I Edini ftlorenskl famulk 1 < v Zediijenih drwrah s« M m Ven« umkto.. $3.00 | I Za pol leta......$1.50 ¥ • • - * GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. fbe SioteAiau S® the 41 ni ted Stated g= ^ H H Iti tfntd every diy except šestim ^ —s ud LeftI Holidays s— 50.000 Headers. TSLBFOM PUAJLinC: 4687 CORTLAHDT. Kntered m Seoond-OlaM Matter, September 21,1908, ti the Post Office »I Hew York, H. nnder the Act of Ckmcreee of Mireh S, 1878* TEUTON PISARNE: 4687 GOBTLANDT, NO. 178. — STEV, 178. new york, monday, july 31, 1916. — ponedeljek, 31. julua, 1916. VOLUME XXIV. «— LETNIK; Vroče borbe na vsej rusko-nemški fronti. OBE STRANKI IMATA VELIKANSKE IZGUBE. — NEMfiKI ZBAKOPLOVCI SO YRGLI NA DVINSK KAKIH SEDEMDESET BOMB. — POROČILA Z RAZ NIH FRONT. — AVSTRIJSKO POROČILO O BOJIH. — RUSI SO PRdDRLI NA VEČ DELIH NEMŠKO FRONTO IN ZAČELI PRODIRATI PROTI JUGU. — SKOZI SOFUO SE JE PELJALO NA VZHODNO BOJIŠČE VELIKO TURŠKIH VOJAKOV. Petrograd, Rusija, 30. julija. — Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča: — Nad Dvinskoin sp je pojavilo dvanajst nemških zrakoplovrev, ki so vrgli na mesto več kot sedemdeset bomb. Zrakoplovei so se umaknili, ko so stopile naše baterije v akeijo. Vzhodno od Baranovičev smo izstrelili nek nemški zrakoplov. Aviatika in opazovalca, ki sta pripadala 25. nemški diviziji, smo vjeli. Na levem bregu reke Stohod so začele naše čete utrjevati zavzete pozicije. Včeraj smo vjeli 21 častnikov in 940 mož ter zaplenili štiri strojne puške. Južno od železniške proge, ki vodi od Kovla proti Rojičinu, smo prodrli na več mestih sovražniško bojno črto in začeli prodirati proti jugu. Bitka se je za nas zelo ugodno končala. Vjeli smo tristo nemških vojakov in devetnajst častnikov. Neki stotniji naših strelcev se je posrečilo priti za sovražniško fronto. Vjeli so nemškega polkovnega povelj uika in nekaj častnikov. Dunaj, Avstrija, 30. julija. — Vrhovno poveljstvo avstrijske armade razglaša: — Po vzhodnem delu Galicije in v Voliniji se vrše izvanredno vroči boji. Najhujše je pri Kolomeji in severnozapadno od Bu-čača. Zapadno «ni Lutska se je posrečilo sovražniku vdreti v naše strelne jarke, vsled česar smo se morali nekoliko umakniti. Berlin, Nemčija, :W). julija. — 27. julija je nemški zrakoplovec obstreljeval ruski otok Oesel, ki leži v zalivu pristanišča Rige. <*V je napravil kaj škode ali ne, se dozdaj še ni dalo dognati. Zrakoplov se je umaknil, ko so ga začeli Rusi obstreljevati. . Sofija, Bolgarsko, julija. — Danes se je peljalo skozi Sofijo par polkov turških čet. Turki so namenjeni na Ogrsko, kjer bodo poskušali skupno z Avstrijci preprečiti Rusom prihod v Ogrsko nižino. Poročila, da so se turški vojaki že dozdaj borili ob strani Avstrijcev, so neresnična. Berlin, Nemčija, 30. julija. — Uradno nemško poro-člo se glasi: Armadna skupina generala Hindenburga: Naša ar-tilerija je zavstavila več močnih sovražnih oddelkov, ki so hoteli prekoračiti reko Dvino. Sovražnik je obstreljeval železniško progo Vilejka-Mledečno. Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Sovražnik je vprizoril južno od Skrobove vroč napad, kateri se mu pa ni posrečil. Na par mestih je prišlo do bajonetnili bojev, v katerih smo bili lui zmagovalci. Zvečer je vdrl sovražnik v nekatere strelne jarke, odkoder smo ga proti jutru pregnali. Armadna skupina generala Bothmera: Razen manj-tih spopadov se ni pri|>etilo ničesar posebnega. Berlin, Nemčija, 30. julija. — Avstrijski generalni &tab Mziuuna: — Sovražnik ni obnovil svojih napadov. Vzhodno od TI uma«" a smo za vstavil i rusko ofenzivno prodiranje. Rusi na vse načine poskušajo prodreti našo fronto vs Strašna eksplozija 85 vagonov municlje, namenjene zaveznikom, je eksplodiralo. — nekateri cenijo povzročeno škodo na 25 miljonov dolarjev. grozna panika med prebivalstvom. — veliko Število ranjenih. — dozdaj so dobili štiri trupla. — panika na ellis islandu. — aretirali so tri uradnike, ki so baje odgovorni za eksplozijo. — katastrofo je povzročil požar. — nekaj angleških zavarovalnih družb je na robu propada. a Kljub temu, da so dobili velika ojacenja in da razpolagajo z velikansko množino municije, ne morejo niče sar opraviti Včeraj «ta se sovražniku izjalovila dva napada seve rozapadno od Sokula. kralj. P Mi*, Francija, 30. julij«. — Poročevalec "Journals" poro a da živi srbski kralj Peter v neki majhni rili na grikem otoku Eu-boea t Kgejakem morju. Kralj, ki je Mlaj star 72 let, vstane vsak dan ob fttirih zjutraj in se celo jutro isprebaja po otoku. Gloda vojn« j« rekel napram francoskemu časnikarju: — Vafc generali «o mnogo bolj-fc kot sq a««aikL Vafc generali imajo manj prakse, toda več ta lenta. Potem pa moštvo; za moštvo je dovolj, da mu poveljnik Na polotoku Black Tom. ki se nahaja v newyorskem pristanišču, se je pripetilo včeraj zjutraj veliko eksplozij, izmed katerih sta bili dve tako strašni, da sta povzročili na miljone in miljone škode. Eksplodirale so velikanske zaloge dinamita, nitroglicerina, šrap-nelov in drugih muicijskih potrebščin. Na stotine oseb je bilo ranjenih. Munieija je bila namenjena zaveznikom. Deloma je bila naložena v vagonih, deloma pa v skladiščih. Posledice so strašne. Vsa poslopja na polotoku so uničena. Prva eksplozija je bila kmalo po drugi uri ponoči, zadnja ob osmih zjutraj. Vse nebo je žarelo v rdečkasti svetlobi, pokanje je bilo tako, kot da bi bile razpostavljene ob celem newyorskem pristanišču baterije topov. Velikanska poslopja so se podirala kot da bi bila zgrajena iz peska, ladje je metalo po morju kot orehove lupine. Včeraj zvečer so govorili po mestu, da znaša število mrtvih 300. Dozdaj so dobili samo štiri trupla. Koliko se jih še nahaja med razvalinami. ni nikomur znano. Vso škodo, ki jo je povzročila'grmečih šrapnelov. eksplozija, cenijo od $35,000.000 8,edila ^splozij Ko so sporočili governerju drža- da je nekdo namenoma zažgal in ve New Jersey o nesreči, je takoj da je bila eksplozija posledica do-nanrosil, da na.i se pošlie na lice bro premišljenega načrta, mesta polk vojakov. | Veliko je tudi kriva družba sa- Ker so padale granate daleč ma. ker je imela svoja skladišča naokoli, so bili ljudje, ki so se na ; premalo zavarovana. Uradniki de-hajali na Ellis Islandu. v veliki ne- lavskega departmenta so ji že par- Požar še dozdaj ni pogašen. Po- varnosti. Tri osebe so bile ranje-jkrat namignili, da naj izboljša še ne. — Povzročeno škodo na Ellis varnostne naprave, toda družba se Isladu cenijo na $40,000. j ni za te nasvete oziroma svarila Ameriški mornar Cris Fagan, ki popolnoma nič brigala, se je nahajal s svojim tovarišem v usodepolnem času na Brooklyn-skem mostu, je povedal nekemu nekod je taka vročina, da s^ ognje-časnikarskemu poročevalcu: Igasci ne morejo bolj približati pri-— Bilo je deset minut po drugi stanišču kot na petdeset jardov. uri, ko sva zaslišala da strašno po-j Včeraj zjutraj okoli šestih je go-ka. Most se je stresel kot da bi se I nil veter po newyorskem pristani-imel vsak hip zrušiti. Midva sva šeu par gorečih ladij. Nek zamorec mislila, da sva izgubljena. Naen-Je vsled strahu znorel, krat pa je postalo v smeri proti' Katastroa je preplašila na tiso-Jersey City svetlo, visoki plame-jče in tisoče oseb. ni so švigaii proti nebu. obzorje je' Natančnega števila ranjencev se bilo par minut žvepleno rmeno. | dozdaj še ni moglo dognati. Grom, ki je nastal po veliki ek* sploziji, je trajal več sekund. Takoj zatem sva pa spoznala kaj se je zgodilo. Tekla sva kolikor so nama dopuščale moči in sva bila kmalo na Tom Island u. Nikdar ne bom pozabil prizora, i ,zdala ki se mu je nudil. Zrak je bil poln eksplozija je Zrakoplovec nad ruskim otokom. Berlin, Nemčija. 30. julija. — Neko uradno poročilo, ki ga je nemška admiraliteta. se do $70,000,000. — V Manhattanu, Brooklvnu in Jersey City je bilo ranjenih na stotine oseb. Največ so jih ranile velike šipe, ki so sunkoma padale iz oken. Eksplozija se je pripetila na pie-ru National Storage Co. Par minut po drugi uri je opazil nek mornar koneem piera o-genj. Nekaj minut kasneje so začeli goreti vagoni. Zatetn so slišali ljudje po celem Jersey City slabše in močnejše poke. — Ljudje so prihiteli v spodnjih oblekah iz hiš na ulice ter se vsi prestrašeni izpraševali. kaj se je zgodilo. Stražniki, ki so stražili pier, so v divjem begu pobegnili, vedoč. da ne morejo uičesar opraviti in da je njihovo življenje v veliki nevarnosti. Eksplozije so postajale vedno hujše. Najhujša je bila ob poltreh. Vsled silnega zračnega pritiska je celo v Manhattanu in Brooklvnu popokalo na tisoče in tisoče velikih šip. Ker se je bilo bati. da bi ne začele roparske bande pleniti po trgovskem delu Ne Yorka, je poslal polieijski komisar v južni Manhattan vse policijske rezerve, ki jih je mogel pogrešati. Stražniki so zastražili ulice in niso pustili nikogar naprej. Škoda pri newyorski mestni hiši znaša 25,000 dolarjev. Najhujša panika je bila v Jersey City. Veliko žensk je postalo histeričnih, ki so s svojim blaznim smehom se bolj razburjale ostale prebivalce. Ambulance so švigale po mestu, ljudje so se stiskali v kote. Sprva so bili ljudje preprečani, da je nastal silen potres. Po nekaterih brooklynskih pokopališčih so razdejani skoraj vsi spomeniki. Kapitan Wm. Styfee se je naha jal s svojo ženo in 16-letnim sinom na krovu neke ladje in je izjavil: — Ob eni uri ponoči me je poklical moj sin in rekel, da vidi o-genj na pieru. Približal seri se o- Včeraj so aretirali tri uradnike, ki so baje po svoji malomarnosti zakrivili eksplozijo. Kaj je povzročilo eksplozijo, se dozdaj še ni moglo dognati. Da bi kdo namenoma zažgal. je le malo vrjetno. Skorajgotovo je nastal požai vsled nepazljivosti kakega čuvaja oziroma uradnika. Nekateri so prepričani, da se na haja pod razvalinami še 35 člove ških trupel. Razne angleške zavarovalne družbe so na robu propada. Lehigh Valley železniška družba je izdala včeraj sledečo izjavo: — Trinajst skladišč, ki so last National Storage Co.. ter šest pie rov je uničenih. Veliko skladišč je hudo poškodovanih. Uničenih je bilo tudi 85 naloženih vagonov. — Goreti je začelo ob eni uri pet minut ponoči. Washington, D. C., 30. julija. — V kongresu se bo najbrže sestavil poseben odbor, ki bo vodil preiskavo. Preiskava, ki jo je začel justič-ni department, je že v polnem te-ku. Nekateri detektivi so mnenja, DENAB SS LAHKO ODPOŠLJE V 8TAB0 DOMOVINO TUDI PO BREZŽIČNEM BRZOJAVTJ. zavpije "Živela Francija!", pa bali ter izkrcal ženo in sina. Krna- gre v boj z največjo ljutostjo. — Dandanes obstojata dva patriotizma : eden je, s katerim se sovraži druge dežele, drugi pa je, s katerim se ljubi svojo domovino. Francoski patriotizem je zadnja vrste. Francoska zmaga bo prinesla celemu svetu harmonijo. lo zatem, ko sem odplul, sem zašli sal grozno eksplozijo. Po mestu so se razširile vsakovrstne govorice. Nekateri so zatrjevali, da je potres, drugi so pa govorili, da je eksplodirala v Bayonne neka tovarna. Sunki so bili tako močni, da so jih čutili prebivalci po štirih državah. Naslov velja: vsaka beseda 65 centov; zaradi natančnosti je treba upoštevati tudi hišno Številko in zadnjo pošto, ako se ista ne nahaja v kraju. To svoto je dodati dnevnemu kurzu; manj od 50 kron ni mogoče poslati in ne več kakor 10,000 K. Brezžične pošiljatve gredo vse v Nemčijo, od tam se pa pošljejo denarne nakaznice po pošti na zadnje mesto. Natančno smo poizvedel!, da take pošiljatve dospejo primeroma hitro za sedanje razmere in je mogoče dobiti odgovor nazaj, da je bil denar izplačan ▼ 20 dneh. Zgodi se pa kaj lahko, da pošiljatev traje tudi dalj časa in to, ako ae napravijo napake pri brezžičnem brzojavu; denarja se ne more izgubiti, pač pa je mogoča zakai niter, ako ae urine kje kaka napaka. Kdor Seli poslati na ta način denar t staro domovino, mora natančno napisati naslov in dodati: ponj« na j se po hrwilfiiism braojavu. nivx tiiiii, — Nek nemški zračni oddelek je dne 27. julija, zgodaj zjutraj, poletel nad ruski otok Zerek in vrgel ver bomb na postajo Leba-ra. Vsled nemških homb je po^ gorela ena hiša, več pa je močno poškodovanih. Dvanajst parnikov uničenih. Berlin, Nemčija. 30. julija. — fz Petrograda so došla poročila, da je požar uniči) dvanajst parnikov v reki Nevi. Dalje jc pogorelo tudi več naprav pri Puti-lovi tovarni za orožjo. Baje so požar povzročili anarhisti. Pozor pošiljatelji denarja! Vsled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike ▼ Avstrijo in Nemčijo ter narobe, •prejemamo denarne pošiljatve do preklica le pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošiljate? toliko časa, da se izplača na določeni na-■lov. Istotako nam jamčijo zanesljive ameriške banka, a katerimi ■mo sedaj v iveri radi vojne in radi popolne sigurnosti pri poii ljanju denarja. Zavezniki napredujejo počasi, toda sigurno. i KO SE PRIČENJA TRETJE LETO SVETOVNEGA KLANJA, PRAVIJO ZAVEZNIKI, DA JE ZANJE POLOŽAJ UGODEN. — ANGLEŽI SO NAPREDOVALI V OKOLICI DELVILLE GOZDA. — TUDI FRANCOZI SO PRECEJ NAPREDOVALI. — ySI NEMŠKI PROTINAPADI SO SE PONESREČILI; ZAVEZNIKI NE PRIČAKUJEJO OD STRANI NEMCEV NOBENE NEVARNE PROTIOFENZIVE. Cen e: K $ K S 5.... .90 | 120... « 16.80 10.... 1.00 j 130... . 18.20 15_____ 2.30 j 140... 19.60 20.... 3.00 | 150... 21.00 25.... 3.70 j 160.,.. 22.40 30.... 4.40 j 170... 23.80 35.... 5.10 | 180... 25.20 40.... 5.80 j 190... . 26.60 45_____ 6.50 j 200... 28.00 50____ 7.20 I 250... 35.00 55.... 7.85 j 300... 42.00 00.... 8.55 j 350... 49.00 65____ 9.25 j 400... 56.00 70.... 9.95 j 450... . 63.00 75.... 10.65 j 500... 70.00 80.... 11.35 | «00... 84.00 85.... 12.05 j 700... . 98.00 90.... 12.75 j 800... 112.00 14.00 j 900... 126.00 110.... 15.40 j 1000... 139.00 Ker se sdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tndi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tndi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kasneje In med tem, ko doU naslovnik Ust v roka, sa pri nas cene morda še Točkrat "'tvbdka fsahk saksee, M Oortkadt BL, New York, V. T. London, Anglija, 31. julija. — General Haig, angleški vrhovni poveljnik, porora iz svojega glavnega stanu v Franciji o nadaljnili uspehih angleških in francoskih armad. Včeraj so se bili hudi hoji v okolici Delville gozda v dolini Somme, katerih posledice so ble, da so angleške čete napredovale proti Waterlotu in Trones gozdu; vjele so tudi okoli 250 sovražnih vojakov. Istočasno so pa tudi Francozi na tri in pol milje dolgi fronti znatno napredovali od Hardecourta pa do reke. Vsak korak, katerega store angleške in francoske čete, poveljniki natančno iir previdno preračunajo, vsled česar ga tudi skoro vedno dobro izpeljajo. Nemci pošiljajo na sommesko fronto nekolik ojačenj, toda kljub temu se morejo zavezniškega prodiranja zav-staviti; prodiranje je sicer počasno, toda sigurno. Nemci se bore hrabro in nadvse trdovratno. S pričetkom tega tedna, s katerim se pričenja tudi tretje leto svetovnega klanja, izgleda za zaveznike boljše kot je kdaj poprej. Vsi nemški protinapadi so se ponesrečili in nobenega znamenja še ni, da bi se bilo treba bati kake protiofenzive od strani Nemcev. Angleško uradno poročilo se glasi: — Včeraj zjutraj (v nedeljo) so naše čete s sodelovanjem francoskih napredovale na našem desnem krilu ob Delville gozdu do reke Somme. Rezultat hudih bojev jo bil, da smo si priborili sovražne postojanke pri Waterlotu, Malthornu in Trones gozdu. Sovražnik se je zoperstavljal z velko močjo, toda mi smo bili vseeno v veliki premoči, vsled česar je moral odnehati; izgube je moral imeti velikanske. Vjeli smo 250 nemških vojakov. V okolici Pozieresa se ni vršilo nič bojev, zato smo pa dan uporabili, da smo utrjevali na novo zavzete pozicije. Tekom včerajšnjega dne smo spravili na tla tri sovražne zrakoplove; več drugih smo pa prisilili, da so morali pristat na zemljo. Med Ancre in morjem se ni nič posebnega pripetilo. Pariz, Francija, 30. julija. — V severnem delu doline Somme je bilo danes več zelo hudih bojev. . • Na fronti med višino štev. 139, ki se nahaja severovzhodno od Hardencourta in mejo, so naše čete zavzele cel sovražni obrambni sistem v širini 800 metrov. S tem smo dosegli prve hiše vasi Maurepas. Popoldne so Nemci vprizorili na naše postojanke, ki smo jih zavzeli v gori omenjenih bojih, kakor tudi na postojanke, ki smo jih bili že prej osvojili, hud protinapad, toda niso nikjer uspeli, kajti pošiljali smo nad nje tak ogenj, da so se morali vrniti v svoje za kope z velikimi izgubami. Obdržali«smo vse zavzeto ozemlje in poleg tega vjeli še 200 sovražnih vojakov. Na desnem bregu reke Meuse smo odbili nek sovraž-niški napad na naše postojanke pri Thiaumontu. Cel dan se je vršilo neprekinljivo bombardiranje na fronti med Flury-Vaux-Chapitre. Na ostali fronti ni bilo običajnega bombardiranja. Berlin, Nemčija, 30. julija. — Nemški vojni urad je izdal poročilo, glaseče se: — Na sommeskem bojišču je bil sovražni ogenj grozovit. Angleški lokalni napadi pri Pozieresu in Longueva-lu niso bili uspešni. V južnem delu Somme in ob reki Meuse je bilo več hudih artilerijskih bojev. Blizu La Ohalade je poročnik Baldamus spravil na tla svojega petega nasprotnika-zrakoplovca. Poleg tega je pa naša protizračna artilerija spravila z zraka še dvoje drugih zrakoplovov. London, Anglija, 31. julija. — Belgijsko uradno poročilo se glasi: — V okolici Dixmunde so postali artilerijski boji tekom dne nadvse grozoviti. Vzhodno od Dixmunde je naša protizračna baterija spravila na tla en nemški zrakoplov. - Carranzisti so ubili 169 Villistov. Mexico City, Mehika, 30. julija. — General Ramos poroča, da so bile Carranzove čete v boju z Villisti, v katerem je padlo 149 Villovih privržencev. Grozna vzročina v Ohicagu. Chicago, 111., 30. julija. — Gro» na vročina, ki vlada tukaj že skoro cel teden, ni dozdaj se nič po* nehala. Tekom dne je umrlo skoro dvesto oseb. ' GLAS NARODAl 31. JUL. 1916. "GLAS NARODA" i (Baftafe Dttfltf J Mud FHiUMa ir 1 SLOVnZO rUBUSHZM (KK Ui^pantte.) * VKiRK HifHlB, FimMM LOPM B8WEDIK. Tmw!■ rit« of BUbMM at tbm corporation ud tilJiu«« of fltbor* atfleM: fs OortbUMtt Street, Bovoagfe «C Mil-hatta«. N«w York Qttj, H. to eelo tate ralja Hat m Ameriko te Canada »»v« 18-00 ■ pol leta---......-...-.-« UBO m aalo lato aa mesto IVaw TorS— 4.00 a pol late aa uoato Now Tod-« 2.00 « BrnxwamleU_____4.50 a • a poi late-----TBH m a m CbUI lete.. — — — 1.70 -•LAB NAHODA" lsbaja mak daa lara—M —daU te ptfttw, "0LAI NAIODi" ___("Voice of die People"). MH every day except Sn&dtiM Bud HoUdaya. Babacrlpttoo yearly UtOO- Puld tew podpisa In oaabanen a| u prloMnJejOL DM feai aa blacoroU pottjatt H s- Money Order, rrt WUUI kraja narobQwr pre-tima, da aa naia tudl prefteja M> Mtralliia n««»nl, da hltraje u^ _demo naslovnika._ floplaoBi te poBUJatrva naredite te uulor: •VLA8 NABODA" M Oartlandt St._New Tort CMy. Telefon 4387 Portlands_ Vojna. — Vojna ni nikoli logična posledica. ali potreben dogodek. — Vojna je posledica volje. Toda ne volje Boga ali kake drupe nadnaravne sile ampak volje nekaterih ljudi. — Tudi s sedanjo vojno je tako. — Vsakemu je znano, da so jo hoteli le nekateri ljudje in da bi jo v ugodnem trenotku lahko en sam človek preprečil. Tri dni pred izbruhom vojne so ne Vršile po Berlinu, Londonu, Dunaju, Parizu in Petrogradu velikanske protivojue demonstracije. Vsi premišljeni ljudje so govorili in vse napredno časopisje je pisalo, da vsi narodi hrepene po miru, ne pa po vojni. Iz tega ter iz drugih dogodkov, ki so se zgodili v onih kritičnih enajstih dneh, je razvidno, da ni narodov vrgla v vojno kaka nadnaravna moč, pač pa par ljudi, ki razpolagajo z armadami. Ljudje niso šli prostovoljno ampak so bili zločinsko posiljeni. To posiljen je se je pa zgodilo zdaj v teh časih z veliko večjo hinavšči-no kot v starem ali srednjem veku. — Do francoske revolucije so vsi mislili, da daje Boj knezom pravico napovedovati vojne. In knezi so se bojevali, večinoma za svoje privatne interese; tako nekako kot špekulira trgovec. Ako dobi, je dobro, ako ne, mora tudi biti. Knezi so si najemali vojake in jim ni niti v glavo padlo apelirati na domovinsko ljubezen svojih podložnikov. Vojno rokodelstvo so opravljali kot častivredni despot je in so pošiljali v smrt le one, kateri so se jim za plačilo predali. Moderne vojne se od prejšnjih hilno razlikujejo pc^bno v tem. da se vrše s prisiljenimi vojaki in patriotičnimi frazami. Ker se v moderni vojni peha v kri rt na miljone in miljone ljudi, katerim se vsem gnjusi klanje, je moderna vojna najbolj zločinsko posilstvo mas, kar jih je bilo kdaj na božjem svetu. Morda si bo kdo mislil, da je bi lo z vstanovitvijo redne armade konee prava, ki so ga imeli vladarji pri odločevanju za mir ali za vojno. .Toda ni bilo tako. — Najstrašnejše in naj nesramne jie za kul turo je. da ima ae vedno par ljudi, vladarjev, pravico napovedati vej no. —• V tem oziru so evropski kul turni narodi na veliko nižjem sta-liaču kot so Indijanci. Indijanci se odločijo za vojno v svečanem vojnem posvetovanju, v katerem so zastopani vsi volilci. Evropski kulturni narodi, kate re so vlade, prisilile v vojaško službo, dopuščajo, da odločuje o miru in vojni po« veto vanje njihovih poglavarjev. Ako spoznajo poglavarji vojno kot potrebno (zelo veliko ulogo igrajo pri {em osebui interni), Qft- znanijo državljanom, da bo napovedana vojna ter grozeče pristavijo, da je vsako , nadaljno razpravljanje nepotrebno in veleizda-jalsko ter da je domovina v nevarnosti. Iz feh vzrokov je moderna vojna najstrašnejši zločin na svetu, in je tudi delo posameznikov, ki so pred Bogom in človečanstvom odgovorni zanjo. Pustite krive teorije in ne dokazujte, da mora biti vojna, da je logična. . Zdaj živimo v času človeških žrtev. V starem veku so darovali bogu vojne le štiri ali pet vojnih jetnikov, zdaj pa žrtvujejo na miljone in miljone ljudi malikn, katerega obožujejo. Laenais je rekel nekoč: — Satan je vdihnil zatiralcem narodov satansko misel. Rekel jim je: — Vzemite iz vsake družine najmočnejšega in mu dajte orožje v roke. — Jaz mu bom dal dvoje ma-likov; prvega bom imenoval Čast, drugega zvestobo; dal mu bom tudi zakon, ki se imenuje brezpogojna pokorščina. — Oba malika bo oboževal in se bo slepo pokoril postavi. Mi zasledujemo ta boj proti militarizmu in uvidevamo, kako se polašča militarizem tudi edine države, katera ga je bila dozdaj prosta. — Mi vidimo, kako izpodriva civilne oblasti za kojih nadvlado so se borili celo stoletje. Mi zasledujemo boj za svobodo. Zagovorniki miru zaplenijo tovor z vsake ladje, odprejo vsako pismo, še celo vsako privatno pismo, ki pride iz kake nevtralne dežele. Mi zasledujemo ta boj za višjo kulturo. Nemške čete so uničile u-bogo Belgijo, avstrijske Srbijo, angleške Grško, ruske vzhodno Pru-sijo in Poljsko. Mi zasledujemo ta boj za neodvisnost. Na obeh straneh je le malo neodvisnosti, obe stranki jo kršijo in jo odpravljajo. Vladarju se ne more storiti večjega veselja kot, če mu kdo reče, da vojna nima človeškega očeta, ampak, da sta jo poslala ali hudič ali Bog. Ali niso evropski kulturni narodi največji klečeplazei, ki si jih moremo misliti T Pred par osebami, ki sp jih pahnili v nesrečo, plazijo po kolenih. To je odstavek iz pisma časnikar Georga Brandesa, ki ga je poslal nevtralni konferenci v Stockholm. , Ja Si Ki Ji Čital sem že nekoliko dopisov, v katerih so delegatje in nekateri člani J. S. K. Jednote izrazili svoje mnenje in svetovali, kaj naj bi delegatje sklenili na prihodnji konvenciji, da bi bilo za korist Jednoti in za nje člane vobče. Tudi jaz sem se namenil izraziti svoje mnenje, kar jaz mislim, da bi bilo koristno za naše člane in Jednoto. 1. Jaz sem proti temu, da bi imela naša Jednota svoje lastno glasilo, ki bi izhajalo vsak teden. Zakaj bi pa že to breme nalagali našim članom? Člani naše Jednote so večina delavci, ki si v potu svojega obraza služijo svoj vsakdanji kruh, njih denar je krvavo zaslužen in zatorej ne morejo plačevati denar za glasilo, ki ga ni potreba. Veliko jih je tudi, ki so že celo pri dveh ali tieh slovenskih Jednota-h in že plačujejo morebiti dvoje glasil, in zdaj naj jim pa naložimo še eno breme; to je glasilo, ki bi izhajalo kot tednik. Jaz mislim, da, ko bi šlo na splošno glasovanje, naši člani bi glasovali proti temu, da bi naša Jednota imeLa svoje glasilo in da bi ga moral vsak član plačevati. To pa, zato, ker ases-ment naše Jednote je itak zdaj že previsok, listov slovenskih v Ameriki imamo pa že preveč. Ako bi pa res do tega prišlo, da bi bila večina delegatov na konvenciji za lastno glasilo, jaz bi svetoval, da Ozdravljen biti Od mehurnega katarja, bolnih ledie, pečenje urina, zgubo semena, želod ičnili bolezni in revinatizma, pomeni za vsakogar pravo srečo. Ako se hočete ozdraveti, od teh krunlčnih bolezni, pišite za nojo- na: P. O. Box 67, Detroit, Mich. Vzemimo n. pr. društvo, ki jma ^SH^^jH^jMje^M^M^eeJ^ejMja samo 20 ali manj članov in da ima tri ali štiri bolnike v enem mesecu. Kako bi to društvo zamoglo izplačati te bolnike t Drugače ne, kot da vsak posamezni član društva poseže v svoj žep in tako s svojim težko prisluženim denarjem pomaga plačati bolniško podporo bolnim članom. Teda pa noben član društva bi ne hotel storiti, bi gotovo rajši odstopil od društva in pristopil h kakemu drugemu slovenskemu društvu in Jednota, ki ima centralizacijo. S tem bi naša Jednota. izgubila veliko članov. 3. Jednota naj bi imela tri razrede, to je, da član Jednote bi se lahko zavaroval v prvem razredu za $1000, v drugem za $500 in v tretjem za $200 posmrtnine. 4. Slovane in Slovanke naj bi se sprejemalo v Jednoto od 16. do 50. leta, toda oseba, ki pristopi k društvu in Jednoti v starosti 50 let, se naj bi ne mogla zavarovati v noben drug razred kot v tretji, to je za $200 posmrtnine. 5. Člani naj bi se tudi la-hko zavarovali za $1 ali $2 bolniške podpore. Seveda isti, ki bi bili zavarovani za $2 bolniške podpore, bi morali plačevati višji asesment. Točka 270, stran 57 v pravilih, besedi ildve leti" v vrsti 4 naj se črta. Jaz ne vem, zakaj bi naša Jednota izključila svojega člana samo zaradite«ga, ker bi živil v starem kraju. Recimo, da član, ki je bil pri naši Jednoti trideset let. želi svoje poslednje dni preživeti v rojstnem kraju; ali bode naša Jednota takega člana po dveh letih njegovega bivanja v stari domovini izključila? Po sedanjih pravilih ga mora izključiti. Jaz mislim, da ta točka se mora na vsak način premendti in predlagam, da bi se čitala: "Član Jednote, ki živi v starem kraju, je še lahko član Jednote, če plačuje svoje asesmente in če si pravilno izposluje svoj potni list vsako le to; ni pa opravičen do nobene bolniške podpore, samo do po smrtnine." 6. Točka 286, 287 in 288, stran ga mnenja; večina pa je za to, da Jednota posluje še naprej tako,! samo da bi krajevni uradniki malo bolj pazili na bolnike. Naše društvo bi bilo do zdaj na boljšem, ako bi samo plačevalo podporo, ker smo imeli primeroma Cesar Viljem poživlja ljudi, da so mirni. Preko Londona poroča Wolffo-malo bolnikov, ali za'naprej ne va poročevalna ageneija, da je vemtf, k trk a nesreča nas lahko do-!nemžki Viljem v posebnem ]eti_ pismu s fronte pozval nemški na- Vstopnina je zdaj $4.00; naše^0*3* da je miren, da se ne razbur-mnenje je, da ne bi presegala čez'ia- da 80 ljudje vedno istega pre-$1.00, ker le potem se upamo po- pričanja kot so bili dozdaj. Pismo množiti. |je bilo natisnjeno-malone v vseh Delegati naj kaj ukrenejo gle- nemških listih, de združenja vseh Jednot itd.;' Cesar pravi v omenjenem pis-če ne, pa naj gledajo, da dobimo m'U: — lastno glasilo, da bi ga dobil vsak' "Bitka divja, bolj, kot smo si elan in članica in potem bi se bolj mogli kdaj predstavljati. Ruska j zanimali za Jednoto. Sedanje gla- »rmada, opremljena z vsem po-■ silo recimo bere polovica članov,'trebuhu, se je zopet vrgla na na- Srbi in Bolgari. Srbske čete baje zmaguje?jo v bojih z Bolgari. — Bolgarske čete so se morale umakniti v gorovje. London, Anglija, 31. julija. — Posebna poročila iz Soluna naznanjajo,, da imajo Srbi s svojimi napadi na grški fronti veliko uspehov. Poročilo tudi pristavlja, da so srbske pozicije komaj tristo jar-dov od grške meje. V četrtek je, glasom dotienega poročila, velika bolgarska armada napadla srbske pozicije severno od Strup i na,- toda Srbi so vprizo-rili tak protinapad, da so Bolgari bežali v svoje zakope v neredu in p) Za izgubo katerega- j koli prsta na uogi..............50.00'polovica pa ne, in tako imamo po- še trdne pozicije. To je Rusija pustili na bojnem polju mnogo o q) Za izgubo enega uše- Ilovico članov, kateri ne znajo storila raditega, da je olajšala rožja in mrtvih ter ranjenih tova- sa .......V 200 00 drugega, kakor da so člani J. S. položaj - Italiji. Francija je izžeta rišev. r) Za izgubo obedi ušes 500.W-K. Jednote, če bi pa imeli lastno in izčrpana; in ona najbfrže nci Vsi Bolgari, ki so prišli z gorov- s) Za izgubo nosa..........500.00 glasilo, bi se marsikaj pripomoglo vrjame, da bo mogla še nekaj ča- ja v dolino z namenom, da bodo Po nreeitflniri t,. Wviee hode' za lepši napredek. {s* vzdrževati. Prisilila je svojega;napadli in prepodili srbske čete iz Po prečitanju te lestvice bode gotovo kak član dejal: ''Kaj je! lepši napredek Društva nad 50 članov imajo angleškega zaveznika, da je pri-!svojih postojank, so se morali vr-potreba v naših pravilih take toč-' pravico poslati enega delegata čel z ofenzivo v dolini Somme. niti nazaj v gorovje. Vse ozemlje ke. ki določujejo odškodnino za! i« društva nad 100 članov pa' "Železna pest pada zdaj na na- ob grški meji je v srbskih rokah t dl i ko različnih poškodb, posebno'dva delegata, društva z manj kot še hrabre može na sommeski fron- prav do vznožja gora. Vse kar so za izsrnho nše« in nosa tako'50 članov pa imajo pravico samo ti; črnci in beli možje padajo nad zdaj pridobili, so dobili z razmero- poškodbe se le malokdaj ali ni- plačati in tupatam kakšno ziniti, nas v velikanskih navalili, vedno ma zelo majhnimi žitvami. koli pripetijo." Takemu članu] To ni pravično! Naše društvo je z večjimi in večjimi močmi... Berlin, Nemčija, .31. julija. — rečem le to, da ako ne bo noben'za to, da imajo vsa društva pra-! "Kaj je, nemško ljudstvo, zdaj Iz Sofije poročajo, da je bolgarski član naše Jednote tako nesrečen,! vico poslati po enega delegata, ne tvoja dolžnost? Naša armada na vojni urad izdal poročilo, da se je da bi ga zadela taka nesreča, da'glede koliko članov šteje. j fronti ne potrebuje besed, s kate-j na grško bolgarski meji vršilo več bi izgubil nos, uho ali kak ud. zal Konvencija naj bi se vršila rimi bi se jih ojunačilo, kajti bo- bojev med bolgarskimi in srbski-katerega moja lestvica določuje vsake 4 ali 5 let, kar bi se prilira- re se bolj hrabro, kot se to more mi četami. odškodnino, bo toliko boljše za1 »do lepe tisočake, ali bi pa bila pričakovati od ljiuli. Borili se - našo Jednoto. ker ne bode potre-1va»j zastopana vsa društva z de- bodo, dokler ne bo končna zmaga; bo vala plačati odškodnine. Če bi' legati s takimi izdatki, kakor se- naša. Toda ljudstvo doma —;| pa kak član naše Jednote bil ta-'daj na 3 leta. »njegova dolžnost je: trpeti vdano, ko nesrečen, da bi ga zadela ka-i Glavni odbor naj se kolikor in mirno, prenašati vse tezkoce z Italijani so baje zopet nekoliko napredovali. — Vrše se hudi boji, - , „ , • v pravijo Italjani in Avstrijci, odškodnino, ja z mislim, da tak1 Plače glavnih uradnikov so tu- vsi resnih časov, v katerih živi- _ član bi moral biti opravičen do'di zadosti velike in naj se istih mo. Ali so doma isti 111 enaki; _ odškodnine ine poveča. (ljudje, kot so bili pneetkom voj- * J 1 ' J ... ' ~ . .. , . . t,« v^; /i-, lijansko uradno poročilo se glasi. Da zamorem prepričati člane' To je par točk, katere pnporo- ne.- Pisec tega pisma se boji, da ■> J> naše' Jednote, da je neobhodno eamo delegatom 10. glavnega ne. - Upoštevajmo, da je to ura, ^ ^ • od katere bo odvisna naša bodoč- *ke Postojanke \ Tone/za planoti. Italijansko bojišče. ko nesrečen, da bi ga zadela ka-i ulavni ottbor naj se kolikor in mirno, preoasau vse lezsoce z ka nesreča, ki bi mu povzročila bolj more izmenja; sedanji odbortzavestjo, da je to za domovino. ! izgubo bodisi kateregakoli uda,! & malo briga za Jednotiuo ko- '/Ljudje, ki so doma, ne izpol-| za katerega ta lestvica določuje "st. Jnjujejo teh stvari. Ne zavedajo se. potrebno, da imamo v naših pra-J zborovanja. John Čopič, tajnik in zapisnikar društva sv. Antona štev. 108, Youngstown, O. vilah to lestvico, ki določuje od-j skodwini tudi za izgubo ušes in, nosa, hočem opisati tri nenavadne slučaje, katere sem imel priložnost opaziti v tukajšnjem sodišču St. Louis okraja, Minn., kjer sem 62 in 63, naj se premeni oziroma vposljen kot sofijski uradnik že dodene, da bo določevala odškod-j približno šest le». nino za več različnih poškodb. Tel Izmed mnogih poškodovanih točke v sedanjih pravilih določil- delavcev, ki ^ prišli pred tukaj- jejo odškodnino samo za sledeče poškodbe: i a) Za izgubo obeh očes, obeh rok ali obeh nog, ali ene roke in ene noge.... $800.00 b) Za izgubo ene roke ali ene noge............ 400.0C c) Za izgubo enega očesa ..................... 200.0C d) Za mrtvoud, ki povzroči člana popolnoma nezmožnega za kako delo 800.0C e) Za zlom hrbtniee... 800.0C f) Za izgubo polovice stopala na nagi......... 200.0C g) Za izgubo treh prstov na eni roki........ 200.0C Iz tukaj omenjene lestvice lahko vsak član in članica sprevidi, da omenjene točke v sedajnih pravilih so zelo pomanjkljive. Zatorej jaz mislim, da bi bilo neobhodno potrebno, da namesto omenjene lestvice v sedajnih pravilih se nadomesti sledeča lestvica, ki bode določevala odškodnino za izgubo sledečih udov: a) Za mrtvoudnost ali poškodbo, ki bi povzročila člana popolnoma nezmožnega za kako delo......$900.00 b) Za izgubo obeh očes, obeh nog ali obeh rok... 900.00 c) Za izgubo ene roke v zapestju ............. 400.00 d) Za izgubo cele roke v komolcu ali nad komolcem ..............-___ 450.00 e) Za izgubo ene noge v stopalu ali pod kolenom ................... 400.00 f) Za izgubo ene noge v kolenu ali nad kolenom ................... 450.00 g) Za izgubo ene roke za pestjo ali ene noge v stopalu ................ 800.00 h) Za izgubo ene roke v komolcu ali nad komolcem in ene noge v kolenu ali nad kolenom......... 900.00 glasilo naj bi izhajalo enkrat na______________________ mesec in v obliki "magazina".| i) Za izgubo enega oče-Tak "magazin" naj bi prinašal ne samo mesečno poročilo Jednote, ampak tudi veliko drugih poučnih člankov, .katere med našimi rojaki v Ameriki zelo potrebujemo. 2. Centralizacija naj ostane pri starem, to je, da Jednota plačuje bolniško podporo kot jo je do «©-daj. Ce bi vs«ko posamezno društvo plačevalo svojim bolnim članom sa ..........................................300.00 j) Za izgubo enega očesa in ene roke za pestjo 700.00 k) Za izgubo enega očesa in ene roke v komolca ali nad komolcem..............750.00 1) Za izgubo enega očesa in ene noge v stopalu 700.00 m) Za izgubo enega o-česa in ene nogrežju, kjer ga je povzročila izgubo teh dveh udov, ]0. Avstrijci so odvzeli Črnogor-'pričakovala velika množica Ijud- čin napram našim očetom, bra- napadla sovražne pozicije severno torn in sinovom, ki se za nas bore. od Monte Cimone. Boji so bili grozoviti, toda naše čete so imele uspeh; sovražnik se je moral za več zakopov umakniti. V okolici Tofana so naše čete znaton napredovale. V Biez dolini je sovražnik vpri-zoril precej hud napad, toda smo ga uspešno odbili."' Berlin, Nemčija. 30. julija. — Avstrijsko uradno poročilo se glasi. da so avstrijske čete odbile nek italijanski napad jugozahodno od Paneveggio. Uradno poročilo tudi pristavlja, da se vrše hudi boji. in vsled tega so pozabili določiti cem orožje in jim oblj-ubovali, da'stva. med tem so pa šli nekateri odškodnine za ta:ke poškodbe. In jim bodo dali hrane in obleke, to-'kralju s čolnom na pomoč, kaj sta dva ponesrečenca dobila'da teh svojih obljub niso ni-kdar! Kralj, ko je priplaval do neke- za eno odškodnino? Tisti, ki je izpolnili, temveč so jim jo celo je- ga droga, ki je štrlel iznad vode. izgubil uho, je dobil 50 odstotkov ma]i. y i se je potegnil na drog in čakal re- svoje dnevne plače za šest te- General Vesovič, ki je bil zad- Šilcev. dnev, ker šest tednov je bil ne-|nji črnogorski vojni minister, je' zmožen za delo. Za uho ne dobil bil dalj časa zaprt v neki hiši, to-nič. ker naš odškodninski zakon da v nekem sporeku z nekim av-ne določuje odškodnine za izgubo strijskim stotnikom je stotnika REŠIMO SLOVENSKI NAROD LAKOTE! Smola v smoli. Monolog pijanca, ki -se s ključem v roki domov vrača: "To je j>a že res smolji čez smolo, prene-iiinnn! Danes mi je izročila ž^na prvikrat ključ od veznih vrat — sedaj pa še revež prave ključavnice in hiše ne morem na iti." ušesa, dela pa človek vseeno, ako-ravno bi ne imel nobenega ušesa. Tisti, ki je izgubil nos, je dobil 50 odstotkov svoje dnevne plače ■za dva meseca, to je za čas, ko je bil nesposoben za delo. Za nos — nič. ker vseeno lahko suče kramp in lopato, če ima nos ali ne. Dragi sobratje, ali bi ne lahko tudi katerega izmed naših članov ne zadela taka nesreča, da bi izgubil katerega izmed teh dveh udov? Zelo lahko, in zatorej jaz mislim, da je neobhodno potrebno, da se na prihodnji konvenciji odobri ta lestvica, ki sem jo tu-ktlj v tem dopisu omenil. Upam, da bode vsak član naše Jednote pazno prečital moje nasvete v tem dopisu in uverjen sem, da noben član naše Jednote, ki si v potu svojega obraza služi svoj vsakdanji kruh, ne bo oporekal mojim nasvetom in vsak bo za to, da se omenjena lestvica odobri na prihodnji konvenciji. Pozdravljam vse člane J. S. K. Jednote po širni Ameriki ter ostanem vam vedno udani sobrat. John Movern, delegat ustrelil ter nato pobegnil v goro v-, je, kjer je pričel s liajduštvi. > Avstrijci še niso mogli dozdaj omenjenega generala vjeti, vsled česar so pa obesili njegovega sta-! rega očeta in mlajšega brata. S( tem so hoteli povzročiti strah drugim, da bi ne kaj sličnega pod-stopili. Avstrijski governer v Črnigori, general Weber, je potem razpisal veliko nagrado za glavo Vesoviča. Dalje so vastrijske vojaške oblasti aretirale več drugih uglednih Črnogorccv in jih poslali v koncentracijske tabore v Ogrsko. V Črnigori zdaj delajo ruski jetniki. V Črnogoro in Srbijo prihaja zdaj zopet pošta, ki do predkrat-kem ni. Za to se morajo Srbi in Črnogorci zahvaliti švicarski vladi. , , • To poročilo je, kot rečeno, priobčil italijanski list. vsled česar se lath ko domneva, da najbrže ne odgovarja čisti resnici, toda brez podlage pa najbrže ni. Znano je namreč, da Av«trij» ne pusti nobenega nevtralnega časnikarja v dr. "Duluthski Slovenci" št. 107, črnogoro ali Srbijo. To se skoro Duluth, Minn. Ker društvo sv. Antona št. 108 ni opravičeno poslati delegata na gotovo ne da drugače tolmačiti,' kot da nočejo avstrijske vojaške! oblasti, da bi videli, kaj se godi in kake razmere vladajo na bal-| 10. glavno zborovanje, je na zad- kanskem ozemlju, ki je v njihovih nji seji razmotrivalo nekaj točk, rokah, ki jpredlaga delegatom na pri- boln&ko podporo za prvih šest člena kateregakoli prsta mesecev, kot nekateri delegatje na roki ................................SO.OOjhodnji konvenciji, kar mislimo, in člani metu jejo, jaz sem uver-j o) Za iagubo drugega Ida bo v korist naši slavni J. S. K. J KADAR Q&S ZA OBSTOJ NA- jen, da veliko malih društev nase člena kateregakoli prsta (Jednoti. |RODA,NIHOBPTAŽltTlV F ¥ propadi«, , aa ptisi uu.n,x.xi lWxW Za s«tiritiz*cijo »rtiča©-1 . 7TCB41 MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO. i* • • IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. . • UNUSKO ORGANIZIRANA. POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SMc Publishing Co. 82 Oortlandt St., Hew York, N. T. Mami wsmHmaam Tita. K. Bojanov. Na vratih dvonadstropne hiše jf bil nabit mrtvaški list, čigar *r*»tice ho se pričenjale s šablon skim in, vsaj zame, sumljivim: - Tožnega srca javljamo itd. Umrla je "draga, i.skrenoljub-Ijena nepozabna" gospodična - — Jngova. Kajna je bila Kami<*a ki je inula poleg mnogih čednosti tuji i preeej penezov. Klepetulje \z t koliee ho pridejale h<- t no vrlino, namreč mehko srec. katero ui moglo drugače, kakor da je vsak večer povabilo nekaj zgovornih lahti n- na časo "rjave«-.'*. Srebal«* gorko kavo in j»i igrizova j« človeške slabosti. Nikdar je ni nihče poprosil, i.aj mu hude dnitiea v življenju, •'♦-prav je Jugova rada piipovedo vala. kako so se Klika-i mladi ka-valirji okoli nje ter ki lili nj-ni I« poti. o kateri pa je svet pripovedoval. da je bila res le — bajr a. Vso ljubezen svoje de' iske dust* j»> rodila Jugova na svojo ne^»i-kinjo Klarieo, ki je bila že od petega leta pri teti. l»a se je Klariea le za eno uro odtegni'a tetinim < rt in, naj je že šla v vir.ite ali na izprehod — pa je že vzdihovala petima t«-ta. kakor da ho ji je ne eakinja za večno izgubit«. ljuba telita! — je klicala poteiu vmivša se Klariea. — Lju Im moja tetka ! — Srček, kj*- si se mr.dil? Oh. kako »o ljudje vendar nadležni, da te ne izpuste, ko vend*"' vedo, da Kama, prav sama na svetu. 1'raetno nežno je ovila Klari'a loki tet ki okoli vratu in polju bo vanja ni bilo konca. Katlar j<* Klaričina neeimur-nost zahtevala nov klobuk, novo modno obleko, je trehalo le. da je tetko tnalee posrčkala; nekaj igralskili vzdihov, katerih fiuah s«- je vedno in vedno glasil : — Tetka. kako te ljubim! In je bila tetina denarniea v oblasti vročeljubeče Klarice. Ako se je teta seinintja upirala. kadar je Klariea hotela iti v gled i see ali koncert, tedaj pa je vprizarjala prebrisana nečakinja uprav komedijantsko ljubkovanje svoji teti. Včasih se je Jugova delala neka m trdosreno. Takrat je pri-Ktopil še Klariein zaroeenec — \'iktor. in vsak od ene strani sta ji dopovedovala svojo ljubezen in vdanost. In tetka je dovolila vsak izhod »in vsak izlet — vse. Skrivaj pa je Klariea brž nato pripomnila svojemu izvoljencu: — Ali misli stara, da je tako lepa. da jo moram vedno gleda ti. ali [ta tako modra, da moram vedno poslušati njene neslanosti? — Potrpi, vsaj dolgo ne bode, — je tolažil adjunkt Viktor C> senj---- Sedaj pa je bila teta Jngova mrtva. Prišle so jo kropit oficialova gospa, notarka, soseda mesarica, štacunarka, ki je imela vis-a-vis svojo prodajalno in druge dobre duše. — Kako jo je vzelo! — je vzdihovala ob mrtvaškem odru precej obilna notarka. Revica! — ji je sekundira la skoro z otročjim sopranom suhljata oficialovka. Klariea pa je imela rdeče ob robi jene, kalue oči. Da se je le kdo spomnil ljubeznive tetke z malo besedo, pa si je zakrila oči in med ihtenjem vzdihovala: — O, kako sem jo jaz ljubila! Kdo bi mislil, da me tako kmalu ostavi!... Njeu zaroeenec Viktor je tudi] prišel kropit Jugovo in tolažil Klarieo. Ko je pričel svoj nepo trebni posel pri Klarici. je začela ta iznova ihteti, ker ste jo videli notarka in oficialovka. Adjunktu sta se že krivili ustni. in kmalu bi bil začel še on Klarici pomagati, da ga ni le ta nalahno potegnila za seboj v nasprotno sobo. —Viktor, vse je moje! — Vse?! — Da. vse je najino. .. Pomisli, dvajset tisoč! — Da je toliko imela, tega ne bi bil verjel. In pogreb? —- Saj veš: ukazala sem drugi razred. Ljudje imajo strupene jezike... Naj stane, kolikor hoče, samo da me ne bodo potem obse-k a vale babnice. Objokana Klariea, tako zapla-kana Klariea, srček rajne Jugo-ve. se je sladko nasmehnila svo jemu zaročencu, ker je tetka zapustila vse nji... Saj tisto "vse" je Klariea bolj ljubila nego do- bro Jugovo, ki je sedaj v nasprotni sobi ležala mrtva.--- • Prišli so možje v črnih, s srebrnimi trakovi našitih frakih, — dvignili krsto ter jo postavili v vežo. kjer so, razgovarjaje se, pričakovali duhovnika. — Miserere mei... Globoko pretresujoči psalm, ki Človeku vedno kliče: Prah. moli k svojemu Bogu, da se te usmili! — je zadonel: sprevod se je začel pomikati — Tetka, moja tetka, kam te neso? O, ostani pri meni, ki te tako ljubim! Tetka, tetka! Viktor in neka prijateljica sta jo vodila pod pazduho, kajti bila je taka, kakor da se utegne vsled žalosti vsak hip sesesti na mrzli tlak. -- Tetka!-.. — Ljudje te opazujejo, — je prigovarjal adjunkt. Mesarjevi mami. ki so se v bližini Klaričini pomikali za sprevodom. so z«iskrile solze v očeh in od samega ginjenja so prekladali glavo z ene strani na drugo. — To je pa res lepo. tla sta se tako radi iineli. — so pripomnili svoji sosedi.-------- • Krsto so spustili v zemljo. — Vzemi zemlja, kar je tvojega! — je molil resno duhovnik. — Tetka. zlata tetka, zakopali te bodo! — je zaihtela Klariea. Groharjevi hlapci, visnjekav-sto rdečih obrazov, so začeli pogreba t i prst v jamo — Pogreb je bil končan. — Klariea. ondi čaka voz, — je pripomnil adjunkt. Sedla sta v kočijo, ki je oddr dala proti hiši rajne Jugove. — • — Poberite to šaro. — je rekla Klariea stari dekli, kazaje na ne kaj tetinih stvari. — Gospodična, ali naj vržem tudi to fotografijo rajne tetke med šaro T Klariea je pogledala podobo, potem pa je prezirljivo vrgla med drugo ropotijo. ki je bila namenjena v — ogenj... Solze v Klaričinem očesu so sc posušile... O te pogrebne solze! Ruska trgovina po vojni. Zavezniška ekonomična konferenca je napravila v Rusiji veliko zadovcljnost; vsi jo odobravajo. cesar. V posebnem članku "Nemški cesar si želi v zakope, toda — smo prinesli nekako poročilo, da jo cesar VMjem pred nekimi ranjenimi vojaki na sommeski fronti rekel, da ga takorekoč srce boli, da se ne more te vojne na bolj aktiven način vdeležiti. Mislimo, da ni vojaka v nemških zakopih, ki bi pričakoval od njega, da bi vzel v roke puško in zlezel v zakop ter streljal na sovražnika. ali kaj sličnega. Vendar kljub temu je mogoče, da njega, kot vodjo velike in mogočne nemške armade, prime včasih veselje, da bi se zaleitel proti sovražnemu jarku in da "bi sovražnik ne ušel brez znamenja", kot se je izrazil v svojem govoru. Vidi se, da demokracija napreduje!? Celo v cesarskih krogih. Popolnoma vrjetno je, da vojaki. ki so bili rojeni in vzgojeni v dobi najvišje kulture, vrjamejo, da je "Vsemogočni" položil na rame cesarja Viljema ogromno breme vodstva nemškega naroda, in da Vsemogočni zahteva, da on nosi to breme in vodi nemški narod. Da vrjaimejo ti ljudje, jim ni zamwe, kajti videli niso drugega kot Nemčije, slišali niso drugega kot same govorice o neuuštvu itd. Toda, ako pomislimo, da je v tej deželi na stotisoče ljudi, ki so bili rojeni v blaženi Nemčiji, ki se vedno mislijo, da je cesar "izvoljen od neke višje moči", kljub temu, da žive v deželi samovlade in svobode. Ni kakega dvoma tudi ni. da nemški cesar sam misli, da ga je nebo oziroma Bog odbral, da vodi (za nos!) nemški narod. Tako se je že neštetokrat izralzil. Težko je reči. koliko Rusov še misli, da je njihov car na ruskem prestolu zalo, ker ga je odforala za to mesto ona "višja moč". Nemčija je moderna dežela, nemški narod je modern in njegov oziroma njen vpliv se je razširil malone po celem svetu. Nemška kultura je malone v vseh ozirih na zelo visoki stopnji; in raditega je ravno čudno, da je ta narod še tako zaslepljen, da vr-jame take bedaatoče. Take ideje morajo izginiti iz »veta, in sk-ei- čimprej, tombol je. BEŽIMO SLOVENSKI LAKOTE! NAHOD "Chicago Daily News" je dobil od svojega posebnega dopisnika v Rusiji sledeče poročilo: Petrograd, 29. junija. — Rezultat zavezniške konference v Parizu je bil v Pettt*gradu. kakor tudi v drugih delih Rusije, spre-J jet z največjim odobravanjem iu zadovoljstvom. j Vsak ruski trgovec, kakor tudi' vsak politik, dobro ve, da bo"po-| menilo izpeljanje tega načrta za Rusijo toliko, kot neodvisnost od nemškega vpliva in nemškega blaga. Težko je kakemu tujcu razumeti, v koliki meri so Nemci imeli svoj vpliv v ruskem ekonomičnem in političnem življenju. Petinsedemdeset odstotkov vsega kapitala v ruski industriji in ruskih bankah je bilo nemškega. Vsa industrija kemikalij, zlasti pa še zdravil je bila izključno v rokah Nemcev ali pa njihovih agentov. Istodobno so pa Nemci iineli tudi druge ugodnosti. Zadnja trgovska' pogodba med Nemčijo in Rusijo, ki je obstojala od rusko-japonske vojne, je bila taka, da je bilo ruskim trgovcem in drugim podjetnikom skoro nemogoče kupčevati z drugimi deželami, kajti blago drugih de-J žela je bilo podvrženo tako visoki! tarifi, da je lahko nemško blago ^ vsem konkuriralo, kajti podvrže-j no je bilo le neznatni tarifi, le toliko, da je bilo ime. Potem so se pa nemška posestva. zemljišč v Rusiji tako razmnožila, da je nastalo v gotovih krogih resno vznemirjenje. Ni treba govoriti samo o Ruski Poljski; ozrimo se na nemško naselje-j vanje v zahodni in srednji Rusiji: tam imajo nemške družine velikanska posestva. Posestvo ima' eelo Hindenburgova družina., in sieer v Saratov&ki guberniji. Kot že rečeno, to nemško naseljevanje v rusko ozemlje je napravilo v Rusiji veliko vznemirjanje, vsled cesar je bila za časa Aleksandra III. sprejeia neka po-] stava, s katero se je prepovedalo' tujcem naseljevati se v rusko o-' zemlje, ki leži v osemdeset milj širokem pasu okoli meje. Lahko so se naseljevali bolj v notrajno-sti. Takrat se je postava glasila,1 da se ne smejo tujei naseljevati.1 kajti niso imeli poguma, da bi rekli, da se ne smejo Nemci nase-1 ljevati. Znano jo. da je bila ruska vlada za časa Petra Velikega, Kata-J rine I., Katarine II. in Aleksandra III. bolj nemška kot pa ru-! ska. Več kot petdeset odstotkov( višjih in nižjih državnih Služb so zasedali ali ruski Nemci, ali pa pravi Nemci iz Rajha. ! Istotako je bilo tudi na ruskih-univerzah, kakor tudi na nižjih! :V)lah. * Malone vsi profesorji so bili rojeni v Nemčiji, ali pa ruski Nemci, vsled česar je razumljivo, da je vladala povsod nemška disciplina, da je bil povsod nemški! duh. Toda ta vojna, ki je povzročila, da je ruska vlada, nekdajna nemška prijateljica, morala postati njena sovražnica, je navdala cel ruski narod z upanjem, da se bliža zanj druga, boljša doba; boljša doba, ne samo za ruski narod, temveč za vse Slovane. Ruska vlada je od vseh strani takoj pričet kom vojne dobivala cele kupe zahtev, da se vsa nemška posestva, ki se nailiajajo v bližini meje, zapleni; ljudi namreč te posestnike — se naj pa odpošlje v Sibirijo, kjer se jih naj internira. Ruska vlada je (te mu ugodila in internirali so vse Nemce, ki so imeli svoja posestva v več milj širokem pasu ob meji; dalje so pa internirali tudi one, ki so imeli zemljišča v bližini važnih ruskih pristanišč. A_ko se ne bo tekom časa zavezniški ekonomični načrt kaj izpre menil, potem bo Nemčija največ trpela, ker ne bo mogla izvažati svojega blaiga v Rusijo. Precej šnjo izgubo bo imela tudi Avstrija. 1 /jf Boga ljubiti, je največja modrost. (Ravnikar.) Slovenci niso ne hudobnega,-ne goljufnega nagnenja. (Vodnik.) • • Obleka ljudi je kazalo njih misli. (Cegnar.) Razvaline so življenja novine. (N. pr.) Nemški Amerikanci. "Nedavno je prišel v Zdr. države znan in ugleden trgovec — Amerikanec — iz neke zahodne države iz Nemčije, kjer se je mudil dalj časa, nazaj v Združene države. Ko je govoril o vojni in o drugem, je zaključil svoje pripovedovanje: "Bog obvaruj Združene države militarizma, , , , . , treba, in šel v boj vsled katerega danes Nemci- , „ ' * . .. (1rya vi» • na tjcaim Nemčiji ni tiranski, medtem ko bo militarizem v Ameriki tiranski, kajti Združene države niso na vseh straneh obdane s sovraž-1 niki. — V sik nemški deček komaj pričakuje, da bo vojak; on je zanj vojaščina potrebna, nam-j reč kar se tiče njegovih fizičnih; moči. "Jaz sem v Združenih državah že petindvajset let in že dolgo sem tudi ameriški državljan. Jaz bi prijel za orožje, ako bi bilo za Združene ja tako trpi. Ta mož je brez dvoma dober Amerikanec; gotovo rav-notako dober, kot so bili vsi oni. ki so prelili svojo kri za to deželo. S tem je hotel do-tični Amerikanec povedati neprusianiziranim Nemcem — Nemcem v Nemčiji in Nemcem v Združenih državah —, da bi se nemški stvari veliko boljše služilo brez tega sistema — militarizma. — To bi bil največji triirmt" za Evropo in prišla bi svoboda, za kakršno so se borili Spiegel, Schurz, Steinwehr in Oster- liaus v ameriški državljanski vojni. •Vsenemci seveda tega ne morejo videti, toda pravi A-merikanci tevtonske krvi morajo takoj videti — morajo videti, da more pravaj tudi drugi. Mi ne bomo nikdar nezvesti tej deželi. — Nihče od! nas še ni našel v Združenih drža-i vah večjo svobodo kot jo imamo v Nemčiji; in kljub temu, da ljubimo Ameriko, vseeno ne moremo pozabiti in prenehati ljubiti stare (domovine... " Značilno! S J o> a n ■ ko ;n podp. društvo t o 11 J»j 19 svete Barbara Vojne še ne bo letos konec, pravi ruski voj. minister. Iz Petrograda poročajo, da je general Šuvaniev, ruski vojni mi-J nister, ko je z zastopnikom lista! "Russkoje Slovo" razpravljal) glede vojne in o njenem zaključ-4 takoj |ku rekel. "Potrebno je, da se izuebimo vseh misli, da bo vojna končana to jesen. Rušenje sovražnih voja-J ških moči se je že pričelo — to je dejstvo, katero pripoznajo Nemci sami istotako kot to vedo zavez-' niki. toda nemška tehnika je na svoboda za Nemčijo priti le s triumfom zavezniškega o-rožja. Ta članek je prinesel "New York Herald'' v eni zadnjih številk pod naslovom: "Svoboda za Nemčijo, svoboda za svet." j tako visoki stopnjj, da se iai,k0 Članek je povzročil v vseh nem-j zoperstavija pmUoči, kljub ških krogih veliko razpravljanja, temu da je fizično zelo oslablje-odobravanja, seveda tudi graja- na kljl|b temu da je monila uje_ nja itd. [nega vojaštva slabša kot je bila. .v. % , _ Mi moramo gledati v bodočnost Stauf se le članka zelo razveselil.'. ° ... s J - m videti, da bo morala biti se Henry Stauf, star član nemške-J hude boje, predno bo naša zma- ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA, Mnpiik— iM 21. JtMuja 1*02 v 4r*avi P«M*rlvMk ..............GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Baz 96 Wlllock, Pa. I podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 647, Forest City, Pa. II. podpredsednik: LOUIS TAD CHAR, Box 835, Rock Springs, Wys* Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. fsjnlk: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest City, Pa. Poob!afl6enec: JOSIP ZATjAR, 1004 North Chicago St, Jollet, BL VRHOVNI ZDRAVNIKI 4 Dr. MABTIN IVBC. BOO Chicago St, Jollet, 111. 1 NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNfK, 6.TJ5 Station St E. E.. Pittsburgh. Pa. L nadzornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. n. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. m. oedsornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland, Ohio. POROTNI ODBORI Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. East Mineral. Kana L porotnik: MARTIN StEFANČIC, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL. KLOPČlC, 628 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield. Detroit. Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No. 2 Box 11*4, Brldseport, O. I. npravnlk; ANTON DEMŠAR, Box 135, Brough ton, Ps. II. upravnik: PAVEL OBREOAB, Box 402, Witt, III. »oplal naj se poWJajo I. tajniku Ivan Tel ban. p. o. Box TOT, Forest Ob, Drultveno glasilo: **G LAS NARODA". ga 4'Liederkranz-a*\ ki je v New Yorku najbolj znana nemška o- Stavka železniških delavcev v New Yorku. V soboto smo poročali, da je v gorenjem delu mesta New York — v Brouxu — zastav kal o več tisoč motormanov in sprevodnikov na eestnih m . , , .'tudi, da je nevarnost za kompani- To vam gotovo razlaga, zakaj • - „„„ • , , . , ' , sebnost, ki je tudi sin polkovnika}sm0 vpoklicali moštvo, katero bi ZZTv l' r ^ bod^ - - - t « zastavkali tudi delavci na drugih vsaki kari se pa vozi ž njim tudi dvoje policajev. Zanimivo je, s kakim ponosom opravljajo ti skebi svoje delo. — Vsak skeb ima svojo čepico potegnjeno prav do oči in glavo ima železnicah. Omenili smo!tak° skJ°njeno na prsa, da komaj vidi kam vozi. Župan Mitchel in policijski ko-misner sta zapovedala policajem. Ijanski vojni razveselil. "Članek", je rekel, "je na mestu in vsak državljan nemške krvi ^ d,Ugem SUTw "t Vp(>kliCalL n-vyorskih podcestnih „iT > varujejo skebe pred sta v kar ji Je tlailkd Zel° Rl'sl->a .1,na velikanske rezerve, lla(,,estni|l ždeznicah. toda nase mnenje je - da, pre- Tq se ^ do ^ pričam smo —, da juh ne bi bilo' - r . . , . v . . j -r* 1 'Pat Pa so zastavkali vsi delavci na pametno poslati domov. Pravilno „ , • - , • • , - i v tej deželi mora "Heraldu" |ie tudi. da vstopijo v armado tu-,^"1 kl P« tr<*tji čestitati, da ga je natisnil. Zelo jerodei. ako ne ravno v redno oviran ^ Pr°met Ze" me veseli, da se je list, ki je te-. mado, ki ima nalogo vršiti razna( kom cele vojne prinašal zasmeh-J dela za armado in obrambo, kajtij ^ 0Zl Ie kar, katere pa vo Ijive karikature o Nemcih, tako^ka zmaga ho prišla za vse elegijo različni družbini uradniki in j £tuparT 'Gcrtovo f Veš ^Ja prijazno izrazil napram nemške- mente v Rusiji kot velik blago- različni inšpektorji kot skebi. Na' izdam trgovske tajnosti'" mu narodu. — Ameriški držav- slov. ------ ljani imamo do te dežele ravno-! take -čute, kljub temu, da smo nemške krvi, kot jih imajo drugi. J Francoski preki sod je obsodil žen-Da se pa obenem zavzemamo in potegujemo ter simpatiziramo z Nemčijo, je menda ravnotako lo- Stavkarji so prepričani, da bodo v najkrajšem času dobili vse. kar zahtevajo. Med trgovci. Fipar: "Veš. Štupar, ravnokar s«*m se tajno za rt m*-i l z bogato Ma-jerjevo Rožo. . Toda molči!" ne sko na smrt? Berlin, Nemčija, 27. julija. (Brezžično preko Sayville). — Neko poročilo Prekmorske poroče-valne agencije se glasi, da so Francozi obsodili na smrt neko žensko, imenovano Pfadt, ki je bila ob-dolžena špionaže in veleizdaje. j Dalje se govori, da so razni potniki. prihajajoči iz Francije, pripovedovali, da so jo v Franciji na gičyo. ikot da se potegujejo Angleži in Francozi za Anglijo in Francijo. Naš položaj se da primerjati možu, ki je poročil žensko, katero ljubi; vsled tega, ker je pričel ljubiti to žensko, pa še ni prenehal ljubiti svojih stari-šev, ki so ga spravili do moža. — "Starš and Stripes" so nam prve . . . in nam morajo biti prve, toda lep skrivaJ obsodili m umorili. značaj ne bi bil oni, ki se sramu- . je svoje dežele in svojega na- Ako bi bilo to res, bi bili Nemci. rCHja I ko so dobili iz Amerike in bpanske "Toliko smo morali že mi A#e- ter dru*ih nevtralnih držav pro-rikanci nemškega pokoljenja po-!teste- ko so obsodili na smrt m u-žreti, da je članek "Heralda" morih Edith-o Cavel, belgijsko bel-prišel kot nekako prebavilno.nižko strežnico, ki je pomagala sredstvo. — Želim, da bi Herald zavezniškim vojakom pri begu, gotovo zagnali tak vrišč, da se ne bi ameriški in drugi protesti niti slišali. Doli z orožjem! zavzemal is>to stališče... " Nemci so hoteli imeti militarizem. Christian Rebhan, predsednik nemškega Kriegsbunda, neke organizacije, katere člani so veterani, ki so služili v nemških vojnah, je rekel: "Ničesar nimam pride jati k ^Prepričani smo, da lli med "Heraldovi" karakterizaciji nem-.Dašimi naročniki niti enega, škega naroda. Mislim da je pra- M . v.f j knji «Doli ^ vilna. Pac pa naj nekaj priponi-, v. ,, , J ® . , 11 i m gled» nemškega militarizma; 1'OZjem , katero je Spisala namreč, da nemška vlada sama ni eiia najveČjill agitatoric Za hotela tega sistema, temveč narod svetovni mil\ Berta Suttlier. sam, kajti vedel je, da ga mora j Najboljši dokaz, da je knji imeti. Sicer bi ga bila že zdavnaj reg nekaj posebnega, je Anglija ali pa Rusija poarla. Ru- f . . , sr. . ..." sija ima dvakrat večji ( 0 milita-;to» Ker Je Dlla Pisateljica oa-ristični sistem kot Nemčija. likovana z Noblovo nagrado. "Nemški narod je do zadnjega j Naš list bo začel priobčati moža ponosen na svoj militarizem prihodnji teden na zadnji in vsak je ponosen, če služi ali P* strani nadaljevanje te knji-če je služil v nemški armadi. "Otroci Marte" Nemčija ne bo nikdar odpravila'£e_ ^Troci ^iarte • militarizem, vsaj tako dolgo ne, I Z malokaterim romanom dokler ga ne bodo drugi okoli (je bilo čitateljem tako ugo-nje; toda to je najbrže še daleč."jdeno kot jim bo S tem. —. . .. V zalogi imamo še nekaj Militarizem v Nesifiiji m tiranski. un u »» ^ _ _ . . .. ponatisov "Doh z orožjem". Charles B. Bosentbal, tajnik *T . . . , .. združenih nemških društev, je re-!Ako se katerl «tateljev na- tančno ne spominja- vsebi- "Jaz sem rojen Prus in sem tri ne, naj en iztis naroči. - leta služIl v nemški armadi. Jaz Kdor hoče imeti velik du- bi glede "Heraldovaga" izvaja- ševni užitek ^ pazljivo nja pnpomml, da je nemški mili- ,. "Otroci Mar- tarizem čisto drufcažen od mBita-1 Pr®,Dira roman ^roci mar rizma, kakršnega bodo vpeljale te. Združene države. Militarizem v Uredništvo. ajaiaiafiiiBisaa^^ I CENIK KNJIG katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW TORS, H V. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški —.25 Ahnov nemškoangleški tol- mač, vezan —.50 Berilo drugo, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Hitri računar —.40 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk 0 čebelar- stvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 Slov.-angleški in angl.- slov. slovar —.50 Slov.-angl. iu angl.-slov. slo- var 1.50 Trtna us in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Veliki 8lovensko-angleski tolmač $2.00 ZABAVNE IN BAZNE DBUGE KNJIGE: Doli z orožjem! —.50 Božični darovi —.15 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 Hustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Leban, 100 beril —.20 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Na različnih potih —.20 O jetiki —.15 Odvetniška tarifa —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Titanik —.30 Trojka, povest —.50 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 Zgodovina c. in k. pešpolka št. 17 s slikami —.50 Zgodba 0 povišanju !—.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ves. —.30 Življenja trnjeva pot —.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. z v. Ljubite svoje sovraž- nike —.20 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, Bin indij- skega kneza —.25 RAZGLEDNICE: Newyorske s cvetlicami, humoristične, božične, no- voletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po —.25 Z slikami mesta New Yorka po —.25 Album mesta New Yorka s krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Združenih drža-: mali —.10 veliki —.25 Astrijsko-Itdlijanska vojna mapa —.15 Balkanskih držav —.15 Evrope —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Vojni atlas —.25 Zemljevidi: New York, Co- lorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsyl- vania, Minnesota, Wis- consin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po —.25 Avstro-Ogrske mali —.10 veliki vozan —.50 Celi svet —.25 Velika stenska mapa U. B. na drugi strani pa celi svet $1.60 OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, postni nakaznici, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah še Tra&nnana. 1 Lil IPW lili L I« Ji&islftvaoska B : KatsL Jedoita B i'.«'mi m- m. .tf v. begnipone rn&nce, pozabiti želi S pomniki se je wiiimlih dni, in etnega sebe, ves truden od .tem- prišel ji je na spomin Dobravnik, * nih cnvstev.. . -Globoko čuteči lju- ki ji je pisal hladno in kratkobe-'dje imajo take momente, n jaz —'sed.no pismo. Kje so tisti majui-spadam med nje. Zato mi opro- škj večeri, ko so se gubili v ve-stite, Verica! | čerue daljave zadnji glasovi le- Vera je obrniia k njemu svoj P& zvonov, in je prihajal na po-braz: gapil jo je njegov gas, ki je U*1 i" trato večerni mir... ( bil tako prisrčen in ljubezniv. I Kako je vse minilo, kako je ini-— Gospod Feliks, bprostim vam nila ljubezen, kako je umrl® vse, drugič; danes sem vsa žalostna in tudi ona — še toliko in toli- lnkorponrana dne Sedež 24. januarja 1901 v državi Minoetoi« ▼ ELY, MINNESOTA, GLAVNI URADNIH! Pfedaednik: J. A- GEftlC, 507 Cherry Way o« Fo* S7,J&ft4 dock. Pa. Fudpredmednik: ALOIfl BALAKT, Box 106. Peari Ave.. JUoedto, Ohio. Glavni Ujnflc: GEO. L. BBOZICH, Elj, Mina. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Muubl Eanpnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Balada. OoU. VRHOVNI ZDRAVNIK: D>. MARTIN IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: ZUNICH, 421 — 71* St., Calumet, Mlak. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kmc. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O, JOHN KRŽ1SNIK, Route 2, Barley, Idaho, POROTNIKI: VftAN JTJ8TIN, 1708 E. 28th St., Lprain, O. JCBEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springe, Wyo, G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wuh, POMOŽNI ODBOR: JOSEPE MERTEL, od društva «v. Cirila In Metoda, iter. I, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva ev. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, lfin« JOHN GRAHEK, st^ od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna joiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri toibe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov te ns toda oalralo. Društveno glasilo: "GLAS NABODi" Na valovil) mladosti. Roman Romanov. (Nadaljevanje). Pozdravila ga je stara ženica tain v kotu, ali on je ui čul in ni jt* opazil. Stal t» poln začudenja in v tistem trenutku ni mogel zbrati svoih misli. Mračilo se mu je pred očmi n s tresočimi koraki je odšel v sosednjo sobo. Tam sla sedeli Vera in njena teta. — Majniški solnvni žarki so bili razliti po sobi, igrali so se na belih tleh in videti ji- bilo, kot du bi hoteli tolažiti. Vera je sedfla na zofi in tiščala robee k obrazu. Ko je vstopil Dobravnik, j»- dela robec od obraza in se ozrla po njem z obokanimi očmi. Njega je zabolelo, ko je videl njene tresoče listnice in njen žalostni obraz. Na licih bledoba in sledovi solz, oči vsr mokre in otožni kodri na čelu ii: sence h... — Ali, kaj se je dogodilo, pro sim vas!... Izvrdel je. kako j** zadela Ve rino mater kap in kako je umrl« v nezavesti. Vse mu je bilo čudno in tuje, kakor da bi priel v puste tuje kraje, vs»> polne kamenja in sivih skal in brez cvetoče rože in senčnate lože... Od tega trenutka je postalo njegovo življenje mračno in zavito v meglr. K njemu ni bilo no bene ves»le misli, in njegove sa nje so bile težke in vse mučne. Prihajale so k njemu vsakčas in duša mit bila vsa utrujena od njih. Hodil je v urad s trudnimi stopinjami, ves zamišljen in bledega obraza. Vse se mu je tam čudilo, in znanci so ga popraše vali: — Dobravnik, kaj pa je s teboj. Dobravnik ? V resnici je bil videti težko bolan, ves tako prepadel in težko zamišljen. Ali to ni bila bolezen — to so bile težke ure njegovega življenja, ki so ga obiskale v tistih dneh. Dozdevalo se mu je, da j«, minilo zanj vse — veselje in — mladost, in zdelo se mu je, da so prešli tudi veseli upi... Včasih je pogledal Vero, ki j«> šla mimo njega z objokanimi oč mi in tresočimi ustnicami, — a ona ni imela zanj nobene besede več... Težko mu je bilo zaradi nje same, ki je prejokala vse tiste spomladanske dni in manjni-ške večere v žalosti iu trpljenju. Rad bi se ji priblial, da bi jo tolažil, ali videl je, kako ji je ves tuj in nepoznan... Neke sobote večer se je name nil pisati Miri gorko in prisrčno pismo, vso polno prijaznosti in ljubezni. Hotel je izliti vanj globoko bolest vseh težkih, ur ki so g aobiskale v tistih dneh, in s< jih ni vedel oprostiti... Ali pred oči mu je stopil Oz bilnikov obraz, bled in čisto mr tvftški,! ________ i - ne morem delati sprave... Pri tih besedah se je zdelo Feliksu, da se vračajo nekdanji dnevi z ljubeznivimi dogodki, in da v negovo dušo plavajo nazaj nekda nje domače in prijazne besede. ko dni... Zaželela si je. da bi samo še enkrat govorila s Pobravnikom. Rada bi posušala njegove prijazne in ■ prisrčne besede in gledala v nje-jgov ponosaii obraz, visoko čelo, — Glej. Dobravnik, to je — Mira.. . _ Spreletelo ga je čuvstvo. ko bi bil šel čez vroča bratska srca, in bi kri tekla iz nih — vroča bratska kri... In v istem trenutku je slišal Ozhilnikove besede: — Jaz stojim na holmu in se oziram nazaj v tisti mili obraz: — bleda lica, črne oči in par vlažnih kodrov na čelu. Glej, Dobravnik. to je — Mira !... Sedel je pri mizi. glavo podprto in ves zamišljen. Tisoč misli je vstajalo in hitelo čez njegovo dušo. Spoznal je, kako mu je nemogoče pisati Miri Ijubeznipolno pismo, kako mu je nemogoče iti čez bratsko srce, ki bi krvavelo pod njegovimi nogami. Prijel je peresnik in napisan hladen in kratkobeseden list. Ko je dokončal, je vstal in hodil po sobi in čutil je. kako mu je postalo lažje. Dozdevalo se mu je tudi v tistem trenutku, kot da bi odhajal iz njegove sobe mrliški duh ki prej ni hotel iz nje. Sel je in odprl vsa okna in vrata, da bi v sobo prišel spomladanski vonj. Naslonil se je na okno. Njegove oči so strmele doli na vrt, ves prerojen od spomladanske lepote in globoko je potegnil vase b.oga ti vonj, ki se je dvigal iz kelihov tisočerih rož in košatih grmov in senčnatih dreves«.. Zunaj je snivala majniška tiha noč vsa lepa in pesmi vredna, z bisernimi zvezdami v svojih višavah in s prijaznimi dihi v — mirnih nižinah. Tam od drugega konca vrta je prihajala mehka pesem iz dekliških grl in se dvigala kvišku, plašna in pridržana. Dobravnik je zaželel govoriti prijazne in odkrite besede, rad bi govoril o spomladanski lepoti in njenem čaru, ki pride, in ga je —, srce veselo... Vstal je od okna in stopil v sosednjo sobo. Tu je sedela Vera na zofi, glavo podprto ob roko in žalostnega obraza. — Gospica Vera. ali mi je prosto? — O. prosim, prosim, gospod Dobravnik! V njenem glasu je bila izražena istinita trpkost in užaljenost. in Dobravnik je vse to opazil. — Ponudila mu je prostor, sama pa se je odmakla od njervi poljedelski državi Amerike v državi Missouri imam U nekaj košev POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti tp zdolej navedene ke-se zemlje za jiosebno nizko teno. * 1 / ftrjak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si »del že kdaj na svetu lepše titje, ki je bolj zdrave in petoOfjpetem je tvoj, kateri kes si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE« , \ I v Našel boS tukaj polje, ki ga ni nikjer na Bvetu lepl*> ga; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto ka-* terikoli dižave v Ameriki. Našel boš vsakovrstno Bad jej ki je sploh, kot znano, preobloženo s sadjem. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno sočivje, kar si ga sploh kdaj jedel. .Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 6,000 galonov kosmulje (goosberry). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega meclu in de-ielo polno kokoši in jajc. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. čE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ 06LAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. ' Našel boš deželo prepreženo z železnicami ter Sole, ene do dve milji narazen- Ako te zanima cerkev, našel jo bol katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se na-> meni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tu* kaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš: da ni zemlje v Ameriki, kjer Be toliko raz-ličnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. ^ Pronašel boS, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso. povedati o suši in bolezni, prebivalci teh kra-* jev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu. Prepričal se baš, da Imamo izvrstno pitno vodo. Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vrišča, kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj, lahko pripravi obed iz svojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. ' FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: ~ 40 akrov ravnine, iisekan gozd, en aker izčiičeru aker $25.00. BO akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $20. 120 akrov ravnine, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. 200 akrov ravnine, gozd Izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo Čisto in ograjeno vzamem sam t, na« Jem ter plačam po $5.00 od akra. Imam valovite kmetije, deloma čiBt Bvet s hišami oi fl.0.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam Jceet let časa za izplačati *i 5 ali 6% obresti z garancije, la fg sret čisti. - JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA V M DO $10.00 PO AKRU. Vse navedene ponudb! so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj, Vsak izvežtian če-War dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM, Navlor, Mo. Zemlja,kmetjeindom SliAfl NABOBA. 31. JPIL ID«, ' r GLAS NARODA, 31. JUL. 1916. J* Voz ■i« ' J. S. Rubin. V i* "Tsako leto je prihajal v vas voz a oslicami. Otroci smo obstopili ta voa kot nekaj posebnega in si o-pledali obe oslici, voz in njega prebivalce.— Ustavil se je vselej pod lipo na koncu vasi, tam, kjer se je nevadno ustavljal tudi Rib-ničan, kadar je prišel prodajat in popravljat rete in režeta. Pod lipo je bilo sploh postajališče- za vsakega tujca, ki je prišel v vas. Prihajal je v vas še drug voz, ki nam je tudi delal veselje: vozili ho ga psi in na vozu je bila muži-kalajna. ... Oboje nam je ugajalo; vpreieni psi so se nam zdeli nekaj čudovitega in večkrat smo poizkušali tudi mi v preči pse in jih privaditi na vožnjo, a se nam ni posreeio; pokazali so nam zobe. — Zato smo tembolj občudovali te krotke, vprežene pse: vodil jih je dedek naših let, muziko-lajiio pa je vrtil mož h sivo brado, ki mu je manjkalo desne roke. Psi so vozili lajno od hiše do hiše, in deček je pobiral darove.... A vseka ko bolj smo se vsakokrat razveselili voza z oslicami. — Kadar je prišel, je bila vas kot o-življona. Mi smo bili namreč povse domači s prebivalci voza, kajti v tem vozu so bili otroci, ki so se vozili po svetu, ki so vedeli mnogo povedati in so bili prav taki kot mi, samo še bolj raztrgani, in govorili so po "hrvaško". Pri nas govori vsak po "hrvaško", če ne govori čisto po naše. Voz je imel na prodaj lepih, bliščečih reči, in sicer prav po nizki ceni; še rajši, kot za denar pa so ti dajali za različno stare stvari, ki so se dale popolnoma brez škode odnesti od doma. Prodajali so tudi porcelanaste 1M)sode in kupovali lase od deklet. Pripovedovali so, da hodi ta voz z oslicami že jako dolgo v vas. in da se je razumela nekdanja njegova posestniea na čudne skrivnosti: bila je baje čarovnica. Ko je sta remu Mrmlju pripovedovala sre eo, mu je pokazala neko karto, o bro se ji je godilo. A vendar jo za-katere pomenu mu pa ni hotela nič povedati, češ da je boljše, da molči.... Oez štirinajst dni potem je Mrmlja ubilo v gozdu drevo. .. . Pri mrliču so ljudje ugibali, da je morala tista karta |>o-meniti smrt, iu da je starka Mrmlju zato ni hotela razložiti. Tako so pripovedovali stari ljudje o preteklosti voza z oslicami.... No, tedanji njegov gospodar je bil čisto navaden človek in njegova žena tudi ni imela ciganskega obraza... \ etu-anje so z obema govorili |»o domače, posebno vaščanke. Mi pa smo w seznanili z otroci. Vsako leto je bil v vozu en prebivalec več: ležal je na mehki perniei in mnogo jokal. Tako smo pomnili mi otroci že nekaj let. — Voz je vsakokrat v vasi postal navadno črez nedeljo, potem pa smo se poslovili od njejra ; za spomin nanj pa je vsak nas navadno kaj dobil: ali zrealee ali piščalko, kar nas je bilo fantov. deklice pa različne svetinje za vratom in krasne lasnike v ki tah.... • PrešU so leta.... Pomladanski ea sje bilo, ko je prišel voz z osli eami zof>et v vas. P stavil se je pod lipo, kakor vedno. Sedem prebivalcev je imela pod svojo streho mala, potujoča hiša---- Kdo bi mogel našteti vseh imena; bila so tja, čudna, nikdar si jih nismo mo gli zapomniti. Samo ime najstarejše deklice srno poznali; klicali so jo za Martino, kar so vaščanje brž okrajšali in jo klicali po svoje: pa zapomnili njo. šala Martina boječe. Bila je navajena tudi ljudi, ki pode zvečer reveža izpod strehe. "Ej bo, bo", pritrdi Štramaluk. — V sobo pride Štramaluška. "Daj mleka", reče on, in starka odide z Martino iz hiše. Takrat je paia Štramaluku nova misel v glavo----Čemu potujočemu človeku otroci? Nima jim dati postelje ne jedi. Zakaj bi se ne naučili ljudje delati ?.... Vsi ne morejo razdeliti med seboj voza____Kako naj živet Tisto dvoje oslic in kupčija z drobnarijo ne more preživeti vseh.... Šel je starec drugi dan na delo po cesti.___Težko je sopel in vroče mu je bilo. V senci lipe je postal .... "Dobro srečo!" mu je želel gospodar voza z oslicami. "Da jo Bog da!" odgovori Stra-maluk. "Greste na delo?" "Da____ Dela dosti, delavcev malo, a pri vas nasprotno. Dajte mi delavcev!"----se pošali starec z namenom. "Vzemite, vzemite, imamo jih preveč, vzemite, katerega hočete; zasluži si lahko krompirja. ..." Otroci, ki so sedeli in ležal na travi pod lipo, so se ustrašili.... Menda je vsakaterega zaskrbelo, če bi moral iti s Štramalukom. "Dajte mi Martino za zmerom; priuči se delu, dam ji doto, lahko se dobro omoži----" Tujec je ostrmel. Prehitro je prišla resnica. "Dajte me, oče!!' je rekla Martina in vstala iz svojega ležišča. Dobro si je bila zapomnila dobrega staea prejšni večer. "Zvečer se domenimo", je rekel gospodar voza z oslicami, in Stran^aluk je odšel na polje.... Drugi dan se je Martina poslovila od bratov iu sestric. Vsi so jokali.... Voz z oslicami je odšel zopet dalje po svetu. Martina je ostala na pragu svoje nove očetovske hiše in dolgo zrla za njim, ko je izginjal kot črna pika na prašni, beli cesti..., Deklica je ostala v vasi in se privadila vsem delom v hiši.... Do- eia hirati, umirati---- Peti dan je kar naenkrat zajokala pred tareem Štramaknloni. objela mu noge, naslonila mu glavo na koleni in prosila: "Peljite me za njimi, jz umr- eni____" Starec sam se je razjokal. Kaj je hotel?.... Kdo bi se ne jokal?____ Tina. Da smo to je bilo tako le: Dve leti pore j se je bil ustavil pri nas voz z oslicami, kot po navadi. Poleti je bilo, ko je mnogo dela na polju. Martina j« imela šestnjast let. Zvečer je šla na vas po mleka. Pride k posestniku Štra rnaluku. Stramaluk je živel sam t ženo brez otrok. Sedel je za mizo in počival, a ona je kuhala veaer jo. Premišljal je težave starih dni ko ni nikogar, da bi prinesel stolee pod noge, češ: "Na, poči j si! Želel si je včasih hčere; mislil si je, da bi ga hči zelo ljubila; da bi mu pri nesla vedno kak dobrega na mizo češ: Na, oče pokrepeaj se po delu Tudi on. je mislil, bi zelo ljubil svojo hčer.... A Bog ni dal; dal mu je denarja v skrinjo, dal polne kašče, dal živine poln hlev, hčere mu ni dal.... Britko je tožil Šra malak, a bilo je zaman; ni ga bilo da Si mu postregel, in ni imel srečnih starih dni. V sobo stopi Martina Atramalu ku se je dopadla še kot otrok; ta ka bi bila moja hči, si je mislil včasih. "Zakaj nočeš ostati pri nas?" jo je vprašal. 'Ne morem ; prejokala sem celo noč." Zal je bilo starcu deklice. Bila je priročna in postrežljiva. Vzljubil jo je kot lastno hčer. Znala mu ustreči. . . . "Ona ti bo skuhala gomilie", — jo je tolažil; "vsaj počakaj, da se pozdraviš." "Ni zdravja, oče, če ne živim med svojimi." — Težko je bilo taren. Kekla mu je — oče. "Potolaži sc, saj bo bolje; črez leto pridejo spet nazaj, tedaj jih vidiš iri pojdeš z njimi; a če se privadiš, ne pojdeš nikamor po sve tu____" * * Ne morem, ne morem!" je jokala deklica in tudi starec je jokal. Ni mu dana sreča. Niti tujci ne marajo njegovega velikega bogastva .... "Potrpi, jutri naprežem in te peljem za njimi", jo je potolažil, in deklica mu je od hvaležnosti po-Ijubovala roki.... Štramaluška pa je tolažila moža : Cigan je cigan; vzemi mu prostost, pa si mu vse vzel...." Drugo jutro je Stramaluk zapre-gel svojega vranca in odpeljal Mar tino po tisti cesti, koder je bil odšel pred šestimi dnevi voz oz oslicami. -- Od takrat tedaj smo natančne je poznali Martino. In po tem dogodku se je tisto spomlad že dru gič zopet vrnil v vas voz z oslicami. Sedem prebivalcev je imel, kakor smo dejali — in Martina je bila tudi zopet med njimi. Imela je tedaj osemnajst let. "E-ha", je za vpil gospodar voza z oslicami.___"Kam. voziš t — Ali ne vidiš, da tam stoje oslice, a tu moj voz. Ali si vraga, neumen, ali si pijan?...." "Kaj me briga!" je odgovoril voznik : '' meni so rekli zapeljati sem, pa sem zapeljal." In je še nekoliko nognal konje, da je prišla 'komedija" v senco. Zunanji konj je prišel tako ravno za mlajšo o-slieo, ki je povesila ušesa nazaj in se plašno ozrla. Konj je stegnil gobec in zahrskal: menda se mu je dobro zdelo, da je vožnje konec. Prestrašena oslica je zarigala z neprijetnim glasom in udarila z obema zadnjimi nogama obenem — po nesreči ravno v oje----Konj se je ustrašil in zavil na stran, in goto vo bi bil zlomil oje, da ni zadel ob drugi voz in da ga ni voznik prijel za uzdo. "To imaš!" je vpil gospodar z oslicami in prijel trmoglavo o-slico, ki je skakala na desno in levo. — "Pa se umakni!" je odgovoril voznik in udaril z bičem konja po gobcu, oslico pa po zadnjih nogah---- Prebivalci voza z oslicami — posebno mlajši — so se spustili v jok. Da bi kdo pretepal njihove oslice, temu niso bili vajeni. Iz "komedije" so se vsuli ljudje. črnozagorelih obrazov, kodrastih las in raztrgani kot ciganje. Prvi je bil gospodar — visok, močan, širokoplee človek s črnimi, dolgimi brki in gosto brado; za njim je prišla njegova debela žena, nepoeesana in v zamazani obleki; za njo pa troje otrok istotako zanemarjenih; vsi so zagnali krik v čudnem jeziku---- Dvoje enakih, kuštrastih glav je gledalo še skozi okno. Gospodar "komedije" je ponosno stopil z voza in pogledal na ljudi pod lipo. "Ne bo prostora za vse", je rekel gospodar voza z oslicami prijazno in privezoval oslico k lipi. "Se boš pa umaknil", je odgovoril komedijant v slabi slovenščini. "Ej, gos]»od, menda ne veste, da smo bili mi prej tu." "To mi je malo mar", odgovori širokopleči komedijant oblastno; "mi smo na komunski zemlji: kam naj sicer zapeljem*... . Vselej sem se ustavil tu. Jaz sem govoril z županom. pisal sem mu. preden sem prišel." "A zato ni treba drugih preganjati. Prostora je za vse— . Kdor pride prej, ima pravico, sicer..." "Ej. boš videl pravico!" je vpil komedijant in začel raznašati pod lipo svoje stvari, ki so bile spravljene v različnih delih njegove vozeče hiše. Žena je začela raznašati posodo, otroci pa so vpili in grdo gledali na drugi voz. Voznik je iz-pregal. Gospodar voza z oslicami je go-drnjaje nekoliko umaknil voz, zapeljal oslici v drugo senco in velel svojim umakniti se. A oblastnemu komedijantu to ni bilo dosti; prijel je za tuji voz in ga porinil iz sence proti cesti, ki se mu je zdela tudi na poti. "Ej, bratec, tako ne pojde!" je vpil gospodar voza z oslicami, 'jaz pokličem vaške može, da razločijo...." "Poklici, pokliči!" se je drl komedijant in zgrabil kolec od voza, oči pa so se mu za iskrile kot zverini. Videti je bilo, da je to čisto divji človek. Verdun. Angleško poročilo, da so Nemci potegnili svoje čete in kanone izpred Verduna v dolino Somme je resnično, ali vsaj najbrže resnično, kajti Nemci ga niso zanikali, kljub temu, da je poteklo že več božjih dni, odkar so Angleži to poročali. Tako toraj! Samo en vzrok je mogoč, namreč, da so moštvo in morilne stroje potrebovali drugje — na somme-ški fronti —; morajo jih imeti, — kje jih naj vzamejo? Izpred Verduna! Z Verdunom naj se zgodi pa karkoli pač hoče. Človeku se zdi, da se bliža velikanska petmesečna bitka svojemu koncu. Oči malone vseh dežel so bile u-prte na Vcrdun, zlasti še nemške. Nemci so bili prepričani, da bodo morali Francozi potem skleniti mir, ako bo padel Verdun, kajti — mislili so — to bo za Fn^ijo tak moraličen poraz, kljub tt,inu, da bi bil njen vojaški poraz zelo majhen v primeri z drugimi, katere je že doživela. Vse misli nemškega naroda so se sukale okoli Verduna in pron-prineove armade; na bližajočo se veliko zavezniško ofenzivo še niso mislili. Nemška vlada in nemški generalni štab je vedel, da bo prišlo do zavezniške ofenzive, in raditega so pričeli ogrožati Verdun, obenem so pa narodu vtepli v glavo, da bo s padcem Verduna končana vojna, kljub temu, da so bili sigurni, da bo do zavezniške ofenzive prišlo, če pade Verdun, ali pa, če ne pa de, — Kaj so hoteli s tem doseči? V prvi vrsti so hoteli ljudi malo zaslepiti, da niso mislili na pretečo in gotovo ofenzivo vseh zaveznikov, da niso medčasno preveč mislili kolika nevarnost jim preti. Vsi nemški napadi na Verdun, ki so požrli nemškemu narodu nad 200.000 mož, niso imeli drugega namena kot nemškemu narodu pesek v oči metati. Pa še malo, še več in še več peska! — Zdaj, ko so one nemške čete, med njimi tudi 104. saksonški polk, je vlada izdala poročilo in v njem pripomnila, da se je gori omenjeni polk zelo odlikoval. Potem ccsar nagovarja svoje vojake s "tovariši" ter jim nato govori sledeče nesramne, zločinske in — ne vemo kak izraz bi še rabili — besede: "'Tovariši! V čast si morate šteti, ker se borite z Angleži. Vi s^ borite proti narodu, ki st je zaklel, da bo uničil Nemčijo. Že več let pred vojno so stvorili Angleži zvezo dežel, in ta zveza nam je na dani signal napovedala vojno; nam, najmiroljubnejšemu narodu na svetu. Medtem, ko so nam Angleži hlinili prijateljstvo, so kovali načrte, kako bi nas uničili. "Vojno je povzročila angleška diplomacija. Zadnja angleška ofenziva ima namen zanesti vojno na nemške pokrajine, v nemška mesta in vasi. Jasno vam je, tovariši, v kakem položaju je zdaj Nemci ja, je najbolje opisal velik Nemec, Maksimiljan Harden, urednik ' Zu-kunfta", ko je zapisal: "Ta vera (francoskega ljustva) ne bo izginila, če bo prav Verdun padel, ali pa, če vzamejo nemške čete kak breg reke Meuse. Vse to bo na fracosko mnenje prišlo, ne da bi imelo kake posledice. Vera v zmago bo še vedno." Dalje je pa tudi rekel, da ne bo prej odnehal, da bo ona ali pa njen sovražnik izčrpan, oziroma izčrpana. Kdo bo prej izčrpan je menda razvidno iz zadnjih dogodkov. Svoječasno so Nemci pisali, da imajo doma še toliko in toliko stotisoč rezerve, zdaj pa potegujejo svoje čete izpred Verdna na sommeško bojišče. Smelo trdimo,'da je zmaga zaveznikov sigurna, da je poraz Nemčije siguren. Poražen bo nemški narod le v tem oziru, ker je izgubil toliko tisoč najboljših moči, v resnici bo pa dobil veliko zmago — ako bo sam hotel —, kajti po vojni, po svojem porazu, se bo pričel zave* dati kam ga je spravila ta vlada, kam so ga spravile one proklete nemške ideje. Otresel se bo vlade, otresel se bo teh idej, ki so ga tako daleč priti rale in postal bo narod treznih ljudi. Upajmo! ZAHVALNO PISMO rojaku P. Stefanichu v Fresno, Cal. Dragi prijatelj! Naznanjam ti, da sem prejet vino in sein zelo zadovoljen, ker je prav dobro. Tukaj ti pošljem ostalih $11.80 in se Ti še za drugič priporočam, da mi pošlješ tako robo. Spoštovanjem Jakob Gruden, 1220 Bohemian Ave., Pueblo, Colo. VABILO na PIKNIK katerega priredi društvo SV. BARBARE štev. 71 v Johnstownu, Pa., v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. na gorenjem koncu Ohio ceste, to je na prostoru, ki je rojakom že dobro znan. Začetek točno ob 2. uri popoldan. Teinpotom vljudno vabimo vsa sosednja društva, kakor tudi po-sayaiuezne rojake in rojakinje iz Johnstowna in okolice, da se našega izleta polnoštevilno vdeleže. Calumet, Mich. In okolica: Pavel Shaltz, M. F. Kot* In Martin Rade. Manistique, Mich In okolica: Frank Kotzlan. So. Range, Mich, in okolica: M. U. Llkovieb. Chisholm, Minn.: E. Zgonc in Jakob Petrich. Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Eveleth#Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolica: Joe Ada-mich. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. New Duluth. Minn.: John Jerina. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabri^n. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich. Red Lodge. Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paul in. Gowanda, N. Y.z Karl SterniSa. Little Fails, N. Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karllnger, Jakob Res. nik, Johu Prostor in Frank Meh. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collimvood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. Kun:še in Louis Balnnt. Niles, Ohio: Frank Kogovšck. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Orcg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge.. Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterBek. Burdine, Fa. in okolica: John Dem Sar. Canonsbnrg, Pa.: John Kokllch Militarizem. Iz Wasjiingtona je ravnokar došlo poročilo, da je senat sprejel predlogo za 12,000,000 za izboljšanje armade. S to svoto bode Združene države preskrbovale 325,000 mož; namreč s tem se bo v vsakem oziru skrbelo za 125.000 regularne armade, deloma se bo pa tudi podpiralo 200.000 vojakov Narodne straže. Pravijo, da ni še nobena dnža-va sprejela v mirnem času večje predloge za izboljšanje svoje armade kot so jo ravnokar sprejele Združene države. Samo Rusija je leta 1914—15, ko je videla, da preti velika nevarnost za vojno, sprejela večjo predlogo, namreč za $30,000.000. Toda poleg tega "billa" ali preti loge so Združene države tudi nedavno sprejele veliko mornariško predlogo za 15.000.000; to bo pa šlo za povečanje mornarice, o katerem smo pa že poročali. Toraj skupaj znašati ti dve predlogi nad šest sto miljonov dolarjev. To svoto se bo porabilo, kot že rečeno, za izboljšanje že obstoječih naprav, poleg toga se jo bo pa tudi porabilo za druge stvari, ki jih dozdaj, oziroma vsaj pred lenim letom, niso imeli; kot n. pr. iz te svote bodo plačali one voja-Cecil, Pa. in okolica: Mike Kočevar. j ke, ki se nahajajo na evropskih Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk. bojiščih in proučujejo sedajuo j vojne operacije. Za zrakoplovstvo je v predlogi določenih blizu štirinajst miljonov dolarjev. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughton, Pa. in okolica: A Demšar. Darragh, Pa.: Dragutin Slavič. Dunlo, Pa. in okolica: Joseph Suhor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City, Ta.: K. Zalar in Frank Leben in Math. Kaniin. Farell, Pa.: Anton Vnlentlnčič. Greensburg, Pa. in okolica: Frank Novak. Irvin, Pa. in okolica: Fr. Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Pol an c. Luzerne, Pa. in okolica: Anton O- Rusiji, šolnik. Meadow Lands, Pa.: Gcorg Schultz. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. Magister in U. R. Ja-kobieh. South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-privšek. Steelton, Pa.: Anton Hren. L'nity Sta, Pa.: Josepl) fckorlj. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: Fr. Seme in J. Peter-nel. Tooele, tTtah: Anton Palčič. Winterquarters, L'tali: L. Blažlch. Black Diamond, AVash.: G. J. Po- __ naznanilo. izšla je brošura pod imenom: AVSTRIJSKE VOJNE SLIKE. Izdal in založil jo je Viktor J. Kubclka. Cisti dohodek te brošure je namenjen avstrijskim, voja-j škim ujetnikom v Sibiriji oziroma 1-f I1D1 1 1 Vstopnina za moške'je $1.00, renta. dame in otroci so vstopnine pro- Davis, W. Va. in okolica: J. Broslch. sti. Za fini prigrizek, sveže pivo, Thomas, W. Va. in okolica: Frank sladoled in najboljše smodke bo;Koeijan in A. Korenehan. izborno preskrbljeno. ' £e1nosl,f' W£.: Aleksander rezdir. , , . I Milwaukee, Vi is.: Josip Tratnik in Da bo zabava popolnejša, nam Aug. Collawier. bo krasne komade svirala sloven-j Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in ska Moxliam godba pod vod-(Martin Kos ill John Stampfel. stvoru g. Josipa Rogelj. Kakor je West Allis, Wis.: Frank Skok. razvidno, obeta se nam krasna' ^"f5'w>'0/: A Just,D' Val . , Stalich in \ aleutin Marcina. vsestranska zabava, le natihoma _______ še prosimo vremenske bogove, da! bi naj bili še oni nam naklonjeni, kaj-ti letos so kaj radi nestanovitni. Obenem pa opominjam vse člane omenjenega društva, da se gotovo vdeleže. Kdor izostane, bo moral plačati v društveno blagajno oOf, izvzeti so le bolniki. Toraj na veselo svidenje dne v kakšno nesrečo bi prišle v tem j 6. avgusta! slučaju nemške žene in otroci. i Opomba: V slučaju slabega vre- "Vaša dolžnost je zlomiti angleško ofenzivo ter dokazati, da je Nemčija nepremagljiva. Premagajte sovražnika, premagajte ga tako, da bo obupan in da bo pri- " Pokličite, pakaže beraška!" je pravljen skleniti mir pod pogoji. "Aii laž k»j mleka?" ypra, A tisti dan je bilo nekaj posebnega. kajti po cesti od druge strani se je pripeljala "komedija". — "Komedijo" smo mi otroci in sploh naši vaščanje imenovali vsako vozečo se hišo, a tudi sploh vsako družbo, ki je zvečer v vaški kremi kazala različne igre. šale in razne umetnosti, ki smo jih mi prištevali čarovnijam, a starcu so rekli. da znajo taki ljudje slepiti. A kaj bi pravil---- Pripeljala se je torej komedija. Privleklo jo je par težkih,, močnih konj, in voznik jo je zapeljal — jtfl ifcui navadi — pod lipo.,^ vpila žena koinedijantova in premetavala različno posodo.— "Pustite, pustite!" je prosila Martina in prijela očeta za roko. "Kaj mu hočete — pijancu? U-maknemo se rajši mi...." "Ne", je odgovoril mož. ki se ga je polotila jeza: "jaz pokličem vaške može. Stopi k sosedu, reci naj pride sem, in še druge pozo-vi.... Pojdi!' 'je vpil kot besen, in porinil Martino od sebe. Pokliči, poklici!" je vpil komedijant in prebrnfl z drogom svojemu nasprotniku mizo z vso ropotijo. Razjarjen je skočil gospodar voza z oslicami po kol. "Kaj rogovi!iš?" je vzkipel gospodar voza z oslicami, ne meneč se za ženo in otroke, ki so ga ob-storiili, da bi ga potolažili. Kaj meniš, da se bom tebe bal, berač?" 'Zakaj ne pustiš moje mize pri miru?" Ali nimaš dovolj, da sem se ti umaknil?" "Tu je moj prostor. Zgovoril sem se z županom. Ti postavi svojo beračijo, kamor hočeš. Tu smo mi, naSi. — "Prostora imaš dovolj; kaj se še šopiriš?" "Jaz potrebujem za svoje reči prostora in tebe. ne bom vprašal, kam naj de nem." mena se priredi piknik prihodnjo ^atSfniS nedeljo. Joseph Budna, tajnik. (31-7&3-8) ki bodo za Nemčijo ugodni in est-ni." — Si li more človek misliti bolj zločinskih besed? Ako bi bila Viliemu na srcu Nemčija in nemški narod, on bi moral stopiti pred ljudi — pred svoj narod — in mu povedati kako položaj stoji; povedati bi mu moral, da in vse, kar se je dogodilo njegova lastna krivda, temveč, da ie to krivda onih, ki so pričeli s temi idejami, ki so te ideje vcepili cele mu narod itd., ter prosil bi ga na prizanesljivosti, milosti, Ako bi narod cul to iz njegovih ust, bi fhu verjel, prieel bi misliti drugače, postal bi narod treznih ljudi, ki bi se zavedel, da so vsi narodi opravičeni do obstoja.-- Toraj boji pred Verdunom so se vršili in ljudstvo se ni zavedalo, da jim preti zavezniška ofenziva, ki bo mogoče zanj zadnji udarec Verdun ni padel, toda le malo je manjkalo. Prišla je zavezniška ofenziva in za Nemčijo je pričelo izgledati o pašno in izgleda še vedno bolj o-pasno. Zdaj narod zopet nima časa mi Rliti kaj ga čaka, zdaj misli zopet sam ona boje v dolini Somme in na BRAT, POMAGAJ TRPEČEMU BRATU! one gori na Vzhodu, ki se bije j o od Rige do Kovla in ie nižje doli. NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi za vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle. Jenny Lind, Arfe. in okolica: Mihael Cirar. San Francisco, Gal: Jakob Lorllo. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lendville, Colo.: Jerry Jamnlk. PbbMo, Colo.: Peter Culig, Frank Janesh In John Germ. SaHda, Colo, in okoHca-. Louis Ca Stella Clinton, In&: Lambert Bolskac. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar. Aurora, HL: Jernej B. VerblC. Chlraga. ML: Frank Jurjovec. Depoe, HL: Dan. Badovinac. Joiiet, HL: Frank Laurich, John Zaletel In Prank Bambfcl* La Salle, m.: Mat. Komp. Nokomis, BL in okolica: Math. Gai-shek. So. CWcac*. BL: Frank Cerne Springfield, BL: Matija BarborlC. Cherokee, Kans.: Frank Reilsnlk. Ojlufcj, BLr Matt. Hrlbernlk. Wankecaa. BL in efcoHcft; Fr. Pet-kovfiek in Math. Ogrin. Dr. KOLER 638 Penn Are., Pittsburgh, Pa. Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, šperija-list v Pittsburgh!!, ki ima 13U'tno prak so v zdravljenju tajnik moških bolezni. Sifilis ali zastru- _________/"//■}' pljenje krvi zdravi s "(šla.sovitfni "fiftfi, ki pa je izum« t dr. prof Krlich. Ce imate mozolje ali mehurčke po telesu, v erlu. Izpadanje las. bolečine v kosteh, priilite in izčistil vam bo kri. Ne Izgubo semena nenaravnim potom, zdra vim v par dneh, kapavac ali triper in tudi vse drluje poslet1i<-e. ki nastanejo radi izrabljivanja samega sebe. Sušenje cevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem Času. Hydrocelo ali kilo ozdravim v 30 ura-h in sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzrofljo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuftčanju vode. ozdravim s potavujstvo. Reumatlzam, trganje, bolečine, otekli, ki nastajejo vs!ed nečiste krv! ozdravim v kratkem času in ni potrebno ležati, ne, srbečo, ikrofle tn druge kožne bolezni. Zvezek te brošure velja 50^. Vsa tako nabrana svota bo izročena ameriškemu Rdecermi križu, ki bo denarjo razdelil mod avstrijske vojaško ujetnike na Ruskem. Brošura obsega sledeče slike: Prodiranje avstrijskih čet v Rusiji. — Karol Franc Jožef, avstrijski prestolonaslednik m poveljnik našega tretjega arinadne-ga zbora v Italiji. — Avstrijski prostovoljci. — Avstrijski poizvedovalni biiIon. — Avstrijski vojaki z avstrijskimi in nemškimi zastavami. — Avstrijska kolona na poti v Rusijo. — Avtomobil Rdečega križa. — Oddelok avstrijskih konjenikov. — Most, katerega so zgradili avstrijski pionirji. — Avstrijske čete v nekem strelnem jarku na Poljskem. — Avstrijci so zavarovali svojo postojanko pred ruskim napadom. — Avstrijski častniki v belih snežnih plaščih. — Avstrijski tovorni avtomobil na progi. — Vnuk Andreja IIofTerja. — Avstrijska artilerijska postojanka v Srbrji. — Zavzet strelni jarok v fJorlieah. — Avstrijski vojak pelje svojega ranjenega nemškega tovariša v bolnišnico. — Avstrijski vojaki defili-rajo pred generalom Mackense-nom. — Vožnja na saneh. — Avstrijski ranjencc in strežnica Rdečega križa. — Grob avstrijskega letalca. - Avstrijski vojaki spravljajo Čolne na reko San. — Oddelek konjenice v Goliciji. — Vojaška maša na prostem. — Taibor avstrijskih čet v Srbiji. Naročila na brošuro in denar naj se blagovolijo poslati: .VICTOR J. KUBELKA, 17 Battery PI., New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom ▼ Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih. bo obiskal nai potovalni saatopnik Colombo*. Kans.: Joe Knafelc. *r' ***** MEH, Frank Leskovec. kateri je pooblaiSea pobirati na-in okolica: Frank ro&nino na nai list, knjige in dru-Kerac in Rok Firm. ge ▼ našo strogo, spada joče posle CttT' ter izdajati pravoveljavne pote- Mike Pencil^ dila Tiled česar g« rojakom naj- in okolica: Frank topleje priporočamo. ^v ' ^-tirnim m^—.m-iM. IIHI "i—j&ndftu« PRVA H R V ASKO-SLO VENSKA TOVARNA TAMBURIG V AMERIK priporoCa so rwm SloTcnskim tam* bnrsikim z boron, kakor tad i posameznikom, ki l)n. bljo tambaie. V tej tovarni se Itdo-injejo tamboro po H^MMIImi ihto* ssv In o^lpopolaol Crfifc. Okrsisns so t biseri t« -aimlroUmL Veliko ▼sakevrstalh godal in »ojbolplh get-molosov tor finih slovenskih pisti 1. 11 Veliki HoetroTS-oi cenik s slikami polije* rvan Beafit 4M4 Si. Oslr Ase. -■■Ju.'h ITT. TT ' GLAS NABODA, 31. JUL. 1916. : if tf f f > BVGEN SUBi VEČNI ŽID. (Priredil »I. T.) K m w m v w 54 (Nadaljevanje). » — Ka j govorite o umorih ? — je vprašal Rodin. Samuel ni odgovoril, pae je pa udaril z nogo ob tla in pokazal z desnico v nasprotni konce dvorane. Rodin je zagledal strašen prizor. Nevidna roka je odprla zagrinjalo in prikazal se je prostor, razsvetljen s srebrno svetilko. V tem prostoru je |:>žalo na mrtvaškem odru šest trupel, zavitih v dolge, erne halje. — To so bila trupla dedičev: — Jakoba Renne-ponta. tovarnarja Hardy ja, Roze in Blanše, Adriene Cardovillske in prinea Džalma. Zdelo se je kot da bi spali. — Oči so imeli zaprte, roke prekrižane na prsih. ' Rodin je stal nekaj časa kot okamenel. zatem so se mu pa začele Iresti noge. lasje so mii stopili kvišku. Kot da hi jra gnala neka nevidna sila, je korakal proti odru. — Tukaj le/e oni. katere si umoril — je bučal Samuelov glas. — Kakorhitro sem dozual, — - " " V tistem trenutku, ko sta umolknila, je izšlo solnee in preplavilo z morjem svetlobe vesoljstvo! KONEC. Dr. Riebterjev PA1N-EXPELLEP Mt ikiNUd In i in Pristni prihaja ▼ zavojo, sot j* naslikan tukaj. Odklonita vse zavoje, ki nipnsape-Čateni s Anchor varstveno snatn-ko. — 16 in §0 centov v lekarnah aH na ravnost od F. AD. R1CHTER & CO. H-* VMfcia«tea St few Tavfc. ILT. I&ČE SE GOZDARJE Za delati drva; $1.35 od klaftre za. rezati kemični les. Za lupljenje; najboljša plačs Ko preneha sezija, je dovolj dela od kosa ali pa v kompah. Za izdelovanje cedra; največja plača od kosa za rezati logse, ste bre, t.rame, k vel ar je itd. Za splošno delo v gozdu; najviš ja plača. Stalno delo skozi celc leto. r. STEPHENSON CO.. Trustees (11—7 v d) Wells, Mich Iščem svojega prijatelja JANEZA HERB AN. Doma je iz Ravni, »Sv. Vid pri (Vrknrei. Pred tremi leti sva bila skupaj na Davis, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. — Joe Korošec, Ore Hill, Blair Co., Pa. (28-31—7) Rada bi izvedela za naslov svojega svaka in svakinje JANEZA in TEREZIJE GOl/ER, brat in sestra mojega ranjkega moža. Prosim eonjene rojake, če j kdo ve, da mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Mary Dr. LORENZ, Specialist tnofiklh bolezni. Jaz sem edini hrvaško govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh!!, Pa. DR. IXIRENZ. 641 Penn Av. II. nadst. na ulico. Uradne ure: dnevno od do-I»ol«lne do 8. ure zvečer. V pet. klh od 9. doi»olne do 2. popoldne Nedeljo od 10. dop. do 2. popol. POZOR ROJAKI! Nati^peinij« msIIo ta laoaka la#e. kakor tudi «» mika Srka ia brado. Od taca mul m zrastejo ▼ H tadmb kraanl govt! >n dolgi Is«)* kakor tudi mottUB trmi brki la brada (a nabod« odpadali la »iw!i. Revtnatizom. koatfbol aH Umje v rokah, nošah in v križn, ▼ ownih dnah popolnoma omdra »lm. rmne. opeklin«, bala. tur«, krasta In Rrint*. potna noRf kurje očesa, ocvbline v par dneh po -polnotnB odstranim. Kdor bi mofa adravila bras uspeha rabil mu jamčim za M 00. Piti te takoj po cenik, ki n takoj paAljam zaatoanj. JACOB WAHOlO, 3702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. 8 Pozor! Pozorl V zalogi imamo iz starega kraj z importiram S R F> E. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, B2 Cortlandt Street, New York, N. T. Kos letos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dobiti iz Btarega kraja. Srpi so nam ostali fte od prejSnjih zalog. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR S2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. • Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po- streženi. fioleer. Box (2S-31—7) 189, Elkland, Pa. Kje sta moja prijatelja JOSIP GORENC iz Harije na Dolenjskem in .JOSIP ZETTEL, tudi nekje z Dolenjskeiga. Prvi se nahaja nekje v Milwaukee, Wis., in drugi pa tudi nekje v državi Wisconsin. Prosim ju, da se mi sama javita, ali pa ako kdo izmed rojakov ve za nju naslov, da mi naznani, bom zelo hvaležen. — Frank Zupančič, 340 Ferrv Ave. E. Detroit, Mich. (28-31—7) POZOR! H1PN0TIZEM Isffa Je vsetkosi ssnlmlva knjiga, kakor&ne ie nimajo Slo-Kdor Jo bo naroČil, Jo bo i ulitkom prebral ln dobil vpogled v vesel ne ta ne v stari domovini, marsikatere stvari, o ksterlb do-■daj Be slutil nL Knjiga ima »reke rte »trasi opremljena je s dvanajstimi hromimi ilikamL V njej to sstanft-na navodila as hipnotiziranje, v njej eo nadalje pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek as nenaravne. Stane M centov. Tri knjife |LM. Oni, ki ni I njo sadovoljen, naj Jo vrne ln dobil bo denar oaaaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA*. P. 0. Bex 1111, New lark, N. T. HARMONIKE bodisi kabrSnekoll vrste Izdelujem ts popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker Rem ie nad 18 let tukaj v tem posla ln sedaj v svojem lastnem domn. V popravek vzamem kranjske kakor vse drage harmonike ter računam po dela ka-korSno kdo zahteva brez nadaljnlb vpraSanJ. JOHN WEN ZEL. »017 East 62nd St.. Cleveland. Obla Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so s nji mi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kjer se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali dovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite"se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230. 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan oa devetih do poldne do petih popoldne in ob £ rod a h od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devet« ure zvečer. Ž Kadar je kako drnfitvo namenjeno kupiti bandere, zastave, regalje, god bene Instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tndi nas za cene vprašate. Uprašanje Vas WMTtt'Tte. pa si toodete prihranili dolarje. Cenike, vefi vrst po« i jamo brezplačno. Piiite ponj ' IVAH PAJK * 00., Oonmnaugh, Pa., Box 928. Denarne pošiljatve za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko s« pošlje denar sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri se nahajajo t ujetništvu t Rusiji ali Italiji Potrebno je, kadar se nam denar pošlje, da se priloži vadi njetnikova dopisnica ali pismo in se nam tako Gsogottjxa pravilno sestaviti naslov. Ako nameravate poslati denar ujetnika, pošljite takoj, ko mre j mete njegov naslov, ker ako M odlašali, bi se lahko dogodilo, da bi g« ne našli več aa istem mesta in ma ne mogli ar oditi de narja. TVKDKA FRANK SAKSER, 9» Cortlandt Sfc. Hew York. M. Y. KAZHiHILO. Rojakom v Lorain, Oble Is eftro-1M nasnanjsmo, da jih be obfakal ■al aestopnlk • JOHN KUMftB, U ie poeblaiiaa pobirali aaae#> aSao aa Ust Glas Ifaaoda. ■ aMtmi^ ^ runu j REfilMO 8LOYK2HKZ HAROD LAKOTI! I Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav, »likosfe J«» pri 28 palcih Cena 15 eentor. n n Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalma-rije z mejo Avstro-Offrske »»Jtalijo. Cena je 15 centov. Veliki vojni atlas ijsknioah se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh velesil,* s>b*ega 11 resnih zemljevidov, Cena samo 25 cen to v r Naročila in denar pošljite aa: Slovenic Publishing Company, §2 cortlandt street, new york, n. t. Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln driavnlkl o knjigi Berta »L Sottner. "Doli z oroagem!" Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim o*!t. kom prebral ln v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga ao>« vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli. Friderik pL Sodenstedt: Odkar je umrla madame Stael al bJlo na avetu tako slavne pisateljice kot Je 8nttnerjeva. ProL dr. A. Dodel: 'Doli > orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Cam. Ko Človek preClta to knjigo, mora nebote pomisliti, da ee bližajo CloveStvu boljSi Casl. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lud. Jakobovakl: To knjigo bi Človek najrajSe poljubil. V dno srca me Je pretreslo, ko sem Jo brat Štajerski pisatelj Peter Roaegger piše: Sedaj sem v nekem goedu pri Grleglacb In sem bral kn^go a naslovom "Doli s oro»-Jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma In sedaj labko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi ae prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi Jo tndi v iolah ne smelo manjkati. Na svetn so družbe, ki raaSirjaJo Sveto Pisma Ali bi ee ne moglo ustanoviti družbo, ki bi raaHrjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj oCariJlva knjiga, kar mm jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljSa knjiga, kar ao Jih spisali ljudje, kt se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je imel leta 1890 v Berlinu)! Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu Jo bom po-endll. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoetolje, ki bi Ki tnjo križem svet In učili vse narode. Finantei minister Dunajewsld Je rekel v nekem svojem kov* ru v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ski strokovnjak, noben državnik, pač pa pri prosta Ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. mum, da ee ae bo aikdo ve« navduševal aa vojno, če bo prebral to kajJca, ONA N CENTOV, n*eJSJle |e psf i Slovenic Publishing Co,, •2 Cortlandt Street, Hew York Gity, *. T, t> ioUte "OLAJ XAKODA" skoal MM ■sssos dnevno, isveemši nedelj la pe. stavnih prasnikov. "OLA£ VAKODA'1 pn Uiaja damo as iestih straneh, ■ da dotrtte tedensko 86 eftnal berila, ▼ - lass sen 106 strani, ali 624 strani t štirih Z meeerih. "OI^JI VAMODA" fcttk T dnevno porodila s bojiiča In nune iK- r ka Sedaj ga sleherni daa nspoifljnae * NAKOD Ujmi — n Hevllka Jano govori, da Je Ust asio rutojes. r (▼m mob* IMa je ovsnalslnao m spede v strokovne olja, " i , I ....... f . • , . . w^Jm—- •