Sorodnik! Pn tako podoben Radii in nič svoji ošabni materi. Kakšna prijatelja stn z Radoinf Kar ža roko so držita in gledata se. včeraj se nista še poznala... Začudi se tudi Belec, sprašuje in spravlja Rada v zadrego. Belec je sicer dobričinn. a skrivnosti mu n.i zaupati.
Belec in Suzana bititu naproti Vrbami. Suzana je bila veliko, močna žensko, napravljena po šogi svojega domačega kraia. Nasmehne se Vrbami ln prezre Pele« ki «11-huje.: »Ali Suzana! kaj sem naredil?«
,Ze urediva račune Pridem od vns, kjer so nn povedali, da ste tukaj!«
Stizann zngledn oh oknu grofa Furtina. Vrban ne ve, kako naj raztolitinči Suzani zadevo. Justin pn stopi V nji: -flnMpn, daw*
krasno igro. — Gibam]« prebivalstva: krstov Je bilo v fari 60, porok 25 doma, umrlo jih Je 76, med temi 26 v umobolnici (uetaranov). Ce računamo, da je bilo še nekaj krstov v ljubljanski bolnišnici, kaže pregled vendar nazadovanje prebivalstva, kar da misliti. Naj bi se v ovetenn evharističnem letu tudi v tem oziru zboljšalo.
Igre.
(Šmartno pri Litiji.) iSuš oder se leto« posebno pestro in bogato razvija. Še ne mine ena predstava in že »e pripravlja druga, tako, da imamo vsakih 14 dni prireditve. Doslej so nam igralci podali sledeče igre: Zavržen, Quo vadi«, Učlovečenje, Sestrici, Anima. V nedeljo, 13. jan. bo vprizorjen »Henrik, gobavi vitez«. Ta igra je primerna ravno m božično dobo in je bila igrana letos na vseli večjih naših odrih. Je nekaj novega, posebnega in bo gotovo vsem ugajala. Za Svečnico je na vrsti »Marija i/. Mandate«. Obetajo se p« še poleg tega in se vršijo že priprave za dve igri v prednostnem času, vrli tega |>a še pevski koncert. kdor ne verjame, nuj pride |mi pogledat, še boli gotovo |«i tisti, kdor verjame, tako dn bo tuoi odslej dvorana polna, kot je bila doslej. Bolje se nam zdi, če zmanjka vstopnic, kot pa če manjka gledalcev. Vsem srečno novo leto1
It azn o.
(št. Jernej.) Umrl je na Drami ugleden posestnik in zaveden katoliški mož Jurkovič Jože. Že v rani mladosti je moral zupustiti rojstni dom in iti v tujino služit kruh. Delal je več let v Ljubljani, odtum pa ga je povrnila |K>t \ daljno Ameriko. S težkim delom si je prislužil nekiij denarja, s kuteriiu si je jKilem domu vzorno uredil svoje gospodarstvo. Poleg vseh posvetnih dobrin pa nikoli ni |M>zubil na Hoga in mu je zvesto služil do zadnjega dihu, liti Silvestrovo, ko ga je poklicni k sebi po večno plačilo. Pokojni je bil zvest naročnik -Domoljubu«, vnet
r.upornik zn katoliško stvar, takoi du farne eer-ve celo na smrtni postelji iii pozabil, in ji je, sebi v dušni mir in v lep spomin, naklonil primeren dar. Naj mu dobri bog, ki mu je tako zvesto in lepo služIl nn tej zemlji, s svojim vzornim življenjem in dobrimi deli. nakloni tudi onstran groba svoj tihi in blaženi mir. — V šentjernejski fari, ki jo oskrbujejo trije duhovni gosjKKlje in ima |ioleg farne Se 12 po-družnih cerkva, je bilo v minulem lelu rojenih
156 novih faranov, umrlo pa jih je 72, — Trije možje so umrli nasilne smrti. Posestnik Pavlič iz Stare vasi je bil žrtev fantovskega pretepa, Tomšiča Antona z Apnenika je ubil njegov pastorek. Brili k Franc z liana pa je bil zaboden na sveti večer. — Oklicanih je bilo 43 parov, poročenih 31. V dušni blagor faranov je bilo podeljenih tudi 35.800 sv. obhajil.
2uj>na kronika.
(šmihel pri Žužemberku.)
Dva rekorda hkrati sta bila dosežena v letu 193*. Župnija obstoji 145 let. Lansko leto je bilo največ rojenih v teku 145. letih, namreč 45 otrok. Dosedaj jih je bilo največ I. 1932, namreč 4-4. Umrlo pa jih je najmanj, kar Obstoji župnija, namreč 6. Leta 1852 jih je umrlo 7, sicer pu vedno več in največ 1. 1880., namreč 52. V zadnjih 10 letih je bilo rojenih 358 otrok, kar je gotovo čuslnu številka za župnijo, ki ima samo 700 ljudi. — V letu 1934 je bila blagoslovljena lepa nova kajieUca sredi vasi Šmihel, ki je posvečena Jeausn Kristusu Kralju. Postaviti jo je dal naš rojak g. Anton Mrvar, posestnik v Trbovljah, ravno nasproti svoji rojstni hiši. Blagemu dobrotniku smo šmihelci im vsi fnrani iz srca hvaležni. Bog mu stotero povrnil
To in ono.
(Reteče.)
V naši cerkvi je lansko leto reklo dvakrat šest zakonskih kandidatov odločilni diočenu. 28 krščene.ev je bilo vprašanih, ali hočeš biti krščen? Odgovorili so po namestnikih: hočem. Sedem smo jih pa brez vprašanja |x>ložili v jamo. Pač majhno število. Umrla sta dva, stara okrog 80 let in pel otrok, ki so bili vsi skupaj stari le nekaj mesecev. — igralci »Prosvete« bodo zn predpusl napravili nekaj resno smešnega. Kaj in kdaj, lx>ino že sporočili. — Zimo imamo jirav milo. Zdi se nam, kot bi se bili pomaknili proti jugu. Sneg vidimo samo po vi-ookili gorah. Pa nismo zato prav nič hudi. Srečno novo leto želi vsem prijateljem dobrega tiska zastopnik in dopisnik.
Iz dolenjskih Benetk,
(Kostanjevica.)
/.a konec božiča so nam pu le pokazali malo snega. Čc zu >vlaški< božič ni snega, tako pravi pregovor, pomeni lo' nesrečo. Torej je res k dobremu padlo to par snežink. V Ojvitovi gori
se je pu že pomlad budila. Teloha je bilo okrog grmovja, in ptički so že kar nekam pomladna pesmice začeli udurjati. — Kostanjcvišku fara se [Milili. 8 rojenih več koi lani, štirje umrl) manj od preteklega leta. Rojenih kaže krstna knjiga 50, umrlih pa le 19. In le bolj po starih je segla smrt. Najstarejša, Strojin Ana je bila že v 93. letu. Oklicanih je bilo 16 parov.— Za starega leta večer so se kostanje/viški strelci po" stavili. Nekaj prav živahnih m prijetnih točk so dali na program. Edina šibka točka lepe prireditve pa je bila predstava enodejanke Analfalbet. Podajali so jo namreč v originalnem jeziku, a tako, da bi Vuk Karadžič komaj komu zadostno dal. Veliko bolj bi šaloigra prišla do izraza, če bi lepo v Levstikovi slovenščini povedali vsak svojo vlogo. — Kriza se čuti tudi pri »Domoljubovih« bralcih. Nimajo za naročnino! Le, kar nič se oplašiti. Nekje se bo že našlo tistih grofe v. Saj ni, da bi moralo biti vse ob enem. Niti dinar te ne stane vsaka številka, pa Imaš cel teden branja.
Razno.
(Prečna.)
Kar po vrsti je začela smrt pobirati po Bršljinu. Za Hrastar Terezijo »mo spremili k večnemu počitku pridno ženo in kršč. mater Kastelic Ivano. Kmalu /a njo pa še upokojenega železničarja Kovač Jožefa. — Kar verjeti nismo mogli govorici, dn je umrl tudi Vrček Alojzij iz Cegelnice. Daleč naokrog je bil znan. Posredoval je pri nakupu in prodaji živine. Ker je bil zanesljiv in ni pretiraval, »o mu ljudje zaupali in ga radi imeli. Krščanske verske dolžnosti je vedno točno izvrševal. Srni rt ga je vzela pri deln: naikladal je prodane packe! — Dobili smo novega organista-cerkovnika Zupančič Ivana. -- »Joško,« kje imaš pa drugo živino, ker samo to staro kravo najiajaš,« vprašam fanta. Ta pa žalosten odgovori: »Vse so vzeli za davke.« Strašno hudo je. — Upanja v boljše čase še nismo zgubili.
Novi zvonovi.
(Železniki.
Bogatejše župnije so se kmalu po vojski oskrbele z novimi zvonovi. Naša župnija, ki stoji tik ob meji in deli vse sladkosti obmejnih krajev s podobnimi, pač ni bogata na sredstvih za taike namene. Radi tega smo morali s potrpljenjem čakati celih dvajset let, da imamo zo-
gva se z Vrbanom pobotala. Odstopim <k1 snubitve in podpiram Vrbana.«
Suzana zažari od veselja: »Zdaj imamo saino enega sovražnika. Pohodim ga, |iod-leža. ki je sejal, kdo ve v kaki nameri, prepir med nami,« zažari Suzana od veselja, udari z nogo ob tla in prebada Helen s pla-menečimi očmi. Ubogi mož se zasolzi: »Povejte vendar, Suzana, kaj sem naredil, kaj sem zakrivili«
Suzana ga premeri in pravi Vrbanu: »Ne povem vam imena, da se ne zaženete vanj. Prinašam vam Jadvlgine besede, da misli vedno na vas. Vse se preokrene v vašo korist.«
Suzana objame Metko in se pokloni drugim. Gre, ne da bi pogledala Belca, ki jo prosi: »Suzana! Za Boga! kaj sem naredil?« Suzana se omeči in j)ovabi Belca, da ji sledi v kočijo, kjer mu očita: »Gospod, samo vi ste vedeli za skrivnost, ki je kneginji tako draga. Veste pa tudi, da rajša umrje, kakor da zve svet zan 'o.«
»In?« se čudi Belec.
»In?« se čudi Suzana, ki začne dvomiti v krivdo tega moža, ker teko nedolžno sprašuje. »Včeraj je bil pri kneginji doktor Didje Studenčm,«
»Ne. jioznam nikogar s tem imenom,« od-maje Belec.
»In povedal jI je, da ve vse,« se ne da motiti Suzana. »Navajal .ie vse, kur se .ie bilo zeodilo pred sedemnastimi leti. še celo naše lastne besede. Odkod ima to?«
Belec jeca: »Da vse ve!? Od koti«
»Od vas!« mu vrže v obraz Suzana.
»Kes?« se čudi Belec tako resnično, da Puzana kar podvomi, tla bi bil res kriv. Belec se kar trese in se domisli rojaka iz Terpan in vina, ki ga je vrglo pod mizo. Pripeljali so ga pijanega domov na veliko ža; lost ženino in začudeuje sinčkovo. Rojak ni
prišel i ki svoj plačani nakup. Z ženo sta mi-i slila, du se streznjen domisli in pride iskat,
kar je že plačal, i »To ni bil kmet; to je bil oni Didje ali ; od njega najeti lopov,« razsodi Suzana. Be-| lec hoče brž do Vrbana, tla sve za Didjerevo I stanovanje in se udari z njim. »Kar lepo I mirni bodite!« ga ustavi Suzana. »Didje jc j priznal kneginji, da sovraži Vrbana in bo molčal, če. zapodi Vrbana. Kneginja molči In si išče pomoči.«
Tačns je čakal Vrban, da se vrne Belee in mu pove. zakaj ga je odslovila knetrinja. Ni mu prišlo na misel, da je zdaj vse drugače od kar ima teta sina. Metka je bila izmučena in Kata vsa iz sebe. Toliko skrivnosti! Ratlo gleda brata in druge, odpira usta, a mu je težko kaj povedati. Prosi, da sedejo vsi okoli mize in mene: »Pozneje, dragu Metka iii Kata, vama povem, kako je to, tla je grof Furtin jirav za prav moj brat. Zdaj te pa prosim, Vrban, ne preklinjaj me, i naj ti povem karkoli! Takšna je moja izpoved: Nisem sin vašega nekdanjega najemnika in nisom iz Burgundskega. Moj oče je bil Bretonec. Prva žena. Justinova mati, mu umrje, ko da Justinu življenje. Oče se naseli v Parizu. Otroka, ki ni še hodil, pusti Keravelovlm, in posestvo da v najem. V Parizu se seznani z mojo mate rjo, pove ji pa ne, da ima sina na kmetih. Vest ga zajieče šele, ko sem mu bil jaz na poti v svet. Mati zahteva, dn gre nemudoma po otroka. Oče gre in najde svoje posestvo prodano; Ker.a-vel je izginil z otrokom. Oče. se vrne v Pariz, z materjo jokata in iščeta. Mati umrje, oče pa zabrede v sleparenje sosedov. Spravi v nesrečo prijatelje in zbeži v Nemčijo. Vest, ga grize in grize: Izgubljeni sin ga skrbi. Pod drugim imenom se vriA na Francosko. Nima poguma, ne ve, kako naj napravi.... Nekaj mesecev; preden sem prišel jaz k vam
v Pariz, pravi: »Justinova mati me kliče na odgovor. Moram v prestolnico ,d« poskusim še enkrat poravnati pregreho. Pozneje izvem, da so videli znanci Keravela v Parizu. Oče vzame precej denarja s seboj, vrne se pa z globoko rano v prsih, a brez sina in brez denarja. Naroči ml, naj grem v Pariz in poišeem Keravela, naj iščem brata in vrnem otrokom, kar jim je vzel. Lepo prosi, naj mu odpuste Kirgenerjevi otroci, da mu odpusti Kirgenerjev duh...«
Rado poklekne pred Vrbana. Solzni gledata Metka in Kata plemenitega mladeniča, ki se ponižuje za očetov greh. Solzan In zmeden ga gleda Justin, ki ve, da zdaj nima matere, tla je oče umrl in da se je pregrešil z nečem zoper Klrgenerjeve. Vrban se nekam zagleda. Zopet sliši strel, ki je končal življenje očetu, vidi skrbi uboge stare Kate, ki žrtvuje svoje prihranke, da preživi »svoje« otroke. Vidi svojo težko mladost, pomanjkanje svoje nožne sestre, svoje obupanje ... Temno mu je v duši. Kako naj odpusti senci pokojnega in kako naj da njegovemu sinu svojo sestro? Sinu očetovega morilca? Ne, nikdar! Vstane in pokaže vrata sinovom Gageža... Pa kaj mil šepeče rahlo v dušo: »Bodite usmiljeni, da dosežete tudi vi usmiljenje.«
Vrban vstane, prime roke Gageževih sinov in reče: »Mir in pokoj duši vašega in našega očeta, in Bog pomagaj nam vsem!«
XII.
Bilo je jutro potem ko je obiskal komisar Didjera. Didje vstane svež in odločen: »Najprej k gospodu Furtinu, potem k Ma-lišu. Treba je delati hitro.« Napravi se in se odpelje v palačo Furtin«,. Debelo gleda vratar gospoda, ki prihaja ob tako nenavadni uri, in ga pusti v palačo šele, ko mu pove.
pei toliko zvonov, ko gnio jih imeli pred svetovno vojsko. Vztrajali smo ua tej želji in Itoučno je veudarle prišel dan, ko se nam je Šzpolnila stara želja. Jesen nam ie prinesla 'končni sklep in ob božičnih praznikih so nam že zapeli iz visokih lin. Priskočili so nam na pomoč nekateri bogatejši iz Železnikov, ki so se zavedali dolžnosti napram svojemu d orna-.temu kraju, prav tako pa tudi sosednji Smo-Jjevčani, posebno Uriban Jelene, ki je malega v celoti sam plačal, in Luka Zupane, ki je prav tako priskočil z znatnim prispevkom na pomoč. večji prispevek so poslali tudi amerikau-sl rojaki. Ves ostali denar smo nabrali od hiše do hiše iu marsikateri dinar je bil pritr-gau naravnost od ust. Dobili smo dva zvonova. Mati tehta okrog -MK) ks, veliki pa 1760 kg. Veljala sta oba nekaj uad 70.000 Din. Vlile in izdelale so jih Strojne tovorne in livarne v Ljubljani. Delo jc solidno. Veliki zvon ima napis: Ob t900 letnici našega odrešenja, 60 letnici cerkve, V letu zločinskega umora kralja Aleksandra I. Tako imamo v župni cerkvi zopet 4 zvonove, v podružnični cerkvi sv. Frančiška pa dva, ki je imela dosedaj le enega, o btej priliki pa je bil sv. Anton tako radodaren, da je svojemu sosedu sv, Frančišku enegu odstopil.
Pri prvem zvoaenju so prepustili železni-ksrji prvenstvo domačemu županu, ki je prvi zazvonil z veJikim zvonom, nato pa se je nada-ljevalo svečano pritrkavanje do zgodnje jutranje ure.
Tem potom se zahvaljujemo vsem darovalcem knikor domačinom tieko tudi rojakom v Ameriki z. željo, da bi jim Bog stotero poplačal to doprinešeno žrtev v čast božjo.
NAZNANILA
n Prosvetno društvo v Hruširi naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 18. januarja ob 4 popoldne drugi prosvetni večer. Predava g. prof. Silvo Bre-skvar, ki na« popelje v vesoljstvo zvezd s sfcop-tičainii slikami.
n Kranj. Jugoskiuauska strokovna zveza ponovi v nedeljo, 13. januarja ob 16 v Ljudskem domu v Kranju igro »Peterikove poslednje sanje«. — Vabljeni I
Kjer so na mizi brezverski veri sovražni časopisi, ne moremo pričakovati katoliškega dtsha, katoliškega ozračja.
B—»ki:
Ob dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje)
Najprej seiu stopil v veliko sobo. kjer so bili likratu 3 razredi in 2 učan osebi. Upravitelj šole je učil IV. razred in uporabljal eno tablo". Mlada učiteljica — ta dau s klobukom na glavi! — pa je imela pred učenci dve talili in je učila prvi iai drugi razired. ko je upravitelj pojasnjeval računstvo četrtemu razredu, so otroci prvega in drugega »oddeljenju« (razreda; ta beseda je tudi pri nas zdaj seje moderna) izdelovali pismeno nalogo, oziroma risali. Učiteljica pa je hodila s klobukom ua davi oib k!<«>eili gori in doli in popravljida otroške izdelke. Drugo uro je bilo pa obratno, lretji razred, ki ga je poučevala na eno oko slepa ljudskošoJska vzgojiteljica Popova, je bil nameščen v posebni sobi. Tu se je vršil pouk neovirano, dočim je bil v večji učilnici kur naprej nemir.
Koiko in kaj so sibirski učitelji učili, spoštovane »DomoJjubove« bravioe na splošno gotovo ne zanima, zato tega ne bom popisoval, čeprav izkazuje moj dnevnik tozadevno cele učne slike.
Omenim naj še, da je v učilnici visela, kakor «e spodobi, podoba cairja in earicc, po stenah pa so bile svetopisemske slike ter zemljevida evropske in azijske Rusije. Opazil sem tudi uekaj malih podob tujih živali. V kotu je visela večja slika Kristusova in še ena manjša Marijina. Pred Kristusovo podobo je gorela lučka.
0<b 10 je bil odmor in tedaj smo šli vsi v pisarno »zakurite (kadit cigareto) in žvečit seme solnčjiih rož.
Ker pri šoli nisem opazil stranišča, me je zanimalo, kako bo med odmorom. Zelo enostavno, čisto po sibirsko: učenci in učenke so opravili vise potrebno po snegu okrojj in okrog šole kar v »švarmliniji«. Pozimi pri 25 stopinjah pod ničlo je vse to že kako šlo. Kakšen zrak pa je bil tam okrog bistroistoške šole poleti, ko je v Sibiriji do 40" C vročine, ne vem, ker rrve tedaj že ni bilo več med Bistrogatočani.
Prvi dan novembra 1914. Še vedno sem v Bistrem Istofcu. Zjutraj ob 8 sedim v kuhinji tr-
da je zdravnik in želi k gospodu Furtinu. Lakomiio gleda Didje poslopje iu vrt. Imeti kaj takega! Bil je za streljaj od Fnrtlno-vega paviljona, ko sreča upravitelja, prejšnjega Tireto. Ta se začudi, ko spozna mladega moža iz lože, mladega moža. ki ga spominja nečesa (lavnega in poleg katerega je bil starec, ki mu je reke.!, da je bila votla globoka, starec, ki ve...
Didje je bil že pripravljen na tako srečanje. Ko sluga pove upravitelju, da želi gospod govoriti z gospodom Furtinom, se Didje ustavi in vpraša taiko mimogrede: »Prijatelj, vi poznate navade gospoda Furtina. Bo užaljen, če pridem tako zgodaj? Zdravnik sem. Priporočil me je gospodu marki Bassl.« Upravitelj se umiri ob teh besedah. Ze hoče Didje naprej, bo ga poprosi: »Samo besedo, gospod! Niste bili včeraj pri predstavi.«
Didje premišljuje: »Saj sem bij nemara res tam. Kaj me poznate, prijatelji«
Upravitelj se zave. Ce je spoznal on Di-djera, je spoznal lahko tudi Didje njega. V zadregi hiti: »N«, gospod! Ali v vaši loži .ie bil neki drugi gospod...«
»Aha!« se za rež i Didje. »Neki ldepetavi »tarec. Bog ga poznaj! Govoril mi je o vsem mogočem; nazadnje sem pobegnil pred njim.« Upravitelj se uveri, da mu od tc strani ne preti oikaia nevarnost, oprosti se in Didje se napove gospodu Furtinu. Ta namrši obrvi. Sreča! je že parkrat v družbi osebo tega imena — zdravnik? Kaj mu hoče? Vljudno sprejme uezaželjeni obisk in sode. Didje pa .še stoji: »Prosim, gospod?« povabi Furtin. Dirtje stopi k vratom, jih zapahne in »spre M ojfria.
y , m« vendar ne mislite pridobiti za *•*» zaroto?« se roga Furtin. »So bojite pre-Duljo se<le in poudari: »Prepričan
sem, da je pri nekaterih boleznih močan prepih poguben.«
»Pri nekaterih boleznih?« ponavlja Fur-tini n motri pozorno mladega zdravnika. — »Saj jaz nisem bolan.«
Didje ogleduje svoje svetle čevlje in meni: »Gospod, motite se glede svojega zdravja. Bolni ste, zares bolni,«
»Zares?!« zategne Furtin.
»Tako bolni, da vas moram osamiti, sicer vas ne morem zdraviti,« poudarja Didje.
Furtin se dvigne in premisli: »To je. norec ali predrznež.« Bliža se Didjeru: »Zelo zal mi je, gospod, da ne moremo več poslušati vaših brez dvoma zelo učenih razprav. Mogoče sto se zmotili v hiši. Poznam vas kot moža, ki se bavi bolj z ženskami kakor z bolniki. Nemara obiskujete nepoklicani zdrave, kadar nimate slučajno sestanka s kako krasotico?«
Didje ostane miren: »Vondar ste bolni in vaša bolezen je ta, da beži spanje od vas.«
Furtin. so strese. Odkod more vedeti zdravnik, da ne spi odkar je bil prebodel Pavla, m odkar se je vrnil umorjeni Pavel.
»Oh, ta je lepa!« se nasmehne razdraženo. »Gospod doktor zdravi in ve za bolezni takih, ki jih ne pozna.«
»Poznam vas, gospod,« trdi Didje in oni se sine ji: »0, da!« se smejo v zadregi Furtin. »Z ulice, iz gledališča, od pojedin.«
»Ne, gospod! Poznam vas skozi in skozi. Vaša bolezen se imenuje »mutasti birič.« Naj vam povem vzrok?« Ves prepaden plane Furtin k Didjeru: »Končajte! Kaj je vzrok moje bolezni?«
Didje po kimava: »Vzrok važe bolezni je duh mladeniča, k, ste ga prebodli na večer petnajstega majnika.«
Furtin zatuli kot rnnjen bik, odpre oma-pištolo v Dldjerja. Ali tudi Didje drži že v roki pištol«, Furtin
govca Paliotina in zajtrku jem. Kar izvrstna »koštn«! Kruli n«i>olnjcm s sckljairiin mesom trdo kuhana jajca, nato pa še pražen riž, ki 8» polivamo s toplim niuslom. Zraven pijemo čaj z mlekom. Rusi sploh ljubijo tečen in oJ.ilea zajtrk a lahko večerjo, in imajo po mojem prav. Doma je samo gospa z najmlajšim sinom in dekla, drugi so odšli v cerkev, razen kos|x>. durja, ki telita sol.
Bolj od vseh je to jntro zgovorna Pohoti-nova služkinj«, korajžua je, kar preveč U rajžaa in vesela in zabavna. Služila je že v raznih mestih in pri raznih družinah. Doma je t neki vasi tam okrog Altajskib gora, dobrih sto kilometrov ml Bistrega Istoka. Pravi, <|u ni y njenem rojstnem krujn nobenega mraza. Vodt ne zamrzne in tudi pozimi presta neš v letnih čevljih in brez rokavic. Je pismena in rada rita. Tudi iz ruske zgodovine marsikaj ve. Razlag« mi med drugim, da je bila vsa zemlja od Al. tajskih gora, pa tja do Čeljabinska okrog lira-la, nekoč kitajsku last. Ve tudi, du v .Sibiriji dožive ljudje visoko starost. Mnogo je devet-Aesetletnikov in precej tudi starčkov in stark z desetim križem. Leta 1913., ob praznovanju stoletnice zmage nud Napoleonom, je živelo še sedem starčkov, ki so se bojevali v rusko-fran-coski vojni.
Prvega novembru 1914. proti večeru sem bil nekaj časa v hiši, kjer se je vršila svatba. Ženina in neveste sicer nisem videl in res ne vem, kje sta tičala. V prvi sobi je bilo precej bistroistoškili fantov, ki so sedeli ob steni po klopeh. Med nje sem se |>omešal tudi jaz in ne<kuj mojih ujetniških tovarišev. Dekleta so plesala ikolo« in še precej dobro trigiasno prepevala neko prigodmeo. .Vled drugim sem razumel voščilo nevesti, »do bi bila dobra »gospodinja«. Noto so dekletu prinesla fantom — ruskim namreč — v lončeni posodi vode in jih vr-stoma poljubljala. Vse to. počemši cn) kola, pa tja do vode in do »sladkega konca«, so žinnline mladenke seveda večkrat ponovile. Opazil sem tudi, du je dul ta ali oni {»očaščeiii fant temu ali oiiomu dekletu kako — kopejtu.
Pa glej, kmalu se ix>kuže nevestina mati in nas ljubeznivo vabi k odhodu ali po jugo-slovensko »na polje«, rekoč: »Dajte nam svobode, piti hočemo čaj«, hi odšli smo vsi nepovabljena kakor politi kti&ki.
Dne 2. novembra 1914 so prišli v gasilni dom nekateri vnšiki izobraženci, mod njimi
omahno ua stol, Didje se nasmehne: »Ne ilc-lajva neumnosti. Ce me vaš strah zgreši, moj vas ne bo. Mama ne teče tod... Knj bi odgovorili mojemu prijatelju, ko vas vpraša po meni, prijatelju, ki ve, ki je videl. Eden ste proti dvema. Zakaj bi se streljala? Saj vam ne grozim s policijo, ampak vam hočem pomagati.« Furtin sc spomni glasu v gostilni.
»Ste bili vi? Kdo drugi?« vpraša prepaden.
»Kdo vam nudi roko v pomoč?« se smejo Didje. »Saj vidite, da Pavel ni grofičin sin. Izmika vam premoženje, bivši gostilničar mu pa. pomaga. Vi pa niste mož, ki bi udal. Prevarila vas je bratova ljubezen do ženo. Zapustil je pastorku, kar gre po božjem jiravu vam. Rad vam priznavam, da ne morete prenašati take krivice. Poravnali sto jo... Pa se vam Pavel vrne. Kdo je? Pomagam vam odgrniti temni zastor. Imam načrt, kako se na lep način rešimo Pavla. Vrban, slikar Vrban, je zaljubljen v križko kneginjo, ki jc zaročena z grofom Pavlom. Moja skrb bo, da zve kneginja o razmerju njene hčere 111 da zve za to tudi grof. Pride do dvoboja. Ako Vrban ne zahode Pavla do smrti, nam poveste vi svojo misel. Ce ne pade Pavel, pade Vrban; na vsak način bo en tekmec manj.« Zlobno sikne Didje zadri.>) besedo.
»Tekmec manj?« ponovi začudeno Furtin.
»Da,« reče Didje malomarno, »pozabil sem povedati, da se poročim jaz -t. kneginjo.«
»Vi?!« zategne Furtin prežimo.
Dalje zmigne: »Zakaj pa ne?« je Didje zadircen, »človek s premoženjem doseže vse, Bi me zdajle predstavili gospe grofici ia grofu?«
. Tako začel Didje. S polno paro. Mali« je tacaš vzel v roke Belca. Iz hiše stopi preoblečen v kmeta, ki pride prvič v mesto, 1»
ruski častnik, ki smo mu bili podrejijni, še un ruski častnik, ki je prišel ne vem po kaj iz liijfika. krajevni apoteko r in poštar. Bili so vsi Skupaj precej dobre volje ju želeli so, du jim itapojomo. Najprej so sli na oder Srbi im so čuv-etvono odpeli svoje narodne otožuice. Nato smo »stopili Slovenci, ki sc nas jc zbralo precej-Sen zbor. Nekdo jc imel celo pesmarico Mohorjeve družbe. Med drugimi slovenskimi umetnimi skladbami smo zapeli tndi »Slovenec sunit m »jadransko inorje«. Slovenske pesmi, ki so sc ta večer gotovo prvič v svetovni zgodovini pele v bistroistoški dvorani pred izolira/eno publiko« (občinstvom), so se Rusom zelo do-pudlc in drug /a drugim so nami podujuli roko iskrenim išpasilm hraitei« — 11 v ala bratje«, linti večer je v bistroi.-loškom gasilucni dojim ruski častnik i/. Uijsku zelo priporočal, nnj ii se čimveč slovanskih ujetnikov za ^tulilo naselilo v Sibiriji, Itokcl je. dn bo v I5ij-r.il spre-icniiii priglase. Vsak bi dobil brezplačno velik ko> /endje iu >111) rubljev v denarju. Družine bi došle v Rusijo iui državne stroške. Nc vem, ee se je teiluj uii |Xi/neje javil za stalno bivanje v Rusiji kdo i/, niišili \rst. Pn iudi izmed Srbov je menda smno Bo/o I )iinitrije\ ič nekaj govoril o priglasitvi in sc je pohvalil riis-kctiiu častniku, du je i tem jiogledu že storil prvi korak, ko si je izbral nevesto v liurnaiilii. Ven dar »lenimi, du prijatelj lložo \ sc sku.pnj ni v/el znr«s iu .siec.r prepričan. da je In li okrog njegovega Puučeva mnogo rodovi trn- /milje in ni1 mulo ljubkih srbskih deklet.
Ulic H. noveiuibra 1!U4 se n šel ob 10 !t poldne zopet proti bistroisUuki šoli. Uad tii bil navzoč pri pouku ruskega jezika. Na poti me -hčs *a-vjedujušži' (iiadučitelj) iu mi pove, ih danes ni
Ipuulia, ker je -i-arjev dan-. 1'ovaili i..... nje »la-
novanje.
Proprasta kmet^a hiša. Skronniii -nun. berna pc.-delja. miza, stol, mali kirvčeg, pur -tarih siik in ekaj knjig. Na mizi leži pakelček niuliorke, io je šeiiu podoben tobak, ki ga običajno kadi - ru.ki met. Napraviva i/, papirja dva ššmiceljčka , na-ujova mahnrke in začnevu kaditi. Tovariš prrpo-eduje: Za stanovanic in hrano plačam 'e-sečiio išneinu go-ipoilariu 12 rubijov, kar ie ud ••• pre-igreč, zakaj «111110 Bil rubljev imain plače za 80 dni. oprav som že 15 Jet učitelj. Bil sem pet let v ar t'ji, ko je še bila pod ruskim varu-tvoru. Kvu sliko moje nekdanje šole v l<ore!-ki vasi Zarečic. li pn korejsko T is in k a! šola iu cerkev xla ztiu-.ni. Z ruskim jezikom smo širili na Koreji tu li
pravoslavje. Imeli smo lepo telovadnico, ki nam je služila ob delavnikih kot učilnica, ob nedeljah in praznikih pa nam je bila pravoslavni bugoshižni' hrani. Otrooi, ki so v začetku govorili seveda mimo korejčino, so že v treh letih žlobudrali naš jezik kot pravi Rusi. V razredu sem imel do 80 učencev in učenk — samih >hrštl<anilK obrazkov. Poglej še sliko moje sestre in njenega moža. Poročena je daleč v Mongoliji in ee ji dobro godi. In to je etika brata-mornarja, ki je še vedno zaprt. Na ruski ladji je lela 1905 j/,bruhnil upor, ki ga je udeležil tudi 011, m kar je dobil 12 let ječe. Si dopisujeva. Imam lasten dom v Uijsku. Sen« samec, brez očeta iu matere. 0 počitnicah, ob koncu aprila, greni vsako leto za več tednov v Jlijsk. —
Bislroialoski iiadučitelj llalalin Mihael ml jo povedal še marsikaj, česar si nisem zapisal, pa tudi ne dobro ohranil v spominu. Vendar naj navedem še par stvari, llalalin mi je razodel, da ima 1« eno uradno knjigo, ki jo vsak dan izpopolni v par minutah. V tem pogledu smo slovenski učitelji precej -na boljšem . Učiteljice sploh nimajo uradnih knjig in poučujejo .»kar tako . Ne zahaja v družbo, kol' liiima prijateljev. Za vaško gospodo ne mara in govori raje s lmneli. Pa ludi ud teli neredko Tuje kako bridko. Zadnjič je učenca kaznoval. Pridrvel je otrokov oče in se zadri nad llalatinoui: >K«j boš li, mi smo šolo zidali!-: Sibirskemu stanovskemu tovarišu sem skrivnostno povedal, da je. učiteljevo ue samo v divji Sibiriji, ampak tuili v kulturni«* Avstriji neredko bilo deležno takih in podobnih očitkov. — l>o dveh popoldne je bfelro-i*'< '-ki iiailučitcij v soli. nato sede h 'kosilu. l'o '•V du ptnravljii številne zvezke, nato čila kakšno ru-.Vo knjigo ali časopis. Ob mraku zleze v posteljo. V-; , te.len gre v vb;' n:o- (toopnlišiče). S telesno kulturo drugih nima prsta.
llUtriKste-ki vzgojitelj mladine je še pripomnil, da se vsako leto fotografirajo vsi učenci /. uči-telvtvum vred in da v;ak učitelj po dveh letili di-jakouata lahko v Sibiriji postane pravoslavni dn-lir.vnik. Sicer pu Kiliirijaki svoje pope, kot izrazite car-rke privržence, na -.ilošno kaj malo spoštujejo. — llalalin mi Se jiokuže lepu spominsko kolajno, ki jo je dobil l-vk.-eprc «to vf"ik učitelj ob SKH) letnici vladanju carske rodbine Komanovov. Nemiilo uslugo mi je napravil bislro i Stoiki kolega tisli dan tudi s tem, da iui ie daroval 2(1 pol belega papirja, ki sem ga uporabil za ivoi dnevnik.
Milošu krajev -«m videl videl v I (uniji in Si-| biriji in neredko sem bil goirt le in one družine. ! Zalo lahko reetnii: Ne morem si mislili ruske obi-lelii brez kopalnega prostor«, ali -kakor ona pra-
vijo brez jtatttjec. Seveda je obseg kopalnice, kaikor tudi njena oprema pri različnih hišah rasJBoa in »e običajno ravna po premcienjskih ra«merah. Zri
ruskega ujetniištva sem se kopal v banjah, ki so bile razkošno opremljene, vide) 6em pa tudi preproste kmetske kopalnice .Najbolj revni so imeli v bližini «voje koče, če drugega ne, za silo z,bito ba-rakic.o v velikosti malega prašičjega hleva. V sredi na zomljftlih tleh so zakurila ogenj in v kotki segreli vudo. V drugem kotlu, nerodeko pa kar v iadoVbcneiii koritu, je bila mrzla vmla, tretja posoda pa je bila namenjena mešanju obeh. V tej preprosti kopalnici ni bilo samo neznansko vroče, iMiipsk to je dušil tudi dim do onemoglosti. Iu oblivali smo svoja trupla po mili volji 6 toplo, mrzlo ali srednjeiiirzlo vodo in se nato še pošteno lastnoročno pretepali po golih telesih z brezovo ali kako drugo primerno vejo, da smo bili nazadnje ne samo rdeči kol rals, ampak taltorekoč prekuhani ali vsaj preparjeni od nog Jo glave. Celi curki potu bo nam oblivali telo še celo nro po tem j čiščenju. Za kopanjem je lakoj sledil v topli sobi čaj.
Rusi se običajno ne kopajo posamič, temveč po I več skupaj. Mama in hčerke skuipaj, a tli in sinovi j pa zopet /.ase, seveda če družina ni prevelika. Nam se Vidi tako skupno kopanje odvratno, kar tndi je, su.j nima preozkih zvez i nravnostjo in kulturo kulturnih narodov. Rusom pa se zdi omenjeni način kopanja popolnoma v redu. Tudi jiravosiavni pop f svojo družino se ne očedi drugače, kakor njegovi verniki. Kopanje v banji je ieio važo^i tedenski posel ruske družine. Ce živiš le nekai dni v ruskem domu, boš v zuak gostoljubja iu prijateljstva čisto gotovo povabljen tudi v domačo kopalnico. In zamera bo, če se vabilu ne odzoveš.
V Bistrem Istoku je minulo malo dni, da bi ne -bil gost blage družine trgovca Bahoiina. Zato ni bilo prav nič čudnega, da so povabili neko soboto ludi mene v >banjo«. Ni mi treba omeniti, da je imel Ir^ever 1'ahotin dokaj lepo urejeno kopalnico. Po načelu, da imajo dame prednost, je šla v »bani« najprej gospa Pahotinova s hčerkami Zofijo, Ano, Vero, Nino in Avgusto. Ko so bile ženske ::>oeiščene>', je prišel ha vrsto moški spol, lo so bili gospod Pahoti.ii s sinovi in moja malenkost.
Bil sem prvič v življenju v taki kopalnici. Zelo eem se potil. Ko sem se vrnil v eobo, sem bil kar slab. Močno mi je utripalo srce. Spil sem kar tri čn5e čaja z limono in ni mi sami« odleglo, temveč sem »e počutil lahkega tn svežega, kakor že dolgo ne.
(Dalje sledi)
lopi v Boloevo trgovino. Zngledu maloirn aneka iu začudi: »Kak lep deček!« Unlce se ar znnmje od veselju, njegroi u žena hiti kmetiču: »Mar vam je res všeč?-
Kuj mi u« 1h>? IJo.ien ;i«\ kakor du lii il s kmetov.«
Pn je vendar Parižau.t isijiisiii iros|»i. mi dva sva pa s kmetov/
.Nemnra iz Normandije? Smo torej ro-fiki,« Kmalu sedi »rojak« na stolu ima aneka na kolenih iu ga obkluda s slašči-aini. Oospn Belec inigne pomočniku — ti-obp jmstrooi rojaku. A rojak s<i liruni. Pove, a je prišel v Pariz po malo dedščino in bi nd prine-n.il hčeri kaj blagu domov. »Taeas.
ho pripravljala gospa platno m perilo, reva mi dva kam. Nič nepotrebnega, pro-inij gospa, samo močno platno za perilo, loja hči jo kmetica. Ima dečka, ki je po-loben vašemu. Za petdeset livov m! priprn-ite, g;ospa. in niti zn paro več. Medlimi se. dpeljeva /. možem na zajtrk. Tu .jc denar .za blago, ki ga vzamem jKiteui.«
Težko je ustavljati se takšnemu vabilu; gospu Belec možu milostno dovoli, da iriv. Belec pa se razveseli, da sme enkrat sam am. Kmet stisne pri odhodu .Jaričkii sreben lovec v roko. Deček se kuju nekaj čusu v otu, polom prinese materi denar:
-Vzemi, mama! N« maram denarja od a stricu in njega tudi nc maram. t'raw. « sem lun všeč. pa me še na zujtrk ne po-alii.-i
Mališ in Delec jo mahneta v gostilno Pri zlatem jabolku«, ki je bila znnua. da oči dobro kapljico in ima izvrstno kuharico, "olec jc ves iz nebe od veselja, ko naroči rojak« ostrige in burgundec. Zajtrk kakor a dvoru! Še jiredno je pokusil vino, je. bil e omamljen od rojaikove postrožljivosti. A ojak je že naročil: ribe, cvrtje z jabolčno '"zgo, Sampanjen in nazadnje še čr<šnjev
liker. Gospa Pclec ni ta*|i«ia izbinčnosti pri jedi. f'e jc pomočnik kdaj ka.i zinil o kisli reui uii močniku, .i«.dobil takoj odgovor, naj zalivali Boga. da ima močnik, v Parizu da je dovoli rovefev. ki ga nimajo, in nihče nc ve, kaj še pride, časi. da so slabi; vsak hlapec bi rad bolje jedel kakor njutfov gospodar. Ker pa mora dajati gospodar dober ugled, ni sumi H. lee črhiriti. tudi če je bil močnik neslan. Tako se jc okoristil pri vnuki priliki, dn ugodi močniku pnehiteinu želodcu. Ni izpil več kakor nmwlc vina, ko mu ;ic splavalo vse na vrb sreji. Pri drugem inasolcu je že tika^ svo.jcgrn rojaka in ko je liietal vas« cvrtto zalilo /. rumom, se je liabal. da je naredil odlični dami veliko uslugo. Potem je inravil o ljuliozni, Verban in kneginja. Pri tretjem um selcu jc juiitil I?u!ee knegin ji, du. ji že pokaže, oe ne du Jadvige Verbanu. Udaril je po mizi: Moč v mhnli irriuin!« Tedaj se zajeti Mališ, vpraša hlastno: »Povej vendar, hoterčok, kako naretliš tof« Belce se v hipu strezni. Grdo pogleda botra in se broni: v Še inoio žena 'nc ve temt.« MnHS ve, d« no sme ugovarjati pijancu. Na I i.j o mu e.rešn jiivea in siu.e Delca, ki je začni droniHti: sKnko si žc rekel? Dn prisiliš kneginio. da da VorbuJiu svojo hčer? Znkaj no poveš svojemu »turom« prijatelju?"
IJelce se bori z iskro pameti, ki inn je še ostala in podvomi: »Stari prijatelj?
.Mališ ustane: »Vidim, da uisem tvoj prijatelj. Plačam, pn z Bogom!«
Pijani Melee ga ustavlja, mu zagotavlja svojo zvestobo, jeca, išče uiti, se zaletava... Miiliš oklepa rok« od veselja: Jasno jel Kneginja jc v rokah Didjera. Ko poskoči Mališ, dvijsrnc Belec težko glavo, pa ne vidi svojefra, »hotrčka«. Iloče sa poklicati, pa se mu jezik zaplete, glava omahne in ves ljubi gospod Belec sc zvrne pod mizo. Mališ pa ti iti domov, KcituvljH raztrgane stavko jn dobi iz
njih naslednjo povest: Predsedemnajstimi leti je bil lwig;ati knez Križiki obrokovan pri kralju. Posestva so mu zaplenili, ječe ga je rešil nagli beg. Z njim je bezala mlada žena in par tednov starti dete. Potovanj« je bilo m lično in kneginja je živela v strahu, da ji umre dete. V Terpanali, rojstni vasi Deičevi, je vprašalu župnika za zanesljivo os<!lio, ki bi ji lahko prepustila svoje dete, dokler se ne vrne. Župnik ji na-svetuje mlndo ribičevo vdovo v bližnji vasici ob morju, ki je Imela osem tednov starega siučka. K tej vdovi je hodi! v vas gostilničarjev sin. Belec, Rad bi bil poročil mlad<i vdovo, pa sc je vedno izogibala takim pogovorom. Vdova je sprejeta kneginjinega otroka z veseljem, saj bo preživljala zdaj laliko tudi svojega sinčka. Negovala, je oba otroka z ljubeznijo. Božjast ji vzaine sinčka. Bila je nevojjiia, da j« uinrlo njeno dote, ostalo os jc dete bogaticč. Tačiis se oglasi •pri nji znanka Suzana in jo prosi, naj sprejme njeno punčko. Ubogo Suzano je bil zapoljfll grajski pisar, ki je zginil v Pariz. Stnriši so zapodili Suzauo, k! :ie hitela zn •/.iHHdiiveem v Pariz. Vdova .je rada sprejela otroka in izkazovala mu je vso svojo ljubezen. Belec j« večkrat poskn&il. da dobi od vdove kako obljubo, pa 7,n.ston.i. Vdova je vedno hitela na morje, kadar, j« prišel Belec in mu prepustila otroka. PriSe! je čas,' ko' je vdova odložila črno obleko. Punčki sta že stopicali in čebHali. Vdova ju jo na/.ivala »rdeča kupica« in »modra kapioa«. Nihče rnzven nje iti vedel, katera' jc hči kneginjc.
»Domoljub« so je boril za vse Slovencc od »ačetka do danes; boril W J© Kil naše svetinjo, za vero in narodnost. Kdo se bo beril te dni sanj?
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevani*.)
Pred vojno so boljševiški revolucionarji po vsem svetu obtoževali carizem zaradi i z • gnanstev v Sibirijo in sličnih političnih prega njanj, danes počno sami isto, le še v postoterjeni meri Samo od 1. 1923—1925 so odgnali v sibirska pregnanstva 72.000 cseb iz vseh slojev. Carski režim je bil zverinski, »proletarski« v Rusiji je še neprimerno krvoločnejši in sramota za ves kulturni svet. Ruska zgodovina se ponavlja in strašna sibirska taborišča za politične kaznjence (»Katorge«) so njen simbol. Carska »Ohra-na< je bila vsaj odvisna od rednih sodišč, toda za Ceko in GPU je sam Krilenko to ponovno, a zaman zahteval. GPU lahko zapira, obsoja in mori brez najmanjšega nadzorstva (petrograjska Ceka je n. pr. ustrelila v eni saini noči 512 talcev), saj večina njenih dejanj sploh ne pride nikoli v javnost. Pri njenih sodbah ni treba ne prič in ne dokaznega postopanja in tudi vsaka obramba je nemogoča, ona je !e izvršilno orodje najvišjih strankinih mogotcev. Ona vzdržuje cele armade raznih policistov ogleduhov, ovaduhov in izzivačev, ima lastne ječe in taborišča za kaznjence, lastno artilerijo, tanke in letala in ona noč in dan nadzira vse in vsakega. Pod njenim tajnim, a ostrim nadzorstvom sta delavec in kmet, tovarniški ravnatelj in sovjetski poslanik v inozemstvu, milijonska velemesta in zadnja sibirska vasica, ona je diktatorjevooko, ki vidi vse in uho, ki sliši vse in v njenih ječah za vedno ter brez sledu izginjajo vsi, ki jih smatra režim za nevarne. V državah, kjer je popolnoma zadušeno vsako javno mnenje, more vladati le anarhija ali pa despotija in to je SSSR. Misel se je združila s surovim nasiljem. Število vseh njenih smrtnih žrtev je neznano, a samo za prva tri leta (od decembra 1. 1917 do septembra 1. 1921), ko je dejansko vodila vso Rusijo Čeka, je izpričanih 1 milijon 766.188 oseb obojega spola, med katerimi je 28 škofov, 1200 duhovnikov, 775 učiteljev in .profesorjev, 8800 zdravnikov, 54.000 častnikov, 280.000 vojakov, 105 tisoč policijskih častnikov, 48.000 orožnikov, 12,800 uradnikov, 355.000 drugih izobražencev, 192.000 delavcev in 815.000 kmetov. Od septembra do konca 1. 1921 je padlo nadaljnih 18.351 oseb, 1. 1922 okroglo 38.000, 1. 1923 so pomorili 112.000 oseb, največ kmetov, 1. 1925 novih 14.000 itd. To so samo ugotovljene številke, a vseh žrtev cenijo poznavalci za prvih 15 let na 3 milijone, stotisoči ječe po strašnih taboriščih, a okroglo poldrugi milijon jih je pravočasno pobegnilo v inozemstvo. S proletari-jatom samim ni v zgodovini še nihče ravnal tako krvoločno, kot njegovi lastni — »odrošenikk.
V to število pa še niso všteti stotisoči, ki umirajo po neštetih taboriščih v Sibiriji in v severnoruskih gozdovih. Po odpravi Nepa so romali v ta taborišča nepregledni tisoči izobražencev, trgovcev, kmetov itd., ne zato, ker so zagrešili morda kak prestopek, ampak zgolj zaradi tega, ker ne pripadajo proletarskemu razredu. Nemogoče je ugotoviti točno število teh obsojencev, a samo v taborišču »Solavki« jih je okroglo 250.000, v taboriščih »Vjatka« in »Kotlas< po 200.000, v sibirskih taboriščih »Kungorc, »Bajkak in »Amus« skupno 500.000 itd. Tu izvršujejo vsi vprek, duhovniki in kmetje, trgovci in delavci, desni in levi marksisti, izobraženci in drugi >1 i š e n c k (to so osebe, ki so oropane vseh državljanskih pravic, ker ne morejo dokazati svojega proletarskega pokoljenja), starčki in mladina razna prisilna (t. j. neplačana) dela: spravljajo les, grade ceste, železnice iid. Njih življenjske razmere so strašne, ker dovoljuje vlada za njih oskrbo le po 3 rublje na mesec in umirajo v masah. Samo pri gradbi ogromnega prekopa med Belim in Baltiškim morjem (226 km) je bilo zaposlenih 160.000 takih pre-
gnancev, kjer so delali po 12-14 ur dnevno in večkrat pri mrazu 30-40" pod ničlo. Po dovršitvi prekopa ,e ostalo živih baje le še 10.000, a 140.000 jih gnije v prekopu in njegovi najbližji okolici.
Meseca julija I. 1934 je bila GPU p reo.no v« na v redni ljudski komisarijat za notranje zadeve, lajna policija je postala le oddelek tega in njene pravice so bile jako omejene. Ce bo to povzročilo kako olajšanje,
še ni mogoče presoditi.	.
To je slika komunističnega »prava« ili »pravosod-stva« v SSSR. Neznatna manjšina hoče vzdržati tam za vsako ceno svojo diktaturo, ki je vse poprej kot prole-tarska in izsiliti družabni red, ki se upira vsej človeški naravi. Ker je zato neizvedljiv, nujno doživlja leto za letom nove neuspehe, a diktatorji v svoji slepi strasti ne marajo in ne morejo priznati zmotljivosti svojih načel, temveč na debelo ubijajo in more. Staroveško suženjstvo je bilo sramota človeštva, a sedanji vproletarski režim: v SSSR je zločin.
c) Človek in družba.
Zakaj so boljševiki načelno zavrgli demo k r a -cijo in svobodo ter nujno uvedli despolično diktaturo, ki se vzdržuje z zverinskim terorjem? Odgovor na to temeljno vprašanje, ki tvori jedro za razumevanje boljševiškega komunizma, bomo našli le, če premotrimo vso njegovo miselnost.
Komunizem je naraven odpor proti kapitalističnemu družabnemu redu. Tako v stari Grčiji aii v starem Rimu, kakor tudi v velikih »kulturnih« in »naprednih« državah najnovejše dobe ima gospodarsko ter v precejšnji meri tudi politično moč v rokah majhna peščica kapitalistov, za katere morajo garati tisoči in milijoni. Današnji kapitalistični družabni red je zgrajen tako, da stoji izobilju male peščice nasproti beda mas, nepreglednih ljudskih množic. In o s v o b o -j e n j e teh množic, ki tvorijo pač ogromno večino človeške družbe, ter so obsojene v to, da kopičijo bogastvo neznatni peščici, je bil cilj vseh družboslovcev (sociologov), ki so razmišljali o napakah današnjega ustroja človeške družbe. Prihajali so do različnih zaključkov in predlagali različna sredstva, katerih vseh na tem mestu seveda ne moremo naštevati. Nepregledno množico teh socijologov bi pa v glavnem vendarle lahko delili v dva tabora, ki se med seboj bistveno razlikujeta: v tistega, ki skuša rešiti vprašanje bodočega ustroja Človeške družbe pod vidikom nesmrtnosti človeške duše in v tistega, ki duše in Boga sploh ne pripoznava ter vidi človekov zadnji cilj že na tem svetu. Med prvimi zavzemajo vodilno mesto krščanski, zlasti katoliški socijologi, med drugimi pa po svojem pomenu daleč prekašajo vse druge ~ komunistični (od Babenja in Blanquija preko Marxa do Lenina).
Komunizem stremi, kakor smo že v začetku te razprave poudarjali, za popolno enakostjovčloveški družbi, ki naj bi se izvedla predvsem s tem, da se odpravi vsaka zasebna lastnina, ki naj preide v skupno, družabno last. Skupnost (kolektiv), družba je komunizmu vse, posameznik nič. Krščanstvo uči, da obstoji človek iz telesa in iz duše, ki je neumrjoča in ima zato vsak posameznik pravico in dolžnost izpopolnjevati svojo dušo ter skrbeti za njeno posmrtno izveličanje. Materialistični komunizem pa dušo sploh zanikuje, kajti po njegovem nauku obstoji človek le iz telesa,' ki je gola tvar, materija. Telesno blagostanje vseh ljudi, vse človeške družbe kot celote, je komunizmu prvi in zadnji cilj, a ker duše ne priznava, seveda tudi ne more priznati ne njenih lastnih pravic in ne njenega silnega vpliva na celokupno življenje ter iz tega nujno izvirajočih pravic osebnosti. Družba kot taka je zato komunizmu bog, a do najvišje popolnosti izgrajeno pridobivanje telesnih potrebščin zanjo (to je gospodarstvo) prvo, če ne edino sredstvo za njeno osrečenje.
RAZNO
Angleška delavska zve-za je dala izjavo, v ka-teri sicer ostro obsoia umor boljševiškega voditelja Kirova, toda tudi strahoto, s katero prega. nja sovjetska vlada vse nasprotnike.
3000 delavcev je zo|>c| začelo delati v delavnicah Citroenovih zavodov.
Belgijska mladina je po končanih srednjih kilah v posebnih taboriščih, da j se izuči v ročnem delu. . Leon Nikole, vodja ženevskih socialistov je dobil nedavno v roke vlado žeuavskega kantona. Vodil pa jc tako slabo gospodarsko politiko, da se e vlada lega kantona na-enkrat znašla brez vsakih denarnih sredstev. Zdaj veliki svet žeuavskega kantona od Nikole zahteva, da odstopi.
Velika stavki v solunski tobačni tovarni je trajala en teden. Delavci so st utrdili v tovarni, in sicer skupno 400 oseb, med temi 270 žensk. Ker ni bilo kaznjivih dejanj, je policije samo stražila dohode in dovolila, da so rodbine prinašale stavkajočim delavcem hrano.
Stalin (tovori kakor kapitalist. V nekem nago. voru na industrialce je Stalin grajal, da je zaostala proizvodnja jekli za proizvodnjo sirovega železa, kar kaže na pomanjkljivosti v orgarnza eiji dela v plavžih. Mno; jji »o napačno razumeli geslo stranke, da odlofi v dobi obnove tehniki, tako kakor da bi bil stroj vse, človek pa nič. Glavno je, da so tu delavci, ki obvladajo stroje in zato je treba sedaj pred. vsem poudariti potrebo na kvalificiranih delavcih. Mezde je Ireba tako določiti, da bodo delali ijudje z večjim veseljem in <u bo s tem narasla tudi proizvodnja. Stalin govori torej kakor kakšen kapitalist in celo v koleklivi-stični Rusiji morajo priznavati vrednost individualističnega dela.
Kruh hranimo lahko 4 do 6 tednov, ne da bi splesnel ali postal trd. To je važno zlasti za kmečke gospodinje, ki pečejo za veliko družino do 10 Hlebov naenkrat. Sveže pečeni kruh položimo v ta namen še vročega v močna! o in še ne izpraSeno vrečo, ki se je torej drži znotraj še nekaj moke. Hlebe položimo enega na drugega tako, da vedno prideia po dve vrhnji skorji skupaj. Vrečo nato dobro zavežemo in obesimo na zračnem prostoru. Tako shranjen kruli bo tudi čez 4 ali 6 tednov še vedno svežega okusa in ne bo nikdir plesniv.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v ..Domoljubu"!
DROBTiNE
1 ___ I Kakšna žival ie polž? francosko kmetijsko || ministrstvo bo moralo v kratkem sporočiti tvojo $5 odločitev v važnem vpraSanju, za kakšno žival se |i unaln polž, na domačo ali divjo? Vinogradniki v I Burgundiji se namreč že dolgo ponašajo s stran-i tkim produktom svojega poklica, z vinogradniškim ij polžem, ki velja Sirom Francije za prvovrstno po-fj slastico in gre dobro v denar. Vinogradniški polž ži tivi od trlnega listja. Lov na polže pa je postal j| tako pogosten, da smatrajo vinogradniki svoje ko-| risti za ogrožene, ker vse išče vinogradniške polže. S Zato so se burgundski lastniki vinogradov, lovu na polže odločno uprli, pri tem pa sp pozabili, da jih v tem ne podpira noben francoski zakon. Francija ima sicer natančen zakon o ribolovu in lovu na divjačino, zakonodavci pa so popolnoma pozabili na zakon v zaščito polžev. Nikjer ni zapisano, komu je dovoljeno loviti polže in lije je to dovoljeno, kje prepovedano. Tako sc dogaja, da si lastniki vinogradov in posestniki tolmačijo pravico do polžev drugače kakor polžji lovci in iz tega različnega tolmačenja nastajajo spori. Neki odvetnik, ki j« imel ponovno opravili pri sodišču zaradi polžev, pravi, da bi se polži zaradi svojih rožičkov morali uvrstiti med »rogate« domače živali. Lovci na polža- pa se zagovarjajo, da polžev niti ne lov« v mreže, niti jih ne streljajo in da zato ni potrebno nobeno posebno dovoljenje.
Nedeljski lovci. Nedeljski lovec vidi zajca in takoj pomeri nanj, rekoč: »Tako, dolgouhee, zdaj pa le brž napravi oporoko.« — Buin, zadoni strel, zajček pa teče naprej. »Vidiš,« pravi tovariš nedeljskemu lovcu. »Zajček le je ubogal, le |>oglej, 'kako urno teče k notarju.«
Armada enega moža. To zastavo nosi državica Lichtenstein,. da ima armado, ki obstoja iz enega samcatega moža. Leta 1866 j« imela vojska sto mož. Ti so šli na pomoč Avstriji proti Garibaldijui Ku so m; vračali v svojo domovino, so bili sprejeti kot junaki. Ustanovili so si potem klub yoj-ščakov, katerih predzadnji je te dni legel v grob. In tako je oslnl lc še eden edini član lichtenstein-ske vojske. Moremo torej po pravici trditi, da je Lichtenstein dejansko 99 odstotno za razorožitev .»rmad.
Pri hišniku. Tujec pozvoni in vpraša: »Ali itanujč v tej hiši neki Tič?« — »V prvim nadstropju na levi. Potrkajte ua vratih, . kjer sloji zapisano Vrabec.«
Kruta propagaada. Varšavski dnevniki na Poljskem so pisali o komunistični propagandi. Policija je namreč prepovedala komunistom lepiti na zid svoje oglase in vabila. To pa jc imelo ilabc posledice za — golobe! Komunipti — ki ue smejo lepiti propagandnih lelakov na zidove — privežejo golobom na noge dolge ozke trakove s svojimi gesli. Naposled ti trakovi obtičijo v vejah dreves ali med žico. Tako so golobje obsojeni na žalostno smrt. Stražniki jih včasih iz usmiljenja postrelijo, ker jim ne morejo priti blir zu in jih rešiti. Še večje muke morajo včasih prestati mačke. Komunisti hočejo, da bi imeli njihovi rdeči plakati čim več uspeha. Zato jih navežejo mački na rep, ter z nožem odrežejo konico repa Mačke, ki mijavkajo od bolečin, zanimajo mimogrcdoče, ki jih zasledujejo z očmi. Večkrat se je že dogajalo, da so se zakadile pobesnele mačke v usmiljene ljudi, ki so jim hoteli pomagati.
Razlaga. Sin očetu: »Kaj je izdajstvo?« — Oče: vizdajstvo je n. pr., če kdo zapusti naše vrste in gre k nasprotnikom.« — Sin: »Kaj pa je, če kdo zapusti nasprotne vrste iu pride k nam?« — Oče: »loje pa načelnost.«
Jubilej šampanjca. Nedavno je minilo 250 let, pdkar je benediktinec don Perignon iznašel kipeče vino, ki je prineslo francoski Champagni svetoven sloves in gospodarsko blagostanje. Zato so slavili la dogodek in vsak tujec, ki se je mudil v Reimsu, »c je pri proslavi lahko napil šampanjca zastonj, kolikor je hotel. Duhovnik Perignon sc je rodil ' St.Manehouldu, ki je kakor Relms središče lampanjske vinske industrije in njenega izvoza.
»Pavel, to suknjo pa vendar enkrat lahko *K>-ianm kakemu beraču.« - >-Ne, nikar! To suknjo redno oblečeni, kadar grem na davkarijo.« N Znali g« si pomagati. To so atenski šoferji na jrSkein. Tudi v Atenah so avtotaksiji kakor dru-M zavarovani zoper nezgode. Dokler je posel ivetel, ni mislil nihče na to, da bi se dalo tudi to '»varovanje Izkoristiti za goljufije, kakor se do-!»)« Šesto pri drugih vnstah zavarovanja,. Časi so W postali slabi, zaslužek ja majhen in vozači »o h mfclili; C. morajo zavarovalnic« plačali, kadar

očesa ni vee!
Saltrat Rodell, ta kisikova kopelj, omehča kurja očesa tako, da jih lahko odstranite s korenino vred. Za vedno so prenehale vse bolečine in nevarnosti, Saltrat Rodell izloča kisik ter ustvarja mlečno kopelj, ki odstranjuje kurja očesa, zdravi oddrgnjena mesta ter odpravlja otekline v toliki meri, d^ lahko nosite obuvalo manjše številke. Saltrat Rodell se prodaja po neznatnih : cenah v vseh lekarnah, drogerijah in parftfmerijah.
J0?

po nesreči prekucnemo kakšnega potnika ali storimo kakšno dnigo škodo nehote, zakaj-ne bi pla-. čale, tudi če storimo to hote? Iri so se zmenili 8 kramarji", ki prodajajo na vozičkih vsakovrstno robo. Ti so- natovorili voziček s črepinjami in ga rr,p»lj«li v prijateljski avto. Zaželjenc posledice niso izostale; zavarovalnica je morala ugotoviti, pi evrnjeil voz s pobito- steklenino in je molče plačala. Denar sta si potem delila dogovorjeni šofer in kramar. Ta igra. se je večkrit'ponovila in so jo začeli posnemati že po drugih grških mestih. Končno pa so zavarovalnice le nekaj za-, sumile in so zadevo dale policl)i v roke. Sedaj si morajo atenski šoferji izmisliti kaj novega.
Moč navade. Slaven profesor je bil tip raztresenega profesorja. Nekoč Sc je s kočijo odpela) na daljšo pot. Da bi izrabil čas, si je vzel na pot šop tiskanih strani svojega novega zdravniškega deio, ki jih je hotel pregledati med vožnjo. In res učeni gospod je medlem popolnoma pozabil, da sedi ob odprlem oknu poštne kočije, ne pa doma za svojo pisalno mizo. Zato je vselej, ko je prečital stran, iztegnil roko in prebrano, stran spustil skozi okno na cesto, Seveda je bi! trdno" prepričan, da polaga strani po stari navadi na drugo stran pisalne mize.
Nestrupeni morlij. Berlinski kemik Schirokauer sporoča javnosti, da se mu je posreči! dalekosežen izum. Iznašel je postopek, ki omogoča izdelovanje morfija brej: strujMtnib primesi. Kar je na tem mamilu dobrega in blagodejnega, ostane, kar je pa človeškemu zdravju opasnega, odpade. Odpade med drugim tudi to, kar povzroča, da se morfinlsti ne morejo odvaditi strupa, kč se enkrat navadijo nanj. Nikakor pa ne velja misliti, da je prof. Schirokauer s svojo iznajdbo ustvaril nadomestek za, morfij. Odvzel mu je samo škodljive primesi. Iznajdba je sedaj v preiskavi, in sicer jo preiskujejo v Berlinu in New Yorku. Ko bodo strokovnjaki izrekli svoje mnenje, pride zdravilo v promet in sc bo prodajalo tudi brez zdravniškega recepta.
Občudovanja vreden sprevodnik. Posebno pohvalo je prejet sprevodnik cestne žcleznice na liniji Lincoln—Wells, Samuel Rasmussen, v ameriškem Chikagu. Že 35 let opravijo sprevodniško službo, a niti enkrat se ni celi čas še spri z nobenim potnikom. »Za Mpor sta vedno potrebni najmanj dve stranki«, je njegovo geslo in on vedno odkloni, da bi igral drugo stranko.
Katoliško svetišče ob Jordanu. Kraj, kjer so v Jordanu krščevalt, leži blizu Jerihe. Doslej so samo pravosfavni imeli de! obrežja. Sedaj se i« pa tudi katoličanom posrečilo kupiti nekaj zemljišča ob Jordanu. Frančiškani nameravajo zgraditi malo svetišče, kjer se bodo lahko romarji udeleževali svata m».še in sc spominjali skrivnosti Kristusovega krst*.
RADIO
Program radio postaje od 10. jan. do 17. jan.
V$ak delavnik; 12.15 Plošče, 12.50 Poročila, 13 čas, plošče. — Četrtek, to. jan.: 18 Koračnice na ploščah, 18.20 Snniška ura, 18.50 Radijski orkester, 19.25 Čas, jedilni list, program za petek, 11.30 Nacionalna ura, 2Q Mandolinistični se-fcstet, 21.30 čas, poročila, 21.50 Radijski orkester. •— Petek, 11. jan.: ti šolska ura, 18 Iz filozofije, 18.20 Radijsiki Orkester, 18.4« Literarna uril, 19 Radijski orkester, 19.25 Čas, jedilni list,--program za soboto, 10,30 Nacionalna ura, 20 Prenos, i/. Zagreba, 22.15 Radijski orkester, — Soboti 12. jan.':. 18 Radijski orkester, 18.15 Aktualnosti, 18.30 RadijsEi orkester, 18.50 Francoščina. 19.20 Francoske arije na ploščah, 19.30 Nacionalna ura, 20 Prenos opere iz Ljubljane. Nedelja, 13. jan.: 7.30 Pomen in potrebe, kmet. knjigovodstva, 8 Nar. liapitnice ,na ploščah, 8.30 Poročila, 8.50 Plošče, 9 Versko predavanje, 9.15-Prenos iz frnnč. cerkve, 9.45 Plošče, 10 javna higijeua, 10.20 Zunanji politični pregled, 10.50, Dvospevi, 1,1.40 Mladinska ura, 12 Čas, Radijski orkester, 10 Plošče, 17 Radijski orkester, 19.50 Nacionalna ura. '20 Čas, jedilni list, program za ponedeljek. 20.1« Božične pesmi. 21.30 Cas, poročila, 21.50 fjramel kvartet. -- Ponedeljek, 14. jun.: 18 Spomini s poti, 18.20 Plošče, 18.40 Slovenščina, 19.10 Naši pevci na ploščah, 19.20 Čas, jedilni list. program zn torek, 19.30 Nac. ura, 20 Prenos opere iz Zagreba. — Torek, SI. jan.: II Šolska ura, 18 Otroški kotiček, (8.20 Nevesta, bodoča gospodinja, 18.40 Nemščina. 19.30 Rihard Tuuber poje na ploščah, 19.2(1 Čas, jedilni list, program za sredo,' 19.'30 Nac. ura, 20 Vokalni koncert, 21.30 čas, poročila, 21.30 Citre solo, 22.30 Angleške plošče. — Sreda, 16, januarja: 18. Plošče po željah, 18.30 Pogovor s jMilslušalei, 19,20 Čas, jedilni list, program zn četrtek, 19.30 Nacionalna ura, 2« Komorni trio, 21.30 Fantje ua vasi, 22 čas poročila, 22.15 Radijski orkester, 23 Eeperanto: Naš smučarski raj.
Žena vlomilca in tatu ie bila skrajno ne-voljna. »Ti, Nace,« inu je dejala, »nocoj pa le pridi domov bolj tiho kot sinoči..« — »Zakaj?« Mar sem te. prebudil?« — »Ne mene, pač pa mojo mater, jaz pn ne moram, da bi ei mati mislila, da sem v>eia začetnika.«
Snuibač: »Mihec, kje pa tiči tvoja sestra tako dolgo?«
Mihec: »Malo prej me je nabuukaia, zato sem ji pa zobe skril.»
Javna sadna ir§ll§
Pri okrain<-m scdififu v škofji Loki v sobi it. 2, ae bu dne 18. t. m. <>b o-onih zjutraj potom javita sodne dr»žbe prodajalo pogasiva ua Dobrarl št. 23, p. Ooreaja vas nat Škotju Loko obstoječe iz hiše iu nekai parcol Nujm. njši i onudek znaAa Din 42.307" . Nekateri upniki ae sadovoljuiejo s hranilnimi knjižicami dobrib denarnih zavodov.
Mlinarca: »Moj mož je imel vedno le srečo. V otročjih letih je padel po stopnicah, a se mu ni nič pripetilo, ravno tako ne, ko je nekoč padel s konja. V šolski dobi se mu je nekoč vdrl led pod nogami, pa ni utonil, oh neki priliki ga je podrl snežen plaz, a ga ni
ZBRIll —---
Dobernik (ki je poslušal Mlinarco):--
in zdaj je že 2f let oženjen, pa je še zmerom živ. c
—O—
Gospodinja (vandrovcu): »Poberite se proč, sicer pokličem svojega moža.«
Vandrovec: »Se nič ne hojim, saj ga poznam. To je oni mali možiček, ki me jc predvčerajšnjim nagnal, češ, da hi sicer poklical svojo ŽCllOi«
FIŽOL
vseh vrst kuiujemo ali zamenjamo za žito in moko
FRAN POGAČNIK družba z o. z. v Ljabljani
Javna skladišča (Balkan), Tyr*e»» (Pesajskar r 3»
V šoli so imeli računsko uro in Tomažek je vse številke do 10 napisal čisto v redu. Ko hi imei pa zapisati 11, se mu je ustavilo. >Ali ne veš, kako se zapiše številka 11«. ga je bodrila učiteljica.
»P-p-p-prosim, že vem, a ne vem, na katero rt ran naj zapišem k prvi 1, še drugo 1,«
-O—
Zavratar: »Teh šest tednov v zaporu ne bom nikdar pozabil.«
Sosed: »Zakaj, mar so slabo postopali s teboj?«
Zavratar: »Pa še kako. Ječar je bil namreč oni, kateremu sem pred pur leti priporočil ženo. ki jo je potem vzel.«
NEŠTETI ZGLEI>7~DOKAZUJEJO, DA JE MLADINA, KI BERE UMAZANE ROMANE, PODLISTKE, POVESTI, OPOL-SKE NEZNANSTVENE RAZPRAVE IN POTOPISE V SLABEM ČASOPISJU, IZGUBLJENA ZA BOGA, ZA ČLOVEŠKO DRUŽBO IN y PRVI VRSTI ZA SVOJE LASTNE STARŠE.
»Vozne listke prosim«, je dejal sprevodnik, ko je stopil v vagon. Jaka pa se ni zmenil ter dalje spal v kotu. »Kje imate listek, hej, čujte, vozni listek hočem.« Jaka pa je gledal zaspano in zuzdehalo se mu je, končno je odkimal, češ, da ne razume. »Potem morate plačati 18.50.« Jaka se ni zmenil. »Osemnajst petdeset, ali slišite, asemnjast petdeset.« Trudne oči okajenega Jake so se nekoliko odprle in posvetilo se mu je: »A, tako, osemnajst in petdeset, čakajte no,
osemnajst in petdeset je--je, je--osein-
inšestdeset.«
Brinje in fige	kak0V08,i
FRAN POaaCHIK i. z s. z. - Ljubljana - mmJ Tyr5»v« (Pn>»ig») it. 33 3a»na skiadižča (Balkan)
štibernik je pisal uredniku nekega časopisa, na katerega je bil naročen, da ga njegova žena vsakokrat, kadar pride pozno domov vrže -K) stopnicah doli. Vprašal je urednika za svet! 13i mu je storiti. Odgovor se je glasil: »Preselite se v pritličje.«
-O-
»Prosim, natakar, tu v juhi ia gumb.« — »Hvala lepa, že od včeraj ga pogretim.«
"O—
»So po«trvi zdrave, gospod doktor?* _ »Mislim, Ker pri meni se ni ie nobena zdravila,«
e
Gledališki ravnatelj (igralcu): »Prihodnjič morate kaj drugega igrati.«	,
Igralec: »Kaj pa, gospod ravnatelj:« — »Za telefonski drog bi bili dobri, kajti, kaj tako lesenega še nise.in videl, kot je bilo vaše igranje.«	_ _
Mali ogrlasnilc
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja zs enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plafajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po trebščfne ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov al< vajencev In narobe.
Z »rtm. p£
novn,davka prosta, pri inerna za trgovino ali gostnno. naoroilaj tik banovinske ceste v Mo-ravčab. V hiši je vsa kompletna oprava ter prostor s klenarskim orodjem Cena vsemu skupaj Din 160.000 — ah 38000 lir. Pojasnila daje Vavtar Jane«, obč. lajnik. S.. Križ pri Litiji
Za IpnieMs
smokve in rozine ter južno sadje in zelenjavo nudi najceneje M. Kom pare Ljub jana, Poga-Sarjev trg t.
Hlagca na kmetijo
>"»¥•>» sprejmem — Gostinčar Valentin, Dol pri Ljubljani.
gozd za se-nožet. Po-izve se Dobrunje 36
ll.MBMrl.t je kozo ec s
toplar pooolnoma dober v Sp. Slivnici št. 24 pn Grosnptju
»POSBStlf^tt
do 60000 Din. Poizve se pri Srebot Franc, Sv, Križ pri Litiji.
6 okenski, dobro ohranjen proda B »jI v Medvodah
s usnjate s> suknjiče, obleke itd. kupite najceneje pri Preg'»erju Sv IVtra cesta J4
30.000 kg dobrega sena h 50 par. Joie Dolinar. Ločnic*"S, Medvod«
llirs nllBSPjfl
želi A Zalar, Radna vas Trebelno.
no, spre m ni lakoj. Prian 2, St Vid n. Lj.
m\i\ £@ iisssti!
N» zalogi imuni vedno spalnic?, i?. mehi-etra in trdega lesa, kuhinjske kredence ;tl. po nai-nižjili cenah ter v sol d-ni izdelavi. Sprejemam vsakovrstna v mojo stroko spadajoča naročila. — Zablevajte po nudbo Aloj/.ij Ooloo, splošno mizur-tvo. Hra-protno nad Školjo Loko
za čevljarsko obrt takoj »premem. Hrana in stanovanje v hiši. Lovro Žagar, čevljarski mojster, Lesce, Gorenjsko.
»Ženske pa res ne morejo nobene reči obdržati zase.«
»O, moja pač. Že petnajst let sva skupaj, pa mi ni še nikoli povedala, zakaj rabi denar!«
9$
reg. z. z o. z. v Ljubljani, Masarykova cesta 14/IS,
posreduje za svoja člane med
upniki li Minili w$€ii st&nm,
daje pojasnila, navodila in nasvete ter urejuje naj. ceneje zadeve gospodarsko finančnega značaj«, kmetske zaščite, davkov i. t. d.
Predstojnik pisarne: »Zakaj vas ni tak« dolgo?«
Pisar: »Ah, gospod predstojnik, po stopni. cah sem padel.«
Predstojnik: »To ni noben izgovor, potem bi bili lahko še prej tli.«
—O-
Neka skopušna gosjMdinia je slišala v cerkvi pridigo o usmiljenju do bližnjega. To jo je tako ganilo, da je sklenila, da ne bo več od-niiala siromaka od njenih vrat. Ko je prvi berač potrkal in prosil kruhu, mu je velela, naj malo počaka, nato pa odšla in odrezala velik kos txl hleba — svoje stanovanjske najemnice.
Hringe le rozine za IgMjcMii®
oddaja po najnižji ceni tvrdka
l¥AN 3ELACIN. Ljubljana Emomka c. 2.
»Da še z<hij nisi omožena?« — »Ne.« — »Tudi zaročen« še ne?« — »Tudi ne.« — »Kako ,ia to?«
»Oče pravijo, da mara moj mož biti odločen in izkušen, zdrav in vzoren, mati rečejo, da mora biti dober, priden iu podjeten, jaz pa, da mora biti lep, brihten in bogat. In tako čakamo na takega še danes vsi trije.«
0K.,|jg« Podpisan« iziavnam, rta besede, kater« rrCBUli. gpnj govorila o Mariji Dolinar in Tereziji Remžgar. niso resnične
Brezje, dne 8 januarja 1935. Marija ZdeSar.
štibernik je bil v mestu in ker je imel še dosti časa do vlaka, je stopil v brivnico. »Zelo redke lase imate,« mu je pravil brivec, ko ga je strieel, »zakaj ne poskusite steklenico našega izsbornega sredstva za rast last. Samo deset dinarjev stane steklenica.«
Štibernik je kupil in odšel, čez 14 dni pa je imel zopet opraviti v mrotu in stopil je k brivcu. »No,« ga je ta nagovoril, »ali je sredstvo učinkovalo?« — »Izvrstno. Steklenico sem postavil v kuhinjsko omaro, moja žena pa, v mnenju, da je to kakšna novovrstna jjolitura, jc namazala pohištvo z njo. Koliko pa zahtevate, da mi ohrijete mizo?«
»BOGOLJUB«
je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku. Naslov: Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
te1 svojega rmmatlzmm* protina
@«»ObO€3ltl?
Trganje ln »badanje po tulili ln sklepih, otekli udje, »ki ivljcne roke lu noge, ti gmje, sbadanje ln ščipanje po razn 1 delih telesa, pa tudi slabost ocl so Šesto polietilen revmatisma In bolečin v kosteh. Katero le treba odpraviti, ker se sicer bolečine Se ste plujejo.
Nudim Vam
sredstvo, ki raskrajo. sečno kislino, pospešuje tumeno snovi ln laločevanje
domače idravliemje s pitjem
Sredstvo Je umotno pripravljeno strogo po naravi i« čudovitega sdravllnega vrelca, ki ga Je podarila dobra m a. ti narava. PlSlte ml takoj ln dobili boste povsem
zastonj poučno razpravo.
Poštno sblralno mesto:
Srnst Pmtmmmk, Berlin S. O
Mlchaelklrfchplatz Nr. 13 Abt. H 284
Izdajatelji Dr. Grogorl) Pečjak
V
Uredniki Jote Količek
Za Jugoslovansko tiskarno. Kar«! Ca*