PoŠtarina plačana. Štev. 135. V Ljubljani, v petek dne 10. decembra 1920. Posamezna številka 60 vin. Leto IU. & Oglasi: Za 1 mm X 60 inseratnega stolpiča mali 80 vinarjev, aradni 1'20 E, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popnst. Izhaja vsak petek. Upravnlfitvo Domovine" v LJubljani, Soaaa nlloa 6. Uredništvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnina: Mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 K, oeloletno 36 K. »Domovina kot tednik. «Domovinam začne zopet izhajati kot tednik, ker so stroški za trikratno tedensko izdajanje preveliki, popolnoma opustiti lista pa nočemo, ker se dobro zavedamo, da se vsi naši naročniki ne morejo naročiti na dnevnik, brez lista, s pomočjo katerega ostanejo v zvezi z dogodki, jih pa tudi ne moremo pustiti. Razmere, v katerih živimo, so take, da si je-težko predstavljati zrelega človeka, ki ne čita nobenega lista, ker to bi pomenilo, da je med nami ljudi, ki jih javno življenje prav nič ne zanima, ki jim je vseeno, kaj se godi okoli njih, kako se rešujejo razna važna javna vprašanja, na katerih so zainteresirani vsi državljani brez razlike. Časopis je najprimernejši, obenem pa sorazmerno najcenejši pripomoček, da se vsak posameznik redno pouči o najvažnejših dogodkih okoli njega in — kar je posebno važno — o vseh javnih vprašanjih, ki se rešujejo v parlamentu in drugih javnih zasto-pih — o vprašanjih, pri katerih je prizadet vsak posameznik kot del celote, t. j. naroda, države. Živimo v dobi najpopolnejše demokracije, t. j. vlade ljudstva, ki po svojih izvoljencih samo določa svojo usodo, samo vodi državo. Časi, ko je par mogočnikov upravljalo države, ljudstvo pa samo davke plačevalo, so že zdavnaj minuli. Glas največjega reveža zaleže pri volitvah ravno toliko kot glas. največjega bogataša, ravnopravnost je popolna in naravna posledica tega je, da danes z živahnim zanimanjem zasledujejo dogodke in se zanimajo za re- ševanje javnih vprašanj tudi najširši ljudski sloji, ker se gre pri reševanju teh vprašanj za kožo vsakega posameznika. Zato se je časopisje v zadnjih letih povsod in tudi pri nas silno razvilo, ker mnogim ne zadostuje več niti dnevnik, temveč hočejo čitati po dvakrat, da, celo trikrat na dan najnovejše časopise, ker hočejo biti pač v stalnem stiku z dogodki. Tudi mi priporočamo vsem onim našim naročnikom, ki jim ena sama številka «Domovine» na teden ne bo zadostovala, da se naroče na dnevnik «Jutro», ki ima danes od vseh slovenskih dnevnikov najnovejša poročila in posebno bogato, raznovrstno gospodarsko rubriko, v kateri dobi čitatelj vse, kar ga more na polju narodnega gospodarstva zanimati. Priporočamo «Jutro» onim, ki čutijo potrebo biti vsak dan točno in vsestransko poučeni o dogodkih in o vseh vprašanjih, ki danes zanimajo vsakega posameznika. One, ki jim je dnevnik predrag in ki tudi ne dospevajo čitati vsak dan, pa prosimo, da ostanejo tudi nadalje zvesti «Domovini», ki bo izhajala samo enkrat na teden, ampak se bo tudi v bodoče trudila zadovoljiti svoje čitatelje v vsakem oziru. Program «Domovine» je znan: neizprosen boj klerikalizmu, temu največjemu in najnevarnejšemu sovražniku našega naroda in boj za zmago demokratskih načel Temu programu ostane «Domovina» vedno zvesta; njena pot je jasno začrtana, to je pot resnice in pravice in te poti «Domo-vina» nikdar ne zapusti. Ustavni načrt in klerikalci. Čim so se klerikalcem podrle na-de na uresničenje njihove slovenske avtonomije in se je sam voditelj SLS odrekel klerikalnega ustavnega načrta, so pričeli iskati drugo Arhimedovo točko, s katere bi mogli dvigniti ustavo v zrak. Cele mesece jim je bil znan v glavnih obrisih ustavni projekt ministra Markoviča, ki tvori osnovo zaključkov ministrskega sveta, po njem je načelstvo SLS izdelalo svoje spreminjevalne predloge glede avtonomije. Šele sedaj, ko so ti predlogi padli, je postal ustavni načrt izrodek črne pro-tiljudske reakcije, in ustavne določbe, proti katerim naši klerikalci po-preje niso črhnili besedice, so naenkrat brezpogojno nesprejemljive. Klerikalna taktika je prozorna. Izzvala bi rada vtis, da se pripravlja Jugoslaviji ustava, ki bo ustvarila nekako prikrito absolutistično monarhijo. Cilj te taktike se da otipati. Reči pa moramo, da je Jugoslavija, kar se njenega značaja kot monarhija tiče, tako moderna, kakor nobena druga država. V ustavnem načrtu je naša država proglašena kot parlamentarna monarhija. Ta pojem moderne monarhije z vsemi posledicami je tu prvič zakonito uveden Jugoslovanski ministrski svet bo v bistvu le odbor parlamenta, to je ožja eksekutiva ljudskega zastopa. Res ima kralj for-melno pravico postavljati ministre, toda dejansko je vezan na predloge večine parlamenta, ki potom svojih zaupnikov prevzame vlado. Ker je vsako dejanje kralja kot predstavi-telja državne moči vezano na podpis, to je pristanek odgovornega ministra, je jasno, da je s tem kralj kot predstavitelj državne suverenitete vezan na voljo večine ljudskega zastopstva Ta volja se uveljavlja baš tudi tam, kjer je v takozvanih ustavnih monarhijah kralj v izvestnih svojih funkcijah postavljen izven njenega dosega: pri napovedi vojne in zaključenju miru, pri izvrševanju vrhovnega poveljstva nad oboroženo silo in celo pri izvrševanju milosti. Nobeden kraljev akt nima veljave niti se ne more izvršiti, ako ga ni podpisal odgovorni minister, ki po principu parlamentarnega sistema ni nič drugega nego zastopnik parlamenta. Velike odločitve kakor je n. pr. napoved vojne so izrecno vezane na predhodno odobrenje parlamenta, izvzemši izredni slučaj direktnega napada ali napovedi vojne s strani druge države, v katerem je izbruh vojne itak neodvisen od volje parlamenta. Isto načelo velja za mednarodne pogodbe. Tudi tu je njih ratifikacija odvisna od zaključka narodnega predstavništva, sklepanje pogodbe pa je itak v rokah odgovorne vlade. 1/vzeti so čisto politični sporazumi: pogodbe torej, ki državi ne morejo naložiti nobenih trajnih obremenitev. V zmislu parlamentarnega sistema izključuje ustava možnost izločitve parlamenta za daljšo dobo. S pristankom parlamenta odnosno njegovih pooblaščencev, ministrov, sme sicer kralj parlament odgoditi in ga razpustiti, ali ustava določuje rok, v katerem ljudsko zastopstvo skorai avtomatično zopet nadaljuje svoje delo. Ze iz teh podatkov je torej jasno razvidno, da je jugoslovanski kralj povsem nekaj drugega nego so bili vladarji starih predvojnih monarhij in reči moramo, da ima mnogo bolj omejene pravice, nego predsednik francoske republike, da o predsedniku Zedinjenih držav niti ne govorimo. Ustavni načrt je osvojil dvodomni sistem. Mi smo iz praktičnih razlogov, ker se je treba izogniti vsakemu oviranju naglega in naprednega legislativnega dela za enodomno načelo. Ne vidimo pa posebnega re-akcionarstva v tem, ako se poleg zbornice poslancev postavi zbornica senatorjev, z višjo kvalifikacijo svojih članov, pod pogojem, da se i ta zbornica voli na temelju splošne in enake volilne pravice. Dopuščamo tudi, da se konstruira senat kot nekaka gospodarska zbornica, akoravno ga je v tej obliki ravno težko spraviti v sklad demokratske ustave, (Avstrijanci ga imajo) kakor se nam zdi oblika, za katero se je odločila večina ministrskega sveta s stališča državnega edmstva pogreš-na, ker ima sestava senata pokrajinsko obiležje. Glavno pa je, in to tudi ustavni načrt uveljavlja, da pripada v legislativneni delu glavna in zadnja beseda vedno zbornici poslancev. Glede ustavnih garancij je osvojil vladni projekt splošno veljavna načela. Razširil pa jih je z važno določbo, ki daje državljanu pravico ne le pritožbe proti državnim in samoupravnim organom, temveč direktne tožbe proti tem organom" pred rednimi sodišči. To je na brzo roko nekaj splošno zanimivih konstatacij iz ustavnega projekta, ki pa po našem mnenju dovolj osvetljujejo gonjo pravega črnega reakcionarstva proti reakcionarnim tendencam* bodoče jugoslovanske ustave. Zimska žetev SLS. (28. november 1920.) Snop za snopom gre na voz, dosti za par suhih koz, mnogo, mnogo smo sejali, malo, malo smo nabrali. Komaj da je še tretjina! To je znamenje pogina. Zdaj za vso avtonomijo smo dobili polomijo. Kaj bo zdaj, oh, kaj bo zdaj — gremo vedno bolj nazaj! Zdaj voličke dajmo vpreči, naš voz morajo izvleči! vodimo jih za nosove in povzdignimo glasove da bo slišal svet naš ves: «zmagala» je SLS! Iz Škofje Loke. Velikanski poraz, ki ga je doživela klerikalna stranka pri volitvah v ustavotvorno skupščino, je škofjeloškemu dopisniku «Slovenca» popolnoma zmešal glavo. Glasilo SLS z dne l.t m. piše o veličastni zmagi klerikalcev v Škof-ji Loki in o velikem veselju, ki vlada zaradi tega v njihovih vrstah ter pravi, da je doslej «liberalna» Škof-ja Loka v velikanski večini prešla v tabor SLS. Ali iim sicer iz srca privoščimo to veselje in nimamo prav nič proti temu, da slavijo to veličastno «zmago» v katoliškem, sedaj iz sramu prekrščenem društvenem domu. Da pa pomoremo naivnemu dopisniku zopet do normalne treznosti in duševnega ravnotežja, mu povemo sledeče: Na volišču je bilo oddanih 416 glasov. Med temi je bilo 95 volilcev iz občine Sora, ki je bila prideljena Škofji Loki. Izmed slednjih 95 volilcev je volilo 85 klerikalno, iz česar sledi, da so dobili klerikalci 141 in nasprotniki 181 glasov. Še ena taka zmaga, pa ste zmagani, kaj ne!? Garantujemo vam, da bodo do prihodnjih volitev izpregledali tudi oni nevedneži, ki so se potom misijonov, prižnic in spovednice pustili sedaj še ujeti na klerikalne limance. Tudi bivši župan Tomažev Pepe, zvest šusteršičev prijatelj, je poskusil pri zadnjih volitvah svojo zadnjo srečo. Prav na mojstrski način si je izposloval imenovanje čuvarjem za skrinjici SKS in SLS. Čeravno do zadnjega pristaš SKS, je čuval skrinjico SLS in zelo vneto agitiral zanjo celo med volitvami. Ta zagrizeni av-strofil, v narodnem oziru precej umazane preteklosti, niti sedaj ne jenja s protidržavnim rovarenjem, ko mora že enkrat uvideti, da smo ujedinjeni z onimi Srbi, katerih med vojno ni mogel videti. Še vedno v njegovi gostilni ne čuješ drugega, nego neprestano hujskanje in zabavljanje proti Srbom in državi. Dobro bi bilo zanimati se malo bolj za pred- in medvojno delovanje tega brezvestneža; stavimo glavo, da bi prišel na dan Vehovec št. 2. Ne zamerite nam torej, da se tudi mi malo veselimo te protiiderikalne zmage, ko vidimo, da niso pomagale ni-. ti cele trope faraonovih kobilic, ki so se vsule pred volitvami v podobah raznih fajmoštrov in kaplanov po naši dolini. Večina se ni dala ukloniti farovškim lažnivim obljubam, vsled česar lahko mirnim srcem zaključujemo, da je tudi pri nas klerikalizem končal. Iz Viča. Državnozborske volitve v naši občini so pokazale, da je za vedno odklenkalo farovški gospodi. Viški klerikalni petelini so neizmerno poparjeni, ker so tako sijajno pogoreli. Učitelj Petrič se kar ni mogel načuditi, da je dobila JDS 145 glasov, dasi je videl na shodu pri Slamiču samo 50 Sokolov in dasi je poizkušal gospod čuvar SLS skrinjice Gorjup odvzeti glasovanje demokratskim volilcem. Gospod učitelj so slabo videli, zato jim ne zamerimo (mogoče je tudi, da ne znajo več dobro šteti), gospod Gorjup so imeli pa smolo pri svojih poizkusih, zato pa nam gospoda nista mogla škoditi, dasi je bila to njiju vroča želja. Demokratje smo se pa čudili, kako da niso grmeli zvonovi in topovi iznad zvonika, ki bi oznanjali Viču, da so zmagali gospodje iz farovža in viški črnuhi. Baje je padlo nekaj dežja na kanon, ki je bil vrh zvonika in zato Mra-kov Francelj ni mogel vžgati mokrega «pulfra». Le tako naprej gospoda, pri občinskih volitvah se pa spet vidimo. Gospoda patra Tavčarja pa vprašamo, zakaj ni imel časa razobesiti zastave za državni praznik; če je nimate, borno pa zložili za novo. Da, da, klerikalci ste le takrat patrijotje, kadar vam nese. Iz Moravč. To grmi raz prižnice in strela udarja na neposlušne fara-ne, ki jih pošilja naš kanonik Biz-jan. V nedeljo je bil zaradi volitev tako v ognju, da je pozabil prečitati vernikom evangelij Seveda, moral je prati zamorca, t. j. dokazovati, da klerikalci niso zakrivili vojne, kmetje so pa pri tem mrmraii: kdo pa drugi? Kanonik je mislil v prvi vrsti na sebe, saj cela fara ve, kak Šuster-šičev petoliznik je bil, kako je med vojno s solzami v očeh molil za «presvetlega cesarja» in «našo preljubo Avstrijo», na prižnici je pa agitiral za vojna posojila. Tudi ga jezi, da so mu samostojni izpodbili predsedniški stolček pri volitvah v podružnico «Kmet. družbe*. Dobro bi bilo, ko bi se takim duhovnikom s «kan celparagrafom» zamašila usta, da ne bi s politiko izganjali ljudi iz cerkve, temveč oznanjali besedo božjo. Enak kot kanonik je tudi kaplan, ki se za verske reči nič ne briga, temveč samo agitira in ga nikdar doma ni, tudi ako ga kličejo k umirajočemu. S takim vedenjem bosta ta dva duhovnika odprla oči tudi najbolj zabitim svojim privržencem. Moravska dolina je izza vojne lepo napredovala, kmetje so vedno bolj zavedni in prišel bo konec klerikalizma tudi pri nas. — Moravski kmet. _ Moravška okolica. Kako so možje in fantje agitirali, ko se je bližala volitev. Zastonj je bila pot gospoda kaplana J. F. in gosp. A. R., pa tudi F. R. in J. U. Najbolj je seveda agitiral F. R., ko je mislil, da bo prišel za prestolonaslednika vratarja sv. Petra, (skušnjo je namreč že delal v moravški kaplaniji pri volitvah). Res je, da je na visokem hribu, pa vseeno ne bo te časti dosegel. Dr-tijski župan se je tudi bal nasprotnikov, zato jih tudi ni skoro nič v volilni imenik vpisal, svoje stranke pa g. župan F. T. ni pozabil niti enega, ker je dobro vedel, da bodo trobili vsi v farovški rog. J. U. je tudi glava osivela samih skrbi, bo li prišel s pomočjo SLS na županski stolček ali ne. Še ponoči ni imel počitka; vedno je hodil in agitiral, fantje in možje, le z nami, vse bo pri nas, skoro nebesa na zemlji. J. F. od Sv. Mikiavža je tudi skoro noge obrabil, samo da bi ne dobili SKS-liberalci, on je bil pa bolj slaboten, ker je bil samec v občini in je moral vsem hišam v okolici Kljuke osna-žiti. Trud vseh je bil zastonj, nič jim ni Miklavž prinesel, ker so bili še premalo pridni Ne more se popisati, kako so se trudili ti možje, a kaj so dosegli? Nič! G. G. Gospodarstvo. Naše sladkorne tovarne in cene sladkorja. Že dolgo časa se pogaja finančno ministrstvo v Beogradu s tovarnarji sladkorne industrije za ustanovitev sindikata. ki bi imel nalogo, da prevzame sladkorni pridelek vseh naših tovarn, ki bo znašal po dosedanjih cenitvah približno 3000 vagonov sladkorja. Ker pa ta množina ne zadostuje za celo leto ampak približno samo za polovico, se bo moralo uvoziti še približno 3000 vagonov sladkorja. Tudi ta uvoz bi imel preskrbeti dotični sindikat. Na ta način hoče ministrstvo ustvariti predpogoje za monopoliziranje sladkorja. Kar se tiče monopoliziranja, smo mi že zavzeli svoje stališče. Izrekli smo se proti državnemu monopolu zlasti, ker naša današnja državna administracija ni sposobna voditi dalekosežnih gospodarskih poslov. Ako hočemo priti do urejenih razmer, mora vlada tudi one gospodarske posle, ki jih je prevzela ob prevratu, likvidirati in se o-mejiti samo na kontrolo. __ Monopol sladkorja se ne more primerjati z drugimi monopoli, n. pr. z monopolom tobaka. Pri tobaku so stroški za nabavo sirovin in za predela-vanje jako majhni v primeri s prodajalno ceno. Država dobi petkrat ali desetkrat več, kakor jo stane produkcija nekaterih vrst tobačnih izdelkov. Pri sladkorju pa je stvar popolnoma drugačna, kajti tukaj ne more zahtevati država, da bi se sladkor prodajal petkrat dražje kakor znašajo produktivni stroški, ampak mora gledati v prvi vrsti na to, da se produktivni stroški zmanjšajo. Naša administracija in sploh vse državne administracije so pa nesposobne, da bi zmanjšale produktivne stroške. Poglejmo si, koliko znašajo produktivni stroški ene izmed največjih sladkornih tovarn in na koliko se je določila začasna cena sladkorja! Imamo tovarno, ki bo letos predelala približno 3000 vagonov sladkorne repe. Za sladkorno repo ima plačati tovarna 4500 K za vagon, torej skupno 13V2 milijona kron. Tovarna porabi približno 1000 vagonov premoga ter plača 10.000 K za vagon, skupaj torej 10 milijonov kron. Vsi drugi izdatki za delavce, uradništvo, za različne kemikalije in druge produkcijske potrebščine znašajo preko 30 milijonov kron. Produktivni stroški za predelavo 3000 vagonov sladkorne pese znašajo torej maksimalno okroglih 53 milijonov kron. Koliko sladkorne vsebine ima letošnja pesa, ni sicer še končno ugotovljeno, provizorni poskusi pa so izkazali, da vsebuje letošnja repa 14 % sladkorja. Iz previdnosti vzemimo samo 13 %. Pri 3000 vagonov pese se bo torej dobilo 390 vagonov sladkorja. Kakor čujemo, je ministrstvo dovolilo sladkornim tovarnam, da smejo zahtevati za sladkor 32 K za kg, tako da bo ta tovarna dobila za sladkor 124-8 milijonov kron. Ker znašajo produktivni stroški okroglih 53 milijonov kron, bo tovarna profitirala preko 70 milijonov kron. Iz tega se vidi, da hočejo sladkorne tovarne doseči ogromne dobičke na račun konsumentov Medtem ko znašajo produktivni stroški približno 14 K za kg sladkorja, zahtevijo tovarne nič manj kakor 32 K. Tovarnarji se ne morejo sklicevati niti na svetovne cene, da bi upravičili svoje zahteve. Poročali smo že, da na svetovnem trgu pada cena sladkorja in kakor nam javljajo, se zdaj ponuja sladkor v Trstu po 4% hi. to je po cirka 24 K za kg. V New Yorku notira sladkor 5-72 centov za funt (453 g), to je po sedanjem kurzu dolarja 17-60 K za kg. Zahteve naših sladkornih tovarn so torej previsoke in dolžnost vlade bo, da bo našim domačim tovarnam odvzela sladkor po mnogo nižjih cenah, nikakor pa po 32 I< za kg. = Tvornica za šumeča vina v Mariboru. Neka hrvatska družba namerava ustanoviti v Mariboru tvornico za šumeča vina. Udeležena je tudi neka zagrebška banka. = Žito za Belgijo. Belgijška vlada je sklenila z našo vlado pogodbo glede izvoza žita. Količina kontingenta bo beograjska vlada odločevala od časa do časa. Politični pregSed. Volitve v konstituanto so rodile — kakor se zdi — revolucijo v klerikalni stranki, ki je šla v volilni boj z geslom: avtonomija, voditelj stranke, dr. Korošec, pa menda popolnoma pozablja na to in je privolil v vladni ustavni načrt, po katerem bo država tako urejena, da bo vsa zakonodaja osredotočena v beograjskem parlamentu. Sicer se je dr. Korošec izjavil v ministrskem svetu za avtonomijo Slovenije, ali ko je videl, da nasprotujejo avtonomijam vsi drugi ministri, je tudi dr. Korošec lepo utihnil in se ne pbteguje več za avtonomijo. To je klerikalce tako raz-kačilo, da je nastala v stranki prava revolucija, za katero se še ne ve, kako bo končala Predvsem je vprašanje, ali se je dr. Korošec v resnici odpovedal avtonomiji, ali se je pa samo potuhnil, da ne bi bil primo-ran takoj zapustiti ministrskega stolčka, v konstituanti bi pa potem nastopil za avtonomijo. Ako se je dr. Korošec odpovedal avtonomiji resnično, brez vsakih zahrbtnih namenov, potem je pa vprašanje, ali mu bodo ostali klerikalni poslanci sledili v tem, ali ga pa v tem slučaju zapustijo vsi, ali samo nekateri. To se bo videlo v par dnevih, saj konstituanta se sestane že pojutraj-šnjim in potem se bo kmalu videlo, na katero stran se obrnejo posamezne stranke. Za sedaj se lahko trdi z neko gotovostjo, da bodo za ustavni načrt, kakor ga predlaga vlada, naslednje stranke: demokrati, radikalci in kmetske stranke iz Srbije, Bosne in najbrže tudi Slovenije. To bi že bila nadpolovična večina, kateri se gotovo pridruži še kaka manjša skupina in ako se ne zgodi kaj posebnega, bo vladin ustavni načrt dobil v konstituanti potrebno večino. Dogodki zadnjih dni so pokazali, da bo najtežji problem za konstituanto pojav Radičeve stranke, ki prihaja v konstituanto v dosti močnem številu — okoli 50 poslancev — in ki se dela, kakor da bi sploh ne priznavala obstoja Jugoslavije, temveč stoji na stališču, da Jugoslavijo treba šele ustvariti, pa samo v slučaju, če se bo upoštevalo stališče te stranke, ki je pa tako, da ga nihče ne more priznati za pravilnega in sprejemljivega, ker ono, kar ta stranka zahteva, diši močno po anarhiji, ali vsaj po boljševizmu in ako se je dal po Radiču zapeljati velik del hrvatskih kmetov, se ne bo dala zapeljati vsa država. Sicer pa je Radič znan zaradi svoje nestanovitnosti in morda tudi zdaj v zadnjem hipu spremeni svoje nazore o državi in njeni ureditvi, ker stalnih nazorov ta čudni politik nikdar ni imel in žalostno znamenje za politično zrelost hrvatskega kmeta je, da po svoji večini sledi temu nestanovitnemu človeku, ki takorekoč vsak dan menja svoje nazore. Za časa vojne je Radič v pesmih poveličeval Habsburgovce, danes je pa — republikanec! Iz tega se najbolj vidi njegova nestanovitnost, nedoslednost in — neresnost. Z Italijo smo se sporazumeli zaradi mej, ampak sedaj se Italija ne more sporazumeti z d'An-nunzijem, ki se še vedno nahaja na Reki in zahteva razširjenje reške države — na naš račun, seveda, ker zahteva združitev Sušaka, pristanišča Baroš in otokov Krka in Raba, torej nam prisojenih krajev, z Reko! Italijanska vlada nima menda ne moči in tudi ne volje ukrotiti d'Annunzija in ga prisiliti, da bi spoštoval pogodbe, ki jih je ona podpisala. Težko je prerokovati, kako se bo rešila ta zadeva med italijansko vlado in dAnnunzijem, ker se še danes ne ve, ali dela dAnnunzio res vse te neumnosti na svojo pest, ali pa po tajnih navodilih italijanske vlade, ki se poslužuje d'Annunzija samo kot orodja v zasledovanja svojih neodkritih, zahrbtnih ciljev, kar je še najbolj verjetno. 7aradi takega zahrbtnega vedenja italijanske vlade je veliko vprašanje, ako se rapallski dogovor med našo državo in Italijo sploh izvrši in kdaj pride med nami in Italijani do končne ureditve mej. Bolgari v zadnjem času veliko govorijo o tem, da si želijo dobrih odnošajev z Jugoslavijo. To bi bilo v njihovem in našem interesu, ampak prišlo se ne bo do dobrih odnošajev med nami, dokler se bo iz Sofije vršila bolgarska propaganda v Macedoniji in ravno na tej propagandi se v zadnjem času dela s pridnostjo, ki bi bila vredna boljše stvari. Sicer se s tem pečajo v prvi vrsti razni macedonski komiteti, s katerimi bolgarska vlada nima nič skupnega, ampak vlada bi morala bolj skrbno gledati na prste tem komitetom, ki so Bolgarski že dosti škodovali in ji bodo škodovali tudi zdaj, ako se bodo vmešavali v macedonske razmere. Razvoj dogodkov na Grškem je tak, kakor se je moglo pričakovati in Kralj Konstantin se vrne na grški _ prestol navzlic temu, da temu nasprotujejo ravno one velike sile, katerim edinim se imajo Grki zahvaliti, da je njihova poprej majhna državica čez noč in brez grških zaslug postala velika in močna. V gotovem oziru je ta odločnost grškega naroda občudovanja vredna, ker velikih sil pravzaprav nič ne briga koga hočejo Grki posaditi na svoj kraljevi prestol. Tukaj je ententa vsaj enkrat dobila primerno in zasluženo lekcijo, da ni dobro vmešavati se v notranje razmere drugih narodov in držav. Ampak politična nikakor ni ta grška odločnost, ker ententa ima dovolj moči zelo škodovati Grčiji in se nad njo maščevati. Ona bo to gotovo tudi storila in Grki bodo še sprevideli, da niso prav štorih, ko so tako očitno obrnili hrbet onim, katerim se imajo zahvaliti za vse in pokazali tako očitno svoje simpatije premagani Nemčiji! Novosti. Postavili 30 jih naši očetje Bogu v čast in narodu v duševno tolažbo. * Pristaši JDS v Ljubljani, ki so bili Cerkve niso za sbesnelega politika, izpuščeni iz volilnega imenika, da ni- ki ie pozabil, da je duhoven ter po-so mogli voliti pri volitvah v ustavo- stal služabnik umazane steankarske . tvorno skupščino, naj se blagovolijo politike. Tudi niso cerkve za to, da zahvalo, da se svoje glasove naklo zglasiti v tajništvu JDS, Narodni se sejeta v njih dražba Vi prepir med ™H listi, ki sem ji bil jaz nosilec, dom, I. nadstropje. občane. Vedeti hočemo, ali dela kak- Storil bom svojo dolžnost napram ju- * Kraljeva in regentova zahvala. Re- ^ (ak zdražbar vse to iz lastnega goslovanskemu narodu in državi, gent je o priliki proslave dveletnice nag;j)a aj; na na ukaz SVoiiii pred- kakor tudi napram svojemu okrožju ki je dobrih misli, da se z zaupa- nnrnrltia^ 11 i orl iti 1 P1"l i Ct CnrPIP1! tnnftCm- ^ ' . . ' / 1 „t---i---iJ ----: 1.--X.- ----„ \T J^lrt Demokratskim voliScem v ljubljanskem okrožju. Dolžan sem Vam izreči iskreno potrebujejo krepke pomoči, da se razvijejo. V stvareh obče narodnega značaja, kjer gre za koristi splošnosti, brez razlike stanov vabim vsakogar, b^^tZdlofSelfSSn!nnl°a ^kov." AkoleVsI odzovejo Fe- do_skrajnosti svojih moči. naša njem obrača na me. V stvareh delo- predstavništva T lnozemstvu Ter "m pozivu bo uredništvo strmelo nad Program naše stranke je znan in m ^^^sZ^S na^sSine oblasti v državi, kakor tudi ne- gradivom, ki mu bo doposlano ,z vseh mi ni treba ponavljati, da se bom po i^J tfvohjo s^ S poslance obračati le preko naše politične organizacije. Pri tem bom v okviru splošne dolžnosti prav poseb- oblčajmT* mnogo "korporacil"in "pr*iv*at" slovenskih župnij. " njem ravnal v vsem svojem delu. nih oseb je dne 2. t. m. poslalo kralju - Pritožba starišev. Iz Maribora Ker uvidevam, da bo državi v naj- Petru in regentu Aleksandru izraze nam pišejo: Kako skrbe Vrstovško- večjo korist, če se povzdigne naš , , , . ,. zvestobe ter pri tem izrazilo najboljše vi klerikalni organi za šolsko mladi- kmetski stan, bom v prvi vrsti zasto- no v st'ku.,z obc!na"!1' kl so ,me želje za bodočnost naroda. Po najvis- no dokazuje najbolj dejstvo, da so pal njegove interese. Pri tem pa ne v vellkem steviIu Počastile s svojim jem nalogu se predsednik ministrske- £ kljub ostri zimi delo- bom niti trenutek izgubil iz vida, da zaupanjem ga sveta v imenu?kralja_ m laal evica lnona neZakurjene, delo- je od povzdige naše industrije o- 7,QO+' Zlasti dobrodošla so verodostojna namestnika zahvaljuje za izraze lju- ^ pupumu.ua u^mjcm:, uciu- jc uu u,uu»,JC v,- ki omogočajo efektiv- bezni in udanosti in za vse patriotične ma pa premalo, tako da se je pre- brti m trgovine zavisna usoda zlasti ™ ei6KUV želje za napredek našega naroda. hladilo, oziroma zbolelo ze nešteto nase ožje domovine, ki se more le tem i U Javuc ui'lclvc- * Poljske čestitke k ujedinjenju. otrok. Stanši so tako nejevoljni, da potom odpreti pot do novih dohod- V Ljubljani, dne 6. dec. 1920 Poljski generalni konzulat v Zagrebu resno razmišljujejo, vspričo te ma- kov. Naša mesta in trgi, in v njih Dr. Gregor Žerjav, je od udruženja vseh poljskih akade- lomarnosti še pošiljati svoje otroke bivajoči sloji ter industrijska središča poslanec na ustavotvorni skupščini, mičnih društev prejel nastopno brzo- v £0]0-- javko: Ob drugi obletnici zedinjenja j^ugoslovensk^a naroda v svobodi Dne 22. novembra so pdS činaTveze oljskeTn^ Bolgar! v ^hji demonstratjvno slavili dine in Centralni odbor filaredskih s™10 zmago nad Srbi leta 1885 Soh - ___ _........ jv . _....... društev kot reprezentanti celokupne fko podcastnisko uaruzenje »uurgu- pOZorišče krvavih bojev, kakor zna- jalo, pa se ne ve. V poznih večer- bata (visma v postojankah pr, bliv- ^ je zahteva,0 sod;§če od komimi_ nih urah je vrh tcga prispeia v Prago vest, da se je iz Kladna več sto S Krvavi boji s komunisti v Pragi. Praga, 9 dec. ob 10. zv. (Izv.) orožniki ojačena policija še vedno Delavski dom v Pragi je v trenotku kos navalu. Koliko časa bo to tra- poljske mladži jugoslovenski mladeži Jj?*f .(vf^odL^n^lstav^mani- n°> Je zanievaio somsce ou Komuni-S "LEST UStit »"o^eTlaSo ^P« v^skin, sod.- * Makedonijo svoje čete in agitatorje (er je popolnoma nepričakovano "n želle vodfjo tudf jugosiovensko t T" ^ T ""'"V mladino, da bo tudi ona napela vse p„ ° orožniki z namenom, da ga zasede ti sedaj v mesto peš ali pa z avtomobili. Iz Kladna se javlja, da so se z sile za narodno delo, našo skupno slo- J^LJf dela^kot" izzivatf po neSt s sil° in P"Pomore tako razsodbi ozirom^na^dogodkTv Pragi takoj vensko idejo in prospeh vsega cloves- ™eisega dela kot po nepo do Komunis{i _ okoli 50 zbralj ^ tamkajšnjega delav' * Kovan drobiž v promet«. Kakor PJ štcvd« - MsobUi v ^iinM. st „ skU plašiti splošno ? i vel a Tup-oslaviia1 Živela ueo- poroča „Pravda", ie prispela v Beo- obveščeni o prinajanju policije m o rudarsko stavko. Odposlali so se te- sa. ziveia jugosiavija. ^.iveia j g ^ ^ partija niklenega drobiža r0znistva, so se zabarikadirah in kom večera (oz,devcn avizo v Mo- šlovanski večer praškega -------..... . ------- ----- ------------- - snik se spominja naših bojev in pravi: teran se ta drobiž proglasa za državni nQ< Končno je policija skupno z o zvečer. Usoda bila nam dana' je enaka, v novec, istih sanjah gledali smo v daljave, ob v /• • 7 din'miti Hr*n ™žniki zavzela Delavski dom z na- šati izpred Delavskega doma stre-tTllZTJ' skokom. Takoj, ko se je raznesla po ^ pnsk^ V mestu vlada mrzlična f-s m~tZjggj —vesV0dogodkiilpredDelav. zakonskf načrt ki ^dl'dverift skim domom So§delavsk? mase po- T Sil JS tvoi ne iSrnec prepoveduje naseljevanje v Zedinjenih sebno iz Žižkova, pričele drveti v uri je policija z veliko atako razgna- ■vohodo tvoi oslavim zdaj. Hvaležen državah. V tej dobi zamorejo se v Ze- notranje mesto, hiteč ogroženim to- la množico. Mnogo ranjenih.^ Mo- IVvfV/UU J J;_ !__,'L ninlnn «-« nool i +1 OOtrift «« ^ n X Tv am t/t «ni*olrA f» r>i<>nfin < n nrlt^l <\n<1 n %\r razburjenost. Praga, 10 decembra, ob pol 1. ti Rem0za° vsallo rano''kf rabi j i z"nj;o^so dinjenih državah stalno naseliti samo varišem na pomor. Trenotno je združili nas; bratsko gladim tvoje če- stariši in ostali rodbinski dam amen--- lo s trnievo krono ranjeno. S teboj skih državljanov in takih strank, ki ho-sem, ko pohlepna zloba sovražnikov ti cejo postati amensk, drzavlianL D ja-trga tla: v Koroško bolest moja gleda ki. ki se vpišejo na kaki ameriški umit, na 1 ažurno tvoio Adriio . verzi, morajo, ko dovršijo študije, za-PrestioSasleTnikov rojstni dan pustiti deželo Tudi Kanada je prepo- z ravska Ostrava je odklonila štrajk'. Radičeve skupščine. Sprememba režima na Hrvatskem. ncMu,,.,«,™.,^, — ■ d , naselitev vsem onim ki ne pri- Beograd, 9. dec. (Izv.) Ministrski zahtevajo, naj nastopi vlada z ener- državni praznik. Vsled sklepa mini- ^Jo "Tebij vsaj 250 dolarjev, obi- svet je imel danes dopoldne sejo, gičnimi sredstvi proti Radiču, Drin- strskega sveta je rojstni dan presto- te}. pa vsa]- 15Q dolarjev za vsakega na kateri se je razpravljalo o včeraj- koviču in Kovačeviču, stoje drugi lonaslednika ^Aleksandra, ki pade na gjana> ki je dovršil 18. leto, oziroma šnjih dogodkih v Zagrebu in o kon- na stališču, naj vlada dovoli Radiču petek dne 17. decembra, proglašen 50 dolariev za otroke do 18. leta. sekvencah, ki se vsiljujejo odgovor- da zavlada v onih krajih, ki so se za državni praznik in se praznuje » Grozen zločin na vlaku. Na vlaku, njm državnikom z ozirom na posle- izjavili zanj in da naj proglasi se- po običajnem ceremonijalu, ki je ki je vozii v Soboto ponoči med Suboti- diCe, ki jih je rodil dosedanji hrvat- ljačko republiko V političnih beo- predpisan za državne praznike. V co in Bajo, je izginil strojevodja Poli- gki režim Veiika večina ministrske- grajskih krogih vlada veliko neza- Jugoslaviji imamo sedaj pet držav- cijska preiskava je dognala, da so sveta se strin]-a v tem> da je v dovoljstvo z banom in obema mini- vnih praznikov, in sicer: dan sv. Ci- strojevodjo vrgli v ogenj kotla ze ezni- hrvatskj upravi potrebna takojšnja stroma zajednice, katerim se očita, rila in Metoda (24. maja), Vidov skega stroja Tnje kurja so b 1, ta^ ^^ remedura. Odstop bana La- da so soodgovorni za položaj na dan (28. junija), rojstni dan kralja ■e0IbaYe Sevan(e ginje je sklenjena stvar. Išče se na- Hrvatskem, češ da so namenoma na- Petra (12. junija), dan narodnega , ^adebudna miadina. Velesovo, zna- slednik, ki nudi dovolj garancij, da pačno obveščali vlado. Danes ob ujedinjenja (1. decembra) in rojstni menita božja pot, je vas pri Kranju, bo s trezno in veščo roko obvladal 10. uri dopoldne se je vršila seja dan kraljeviča Aleksandra (17. de- kjer si mladi fantje izkazujejo ljube- situacijo. Imenovanje novega bana ministrskega sveta, ki je razpravlja- cembra). zen s koli in železnimi drogi. Komaj se izvršilo najbrž že v jutrišnji la o položaju na Hrvatskem. * Kako so volili v Spitaliču. Zup- dorasla fantiča Andrej Ahčin in An- ministrski sejj. Pooblaščeni od glav- Zaereb 9 dec (Izv) Vsi današnji nik v Spitaliču^ je dal prirediti^tik drej^Maček^sta ^iz l^ubosmnnost,^na- nega odbora demokratske stranke sp listi % bili'zaradi poročil o Radi- pred volitvami klerikalno zabavo, v P^ |anpefX er I z že znim dro izjavili demokratski ministri, da od- čevem kongresu zaplenjeni. Zaple- prostonh kjer so se vršile 28. nov. J^f^^Ua nfgfaS SSSs do- klanjajo vsako odgovornost, ako se njeni so blli posebno oni deli Radi- volitve. Zato so namest.li v loka- gom tezke' ranUa "a giav„ ^ ^^ ^^ z razč;3čenjem sltlJaC1je m ^vega govora, kjer govori o pravu lu kriz in kip Madone Vse je ostalo P^ne so ga p P j prepusti vso deželo neveščim rokam naroda na revolucijo in grozi z tako tudi za dan volitev. Ob 0. uri . Sin ustre,u ožeta Poroča Se nam: sedanjega bana. ostrimi kroglicami V «Riječi» je za- zjutraj je moz po masi pozval vse Dne 6 decembra popoldne je med po- Beograd 9 decembra. (Izv.) V radi- p'enjen iz uvodnika oni del, kjer se vernike, da pokleknejo m prosijo 130- sestnikom Spendalom v Velikih Kom- kainihs političnih krogih se je imeno- parafrazirajo zaključki Radičevega ga za srečen izid volitev. Potem pa poljah pri Muljavi in njegovim sinom yalo kot naslednika drja. Laginje ime kongresa, je zbral vse volilce in jih v procesiji Jožefom nastal prepir. Sin je pogra- nekdanjega bana dr. Mihaloviča, a ta peljal na volišče. Ko so vsi storili bil revolver ter svojega očeta ustrelil kandidatura je takoj propadla. Miha- naloženo dolžnost, je župnik nabru- tako nesrečno v trebuh, da je le-ta se loviča namreč ne smatrajo za dovolj sil pete in tekal od vasi do vasi, od isti večer umrl. Posestnik Spendal se sposobnepa in energičnega, da bi v hiše do hiše, da poišče vse nepokor- je šele pred kratkim vrnil iz Amerike teh ^^ časih 6edei na tako važnem ne tiče, ki so se obotavljali. Š..8®,'?.^ .^r^^Sf^L0^ mestu. V ospredju stoji sedaj oseba Novi predsednik avstrijske republike. y w ____j____ Dunaj, 9. decembra. (Izv.) Danes ♦ PorUv in nrijtika Hlp^iln ^a ki sc ^ v™} od voiak?v- Pf,bi.bil znanega zagrebškega"'učenlaka', ki bi ob pol 5. uri pop. se je nadaljevala ♦ Cerkev in politika. Glasilo ma- rad prevzel 0&t0V0 p tvo y p?ja. bjl sKtranke akceptabcl. včeraj pozno zvečer prekinjena seja SZT^ m ieza^«rtt° PMPS Beograd, 0 de, (Iz.)^s Beo- Bun^v—nge za volUev ie bil aretiran in izročen ^ sednik dr. Weiskirchner je po izvršitvi skrutinija izjavil, da so od 217 oddanih glasov 3 neveljavni. Večina znaša torej 108 glasov. Za Bundes-prezidenta je bil izvoljen dr. Mihael Hainisch s 1.29 glasovi krščanskih socijalcev in Vsenamcev, socijalni demokrat Seitz pa je dobil 85 glasov. Novi avstrijski Bundesprezident, dr. Mihael Hainisch, je bil rojen 1.1858. v Aue pri Glognitzu kot sin tvorni-škega ravnatelja. Juridične študije je absolviral deloma na Dunaju, deloma v Lipskem, nakar je poslušal v Berlinu znamen. narod, ekonoma Wagner-ja in Schmollerja. Fozneje je stopil k avstrijski finančni prokuraturi, odkoder je bil poklican v naučno ministrstvo, katero pa je radi očesne bolezni zapustil. Od marca 1918 je član upravnega sveta avstro - ogrske banke. Dr. Hainisch se politično ni nikdar udej-stvoval. Pripada meščanskim demokratskim krogom s precej nacijonalnim obiležjem. Zavlaševanie v Beogradu. Beograd, 9 dec. (Izv.) Včeraj in danes so prispeli semkaj že skoro vsi poslanci. Poslanski klubi imajo svoje seje v novi zgradbi parlamenta. Demokratska zajednica ima svojo prvo sejo v petek dopoldne. Beograd, 9 dec. (Izv.) Radikalski klub je imel danes plenarno sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se z ozirom na nerazjasnjeno situacijo pogajanja glede koalicije z drugimi strankami odložijo. Ta sklep se utemeljuje predvsem z dogodki na Hrvatskem; gotovo pa je, da igra veliko vlogo dejstvo, da je radikalski klub po številu slabejši, kar mu onemogoča prevzeti vodilno vlogo. V toku so pogajanja, da se pridobijo za vstop v klub trije muslimani iz Makedonije, da bi tako radikalci bili jačji od demokratov. Situacijo v ra-dikalskih vrstah popolnoma obvladuje Pašič. Z njim sta od ministrov Ninčič in Markovič, medtem ko se proti zopetnemu vstopu ministrov Trifkoviča in Jovanoviča v vlado pojavlja odpor. V demokratskem klubu, ki je imel danes konferenco, vlada ogorčenje proti zavlačevanju vse situacije in se označuje kot velika hiba, da vlada ni že predala ostavke, temveč da se hoče šele po sestanku konstituante umakniti s pozorišča. Zagreb, 9. decembra. „Hrvat" poroča, da je bil v turek politični sestanek zagrebške organizacije hrvatske zajednice, na katerem so razpravljali o nadaljnjem postopanju stranke. Z ozirom na zahtevo, da se mora v konstituanti položiti prisega, so sklenili, da bodo šli poslanci hrvatske zajednice v Beograd in tam delali na to, da se taka odredba odstrani iz poslovnika. Načrt ustave so soglasno odklonili. Beograd. 9. decembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se pričakuje za jutri demisija obeh zajedničarskih ministrov, dr. Drinkoviča in dr. Kova-čeviča. Beograd, 9. decembra. (Izv.) Po zanesljivih informacijah so Radičevci sklenili, da v decembru ne pridejo v konstituanto. Pogajanja z Avstrijo. Beograd, 9 dec (Izv) Z ozirom na vesti, da se pričuo v najkrajšem času pogajanja z Avstrijo zaradi ukinjenja sekvestrov je poslanec doktor Žerjav danes interveniral v ministrstvu zunanjih zadev in ministrstvu pravde. Avstrija je, kakor smo že poročali, urgirala razveljavljenje sekvestrov v zvezi z oprostitvijo jugoslovanskih depojev v Avstriji. Poslanec Žerjav je zahteval, da se k pogajanjem z Dunajem pritegnejo zastopniki slovenskih in hrvatskih interesentov. Avstrija pred katastrofo. Dunaj, 9. decembra. Pri zveznem kancelarju dr. Mayrju je bil danes razgovor s funkcijonarji Anglije,Francije, Italije in Zedinjenih držav. Zvez-zni kancelar je naglašal hudo finančno in prehranjevalno krizo Avstrije. Minister za prehrano dr. Griinberger je naznanil, da je neobhodno potreben nakup 60.000 ton ameriškega žita in financiranje tega nakupa. Finančni minister dr. Grimm je obrazložil finančne razmere. Zvezni kancelar dr. Mavr je izvajal po izjavah resortnih ministrov, da more vlada nositi odgovornost za poslovanje v sedanji hudi krizi le tedaj, ako bo pravočasno dobila kredite, ki jih je predlagala repa-racijska komisija. Poslaniki so obljubili, da bodo svojim vladam sporočili prošnjo zveznega kancelarja za pospešitev akcije. Rešitev reškega vprašanja odložena. Rim, 9. dec (Izv) «Agenzia Ste-fani» javlja: Po konferenci, ki jo je imel predsednik vlade Giolitti s parlamentarci, ki so šli iz lastnega nagiba na Reko, je vlada svoje stališče v reškem vprašanju formulirala v sledečih točkah: 1.) Italijanska vlada se ne more pogajati z d'Annunzi-jem, predno ni ratificirana rapallska pogodba. 2.) Vlada ne more poprej priznati italijanske regence Kvarne-ra, dokler se ne izvede določba ra-pallske pogodbe, ki vsebuje samostojnost reške države. 3.) Ako tudi bi se mogel dobiti zakonit način, da stopi vlada v pogajanja z reško državo, vendar italijanska vlada tega ne more storiti, ker jo v tem ovira neprestano sovražno nastopanje in akti nediscipline od strani reške komande proli italijanski državi. Rim, 9.decembra. (Izv.) Včeraj popoldne je sprejel predsednik vlade, Giolitti, parlamentarce, ki so se vrnili iz Reke in mu predložili poročilo o svojem potovanju. Giolitti je vzel poročilo na znanje in izjavil, da se bo rešitev reškega vprašanja končnove-ljavno razpravljala ko sklene senat ratifikacijo rapallske pogodbe. Nadalje je izjavil Giolitti, da mora Italija pod-vzeti odločilne korake proti d' Annun-ziu, da ne sme v nobenem vprašanju popustiti, ker kar dela Italija, dela v sporazuma z ostalimi zavezniki. Predsednik vlade je ostro obsojal postopanje reške vlade, ki je zaplenila nekaj italijanskih trgovskih ladij in s tem dosegla, da tuje države ne dovoljujejo svojim ladjam dostopa v Jadransko morje, grajal je upor na obeh torpe-dovkah in rekel, da na tak način gubi zaupanje v mornarico. Kar se tiče otokov je stvar ta: Italija je zasedla otoke po naročilu entente, da jih v primernem času izroči Jugoslaviji; to se bo tudi zgodilo, ker to zahteva čast in ugled Italije. Na opombo, da deli Reko od Sušaka samo reka Rečina, je smehljaje odvrnil Giolitti: „Koliko in še nenaravnejših mej imamo na svetu!" Ko so poslanci še enkrat ponovili proš- njo, da naj se vlada začne pogajati z d' Annunzijem, je Giolitti odločno odgovoril: „Tu ne moremo storiti prav ničesar! Dokler ni ratificiran rapallski ugovor, ne moremo drugega, nego razpravljati s pomočjo generala Caviglie, ki je v tem vprašanju predstavnik italijanske vlade." Odločne besede predsednika vlade so jako neugodno vplivale na javnost. Nacionalistični listi ga ostro napadajo, a zmernejše časopisje odobrava njegovo postopanje in ugotavlja, da je sedaj potrebna na vladi železna roka, ker bi se sicer ponavljali na suhem in na morju slučaji Bronzetti. Parlamentarna skupina „Obnova" ni vzela na znanje Giolitti-jevega odgovora, ker se z odolgovlačeva-njem rešk> vprašanje vedno bolj kom-plicira in postaja vedno nevarnejše. Klub je nadalje sklenil, da stopi v zvezo z enim članom vlade, da po-vede novo akcijo za rešitev reškega vprašanja. Bombni atentat na romunski senat. Dunaj, 9. decembra. (Izv.) Korespondenca Damian poroča iz Bukarešte: Med včerajšnjo sejo rumunskega senata je bil izvršen bombni atentat. Pri eksploziji sta bila ubita škof Demeter Radu in minister Crezeanu, težko ranjeni pa škofa Ciorogeriu in Nifon, senatorja Spiru in Gevegetu, general Coanda in minister Valianu. Kako se tihotapilo milijoni. Carinski organi v Ljubljani so prišli na sled dobro organizirani družbi tihotapcev z valutami, ki se večinoma tihotapijo v Italijo. Glavno blago so amerikanski dolarji. Pomanjkanje carinskega osobja pri obmejnih carinarnicah, zlasti pa močnih obmejnih straž, silno olajšuje to tihotapstvo. Glavna pota tihotapcev gredo čez Ljubljano in Logatec, v zadnjem času pa tudi čez Bakar in Sušak. Tihotapci se zadnje čase več ne vozijo v ekspresih in brzovlakih, ker je v njih kontrola stroga. Vozijo se z izvošče-ki in avtomobili do Vrhnike, od tu pa izginejo po gozdnih potih in stezah v Logatec. Seveda plačujejo zanesljive vodnike 2 velikimi vsotami. Tudi drugi, od demarkaeijske črte oddaljenejši kraji, so zanje zelo ugodni, ker ni zadostnih straž. Glavna carinarnica v Borovnici in njena ekspozitura na Verdu sta nedavno izsledili celo tihotapsko organizacijo, ki sega preko Ljubljane doli v Bosno in Dalmacijo. Milijoni in milijoni so preko te organizacije zbežali iz Jugoslavije in samo v enem slučaju je ugotovljeno iztiho-tapijenje 125.000 dolarjev in poldrugega milijona lir. Borovniška in ljubljanska carinarnica sta poslali o tem obširna poročila na centralne oblasti v Beogradu; preiskave se v obširnem slogu nadaljujejo. % Središče tihotapstva ivorijo trgovci Alkalay iz Zagreba m Kabilijo iz Sarajeva. Tihotapskemu «poverjeni-ku» binziju iz Sarajeva so zaplenili v Ljubljani amerikanskih dolarjev v vrednosti okrog 5 milijonov kron Zagrebčanu Fleischbacherju so pred por dnevi vzeli 1000 dolarjev iz — nekega posebno zanimivega dela telesa. Pri tem poslu pridno konkurirajo izvestni za lahkim zaslužkom drveči Ljubljančani. Neki gospod iz Rožne ulice je moral pustiti v rokah car me 1000 dolarjev, namenjenih za tuje kraje. Posebne vrste kupčija je tihotapstvo z nežigosaninii kronami iz Avstrije v zasedeni del Dalmacije. Odločilna je pri tem špekulacija, da bo Jugoslavija te krone motala zamenjati al pari. V Zagrebu, Splitu, Mariboru in Ljubljani eksistirajo zakotne borze, na katerih imajo neži-gosane (torej ničvredne) krone boljši kurz nego avstrijske. V Splitu plačujejo za sto nežigosanih 53 naših kron! Posebno mučna je afera, v katero so zapleteni razni denarni zavodi v Dalmaciji,, ki so preko gotovih posredovalcev v Ljubljani gojili prav dobičkanosne zveze s Trstom. Gre tudi za izdajanje čekov za velike vsote brez pooblastila oblasti. V Splitu se vrši obširna preiskava, ki je spravila na dan jako zanimiv material. Več ljudi je bilo že kaznovanih na ogromne globe, ki gredo v stotiso-če dinarjev. Kaicor čujemo, bo material, ki so ga zbrali carinski uradi, v kolikor sega tudi v področje policijskih in kazenskih oblasti, izročen kompe-temnim instancam in bo cela vrsta prizadetih ljudi poklicana na odgovornost. Trpite na re^matizmu in gihtič-nih bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim Elsa-fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatihi ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Eellerjevj prave Elsa-krogli-ce izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatlic 18 K. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eu-gen V. Feller, S tubi ca donja, Elsa-trg št. 360, Hrvatska, Vodovodne in plinovodne m v premeru po 4/4 in 5/4 cole, oddaja mnogo pod dnevno ceno, uvozna tvrdka J. Razboršek. Šmartno pri Litiji. Iz Havre v Ameriko m^ samo 6 dni. Izdaja voznih listkov za vse boljše linije. Tozadevna pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke Ivan Kraker v Ljubljani OosposvetBka (prej Marije Terezije) cesta 13, Kollzej. f LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBUANI