Posamezna številka ©in 1*50. Postialna v gotovini. Št. 78. ' V LjiiMJanl, v fer©k 1. stppila 1924. Leto I. NARODNI DNEVNIK 'Slik # - Gl« i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ? Mesečna naročnina: f | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I 3...................................................... ? Neodvisen -n- Upedništvo: IVolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. E.................................................. | Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, j I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i □ .................................................. Eksodus opozicije Ponos g. Davidoviča in ostalih pro-pagatorjev opozicijonalnega bloka je bil, da so privedli Radičevce v Beograd in s tem zlomili njihovo pasivno taktiko, ki ni nikomur koristila, škodovala Pa vsem. Danes, po preteku par dni, pa je ponos g. Davidoviča in tovarišev v tem, da se je pod njihovim vodstvom izvršil eksodus celokupne opozicije, da je vsa opozicija prevzela Radičevo pasivno taktiko. Ali za trajno, ali le za hip, d^ podčrta svoj protest proti sedanji vladi, v tem trenutku še ni mogoče reči odločne besede, ker si ni v tem na jasnem niti opozicijonalni blok sam. Eksodus je skrajno sredstvo in zato nevarno sredstvo. V politični zgodovini so končali skoraj vsi eksodusi z neuspehom in to resnico so še pred kratkim razlagali g. Radiču njegovi sedanji zavezniki z vso vnemo. Zato ni pričakovati, da bi pomenil eksodus celokupne opozicije drugo, ko ostro demonstracijo proti vladi, ki pa je storjena v nepravi uri. Po svojem bistvu pomeni vsak eksodus priznanje lastne nemoči. Tisti, ki more dokončati boj v skupščini z legalnimi sredstvi, tisti nima vzroka, da se umakne s pozornice, da zapusti skupščino, ker ima za seboj večino. Gospod Davidovič in tovariši pa trde, da imajo večino in zato je eksodus dokaz Proti njim. Ali se pokaže njihova večina jasno takoj ali pa šele po par dne-yih, je le stranskega pomena, vsaj je imela samoradikalna vlada manj man-d ^k°r pa Pb šteje današnja Pašiš-Pribičevičeva in vendar so se mogli nekateri voditelji sedanjega opozicijonalnega bloka naravnost angažirati z Markovim protokolom za vzpostavo »manjšinske« samoradikalne vlade. Ozirati pa se je treba še na drug moment. Na vsak način je jasno, da si je izbral opozicijonalni blok nadvse neugoden čas za svojo skrajno demonstracijo. Tudi opozicija sama je morala priznati, da je sprejem državnega proračunadritavna neodložljiva nujnost, stvo nenrimf0 m VSe njeno gospodar-Prerač,m wn° VaŽneiše’ da imamo 62 Pth-'’ ., r pa da ie verificiranih “S vsai « č ' niM" ne bilo, in ČL b, hr Povzroaii ‘n vsaj bi bih vsi Radičevci že davno bokalih? ~Slanci’ da nIso sam' sa-zato n ' PS,CT Opozicijonalni blok ralnn nn ^lekS0dusa zadostno mo- pravičiti in je vsled tega bil pri- 51J ^ da sa slej ali prej prekliče. Opozicijonalni blok bi bil k eksodusu upravičen šele tedaj, če bi sedanja skupščinska večina kratkomalo anulirala Radičeve mandate, če bi ponovila to, kar je nekoč predlagal sedanji govornik opozicijonalnega bloka g. Pečič glede komunističnih poslancev. Tedaj pa bi razumela javnost tudi eksodus, ker bi bil odgovor na očitno in neoprostljivo nasilje. Danes javnost ne more videti v tem, da je bila dana prednost proračunu pred verifikacijo Radičevih mandatov, nobenega nasilja, temveč hidi v najslabšem slučaju le nujno zlo in nujno posledico napačne taktike opozicijonalnega bloka, ki bi moral s svojo sedanjo borbo pričeti najkasneje v februarju, ne pa tile pred potekorff dvanajstin. Z eksodusom si zato opozicijonalni blok ni utrdil svojega stališča, temveč si je samo poslabšal svoj položaj. Pokazal je, da more njegov nastop ustaviti državno kolesje, da more dati državi ex lex stanje. En uspeh, sicer le bolj negativen, Pa ie opozicijonalni blok z eksodusom vendarle dosegel. Pritiral je naš parlamentaren boj do skrajnosti in skoraj T°kazal, da so sedanje razmere ne-, ^didiljive in da je iz njih samo en iz-°d — nove volitve. nenP6 Pa k°do *e v korist opozicijonal-gm U bloku je drugo vprašanje. Nje-s. rezek. nastop v proračunski debati in m Povečal njegoveag kredita Postajajo govorice o volilnem tlel* nove vlade vedno konkret- Skupščina odgodens. Iz sobotne in nedeljske seje skupščine. Beograd, dne 30. marca (L.) Opozicija je pričela z obstrukcijo, ki jo je vladna večina hotela na vsak način zlomiti. To se ji je tudi posrečilo. Seja skupščine je trajala od sobote do v ponedeljek zjutraj, ko je bil proračun sprejet. Seja skupščine je bila mestoma nad vse burna. Ni dosti manjkalo, pa bi tekla kri. Višek nasprotij pa se je pokazal pri razpravi o ministrstvu za agrarno reformo. Opozicija je prijavila 46 govornikov. Med tem časom je bil na dvoru Ljuba Davidovič, ki je po povratku z dvora na splošno presenečenje izjavil v imenu opozicijonalnega bloka, da nima vlada več večine, da je bila na protizakonit način preprečena verifikacija 41 Radičevih mandatov, da je vlada v ta namen organizirala v verifikacijskem odseku obstrukcijo, vsled česar vsa opozicija zapušča skupščino. Po eksodusu skupščine je podal ministrski predsednik Pašič izjavo, (glej 2. stran.), na kar je skupščina nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Ob 12.10 so bili sprejeti v podrobnostih državni proračun, rezervni krediti in pa finančni zakon. Na predlog pdsl. Džoke Brankoviča (rad.) je bil nato ukinjen kuluk in končno je bil sprejet tudi predlog, da se imajo kovati zlati po 20 dinarjev in sicer v vrednosti 1 milijona, kovinasti denar po pol dinarja v vrednosti 50 milijonov, po 1 dinar v znesku 75 milijonov in po 2 Uinarja za 90 milijonov. Državni proračun je bil nato sprejet s 124 : 3 glasovom. Za so glasovali radikali, samostojni demokrati, 4 člani Džemijeta, proti 3 Nemci. Današnja sela. Beograd, 31. marca. (ML) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 5. popoldne. Prisotni so bili le radikali, dva Nemca in socijalist Divac. Po sporočilu, da je predložil poverilnico še radičevski posl. Rude Bačinič, je Prešla zbornica na dnevni red in je razpravljala najprej o ratifikaciji konvencije, sklenjene med našo državo jn Avstrijo o likvidaciji poslopij bivših avstro-ogrskih poslaništev v Srbiji in Orni gori. Zunanji minister dr. Ninčič je imel kratek govor, v katerem je obrazložil potrebo ratifikacije te konvencije. Ker se ni nihče prijavil k besedi, je bila konvencija sprejeta v načelu s 125 glasovi; proti je bil oddan le en glas. in sicer nemški. Potem se je glasovalo tudi v podrobnostih in končno definitivno o celem predlogu, ki je bil sprejet s 126 proti enemu glasu. Na vrsto je prišla ratifikacija konvencije z Bolgarsko o obojestranskem izročanju krivcev in brezplačni pravni in zdravniški pomoči in dveh protokolov, podpisanih v Sofiji dne 20. junija 1. 1. Zunanji minister dr. Ninčič je kratko utemeljeval potrebo ratifikacije konvencij, da se končno urede še sporna vprašanja med obema državama in vzpostavijo normalni odnošaji med našo kralje-V1"° 1? ,®°^garsko^ Govornik, ki se je prijavil K besedi, je bil Socijalist Divac, ki je jiejal, da izvira povečanje zločinov v nasi državi iz tega, ker se naša vlada m potrudila, da bi rešila sporna vprašanja s^ sosednjimi državami in tako omogoča zločincem, da pobegnejo k nam. Kritiziral je potem zunanjo politiko vlade in končno izjavil, da bo glasoval proti predlogu. Dr. Ninčič je zavračal u m f 7nnnnn Se .nahaja na Bolgarskem okoli 700.000 emigrantov in rekel, da iih je le okrog 300.000. Konvencija je bila potem sprejeta v vseh treh glasovanjih s 124 glasovi. Pri tretji točki dnevnega reda: trgovinska pogodba z Japonsko, je povzel besedo trgovinski minister dr. Križman, Kar pa je še bolj važno, je to, da opozicijonalen blok kot celota sploh ne more v volitve, kar pa je sedanji vladni koaliciji z lahkoto mogoče. Nasprotno je že danes jasno, da si bodo stranke opozicijonalnega bloka medsebojno odjedale mandate in da bodo zemljoradniki nastopili v vsakem slučaju samostojno. ki je rekel, da ima predležeča pogodba bolj političen kot .ospodarski značaj. Ker se ni nihče prijavil k besedi, je bil predlog sprejet s 122 glasovi. Proti sta glasovhla Nemec ir, socijalist Divac. Zbornica je pnšla na razpravo o splošni mednarodni poštni konvenciji. Poštni minister Vukičevič je obrazložil pomen in važnost konvencije in dejal, da je v veljavi že co 1. 1874. in se je izkazalo, da je dobra-. Končno je priporočal, naj se konvencija sprejme. Skupščina je potem sprejela poštno konvencijo s 119 proti enemu glasu. Ko je bil s tem dnevni red izčrpan, je izjavil podpredsednik narodne skupščine Dragovič, da predlaga, naj se današnja seja zaključi, ker ni na dnevnem redu skupščine nobenega predloga več. Prihodnja.seja skupščine naj bi se sklicala, ko pride gradivo od posameznih odborov. Predlog je bil nato sprejet in seja zaključena ob 7.35 zvečer. SEJA VERIFIKACIJSKEGA ODBORA. Beograd, 31. marca. (ML) Verifikacijski odbor je imel popoldne kratko sejo, na kateri je nadaljeval debato o overovljenju še 46 radičevskih mandatov. Radikal Vlajko Kosič je govoril proti naziranju radikalnega poslanca Nastasa Petroviča, ki pravi, da je treba brezpogojno verificirati Radičeve mandate. Ker se je Vned tem začela seja narodne skupščine, je prekinil predsednik Gjuričič sejo odbora in sporočil, da mora po poslovniku zaključiti današnjo sejo, ker se morji Itv poslanci udeležiti seje skupščine. Prihodnja seja odbora je sklicana za jutri popoldne. Tako je ostala toli pričakovana današnja seja verifikacijskega odbora brez AVDIJENCA PAŠIČA. Beograd, 31. marca. (ML) Predsednik vlade Pašič je imel dopoldne kratko sejo z ministri, nakar je odšel opoldne na dvor, kjer je poročal kralju o političnem položaju, o uspehu vlade in o sprejetju državnega proračuna, za kar mu je vladar čestital. G. Pašič je dejal kralju, da je s sprejetjem proračuna učvrščen notranji položaj. Potem sta govorila o tem, kaj se ima sedaj storiti. Pašič meni, naj bi se seje parlamenta za nekaj časa odgodile s kraljevim ukazom. Vendar se o tem ni nič definitivnega sklenilo. Invalidom se zvišajo podpore. — Kovan denar. Beograd, 31. marca. (ML) Popoldne je odšel predsednik naro-dne skupščine na dvor h kralju v isti misiji kakor g. Pašič in poročal kralju o poslednjih dogodkih v parlamentu. Na-glašal je potrebo, da se seje zbornice za nekaj časa odgode, ker so poslanci od napornega razpravljanja precej utrujeni. Skupščina naj bi se odgodila tudi že zaradi tega, ker je dobila vlada s sprejetjem proračuna, oziroma finančnega zakona poblastilo, da lahko na svojo roko poviša podpore invalidom tudi brez invalidskega zakona, ker ima od poviškov državnih dohodkov okoli 100 milijonov dinarjev na razpolago. Kralj Aleksander je bil s tem zadovoljen. Vlada ima tudi velik uspeh s tem, da je ukinila kuluk. Važno je tudi, da dobi država sedaj zlate in srebrne novce, ki bodo V kratkem izgotovljeni in takoj spravljeni v promet. Zlatnikov bo kovanih za en milijon in sicer po 20 dinarjev, srebrnikov pa za 150 milijonov po 2, 1 in pol dinarja. Novci bodo imeli letnico 1924. Za zlatnike se bo porabilo zlato prejšnje kraljevine' Srbije in pa ono, ki smo ga dobili iz Avstrije in Madžarske. Uspeh avdijence predsednika Jovanoviča pri vladarju je, da bodo seje skupščine za nekaj časa odgo-dene, toda brez kraljevega ukaza, ker to ni potrebno. Zmaga je bila za opozicijonalni blok dosegljiva le, če si z zaupanjem pridobi-poslovno vlado in si s svojim delom pribori mandat tudi za volivno vlado. Z eksodusom pa si je opozicijonalni blok to možnost pokvaril in zato je mogoče, da bo sedanja,vvlada še preje od opozicijonalnega bloka zaklicala: v volitve in jih tudi izvedla. Volitve na obzorju. Seja vlade. Beograd, 31. marca. (ML) Popoldne je imela vlada sejo. Ko se je povrnil predsednik skupščine Jovanovič z dvora, se je sklenilo, da se seje narodne skupščine za nekaj časa odgode. Zbornica se bo odgodila, češ da parlamentarni odbori še niso pripravili gradiva za razprave v plenumu. Vse postopanje vlade gre, kakor kažejo vsi znaki, za tem, da se narodna skupščina v kratkem razpusti. Morda je bila današnja. seja sploh zadnja meritorna sedanje zbornice. Sodijo, da se bo na prihodnjem sestanku skupščine prečital ukaz o razpustu parlamenta in o razpisu novih volitev. Gotovo je le, da se skupščina ne sestane vsaj en mesec. V tem času bo skušala vlada pridobiti še nekaj demokratov in morda tudi Nem- cev in džemijetovcev in bo gledala, da potem dobi mandat za volilno vlado. V političnih krogih se zatrjuje, da se verifikacijski odbor sploii ne bo več sklical in da bo na njegovi jutrišnji seji naznanil predsednik Gjuričič, da so se poslanci razšli in da bo sklical prihodnjo sejo, čim se gospodje zopet zberejo. Jutri dopoldne se vrši važna seja ministrskega sveta, na «kateri se določi njegova nadaljnja taktika. Popoldne je sestanek radikalnega poslanskega kluba, na katerem se bo govorilo tudi o nastopanju poslanca Nastasa Petroviča, ki se ne drži večine radikalnega kluba in na katerega se zanaša opozicija. Tendenca je, da dobi Pašič-Pribičevičeva vlada mandat za nove volitve. Eksodus — popustitev Radila. Beograd, 31. marca. (Z) Po dveh dneh politične napetosti je danes postalo mirno. V parlamentarnih klubih je zbranih največ radičevcev. Skupščinski predsednik Jovanovič je bil že ob 7. uri zjutraj v parlamentu. Ker ni predsedoval skupščinski seji, se je u-tegnil dovolj odpočiti. V merodajnih krogih vladnih strank se položaj presoja mirno. Poslanci vladne večine na-glašajo, da se bo vse razvilo točno po določenem načrtu. Posebno Pašičev govor na včerajšnji skupščinski seji je položaj razčistil. Podčrtava se njegov sklepni stavek o apelu na narod. V splošnem vlada prepričanje, da bo vlada ostala kos položaju. Eksodus opozicije smatrajo v vladnih krogih kot umik, ki je bil posledica zadnje avdijence Davidoviča pri kralju. V političnih krogih'je vzbudilo pozornost, da se je Davidovič po avdijenci sestal k posvetovanju z dr. Vojom Marinkovičem, dr. Korošcem, dr. Spahom, Predavcem in Vojo Lazičem. Gospodje so po Da-vidovičevem referatu sklenili, da bodo najbolje rešili položaj, če se umaknejo, ker je merodajnim činiteljem mnogo na tem, da se sprejme proračun. Sicer bi lahko država prišla v neugoden položaj, kar bi v širši javnosti vzbudilo ne-voljo. Tudi v tem je iskati razloga, zakaj se je opozicijski blok umaknil. Eksodus ne bo dolgo trajal, ker po besedilu Davidovičeve izjave ni bil par-lamentarno-državno praven, ampak samo parlamentarno tehnične narave ter naperjen samo proti dejstvu, da 41 radičevskih mandatov ni bilo verificiranih. Davidovič je tako ostro nastopil, ker so opozicijonalni voditelji obetal: Radičevi stranki verifikacijo mandatov brez vsega odlašanja in zrušitev vlade. Eksodus naj bi popravil dojem, ki ga ]e pri radičevcih izzvalo neverificiranje mandatov. Vlada pa bi, kakor računajo stranke sedanje večine, tudi brez te zapustitve parlamenta spravila proračun pod streho. Program nove francoske vlade. Pariz, 31. marca. (Havas) Ministrski predsednik Pcincare je za vlado podal izjavo, v kateri je med drugim rekel, da je bila pri sestavi novega kabineta vodilna zvezda republikanska sloga in narodna edinost. Kabinet bo izvedel finančne zakone in bo nadaljeval 'delo vzpostavitve, reparacij in miru. Glede notranje politike izjavlja vlada, da bo zahtevala sprejetje začasnega reparacijskega prortčuna, reformo davka o poslovnem prometu in reformo preskrbninskih zakonov, ne da bi povzročila kake izdatke, ki ne bi bili kriti z dohodki. Nadaljevala se bo politika vzpostavitve opustošenih krajev. Vlad na izjava nato našteva posamezne pro gramne točke sedanje vladne politike h poudarja, da Francija ni nikdar imel: egoističnih nagnjenj in da ni nikdar go jila imperijalističnih tendenc, ki se j podtikajo. Francija iskreno želi, da s< čimpreje pogovori s svojimi zavezniki ( vprašanjih, od katerih je odvisna od škodnina in varnost dežele. Francija b: odpoklicala svoje čete iz Poruhsja le « toliko, kolikor bo ustrezalo razmerji plačil. Francija zahteva samo spoštova nje pogodb. Pride naj čimpreje do miru ki ji je bil obljubljen. OPOZICIJA PRIČAKUJE ODLOČITEV KRONE. Beograd, 31. marca. (ML) Danes dopoldne so imele opozicijonalne stranke konference, na katerih je opozicija priznala, da je popustila v svoji akciji proti vladi pri proračunu, da pa nikakor ne misli opustiti svojega načela po parlamentarni abstinenci, dokler se ne verificirajo radičevski mandati v verifikacijskem odboru. Opozicija ugotavlja, da je sedaj rešitev položaja v rokah krone in zato pričakuje vladarjeve odločitve, ker je vsak nadaljnji boj v parlamentu po zadnji seji absolutno nemogoč in ni upanja na tem polju doseči uspehov. SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE — BREZ REZULTATA. Beograd, 31. marca. (ML) Nocoj je bila važna seja glavnega odbora demokratske stranke, na kateri naj bi se končno sklepalo o stanju stvari glede na ločitev Pribičeviča in tovarišev. Glavni odbor pa se danes še ni mogel odločiti tako, kakor se je pričakovalo, t. j., da bi se Pribičevič in tovariši izključili iz stranke. To je ostalo za jutri, ker so Pribičevičevi prijatelji v glavnem odboru stranke vodili opozicijo. Vsa stvar pride pred centralni odbor stranke. Zahtevali p© *# fcalih i -v uO- uliar. Barona poročila. Beograd, 31. marca. Devize: Dun: 0.1150—0.1152, Bukarešta (42.50—42.75, 2c neva 1408—1409, London 349.75—350, M lan 353.50—354, ® Ne\v York 81.15—81.2! Pariz 447—448, Praga 244 25—249. Valute Zaključki: Dolarji 80, romunski leji 42.5: francoski franki 445, Češkoslovaške kron 242. Zagreb, 31. marca. Devize: Duns 0.11425—0.11625, Budimpešta 0.12—0.1? Bukarešta 0—43.25, Italija izplačilo 350.7 —353.70, London izplačilo 348.40—351.41 ček 347.80—350.50. Ncw York ček 80.50-81.50, Ptiriz 443.50—447.50, Praga 244.25- 247.25, ček 243.35—246.35, Švica 1407.50-1417.50;’ ček 1405—1415. Valute. Dolar: 79.625—80.625. češkoslovaške krone 0—24^ francoski franki 437.50—442.50, Curih, 31. marca. New York 575.5C London 24.73, Pariz 31.55, Milan 25.10, Pru ga 17.225, Budimpešta 0.008, Bukarešta : Beograd 7.10. Sofija 4.15, Dunaj 0.008)25 Berlin. 31. marca. Dunaj 6.08 Mila 18.25, Praga 12.71, Pariz 23.14, Londo 18.055, New. York 4.19, Curih 73.02. Beo grad 42.50. sr-PpyaK,a’:l]- marca- Dunaj 4.80, Beril 5.6s, Rim 150 2o, avstrijske krone 4.81, ita /so ?S- , , ‘"S' Budimpešta 4.50, Pari nfrfi?V,f V°n 0ri Ma425- New Y°rk 34.5: Curih 602, Beograd 42.50. o-. Dunai. 31. marca. Devize: Beogra* ,~8,a Berlin 15.40—16, Budimpešta 0.9 —L02, Bukarešta 363—365. London 304.50 —305.500, Milan 3066—3086, Ne\v Yori /0.935—71.185 Pariz 3892—3908, Prag; 2020-2030, Sofija 510-514, Curih 12.340- 12.300. Valute: Dolarji 70.710—71.110, bol garski levi 488—496, nemške marke 15,0 —15.70. angleški funti 302.700—304.3tif francoski franki 3875—3905, italijanske lir- 3080—3100, jugoslovenski dinarji 871—87/ romunski lei1 358—372, švicarski frank 12.225—12:05 Češkoslovaške krone 2092- 2108, madžarske krene ;>.85—0.95. DOMAČA ZAR/1ICA ,vju. .Povedal. s eni o stvari ?ila, mnenja. da preorijenl JJt. Mmlimfr Ravnihar: Namen posvečuje sredstva . . .?! Izstop in osamosvojitev enega dela poslancev dejnoHratske stranke — danes Se ni mogoče reči, je li bo ta korak odobrilo tudi 1 volil sivo teli poslancev — je senzucijoneltio vplivalo na javnost. Zmerja jih gospoda od Jugosl. kluba in »Slovenec« nima dovolj krep-kili besedi, da bi po zaslugi ožigosal početje dosedanjih svojih zaveznikov. V najzaničliivej.šem tonu pišejo o njih gfaslila ofieijelne demokratske stranke. Niti jih ne proslavljajo radikali, ki so pač potrebovaH njili • zavezništvo za vsako- ceno. Četudi ni spoštovanja, pa tudi ni sentimentalnosti. Suhoparna politično-taktična. matematika'. Nas korak Svetozarja Pri biče vica ni presenetil. Bil* je "že dcrlgo časa prf-;-ravljen/r Žc- proti inescci- srno napisali, ■ ia . .ie le vprašanje časa, kdaj pokaže I renini razdor v demokratskem klubu -\oj(< očitno razpoko. Dvoboj Davido- dvoboj dveh »ličnosti«, dvoboj dveh nazorov. Simpatična osebnost Ljube" DaViUbvica je njemu dala ’ SZ } sli : ujukw.y kak-or PrHneeviču. Tesla Sveto/.;!/.na dolgo,ni mogel prenašati, Ki s, vajen biti prvi,, voditi, gospodovati;’ , ; i O osi^nL ppštcii. ra isti ptili^ipT)!- cilj »pred seboj: edin-stvo' njTrpppj edinstvp države. Pr-ibiče-vič ga hoče doseči revolucijonarnim. polom, prpko noči. . -če- treba nasilno, brek" izbire v sredstvih. Na njegov rovaš : re oiai pretirani centralizem, ki je, brez uejaiTstvene podlage ob začetku naše državnost:,’..pravzaprav o.če današnjemu nesrečnemu pofpžajp. Davidovič, ustaljen in umirjen, je za evolucijcjjiamt) taktiko,, za kompromise iu-.čc treba-,tudi za oportunizem. Sum i•ošten' venTie v poštenost drugih. To i;;išfjcu.ie(. gaU-gjJe- tuiiitam predaleč, .da dela. napade taktične narave. Med nje je šteli, brez dvoma, ono ob ustvarjanju opozicijonalhega,. bloka. Ne malo vlogo je pri te'm jjgr.aj qšebni moment, ono vu-, lilso do, mržnjc segajoče , nasprotstvo med ‘njim in. Pašičem,. ki je. potemnelo .pogled sicer bistrovidnega .politika, Rusi,ti lJašičevo vlado, je postalo geslo. Za ta n a tu v n ni, bilo. baš težko najti zaveznikov jn uajsi.lxido .se tako,, heterogene narave, -k^kor. jih je ravno, zbral opozicijonalm .blokr Vse, k*ix sa„ ni soincjlo.v vladni milosti, vse, ka-r jo hotelo injeti sv,oj,o jnestp pri oblasti, •■ vse je drlo za tem geslom. Vser demokrate — Pribičevič in-Davidovič tu nista delala razlike — kierikalco, Turke, zemljoradnike in naposled še Nemce je družila. bratska želja, izmenjati Pa-šičev režim za -~r svoj režim.-Jn ker je bilo-vse te opozicije premalo, da bi ..vrgli starega mojstra, so poklicali na pomoo — Radiča. Tu pa pričenja, tragična.krivda, zlasti demokratov, zopet vključivši Davidovima in Pribičeviea. Rušiti, vlado, a kuj potem'- Nihče si . ni dal resnega , odgovora .na. to resno vprašanje. To se pravi. Radič' -je .imel čisto jasen odgovor. Njemu rušiti vlado ‘pomenja: rušiti državnost, zrahljati temeljne misli Vidovdanske ustave. Njeimi je ves. opozjcijonalni blok le dobro došei pomagač rja. potu do njego- vega cilja. Izjave njegovih odposlancev, da smatrajo prisego kralju in ustavi za golo formalnost, klici prisegajočih Poslancev: živela republika — ne puščajo o Radičevi nameri nobenega dvoma. Ustvaritev opozicijonalnega bloka pod egido Radičevo je velik njegov političen vspeh na znotraj in še bolj na ven. Blok je dal njegovi zločinski inozemski propagandi moralno podlago, jo - je naravnost sankcijoniral. Skoro bi izgledalo, kakor da ima on v rokah ključ do eksistehce naše države’? Da Radičevo zavezništvo naših klerikalcev ni ..ženiralo, je umevno. Kleri-. kalizem se nikdar ne' sprijazni s to državo,1 v kateri se tudi nikdar ne bo počutil domačega. Ce'bi bil odkritostjo^ bi to jasna pnavodal.- Tii-nima-pričakovati dobička. Zato mu je ljubši — kaos. V njem more le profilirati. Njegova »zakonodajna •avtonomija« mu je trenotno geslo, mu je le etapa do cilja, ki se ne loči preveč od cilja Radičevega. ■ ' : . < ■ . - Toda' čuditi še je 'demokratski stranki, stranki' ki jo programatično od ridikalrfe'stranke ločijo 4e osebnosti, da je dala pripregt) Radiču. Vsak trCJ-nertek, kb je premišljala, da-Ii naj sprejme zaVbzttištvo' Radičevo;’ je bil ziočin. ■ NedostUjanie' pozitivnega programa opozicijonalnega bloka je istemu odvzel vsako raison d’etre. Združil Se je na negativnem programu: rušiti vlado, aprčs nous le deiuge, potem pa. prepustiti državo golemu, naključju. Tudi zaželjene nove volitve so v Radičevem računu. Pojačan z 10 do 15, mandati bi šele . prav ;stopil v novo zbornico z vzklikom: živela republikaI In tem namenom se je stavila v družbo. -, demokratska-stranka, v svo- : jt celoti. O-tem nam-pričajo njihova-glasila z desne in leve./Ju Pribičevič ni zagrešil nič manjši greh..-nego Davidovič. Tega greha ga ne opere tudi sedanji njegov korak, ki ga je načeloma gotovo , o,dobravati. Program njegove stranke rrju je velel imperativno, da odklanja ■ ;vsako z\ezo z elementi,- ki kratkornalo zanikujejo naše državno edinstvo, tijcdjnjepjc naroda in last. not, least dinastijo, Odklanjati bi bila njegova dolž/iost vse dotlej, dokler, seti elementi /je izrečejo za obstoječo državno tjiisel ter to nq svečan način ne posveejočijo, V&zati se ž njimi brez tega. jamstva je neoprostljivo, obsodbe vredno tembolj, ker je aUjansa po-menjala'naravnost skok v terno: - Tak skok-pa^jfe bil ob današnjih' prilikah tem' manje na mestu, ker je. prizadel občutno škodo našemu notra- -nje,- kakor našemu zunanjepolitičnemu položaju. Naj reče o radikalni vladi, kar se hoče, priznati se mora njeni' dosledni, zlasti gospodarski politiki; da nas je polagoma siccr, a sigurno vodila do konsolidacije." Odstraniti to vlado bi bilo opravičljivo le tedaj, ako bi bila dana gotovost, da moremo namesto nje postaviti kaj boljšega. Te gotovosti nam opozicijonalni blok ne samo da ne nudi, ampak že danes lahko rečemo, da postanejo vsq dosedanje pridobitve konsolidacije, ne naposled-one. na gospodarskem polju, vprašljive. Zategadelj je. bilo . rušenje, sedanje vlade brez vsakršnih-, pozitivnih ciljev v korist naši državnosti: frivolnost. Tega očitka ne moremo prehraniti niti sedanjemu ministru prosvete in njegovim ožjim somišljenikom, naj so že imeli tudi samo namen, da se, izrabljajoč ves položaj in svoje zaveznike v opozicijonalnem bloku, dokopljejo do vlade. Zakaj oni so bili, ki so pomagali ustvariti današnji prekarni položaj — ne samo vlade, ampak države same — kajti, če bi bili oni z odločnostjo, s katero so sedaj razbili enotnost opozicijonalnega bloka, zavrnili ustvaritev tega bloka, pa bi bloka ne bilo. Ampak' seveda, potem bi tudi njih ne bilo na vladi. In to je, kar nam vzbuja resne pomisleke proti etični vrednosti take politike. Njena brutalnost pade tem bolj v oči, čim bolj daje spoznati, da so se stavljali v nevarnost . državni interesi; za to da so se mogle doseči osebne pridobitve. Nazorno nam vsiljuje to spoznanje slo- venska, pravilneje ljubljanska frakcija demokratske stranke, ki je z zares otročjo naivnostjo mešala karte. Njeni glasili »Jutro« in »Slovenski Narod« sta klasični primer gole partizanske politike. Dvoje železij v ognju. Kakor bi pač padla kocka. Na pomoč jim te nekoliko prišlo zrelo javno mnenje (na ustvaritvi tega mnenja nima malo zasluge »Narodni Dnevnik«, dosledno zagovarjajoč gori označene smernice), ki je ostrp Qbsojalo frivolno blokaško politiko in pod čigar vtisom je dozorel povod za uskoštvo. Dejstvo, da. so se stavili na služBo državotvorni politiki radikalne vlade v opasnem trenutku, jedva zadostuje za' figovo pero, s katerim krijejo svojo goloto, svoje neopravičljivo postopanje, ki je pomagalo ustvariti oni opasni trenutek. In to je, kar smo hoteli povedati. j nalci morda predlagali za državhe^a predsednika. Tudi to domnevanje priča’o bole-I hanju nemškega javnega življenja, ki ga n» i bo mogoče še tako kmalu ozdraviti. izjava ministrskega predsednika Pasica. »Gospoda! Vi ste bili vsi priča vsem onim zaprekam, ki. so bile storjene parodni. skupščini v nje stremljenju, da se pravočasno votira. .proračun, ki je več kot dva meseca na'dnevnem redu. V'vsaki državi je pravočasno sprejet proračun."' Mnogo preje hi bil lahko, sprejet' Nekateri 'žalibog so ho-, teli, da ovirajo delo narodne skupščihe. vpo-rabili„sa. obstrukcijo. ,tp ie, obirati so hoteli narodno .skupščino; da bi' pravočasno sprejela'proračun, da pravočasno*Izvrši delo,, na katero čaka vsa država; (Viharno-odobrava-« nje-. Klici: »Tako je!«) Mi sariio obžalujemo ta pojav, kateri nam,", kakor tudi - vsemu svetu dokazuje, da-ne-izraža želje večine naroda ih da'se'ima državni proračun pravočasno rešiti. V vseh parlamentih je prva stvar proračun in dtf se delo redtfo izvrši; Gospoda :.so želela verifikacijo Radičevih mandatov. Mi pa smo zahtevali prvo proračun, "katerega se ne mote' enostavno odlagati- Mi smo hoteli to delo najpreje izvršiti iu končati , in potem šele pride drugo na-vrsto. Gospoda so videla, da se mi ne damo v,.tem poslu ovirati. Opozicija je, za* litevala nasprotno. Zahteval? je verifikacijo mandatov onih narodnih poslancev, ki so na to čakali eno leto in niso hoteli priti. v. narodno skupščino. Oiji poslanci, ki ;so čakali in niso 'bili . v skupščini,. * zahtevajo, -sedal. stvari, ki niso nujnejše kakor državni proračun. Zahtevajo izvršitev posla, ki n^ nujen in -tedaj niti nimajo-pravice to zahtevati v momentu, ko so drugi posli nujnejši. .Nimajo pravice zahtevati od narodne skupščine, da to/delo odstavi z dnevnega roda in da seže-po' verifikaciji mandatov. (Živahni klici: »Tako jel«) j ' * ■ ■ r • Mi moramo-tn delo dokončati. V nobeni državi, tudi v naši ne,, se še ni dogodilo, da bi se oviralo delo, ki se ima izvršiti v. interesu države.' - Gospodar Oni mečejo na naš .vso od-goyomost;cM;i. tP .odgovoinost ^nraieinarpo, (Viharnp odobravanje.) Mi , smo,, ponudili doka?, da vpoštevamo narodni .blagor, pred vsemi drugimi posli in- deli. Ob tej prifiki moram tudi svečano ugotoviti, .da bo nam. dal narod odo.brenje za-našp dulp in bo nam moKel priznati.,da fmo mi na pravem potu v obranibi državnili in narodnih interesov. Ponovno izjavljam, da obžalujem ta dogodek in ne odobravamo stremljenja raznih ljudi, ki dajejo prednost strankarskim interesom pred državnimi. Uvcrjen sem, da bo naš narod naše delo odobril, ker vršimo delo za zbližanje, iriir in "pravilni razvoj'naše domovine. (Klici:. »Živeli! Živel Pašič!«) ’ Prosim skupščino,- da nadaljuje svoje delo, ker je jutri zadnji dan za sprejem državnega proračuna. Dana nam bo prilika, da apelirahio na narod in od njega zalite>' varno sodbo, kdo je pravilno branil državne interese. (Viharno odobravanje.) ftSemška krivda na sweS®tmi volni.. Nemci venomer zanikajo Vsako krivdo Nemčije na 'svetovni.vojni.' ' Še nedavno- je' celti predsednik . ba\,!irske- vlade 'očital na-javnem -shodu državni vladi, da se.premalo trudi, da bi razblinila to legendo. Polagoma pa se vendar utihotaplja zavešt, da so očitki upravičeni. To priznanje Zveni tudi iz ‘ članka, ki ga .ie napisal v berlinski ->Welt-btihue« Meridionalis kot spreninteo k mitalizein zasadUa v telo nemškega junaka,- - - Obstoja kaj bolj bedastega, boji nespa- metnega? Ludendorff je v svojem zagovoru sam trdil, da je bil po marnski bitki trdno iiverjen, da je vojna za Netnčijo izgubljen*: vendar pa še ni drznil-pripisati krivde katoličanom in Židom. Toda tudi za-Lu-dendotffa velja opravičilo, da ni Človeška’ nrav tako premetena knjiga, kakor naknadna opravičila poraženih ‘ strategov, -Nadalje se pistšc" peča z vprašanjem, kdo so pravzaprav bili 'nemški sovražniki? Bil-i so: protpstantovske anglp-saške sile: cefkyi sovražila, Francija; ši^majičiia Rusija, ;.za ’ katero je papež nekak vragov zastopnik'rta ženil ji/ Sicer pa no SmenM..'ot» nemškega generala pričakovati, .da bi čital. znamenita politična, dela ljajvcčjegu pesnika najvpejega . naroda. proti, kateremu'‘se le boril.' On ne ve, cja je italijanski vladar od-vzeT sveti Stolici 'posvetne iiišignije. Zakaj bi sc torej Vatikatf .ojsreV® ža:zm;!g.o .teh" nemških sovražnikov? Za. zmago, _ ki je spravila ob 'prestol strogo katoliško vladarsko rodbino? Da Bi sc papež ogreval za poraz države, kjer ima katoliška’ -stranka tako veliko vlogo V - Liidendorf jti tudi niso znaiii'načrti _ Erz^ergerraK -ki ga je umeril njegov1 srčni'prijatelj Erhardt ali vsaj 'nje-govi somišljeniki, ih’ki ]€ sarijftl o vzp3sta-' vitvi’ cerkvene države. Vartfkan, ki ie kpn-' čno zavzenia zg nemško • bedo, nai ,bL,se ogrevaj ?a“lierriski" p^az!’, . ' .. ., ’ ~ , To ' so: torej po pivčevem, mnenji; dejstva, ,ki jasno dpkažjilejo.* plitvost Lpden-dorffovega znaiija, ki je moralo Nemčijo zaplesti v hoj s polovico sveta v boj, ki je moral končati za Neničijp neugodno. Toda Ludendprff jEe. danes, dofgrat vrpgo moža- df De st In v in bo tpora'] po razsodbi zapustiti Bavarsko, čeravno ga bodo' nemškbnacijo- angSešk© vlade« Ko se je prošle dni razpravljal v angleški poslanski zbornici proračun za_mornarico, je bila njegova vsota zmanjšala na 56 milijonov funtov, to je za 2.2 milijona. V splošnem nadaljuje sedanja delavska vlada z mornarsko politiko prejšnjih vlad. Samo gno važno točko je opustila: zgradbo velike vojne luke y Singapurju, na skrajnepi jugu Azije, v s/edi med Indijo'in Avstralijo, Stvar sama na sebii~ne’' bt'bila toliko zanimiva, če se ob tej priliki ne bi bili dr|ali govori, ki ''so - vsebovati—jasne isitiefnice splošne angleške politike, Šktep- vlade, da Sfe.ta Vojna luka ne zgradi, ne ‘‘temelji na vtirčnOSti (stala'hi le 150.U00 funtov), temveč je .manifestacija,^Sisto posebne vrste. G. Macdonald, minisirski predsednik; ie tu imel • govor,'ki' j'e ' t l'ko rc k 0č“' nTe goV ‘ V er o-izpjayid. -Deiiniia.l- je vso-pojitikii-uhr-ambe. dežele na sledeči način: skrčiti vojaško organizacijo na jedro, »an absolute nucleus, and nothing more than a nucleus«, in v tem Času kazati isto energijo iti isto odločnost v iskanju varnosti potom drugih metod, po-tom"sporazumov; ddbre volje, ureditev,' raz-• Proženja’ hi sti^mKenja: po ..fazorožejiji!..',. , - Priznati moramo, .da so to, lepe besedeče Angleži zmanjšajo ; svojo evropsko aj-niado, tako zeio,. da ni, več v stanu, nasto-, pati na' celiili, se jim vkljub'temu ničesar ni ba+i, kajti Francija-in-Belgija- bi itak--zadržale nov. neiuški .napad, .Nemškega vojnega brpdoyja ;p;< ni več, torej-se angljška. morf narica .v severnem evropskem vodovju lahko zmanjša na minimum. Sedaj pa, ko gre ža to, da se ne zgradi singapurska vojna luka, sta pa*dwvinijo-na. ki^se jih,stvar, neposredno tiče;-namreč[Avstralija, .in Nova. Zelandija'.'protejtirjiJa,,, Q. Mapdo-nald je čital med- ploskanjem -opozicije pismo-aVsfralskc vlade. Ta1 iladŽ izraža- svoje-najiskrenejše simpatije k p©!itiki> mednarodne sprave, ieli-rsi boljši .spor^um med narodi in zmanjšanje oboroževanja v vseh slučajih, kjer je to' mogočo. Kdo ne bi mislil tako?. Opustiti_misel na. zidanje pomorske baze v'Singapurju "iia ne služi po^‘ litfki miru, temveč- nasprotno,- ji škodi,-»češ da vsako zmanjšanje možnosti gibanja naše vojne mornarice zmanjšuje naš Vpliv'v svetu .narodov,*. ........ „ T • . „. G. Macdonald -je bil prisiljen-, prečitati pismo avstralske vlade v patlamenVu. Jcer mit je avstralski ministrski predsedriilc "sr. Bruce, brzojavil, da ga prosi', naj preda jav-’ nosti njegovo poročilo o zgradbi -siijgaptfr-ske vojne luke, da bo tako ves svet zvedel za avstralsko stališče. G. "Bruce 'sam Me svoje poročilo objavil v Avstraliji in v niffifl pravj, da bi bil britanski imperij brez fe vojne luke 'v. hevarposti, kar bi bij težak udarec za-'Društvo narodov; ' J ; Avstralska'vlada gre cq1o tako daleč, da smatra zgradbo 'tfe luke za "korak napfSi k razorpženiu. Tudi .vlada. Nove Zelandije seje obroila v iMpndorvv-istem smi^lu-ir} poni!d(ia JOn..DOp Tunfdv iža^delp- ., Nasprotnega mnenja sobolj oddaljeni dominljbhi/ kot n. pr. Južna Afrika, ‘ki odobrava korak g. Macdonalda. in .v- tem tiči. ravno vsa skrivnost razorogevanja. NgV. rodi. ki niso ogroženi ’ pridigajo . o. medse*! bolueni sporazumu, oaii pa. ki. čutijo nev^r. nost pred vrati;'pa so manj zahpnL . J. Srakooer: .-. > *- ••"s ' ' zabavljanje 'I akole prad .dobrim letom/morda tudi ?;/:!;•!o jjr^j. saj to ni ravno/ da bil moral člo-, /vok"poveaifi dan ih uro, sem se naveličal svoje %iaru gostilue »Pri telečjem Stegnu«, kjer im bil ctlth pet let vsak večer reden irosf, / niso slučajno kaka nenadna opozicija želo-!ca ali ledvic povzročila krizo rao-lcs.:a k-.biiieta. Skratka, sklenil sem,.da se preselim rtrjeram. Pravzaprav, če hočem biti odkritos tim/,maram priznati, da so me-p> tega skJeoa, pjisiMIe še droge okoliščine. Moja /. n i. ki je, mimogrede povedano, pre-.lscdii.-a 'človekoljubnega. .»Društva za ■/ .:.s :ito služkinj, in- natakaric« — tudi taka društva eksistirajo, bogu bodi hvala, v naši , ti-Utirni. deželi ,-r si je- najiireč. vtepla v gla-v->. da me hoče natakarica Ančka-»Pri rele .jem stegnu* •'ha vsak način zapeljati, ce-r rav sem ji neprestano zatrjeval skesano, ; da stvar ni ravno taka, ampak popolnoma i ; motno.. Ampak moji ženi to ni hotelo v fjfavo iti uoseida je pri svo;epi. društvu siilttD, da se sponam' izseliti iž »Telečjega stegna*, da.se tako^odvrhe-^kilšniava 'od' uboge Ančke in se še nadalje ohrani njena čistost v status quo ante bellurt'. Sklep- tpi je bil dostavljen pismenim •potoni, priložijo pa je'bil tudi povratni listič, na katerem jiaj sppročim »v izogib na-daljtternu postopanju* — tako je bilo zapisano v pripombi ■-'-če razsodbo sprejmem ali »te. Vzel. sem v roko pero, pa nisem napisal , ne ne in ne da: v tako važni stvari se človek ne more odločiti kar tako, zato som zaprosil za, tri dni odloga, da stvar dodobra premislim: Odposlal sem odgovor in potem premišljeval., ne bi kazalo s te reči napraviti priVtcitnjeino vprašanje mojega sodelovanja v družinski vladi. Računal sem takole: če sklepa ne sprejmem iti podam ostavko na„ predsedstvo družine, nastane kriza, kriza pa bi se dala v ugodnem slučaju rčšiti tako, da prevzame v novi vladi gospodinjski portielj natakarica Ančka, moja Jena pa ostane izven kombinacije: torej v opoziciji. Mogoče bi se stvar zasukala tudi še drugače, da bi se namreč odločila Za abstinenčno politiko in sploh zapustila parlamentarna tla. Odšel sem torej k Ančki in jo vprašal, če bi bila proti gotovim koncesijam pripravljena prevzeti omenjeni oort- felj in po daljši tieBati Se je dosegel oboje-; stransko dosegl.iiy sporazum. V toliko je bila-Stvar rešena;, treba pa je bilo govoriti še z ostalimi strankami, namreč z mojimi tremi 'otroci, katere mi ie bog poslal v tolažbo- na stara'leta; Poklica! sem torej vsakega posebej v svoj. kabjjpet jn jim ^ razložil, taka in taka je situacija in če ne bi bili za nov" koalicijski režim. Naletel sem slabo in z demisijo ni bilo nic. Poslal sem čez,,tri dni. »Društvu za zaščito čistosti služkinj in natakaric« sporočilo, fla se vMartjam. Svojim prijateljem od »Telečjega stegna« sem povedal, da sem se naveličal tapi-kajšnjh zakajenih iukenj; resnice jim se-Veda-nisem mogel povedati — in da se pre-. selim v drugo gostilno. Nekaterim — to šo bili v prvi vrsti tisti, ki So spili včasih kak litrček n» moj ra-čan — je-bilo od srca žal, • da odljajapicjn so reklu da se tpdj .pni .„v . kratkem preselijo za mano, drugi so pa, moj korak odobravali — to so bili moji tekmeci pri Ančki — češ. Se lastne žene se človek naveliča, pa bi se ne naveličal gostilne •— in ,sq ost£lif..Tako sem..bil na cesti, brez- go-' stilne; Ugibal sem, r kani bi sedaj, naposled . pa sem stf domislil; da rrii je prijatelj Kožlo-gfav že večkrat hvalil svojci gostilno, to je tisto v Gigauski ulici, ki. se.|i pravi »Prt fdečem krokodilu«. Napotil sem -se torej v Cigansko ulico in poiskal »Rdečega krokodila«. Sedel sem pohlevno v kot, kakor spodobi novemu gostu in naročil četrtinko. Spočetka sem bil edini gost. pozneje pa/j e / prišel še prijatelj Kozloglav s tremi tovariši. Pogledal me ie in ko ifie je spoznal, se je najprej razvdselil, potem pa zavzel svečan^ uradno pozo ter mi naznanil, da sem sedet k napačni .mizi,, kajti ta, da. [e. rezervirana za »Društvo ža zabavljanje«, ki ima tu vsak^ večer redne sestanke/ PoVedarmf jC Se,‘ da' je on predsednik tega drnštva. -ki je V osta*-” lem žo mlado, staro komaj .nekaj dni, se pa zelo lepo razvija in utegne v kratkem igrati še veliko ulogo v naši notranji politiki. Opravičil sem se, da mi vse to ni bilo znano irt da nisem vedel, da je stvar taka iti taka in da je ta miza rezervirana in se hotel preseliti k drugi mizi, pa se je prijatelj Kozloglav premislil in me vprašal, če ne bi tudi jaz pristopil k njihovemu društvu. Ce ni hujšega in če ima društvo res bodočnost, zakaj ne bi pristopil, sem sl mislil, mogoče bi se dalo tako priti še do ministr- skega fotelja ali vsa do poslanskega sedeža. Moja žepa ie že večkrat rekla, da bi se lahko malo pobrigal za taka mesta,' kadhr so razpisana, kajti., tako j? zatrjevala, imain vse potrebne.lastnosti ift vodjtelj*i milpga-in dragega našega narbda.' V —.Dobro — sem rekel prijatelju Kozi o-glavti'— pristopam k timu -vašemu društvu, saj končno ie vseeno, ali sem član tridesetih ali eijointridesetih društev, ;za narod se; ie treba žrtvovati, ampuli, rad hi poprej še Ve: del, kakšen namen ima drtJšvo, kakšen, je njegov program, kakšna so pravila in tako naprej, > -^Zastran tega se nikar ne vznemirjaj — je odvrnil svečano prijatelj Kozloglav ko* likor'te pOZnjim, še^ jiaš 'program,popolnoma krije š tvoYini pdlrtičhhft prepričanjem, kajti naše- društvo politično. Ti si proti sedanjemu koruptnemo režimu:-to je- dovolj. — Tisto pa tisto sem rekel — proti režimu sem in če je drušvo tudi proti, potem. me. kar vpiši. . r: In me je vpisal in predstavil ostajim članojn, ki ..so-se med tem obrali p.omošte-vllno; in jih je bilo vseh skupaj pet, z menoj in Kozioglavom torej'sedem. Ta številka mi sicer hi ugajala, ker pravijo da je židovska, toda potolažil sem-se,-da bo kmalu narastla. če ima društvo, res. bodočnost in ee b°r jgralg^ še tako veliko ulogo."Nato ie pričel oficijelrii del/Predsednik Kozloglav je razglasil, daje' sostanek otvorjen; pozdravil navzoče, se zahvalil za. polnoštevilen obisk in . potem po lepein pozdravnem nagovoru na mojo malenkost, ki jtr’izzvenel v apel, dn bi še danes •vplačal pristopnino, Jiamreč Štefan starega leružalemca. J?oc}aJ bosedq referen*u. 8r<. flaču, Zastran nenavadne" pristopnine .nje.je 'malo zaskrbelo, ker sem takoj zaslutil, pa se bo morala tudi članarina- vplačevati v jeruzalemski valuti, ampak besede referentove so m.Lsegle. tako.v srce, da sem kmalu pozabil, na neprijetne misli. Dr. Oqilač je bil govornik par excellen-ce in njegovo zabavljanje čez kortiptni Težim je btlor‘tako dovršenft. tla br se mOja žena- morala skriti pred njim. kadar -tzame mene na piko, Ubogi režim, kadar bo naše društvo zmagalo, sem sl mislil. Ne bi hotel biti v koži homogenih ministrov. Prevec bi bilo, naštevati tu vse lepe misli in krepke izraze soteoda dr. Goflača,- za primer pa nai mi §o ‘dovoljeno, da jt|Lbmrehim par izbra.-nih. — Sedanji režim — ie govoril doktor — ja -rcžiui lumpov,-tatov, sleparjev, Kolju-fov,; cigauovj nropaljc. Pijank- ki sesajo, dra-. getnu našemu troimeneihu narodu kri .iz žir ves«, felesji.. Sedanji ministri so. nagnusna golazen,-katere-se mora ogniti na sto kilometrov vsak pošten Jugoslovan, Med nami in njjmi ni k-otnprotjiisa in ga nikdar pe bo. Borili se bomo-talco doigo, da bodo iz,treb-. Ijeni vsi do, žadnjeka.,‘Skupščino. ih ministrstva bomo razkužili z najhujšimi desinfek-cijskimi 'sredstvi, predno' se bomo naselili'.® prevzeli-vlado v svoje čiste roke, Itd. -^ Po. Gofia^yeth... govoru, h kateremu smo mit. iskreno častitali in burno ploskali, je predsednik; Kozloglav razglasil prosto zabavljanje. Zaceli smo takrat vsi upisono in to. ta-i ko _krepko,.da je gostilničar »Rdečega kro-;-kodila« pobegnil, natakarica pa je dobila ščipanje po trebuhu in zbadanje v križu. S tega prvega sestanka »Društva za zabavljanje« sem se vrnil domov — bilo je- že precej preko policijske jice. — tako bojevito razpoložen, da sem se' nU. vogju naSe ulice zaletef® vso- silo' v 'kandelaber m med iz-' razi ^»prekleti' Iroruptui minister«, »doli1 ciganski režim« itd., pričel z vsq silo udrihgti s palico po nlinovi latprni,\kiar ,5e im^lp se-' vedi za posledico konflikt 's policijo; kf je bila mnenja, da dna-laterna' hi v zvezi -z-‘ režimom- Odslej sem bil reden obiskovalec, na--ših domoljubnih sestankov, ki so se-razvijali v vedifp' VKje' pgorčetije.- Enkrat, bilo' je p priliki nekih novih dogodkov- v skupščini/ smo se pri. izvrševanju društvenega programa tako rajhuril},. da sem/moral k zdravniku zastran nerednega fpnkčijpniranja srca in ml je ta SvetoVal; da Se moram, če hočem še kaj časa vživati sladkosti tega sveta/ nujno,politično, preorijentirati ier vstopiti y . vladno ^ranijo. Predpisal mi Je tudi diieto, katere naj bi'se držal pri preorijentaciji, da bi se ta ne izvršila prehitro, kar bi, kakor je *atrjeval, tudi-ne-bilo v-korist mojemu- tudi bil morda prej sprejet za ministra,/kS^ dar-bi. postalo kako tako mesto prazno in bi: sc razpisaki, vendar pa, je rekla, da se mora , še poprej posvetovati z odborom »Društya_ za ZaišŽlo čistosti služkinj in natakaric«. Politikaf ie nepreračunliiva umetnost in ta)sa>-e J» *spdUovda sem se oreorijentiral ne /la ,bi se preorijeniral. kajti v politiki j.e tudi -to. mogoče,- kakpr..v uiodei;tje^t ..pesni-, šfvu, In to se. je žsodilo celo' fcjkOt.^a.iji.ni. bilo treba izstopiti iz dosedanje stranke m ne iaf »Drušval zat zahavljahjfe«! kajti tudi Qtlo' se je preorJjentir^lD ne. da bi.se preorijen-tiraio." Nekega-večera, -prišel’ se‘m - k' »Rde-čpmu ’ krokodilu« ,S- trdnim; sklepom,-da- podam ostavko .tja čkm£fyo, sem že pri vstopu opazil, da ie 'sitnacija .spremenjena. V kotu nad mizo Sem 'poteg s11ke_ voditelja' našega krila naše stranke opazil-na'veliko presehe-. čenje tudi slikp.. človeka s..častitljivo< vXlyo ' bfado in spoznal v njej na pryi PQgl§{l portret — bog ga zivtl '— predsednika vla^eT, Obe sliki sta bili okrašeni z narodtiD tfo-bojnico in spodaj je stal napis: »Živela ko-'1 ■ aticija!« Spoštljivo.sem. se- odkril in. bbstal;/ -Kozloglav mi ie . molče j)a_inignil tj;tj .p/isp.-j. ^aem. "Položil sem grešne 'kpsii svojega.čir, 'sjega rojstva na stol ih se; ozri'V dl'. Goslača. ki je vstaT in spregovoril: " 1 •'— Prijatelji! Prišel je svečirt ttenvrfek,’' > ko se je združilo pijštenje s . ppštonj«m, ;dau .premaga koruptne želje tistih, ki bi Jaiji rušili kurz naše državne" politike, ki je' vša leta doslej imela pred očrhl sMno1 blagor dd*^ movine in. tnilegairiaš ega-edinstvenega- na*: r,roda. Naj živi nova koalicija čistih S &•»' stimi! Naj živi naš modri premier! Naj živi naš'prosvetni minister! — ' - - r — Naj živi! — •smo-zakiicali-Vsi iii -na' to je-, vstal prijatelj- Kozloglav in- s solzami , radosti v očeh začel: . ■ ,r_- u i ; —-BratieKNad eno leto je.naše,društvo, goreče in požrtvovalno vršilo "svojo težko nalogo za blagor domovine. Danes je5naS« idtlo kronano z uspehom. Zmagali.smo. Ka| -nai ^storimo. sedaj?-Ali -naj se -razidemo? Ja i mislim,. ,da^ bi. razpusta he mogli 1 preboleth Dreveč smo se navadili tiru« i)a drugega. Ker, ja dosedanjega programa .ne m,oj;etn9. 'yeč- vrStf; predlagam; da sestavimo rttm:ga -ih da sprerninimo* iinSe društvi v iDruŠ¥vi>’;‘ za pospeševanje narodnega i: nan^ušerUa« Aji ste za to? -vi-iov -j. on - -v — Smo) — se, ie oglasilo šest .ginjen^ glasov 'Tn pre'dlog je ' bil endglashO’ sprrefet •'Sedaj' sfcstavlranio -nov tiroBram :in—tkdt do'"” lovni -načrt bo kmalu, pod .stsebo. D Sestavi in, velikih cjHih ki smo. sl. jih postavili, bom pa poročal prihodnjič: omeniti moram le še to, da se ie moie zdravje le"«1* prav lepo popravilo. Politične vesti. * Dvoboj Pašft Korošec. Novosadski »Ueotsches Voiksblafct« piše, da je boj vlade z opozicijo t bistvu le dvoboj med Paši-pem in Korošcem. Čeprav se smatra Radič •m* vodja najmočnejše opozicijonalne sku-Ptae in Ljuba Davidovič kot vodja opozici-jonalnega bloka in zasnovane bodoče koaii-oestoe vlade, je dr. Korošec vendar le sedaj cravi vojskovodja v nasprotnem taboru. velike spretnosti ie, da je Pašič podal Kralju ostavko takoj po položitvi prisege radičev skih poslancev, da se je tako izognil |*®jiasovanja v narodni skupščini. V na-se mu je posrečilo, razdvojiti demokratsko stranko, premotiti džemijet in v kratkem času predložiti kralju novo vladno večino Dr. Korošec je uganjal toliko časa svojo hinavščino, dokler se mu ni zdelo, da » prišel čas, ko more vreči masko z obra-^*st0 likalno vlado je igral z ve-J«o spretnostjo dvojno vlogo. Bil je v opo-ter je imel tajne prijateljske zveze z k«m no stranko' Ako bi pogajanja z blo-Ifv? ine dosegla nobenega rezultata, bi g. pWošec našel gotovo tudi pot do g. Paši-Dr. Korošcev uspeh je, da je toliko časa **wal, dokler ni dozorel čas in dokler ni pS^sta Radič svoje abstinenčne politike. £T*sega radičevcev se more smatrati kot delo. Tudi presledno dohajanje ra-^jfevcev v Beograd se more smatrati kot njegovih predlogov. Ravno tako svoje-»a 3lz*ava opozicije, da se ne sme ovirati proračunske debate. G. Korošec je namera-??casi izpodmikati tla Pašiču. Dogodki pa 80 Pokazali, da je Pašič še »avocasno izvedel protiudarec. Pašič in ?\orosec s/a nasprotnika, ki uporabljata svo-Fzadnje rezerve za zmago. Borba se bliža zadnji fazi. Ppjfument o bloku. Pod tem naslo-S Priobčujejo beograjske »Novosti« po-predstavniki Demokratske taanst klerik:>inc stranke in Jug. musli-z pn» - °rganizacije. Ker se tudi pri nas 10 nr- J?* . ge strani zanikuje ta pogodba, u^emo P° imenovanem listu. Opo-vse stran.ke so sklenile: 1. da se svoh .s*uPine združijo in koordinirajo lievWn-priza<^evania za onemogočenje nada- V slS spanje politične situacije. 2. Da na enn u’,ako bi krona apelirala na nje ali vlaflo "Hli. skupno ustvarijo drugo Jfc • na način, ki se bo določil posebej. 3. terni nalogo napram parlamen- ddhila samo tedaj, ako bi ta vlada >J°°“astilo za razpust narodne skup-tey, 4 izvedbo novih svobodnih voli-iip^je'.Oa njihova skupna vlada čimpreje zatre , ”0rektn6st v državno upravo in da de dohr upc‘i° in nezakonitosti. 5. Da uve-brez o?'* Upravo s poštenim uradništvom izvrjj 5/5? na strankarsko obeležje. 6. Da s ki 2at zakonske posle: a) invalid- rudno c?n P° možnosti še s sedanjo načenja , V.Upž^“o, b) najpotrebnejša izena-upr • zak°n o centralni držav- kon « zakon o samoupravah, d) za- nfčkem v5®'11311« e) zakon o zemljorad-Sa k^^re^ltu in zakon o saniranju javne-v) f ™,lta vobče, I) izenačenje davkov in Pa tudi a uradniškega zakona. Končno ža w druge zakone in spremembe, atere bi se sporazumeli. 5e 0 sedanji parlamentarni situaciji pl- odlo?i?Sra,s,^a sledeče: V prvem med nS ^onfl^tV do katerega je prišlo in ln Pokorn, ie bil blok poražen sLvrof ’ kakor smatrajo v političnih krogih, ^jai,na celi liniji. S tem, da je blok po-iih s i T b01*50 neodločno rezerve, ki mu rpn. ki-i ,na razPolago vodstvo Hrvatske spublikanske seljačke stranke, je omogočil, rU prehitel z ostavko. Prišlo je “o krize preje nego je blok službeno postal ttjočnejši v narodni skupščini. Kriza se je Končala po zaslugi skupine samostojnih demokratov g. Prlbičeviča. Situacija je sedaj V rokah nove vlade, od katere je odvisno, kdaj bodo verificirani tudi ostali radičevski mandati, t j. kdaj in če bo dobil blok potrebno moč, ki, bi mu zagotovila zmago. = Verifikacijski odbor. »Vremec poro-5a. da je vladalo veliko zanimanje, kakšno zadi žanje članov Pribičevičeve skupine JCnpnana in Wtlderja v verifikacijskem odboru. Ker pa sta oba v novi vladi, prvi kot minister in drugi kot podtajnik, prideta na S5"-X davidovičevca N. Karaš in M >okic. 1 ako bi imela opozicija zopet večino ,v odboru, Obstoji pa tudi način, po katerem bodo radikali dobili večino v odboru. '*a demokratski listi se nahaja kot namestnik sedanji demokratski disident Gli-«pr Anastasijevič, ki je na vrsti, da pri-oe za člana odbora, ker sta Križman in ilder stopila v vlado. Demokrati so res rafali redsedništvu narodne skupščine akt, (in r»m prosijo, naj se Trajko Aršič in >Wor Anastasijevič izbrišeta iz vseh od-SSlVi £ ne Predstavljata več demokrat-iTT .. ^°da skupščina še ni odobrila ienvJJ ° skupščina odobrila Potem bi morala spre-sod«,^ 2ahtevo Tadikalov, da g. Moser Kir^Pi svoje mesto radikalu, ker je bil iz-iiJt -p verifikacijski odbor na radikalski <^^)ru ^ radikali zopet dobili večino v vom^ yprašanie garancij. Pod tem naslo-^‘občuje Krsta Cicvarič v svojem dnev- 11 Redeča izvajanja: Pred časdm smo ime-’ Sfiitaulipnn It cfronlr §q tvorile flaiU Mžvajtuija. sr i cu uabuiii Miru uuc* —<1^ sestavljeno iz strank, ki so tvorile ba^fJentarno zajednico. Njen predsednik je n! Protlč. Radikali so se sklicevali 2flaci,e.ovo osebnost, češ Protič je močen ^oien*• velik rodoljnb. Toda separatistični V? Jn A1.113 Hrvatskem so pričeli dvigati gla-sioi:rotič. mogel tega preprečiti, ker bi iz vlade. Protič je toleriral se-A “Negova vlada je bila zelo škod-^etoii H. ?vo,.Borba’ ki so jo vodili proti ceo'a . aemokrati, je bila popolnoma upravi-v^0r,f.0 so«5 demokrati vrgli, so izvršiU t?nl demokrati je bil tudi *^Wio ^ ^ s,edai isto poliUko, ki jo SVo osewS Pnlatelji sklicujoč se na nje-## s2i?st Osebnost Stojana Protiča ie ‘e««i Davidoviča. toda kljub 5? J^litiko^naria * zadostna garancija | ?adostoa^^f^mentarne zajednlce, kakor ^ za politiko^SSSi osef)nost g. Davidovi-IsJelai na HrS^i^^P bl<>ka- Radič Spaho v H?r bi hotel, ravno- &nski avton^isti L uCeeovlni in ma-■ JacU) opozicijonalne?a KiZV. L volitev pod za našo državo *ua bi bil s11*10 ža-volitve, jih mora' • ° se že morajo ** MM« te jW6SSSMb,gSg“ privatnih hišah, novo zgrajene hiše pa se za velike vsote oddajajo raznim bogatašem in družbam, ki se navadno priselijo od drugod in iim ie vsota najemnine postranska stvar. Med vsemi našimi mesti ima menda naše Celje ulice, posebno glavne, še v najlepšem redu. V zadnjih letih se je v tem oziru precej storilo in so se ulice, katere so v vojnem času trpele od raznih vojaških vozil, precej popravile. V slabem stanju se nahajajo samo nekatere stranske ulice, kakor Vodnikova, Miklošičeva in še nekatere druge. Mesto bo naročilo, kakor je bilo v eni zadnjih občinskih sej sklenjeno, večjo množino kamenitih kock za tlakovanje, da se popravijo še one ulice, ki se nahajajo v slabem stanju. Naše mestno gledališče vrši važno kulturno in nacijonalno delo. Ogromne stroške krije gledališče iz lastnih dohodkov in le tuintam se ga kdo spomni s kako malenkostno podporo. V proračun je bila letos že v drugič stavljena postavka državne subvencije za celjsko gledališče, ki pa je menda tudi letos ostala samo na papirju. Merodajni vladni krogi naj bi se v bodoče za kulturne inštitucije, ki vršijo v naših nekdaj zagrizenih nemškutarskih gnezdih važne kulturne in nacijonalne naloge bolj zanimali. —D-i. Primorske vesti. p Volilno gibanje na Goriškem. Pretečeni teden so se pojavili na zidovih mesta Gorice prvi agitacijski plakati. Splošno se je sicer domnevalo, da ne bo velike agitacije, posebno ne od strani fašistov, ki so v zadnjem času posvetili svoje moči agitaciji med slovenskim podeželskim ljudstvom. Tam so njihovi slovenski in italilamski govorniki nastopali paralelno z našimi. Uspeha niso seveda želi ravno preveč. Naše ljudstvo je trdno odločeno glasovati za svojo listo. Od-Romalo. Obstoja samo boja- £a bI se volile! vzdržali volitev. V Gorici se je vršilo več volilnih shodov Faši-stovski govorniki so imeli neprijetno dolž- w ° ra2t^nju »oriške dežele, ki je ne bodo goriški meščani tako zlepa pozabili. V takem položaju so se sklicevali na >koristi države« in ljubezen do domovine. Slovanskim voditeljem govorniki očitajo, da so iredentisti. Ta trditev pa Slovencev ne »vleče« in on so prejkoslej odločeni glasovati za svoje može. Na dežeH se je vršilo precej volilnih shodov slovanske stranke, kjer so se ljudstvu predstavili slovanski kandidati. p Aretacija urednika »Goriške Straže«. Orožniki so aretirali v Grgarju pod sveto Goro urednika Goriške straže« g. Kemperle, ker jih je baje razžalil. Ljudska visoka Sola! KRISTUSOV ZNAČAJ. (Predavanje univerz, prof. dr. Ehrlicha.) Evangeliji, ki so jih spisali priprosti pisatelji v II. stoletju po Kr., so edini pripomočki za proučavanje Kristusove osebe. Nobenih podatkov ne navajajo ti pisatelji o zunanjosti Kristusa in vendar ni osebnosti v zgodovini človeštva, ki M bila tolikokrat slikana ter bi povzročala umetnikom toliko težkoč. Očarane so bile množice od njega in sledil mu je vsakdo, ko mu je porekel: »Pojdi z menoj!« Glede njegovega značaja imamo sicer mnogo podatkov, toda kakor je slikarju težko narisati Kristusa, tako se nam nudijo iste težkoče tedaj, če skušamo podati verno sliko njegovega značaja. V Kristusu ne nahajamo ni ene strani, ki bi bila bolj razvita kot druga; vse je razvito in izoblikovano do enake mere ter se zliva v prelepo harmonijo. In ravno to mu daje univerzalnost. Izšel je iz najbolj šovinističnega in bro-niranega naroda tedanje dobe. S 30. letom prevzame nalogo, da prekvasi celokupno človeštvo v smislu svojih naukov. Postal je tako last vseh narodov. Vsaj je Kristus simpatičen vsem ljudem: ponižanim in bednim, bogatim in mogočnim, kajti v njem in na njem ne nahaja ni ene poteze, ki bi odbijala. V njem je vse otroškolepo in tudi po svojih naukih je univerzalen. Ti odkrivajo do tedaj še neznane vidike. Bili so, ako se smemo tako izraziti,, vino za starce in mleko za otroke. Ni čuda torej, če je izločal magnetične sile na slehernega brez razlike. »Vse te išče«, mu je velel Simon. Kaj bi bila ta sila? Ali je bila demagogija? Ne! Ni enega dovtipa ne najdemo v vseh štirih evangelijih, ki pričajo o njegovem življenju in delovanju. »Ljudstvo se mi smili«, se je gtasilo iz njegovih ust, m baš, te besede so učinkovale najgloblje. Zapoved, da naj se vsi medsebojno ljubijo, tvorijo hodišče njegovih naukov in njegovega delo* vanja. Vedno ga dobimo tam, kjer je trpljenje, kjer tečejo solze. Množica slepih in hromih, gluhih in obsedenih ga obkoli in on prične delo v smislu Slike »Usmlj. Samaritana«, ki nam mudi v priprosti prispodobi slmbolj za višek ljubezni. Lačne, nage, bolne imenuje svoje brate. Vse to je delal in govoril odgovarjajoče nauku, da je Bog njegov človek in oče vseh. Kje in v kateri svetovni literaturi najdemo tako izvišeno sliko, ki nam rK* odnošaje med očetom in sinom, kakor je Kristusova zgodba »Izgubljenem sinu«? Errare human um est, zmota je človeška. To butaro nosi človek vse svoje življenje na ramenih. Kristus ne pozna teh strani človeške narave. »Kdo od nas me bo obdolžil greha?« zakliče farizejem, ki ga zasledujejo. da mu bi mogli dokazati morebitne napake Tudi Pilat kateri je bil določen, da ga sodi. ni mogel dokazati ni sence na njem. Rojen je bH od priproste deklice to navadnega mizarja, ki si je služil i delom lastnih rok vsakdanji kruh. flfejer se ni šolal Jezus, in vendar zna čltatl in tolmačiti najbolj učena pisma, tako da so se čudili vsi pismouki njegovi učenosti ta modrosti Oblečen je M najpriprostejše kot cestninar in znal se primerno kretati kakor v družbi farizejev, ki ga povabijo glasom evangelijev štirikrat na obed, tako tudi med najnižjkni plastmi in nedorasMmi otroci. Nietzsche, prerok gosposke morale, zasmehuje Kristusovo ponižnost in usmiljenje napram masi ter pravi, da je evangelij usmiljenja ponižuje človeka do tal. Toda Jezus se nikjer ne klanja, povsod je harmoničen. Zavestno nastopi s svojim praporom in zahteva strogo doslednost od vseh onih, ki mu sledijo. Postavi se v nasprotje z zakoni Mojzesa in prerokov, postavi se nad nje. Farizeje razkrinka, biča jih brezobzirno ter jih imenuje kačjo zalego, pobeljene grobove. Ali ni to dovolj dokaza za neustra-šenost? Nikdar se ne zapusti zapeljati k strasti in maščevaniu. Dela čudeže, a nikdar ne uporabi te čudotvorne sfle sebi v prid, pač pač jo obvlada in nikakor ne izrablja proti svojim sovražnikom. Ideal popolnega, vzor-človeka je bil. Nič nervoznega, nič patološkega ni v njem; vse je zaokroženo in harmonično. Zato pa pravi Francoz Ren&u: »Kristusa ne bo več nihče prekosil; če izločimo iz človeštva njegovo ime. bo človeštvo pretreseno v temeljih..« Po predavanju se je zahvalil v kratkih besedah univerz, prof. dr. Osvald vsem predavateljem za požrtvovalno sodelovanje, mnogobrojnemu občinstvu pa za marljiv obisk predavanj tekom sezone. Sv«4e delovanje nadaljuje Ljudska visoka šola v jeseni. Sah. (Urejuje M. Kragelj, podpredsednik »Lj. Sah. kluba«.) RAZPREDELNICA ŠAH. TURNIRJA V NEWYORKU (Stanje po 9. kolu.) Stanje po 9. kolui 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Stanje po ». kot* 1 Aljehin It III V. l 0 1 7. 1 7. i 57, 2 Bogoljubov lil« 0 0 l/, 1 l 1 0 37, 3 Capablanca V, 1 III« V, V, v, 7. 0 1 47, 4 Janowsky 0 1 v, 1111» 1 0 0 7, 3 5 Ed. Lasker V, v, 0 lil 7, 7, 0 7, 0 27. 6 Em. Lasker Dr. i v. 1 7, 11 l 7. 7, 5 7 Mar6czy 0 0 v, V, 0 II 1 7, 7, 3 8 Marshall V. 0 7. 0 lllll 7. 7. 7, 2% 9 Reti 0 0 1 1 i 7, 7, N 1 5 10 Tartakower Dr. v, 1 0 */. 7, 7, 7, lil 1 47. 11 Yates 0 V. i 7, 0 0 i 2 Gornja razpredelnica kaže stanje newy. turnirja po 9. kolu. Aljehin se nahaja sicer shematično na 1. mestu, v resnici pa je dr. Em. Lasker pred njim s 5 točkami ter 1 nedoigrano partijo, v kateri mu je zmaga skoro zasigurana. (Proti Bogoijubovu.) A tudi v skoro neverjetnem siiičaju remija, mu je vodEno mesto ob Aljehinov! strani zagotovljeno. — Dr. Lasker je edini, ki ni Izgubil na tur-niju doslej še nobene partije. Obema prvencema sledi Ržti s 5 točkami tesno za petami. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDIŠČA ' V LJUBLJANL Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja 30. marca: »Cezar in Kleopatra«. Izven. Pondeljek 31. marca: »Kamela skozi uho šivanke«. Red C- Torek 1. aprila: Zaprto. Sreda 2. aprila: »Faun«. Na korist Udruže-nja gledaliških igralcev. Izven. Četrtek 3. aprila. »Ašantka«. Red D. Petek 4. aprila: »Cezar in Kleopatra«. F. Sobota S. aprila: Ob 4. uri pop.: »Hamlet«, dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja 6. aprila: »Kamela skozi uho ši- vanke«. Izven. Pondeljek 7. aprila: »Othello«. Red E. Opera: Sprememba opernega repertoarja za tekoči teden. Ker gostuje koncem tega tedna na povabilo uprave Narodnega gledališča iz Zagreba gospod Julij Betetto v Za- Velikanska senzacija. Flandrijski lev Historična drama v 6. dej. v gl. vl. RAQUEL MELLER. Od pondeljka 31. marca do srede 2. apr. { mr v kino Tivoli, -mm i grebu, se mora naš operni repertoar spremeniti sledeče: Torek 1. aprila: »Notredamski zvonar*. B. Sreda 2. aprila: »Suzanina tajnost«, »Mozart in Salieri«, »Zapečatenci«. Red C. Četrtek 3. aprila: »Možiček« in plesni večer baletnega zbora Narodnega gledališča v Ljubljani. Red A. Petek 4. aprila: Plesni večer gdč. VVisiako-ve. Izven. Sobota S. aprila: »Poljub«. Red E. V sredo dne 2. aprila se vprlcorl znana E. Knoblauchova komedija »Faun«« in sicer v korist Udruženja gledaliških igralcev. V glavnih vlogah nastopijo gg.: šest, Peček, Skrbinšek, Drenovec, Plut, Cesar in gospe Wintrova, Juvanova, Vera Danilo-Balatka, Rakarjeva. V ansambelski sceni nastopi iz ljubezni do svoje stanovske organizacije vse ostalo dramsko osobje. Med drugimi gg.: Rogoz. Putjata, Nablocka, Lipah, Betetto Itd. Predstava ie skrbno pripravljena in nanovo aranžirana. Plesali se bodo ta večer zadnji najmodernejši plesi, katere plešejo odlični člani kluba plesovodij. Godba Dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika Balatka. Vstopnice se dobivajo od ponedeljka naprej pri dnevni blagajni. Predstava »Faun« se v abonement ne bo Igrala. Koncert Zveze slovenskih pevskih zborov. Prillkom svojega občnega zbora priredi Zveza v nedeljo dne 6. aprila ob 3. uri popoldne v »Unionski« dvorani koncert pri katerem nastopi okrog 600 pevcev in sicer člani šestih ljubljanskih društev ta osmih zunanjih. Vsak izmed teh zborov nastopi * enim ali dvema zboroma. Tako bodemo imeli priliko čuti, kako se goji slovenska pesem med našimi pevskimi društvi. Pred-prodala vstopnfe v Magični knjigami. Na* tančni spored javimo v prihodnjih dneh. UL koncert jugoslo venske komorne giacKo se vtšI v pondeljek dne 7. t. m. Abonente, kakor tudi druge posetnike opozarjamo na tiskani spored, na katerem sta podrobneje raztolmačena Dobroničev in Lhot-kov kvartet. Za boljše in lažje razumevanje skladb sta te dve analizi neobhodno potrebni- Predprodaja stojišč in programov v Ma-ttSsi knjigarni. Capablanca, ki baje trpi še na posledicah nedavne bolezni, ima z dr. Tartakowerjem enako števito točk. Razlika med prvo ta drugo dvojico je trenotno tako malenkostna, da lzgledi za prvo mesto niso izgubljeni niti za Capablanco, niti eventueloo za dr. Tartakowerja. Poljedelstvo In tehnika Jugoslavija je pretežno agrarna država, kot taka producira več poljedelskih pridelkov kot jih rabi sama. Z rastočim številom prebivalstva bo postal domači konsum vedno večji in vsled tega množine namenjene ekspertu vedno manjše. Ker ni upanja, da bi se pri nas industrija tako hitro razvila, da bi nadkriljevala produkcijo notranje potrebe in bi industrijski produkti* krili izgubo pomanjšanega eksporta poljedelskih produktov, moramo že sedaj misliti nato, kako bi vsaj eksport poljedelskih produktov obdržali na isti višini. Produkcija poljedelstva zavisi od racl-jonalne in kolikor mogoče Intenzivne izrabe naše zemlje. Intenziven poljedelski obrat, kakor ga vidimo izpeljanega za časa Llebi* ga, v Nemčiji, ni mogoč, brez uporabe tehniških sredstev najrazličnejših vrst. Posebna je vpeljava tehničnih pomožnih strojev potrebna, vsled vedno dražjih delovnih močL Prvi začetki industrije za izdelovanje poljedelskih strojev so se pri nas 2e začeli, krili seveda ne bodo še dolgo časa domač« potrebe, ali vsaj začetek je tu. Drugo pa, kar se pusti popolnoma v nemar, je to, da ni do danes še nobena naših visokih Sol sprejela ali vsaj ne v zadostni meri vpeljala v svoj program, narodno-gospodarsko tako važne poljedelske tehnike. V veliko večji meri kot dosedaj bi se morala pečati tehniška znanost s poljedelstvom, le na ta način bi se pridobilo dovolj izvežbanih moči za povzdigo produkcije našega poljedelstva. Poljedelsko stavbarstvo, vodno gospodarstvo, prometno ta prevažalno teh.tlkc L t. d„ bi se moralo sprejeti v progran vsake tehnične visoke šole. Absolventi bi lahko takoj dobili mesta kot svetovalci poljedelskih zadrug in 2 njim v zvezi stoječih upravnih uradov, [ndustri-jalizacUa velikih posestev, preko pokrajtasfc« centraJe L dr. bi z radostjo sprejele specl-jalno poljedelsko izurjene inžeuerje. Poljedelstvo rabi tehniko za zvišanje svoje produkcije s pomočjo najracljonalnej* sega gospodarstva, obratno rabi industrija m tehnika zopet poljedelstvo, saj je ono obenem odjemalec in dobavitelj, odjemalec industrijskih proizvodov in dobavitelj za tadu-sirijo potrebnih surovin. Naročajte .NARODNI DNEVNIK* Dnevne vesti. BOJ ZA KMETIJSKO DRUŽBO. Pravica jo zmagaia in klerikalne intrige v Kmetijski družbi so preprečeno. Kmetijska družba ostane še naprej last slovenskega kmeta, kateremu edino pripada. Občni zbor za leto 1923 se vrši in sicer s starimi delegati. Tako se si lasi odlok notranjega ministra, ki ga je prejel gerent Kmetijske družbe g. Zupnek in ki ga objavlja današnji »Kmetovalec«. Ker je odlok največje važnosti, ga objavljamo dobesedno: •Gospodu gerentu Kmetijske družbe v Ljubljani. Ministrstvo za notranje zadeve mi je z depešo št. Sl. 1852;24 naročilo: »»Zaradi pritožbe proti postopku ge-repta Kmetijske družbe treba neodložljivo do nadaljnega obustaviti vsa pripravljalna dela za občni zbor. Ta naredba se Vam sporoča naknadno k tukajšnjemu odloku Sl. br. 1023 od 12. marca 1924 s tem. da jo. takoj dostavite gerentu.«« V izvršitev tega naročila Vam do-uatno k odloku št. 5425 z dne 12. marca t. 1.. s katerim je bilo Ustreženo SLS, naročam: Pripravljalna dela za občni zbor za leto 1924 je sistirati. Kot take priprave pridejo v poštev: 1. Ugotovitev števila delegatov: 2. volitev delegatov; 3. določitev dnevnega reda (§ 14, drugi odstavek): 4. določitev dneva občnega zbora ter razpis. Veliki župan: Dr. Šporn I. r.« S tem odlokom ministrstva notranjih zadev je klerikalcem korenito preprečena namera, da bi se polastili Kmetijske družbe. Klerikalci so zastonj potrošili ogromne vsote za agitacije. Brezuspešen je bil njihov trud, da z nalovljenimi novimi člani preglasujejo dosedanjo večino v Kmetijski družbi. Občni zbor Kmetijske družbe se bo sedaj vršii na podlagi članskega imenika iz leta 1923. Na občnefn I zboru Kmetijske družbe ne bo odločeval denar, temveč pravica. Mislili so sicer gospodje od SLS, da bodo z denarjem pridobili toliko članov, da bo Kmetijska družba njihova, da bo pripadlo njeno premoženje SLS. Ti računi so sedaj prekrižani Tn* Kmetijska družba ostane v rokah naprednjakov, v korist vsemu podeželskemu ljudstvu in v prospeh Slovenije. (Z UPRAVE LISTA. Dftnašnji številki prilagamo položnice za vse naslovnike brez izjeme. Dosedanje naročnike pro-»mo, da takoj prve dni aprila plačalo naročnino, če le mogoče za tri mesece v* naprej! Kdor pa teza ne more. naj plača pač za_ en mesec. Kdor je naročnino , žp plačal za dalje časa, naj položnico odda znancu, da si naroči »Narodni Dnevnik«, I- Da ne bo nepotrebnih terjatev, dela in stroškov, prosimo, da naročniki o pravem času poravnajo naročnino. —■ Kdor dobiva -Nar^d-ni Dnevnik,* na ogled, naj položnico porabi za naročbq lista s toni, da vplača eno me-: sečno naročnino. Na položnici naj napiše svoj natančni naslov. Kdor tega do 5. aprila ne bi storil, se mu pošiljanje ista ustavi. — Naša posebna izdaja, ki smo jo priredili včeraj ob 11, uri dopoldne o dogodkih v skupščini, je bila hitro razprodana In je vzbudila pbvsodi največje zanirjianje. Ljubljana je bila od beograjskih dogodkov popolnoma presenečena. Vse na se je oddahnilo, da j«, bil proračun sprejet. — Dinarski dag za pomoč vestfalskim Slovencem. Maribor in Ljubljana priredita v soboto 5. aprila »Dinarski dan« za gladu-loče slovenske delavce v Vestfaliji. Občinstvo prosimo, da se ,§ponmj trpečih bratov z obilnim nakupom cvetlic, ki se bodo v to svrho prodajale po ulicah. Dajte’ vsaj en uiriar za brezposelne naše delavce v tujini. Povsod po dože-li pa se bo vršil Dinarski dan v nedejjo,. dne 6. aprila. — Razmejitev v Sloveniji. V nedeljo zvečer se je' pripeljal iz Beograda italijanski vojaški ataše g. Viskonti.,Obiskal" je predsednika naše razmejitvene komisije g. polko VfcTka Daskalovlča in‘je’obravnaval z njim vsa spor p a vprašanja glede razmejitve Slovenije z Italijo. Q. Yiskonti jo obiskal tudi K. komandanta dravske divizije in g. velikega župana. — Telefonska zveza med Reko in Su-šakom se otvori z današnjim dnem. , ” Srednja tehnična šola v Beograd«. I ekoni treh mesecev bo popolnoma dograjena srednja tehnična šoia v Beogradu in bo svečano otvorjena v jeseni. V šolo se bodo sprejemali učenci, ki iipajo malo maturo. . — Agrarna reforma in Italijani Italijanski državljani iz Dalmacije in Zadra, ki imajo veleposestva v naši državi, so odposlali v Beo*rad posebno deputacijo, ki riaj zastopa njjhove interese, pri izvedbi agrarne reforme, Italijani iz Zadra žele. da se jim kot italijanskimi državljanom priznajo posebni privilegiji in njihova veleposestva oprosto agrarno reformnih predpisov. Italijanska delegacija bo poslovala kot posvetovalni organ italijanske komisije v Beogradu, ki se udeležuje trgovskih pogajanj z našo vlado. — Obveznice državnega posojila. Mini* strstyxi financ je odredilo, da se morajo izročiti brez odloga obveznice državnega 7 odstotnega posojila vsem onim državnim nameščencem, ki jih do danes še niso prejeli. . — Telegrami za Turčijo. Ministrstvo J^šte in telegrafa objavlja, da se telegrami za Turčijo lah^o odpošljejo samo preko Bolgarije in Romunjje. — Od 1. aprila dalje je otvorjen promet z denarnimi pismi med našo državo, Turčijo in Bolgarijo. . _ -7 Plačevanje taks v kopališčih. Na podlag} tolmačenja nared’>e o plačevanju taks se morajo plačevati takse v vseh kopališčih in letoviičih skozi celo leto. Izvzeti so le oni kraji, ki imajo mani kot 2000 prebivalcev. V teh kopališčih se plačujejo takse saipo v sezoni od J. maja do 1. novembra. — Spremembe v' železniškem prometu na zagrebških kolodvorih. Od I. junija t. 1. naprej^ se bo uporabljal Glavni kolodvor v Zagrebu izključno za osebni promet in bo kopčoa postaja yseh osebnih vlakov, ki prihajajo v Zagreb Vsi tovorni vlaki se bixto ustavljali na blvjtsm Južnem kolodvoru ali v Culmcn. Južni kolodvor bo urejen izključno za promet tovornih vlakov. Ko bo — Cit alte! Založili smo zelo praktičen hi lloen žepm koledar, Ket imanvo Še okroglo 1500 izvodov v Zptefi i#. atoravnp le i« St prepozno, sl usojeno, r Ljubljana, dne 31. marca. in prosimo, naj vsak prejemnik koledarja pošlje po priloženi položnici znesek 30 Din in nam ne vrača koledarja, da se na ta način vsaj deloma krijeio naši ogromni stroški in ne morda še povečajo. Nihče naj ne zavrne koledarja in naj ne odreče podpore najbednejšim med bednimi. —• Podporno društvo slepili v Ljubljani. — Velike povodnji, iz Varšave poročajo o katastrofalnih poplavah na Poljskem, ki zavzemajo velik obseg. V severnem delu kongresne Poljske, zlasti pri Varšavi, je prestopila Visla bregove in poplavila okolico. Pod vodo so kraji Jablona, Brusko in Pel-covicna. Povodenj jc napravila ogromno škodo in zahtevala več človeških žrtev, katerih število še ni mogoče ugotoviti. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo. Več vasi so morali izprazniti. Iz predmestij beži prebivalstvo v Varšavo, Železniška zveza med Krakovom in Premyslom je pretrgana. Tudi na Češkoslovaškem so poplave. Iz Košič poročajo, da je Novo mesto popolnoma pod vodo. Valovi so odnesli 70 hiš ter je 50 družin brez strehe.‘Skoda je velikanska. Ljubljana. — I!lektriiikacija Save. Udruženje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, nadaljuje razpravo o preskrbi mesta Ljubljane z električnim tokom. Na prošnjo sekcije predava v sredo, dne 2. aprila t. L ob J8, url popoldan v dvorani Mestnega magistrata gospod univ. profesor dr. Karl liintcrlecliner o temi: Elektrifikacija Save v interesu Ljubljane z ozirom na geološke razmere. Ker je prostor omeje®, se vabijo na prireditev le člani sekcije in vabljeni gostje. Gostom se vabila posebej dostavijo. — Predavanje v »Pravniku«. Ta teden Priredi društvo »Pravnik« dvoje predavanj. Na prvem sestanku v sredo, dne 2. aprila t. 1. bo predaval g. univ. prof. dr. Metod Dolenc: »Problem kazenskopravne zaščite telesnega ploda.« Predavanje se prične točno ob šestih {»poldne v pravosodni palači štev. 79 (f. nadstropje). Gg. člani vabljeni, gostje dobrodošli! — Mestni šolski svet. Sedanji občinski svet je s svojini nastopom izvolil tudi svoje zastopnike v mestni šolski svet, akoravno dosedanjim občinskim zastopnikom še ni potekla funkcijska doba. Opozicija v občinskem svetu sc Je pritožila proti volitvi novih o bč. zastopnikov v mestni šolski svet. Ministrstvo je pritožbi ugodilo in pritrdilo stališču opozicije, da obč. zastopniki v mestnem šolskem svetu izvršujejo svoje funkcije toliko časa, dokler ne poteče njihova funkcijska doba. — Zveza kmečkih fautov in deklet je priredila v nedeljo, dne 30. marca za ljubljansko okolico enodnevni organizacijski tečaj. katerega1 se je udeležilo okoli 30 fantov in deklet. Na tečaju je govoril dr. Riko Fuks v splošnem o otrebi kmetske mladinske organizacije in o razvoju kmetskega stanu. Predsednik Zveze kmet. famtov in deklet g. Tomšič je podal obširno poučilo o organizaciji, o nalogah in delovanju odbora, q društvenih prireditvah in o ustanavljanju knjižnic. Za TTflm je govoril dr. Marušič o govorništvu. Sledile so kratke praktične vaje, v govorniškem nastopu,. katerih so se navzoči živahno udeležili. Nato je poročal ravnatelj Trček o zadružništvu. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili posameznim točkam programa in pokazali veliko umevanja za potrebo in korist izobrazbe kmetske mladine. •—r Koncert vsak dan v restavraciji in kavarni »Tratnik«. Koncert salonske kapele od 8. do 1. ure ponoči. Sv. Petra cesta 25. Vstop prost; — Odhod avstrijskega generalnega konzula dr. Kohlrussa iz Ljubljane. Dosedanji avstrijski generalni konzul g. dr. Kohlruss odpotuje danes, v torek, z brzov lakom proti Dunaju, odkoder odide dalje na svoje novo službeno mesto v Sofiji, — Polfončevanje mrčesa. Ker mnogi posestniki vrtnih nasadov še niso očistili zanemarjenega sadnega drevja itd., se občinstvo. opozarja na tozadevni razglas o po-kopčavanju_ gosenic in drugega škodljivega mrčesa, ki je nabit na občinski deski in drugih reklamnih prostorih. .—r Piscem anonimnih ovadb. Društvo za srojitev treznosti v Ljubljani, jc prejelo zadnji čas več ovadb ali z neverodostojnim podpisom o prekoračenju policijske ure, razgrajanju iu motenju nočnega miru, točenju žganja ob prepovedanem času, malodušnosti posameznih varnostnih organov ob takih prilikah itd. Opozarjamo prizadete na dejstvo, da gre vsak tak dopis kot brezpredmeten v koš. Vsaka ovadba mora biti opremljena z verodostojnim podpisom, navedbo poklica in bivališča pisca in morebitnih prič, Na izrecno zahtevo pisca, ostane .ime društvena tajnost. Društvo bo ob vsakem resničnem slučaju skrbelo ža to, da se zadeva skrbno preišče in krivca kaznuje. -- Dne 27. aprila gremo vsi na Kongresni trg, na veliko javno tombolo, ki jo prirode nižji poštni in brzojavni Uslužbenci v prid bolnim tovarišem. Karte 1» 3 Din., prodajajo vsi pismonoši v Ljubljani, Šiški, Mostah in na Viču. Odzovite se vsi, da po-magate bolpim! —. Začetek ob 15. uri. — Odbor. -- Kolo jugoslovenskib sester v Ljubljani bo imelo redno letno skupščino dne 13. aprila, to je na cvetno nedeljo popoldne ob 15. uri v dvorani Narodnega doina. Dnevni red: 1. Otvoritev skupščine. 2. Volitev druge skupščinske tajnice. 3. Volitev treh ove-rovateljic skupščinskega zapisnika. 4. Porotno o delovanju glavnega upravnega odbora in podružničnih upravnih odborov. 5. Blagajniško poročilo. 6. Poročilo nadzorstvenega sveta. 7. Predlogi glavnega upravnega odbora in pojedinlh odborov ali članov. 8. Volitev glavnega upravnega odbora in nadzorstvenega sveta. K obilni udeležbi vabi vse članice ‘ in prijatelje društva odbor. — Pftzlv oblikujočim umetnikom. Da se ustvari ožji kontakt med odborom S. U. J. O. U in osfalimi Člani je sklenil odbor, da bodo odslej odborove seje pristopne vsem članom. Z ozirom na to jih yabi k sledeči seji, ki' so vrši v torek. 1. aprila ob 8. url zvečer v gostilni »Pri Mraku« (Rimska cesta.) — Umrli so v Ljubljani! Dne 28. marca: Janez Loboda, beraič 77 let. — Roza Do-mitrovič, hči peka in posestnika, 19 ur. r-Božidar Derganc, narednikov sin, 3 mesece. — Dne 29. marca: Josipina Jeromen, mestna uboga, 88 let. — Andrej Kraker. knjigovodju, 70 let. — Antonija Šolar, posestnikova žena, 28 let. — Marija Kokora-vec, žena umirovljcnega policijskega nad-stražnika, 42 let. — Alojzija Čampa, posestnikova žena. 26 let — Dne M. marca: Jakob Potočnik, delavec, 58 let. — Josip Šmon, srn sedlarja in posestnika, 18 ur. — Ivana Urbanč, rejenka, 11 dni. — Jaroslav Kocmur, sin državnega mojstra, 5 let. — Mira Odar. rejenka, 7 tednov. — Mestna vrtnarija sprejme izurjenega vrtnarskega pomočnika. Vrtnarski pomočniki, ki so izvežbani v delu v drevesnici ter z deli vzdrževanja nasadov, imajo prednost. Lastnoročne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami vlagati je do 7. aprila 1924 v mest-nem gospodarskem uradu na magistratu. — Srečelov za otroke. V korist potrebnemu Ortopedskemu zavodu, ki ga otvori društvo »Atena« v najkrajšem času na Mladiki pod vodstvom strokovnjaka dr. Minula, so pripravile naše marljive dame široko-zasnovan srečolov za otroke. Zbrale so nad tisoč dobičkov, ki naj razveselijo mlada srca. Srečke pridejo v razprodajo še ta teden. Segajte pridno po njih! Din 2.— za komad, na vsakih 50 srečk zanesljivo 3 dobitki! Hranite številke! Dan razdelitve se pravočasno naznani. Nekaj dobitkov je razstavljenih v trgovini »Elite«, Prešernova ulica. Srečke prodaja trafika ge. Sever, Šelenbur-gova ulica. Celje. — Živinski in kramarski sejem v Celju. Minulo soboto se je v Celju vršil takozv. sredpostni sejem. Živine se na sejem ni prignalo mnogo, pa še tista, kar je je bilo, je bila slabše kakovosti Na sejmišču je bila kupčija slaba. Na kramarski sejem je došlo izredno število raznih trgovcev z različnim blagom, tudi mnogo ljudstva iz raznih okoliških krajev, kakor že dolgo časa ne. Kupčija jo bila srednja. — Mestno gledališče. Danes v torek gostuje v Celju ansambl ljubljanskega narodnega gledaiišča. Uprizori se ix>d režijo g. O. Šesta komedija »Faust«. Predstava se vrši za abonement B. Sodeluje klub ljubljanskih plešo vodij in celjski orkester. — Srpska pravoslavna cerkvena opština je priredila v nedeljo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma vokalni koncert. Nastopilo je akademsko pevsko društvo »Balkan* iz Zagreba z lepim izbranim sporedom. Pele so se srbske, hrvatske In slovenske pesmi raznih skladateljev, kakor Musorgskega, Gotovaca, Adamiča, Mokranjca, Milo-jeviča, Dobronica. Bajiča ter še nekaterih drugih. Gostje so pevske točke krasno proizvajali. V zahvalo so želi navduženi aplavz občinstva. Koncert je nudil lep umetniški užitek ter je bil obenem manifestacija našega narodnega in kulturnega ujedinjenja. katerega s svojim delovanjem ponaša med naš troimeni narod z našo pesmijo društvo Balkan, ki si je na tem polju steklo že mnogo zaslug. Gostje so si popoldne pred koncertom ogledali mesto m bližnjo okolico. Vodila sta jih v spremstvu že drugih Celjanov ggv polkovnik Naumovič ter podpolkovnik Suput. Ptuj. — Izstopil je iz državne službe poštni dnevničar Mihajlo Karunov. — Utopljenec. Pri Sv, Marjeti so te dni potegnili kmetje iz Drave truplo približno 40 let starega neznanega moža. Mrtveca ni mogoče spoznati, truplo je začelo že razpadati. — Promenadni koncerti. Poroča se, da namerava podjetni kavarnar g. Vučak prirejati zopet kakor lanstoo leto, promenadne koncerte V mestnem parku. .— Poizkusen samomor. Dne 17. t. m. SC je hotel ustreliti radi nesrečne ljubezni Vreg Franc, mesar in gostilničarski sin v Leskovcu pri Ptuju. Samomor so v zadnjem trenotku preprečili in Vregu odvzeli revolver. — Dražba. Dne 24. apiila ob pol deseti uri bo pri okrajnem sodišču v Ruju soba St. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga katastr. občine Grajena, vi. št. 87 in 112. Občinstvo opozarjamo na dražbeni oklic, kateri je nabit na uradni deski sodišča. — Lekarniško nočno službo ima od 1. aprila naprej »Lekarna pri Zamorcu« v Ptuju. —• Zasebna uradnica Matilda Plohl v Strnišču pri Ptuju je bila slabega vedenja in so jo sta riši zapodili od doma. Klatila se je iz enega kraja V drugega in izvršila na Bregu pri Ptuju, v Krčevini, v Cestici in nekje v Slov. Goricah različne goljufije. Pri sodišču v Ptuju je bila Plohl obsojena na 4 mesece ječe. — Radi tatvine v tovarni »Petovia« na Bregu ri Ptuju sta bila aretirana Hoffman in njegova žena. Hoffman je bil pred 2 letoma nastavljen v tovarni »Petovia«, kjer je baje kradel zgornje dele čevljev, katere ie njegova žena razpečavala pri tukajšnjih čevljarjih. »Petovia«' ima škode več tisoč dinarjev. Imenovana se nahajata sedaj v preiskovalnem zaporu v Mariboru. Novo mesto. — Pogreb pokojnega prošta dr. Sebastijana Elberta se je vršil v petek dopoldne z velikimi slovesnostmi. Ob 10. uri dop. se je pela v kapiteljski cerkvi zadušnlca in libera ob pokojnikovi krsti. Pokopavat je prišel sam knezoškof dr. Bonaventura Jeglič iz Ljubljane, ki je imel pred pogrebom tudi kratek spominski nagovor. V največjern dežju se je razvil sprevod. Tudi skladatelj p. Hugolin Sattner je bil med pogrebci. Med pogrebom so bile vse trgovine zaprto, vse ulične svetilke so gorele, skoro raz vsako hišo je plapolala črna zastava. Vsa šolska mladina je spremila .blagega svojega prijatelja na zadnji poti, kakor tudi zastopniki vseh uradov iri društev. Številna množica meščanstva in okoličanov- Je zaključila dolgi SPTevod. — Nabavljalna zadruga javnih nameščencev in uslužbencev v Novem mestu je imela svoj tretji občni zbor v petek ob pol 5. uri popoldne v.porotni dvorani okrožnega sodišča. — Mladi uznjovlčl. Po večjih mestnih trgovinah so opazili, da imajo tamošnjj učenci več denarja, kot bi bilo od njih pričakovati. Preiskava je dognala, da sta fanta iz dveh trgovin nosila slanino. pUe, cikorijo itd. nekemu Itlapcu, ki Je za bagatek^spečal to zopet dalje. Mladeniča sta bila k temu gotovo zapeljaaja. UGANKA. Streljalo brez poka olesalo zares — brez grejia lagalo se mak) bo vmes. — In kri. bode tekla, krvavo ne bo — kedo li uganil Uganko bo to? Rešitev Ja ioieaa rejcev'v .nriliodnji St*vMW... S. L, D. Sie v. 78. >%%« ^ Šport. Ljubljana : Celovec 3 : 2 tl : 1). V nedeljo se je vršila s precejšnjim zanimanjem pričakovana tekma reprezentanc Ljubljane in Celovca. Reprezentančni moštvi sta nastopHi v sledeči postavi: Ljubljana v zeleno-belih dresih z mestnim grbom: Miklavčič—Dolinar, Beltram—Grilc, Lado Zupančič, Milan Zupančič — J. Zupančič. Učak, Oman, Pammer, Vidmajer. Celovec v belih dresih z rudeče obrobljenimi svveatri. Melitzer—Wo!l>itsch, Sammonig I. (vsi KAC) — Steiner(KSV), Sa-mmonig II., Reisingcr (KAC)—Klein-berger, Reinchart (KAC), Lackner (KSV), Russek (KAC), Krahmer (KSV). Sodnik Fabris (Zagreb). Igrišče Ilirije. Gledalcev okrog 2000. Kakor razvidno je tvorilo reprezentančno moštvo Ljubljane kompletna Ilirija, medtem ko je bilo moštvo Celovca sestavljeno iz 8 igralcev Klagemurter Athietik-Klub-a in treh igralcev Klagenfurter Sport-Verein-a. Doživeli smo nemalo razočaranje. Ljubljana je šla v boj kot velik favorit in mi, kakor tudi naš nasprotnik je bil uverjen o visoki zmagi naših barv. Vzrok našega nezadovoljstva pa ne tiči toliko v skromnem rezultatu, marveč predvsem v igri, ki jo je pred vedel naš tearn. Tu je bil naš neuspeh očividen; izražen pa je nekoliko tudi v pičli in težko priborjeni zmagi. — Ilirija je brez-dvonino naše najbolj kompaktno moštvo, vendar vsebuje toliko šibkih točk, da nikakor ne/ more sama predstavljati višine m moči našega nogometa. Baš za te njene vrzeU imamo v Ljubljani toliko dobrih in prvovrstnih igralcev, da bo le z njimi kom-pletirano moštvo Ilirije lahko nastopilo kot dejansko reprezentančno moštvo. Proti pričakovanju so nas gostje prijetno iznenadili. So šibkejši od nas, ne toliko tehnično kakor taktično, toda borili so se s tako odločnostjo, da so nam bili pojjolnoma enakovredni. Ni to moštvo, ki gradi na podlagi svojega znanja, temveč njegova moč leži v defenzivni in destruktivni igri. Oslon celega moštva tvori.obramba, ki je res prvorazredna Nekoliko šibkejša je že kriiska vrsta, ki bolje brani kot pa podpira. Napad je še šibkejši. Posamezni igralci so dobri, vendar se ne morejo udejstvovati vsled pomanjkanja skupne igre. Da jim pa tudi kombinacija ni povsem tuja so pokazali v nekolikih potezah. Najbolje so ugajali srednji napadalec Lackner, srednji krilec Sammonig II. branilca VVolbitsh in Sammonig I. in vratar Melitzer. Naše moštvo, ki je sicer zmago zaslužilo, je razen v početnih trenotkih pred-vedlo zelo raztrgano in nekoristno igro. V svesti svoje zmage ga je odločen nastop nasprotnika spravil iz koncepta. Občutljiva mesta Ilirije so se že v prvi resnejši preizkušnji Tazbolela in s tem je bil edinstven in kompakten nastop nemogoč. Beltram. Grilc, Učak in Zupančič nikakor ne spadajo v team. kajti njihova slaba igra je imela predvsem odločilen vpliv na potek igre. Ta mesita bi morala biti zasedena vsekakor z drugimi igralci. Najbolj raztrgano in šablonsko je igrala napadalna vrsta, v kateri sta zadovoljevala v polni meri le Oman in Vidmajer. Pammer je s svojo nervozno igro razočaral. Lado vedno na mestu, medtem ko je imel Milan ravnotoliko dobrih kakor slabih momentov. Dolinar je v obrambi nenadkriljiv in sploh najboljši mož v polju. Sodnik g. Fabris zelo korekten in točen, ie vodil igro dobro. Tekmi je prisostvoval kot zastopnik vlade vladni svetnik Seneko, vlč in avstrijski konzul TrolL Tok Igre. Ljubljana voli prostor, Celovec ima po-četen udarec. Trenotek po počelnem znaku sodnika je L. že pred vrati gostov in v 2 min. izsili dva. zapojcuna kota, ki spravita C. v nevarnost. Efctmačini igrajo nc*o-met ki naravnost fascinira. V 4 imn. H' strelja Oman iz najsigumaj&e i>ozicijc. Sedaš se C. polagoma znajde 'm igra se otvori Oman izigra Učaka v 12 min., ki strelja, vendar Melitzer zelo dobro brani. Igra postaja vedno boli napeta. Nevarno situacijo, ki nastane v 19 nun. pred vrati C-. razvISf; zopet vratar. Obramba gostov se s čistar* odbojnimi udarci čimdalje bolj uveljavlja. V 27. minuti poda Sammonig II. slabo odW*> žogo Lacknerju. ki predribla obrambo ter placira neubranljivo v mrežo. — 1 : ♦. Ce* ; lovec vodi. Ljubljana ripostjra, vendar brez uspeha. Nervoznost ifi slabosti PO**" j rneznikov preprečijo vsak pozitiven uspeh-V 30. min. zastrelja Oman zopet lep spw> | nato je C. v fronti. V 38. min. se nahaja L-v napadu m ko šablonska kombinacija M , rodi sadu. uide Oman ter zaključi svoj sp« z nizko placirano žggo 1 : 1. Toliko zazefte* no izenačenje je tu. Kot, ki ga doseže L. v 43 min., ostane neizral'"•*<). Minuto kasnel« ( zastrelja Oman voley lep predložek P*an, . .:l merja. Nato polčas. Koti 3 : 0 za L. gt* Ista početna Slika kot v prvetu po*ca$ib<" , Že v 2. min. in 4. min. zastrelja Oman pw®> voley. Napadi se menjavajo, vendar z#-ustavlja Pammer zaporedoma v offsidu pade domačinov. V 10. min. diktiran ,IH*‘ rekten prost strel v kazenskem prostoru zavrže L. prav naivno. V 14. mul- razo*)« sodnik prav lepo in posrečeno kombinacij. L. v domnevnem ofsidtt. Vehementen napa1-gostov v 15, min. konča tudi v offskljJ- V' napada vztrajno in v 19. miu. razčisti M*' ■ Mavčič ie z težavo. Tudi v 23- mi#*, • Ljubljani diktiran prost strel C. ne Slednjič se L. osvobodi. Vidmajer Jerasa# ubeži, vendar zastrelja njegov idealen cen* ter Pammer voIey. Minuto kasneje !e.J^ 'y že zopet v napadu. Grilc, ki je že P0PWWJ ma odpovedal foula levo krilo C. 'P1®* strel proti L, in iz 25 m strelja Reistofi« krasen gol. 2 : J. Celovec zopet vodi. -igra še bolj raztrgano in izgleda, da ho J* težko prišlo do izravnave. V 32. min. nevarna situacija pred vrati L. Ko se sle«'-njič razčisti, dobi Vidmajer žogo, preide krasnem teku vse nasprotnike ter plapif11 * strani najlepši in najefektnejši gol dd^.2, 2 : 2. Dve minuti kasneje foula RejSj&B. Zupančiča v kazenskem prostoru. DiKt^Sp , enajstmetrovko spremeni Dolinar s' s#'^:; ' mirnostjo v zmagonosen gol. — 3 ; £ O loyec napreza vse sile, za dosego izraV#3^, marsikatera kritična situacija nastane' '*esL dar brez uspeha. V predzadnji minuti L. še svoj zadnji kot, ki pa ostane "j? neizrabljen. Koti 2 : 0 za L. (skupai <5 j, j ' jii. Slovan : LASK 4 : 2 (3 : 1). St ven a tekma. Po medmestni tekmi Celovec —Ljubljana se je vršila prva prvenstven tekma II. razrednih klubov. Zmagal je S. *•; Slovan, ki sicer ni bil v svoji najboljši tor1®! je pa zadovoljeval. Napadalna vrsta ie 1*^7 vodila žogo pred vrata, ni pa znala strelja^ Halfi, med katerimi je najboljši srednji s svojim izvrstnim placKranjem, so doJ>r“ opora napadu in obrambi. Dober je vratar Moštvo LASK-a je simpatično. Dobro ie1* sta pokazala zlasti srednji napadalec .in vra' , tar. Tudi ostali so zadovoljevali, vendar niso znali sprovesti skupke igre. V napadalni vrsti je bilo opaziti nekaj dobrih tekačev, Tekmo je vodi; g. Druker, ki je bil P0" svojo običajno formo. Crosscountry Ilirije. V nedeljo predpoj' dne se je vršil na 6500 m dolgi progi Iliri}® —Rožnik—Ilirija cims-country, Jci se g*;J* udeležilo samo moštvo Ilirije, Rezultat s® sledeči: L Deržaj 22 : 3.8 (zelo doher 5ase'* 2. Perše 24.0, 3. Podpac 24 : 30, 4. Fink. * VVeibl, 6. Hribovšek. • laii za gospode in dečke kupite najceneje pri Iz raznih krajev. — Mačke požrle novorojenčka. Iz Spi'ta poročajo, da so na hodniku temosnjlli policijskih zaporov našli v kTvi rUvd tn ,-oko novorojenčka. Zdravnik je konstaiiral. da Je bilo dete staro 6 mesecev. Brezsrčna mati ie neopaženo jiostavila dete v temen hodnik la odšla, ko je dete preje umorila. Mrtvega otroka so se tekom noči lotile mačke in raznesle otročje telo, tako da je ostala na mestu samo roka in glava. — Desetkratui roparski morilec ujet. V zaporih v Velikem Bečkereku je bil zaprt Milan Carič, ki le bil obsojen na smrt radi desetih roparskih umorov in vsled večjega števila vlomov. V jeseni lanskega leta se mu je posrečilo, da je ušel iz zaporov. Od tistega časa se le Carič potikal ob jugoslovansko-romunski meji in se oblastem ni posrečilo, da bi ujele nevarnega roparja. Cariča je s posebno vnema zasledoval orožniški stražmojster iz Momjaka Vas. Da-njan, ki mu je bil prav povsod za petami. Zasledovanje mu jc bilo zadnji čas tembolj olajšano, ker si je od-roparjeve ljubice preskrbel Caričevo fotografijo. Te dni je Danjan zvedel, da se nahaja Carič v Te-mešvaru. Orožniški stražmoister je na to res na temešvarskem kolodvoru ugledal potnika, ki se mu je zdel Cariču podoben. Kakor hitro jc Carič spoznal, da ga orožnik zasleduje, je pričel Režati.. Stražmojster je seveda vztrajno zasledoval Cariča, ki je bežal proti postajt za tovorno blago. Med potjo je hotel bežečega Cariča ustaviti' žeT lobniški delavec Jvan Pankota. Zasledovani zločinec je pa oddal revolverski strel In Panko je bil na mestu mrtev, Preko železniških tračnic je zbežal sedaj morilec v mesto. Med celo potjo je streljal ra ifsVojg zasledovalce Pred mestnim gledali. Sčem je Carič skoči! na fiiakerski voz, po* gnal in se odpeljal. Caričevim zasledovalcem se ie posrečilo skočiti v drveči voz. V težkem boju se je posrečilo roparja Ca- riča ukrotiti in ga izročiti policiji. Mne^ip*" ki se je med tem nabrala, je hotela rica linčati. — Samomor 60 letne žene. V neoehv dopoldne je v Novem Sadu skočila }z .. tepel svojo ženo in jo obklpdal s psovWL Tako Je bilo tudi v nedeljo ponoči. P^rJa pričel svojo ženo psovati in tepsti, da je ušla iz sobe v kuhinjo. Poljakov^ & svojo ženo šel v kuhinjo, kjer je priče1- S r rl n n.._ A? > T T , 1_. , rti I . J nato umri. — Narodi)! muzej na Cetinju, . - stvo prosvete je odobrilo potreben ; da se preuredi del dvorca bivšega krali? kole na Cetinju, kjer bi se nastaull s muze!.'_________________________ m : Kdai je človek najmočnejši? vsi človeški organi, se tudi mlšicc 1« yny goma razvjjajo, krepijo in zopet oslabev^«. vekova fizična moč raste do določen« nakar prične pešati. Antropologi so v čimali moč tnišifi-s pomočjo posebne**.^ rila. ki so ga Preizkusili na Več tisoč«1,. r^]-Na ta način so ugotovili, kdaj je čtovc* močnejši. Pri bdokožcih še razvil* -Zrp-moč sledeče: mladenič od 17 let dvigni ^g, vprečno 128 kg, v svojem 20 letu že, !ijei Naj večjo težo pa dvigne v 31 letu IB , j* 164 kg. Nato prične mišičevje pešaU', ^ tako, da dvigne v 40 letu še vedoo Po 50 letu mišičevje zelo o«l*W ■ ‘o*- «. -»*«*»■ č*'-«- Gospodarstvo. Občni zbor zagrebške borga. V soboto dopoldne se je vršil v Zagrebu občni zbpr zagrebške borze za blago in vrednote. Poročilo borzne-Sa^sveta navaja zelo važne podatke iz našega gospodarskega življenja, radi česar posnemamo iz tega poročila nekatere podrobnosti. -Minulo poslovno leto izkazuje precej večji napredek, kakor pa prejšnja, te.ta in se zelo ugodno, občuti .spretno vodstvo, vaših fiijanc po dr. Stojadino-v)ču. Pod njim je zavladala^ v naši de-Vlzni trgovini večia svoboda. Dinar je nqtjrqi 19, japu^ria.,.1923 v Durichu 3,60 centimov in se je polagoma izboljšal So najvišjega tečaja .tega ,eta d.90 centimov. V drugi polovici 1923' je kazal dinar precej večjo *«hilnošf kakor v prvi. Vendar pa se. ‘6og ne more trditi, da se je zvečala * notranja kupna moč dinarja. Devižnaj trgovina .se je razvijala' ie-a 1923 radi večje “svobode uspešnejše, akor pjejšnja leta; opažati pa je bilo t udi večje nihanjedinarjevih ' tečajev. .®*£tn* Promet, z devizami; je znašal' * . Din 2573.415.95S, zn, 544,022.610 dk . narjev; (37.30%) _-y§č, kakor leta 1922., n)yeč prometa i^izuje deviza Milan, d r?l^°^9viis.ki, tekstilni _i;i težko-in-»iski izcjelki so izgubili .noipl $yq-, konkurenčne sposobnosti, ratU česar trni • tr'g0Y?i krili p/esej $yo.iih po., 7 Avstriji in Nemčiji. Zato ie .tudi i/^P-Val prpmet -z-deylfo,Praga ■ za, •tud' kikfjudin ^av^trijskp ktttffe «in pa., čai* zgorai navedeno, dejs.tvo le poye-l-n°.-PEyniet z avstrijsko valuto ža , .42^. y §e vegjj meri pa je p0rasel kornet'devize CiiričTi'za 462.23%/Ž\>e-1 izvoz v 'Anglijo je tudi Povečal j v z devizo New-York, ki je z.elo hute ratli naraščajtfčih dol irskih poši- ' važm> ^otn°vinQ. Ta postavka je tem Cj eJ*a> ker nima v naši plačilni bilan-met° 0Variak)če prptipostavke, Pro-p^c^ .^vjzo .Puriz Je nazadovpj, radi,, zad a, aDka in s.tem v zvezi radi na-p ftv.ahia . našega lesnega izvoza v. tuii nfJ°' Precej večji je bil promet s 9 mi bankovci, 116,234.330 dinarjev, t. j922 2,^34 (9.42%) več. „ kakor leta Gospodarska kriza je našla .največji j azna efektnem''tržišču.'2atd šo bili inf. prihranki srednjega sta- ’ „*udi pomanjkanje denarja je po-zrocalo omejitev na efektnem tržišču, cndar je konštatjrati na efektnem tr-J v Primeri z zlatom 1922 delno let° 'e' Obrestna iriera, je sicer v u.®2 nepretrgprna rasla in dosegla czasllšano višino in pomanjkanje denarja je- sililo1 podjetje »k novim • emisi-'am, ki pa so vse potekle uspešno radi dotoka tujega kapitala in pa radi naraščanja zanimanja-za naše arbitražne vrednote v Inozemstvu, Ndjživahneiši ie bil pronjet v poletnih mesecih, kasneje pa je' radi pomanjkanja denarja precej popustil. Blagovni oddelek je sicer pokazal preokret k zboljšanju vendar to ni nastopilo. Tudi vinska borza se še ni obnesla. . ............ Celotni promet zagrebške borze je znašal 1923 2891,877.472 Din (693,583.490 dinarjev (31.69%) več", kakor 1922). Radi tega je nastala nujna potreba obračunskega urada kot samostojnega' oddelka borze ter so tozadevna dela že v teku. Začasno.bo. posloval ta oddelek samo z vrednostnimi papirji, v Tudi delovanje, bopnbga razsodP-ie bilo zelo živahno. Vloženih je 50nc^ 110 ^bžb za znesek ,064..672.32. dinarjev. Največ tožb je i7 ° 12 tekstilne trgovine (390) dalje (3l^ke (363) žitne 'in trgovine zrrreko (1871 , t.rgovine s.koloniialnim blagom f m iz lesne trgovine 143. **©now«S poraz nemške špekulacije. eŠkoslovaška protiofenziva i borza . -dfiia. k 7"is° še pokopani mrliči, ki so izdihnl-ske^dnji valutni borbi proti franco-frankir mlti niso Še pomrli vsi vtJM ki 'so"zapisani smHi',‘že se je Ju,, . kemška, predvsem berlinska in ^ ‘hska špekulacija v nov-boj-. Politično v^spmhrrskcr prijateljstvo 'Ceškoslo- • vSe j s Francijo, isti cilji obeh držav, da k napotil° nemške špekulante, Že češkoslovaško krono, če tudi tmore>° trancosk-ega'■franka..Toda m se je špekulacija- opekla:’ kaza?u* 1 va!utnl“napad*fia frank je. poko ,'Tako’QK?'Gmue važnos,ti Je' za vsa-, tako zaY°'kredita -Njegova važnost je Ui omafoi da na(večkrat, zlasti če se stva dn L?'^IPariP domačega prebivalce LSS Valute’ niti pi"trcba, da opazil^iS^^^bi-Kakor hitro je stoječa o k^-hieniiu. vodstvom, ^°rk hi i ! t ^pckulucija,. da sta New-PranCi'i i'QUdan '^avlj^, pomagati Pobrat .^^‘ditoui, je nastal beg. pn u sppsijla v, Enemu deluje je..sicer šepavo- časno posrečilo, izogniti se preobčutnim izgubam; velik del pa je svoj napad krvavo plačal. O napadu na češkoslovaško, krono, ki je sledil koj po valutni špekulaciji proti franku, je naš list že na kratko poročal. Začelo se je najprej z raznimi’ lažhjfvirhi 'vestmi, da se ohlaja zhupa-nje: toda' Francija in Češkoslovaška‘sta ta napad pričakovali in ga odbili. Prvotno ' je pustila češkbsfbvaškp; vlada špekulaciji, da.je dosegla nekaj uspehov; toda te je porabila češlcoslo-' vaška; prav. lokavo v svoj prid. Praga je zelo učvrstila špekulacijo v njenem’ mnenju", da se ji je napad'na češkoslovaško krono posrečil; 'nato ’pd je' hitro' izčrpala ifrozemske kredite v Češkoslovaški, ter je ' poleni, ko je" vtaknila ta prvi dobiček, v.svoj žepLb.rešTa,v e.ner-. gično ofenzivo. In ta se ji je,obnesla tem bolj, ker uživa Praga splošen kredit ter je. večinoma hitro'spoznala, da špekulacija proti Pragi ne more prodreti, tem • manj, ker ima Praga za seboj tudi Francijo. I j - • ; " Seveda napad na češkosllovaško krono ni bil dzvedetr vrt1f siliti meri, kakor na frank. Je pa ponoven dokaz, da Nemci nočejo-mirovati in da so odločeni, za vsako ceno uničiti svoje nasprotnike. čim pa Nemci dobe pb glavi — potem pa milo javkajo, da — ne morejo plačati. . ' Nd&r& anadžarslce g©s-_ i r:pbdarske ©bincsva. Po prevratu, ki je potisnil madžarski narod, v njegove etnografske meje, se je skoncentrirala., _v&a madžarska-oolitika-v-eno smer: da spravi zopet pod syojo, oblast vse dežele, ki so pred tem spadale pod krono .sv. btefajia, V svctjem iauatizrau so, pa vo- -dilni možjepmadžarske kraljevine popolnoma-pozabili na državno gospodarstvo itj finance. Vrednost krone je neprestano padala, pasivnost trgovske biia-nCe naraščala — predlansko leto na 2.14 .milijonov zlatili, kron, lani se je rad) omejitve uvoza znižala na 82 milijonov zlatih kron — indeksna številka je n. pr, z januarja na februarja poskočila za 70 Odstotkov, -drž-avne železnice izkazujejo v zadnjih 8 mespeih 68 milijard kron; primanjkljaja. ' vsota papirnatega denarja spada' že v astrbnpmljo. Gospodarska stiska je prisilila sčasom tudi madzafske politike, da so sc podali na realnejša tla in po vzgledu Avstrije zaprosili za mednarodno posojilo. Stvar pa za Madžare, nemirne in k maščevalnosti nagnjene sosede Malf antante, ni bila -tako lahko do-• seglji.va, kakor za vsaj na videz bolj nedolžno Avstrijo.. Pogajanja so se dojgo vlekla in zadržavale so jih tudi težave, na katere je madžarska vlada naletela doma ra-' di prisilnega notranjega posojila, ki je-, bijo-'tudi med pogoji obnovnega posojila. Ko je pa mednarodna spekulacija vrgla madžarsko krono še pod avstrijsko, ni preostal madžarski vjadi drug izhod kot sprejetje vseh po-Koie.v. roednarodnega po^gjila. Februarja meseca so. pri Zvezi .narodov v ^Ženevi podpisali dva protokola, nanaša-»?ca,- se,'.na , Posojilo: v enem se garantira Madžarski od strani velike m male antante neodvisnost; in integriteta, oko bo izpolnje-T • P»«s5!® trianonskega miru, v drugem, se je Madžarska zavezala, da hp zajamčila posojilo 2p0 milijonov zlatih kron s svojimi carinskimi prejemki, davkom na sladkor ter z.dohodki tobačnega in.solnega monopola. Za dobo dveh in pol. let ne bo Madžarska Plačala nfkakih reparacij, ali madžarski parlament v tem času tudi ne sme odglasovati nobenega zakona, ki bi nalagal državi nove izdatke ali zmanjšal njene prejemke. Odpustiti mera Jp.OOO uradnikov in ilebivui čas se za uraaništvo z visokošolsko kvalifikacijo zviša na tedenskih 42,ur, ja ostale uame-scence ni 48 ur, Z začetkom letošnjega le-ta se morajp v je .Javneda jat ve., računati v zlatih kronan in vsi davki povišati S tujo pomočjo se bo polagoma spravilo madžarsko državno gospodarstvo v red -m finančnemu ministru s_e zaerikrat ni bati mednarodne spekulacije, ki je izgubila ves jnteres na mršavi madžarski kroni. Da se pa bo madžarska vlada tudi držala naloženega p programa, bo skrbel komisar, ki ga bo imenovala mednarodna komisija. Madžarska una sedaj priložnost, da pokaže svojo dobro voljo v izpolnjevanju dolžnosti trianonskega mira. ^rina poročila. • 1 ’ ŽITO. >> • č,čt.I)'ov;i Sad’ 29- biarca. . Ršeničh ' 322— o27.S° koruza 240-250,. moka >Qs« 500-n i, * 310—325 dinarjev. Budimpešta, 28. marca. — (V tisočih madz. kron). Pšenica 29&-310, rž 275— za krmo 290-310, za pivovar- ŽIVINA. ; 14 50Prtae!eta2S ^V'v'- %csni tr?)' Ovce (k-teiet^ 13, koze 6—8, NViniD1 dnrm- Danske■* i0—13, Švedske 12.75 —13.25,,voh, prednji del - JO—13,' z''r]n!r l ?_ *rave‘* Pednji, de{‘k—11 za*jji K)—.13, ,iuncL 6-lo. ČeŠkcslaV. krotn 'i KOŽE; ’ n Zagreb, 29. marca. Situacija je zelo slaba, ker ni denarja, se eerio,krhajo. Inozemsko blago je vv posestvu in preeej 'drago ^ Radi tega položaja -so ' prisiljene nekatere strdjilne tovarne, da restringirajo obratovanje. Notirajdr jlahke'gove-e kože. I7-.50, srednje 48.50, telepje_ 38_djnarjev za kg. 1 Dunaj, 2S<' marca?'—“(y tisočih avstr kron) Telečje M goveje 18.5 za i kg, konj? ske 240 za kotnad, kozje 52, ovčje 48, zaičie 16, divje koze 46 za komad. ,Berlin, 'mafca; pfc, nigov, kravje !68—69 pfenigov. — -Trst, 28. marca. Goveje 700—720 lir, telečje 1200—1400 dalmatinske suhe..‘900— 1000 lir za 100 kg. Sofija, 28. marca. Volovske 22 levov, soljene 30, kravjer 18—20,, soljene ?6, bivolov '20, soljene 28, telečje 20, soljene 26, ovčje 48 levov za kIje-■de'cev 69°, svobodne profesije 33, otrok 644. v Zedinjene države se je izselilo 688, v Kanado 2S, v Brazilijo 118, v Argentlmjp 347, v Chile, 10.. v ostale države Amerike pa 16 oseb. Izselilo se je iz Srbije 54, Vojvodine 1376, Črne Gore 9, (jr vat ske jn Slavonije 403, Dalmacije 201, Slovenije 122, Bosne in Hercegovine 27 oseb. Poleg naših državljanov se je izselilo v januarju iz naše države v prekomorske kraje tudi 120 tujih podanikov. Od teh je bilo 77 državljanov Zedinjenih držav, 18 Cehoslovakov, 4 Italijani, 6 • Avstrijcev,in, 15.ostalih narodnosti ■ X Ponovno kopanje! bankslta. V kratkem prično zopet kopati banksit v drniški okolici. Dosedanji .konzorcij je odstopil po časopisnih vesteh svoje delnice nesemu nemškemu konzorciju na Dunaju. Obrat se bo vršil v zmanjšanem obsegu. X Monopol na špirit na Poljskem. Te dni-bo predložen poljskemtj sejrjiif (zakonski predlog za uvedbo špirjtpega monopola. Ta monopol'je zamišljen kot trgovska'institucija .pod upravo državnih pooblaščencev in strokovnjakov ter delegatov sejrha 'in seti a hi. Mo n; ipo 1 i z a ci i a bo izvedena sukeesiv-no V raznih oblastih. Monopolizirana pa bo samo veletrgovina; prodaja na drobno ostane v rokah privatnikov. Vsako leto bodo v naprej določili kontingent produkcije, da se omeji trgovanje.s špiritom. - - - DOBAVE. X Dobava tekstilnega - materijala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpi-■:,siderofertainy jjcjkacjio na dan 15/aprila t. ■k 2'a dobavo večje, njnožine tekstilnega materijala. Pogoji-sc nahajajo -.na; vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih -železnic. v: Ljubljanfr- Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dah od 10. do!12. ure. X D.obava jekla. Direkcija državnih iželeznic v' Ljtihljanr razpisuje) 'ofertafno licitacijo na dan' 14. 'aprila t. 1. za dobavo 6.500 kg tigei-jekla. Pogoji se nahajajo na vppgled pri ekonomskem odejenju Direkcije . državnih železnic»v Ljubljani, - Gosposvetska cesta (nasproti Velesejma) vsak delavni dan od I0.'.do 12. ure.l; ‘ X Dobava živil. V pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani se bo' vršila dne, 17. aprila t; L druga oferfalna licitacija za dobavo živil itd- Predmetni, oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni tfgovske in obrtniške zbornice-v Ljubljani: interesentom na vpogled. ... .* "• vf . X Oddaja izdelovanja poletnih oblek. Pr(‘ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se 'bo vršHa dne f9; aprila t. 1. ofer-talna licitacija glede oddaje izdelovanja poletnih oblek za uslužbence. Materijal in pridodatke, izvzemši stikanec da imenovano •ravnateljstvo-samo. Predmetni !oglas z na-tančngjjšbpi .podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — ] , v v’, — f-’-" ¥© in ©no. ki m l®zik®Va w Angleški univerzitetni profesor M. Mu!T ler pripoveduje'v svoji ndjiidVejki knjigi" o jezikovni znanosti o možu! ki 'je poznal nič manj kakor 300 jezikov. Ta jn°ž,-bil je to španski jezuitski pater. Hervas, je’ v znanstvenih krogih sicer znan. čeprav ne uživa' onega ugleda, kakor bi ga zaslužil, v širši javnosti pa,.se njegovo ime malokdaj omenja. Hervas' je bil rojen ha Španskem, leta 173‘5. in je dočakal starost 14 let. umrl je torej leta. 1809; Do posvetitvi v redovnika se je Hervas poda! na misijonsko potovanje po Ameriki,, kjer je-obiskal vsa indijska plemena od juga do severa in oznanjal krščansko vero. Na ta način'se je ‘seznanil z vsemi indijanskimi'jeziki' in kef je imel izreden talent za učenje jeziko v, se je, učil tudi drugih. Pri’učenju še je posluževal posebnega lastnega sistema, ki mu je omogočil, da 'jč obvladal govW in pisavo v najkrajšem mož-' nem času. ‘ • - • 1 Iz Amerike je papež skupaj z drugimi anjsiidiiarjl radi gotpvjji vzrokov odpoklical tudi Hervasa v Rim ter ga poveril z vodstvom ; tamkajšnje" misijonarske''šolfe. Učeni 'mož je učil mlade misijonarje, ki so se vzgajali za delo med divjimi, narodi. raZiičnih jezikov;, obenem pa pridno nadalje' študiral .in pisal. 1‘zdal je okrog 40 kdmpldtnih poljudnih slovnlč najrazličnejših jezikov, leta 1800 pa je izšlo njegovo največje cJe'° S-68*-zvezkov obsegajoči »Katalog jezikove, v katerem -je na znanstveni na,č4n obdelal neverjetno število 300. jezikov? To je bilo delo, ki nima primere v zgodovini jezikovne literature in je še danes, kljub marsikateremu zastarelemu in že davno, ovrženemu nazoru, dragocen zaklad za znanstvenega raziskovalca. ■ Hervasovo delo na polju proučavanja jezikov ni. pstalo samp, skoro neverjeten in čisto osamljen fenomen, ampak je zapfistilo tudi globlje plodove. Mož je bil prVi, ki je opazil : zanimivo- -sO!rod}itis.t nekaterih - jezi--kov. ki se: govore na zelo različnih delih zemlje. Njemu pripada sfava. da je že davno pred W. v? Humboldtom odkril malajsko-polinezijsko jezikovno skupino, ki obsega od Madagaskarja dalje vse indijske in avstralske, otoke tia. ribtri do .zapadnih bregov Južne Amerike. Ravno tako je tudi ravno on prvi razkril veliko sorodnost med san-skritom' (staro-ihdiščino) in grščino. Napravil je v svoji tozadevni razpravi samo nekaj napak, 'to'pa ne po lastni, ampak po krivdi materijala,' ki "ira j‘e črpal, iz tedanje prve in želo: sTab'e in pomanjkljive - slovnice san-skrfta. Potemtakem >je bil Herves res pravi pravcati poligot, kakršen se morda nikdŽr več "ne bb rodil.' . - Najvelji daljsiogled na svetu so postavili pred nekaj leti na zvezdar-Ui Monnt—Wilson:v južni Kaliforniji. Sto-colski reflektor tega daljnogleda ima v premeru 2lls m in presega vsled tega daleko vse dosedanje optične pomožne instrumente. Amerikanski- astronomi' si obetajo od tegd daljnogleda čudovite stvari. E. Hale je razložil časnikarjem, zakaj se namerava vporbiti v prvi vrsti tega velikana. Z neoboroženim očesom vidimo- približno 5000 zvezd. > S jximočjo šestdesetcblskega daljnogleda v omenjeni .zvezdami se. jih je naštelo 20 milijonov in sicer do dvajsete jedkosti. S potffočjo novega daljnogleda upa ometi j eni astronom, /da bodo postale tudi marrj svetle' zvezde vidne in da se,.bo skupno štpvilo na 100 milijonov. Pošebno pozornost se. hoče položiti' na vprašanje, zakaj se nam nekatere zVežde .-prikazujejo' v rdeči' luči? lOti tejta" vprašanja zavjsi spoznavanje velikosti in-gradnje-yse-mirj"a. Čim večji so postali daljnogledi, v tem večja razdalja segajo. Pokazalo se je pri tem, da ne rase število novih vidnih zvezd v istenj razmerju. Kapteyn je dokazal, da to ni vznjk pojemanja števila zvezd, ampak da_ se v teh razdaljah svetloba razprši na najmanjših delcih, ki plavajo v vsemirju in da je ^slabljenje svetlobe vzrok nevidnosti. Enhk pojav opazujemo na naši zemlji, kjer se solnčna svetloba razprši na delcih dima. vsled česar zadobi rdečo barvo. Število zvezd z rdečo barvo pa rase, čim globlje prodirajo v vsemirje. Rdeča barvi |e lahko znak starosti zvezde, po Kaptevnovi razlagi pa tudi znak razprlenja 'svetlobe. Končno se hoče-tudi raziskati velike gručfc zvezd in meglene, vrtince, čijih gibanje ie za astronoma največ j e važnosti- !' , \ j -----r--------------------- Shaw in trmast reporter. Znano je, da ni Bernard Sharv posebno naklonjen novinarjem in dnevnemu tisku. Prcdvsejn pa sovraži novjnarske razgovore. Nedavno ga je obiskal poročevalec nekega ameriškega lfsta in ga prosil za imena dvanajstih najbolj znanih sodobnih pisateljev. Ameriški poročevalec je šel tako daleč, da je zahtevafr-od-velikga" angleškega- satirika kratko .karakteristiko označenih oseb.- Sha- ■ \va ie reporterjeva predrznost zelo razjezila. Ameipški novinar pa je vztrajal pri svoji zahtevi in se ni dal oplašiti po- ne baš prijaznem sprejemu. Obiskal ga je drugič in mu ponovil svojo prošnjo. Bernard Shavv je izjavil. da *vprašanja sploh ni mogoče rešiti in naj ga torej pusti s sličnimi ugankami na miru. Shaw je mislil, da je sitnega poročevalca 'enkrat za vselej odpravil. Svojemu slugi je naročil da ne sme vsiljivca nikdar -več pustiti k njemu-. Bernard • Sha\v je na to že pozabil, ko se ie nekega lepega dne Amerikanec zopet oglasil pri njem. Prijavil ‘se ie pod tnjim imenom 'In posrečilo se mu je priti y mojstrovo sobo. Šhasva je popadla grozna ieza. ko je zagledal pred seboj vsiljivega novihatja. Končno pa se }e-jzja,vil pripravljenega ustreči njegovi želji. Drugi dan je prejel ameriški reporter pismo, v katerem mu je' Bernard Shaiv napisal imena dvanajstih pisateljev, ki zaslužijo po Shawovem mnenju lavorjev venec. V pismu ■so stala sledeča imena: 1. Jurii- Bernhard Sha\v, 2. Bernard Shaw. 3. Jurij B. Shaw, 4. Jur B. Shavv, 5.' J! B. Shaw. 6. J. B S, 7. Jurij ,Sha\v, 8, Bernard Shaw, 9. Jurij, 10. Shavv, 11. Shaw Jurij Be.rnard, 12. Shavv Bernard. Zviti reporter je žarel od veselja, ko je imel v rokah težko pričakovano pismo. V trdnem prepričanju, da gre za dvanajst različnih imen je brzojavil besedilo pisma svojemu listu, ki ga je priobčil kot nekaj izrednega. Ameriški pisatelji pa sd imeli 'zopet enkrat prijiko-občudovati angleškega satirika. , ... 1 ■• -Partija šaha. Sedaj SO torej odstavili ubogega perzijskega šaha, ker.ie že itak raje živel v Niz* zi. kakor pa. v Teheranu. Zs njegov oče iu njegov praoče sta raje potovala v luksuznem ekspresu prekq. Evrope, kakor pa. da bi gedela na prastarem sašautdskem tronu, . toda t'o še niso,bili tako divji republikanski časi. Ko je prišel leta 1873' šalr Nasr de Din prvič v London in ie pridno razdeljeval redove soinca in. .leva; se je - 661110 Evropa osrečeno - in Perzija počaščeno. Ko je vrgel šjihipri nekem’velikem dvornem dineju v pplači -VVindsor izsesani -špargeij preko rame, je storil Edvard, princ \Valeški, ravno tako, kakor da ‘je to dvomi- običaj in je vrgel svoje ostanke šparglja čez svojo lpvo ramo. Ta šah je bil zelo vedoželjen in priljuden monarh-ter je zelo ljubil evropsko kulturo. Nekoč je ogiedoval neko angleško jetnišnico ter si je dal razložiji, kako i?-vrše v Angliji smrtno kazen. Toda ker razlage rj(.takoj razumel, je prosil, naj za po-skušijio hitro pbesijo enega ijjpgovih komornikov. Tako' želo .napreden monarh je bil,’.., Ko so ga nekoliko umorili je zasedel perzijski pfestoi njegov sin Muzzaffar ed Din, potujoči £4)1 naše mladosti. Bil je to •oni, ki ga niso žanirifafle'konjske dirke. Dejal je, da. mora .ad vseh’ konj vedno eden priti preje na cilj, to itak ve, kateri pa prir de' prej. 'je njemu vseeno'., Njegovega sina Mohameda Aji Saba *o že pregnali in ta sedi sedaj pri Carigradu in se dobro zabava. Sin Mohamed Alija je torej sedaj zadnji Kadžar, oni sultan Ahmed šah, katerega sedaj ne puste več v Perzijo. Pravijo, da bi se ne .sme! tpjjkp vozpritj p;ij 'Evropi in razmetavati toliko denarja. Toda to je popolnoma nepravično govoričenje. 'Pravi vzrok, zakaj je moral sultan Ahmed šah vedno v Pijriz in Moiite Carlo in bovsod, kjer je zabavno, Ježj v enem slavnem perzijskem pompii, ki' ga. je sovražil že pokojni Horac. Perzija je danes že želo civilizirana, jma parlament in Jazz-godbo, in Vse in seveda igrajo tudi tam vsj boljši ljudje bridge, toda kako,‘za Ailahovo voljo, naj to stori lep, mlad šah? Tragičen konflikt med vladarskim dostojanstvom in človeško pravico mu je zagrenil njegovo domovino, perzijsko, popolnoma. »Times« opisuje resnično prigodbo: Takole je bilo: Na prastarem sasanid- . skein prestolu .sedeč .je hotel nekega dne igrati mladi šah partijo brigeja, in poklicali so. da spravijo skupaj dobro partijo, tri naj-modrejše 'modrijane jritrove dežele, iskuSene mirze; kj se razumejo tam na licitacijo brid-geia v Sirazu, • Tabrisu in Isaphanu, 1 Na prestolu sedeč ,je sprejel mlad.i Šah —«,9 — šali soje karte; bile šo izborne karte za igro brez aduta. Tedaj pa je pričela tragična težkoča. . Že iz časov Artakseksa dalie obstoja v Perziji nepremostljivi zakon, da ne sme' noben podložnik v navzočnosti perzijskega, kralja sedeti. Torej so morali igrati tudi bridge-partnerji. perzijskega kralja stoje. To je zahteval rešpekt;' toda če sedi šah na Artakseksovem tronu,'njegovi bridge-partnerji mi kaznimi prepovedano, gledati ftralfu kraljev v karte: , toda njegovi podložniki, vsi skrivni republikanci, .se niso pokorili zapovedi tirana. Od Kserksa in Artakserksa da-Ife "gleda vsak Perzijčc Svojehiu jjkttherja '" v karte, če le more. • ; . v , •' Razumljivo je, da 'Je sulfalf'Allihča-šali skoro opustil šah partijo in se raje vozil v Evropo. Sedpj, ko so mu vzeli težko breme veličanstva, bo vsaj mogel povsod mirno igrati bridge, kftkoik vsak -drug človek; , v toliko je revolucionarni dph sodobnosti koristen tudi za kralje in krialjev kralje. Razno. : Zakai je letos Velika noč šele 20. aprila? Starokrščanska določba pravi, da mora biti Velika noč vsako leto prvo pomladansko nedeljo po polni luni (p. p. p. p.T Pomlad,- oziroma pomladansko pnakonočj? nastopi z vstopom solnc^ v znamenje ovna. V to znamenje je stopilo šolnceŽU jharca; 2i marca je pričela pomlad; 21 marca pa k bila tudi ob '5 uri 30 minut zjutraj polna luna. .Prva pomladanska, nedelja po pijljii • luiti je bila torej 23. marca in ta dan- pi/ morala biti pravzaprav Velik? noč.' Toda staro velikopočno pravdo nhna ničesar opraviti s preciznimi astrondmičnjmi podatki. Pravilo, ki ga je svoi čas določi! cerkveni Koncil v' Niceji, je bilo sledeče: »RonjJadanski,ekvinpkcij naj bo vedno 21. marca (ta datum so določili enkrat za vselej). in. velikonočni praznik., naj bo; vedno-ono nedeljo, kf sled5 polni luni po pomladanskem ekvinokciju« (dne 21. marca). Ce določimo 21. marc kot datum pomladanskega enakonočja, potem prva polna luna po tem letos šele 2*5 aprila in sledeča nedelja 20. aprila, kateri dan je letos _v resjilpl ve-. likanočna nčdelia. Sfaro vellkenočno pravilo nicejskega Koncila torei nima nobenega smisla več. « .* Čudež. Rimski listi poročajo"!* Cos-šalta dl Plavaj sledeče: 40 letna kmetica Mezzavita je nedavno povila trojčke. Trtez-zavita jepoiila v petnajstih ladh devet otrok in sicer nekoč v času devetih mesecev dvakrat po dvojčke. V isti. vasi živi kmetica, ki )e rodila v 32 meseefh'osem otrok in sicer p-eseca februa^. 1920 trojčke, septembra 1921; dvojčke iri novembra‘1922 spet trojčke. Vsi otroci živijo. . i.|, ?. . • 11 i i! H , C 1.3 j VZORNI ZAKON, Otif'“Upanu da ne srečava tvojega moža? O-. ‘ ■ i .9*F ®.rez skjDi! Ta ima danes »sejo« prt neki svoji prijateljici! AHAT - oeprog: Ti običajno vendar nfei lislužna; KaKo pa to, da si sedaj tako naenkrat prepustila svoj prostor tej tuji dami? soproga: Trdila je, da Je stareša od mene............................................................ Podpirajte »Jugoslovansko Matico" i .-•mi Cen«: Hude noši. (Resnična zgodba.) Tam sredi mesta ie zrastla pred Seti v starem, zapuščenem skladišču nova pisarna, zbrali so se bogatini in siromaki, poštenjaki in vagabundi ter ustanovili naroden, človekoljuben zavod. Tudi umetniki so sedli v njihovo družbo, idejo so prinesli s seboj in čisto ljubezen, poniževalec se je bratil s ponižanim, govorniška beseda bratstva in enakosti je polnila puhle glave, in propal čevljar ie dihal brez težke sape in nemirnega srca isti zrak z nekdanjim dvornim svetnikom izza zelene mize in črnega kabineta. Device in notorične prostitutke so stiskale s pomenljivim, vročim pogledom druga drugi nežne roke. abstinent ie poljubil brez studa izpitega žganjarja na smrdeča usta, in briljanti v širokem, polno zlatem prstanu gospoda predstojnika so imeli enako vrednost' s safirji in smaragdi zadnjega pisarčka, čeprav so bili isti bruše-ai iz lepo barvanega stekla pivskih in si-fonskh steklenic. Skratka: Lepi časi so zavladali po svetu, bajke in narodne pripovedke so-zabele postajati resnica in narod je trdno verjel, da se bosta cedila med in mleko po rajsko-mlii-ljubljeni domovini. Pa so se spomnili tisti, ki so biii telesno in duševno majhni, in so mislili, da morajo postati--veliki, da mora vsako veliko podjetje ali zavod skrbeti za svojo varnost in red. Izbrali so iz svoje srede nainevred-iejše poštenjake, denuncijante in defravdan-te, preizkušene še v prejšnjih časih, in jih postavili za čuvarje hišne čistosti in svojega brezdelja. Pisarji in pisarice so hodili kar se da redno v urad; če so se uradne ufe pričele ob osmih, je bila pisarna polnoštevilna gotovo in vsaj že do desete ure. Garali so. in delali so s tako vnemo in navdušenjem, da je najmarljivejša in najhitrejša strojepiska že po trimesečnem delu in vaji z lahkoto napisala v eni uri petnajst besed in sedem pik ter tako na vsak način desegla svetoven rekord. Slučaj ie hotel, da se ie priteplo v njihovo sredo nekaj zahrbtnih in nesolidnih ljudi, ki s-o imeli zloben in podel namen, da bi med uradnimi urami faktično delali in izpolnjevali dolžnost, ki jih nalaga, vsakemu rodoljubu, pa naj bo že isti z dežele' ali pa iz mesta, sveta skrb za blagor in bodočnost svojega prosvitljenega naroda. Tega predstojniki in njim podrejeno osobje nikakor niso mogli in smeli trpeti, pa so sklicali zaupen shod v zadnji, pravzaprav tudi edini sobi gostilne »pri vprašaju«. Sklenili so nov red dela, oziroma nedela ali brezdelja, po katerem bi delo — in človekoljubi, ki niso ž njimi sporazumni, delali podnevi, oni sami pa bi čez dan spali za visokimi omarami v mračnih pisarniških kotičkih, ponoči pa uradovali in tako skrbeli za javni in narodov blagor. Sklep je bil z vsemi glasovi večine sprejet, zakaj med njimi ni bilo ne izdajalca ne garjeve ovce. »Ali si opazil, in slišal,« je ogovoril garjeva ovca-uradnik Kurnik svojega kolego Putko. ko sta se nekaj dni po usodnem shodu potistranke srečala na cesti: »Hu-diki, ponoči hodijo delat, samo da bi se skopali kvišku. Noč in dan presede v kan-cliji. še za ied naideio komaj časa in prilike. Posebno tisti. Podrepec. ki delam ž njim v isti sobi. Vrag ga vzel. hinavca!« »Pusti jih, niso vredni besede. Škoda jeze in zdravja. Poidiva, bom dal za pol litra,« je dejal Putka in odvedel prijatelja s seboj. Neko jutro ie prišel predstojnik v urad, slabe volje in skrokan. takoi za njim pa Kurnik in Putka. Ozrl se je nanja s sovražnim, divjim pogledom, potem pa stopil proti svojemu sedežu. Malo, da ni padel vznak, ko se ie zagledal v mizo pisarniške pomočnice, lepe Tončke, ki je bila ena najsveteiših nočnih delavk v tem človekoljubnem zavodu. Čudna, temna slutnja mu je ostala v z grehi preobteženi duši. Kurnik in Putka sta tudi pristopila ter se že ob prvem pogledu skrivnosno in zlobno nasmehnila. »Polde!« ie zarjovel pisarniški gospod. Kot podivjan konj ie pridrvel sluga Polde v sobo, postavil se pred svojim gospodom ter se tresel po vsem životu. »Kaj pa to. lump?« ie zabučalo, da so se stresle šipe v oknih. Sredi mize se je svetlikala v prijaznem jutranjem solncu mlakica čudne tcVr-čine, plod in dokaz nočnega dela in marljivosti pisarice Tončke in njene kompanije. Vsemu uradu, direktorjem in mata poddirektorjem je postalo vroče ob misn, da mora slediti jutranjemu razkritju neizogiben in vele-senzacijonaien škandal, če se gane' vi dvojici. Kurniku in. Putki na en ali druž način ne zapre ust. Še isti dan se jima ie izrekla pohvala za vzorno __in brezhibno uradno delovanje in se jima je diskretno namignilo, da imata pričakovati skorajšnjega povišanja. Ker sta oba P[®c.el pohlevna in boječa, sta seveda _ molčala napram svetu, željnemu senzacij in škan-dalov. . Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, fienry Murger 77 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »Eden gostov je pripeljal žensko, mlado žensko, ki jo je bil pred kratkim zapustil ljubimec. Eden mojih prijateljev, dečko, ki zna dobro igrati na čustveno struno, ji je povedal mojo zgodbo. Govoril je mladi vdovi o kakovostih mojega srca, tega ubogega rajnkega, ki smo ga nameravali pokopati, in jo je pozval, naj pije na njegov večni počitek. Dobro, je rekla in dvignila svojo čašo, nasprotno, pijem na njegovo zdravje; in pogledala me je s pogledom, s pogledom, da bi zbudil mrtveca, kot se pravi^in to pot je bila kot nikoli prilika, to reči, kajti ni bila še končala svoje napitnice, ko sem že čutil, da mi moje srce O filii Vstajenje. Kaj bi bili napravili na mojem mestu?« »Lepo vprašanje!... kako ji ie ime?« »Ne vem še, vprašal ga bom za njeno ime šele tedaj, ko bova podpisala pogodbo. Dobro vem, da z vidika gotovih ljudi še nisem bil predpisano dobo vdovec po svoji prejšnji ljubici; toda prosil bom pri samem sebi in si dovolil dispens. Vem pa, da mi bo prinesla moja bodoča za doto veselost, ki je zdravje duha, in zdravje, ki je veselost telesa.« »Je lepa?« »Zelo lepa, posebno po barvi; rekel bi, da se umiva zjutraj z Wattenujevim čopičem. Plavolaska je, pogled njen zmagovit užge v srcu vsakem plamena svit.« »Temu sem jaz priča.« »Modrolaska? Začudili ste me.« »Da, dovolj imam slonove kosti in ebenovine, sedaj preidem k modri barvi,« in Rudolf je začel skakati in peti: »In peli bomo naokrog, če vam je prav, da ljubim jo vsikdar, povsod, brez nje da nisem zdrav.« »Uboga Mimi,« je dejal prijatelj, »tako hitro je pozabljena!« Ko je bilo to ime vrženo v Rudolfovo veselost, je dalo razgovoru takoj drugo smer. Rudolf je prijel svojega prijatelja za roko in mu je na dolgo pripovedoval o vzrokih, zakaj se je sprl z gospodično Mimi; kakšna groza se ga je polastila, ko je bila odšla; kako je bil žalosten, ker je mislil, da mu je bila odnesla s seboj, kar mu je še ostalo mladosti, ljubezni; in kako je čez dva dni spoznal, da se je bil motil; kako je čutil, da se je smodnik njegovega srca, preplavljen po tolikem joku in tolikih solzah, zopet ogrel, se vžgal in eksplodiral pri prvem mladostnem in ljubezenskem pogledu prve žene, ki ga je bila srečala. Pripovedoval mu je, kako ga je naenkrat in zapovedujoče napadlo pozabljenje, ne da bi ga bil klical na pomoč svoji bolečini, in kako je ta bolečina umrla in bila pokopana v to pozabljenje. »Ali ni vse to čudež?« je vprašal pesnika, ki je znal na pamet in iz izkušnje vsa bolestna poglavja nesrečne ljubezni; zato mu je odgovoril: »O ne, dragi prijatelj, za vas ni več čudežev, kot jih ni za druge. Kar se je zgodilo vam, se je zgodilo tudi meni. Ženske, ki jih ljubimo, ko postanejo naše ljubice, nehajo biti za nas to, kar so v resnici. Ne gledamo jih samo z očmi ljubimca, gledamo jih tudi z očmi pesnika. Kot odene slikar lesen model s cesarskim purpurom in zvezdnato tančico svete device, tako imamo mi vedno zalogo žarečih plaščev in oblek iz čistega platna, ki jih vržemo na ramena neinteligentnih, umazanih in hudobnih bitij; in ko so se tako napravila v obleko, v kateri so hodile naše idealne ljubice v sinjini naših sanj, se damo vjeti po tej krinki; svoje sanje vtelesimo v prvo žensko, ki pride in ki ji govorimo svoj jezik, ki pa nas ne razume. Kadar pa to bitje, ki mu ležimo pred nogami, strga samo božanstveno zagrinjalo, pod katero smo ga bili skrili, da bi nam bolje pokazalo svojo hudobno naravo in svoje hudobne nagone; kadar nam položi roko na mesto, kjer ima srce, kjer nič več ne bije, kjer mogoče ni nikdar nič bilo; kadar odstrani svoj pajčolan in nam pokaže svoje ugasle oči in svoja bleda usta in svoje ovenele poteze, ji zopet denemo na glavo pajčolan in si zakličemo: Lažeš, lažeš! Ljubim te in ti me tudi ljubiš. Pod temi belimi prsi se skriva srce, ki ima vso svojo m’adostnost; ljubim te in ljubiš me! Lepa si, mlada si! Na dnu tvojih napak je ljubezen. Ljubim te in ljubiš me!« Potem na zadnje, oh! vedno prav na zadnje, ko smo si zaman trikrat zavezali oči, zapazimo, da smo se sami varali s svojimi zmotami, zapodimo jad-r.ico, ki nam je bila še prejšnji večer idol; snamemo z nje zlati pajčolan'naše poezije, ki ga naslednjega dne znova vržemo na ramena nepoznanke, ki nam ZVEZNA KN3K3AR LJUBLJANA, Marijin trg št. 8 O priooroča sledeče nainovejše O dunajske in pariške modne iisfe: Star-Album 1924 .........Din 45 — Paris-Chic-Parfait 1924 Coming-Season 1924. . Llngerle Modem 1924 . Parfait-album za otroke Lyon’s-album za perilo . Varia-album za perilo . 99 35- 35- 45- 35- 17-10 — tsns podjstj iHiitoll I Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni odd; !; za arhitekturo. (R Diletantskim odrom »Splošne knjižnice”: priporočamo sledeče zvezke St 3. I. Rozman . . 6 L. Novak . . 11. P. Golia . . . 12. Milčinski . .18. J. Vrhlicky. Testament, ljudska drama v 4 dejanjih ...... Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju................ Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih . . . Oporoka iukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju , 19. G. Hauptmann Potopljeni zvon, dramatska bajka v 5 dejanjih ■ . • ,23. Sophokles . * ” In Andrejev, broS. Din 12-— Din 17'— Antigone, žalna igra .... Gaudeamus, komedija v 4 slikali 6-12 — 12 — 6 — 16 — 9 — Kl- il— 17-17--11 — 22 — 14-— ZVEZNA KNJIGARNA V LJUBLJANI Marijin trg št. 8. postane takoj idol z avreolo: takšni smo vsi, sicer strašni sebičneži, ki ljubimo ljubezen radi ljubezni; me razumete, kaj ne da? in pijemo to božanstveno pijačo iz prve čaše, ki nam pride v roke.« »Kar tu govorite, je tako res, kot da je dvakrat dve štiri,« je rekel Rudolf pesniku. »Da,« je odgovoril ta, »res je in žalostno kot vse resnice. Lahko noč!« Cez dva dni je zvedela gospodična Mimi, da ima Rudolf novo ljubico. Pozvedela je samo za eno stvar, to je, če ji poljublja tako pogosto roke kot njej. »Prav tako pogosto,« je odgovoril Marcel. »Še več, poljublja ji lase drugega za drugim in morata ostati skupaj tako dolgo, da bo končal.« »Oh!« je odvrnila Mimi in si segla z rokami v lase, »kaka sreča, da se ni domislil, da bi bil pri meni to storil, ostala bi bila skupaj vse življenje. Ali vi verjamete, da je res, da me čisto nič več ne ljubi?« »Ha! — — In vi ga še ljubite?« »Jaz ga nisem nikdar v življenju ljubila.« »Da, Mimi, da, ljubili ste ga v onih urah, ko spremeni žensko srce mesto. Ljubili ste ga in ne branite se tega, to je namreč vaše opravičilo.« »Kaj še!« je rekla Mimi, »poglejte, da Uh*1 sedaj drugo!« »To je res,« je dejal Marcel, »a ne de nič-Pozneje bo vaš spomin nanj podoben onim cvetlicam, ki jih še prav sveže in prav dehteče'denemo med liste v knjigi in ki jih potem po dolgem času zopet najdemo mrtve, brez barve in ovenele, K pa so še vedno ohranile neki nedoločen vonj svol® prvotne svežosti.« Ko je Mimi nekega večera s tihim glasom žž0, lela predse, jo je vprašal vicomte Pavel: »Kaj pojete tu, moja draga?« Skladište In zastupstvo strojev za pisanje it nadalje karbo - papir, vrpce za sve sustave. Mali ručni „UNDER-a WOOD“ u kovčegu, — praktičanzaputovanje ,Underwood“, Zagreb, Hesnicka ul.1 »» \cPLM$S ^ moderni p površniki po zelo nizkih cenah v oblačilni industriji A. Kunc, Ljubljana Gosposka ulica štev. 7. 99 ELIN ii družba za električno industrijo d. z o. z. Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c. 1, telef. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 239. J Oblastveno dovoljena j popolna razprodaja * našega oddelka *a pletenine, trikotažo tn perilo: Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se n*' hajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kak°r- 3, ilaing perilo, blu2e, predpasniki, nogavice >n tlU Utluit rokavice. f, , triko perilo, sviterji, srajce, ovratnik1- uti OOSDOCC naramnice> nogavice, rokavice, garnft=e " ‘ in dokolenice. 7a ntnnllD ,n dolenike perilo, osobito znamke ,Je' klit UH UilU tra“, pat. nogavice, sviterji, čepice idr-Brisače, različna galanterija in kosmetiks- Vse to blago prodajamo pod trtnimi cenami samo dotlej, dokler trala zaloga. H. & E. Skoberne, Ljubljana Mestni trs 10. i[ doile j moške in A MM\i - • priporoča v veliki izberi in jako zmernih cenah I los. Ulil, [ii«. JW| —— m" I Obleke po meti v najkrajšem im v lastni delavnici. • « X Ji 1 MALI OGLASI Cena oglasom do 20 bssed Din 5'—; vsaka nadaljna beseda 2!> para z devžčlr.o vred. | Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Hifa pri lami (eihvi pripravna zl trgovino in gostino s kletmi vred, se odda takoj pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi lista. 1 v starosti 10 let, revnih a poštenimi starlšev bi šla rada kot učenka v kako trgovino ali kai sličnega, kjer bi imela tudi oskrbo. Ponudbe se prosijo pod »Poštena« na upravo lista. 3 PH Puch v prav dobrem stanju se proda za Din 7000 — pri strojnika hotel Slon, Ljubljana. M z večletno prakso, verziran v različnih vozilih želi dobiti mesta. Cenjene ponudbe pod ..Zanesljiv** na upravo lista, 500 kg k Din 4‘— za 1 kg se proda. Na*loy y upravi Utta. Kop. zamenjam, ocenjujem in prevzamem v komisijsko prodajo poštne znamke, star kovan denar, starine, in sicer posamezno in zbirke. Osobito iščem znamke na pismih iz trgovske korespondence ter aktov ( 1850—74 ). Nuber, Ljubljana, Gosposvetska cesta 5, II. nadstr. Kako Mite dobrega moža? Le, ako nosite kroje po vzorcu modnih časopisov Pariš — Chic — Parfait, Star, — Lyono — Album! Gospodične — segajte po njih! Na vpogled v Zvezni knjigami Ljubljana, Marijin trg 8. ta slanevame dveh ali več sob s kuhinjo, snažno, solnčno, v novi ali stari hiši za takoj. Zakonski par brez otrok, plačava dobro, dava nagrado. Portudbe pod »Mir* na, upravo lista. Pramalec ta išče službe pri kaki večji lesni trgovini, je popolnoma vešč te stroke Nastop in pogoji po dogovoru. Naslov pri upr. 1'sta. Sil! V, Emindolc Groyer, Tilsiter Trapist po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Iv. Kos, Ljubljana, Bohoričeva ulica 28. trgovina dobro vpeljana z mešanim blagom v Mariboru se radi selitve proda. Plača se samo inventar. Naslov pove ogl. zavod Sušnik, Maribor. Laodauei, oziroma M zelo dobio ohranjen, skoro nov z opremo, kakor tudi še več drugih voz in oprem naprodaj po zelo nizki ceni. Anton Teran, Bistrica, p Podbrezj* pri Podna! tu. Osamljena devojka išče prijatelja, pri katerem bi našla duševnega razvedrila. Ponudbe pod »Prijatelj« na upravo Usta. Vsakovrstno mino M, kakor tapetniški vzorci, re»‘""ga, risbe za izložbe, velese)1®®.j^o prevzame poceni in zan®s i t Izvedbo akademično na°'3f< pl risar. Ponudbe pod »R|3*r upravo lista. ijP ■Uljevi^ od •/, do % od 4 m lepo blago, tudi več v*g desk, vseh dimenzij, ,r*oll<>cejj0 ljubna postaja proda gj-po dogovoru Anton Fe*' strica, p. Podbrezje Pf* nartu. Hi pili., z nekaj ploščami ter g8 ..g^iY. obstoječa iz dveh dek° ^to' svečnikov po 5 sveč po-idoče ure na prodaj f manjkanjapro»tora.N** 0 uprava, lista. Ml oilail ln«H