180. številka. Ljubljana, četrtek 7. avgusta. XII. leto, 1879, ENSKINAROD ilaiiHia v«ivk dan, isvzeniti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prrjeman za avstro-ogorske dežele za celo leto Iti gici., za pol l< ta 8 gL, ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za celo leto 13 glcU, za četrt leta 3 gld. L'0 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom uv. raćana 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in 7u dijake vilju itnilaua cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriBtopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ie izvole franki rati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši št. 3 „ftleđftliika stolba". O pravni itvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t-j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. 0 narodnoj ravnopravnosti. V mnogojezičnej pravnej in ustavnoj državi imelo bi se samo po sebi razumeti, da so njeni narodi glede jezika ravnopravni, da se njeni narodi v tistem jeziku izobražujejo, v katerem so se učili govoriti, da bo jim uraduje, in sodbe pijejo v tistem jeziku, katerega razumejo, in da Be jim nikjer ne sili jezik, kate rega ne marajo in ne potrebu,ejo. Človeštvo kljubu vsemu napredku mnogokrat zajde na krivo protinaravno pot. To zgodovina jasuo potrjuje. Kakor se mi čudimo spod tik Ij a jem Grkov, Rimljanov i. t. d , tako se bodo poznejši naši vnuki čuddi zaslepijo naj oholosti onih denašnjih narodov, kateri svojo slavo v tem iščejo, da drugim njihovo narodnost otim ljejo, njih jezik se silo zatirajo, ter jih kot narode more. Zgodovina bo narode, kateri svojim mirnim sosedom ne privošče, kar je njim samim najljubše in dražje: Bvobodo, naroden jezik, narodne šege in razvoj na podlagi svoje narodnosti, ostro sodila. Ta sodba bo tem ostrejša, čim oinikanejši in pravedne; Si se drže* ti tlačitelji in zatiralci družin narodov, ker tsled svoje omike in svojega pravnega čutu morali bi veleti, da je to velika krivica, ako narodni razvoj svojih sosedov ovirajo. Kakor je ideja mojega in tvojega uže občno pripc-znana, kakor tatvina in rop kot krivično de janje velja, kakor se prisvojitev miroljubne dežele zoper njeno voljo več ne hvali in slavi, temuč označuje kot to, kar je namreč rop, kakor bo Burova sila vedno bolj umiče pravici, tako pride tudi čas, ko bode splošno pripoznano, da se nobenemu narodu zoper njegovo voljo narodnost jemati ne »me, da je teptanje narodnih pravic Krivica, in da ima \sak narod nedotakljivo pravo svoj jezik gojiti, braniti in posluževati se ga. Narodnost je lastnina narodova, in narod ima pravico to lastnino, kakor vsako diugo, čuvati "n braniti, in kdor mu to lastnino jemlje, dela mu krivico. Žalostno je, da je ta resnica v A v t.riji nahajala mnogo nasproti ikov in jih Se nahaja. Mnogi so učili in še ne, da Slovan v Avstriji potrebuje jeroba, in pod krinko jereb stva mu srčejo njegov najboljši mozeg in pijejo najbol|Šo kri, v rane mu pa vlivajo so-krvnico. Slovan čuteč, da ga taka operacija le slabi, zganja Be nevoljen, in skuša se otresti teh jerebov — pijavk. Ti pa razdraženi, da se jim drzne kdo ustavljati, vpijejo o sve-jih lastnih sodržavljanih: Slovan je neizobražen, surov, — mi mu hoćemo dati „kulturo", on pa brca — nehvaležnež. Slovan je najzvestejši Avstrijan, najzanesljivejši državljan, in vendar se nure za ravnopravnost boriti, trdo boriti. Po dolgej neprestauej borbi je zdaj nekoliko upanja, da tudi avstrijskemu Slovanu solnee posije. Čas je uže. Kaže se, da je v odločilne kroge prodrlo mnenje, da mora vlada, ako hoče Avstriji služiti in ne njenim sovražnikom, Slovanom pravična biti. In res, — »lep mora biti, kdor ne vidi, kako so na rodnestni prepiri Avstrijo spravili ob moč in veljavo. Koliko dela je zastonj, koliko moči se potrosi, koliko žrtvnje, od ene strani, da bi se gospodarstvo nad Slovani vzdržalo in okre pilo, od Slovanov pa, da bi Be Žalujočega jarma rešili in nepotrebnega, ter škodljivega jerob stva znebili. Vse moči in žrtve, katere se zdaj porabe od ene strane za napadanje, od druge v obrambo, obrnile bi se lehko v korist skupne domovine. In zjedinjeuih močij in skupnega delovanja je avstrijska drŽava potrebna! A' o nasprotniki Siovauov svojih gospodstva željnih idej kmalu ne opuste, bo to doknz, da dni Avstrija ne marajo, ako ne take, kjer oni gospodujejo, Slovan pa klapčuje. Da v notranjem nejtdina, razcepljena in oslabljena Avstrija ne more pri druzih drŽavah 6qo veljavo imeti, katero bi uživala, a1 a bi njeni narodi edini v si gi in ljubezni delali, ni) tesko umeti, toda o tem obSirnej« govoriti brani nam avstrijski čut. 0 staroslovenskej liturgiji. V Zagrebu 30. julija. [Izv. dop.] V uvodnem članku „ Beseda slovenskim duhovnikom", natisnenem v 173 listu „Slovenskega Naroda", pozivlje slovensk duhovnik z Gorenji kega tudi neduhovnike, da se ogla« sijo ter razodenejo svoje misli glede uvedenja staroslovenskega cerkvenega jezika v našo rimo katoličko liturgijo. Staroverci ali pravoslavni kristijani, kakor se imenujejo sledilci grške-iztočnega veroizpc-vedanja, bo zadržali v svojej liturgiji starost ovens ki jezik; ali ti ne smatrajo rimskega papeža za svojega vrhovnega duhovnega poglavarja, in ko bi kdo priporočal, da popri-memo Slovenci njihovo liturgijo, bi se utegnili preplašiti naši kleriki liturgije šizmatikerov. Zato hočem na druge in važnejše okolnosti opozoriti pobožne naše Slovence in napredne duhovnike, take, ki se ne boje, da bi katolicizem propal, ako bi si dva katoliška Matek. Listi iz tujine. n. V Milanu 25. julija 1879. Dragi prijatelj! Ako te je morda nur' ila radovednost zaradi ruske himne, ne zameri mi, da sem te pustil čakati toliko časa na rešitev te uganjke. Bilo je tako-le: Kakor je na Italijanskem navada, da traja gledališče vedno precej dolgo, daval se je tudi v našem velikem gledališči razen opere še jeden velik balet. Ob jednem z opero ,La Favorita" prišel je na vrsto veliki historični balet „La Semiramide del Nordu (Severna Seini-ramida) čegar dejanje je vzeto iz ruskega življenja za ČaBOV velike carice Katarine. Ko uem bil prvi večer po končanej operi v svojem „camerino" (sobica, kakor jih imajo vse prve pevske moči, vsak svojo potebe) ravno izvršil bvojo metamorfozo v navadnega človeka in izlezel iz. kraljevske kože AlfonBOve, udarijo mi na uho veličastui akordi ruske himne. Začuden hitim na oder, radujoč se toliko znanih mi glasov, kateri so se krasno čuli igrani od tako mogočnega in izvrstuega orkestra. Kavno prihajala je na oder carica Katarina s svojim spremstvom, in res krasna ideja skladatelja muzike tega baleta, maestra Dair Argine je bila, da je vpletel v tem momentu celo kr; o muziko ruske himne. Želel sem Bi navzočnega marsikaterega, kateremu bi se bila morda koža ježila, čuvši to nedolžno a vendar od naših „ slovt nož« ruho v" toliko proganjano muzikalno skladbo. Ubogi pigmeji in pritlikovci! Zastonj Be ustavljate duhu časa, mogočno njegovo kolo bode šlo črez vas in vas bo strlo v prah in pepel. Smatral Bem kot dobro znamenje, da bo me navduševali in pozdravljali Blovanski glasovi v početku moje italijanske carriere. In vsak večer, kakor sem ti uže pisal, navduševali so me v daljnej tujini, kajti tu je navada, da se ena in iBta igra, posebno pa baleti, ponavlja dan za dnevom meBec dnij, in tudi še več časa. Ome- nim naj ti iz tega zares krasnega baleta posebno dve številki nla mangieba, danza russa" katero je plesala prva plesalka in pa „gran ballabile moseovito" od cek'ga mnogobrojnoga baletnega zbora in prvih plesal* skupaj izvršenega. Balet dopadal je prav dobro. O mojem prvem nastopu naj ti omenim le nekoliko na kratko, ker si izvedel uže kaj več iz poslanih novin. Misli si, dragi moj, velikansko gledališče, napolneno v vseh svojih prostorih, kajti pela je ta večer v glavnej na logi slavna umeteljnica Signora G a 11 e ti, ljubljenka tukajšnjega občinstva, imenovana „la gloria del canto italiauo", „la uniea", „la di-v;na" itd. Veš, dragi moj, da nijsem leto'nji zajec na deskah, ki pomenijo svet, a vendar mi je bilo nekako tesno pri Brcu, stopiti v tako važnej ulogi pred čisto tuje občinstvo, nepoznano meni, a jaz njemu, pred občinstvo blizu štiri tiBOČ glavi A mej temi, koliko jih je bilo strokovnjakov, strogo a tudi brez ozira sodečih, pripravljenih, neusmiljeno pokopati tujega došleca pred vrati hrama Ta: duhovna pustila rasti brado ali cel6 brke, katere si pusto rasti prav lepe bosanski katoliški frančiškani brez smrtnega greha in brez nevarnosti za dušni blagor svoj in svojih vernih. Te okolnosti so sledeče: Sledilci grško katoliškega veroizpo7edanja n. pr. priznavajo in drže* za resnične vse dogme rimo katoliške cerkve, tudi papeža priznavajo za glavo grškc-katoliške svoje cerkve, ter se razlikujejo od na* rimo - katoličanov Bamo po liturgiji, katera je ista kakor pri pravoslavnih, zatim, da veže celibat s^mo „ka-Iud|tre" ali menihe, a ne kurat-klera, t. j. župnika in kaplana, in končno, da nosijo brade duhovni te cerkve. Kar se tiče celibata, tega nečem odsvetovati naim duhovnikom, ker je te^ka stvar, nakladati celemu stanu še več skrbij in nadlog, kakor jih uže ima, posebno, če se še pomisli, da se mora do!ičnik oženiti, če hoče biti oženjen in nositi težave zakonskega Htanu uže v teologiji, ker Be kasneje po posvećenju ali ako postane vdovec, ne sme več ženiti po UBtanovah grško-iztočne in grško-katoliške cerkve. Kar Be tiče podbrivanja brade in brkov pri našem duhovenskem stanu, je to moda, zastarela uže, pa vendar le moda in nič dru-zega. Nikoli nobeden svetnik, če nij prav mlad, se ne mala in ne riše brez brade, in ne morem si misliti obritih apostolov niti drugih Bvetnikov, razen sv. Janeza apostola in bv. Alojzija, katera pa tudi niJBta obrita, nego brez brade in brk zaradi mladosti. Ko bi tedaj smeli duhovniki zopet nositi brade in brke po volji, bi to kar nič ne škodilo Bvetej katoliškej cerkvi, po mojem osvedočenju, ker v starih časih bo bili tudi duhovniki zaraščeni in bradati, a ?e le francoska moda je lišila naše duhovenstvo moškega kinča. Ravno tako bi tudi slovenska liturgija ne mogla biti na škodo katoliškej veri, tem več, ako se vzame v obzir, da se ta liturgija upotrebljava še dandenes, ne Bamo v cerkvah grško-katoliškega veroizpovedanja, ampak celo v škofiji Benjskej, kjer bivajo pravi rimo katoličanje in kjer stoluje katoliški biskup dr. Juro PoBilovič. Pokojni nadbiskup zagrebški in kardinal llaulik je dozvoli dne 5. julija 1863, da se v Btolnej cerkvi prigodom BvečanoBti bv. Cirila in Metoda mej sv. mašo čita epistola in peva evangelij v narodnem hrvatskem jeziku. To je prouzročilo veliko veselja pobožnemu ljudstvu in nij škodilo ni najmanje ugledu in veljavi katoliške vere, ker ne stoji nikjer zapisano, da ljudstvo ne eme razumeti kar poje, govori ali moli duhovni pastir. „Grđega a em da ne govorijo gospod pri sv. maši, pa zakaj ne govorijo tako, da bi jih človek zastopil", sem slišal modrovati priproste ljudi Blovenske. Iltskup J. StroBsmajer je gotovo dober katoličan, tega mi ne bo niti njegov največji sovražnik oporekel; pa kako se on drži napram vprašanju glede slovenske l.turgije ? Najiskre-nejša je njegova želja, da bi se slovenska liturgija uvela v cetej Hrvatske) in Slavoniji kakor pri bv. maši tako sploh pri VBeh cerkvenih obredih brez izjeme. In Btoril je naš ljubljenec biskup Stross-majer shodi e korake v tem oziru na koinpe-tent.nuni mestu, in nij naletel v Rimu pri sv. očetu papežu Piju IX. na potežkoče, pač pa doma. Tako se bo godilo tudi nam Slovencem, če bodemo kedaj tako srečni, da dobimo duhovnega višjega pastirju Stres ima j eru podobnega ; doma se bodo vzdignili vsi protivniki narodnosti naše in bodo upili in kričali, da bo hočemo porušiti, kakor bo dolžili Stross maj era, da hoče sprejeti .vlaško" vero. Tako se nam bo godilo, kadar bomo začeli terjati mesto oktroirane nam tuje latinščine jezik naših očakov, jezik svetih apostolov Cirila in Metoda. Mi se imamo v pogledu uvedenja ali uspostavljenja slovenske liturgije pri službi božjej okleniti in pridružiti željam biskupa StroBsmajera, ter zahtevati složno in odločno, da nam bo katoliška cerkev pravična tudi v narodnem obziru. S temi vrsticami sem hotel povedati, da imamo Slovenci pravo, zahtevati slovensko liturgijo v našo cerkev, da je to lehko mogoče pa da ne bi škodovalo, ampak še poveličavalo bi to religijozno čuvstvo našega naroda. Tiste duhovne gospode, katerih je Bicer le malo število in katerim se narodnostna ideja zdi poganska, opozorujem, da je po smrti in vstajenju Kristusovem zapovedal gospod, naj se vera oznanjuje najpreje mej Judi (Act Ap. 1 — 8) in zatim mej drugimi narodi, kar so tudi a postelj i na tanko spolnjevali. (Marc 16-20.) C—v. Pol i t ičn i razgled. \ogelhart pnMlj.i svoj« ntrente, da kmetu zadnjo kravo iz hlova vzem6. Skrajni čas je, ponavljamo še enkrat, da se tem nesramnim in nečloveškim činom v okom pride. Našemu poljedelcu dalo bi se pa tudi mnogo novcev i potov (in slednje je tudi h troški združeno) pr hran'ti, ko bi naši uradi tudi v slovenskem jeziku uradovali ! Kaj nam pomaga tisti § 10, koji daje vsa čemu narodu enake prav:ce, — na papirju? In Žalibože, da ravno v teh razmerah stojimo mi prav slabo. Ptujska Fodnija uradovala bi sedaj lahko mnogo v našem, nam razumljivem slovenskem jeziku, kajti, kakor je nam znano, so vsi gospodje pri našej Bodniji slovenskega jezika ne le ustmeno ampak tudi v pisavi /možni. Zakaj se torej nam prav;ca krati; zakaj se ne izvr-šu]6 postavne določbe ? Čemu tako preziranje ustave, ko se ta beseda vedno v ustivoveruih listih poudarja? Da bi naše opravičene želje neostale Bpet glas vpijočega v puščavi! f K l*f iiJa 4. avgusta. [Izv. dopis.] Dne 31. julija zborovalo je v Ptuju pol vodstvom in prvosedništvom g. šolskega nadzornika Itanerja GO do 70 učiteljev; večina nalog je prej bila spisana v naščini, itak je prvc-sednik tako pristranski ravnal, ka nij da! nijednomu učitelju slovenski spisane zadaČe čitati ali na pamet govoriti, a pri debatah na svetoval je rabiti nemščino „aus collegialitat," ker brž dva ptujska učitelja ne znata našega našega jezika. Lepa ti je ta kolegijaliteta, ka kakih G8 učiteljev rabi tuj jezik na Slovenskem zbog brezsramne dvojice, ki v Ptuji učitelju je, a ne potrudi se prisvojiti se slovenske besede. To ide po pravilih onega miselstva, ka bi Be kmetstvo radi udobnosti kakega pri-tepenega švabBkega uradnika tujščine učilo; vsaj je činovnik imel več časa in prilike pripravljati se na svoje bodoče uradovanje in učiti se jezikov, nego li kmet, katerega drugi posli tlače, ne da bi bo b tako nepotrebščino ubijal. V tej skupščini je skleneno, da se tudi v slovenščini sestavlja zapisnik, proti je glasoval g. Ferk, ormožki Rauscbl in še jeden. Vesela prikazen, ka učiteljstvo kljubu strastnemu nemčurskemu nadzorniku prehaja v narodni tabor in lice ima, ka bode za bodočo skupščino pitanja od vt-eh slovenskih učiteljev naški reševala bo. Srečo dobro in nauk zadruge. Iz Iftollia«- na Primorskem. [Izv dopis.) Volitev novega nadžupana je bila 19 m. m.; voljen je za nadžupana g. Edvard Lampe, posestnik. Mož je jako čislan v Brežanskej okolici, in je bil voljen z ogromno večino gla bov proti staremu nadžupanu. G. Edvard Lampe je jako priljubljen mož. in zmožen slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Upamo, da novi nadžupan kot poštenjak, in zmožen vsakem ozirn, da bode on veslal novo zasedeno ladijo proti mirnemu morju, in da bo odganjal strahovite valove, ki pretijo našemu narodu. Spomladanska setev je uničena zarad Tedne mokrote. Drugi prdelek, in zlasti fižolu in koruzi je suša gospodar. Sadja ni) celo nič Grozdje gre po malem zaradi velike suše Sena je bilo letos dovolj in dobro je. Na 25 m. m. ob 10. uri predpoludne je bilo sli sati grom iz jasnega neba, na južno-vshodnjej strani. Dno 8. t. m. ob f>. uri zjutraj in 20 minut bo je alištlo ra^no tak grom in jasnega neba na južnej strani. Vročina je pri nas na solncu 33 stopinj, v senci 27 stop. najboljša studeričnica tehta 8 stopinj. Domače stvari. — (Pevski zbor ljubljanske čitalnice) napravi pod druUvenim barjakom svoj tretji letošnji izlet v nedeljo dne' 10. avg t. J. v krasno litijsko okolica. Program temu izletu je ta: Pevci se odpeljejo zjutraj ob 5. uri z mešanim vlakom v L*ttJ0. Dospevši tja za-jutrkujć pri g. Koblarju, ter gredo potem ob 9. uri v cerkev, kjer bodo peli pri sv. maši. Po končanem duhovnem opravilu odrinejo preko Šmartnega na znameniti Rrad „Vagenšperg," katerega intere*antnosti si bodo po dovoljenji tamošnjega g. upravnika ogledali, in od tod se povrnejo nazaj v Šmartno v gostilntco g. J. Jakliča, kjer bode skupni obed. Ob 5. uii pojdejo pevci zopet v Litijo v gOBtilnico g. Koblarja, kjer bode petje in občno razveseljevale do odhoda v Ljubljano ob 8. uri. Krasna okolici litijska, ogled grada Vagenšperga, renomirani goatiln'ci gg. Koblarja in Jakliča, ter verno narodni prebivalci tamošnjega okraja so faktorji, s katerimi se lahko računa na vseskozi zabaven in animiran izlet, zbog tega se usoja podpisani odbor vse ude narodnih društev in sploh prijatelje petja vabiti najuljud-nejše k temu izletu. Končno naj omenjamo, da ta izlet ne bode v tej sezoni zadnji, nego javljamo, da napravi v kratkem pevski zbor velik »nsk izlet v sosednjo nam Štajersko, od koder nam doliijejo razna vabila. Pevski odbor. — (Prijatelje cerkvene j glaabi) opozorujemo na denafinje produkcije tukajšnjega cecilijnega društva ob osmih zjutraj in ob štirih popoludne v stolnej cerkvi bv. Mi klavža. — (Požar v Trzinu.) Svoje vČerajS-uje poročilo dopolnjujemo denes b tem, da je pogorelo 13 goapodarjev in 32 poslopij. Škode je strahovit požar prouzročil za 50.000 gold. Trije izmej teh gospodarjev nijao bili nič za varovani, ostalih deset pak vsi skupaj za 5750 gld. in sicer pri banki „Slaviji" za 3250 gld pri Adr. Sicurta 25O0 gld. Žalibog, da bo pri tem požaru zaznamovati tudi druge nesreče gospodare i one hiše, kjer Be je bil ogenj prikazal, Be je bila tako opekla, da bode teško še okrevala; tako tuli njen hlapec. Prasetov je poginilo v ognju sedem, druge živine Be je mnogo poizgabilo. Ogenj je zanetil nekov ,,1'e-telinček" prosjak; pušil je Bmodko in beračil a potem tleči ostanek smodko proč vrgel mej Blamo. — (G. dr. Turner) se je na svojem potovanji po slovenskih krajih tudi tukaj ogla sil. Sploh zdaj v poletnem času vidimo tu marsikoga znanca iz domače in drugih Bloven skih dežel, ki se saj na večer oglaise v čital ničnej restavraciji, kjer se, kakor upamo, do bro imajo v domačej družbi tem bolj, ker go stilničar g, Grčar streže s tečno jedjo in do bro pijačo. — (Proti notarju M u 11 e y a ) na Vr-huiki teče preiskava zarad zlorabe uradniške oblasti. Ou je, kakor se nam iz Idrije poroča, tamošnji izprazueni notarijat oskrbaval. Ker bo mu pa nij ljubilo, iti v Idrijo k uradniškim duom, spisu sali so njegovi pisarji „notarijatne akte", ter mu jih v podpis na Vrhniko po- ljali. Notar Mullev je vse podpisal, kakor da bi on sam bil v Idriji in da bi stranke osobno bile pred njim. Vso stranko, ki imajo daj take akte v rokah, so jako in po pra-ici vznemirjene, ker so tem pogodbam lehko olreče Vitim sodnijska veljava, in bi vsled tegi nastale hude zmešnjave. Tudi druge ne-rednosti so še prišle na dan. Ker cela stvar zdaj leži pri višjej sodniji v Gradcu, bode menda kmalu rešena, kajti znano je, kako hitro je višja sodnija postopala, ko so prišle ovadbe proti nekemu gospodu uradniku na Vrhniki, ovadbe, o katerih bi menda tudi g. Mulltv vedel kaj povedati. — (Iz Cerkljah) na Gorenjskem se nam pi?e, da je g. knezoškof, ko ie do$el na birmovanje, bil slovesno sprejet. Calo baklada n serenada se je njemu na čast priredila. Pri 'u\bi božjej so se popovale pesni, katerim je nadučitelj in župan Vavken zložil napeve. — (Program kritij, velike gimnazije na Rieci (Fin me) na koncu školske godine 1 87 8/7 9) ima na prvih 37 straneh nadaljevanje in konec v lanskem programu pričetega g. A. Korlevičevega spisa: „Petrolij, fizikalna mu i kemična svojstva, na-azište i razSirenje; ležište i porieklo u kori zemaljskoj; dobivanje i poraba." Na drugem mestu prinaša poučen sestavek v hrvatskem ježih u z italijanskim pridodanim prevodom pod naslovom: „Roditelji ili njihovi zamjenici prema gimnazijskim učenikom", v katerem se posebno naglašaio važnost domače odgoje, nje upliv na nrav gojenčevo itd. Iz „školskih viesti" po-snemljemo, da je bilo na tem zavodu poleg ravnatelju 5 profesorjev, 2 prava učitelja in 6 namjestnih učiteljev. Dijakov je bilo na vsej gimnaziji 183; od teh jih je dobilo odliko 27, prvi red 1 IG, popravek 15, drugi red G, tretji red 11, neizprašanih je ostalo 8. Podpore je uživalo osem učencev, in Bicer je bila najmanjša štipendija '21 gld. 15 kr., največja 105 gold. Prihodnje šolsko leto se prične dne 1. oktobra t. 1. — (Utonil) je — kakor se nam piše iz Št. Jurija na južnej železnici — minolo nedeljo dno 3. t. m. Karel Tinin, učenec četrtega razreda, ko se je z nekaterimi tovariši kopal v Voglajni. Zašel je v pregloboko vodo in nij ga več bilo ven. Na vpitje tovarišev bo skupaj prileteli ljudje; podčastnik Kranjec je dečka iz vode zvlekel, pa bil je uže mrtev. Poskušati so ga baje oživiti, — a kako? po svojem starem prepričanji, da Be mora uto-njenec na glavo postaviti, da voda izteče iz njega. Šolarjev, ki so se v šoli učili, kako z utonjenci ravnati, odrasli nijso hoteli poslušati. — (Dajte nam dela.) Iz Trsta poroča Be nam 5. t. m.: Včeraj bi bilo pri nas kmalu prišlo do boja; nad 300 slovenskih domaČih delavcev je šlo v deželno bolnico, kjer so dobili dela samo Furlani; sicer Be zgodilo nij nobednega nereda, ker bo se našinci na ukaz policije mirno razšli, ali dogodjaj ob s vet! ju je dobro naše razmere. Domačinom dajte dela. — (Za vdal Bi je) v Trstu dne 2. t. m. 881etoi delavec J. Sarkotič, Pil je namreč v gostilni „al feiice ritorno", in bo je na jeden krat sesedel. Odnesli so ga takoj v bolnico, a je mej potem umrl. V žepu mrtvečeV6 Buk-nje so pri preiskovanji našli skleničico z ar-zenikom. — (Vsacemu ne gr6 zaupati.) Iz Trsta poročajo: Te dni so v gostilni prijeli znanega tržaškega fakina, katerega je bila to- bakarica na bv. Ivana trgu, davži mu 7C gld., poklala po tobak, a bo nij vrnil ni on, niti žena nij za poverjeni denar prejela tobaka. 3\epoštenjak pravi, da je denar izgubil. — (Nakaujen 8 a m o u m o r.) Iz Trata Be piše: Minolo stboto je mlad, cženjen mož, iz Materije doma, ulomil Sipo v izložbi oro-žničarja Finf.tztrja v »via canal grar.de" ter ukral reve Iver, kateri je bil 30 gld. vreden. Policaji, to videči, 80 šli za njim, ga prijeli in mu vzeli orožje. Itekel je, da se je nameraval ustreliti, ker ee je doma skiegal b(s bvojo sc-progo. — (Nearečna vožnja.) Iz Črnomlja ee piše „Slov.u: Poročam vam o groznej ne sreči, ki se je dne 30. julija pripetila in vse mesto z žalostjo in strahom navdala. Okolo 10. ure dopoudne se pripelje po Btrmem klancu proti mestu kočija. V njej Bede g. Kuralt, graščak iz Semiča, gospa Šilarjeva, nadučitelja žena iz Semiča in Djen 4 leta Btari fantek Rudolf, spredaj hlapec in Še peti človek Mal-narič iz Krupe. Uže prispe k prvim hišam predmestja Sfaandije. Konja se naenkrat spla Sita, Bkočita v stran in prevrneta kočijo. Zbala Bta se ovčjih kož, katere se tu navadno suše, ker tukaj stanuje nekaj krznarjev. Prva pade iz voza gospa Šilarjeva in trešči z glavo ob zid, da takoj obleži v nezavesti. Drugi pade g. Kuralt, ki pa k sreči z roko ob zid prileti, in tretji pade fantek Rudolf. Gospa Šilar-jeva ima veliko rano na desnej strani čela, da se jej vidijo možjani; zdravnika se bojita za njo. G. Kuralt je ranjen na roki in nogi, toda ne smrtno. Največji siromak je mali Rudolf, in nij upanja, da bi živ ostal, ubita mu je črepinja vrhu glave in je še sicer jako po Bkodovan. Konja b kočijo, ki Be je bila prav narobe zaobrnila, sta dirjala proti mestu Malnanč pade ven, in nekoliko časa ga konja vlečeta soboj. Malo je upanja, da se mu ohrani življenje. Najmanje je bil ranjen hlapec, kateri je skočil z voza o pravem času, in pustil dirjati konje, dokler jih nijso ustavili ljudje v mestu. Razne vesti. * (Preplav na Galižkem.) Reke Visloka, Dunajee in Biala v zapadnej Gališkej 80 prestopile svoje bregove in preplavile vsa bližnja polja. Škoda je velika. * (Nesreča na železnici.) Iz Pariza brzojavljajo dne 4. t. m., da je vlak, vozeč goste, kateri so bili pri slavnostnem odkntji Thiersovega spomenika, zašel pri mestu Nancy na napačen tir, pri čemer je bilo usmrtemh 5 ljudij, 31 je ranjenih. Govori se, da je to nesrečo provzročila hudobija. if o* m n o. Naj blagovoli slavno vredništvo glede napada v št. 175 nSI. Naroda" pod naslovom sSlovenstvo in nunske šoleu Bprejeti to le pojasnilo: 1. Trditev, da se je zgodilo in da se še godi v tukajšnjej ljubljanskoj nunskej šoli, da je iz nje slovenski jezik popolnoma izpahnjen, ta trditev je žaljiva neresnica in tem britkejša krivica, ker zadeva tako važno Btvar. Naj bi Bi bil g. R—i vendar pred saj nekoliko skušal prepričati o taktičnem položaji, preden je to zapisal. Nunska šola v Ljubljani je namreč dvojna, zvunanja in znotranja. V zvunanji šestrazrtdui šoli se slovenski jezik ravno tako podučuje, kakor po deških šolah v Ljubljani, kar bi g. R—i lahko vedel, če Be sicer ?a šolske zadeve kaj peča, kajti lani in letos ee je v dotični obravnavi v okrajni učiteljski skupščini obširno poročalo. Iz teh poročil (n. pr. v »Učiteljskem Tovariši", 14. list 1878 in 1870) bi bil g R—i kaj lahko povzel, da je nunska (zvunanja) šola tudi glede slovenščine pred druzimi dekliškimi učilnicami po Ljubljani. Da pa ne more biti slovenski jezik učni za vse razrede, marveč le za prve šteri in po novem ukazu samo za prva dva, tega nij šolsko vodstvo krivo, ampak 6al uk^zi, ki so čiisni^kim pisateljem in čitateljem pač dtbro znani; poleg tega za više ljudski šole £e kuj g b ovenskin n mamo (za realije le ene ne od m nisterbtva potrjene) A če tudi v viših razred.h slovenščina ni ucui jezik, podučuje se vendar vsaki tedt n po toliko ur, kolikor jih je po učnih načrtih dovoljenih, in samostan je tako srečen, da ima za to prav Čvr3te moči. Za znotranjo šolo bi bilo res da nekoliko več želeti, kar je res je res; vendar tudi v ttin oddelku po eni strani ni tako, kakor g. K—i pravi, po drugi strani pa tudi pri naj boljši volji ne more biti tako, kakor bi si želeli. Tudi iz znetranje šole nikakor ni „popolnoma izpahnjena" slovenščina, marveč se podučuje prostovoljno; obligaten predmet pa zato ni bila, ker je toliko tujih učenk, čisto nemških ali laških ali celo francoskih, kojih starši o slovenščini še slišati ne hote;. Povrh tega je znotranja £ola tako zasebna, da nihče ni pri moran vanjo svojih otrok pošiljati, kakor to velja za zunanjo; in zato je znotranja celo majhina v primeri s zunanjo, letos jih je bilo 170 znotraj, a 2unaj 750. In tudi tista „učenka 3. razreda" bo k letu lahko v zunanjo šolo hodila (ker je znano, da s št. Ja-kobskega trga ne smejo v nunsko šolo hediti, pač pa iz Schellenburgovih ulic). Celo to upanje imamo, da bodo kmali mnogi starši spregledali ter se bedo okoliščine tako zboljšale, da se bode še znotranja šola glede slovenščine približala tistej stopinji, na kterej je zunanja. 2. Nepremišljena nagajivost se mi zdi stavek, „da baš pod vplivom duhovenstva Be nahajajoče šole bo najhujše odgojilnice nem čurstva," kajti meni ni znana v celi Ljubljani nobena šoIb, kterej bi bil vodja duhoven (ra-zun ko bi kdo na protestanško mislil). Le sitnosti nikar, kjer je ni treba! 3. Kar zadeva »pomanjkanje narodne zavesti mej našim že ust v o m," tega tudi ni šola v prvej vrsti kriva. O tej reči smo že letos brali toliko vzrokov, da bi Ee nam dolgočasen zdel, kdor bi hotel Še novih pridajati. In vendar se mi potrebno zdi opozoriti na glavni vzrok te mizerije. Nek moder gospod mi je rekel: „Ljubljanske gOBpe in gOBpo-dičine bodo takrat slovensko govorile, kadar bo slovenščina prišla v modo." Če zdaj še žensko-slovenskega govora pogrešate, nikar se ne jezite nad šolami, ampak sami nad seboj in nad svojimi otroci i. dr. Šola mnogim ne more druzega dati, nego slab „klas". Toliko naj zadostuje 6nim, kterim okoliščine nijso znane v prepričanje, da ne v bo, kakor g. II—i meni, je graje vredno, marveč da primeroma sedanjim okoliščinam je nunska šola tudi po tej strani dobro vredjena in kar še primanjkuje, se bode dalo v kratkem zboljšati, ko se nepremakljive zapreke odstranijo. S:cer pa noben moder človek ne more zahtevati od nun, da bi one, šibke device, odpravile tiBti jarem, ki ga nosijo brez izjeme vse ljubljanske šole in kterega ne morejo od makniti celo oni, ki se s ponosom zovejo slo venski možaki! Ant. Kržič. domoljubnim Mengišanoui, kateri so nam po tolegra-ličnem pozivu poklicali vrlo ljubljansko požarno stražo/, kate rej se zahvaljujemo za njenu vspešno pomoč, ker nam je s svojimi stroji ogenj ustavila. Zato bodi izrečena g. iiačeiniku in vsem sudrugom požarne straže prisrčna zahvala. — Z uljudno prošnjo so priponami nesrečniki milosrčnosti domoljubom. Županstvo v Trzinu 5. avgusta 1879. Janez Lož ar, župan. Zahvala. Spolnjuj o! prijetno dolžnost, izrekam slavnej požaniej braiubi ijubljanskej, katera je pri strašnem m velikem požaru na Igu dne 1. avgusta naglo na pomoć prihitela, ter z velikim trudom, požrtvovalnostjo m previdnostjo pri gašenji delovala, — tako, da se jej sme ukrotciijc iu daljno razširjanje razlju-tenega, unieevajočega Dotam pripoznati — v imenu vseh občanov po vsem vredno priznanje in najtoplejšo zahvalo. Na Igu dno 4. avgusta 187°. Janez hienk, župan. Umrli v ijaiofijktaal. 1. avgusta: Ignac Črne, mizarja sin, Iti ur star, v Ilradeckega vasi št. 21, za slabostjo. — Jožef Vidmar, sin hlapca, l'/2 meseca st., na Karolinškoj zemlji št. 10, za božjastjo. V dežclnej bolnici. 1. avgusta: Marija Keicli, delavca hči, 1 leto st., za možjansko vodenico. — Keza Majdič, kajžarja žena, 42 let stani, za tuberkulozo. 9. avgusta: Marija liakovnik, gostaška, 53 let. 3. avgusta Franca Zuper, mizarja vdova, 34 let stara, za kronično pnevuionijo. 4. avgusta: Keza JJizjan, delavka v smodkar-nici, 40 let stara, za pljučne tuberkulozo. Tujci. 5. avgusta: Evropa i Holzer, ltolet iz Dunaja. — Adamich iz Trsta. Pri Slona i Micoii, Šumel iz Gradca. — Ko-vač.č iz Trobnja. Pri mm ti i: Schlesinger iz Dunaja.— Goitan iz Trsta. — Lili iz Dunaja. — Urbas iz Gradca. — VValter, Sckvvarz iz Dunaja. — Andriolli iz Reke. — Barth, Bergler, Libicki, iJaut, Einstein, Engtl iz Dunaja. — Rudtsch iz Pni j a. Pri bavarskem dvora t Lončarič iz Selc__ Grilc iz Vač. — Hkeijauec iz Trsta. Dunajska borza 6. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 67 gld. Enotni drž. dolg v srebru ... 68 „ Zlata renta.........78 „ 1860 drž. posojilo......126 „ Akcije narodne banke .... 832 „ Kreditne akcijo.......271 „ London..........116 „ Srebro .......... — Napol...........9 C. kr. cekini........5 Državne marke.......56 15 30 BO 60 10 25 4S 90 kr. l.iMnr« a uredništvu: (i. B K. pri sv. li Poslana razprava litiški list pre „Uč. tovariša." — ti. Al. S. pr volj te polemiko in najboljše za solkansko čitalnico, ako 80 spet vso narodne moči združijo v prospih narodno omike. sprava g. J. K. jo jako zanimiva, a za po-preobšinia. Izročiti jo Četno uredništvu Su.u — G. M. Š. pri G. Menimo, da je do- l*OttlilUO. Slavno uredništvo! Žalostno poročilo vam pošiljam, da jo denes ob 11. uri vnel se velikansk požar \ našej občini, kateri nam je pokončal v malo trenotkili 13 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki napolneniti in vzročil škodo blizu 50.000 gold.; trije posestniki so bili nezavarovani, drugih 10 pa za neznaten znesek od f)7.r)0 gold. V dolžnost si štejemo, zahvaliti se prvič Najprisrčnejšo zahvalo izrekamo vsemu p. n. občinstvu za izkazano sočutje in obilo udeležbo pri sprevodu našega ljubljenoga sina, oziroma brata Franca Kneza; posob no bo še zahvaljujemo si. pevskemu zboru „ čitalnice v spodnjej Šiški," kakor tudi „katoliško-rokodelskemu društvu," v obče pa vsem blagim dariteljem toliko in tako krasnih vencev. V Šiški, dnč 5. avgusta 1879. (360—2) Žalujoča rodbina. Več drvarjev takoj sprejme pod dobrimi pogoji Franc Steinmetz, (359—2) v lianjnluki (.Uosnu). Hiša na prodaj. Hiša št. 8 v Kožnih ulicah, ki jo posobno pripravna '/a krčmarstvo in btanjarijo, proda so iz svojo voljo. Natančneje ustmono ali pismeno pove gospod .llutevž Jcve, agont za užituiuski davek v Višnjejgori na Dolenjskem. (295—6) Iz'iaicij in ureanut Makao Anine. Lastnina in tisk „Narodu« tiskarne".