GLAS The largest Slovenian Daily in tike United States* lamed every da? except Sundays and legal Holidays. list slovenskih delavcevrAmerikL 75,000 Readers. y TELEFON: CHelsea S—1242 No. 242. — Stev. 242. a« Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office »t Hew York, N. nnder Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 ~ Volume XLIV. — Letnik XLIV* NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 15, 1936—ČETRTEK, 15. OKTOBRA, 1936 POGOJI ZA PREDAJO MADRIDA-SO BILI ZAVRNJENI Fašistični general Franco se noče pogajati RUSU A BO IZSTOPILA IZ LONDON. ODBORA, ČE 0DBQR NE BO NASTOPIL PROTI FAŠISTOM Pod gotovimi pogoji je španska vlada pripravljena predati Madrid. — General Franco zahteva brezpogojno in popolno predajo. — Vsi moški poklicani za obrambo glavnega mesta. — Strahoviti boji v Oviedo. BURGOS, Spartska, 14. oktobra. — Fašistično poveljstvo naznanja, da je zavrnilo ponudbo španske vlade, da preda Madrid pod gotovimi pogoji. "Položaj naše armade je tak, da so pogajanja za predajo Madrida brez vsakega pomena. Predaja mora biti popolna," naznanja fašistični glavni stan. Prvo poročilo, da je bila stavljena ponudba za predajo Madrida, je prišlo iz Salamanke, kjer pravijo fašistični častniki, da je vlada pripravljena takoj predati glavno mesto v zameno za nekatere "predpravice". MADRID, Španska, 14. oktobra. — Vlada je poklicala pod zastave vse moške, ki morejo nositi orožje. Pohabljenci, ki niso sposobni, da bi bili poslani na fronto, bodo postavljeni v posebno rezervno skupino. Naborni častniki si zlasti prizadevajo dobiti v armado mladeniče iz 4"višjih družb", ker se do sedaj niso zmenili za obrambo glavnega mesta. Vzdržujejo se govorice, da so uporniki izpraznili Toledo pred prodirajočo republikansko armado. Vojaško poveljstvo naznanja, da so vladne čete obkolile Huesco. BURGOS, Španska, 14. oktobra. — Fašistične poveljstvo naznanja, da so uporniške čete vkorakale v Oviedo, kjer je mala peščica vojakov pod poveljstvom generala Arande vzdržala obleganje več tednov. , ■ Po ulicah v Oviedo so se bili ljuti boji, ko so se asturski rudarji počasi umikali iz mesta. Poročila iz Heridaye v Franciji naznanjajo, da so se branitelji v Oviedo zabarikadirali v katedrali in poveljnik republikanskih čet general Gonzales Pena je zagrozil, da bo katedralo razstrelil. Iz stolpa so uporniki ves čas uspešno odbijali napade rudarjev. HENDAYE, Francija, 14. oktobra. — Poročila iz fašističnega in vladnega glavnega stana naznanjajo, da se vrše vroči boji okoli San Martin de Val-leiglesias, okoli 35 milj zapadno od Madrida. San Martin-je važno strategično mesto, kajti, če ga vladne čete zavzamejo, bo pretrgana zveza med severno in južno fašistično armado. Associated Press naznanja, da so vladne čete že zavzele San Martin, ki je važna postojanka za upornike za njihovo prodiranje proti Madridu. MADRID, Španska, 14. oktobra. — Odeje in blazine, katere je vlada zaplenila v Madridu, so bile poslane armadi v Guadarrama pogorju, kjer je zapadel prvi sneg. Zavladal je hud mraz, katerega vojaki, ki so prišli iz južnih krajev, ne morejo prenašati. Mnogi so prvič v svojem življenju videli sneg in smreke. Mladi poveljnik španskih fašistov Antonio Pri-mo de Rivera, katerega je vlada držala kot ujetnika v Alicante, je bil zamenjan za sina ministrskega predsednika Francisco Largo Cabarrelo, katerega so imeli fašisti ujetega. BOJ ZA NAJNIŽJO MEZDO SE BO NADALJEVAL Industrijski tajnik Andrews bo sklical konferenco. — Cilj hoče doseči po drugi poti. ALBANY, N. Y., 14. okt. — Industrijski tajnik Andrews je izjavil, da bo v svoj urad sklical konferenco zagovornikov postave, ki določa najnižje plače za ženske in otroke. Konferenca bo skušala najti drugo pot, da pridejo do svojega cilja, navzlic tetnu, da je zvezno najvišje sodišče razveljavilo tozadevno postavo. Predsednik dielavske zveze za državo New York George Meany je mnenja, da je mogoče priti do tega cilja samo s premembo državne ustave. — Governer Lehman je rekel, da ne bo odnehal, dokler ne bo sprejeta in uvljavljna kaka postava, ki bo določevala najnižje plače. Obe veliki stranki ste se v ovojih platformah izrekli, da bo ustava premenjena, ako bo potrebno. Postavo o minimalnih plačah je .najvišje sodišče razglasilo za protiustavno samo v zadevi pralnic, katerih lastniki so se po veliki večini zavezali, da se bodo ravnali po postavnih določbah tudi brez postave. Ko pa je hotel tajnik Andrews postavo raztegniti tudi na hotele, so se hotelirji skrili za hrbet nekega lastnika pralnice in je bil v njegovem imenu proti postavi vlažen prrziv na najvišje sodišče. In hotelirji so poravnali stroške lastnika pralnice, i ALARMIST OPROŠČEN Včeraj je stal pred sodnikom v Brooklyn« prodajalec časopisov Joseph Birabaum. Policist, ki ga je aretiral, je pričal: — Ko stopam v nedeljo po Queens; Village, zasli-šim strašno kričanje. Birn-baum je držal pod pazduho šop časopisov in se drl: — Vojna je napovedana! Rusija, Francija in Italija mobilizirajo! — Kupim časopis in ga pregledam, toda v njem ni bilo nobene črke o napovedani vojni ali mobilizaciji. Aretiral sem ga, ker je skušali spraviti j svoje blago v denar pod napačno prefevezo. Sodnik je Birnbauma resno posvaril in ga oprostil. HENRY FORD ZA LANDONA Avtomobilski magnat H. Ford, pravi, da je treba Landona izvoliti, ker b o odpravil trgovske omejitve New Deala. DETROIT, Mich., 14. okt. — Henry Ford je danes odobril kandidaturo republikanskega predsedniškega kandidata governerja Landona. Avtomobilski magnat, ki se je uspešno proti vil NRA, je rekel, da je imela dežela dovolj New Deala. Več bi ga sko-ro ne mogla* prenesti. Landon je sinoči govoril na velikem zborovanju, danes je pa obiskal Forda v Dearbornu. Ford je izjavil, da je to njegovo prvo srečanje z Lando nom ter nadaljeval: — Landon je napravil name zelo dober vtis. O vsem je dobro informiran ter izvežban v mnogih rečeh; govori odkrito ter je poišten v svojih izvajanjih; on prav dobro pozna svoje etališče. V svojem govoru se je Landon zavzemal za ohranitev a-meriške iniciative ter je pozival Roosevelta, naj pove, če je skušal spremeniti obliko a-meriške vlade ali ne. SMITHOVA ŽENA BO VOLILA LANDONA PHILADELPHIA, Pa., 14. okt. — Mrs. Alfred E. Smith bo letos oddala svoj glas za republikanca. V svojem javnem govoru je rekla: — Ponosna sem na svoje*ga moža, ker se je zavzel za Landona. On že ve, kaj je prav. Volila bom Landona. Istotako tudi moji otroci. Do letos -je vedno vsa naša družina volila demokrata. SLOV. TAMBURAŠI NA RADIO W. C. BULLITT JE NASTOPIL SVOJE MESTO Bullitt je izročil svoje po-verilne listine predsedniku Lebrunu. — Hvali načelo svobode, de-mokraeje in miru. PARIZ, Francija, 14. okt .— Novi ameriški poslanik v Parizu, William C. Bullitt, je francoskemu predsedniku Albertu Lebrunu izročil svoje poverilne listine in mu je zagotovil, da bo deloval po svojih močeh, da se bo prijateljstvo med Francijo in Združenimi državami še bolj utrdilo. Predsednik Lebrun je sprejel Bullitta v Elysee palači. " Naši odnosa ji se ne naslanjajo samo na vesele spomine na preteklost, temveč tudi na globoko nagnjenje obeh dežel do načel svobode, demokracije in miru," je rekel Bullitt, ki je prinesel predsedniku Lebrunu osebne pozdrave predsednika Roosevelta. Lebrun se mu je zahvalil za pozdrave in je v svojem odgo-,voru povdaril, da obe deželi ne spoštujete samo načel svobode, demokracije in miru, temveč tudi postave mirnega naipredka in človeškega dostojanstva. Bullitt in Lebrun sta se oba spomnila pokojnega poslanika Jesse Straussa, katerega je Lebrun označil kot velikega diplomata. RUDARJI V DRŽAVI UTAH SO ZASTAVKALI ** - Zahtevajo večje plače in premembo delovnih ur. Industrija je skoro popolnoma vstavljena. COUGHUN SE JE RAZJEZIL NA P0R0CEVALCA TRIBORO BRIDGE SE IZPLAČUJE Avtomobilisti so plačali Tri-boro Bridge Authority nad $650,000, odkar je bil most, ki veže tri okraje Manhattan. Bronx in Queens v New Yor-ku, odprt 11. julija. V treh mesecih se je peljalo čez most nad 2,700,000 »vtomo-bilov. SALT LAKE CITY, Utah, 13. oktobra. — Najvažnejše rlidniške industrije države Utah skoro popolnoma počivajo, ko so delavci v glavnih industrijah zastavkali. Delavci zahtevajo višje plače in natančno ureditev delovnih ur. Unijski uradniki zatrjujejo, je pri tem prizadetih 8000 de-i lavcev. Rudarji v okrajih Eureka in Dividend v osrednjem Utahu, 600 do 700 po številu, niso prišli na delo. Delavske unije so z veliko večino glasovale, da za htevajo 50 centov povišanja plače na dan. V Tooele, 40 milj južnozapa-dno od Salt Lake City, je za-stavkalo okoli 400 delavcev v topilnicah, toda 175 rudarjev ni hotelo pristopiti k stavki, dokler jim tega ne odobri mednarodna unija. RUSI ZOPET PROTESTIRAJO _V LONDONU Zahteva takojšnje sklicanje odbora za neume-savan je. — Zagrozila je z izstopom iz odbora. na V nedeljo bo igral radio postaji WJZ med deveto in deseto uro dopoldne Slovenski M1 a-dinski Tamburaški zbor iz Brookyna, N. Y., pod vodstvom Mr. Gerjovi-cha. Advertise in "Glas-1 Naroda" MOSKVA, Rusija, 14. oktobra. — Rusija bo izstopila iz mednarodnega odbora za nevmešava-nje v špansko državljansko vojno, ako fašistične države takoj ne prenehajo zalagati upornikov z o-rožjem. Ruski poslanik Ivan Maisky se je iz Moskve vrnil v London z naročilom, da izstopi iz odbora, ako odbor takoj ne nastopi proti Nemčiji, Italiji in Portugalski. ANGLEŠKO POSOJILO KITAJSKI TOKIO, Japonska, 14. okt — Poročila o angleškem posojilu Kitajski in o sporazumu glede zračnih sil med obema državama razfourja uradno Japonsko. Japonci se boje, da bo to posojilo škodovalo ManČu-kuo. LONDON, Anglija, 14. okt. — Angleška vlada je v načelu pri volji dovoliti Kitajski večje posojilo, toda vlada zanikuje poročilo, da so bila tozadevna pogajanja že končana. IlillMIllllllIlIllilil^ Oni, ki so zamudili ali prezrli prva nadaljevanja romana "Grad Hu-bertus", lahko začno v današnji izdaji čitati to mojstrsko delo. Nikomur ne bo žal! LONDON, Anglija, 14. okt. — Ruski zastopnik v odboru za neumešavanje v špansko državljansko vojno Mojsejevie Kagan je predsedniku odbora lordu Plvmouthu izročil nov protest sovjetske vlade. Sovjetska vlada zahteva, da je čim prej sklicana odlborova seja, da razpravlja glede ruskega protesta proti Nemčiji, Italiji in Portugalski, ker so kršile nevtralno pogodbo. Novi protest, ki še ni bil vro čen vsem članom odbora, vsebuje predloge, kako bi bilo mogoče preprečiti kršitve nevtralne pogodbe. Odbor glede prvega ruskega protesta ni ukrenil ničesar, ker Rusija ni stavila določnih pred logov. Iz tega razloga je sedaj Rusija v svojem drugem protestu stavila določne predloge. Merodajni krogi so mnenja, da se ibo ruski zastopnik Kagan vrnil v Moskvo, ako odbor ne bo sklican, da kaj ukrene, da bo vsako umešavanje tujih držav v špansko državljansko vojno preprečeno. Coughlin pravi, da bo časnikarja raztrgal na kose.—Bojeviti župnik mu je zbil naočnike. BOSTON, Mass., 14. okt.— Župnik Charles E. Coughlin je rekel, da bo počakal na nekega časnikarja, da ga zgrabi za vrat, ker se je v Providence vmešal v njegov razgovor z voditelji njegove stranke. Časnikarski poročevalec J. Barry odločno taji, da bi se bil kaj vmešaval ter pravi, da je pripravljen stopiti pred rev. Couglilina. Župnik Coughlin je v hotelu razburjen hodil po svoji .sobi in rohnel: 11 Če ga dobim v svoje roke, ga bom raztrgal na kose." Coughlin je iz žepa izvlekel list papirja in rekel, da ima za časnikarje neko novico, da pa je poročevalcem ne mara izdati, temveč si jo bo prihranil za svoj govor v soboto. Barry pravi, da je bil z drugimi časnikarskimi poročevalci v hotelu, kjer se je Cough lin razgovarjal s svojimi pristaši, in je čakal na konec razgovora. Naenkrat pa je prišel Coughlin, mu zbil naočnike in ga pritisnil k steni. Barry pravi, da je Coughlin nanj na i brže zato hud, ker ga je v Bostonu izpraševal o njegovi politiki. MILITARISTI ZAHTEVAJO REFORME Vojni minister zahteva v•• . VI • 1* večji voJjaski vpliv v vladi. — Koki Hirota mora prej rešiti druge važnejše zadeve. TOKIO, Japonska, 14. okt. — Vojni minister general Jui-či Terauči in mornariški minister admiral Osami Nagano sta ministrskemu predsedniku Koki Hiroti vročila zahtevo, da pride vojaški vpliv v vladi do večje veljave. •Koki Hirota je zahteval, da se ta zadeva preloži na poznejši čas, ker je sedaj treba rešiti več drugih važnejših vprašanj, kot je proračun, nadzorstvo nad električno industrijo in davčne reforme. Oba obrambna ministra pa sta se odločno luprla vsakemu odlašanju. — Vsled tega nastopa militari-stov prevladuje mnenje, da so dnevi Hirotove "vlade štetv DE VALERA JE STAR 54 LET DUBLIN, Svobodna Irska; je praznoval pri delu v svoji država, 14. okt. — Predsednik: pisarni. Spomladi "je bil v Švi-Eramon de Valera je bil danes ci. Kjer se je dal operirati na 54 let star. Svoj rojstni dan. očeh, 9LHB VAJlaVTi* New York, Thursday, October 1 5, 1936 "Gias Naroda" (A Corporation) , t V.M Owned and PufeUahed by | , % • 5MWKN1C PUBLISHING COMPANY __L. Benedtlt, TMu oC above officers: CUy, N. X. > GL A 8 NABODi" (Voice of the Peaple) Brecy Day Except Sunday? and Holiday* koalo loto velja m Aaeriko to |Za Now York aa celo leto......*TjOQ *««do.......................... j Za pol leta.................^^ leta....................' I3jp0 I Za tooaeniBtTo aa odo loto ...... fT-00 ***** leU....................... i Za pol leta ...............____ 'i Bobocriptlcui Yearly $8.00 Advertisement on Agreement -Gla« Naroda- Uhaja vsaki dan Isvaemtt nedelj in pramnlkor H3LAS NARODA", 21« W. 18th Stmt, New York. N. Y. Telephone: CHelaea 3—1242 POGLAVJE O VIŠJIH CENAH Ker republikanci drugega ne morejo, pravijo, da se je življenje pod New Dealom podražilo. Prejšnji teden se je A« Smith pritoževal nad visokimi cenami. Republikansko časopisje kriči, da so izza leta 1933 poskočile cene živilom za 40 odstotkov. Časopisje pa ne pove, da so bile v primeri z letom 1933 cene leta 1929 sto procentov višje;, to je bilo takrat, ko je dosegla republikanska prosperiteta svoj višek. V splošnem pa pomeni povratek k višjim cenam povra-tek k prosperiteti. Republikanci menda ne bodo trdili, da je bilo leto 1933 normalno leto. Javnost prav dobro ve, da ni bilo normalno Bas nasprotno: bilo je leto največje panike v zgodovini Združenih držav. Dežela je bila v krenjpljih uničujoče deflacije, ki je pahnila cene na neverjetno nižino. Ce bi bili demanti po dolarju ducat, bi bili še vedno po ceni, če bi nihče ne imel dolarja. Tak je bil položaj leta 1932 in 1933. Cene so bile nizko, ker ni bilo denarja. Hlebec kruha je bil mogoče cent ali dva cenejši (kot je danes. Pa kaj je pomagalo, če pa milijone družin ni imelo denarja za hlebec kruha. Al Smith, Landon in Hoover tarnajo nad visokimi cenami, ne omenjajo pa mezd. Ne omenjajo jih zato, ker so mezde višje. Leta 1933 so stali ljudje v vrstah in čakali, kdaj jim bo usmiljena roka nalila krožnik juhe ali jim dala kos kruha. Danes jim v največ slučajih tega ni tretba več. Nekaterim jo \lada preskrbela delo in zaslužek, dosti so jih zaposlili privatniki. Republikanci obljubljajo: — Ce bomo -zmagali, bodo cene življenskim potrebščinam tako nizke kot so bile leta 1933 To se pravi: — Ce bo Landon i s vol jen. bo vrgla republikanska stranka deželo tja, kjer jo je Hoover pustiL Landon, in republikanci hočejo oživiti tisto politiko, ki bi bila leta 1933 skoro uničila deželo. Panične cene, prazne denarnice, prazne košare in prazni želodci. Glas za Laudona je glas za Hoovra. THE LARGEST SWVENE DAILY IN VJ9&* CANKARJEV KIP Cankarjev kip, ki bi imel biti odkrit na Zahvalni dan v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. pogrešajo iizza prejšnje srede. Kip je poslala ljubljanska mestna olbcina v dar cleve-lanskim Slovencem. Ker je dobi! Baraga pred Cankarjem prednost, je bil kip spravljen v nekem skladišču v Gordon parku. Zdaj se je dognalo, da sta poleti prišla ponj dva čuvaju neznana človeka in ga odpeljala. Kam, clevelandska javnost ne ve. Upamo, da bo kip določenega dne postavljen v Kulturni vrt, kamor je bil spočetka namenjen. Če ne bo, se je zgodilo, bodisi nezaslišno pobalinstvo, ali pa neodpustljiv in najhujše obsodbe vreden zločin, ki si iga skoro ne drznemo naprtiti nobenemu našemu posamezniku, še manj pa kakšni slovenski politični frakciji. Če kipa ne bo mogoče najti, naj ostane v Kulturnem vrtu Cankarju namenjen prostor prazen. Naj bo praznina v Kulturnem vrtu s-pomenik vandalstva in nekulture tistih elementov, ki imajo to zločinsko dejanje na vesti. Piše kakor misli FRANK Drtištyo sv. ANE atv. 105 K. S. K. J. praznuje 18. OKTOBRA s v o i o na 62 St. Marks Place, New York City GOVORI PETJE DEKLAMACIJA UMETNI PLES KRATKA, IGRA ŠALJIVA SLIKA * ; Izborna postrežba. ) . I PO POGRAMU ZABAVA IN PLES Priče tek tocn-o ob 6. uri. Za obilno udeležbo se pri poroča— Odbor.. Velika važoost bodočih volitev. Odkar obdtotje naše države, smo imeli v-saka štiri leta predsedniške volitve. Bile pa so dokaj enakomerne, to se pravi: ljudstvo je volilo, ampak nikdar zase. Vse volitve so bile vselej vprašanje gospodarsko močnih skupin. Zato imamo take zakone, ki vselej in povsod varujejo denarno in gospodarsko moč, nikdar in nikjer pa ljudstva. .To je bilo k večjem omenjeno med kampanjo s pripombami, da bo delo in polna pelca. Kakšno delo, kako plačano — vse to in mnogo drugega je bilo puščeno na milost in nemilost tistih, ki so delo dajali in plačevali. Na ta način se je naša demokracija zlorabljala na vseh konceh in krajih. Ker je bila isKroiboda, so svobodno izkoriščali, jemali, izrabljali navadnega človeka, ki je moral delati za svoj vsakdanji kruh. To je bilo seveda povsem napačno. Demokracija, kolikor se tiče posameznega človeka, se mora vselej gibati v okviru gotovih meja. Drugače postane navadno divjaštvo. In to, kar smo imeli v naših državah na gospodarskem polju, res ni bila več demokracija, ampak pravo divjaštvo. Majhne plače, 'brezmejno izkoriščanje in izraibljevanje, delavec brez protekcije in varstva. Ni-kdo se ni zanimal zanj ali vpraševal, kako živi, kakšne obveznosti ima doma, ali shaja ali ne. Vse to ni brigalo ne vlade ne strank. 4 4 Vsaj je za vse enaka prilika,' ' so rekli*. "Vsakemu je 'dano na svobodo, da si pomaga." Kakšno priliko je imel delavec, ki je garal navadno po dvanajst in več ur na dan za plačo, ki ni zadostovala niti za vsakdanji kruh? Kakšno priliko je imela njegova žena in njegovi otroci? Če gre revež mimo velike prodajalne, vidi v oknih vsega — ampak če želi kaj kupiti zase, rabi denarja. Če žena in otroci rabijo obleke ali stanovanja — kako naj to dobe, če nimajo s čim? Naša demokracija je bila torej v življenskem in gospodarskem pogledu popolnoma divfja. Kdor je imel, je zmogel vse^ imel vse prilike in vso svobodo. Kdor ni imel, je bil revež. Vse to je šlo dolga leta in prva velika sprememba je prišla šele v zadnjih treh letih. Pod pritiskom svetovne evolucije je prišlo vprašanje na dan: — kje smo — kam jgremo! In pokazala se je žalostna slika: tukaj smo, toda v kakšnem stanju. Bogastvo te zemlje je prišlo v roke nekaterih. Pogofjev za človeka v-redno življenje no»be-nih. Brezmejno izkoriščanje narave in človeka — ali naj to bo tista velika demokracija, svoboda, prilike? In prvič je ljudstvo spregledalo in videlo, kako je vse izgubilo. In bilo je nemirno, ne-voljno -in doli po severo-«apa-da.so se že zbirali oboroženi kmetje, da varujejo svolj dom V teh težkih in nevarnih časih smo imeli na krmilu moža, ki je ne samo videl -vse to, ampak tudi razumel. Zasnoval ši-rokopotezne načrte in začel z delom, da. preide demokracija tudi na gospodarsko in sooijal-no polje. Prvi v zgodovini naših držav je pokazal ljudstvu, da je vlada ne samo zanj, ampak njegova, če hoče. tak prevelike kupe. Jasno vam bo, zakaj je danes toliko fašističnega gibanja v Ameriki. Privi ligi rana kasta se boji ljudstva, zato si želi imeti kakšnega Mussolinija, Hitlerja — pa tudi Stalina bi se ne »branili, samo da bi imeli nekoga, ki bi z enim mahom pobral ljudstvu to, kar prehaja danes v njegove roke — vlado. Oni čisto dobro vedo, da so na umiku, da se bodo začele poldrugi sto let delane krivice popravljati in da bo plačal račun tisti, ki je jemal vse zase. To je tisto, kar daje bodočim našim volitvam toliko važnost Gre se enostavno za to, da se z ogromnim kapitalom in velikanskim blufom podere, kar je zgradil predsednik RooseveTt. Da -se spravi na predsedniški stol možrčkavki ga je naišel in odbral zloglasni Hearst. * Kolikor časa obstajajo naše države, smo imeli dve stranki-" reipublikansko in demokrati«1, no. Dva imena, ki ;pa nista imela med §abo nobene jazli-' ke. Vlada !je bila, kakor športna skupina: eni dblečeni belo, drugi rdeče — Qboji spadajo k eni in tisti skupini. Samo obleče se jih drugače, kadar nastopijo v igri. Zmaga belih — zmaga rdečih — vse to ni pomenilo drugega kakor globokega : aha, in s {tem se je vse končalo. • t Take so bile torej volitve v preteklosti. Danes se je pa vse to temeljito izpremenilo. Mesto igralcev, ki bi jih ločilo ime in obleka, imamo » skupine, ki, imajo notranja . prepričanja, principe. Volivci na bodočih volitvah ne pojdejo domov po Zgaga IN SEDAJ JE TISTI ČAS... Zmleto je in v kadi, in pravi včasi, če se mu zijubi — klok, klok — kot stara koklja. Prvi dan je bilo vse mirno ki vodi Lanclonovo kampanjo, tako: če ni Roosevelt rdeč, pa naj dokaže s tem, da izžene iz naših držav vse tiste, ki so rdeči ali ki simipatizirajo ž njimi. Zdaj pa natftane vprašanje: kdo je rdeč? V Ameriki imamo žensko organizacijo, ki je znana pod imenom D. A. R. to pomenja — Daughters of the American Revolution, po naše: hčere ameriške revolucije. Ta organizacija je ultra patrijotič-na in izdaja od leta do leta posebno knjigo, v kateri so imena raznih prominentnih oseb, ki jih štejejo med ''rdeče.'' In med nevarnimi "rdečimi" .vidimo tudi Mrs. Eleanor Roosevelt, ženo našega predsednika. Ne pojdem dalje v tem vprašanju, pravim pa le to: če je rdeča žena predsednikova, potem bomo rdeči mi vsi, ki smo prišli v Ameriko. In če bodo začeli republikanci z izgoni po tem receptu, potem ne ositane nikdo izmed nas tukaj. Človeku se xdi Vse to bolj neverjetno — ampak ni. Zaka'j po principih fašizma je rdeč vsak, kdor -se ne strinja ž njim. In falsisti so ti-sti, ki se danes bore z vsemi mogočnimi sredstvi, da vržejo Roosevelta in postavijo možička iz Kansasa na tron. Ne pozabimo nikdar, da kdor ima vlado v rokali, ima moč — in s to močjo se doseže lahko vse. Dodajam samo še to, da je gospa soproga republikanskega kandidata Landona članica organizacije D. A. R., zakaj s tem vemo vsi čisto za gotovo, koliko je ura. V Ameriki je danes na desdt tisoče del po v.seh krajih, ki liimajo ipctseben pomen za delavca. Če vidite taiblo, na kateri rje zapisano: U. S: A. — Public Works ali kaj podobnega, tedaj je vredno, da se ustavite, denete klobuk raz glavo1 in mislite. Prvič v zgodovini naših držav je vlada tista, ki daje delo. Kaj to pomenja, si je težko predstavljati. Delati mora navsezadnje vsak,, če ne tukaj, pa tam. Ampak delati za privatna podjdtja, o katerih veš, da te izkoriščajo ali pa delati za vlado, to je taka razlika, da jo človek prav lahko ne pojmi. Pri privatnem delu si izrabljan, da je uničeno v tebi vse, kar je človeškega. In kadar nisi več tisti, ko si bil, te vržejo na cesto. Kaj jih bri* gaš ti potem. — Drug na delo, ki je močan in mlad. Delo za profit nuna duše, ne čuta, ne odgovornosti. Dokler zajema iz teibe profit, si dober, kadar ga ni, si na cesti -ko kužek, ki iz-gulbi svojega gospodarja. Vse to misli, ko stojiš pred tako tablo in bodi vesel, pa Če se ti še tako slabo godi. Vesel zato, ker ti ta tabla kaže začetek nove človeške dobe, ki se ne obeta v bodočnosti, ampak je že pri nas. (V že moraš delati, delaj za tistega, ki te ne bo izkoriščal — to je za vlado. S tem polagaš ves temelj ne samo svoji bodočnosti, ampak pred vsem bodočnosti svojih otrok. Vesel bodi, da ne bodo sužnji velekapitalu, kakor si moral biti ti. In ne pozalbi enega: bodoče volitve bodo določile, ali nadaljujemo z velikim započetim delom, ali pa pademo zopet v stara zla. Volili bomo, ali je Amerika za vse, ali samo za ne katere. Ali nadaljujemo z delom, da bomo imeli vsi pravico do svojega deleža, ali pa bomo zopet pobirali mrve, ki bodo padale raz kapitalistične mize. Ali postanemo res svobodni ljudje, ki bomo imeli nekaj od življenja, ali pa klonemo glave, da nas vprežejo v jarem, ki pomenja moderno sužnost. Ne pozabimo enega: bodoče volitve niso.volitve strank, ampak principov in pravic. Ne dajmo iz rok, kar smo dobili do danes, ampak borimo se že za večje in boljwe. Potem bo nekaj vredno naše življenje. Ne prodajmo samega sebe v( moderno sužnost, ampak pomagajmo graditi boljše in pravičnejše življenje na svetu. IŠČE SE ČEVLJARJA, izvežban na "HandMado Shoes", ki zna vse od kraja delati, stalno delo, plača po dogovoru. Pišite na M. JANSHA MARYSVILrLE, WASH. (3x) 1 A CKd V STARI DOMOVINI • j. , - i i Guaardova pro£r»- priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije izleti. se bodo vršili v,času, da bo slehernemu, ki se-jih mogoče preživeti božične praznike med svojci. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: Q U.EEN M ARY J k! odpluje iz Mew Yorks: i doe 2. decembra ter 16. decembra 4 l ^ BERE.NG ARI A dne decembra N« prvem irfetn bo spremljal Izletnike-MILAN EKEROVlO, člfcn newyorSkega urada Cunard Line; na drugem ALFRED MARKUS. ki je istotako član newyorškeg& urada; na tretjem pa HENRY C! WEBEB, c3an čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj itd., se.obrnite na: GLAS NARODA" ^S NEW YORK, N. 'S Q^^RWSWS POTNIŠKI ODDELEK 216 WEST 18fh STREET sedaj: pa .že . rogovili in ga bo treha kmalu spraviti na varno. . V dudiu ga vidita* kako bo nekega večera privri&kal iz pipe in se zapenil v ča«i kot bi hotel reci: — Tak sem, Zgaga, poku s i me. Letos bova imela krajšo kompanijo kot sva jo imela prejšnja leta. No, zimo bova že prestala. Nisem prav posebno močan, toda podcenjevati mc ne smeš. Pamet imej, ko se boš meril z menoj. -Včasi še drugačnega tiea vržem kot si ti. Na zdravje torej! Nekaj takega bo hotel povedati, ko bo privriskal iz pipe in se zapenil v kozarcu. Pa bomo že poskrbeli, da ne bo preveč govoril. Ne bo ime! časa, kajti žeja je hud gospodar. Žeja ga bo užugla, če ga nobena druga sila ne bo. Ce sedaj govoriš z newvor-škim rojakom, se moraš nekoliko točneje in razločneje izražati kot naprimer poleti ali spomladi. Vprašanje: — Ali se kaj dobro dela.' — ne zadostuje. Ce mu kaj takega rečeš, te bo takoj vprašal: -—Kaj misliš, da se dela: vino ali slamniki T Ne rečem, da bi ga bilo težko delati, toda čakati je nerodno. Človek bi skoro skoprnel od same nestrpnosti. Kajti dolga je pot iz bakse v kad in iz kadi v sod. In ko je enkrat v sodu, moraš najmanj do sv. Martina čakati, da si ga na prvo potrebo privoščiš. Pravijo, da da California najboljše vino, kar ga premore Amerika. Ne bom ugovarjal. Dobro je, da bi ga angeljei pili, samo malo premočno je. Mission, zinfandel, aleeanto, muškat, gragnano. . . Izborna- grozdja, toda sok i-ma lastnosti kraške mule. Za naše želodce, ki so čvička vajeni, je najprimernejši vin-ček iz oliijskega ali newyor-škega grozdja. Pogoj je seveda, da ga prav napraviš. . . Tako naprimer kot ga znata delati rojaka Er šte in Božeglav v Clevelandu. Za californijsko je pa ne-nadkriljiv mojster Frank na Ziberšah. Sveta nebesa, kakšno kapljo imajo. . . Kakor sem rekel, je zame in za naše ljudi najbolj primerna pijača iz newvorskega oziroma oliijskega grozdja. Vino je lahko in našemu cvi • čku podotbno. Svetlordeče' in kristalno čisto, tako da vidiš .-■kozi steklenico, ko jo pri namakanju objemaš, svoje prste najmanj petnajst inčev dolge. Rdeče vino je dobro za vse: za zalQst in ve?eljeA za mraz iu vročino; odpravi glavobol in uravna prebavo, in če ni drugače, tudi glavobol .povzroči. V mojem rojstnem .kraju je živel slavni zdravnik Štverak, ki je z rdečim vinom oziroma s cvičkom zdravil in ozdravil vse želodčne bolezni. — Gospod dohtar, — mu je rekel zgaran rudar, — nekam čudno, zaprt sem, nikamor se ne premakne. — Par flaš cvička popij, — mu je rekel in potegnil iz žepa pet kron, — in če ne bo pomagalo, vzemi še malo lopa-tike zraven. In pomagalo je. Vdasi cviček, včasi lop&tika. Sempatam mu je pa kateri potožil: — — Gospod dohtar, zdi se mi, da. imam.kolero. Tako .mi je kot da bo šlo vse od mene — želodec s črevesjem vred. — Nu, tukaj imaš 5 kron — pa ne kupi geruža, zatraceni, — ampak par flaš cvička popij. In če bi .tsam cviček ne pomagal, pogoltni s cvičkom vred tudi zamaške, s katerimi .s?o bile flaše zamasene. . . Ni vrag, da bi te ne zaprlo. OLZti WABOVI" ~ New York, Thursday, October 1 5, 1 936 TBE LARQJBST SLOVENE DAILY llfTJJ33k BERNARD GERVA1S: Nedelja je. Lekarna gospoda Juju'ba je poprefektovi na-redbi zaprta. Z& zaprtimi vrati si preganja gospodi Jujube v mračnem lokalu dolgočas s tem, da tolče nekaj v možnarju in stresa prašek v skodelico. Gospa Jujube se poigrava s številkami na klaviaturi avtomatične blagajne. Na cesti pred zaprto lekarno se slišijo koraki strogega reda i'ja, ki mora paziti, da se ne krši prefekJtova naredba o zapiranju lekarn. Vse to je zelo žalostno. Pred lekarno se zasliši glas strogega redarja, ki zadržuje aiekoga pred lekarno: „ — Da, tale je danes zaprta. Ce kaj potrebujete, se morate obrniti na Calomelovo lekarno na. oglu Avenue Machincliose in ulice Mimnton. Ta ima danes pravico prodajati. Gospod Jujube nelia tolči, od-, loži niožnar in pravi ženi. — Si slišala stata?-Zopet naš Jdijent ki ga pošilja fca cepec h Calomelu. < Gospa Jujube odgovori trpko: — Ta je že dvanajsti v pičli uri! Gospod Jujube: — Prepovedati mi imeti v nedeljo lekarno odprto, kdo je pa kaj 'takega že kdaj slišal ? Lekarna je bila celili dvajset let vedno odprta in v katero si je že marsikdo izhodil pot. Pa si prizadevaj dobiti čim več odje- ' malcev, a čez dvajset let, ko se že pripravljaš požeti sadove svojega dela in truda, moraš poslušati stražnika, kako ti pošilja ta kader zvestih odjemalcev naravnost h Calomelu! Ali ni to strašno? Človek bi kar obupal. In zopet se zasliši glas stražnika, ki dopoveduje nekomu, da je lekarna zaprta in ga pošilja v dežurno. — Zaprto, da, da, gospod, zaprto po strogi naredbi gospoda prefekta. Obrniti se morate na gospodu Calomelu, vogal ulice Mi ronton. Gospa Juljube: , — Čhij dragi moj, ni dol>ro, da čepiš ves čas tu kot v ječi in poslušaš te pogovore, ki te po nepotrebnem razburjajo. VRA2JA NEDELJA iz glave •težke rabil bos ves veronal, kar ga imamo v zalogi. Pojdi malo na izprehod. Ubogaj me, dobro ti svetujem. Pojdi na izprehod. To ti prežene misli. J Gospod Jujaibe uboga žena in gre na izprehod. Ker je pa to prvič po dvajsetih letih in se je skoraj že odvadil hoditi po ulicah, pride nesrečnež v svoji neprevidnosti pod avtomobil, ki ga vrže na tla. Požrtvovalni ljudje ga po-bero in odneso domov. Ko pa pridejo do njegove lekarne, nalete na strogega stražnika. — Kaj pa je to? Ranjenec? No torej, že dobro, gospoda. Ker je tale lekarna danes zaprta, ga* odnesite kar h Calomelu, vogal ulice Mironton. Gospod Jujube: — Oh! — bi od groze se onesvesti. Sel o Moste pri Ljubljani Že dolgo niste sRišali ničesar od mene. Pa kaj naj poročam? O ubojih, umorili, wholesale tatvinah, poneverbah, podkupninah, o barvilih, s katerimi si dame barvajo svoje tistne in nohte f Vsega tega imate v izobilju. Dame .nosijo tudi tukaj kratka krila in nič ne skrivajo svojih čarov; tudi nosijo na levem ušesu majhne klobučke, itd. Da imajo mnogi gospodje lepo rdeče nosove, to naj bo mimogrede omenjeno. * » m Da posežem nekoliko nazaj, moram poročati, da je delavski praznik 1. maj potekel tukaj skoraj neopaženo. kakor vsak drugi navadni delavnik. Delali so vsi tovarniški in drugi obrniti in tudi ni bilo nobenih sestankov ali obhodov. Pač pa sem na'večer naletel v neki gos-tilin na skupino delavcev, ki so politizirali in govorili o Mr. Bfcbinu Kristanu. "Anga tac-ga nam manjka zdaj tukaj. Taega bi nucal, Bog ve, ako še živi.'* Povedal sem jim, da je še alive and kicking in da živi, kolikor jaz vem, v Grand Haven, Mich., da pa natančnega naslova ne vem. • * Med newyorskinii Slovenci dobro znana gospa Kristina Ob-kirciher rojena Ladstaetter, po* vila je pred dvema mesecoma krepko hčerko, ki je bila krščena na ime Gerta (Gertrud, Jerica). poročena z generals t abnim polkovnikom g. Burjo. Mr. Plev-nik je povsod nastopal kavalir-škJi, Icfet, iše preveč kavalirski Piepdtoval je skoro vso južno Evropo. Posebno si je vcepil v svoje srce rumunske železniške sprevodnike, ki so mislili, da imajo pred seboj kakega green- horna, a so se jako motili. * * * Z velikim zanimanjem čitam obljektivne razprave p rijate-Ija Frank Keržeta. Veseli me, da se je vrnil k svoji prvi ljubezni — New Yorku. Kot večletni narodni borec je tudi on dotbil plačilo sveta — nekva-ležnost. Popolnoma se strinjam z njegovim nazlranjem, da vojne v Evropi še tako hitro ne bo, ker so vse države preveč zadolžene. Američani so se pa tudi toliko spametovali, da ne posodijo denarja in tudi ne dajejo živeža in municijo na "puf." Navodilo Mr. Keržeta, da bi se združile vse ameriške slovenske organizacije v eno celoto, pa smatram za popolnoma neizvedljivo iz razlogov, ki so Vsakemu znani, in kaftere prijatelj Mr. Janko N. Rogelj, Cleveland, O., najbolj pozna. Že pred leti se je z veliko vnemo poprijel poverjenega mu dela, a mislim, da je že sprevidel, da so vsi poskusi zaman, postal bi moderni Sisyphus. » * * V prijaznem trgu v Ribnici poročil se je 14. septembra Tone Lovšin, hišni posestnik, mož; ki podpira reveže karkoli je mogoče. Je zet splošno spoštovanega iasel jeniškega komisarja Franca Finka, moža ki z veliko vnemo dela za doibro-bit izseljencev in pomaga posebno tistim, ki so izgnani iz različnih evropskih držav in se vračajo v Jugoslavijo brez beliča v žepu. V vseh takih slučajih gleda g. Fink na to, da izposluje pri železniški direkciji ibrezplačno vožnjo. So pa med izseljenci, ki se vračajo v domovino, tudi taki, ki to dobroto izrabljajo. Imajo denar zašit v spodnjih hlačah in ja-dikujejo, da so brez vseh sredstev. * * * Kakor znano, Ije Bled, naš kmč nebeški, -postal lahko rečem svetovno letovišče. Dobra hrana, lepi hoteli, prijetna okolica in čisti gorski zrak pri-va'bi vsako leto letoviščarje iz vseh delov sveta v ta prelepi kotiček. Vkljub frekvenci je pa zašel hotelir Kerida v denarne težkoče. Vse njegovo premoženje, jezero, grad in par hotelov je bilo prodanih 25. avgusta na javni dražbi za 23,-400,000 dinarjev. Vse komplekse je zdražila Zadružna gospodarska .banka za skupno vsoto 23,400,000 Din. Dobro je pri vsem tem, da niso vsi objekti prišli v tuje roke in da jih je kupila domača banka. Kako misli Zadružna gospodar- L. Ganghofer: R 2 t o m a n 47 Grof Ege je čudak, star Šestdeset let in strasten lovec. B(tlj se brijra za lov nego za doni. Tudi za drage kamne je zelo navdušen. Vdovec je in ima štiri otroke: sedemnajstletno Kiti (Katrioo), sina Tassila in še »Iva sinova, ki i>a doslej še nista nastopila v naši povesti. Na gradu gospodinji stara devica, grofova sorod-iiica Gundi Kieesberg. Njena mladost je bila precej burna in skrivnostna, zato pa skrivno pazi na ICiti, eu. se nekako boji. dovoliti na le mora, da Forbek slika Kiti. Crof Ege ima dosti lovcev, največ sta v njegovi bližini dva, namreč mladi France Hornegger, ki so run očeta na lovu ubili, in odurnež Schipper, ki ne more Franceta videti ter ga je pokrivem osumil ta-1 vine dragocenih rogov. Kclripjter tudi zavida Fran <-etu njegovo ljubico Mali, ki je prišla k svojemu bratu vdovcu Brueknerju skrbet za malega otroka. Grofov sin Tassilo, odvetnik jkj poklicu, je tajno zaročen z operno jievko Ano, ki se je njemu naljubo odpovedala odru. Stari Moser je v]»okojen lovec. Zdaj pa čitajte dalje, kako je prišel Ivan Forbek v grad slikati mlado konteso Kiti. "Pri tem moja marljivost nič ne pomeni,'* je dejal Forbeck, a vendar se mu je v očeh ve-.-elo posvetilo. "Videl sem in to dela v meni in vre ria dan. Jaz treni pri tem le stroj brez volje Moja roka se giblje, črta in upodablja, dostikrat i-am ue vem kako!" Tasilo mu je položil roko na ramo. "Pristna ska banka z 'kupljenimi objekti1 umetnost se nikoli ne 'dela'. Ustvarja se sama. Toda pozna se vam: Stroj ^e je pri delu o-grel, Kako uro še utegnem, pojdiva na poli a jk " Ko sta šla nekaj minut pozneje doli po stopnicah, sta čula iz izlbe Malin glas, ki se je igrala z otroki: razpolagati, še ni določeno. V Ljubljani so bili letos med drugimi Mr. Viktor Kubelka, Kaj še spati ne boš mogel in po-J Mrs. Angela Kosirnik iz Doba oštir in mesar z gospodično Al-'-j1"1 ?? letom. -iako dobro drži Tukajšnja javnost se jako zanima za smrtne slučaje nabili rojakov v Ameriki. Naj tedaj navedem tukaj nekaj smrtnih slučajev v domovini, ki bodo gotovo zanimali nekaj rojakov. Konec maja je na Vrhniki za-tisnil oči lesni veleindnstrijalec Josip Kunstel v starosti 77 let. Bil je rojen na Vrhniki in umni in sijajen gospodar. V .prijaznih Domžalah je umrl Janežič Josip, posestnik in mesar. V Trebnjem je umrl Miroslav Pehani, šolski upravitelj v pokoju. V Celju je umrla Ana Majdič, vdova veleindustrijalca in veleposestnika Peter Majdiča. Sorodniki te družine so naši prijatelji Andrej, John in PiTiiat v New Yorku. V Ljubljani je umrl po dolgotrajni bolezni An/te Grom, carinski revizor v pokoju, star 70 let. Ante Grom je brat našega prijatelja Fric Groma iz New Yorka, ki se vkljub svo- Mlinar, o j Mlinar, kaj si zaspan? Vrata odpalini, zunaj je dan! Vrata zapahnjena, mlinarja ni doma — vsak Zdaj pred vrata meh, mlel bo do treh! Dvoje otroških grl je vriskalo od veselja, in vanj se je mešalo bebljanje tenkega glaska. Ko se je stemnilo, sta se Tasilo in Forbeek ločila pred Jezerskim dvorom. "Torej jutri!" je dejal Tasilo. In vaši sliki srečnem lovu Mikej petal in pripovedoval'tudi bršno porcijo potrpežljivosti. Danes se nekaj iezi." "Pa vendar ne name?" Tasilo se je zasmejal. Da. In kar v glavo mi ne gre, zaikaj se je ta vrabec veseli tako namili spomnil na spodobnost. Kati je huda, ker vas od zadnjega kosilca cela dva dni ni bilo na iz-pregled." "Saj sem moral vendar na vse kriplje delati in dognati zasnovo toliko, da bi mi seja za sliko kaj koristila." " Delo pred vsem drugim. Jaz sem vas seveda toplo branil in gospojdična Kleesberg mi je pri tem pomagala. Teto Gundi ste si čisto o-svojili. In dobro to izkoristite, kajti število sej ni odvisno ne od vaših umetniških potreb in ne I od muhavosti moje sestre, temveč samo od tega, če bo gospodična Kleesberg vašemu delu j naklonjena. A tu prihaja moj čoln. Torej jutri n a svidenje!" Tasilo je krenil k obrežju, Forbeck je pa stopil na gostilniško teraso, da bi si poiskal samoten prostorček kje stran od zasednih mizic. Katina nejevolja nanj mu ni šla več iz glave, opremljala ga je domov in se mu po tolikem delu vpletala v zmedene sanje trudnega spanja. Naslednje jutro proti devetim je prišel stari Moser k Brneknerjevim. Poslala ga je teta Gundi, da bi vzel seboj "malarijo". Forbeck mu je izročil stojalo in barvnik, platno je nesel sam, da bi se mu še vlažne barve ne pokvarile. Na potu proti gradu je Moser neutrudno klepetal in pripovedoval tudi o sreččnem lovu včerajšnjega dne; grof Ege je ustrelil tri imenitne gamze in dva jelena. "Ni slabo za prvi dan. a če bi ime* mene tam gori, bi jih nastre- Ijal še več." Dolgovezno je pripovedoval starec o neverjetnih lovskih uspehih, ki se mu mora zanje zali val iti njegov gospod. Ko sta prišla do gradil, je stala Kiti pri ribniku in krmila postrvi. Oblečena je bila kakor popoldne takrat, ko jo je bila ujela nevihta. Ko je zagledala Forbecka, se je nasmehnila, vrgla ostanek kruha v vodo in si otresla droo-tiue 7 rokavic. Forbeck je oprezno prislonil 7>latno na drevo in stopil z belim klobučkom v roki ti Kiti. V zadregi jo je pozdravil. "Jaz sem te dni delal, da bi dogotovil zasnovo moje slike. Oprostite mi, če sem bil nevljuden." V AL JE PRIDE pri Domžalah in Mr. Josip Flevnik, hotelir iz Cleveland, O., s «vojo dražestno hčerko Alice in hčerko Pavlino, ki je DENARNE PQSILJATVE Denarna n&kazila-izvriujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 .................... Din. % 5.00 .................... Din. % 7.20 .................... Din. Sllt ....................i Din. 100 290 300 500 .....................Wbu 1000 WW ..................j>jn. tooo V ITALIJO Za $ 6.50 ........................................Lir 100 $ 12.25 .................... Lir 200 $ 30.00 ........................................Lir 500: $ 57.00 .................... Lir lOOOl $112.50 ......................Ur 2000 $167.50 .................... Lir 8000 KMM BE CRNE 4KDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PGDVtŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za ItplaCU« »e«Jih kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih aH Urah dovoljujemo ie boljfie pogoj«. IZPLAČILA V AMEBI&KIH DOLARJIH poslati________ laptaiUo $15.— 4 9.78 $10.85 41U ..$41.26 doM T krajo UplaOlc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI* stovENic PUBiasmPua company M.--®0 flQ^^mi.1 . -».».t NKW liOBKj N. as Naroda r. 1 iS bino Mihelič iz Kota pri Novi Štifti. Ženin je iz ugledne hiše Stekličkove iz Rilbnice, in nečak Afrs. in Mr. Benedika, upravitelja Glas Naroda. France Lovšin, irt-rojnik pri Glas Narodu je nljegov bratranc. Ako se bodo vsa voščila, ki jih je prejel mladi simpatični par, uresničila, potem bosta imela ta dva zakonca že na tem svetu ne»besa. » * * Podjetni hotelir France-Mik-lič zaztegiiil je svoj hotel Metropol za 21 metrov. Elegantna stavba nasproti glavnega kolodvora ima 164 sob, tri dvorane v zborovalne in veselične s vrhe in lejpo kavarno. Za dobro jedačo in pijačo skrbi sin Karel, ki je znan po vsej Jugosla-vfji ne samo kot izvrsten lovec, ampak tudi kot dobrosrčen in vživa svoje prihranke na zmeren način. V Ljubljani je umrl prijatelj Janko Cesnik, dobra črnomaljska dušica, Mar 76 let. Zapustil je vdovo brez otrok, ki vodi še naprej dobro manufak-turno trgovino. Umrl je tudi v Ljubljani Josip Mazi, direktor I. državne realne gimnazije. Sestra umrlega je omožena v Little Falls, N. Y. Njene imo mi je neznano, vendar se hvaležno spominjam tistega dne, ko smo bili člani Slavca v njeni hiši imenitno pogoščeni. Korvetni kapitan v pokoju in hišni .posestnik v Ljubljani Venceslav Kubelka, brat rojaka Viktor Kubelke je umrl 24. julija. Bil je nekak izvanreden slučaj, da se je nahajal Viktor (Nadaljevanje na 4. strani) l Jo najboljša in najpopularnejša, slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke aseemente in plačuje liberalne podpore, za slučaj bolezni, nezgode-aH Mirti, tea 185- -podrejenih društev in šteje nad 20,000. članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev ■i ....... ■ Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. tL J„ :: •• ELY, MINNESOTA ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti 2 Mayem v "Padisahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU 1 1 IZ BAGDADA V STAMRUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Enima; Karavana smrti; Na bega v Goropa; Družba En Nacr Cena ........................1.59 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 608 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri Šamarih; Med Jezldl - Cena ---------------------LM PO DIVJEM KT7BDISTANC 4 knjige, 594 strani,« slikami Vsebina: Amadlja; Beg iz ječe; Krona sveta;- Med dvema ognjema Cena ........................1.50 Izdajalec; Na lovu; Spet n* divjem zapada; Befienl milijoni; Dediči Cena ............-........8.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroasa z zaprtkaml; V golob-njaku; Mohamedanski svetni* Cena -......................1.50 m PO DEŽELI SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Alad£ija; Koča v soteski; Ob Vardarju ' Cena ....... Miridit; SATAN IN ISKARIOT 11 knjig, s slikami, 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Turns Setar; Na sledu; Navar« nostl nasproti; Almaden; V treb delih sveta; WINETOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina. Prvikrat na divjem sapadu; Za življenje; NSo-či. lepa Indijanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komančl in Apačl; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri KomanCih; Winnetova smrt; Wln-netova oporoka Ce« ------------------»40 Ž D T I 4 knjige, s olikami, 507 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Con-st V par dnevih mi je pa prinesel pesem, ki jo je komponiral na besedilo pesmi našega pesnika Mr. Zormana "V veseli druž-(bi." Prosil me je, naj jo do- Delavci so se začeli tudi v domovini zavedati svoje moči in pravic. Mezdno gilbanje se je začelo skoraj po vsem svetu in stavim "Slovanu", kateremu tudi pri nas ni izostalo. V kaj ni hotel kapital vkloniti zahtevam delavcev. Prišlo je do stavke, ki je trajala 28 dni. Stavkalo je samo v Kranju 2800 ttekstilnih delavcev. Ker se delavci niso hoteli umakniti iz tovarniških poslopij, posegla je vmes oblast, in pustila delavce izgnati s policijo in orožniki. V Ljubljani se je govorilo, da je bilo več mrtvih in ran'jeriih. Da se prepričam o resnici teh trditev, šel sem v Kranj in dognal, da ni bil nihče usmrčen, pač pa mnogo delavcev ranjenih, da so imeli zdravniki cel dopoldan posla z lečenjem, in šivanjem ran. Povedalo se mi je tudi, da je neka delavka kazala zalepko s svojo tedensko plačo in dokazovala, da je zaslužila cel teden za 10 urno delo na dan, beri in piši 57 Din, pač dokaz, da je bila stavka o-pravičena. Po posredovanju vlade in Delavske zbornice je prišlo do kolektivne pogodbe med delavci in tovarnami. Delavci so izvojevali malo zmago in se vrnili zopet na delo. Izgube pri tej enomesečni stavki cenijo na 3 milijone Din. Pozdrav! Joža. iiiiiiii;«!!!^ Na parnikih, ki so debele tiskani, st vrse v domovino izleti pod vrlstvoa izkušenega spremljevalca. PES USTRELIL GOSPODARJA. 48-letni kmet Lavoy iz Loui-uallesa na Francoskem je delal s svoljim 20-letnim sinom :ia polju. Mladi mož je bil prinesel puško s selw>j, da bi streljal na kunce, ki bi se pokazali med delom na polju. Res se je pojavila takšna živaf Mladi Lavov je pomeril in sprožil. Po- 1C. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Roma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: , Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg a> 6. novembra: Europa v Bremen 5f! tem je položil ubitega kunca s puško na tla in začel spet delati. Lavoyev pes, ki je bil tudi na polju, pa je vohal okoli kunca in je pri tem položil svojo šapo na puško. Ta se ^je nenadno sprožila in zadela starega kmeta v prsi. Smrtno ranjenega so ga spravili v bolrišnico. 7. novembra: • Champlain v Havre Conte di Savola v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 14. novembra: Rex v Genoa 18. novembra A, . i,.,,.. Queen Mary- v Cherbourg -•0. novembra: . Bremen v Bremen 21. novembra fc jr* Lafayette v Havre Saturnla vJTjBt 25. novembra?:. X-- r Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 28. novembra: Conte dl Savola v Genom 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain v Havre 4. decembra: Europa ▼ Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbf u^g 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre ^OOODOOCOWQWWOOOOOOC PlBite nam ca cene voanlh listov, rezervacijo kabin in pojasnila za potovanje. SLO VE NIC PUBLISHING COMPANY (Travel Boren) 21« W. 18th St, New Ywk ' WOW« ooooooortoo^oftooooj