Uredništvo ta ipasnlštoo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti Wih dan od 11.—12. ure dopoldL
Telefon št. 113.
Mnina listu:
Celo leto......12	K
Pol leta	......	6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno........ 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 24.
Maribor, dne 28. februarja 1910.
Letnik II.
Castikraja liberalnih listov obsojena.
Za časa deželnozborskin volitev v maju 1. 1905 sta liberalna bratca „Narodni List“ in „Nar Dnevnik“ zlivala cele kadi liberalne gnojnice po našdi kandidatih. Nobeno orožje jim ni bilo preslabo, pre-umazano, nobena laž predebela, da bi je ne porabili. Mazači liberalnih listov, so se posluževali najgrših žumalističnih sredstev, da bi dovolj oblatili naše kandidate, vzeli jim ugled pri volilcih, ter jim izpodkopali zaupanje. Naravnost občudovati smo jih morali,., ker so tako mirno prenašali razna obrekovanja in psovanja. Vsako besedo naših kandidatov so zavili, vsak njihov korak so zasledovali kot vohuni, — očitne izmišljotine so izkoriščali, da, naravnost sami so si izmislili v okisanih možganih najgrše laži čez naše kandidate. Ti so’ bili, sodeč po pisavi liberalnih časopisov, sami hudodelci v pravem pomenu besede, propalice, buteljci, ničvredni ljudje, nevredni, da jih zemlja nosi ali solnce obsije.
Kakor vemo iz najbolj verodostojnega vira, so vodilni krogi liberalne stranke v Celju in drugod vse to gnusno početje popolnoma odobravali, po načelu, da je liberalcem v dosego svojih namenov vse dovoljeno, tudi laž, obrekovanje, psovanje, grdenje in blatenje.
Posebno so vzeli na piko naša poslanca gospoda Roškarja in dr. Benkoviča, kakor tudi najboljše agitatorje S. K. Z., na primer vlč. gospoda Ognje-slava Skamleca v Ljutomeru. Vsaka številka liberalnih listov je mrgolela obrekovanj. Posebne izdaje „N.
L." so izdali neposredno pred dnevom volitve, da bi ne bilo mogoče ovreči nebroj laži. Seveda je po končanih volitvah prišel kolosalen maček nad naše liberalce, ki menda prav nič ne poznajo nepokvarjene duše našega ljudstva; kajti s svojim blatenjem so dosegli ravno nasprotni vspeh, kot so ga pričakovali
Sledilo je nebroj tožb; odgovorni urednik „Narodnega Dnevnika“ in „Narodnega Lista“ se je bahal, da bo vse dokazal, pa čim bolj se je bližal čas obravnave, tem bolj mu je minula korajža. Konečno so izrabili neko dobrodušno privatno in popačeno izjavo dr. Benkoviča proti preiskovalnemu sodniku, da so se začeli pogajati za poravnavo. Po dolgem obotavljanju so se zasebni tožniki zadovoljili s sledečimi iz-
PODLI8TEK.
Ko je priplul parnik k skalnatemu otoku.
(Švedski spisala Helena NyoLxn.)
(Dalje.)
O kresu je bilo.
Na nebu ni bilo niti najmanjšega oblačka. Morja ni vznemirjal niti najmanjši val.
Nebo in morje sta se spajala v eno samo, čisto modrino; in sredi iz te prozorne modrine je kipel beli skalnati otok kakor sen.
Težko listje v gozdu se ni ganilo, kakor bi bilo izklesano iz kamna. Vse te lesnike in črno trnje so bile pokrite s snegom belega cvetja. Travnik je odevala trava za komolec visoko in vse pestre kresne cvetlice so bile opl.etene med travo.
Zrak je duhtel od zelišč in trav in studenci so tiho mrmrali, kakor bi igral na srebrne strune.
A tam zunaj na travniku, (na največji in najmehkejši, s cvetlicami posejani gomili je sedel stari favn in igral na svojo piščalko.
Vile so imele vence v laseh in favni so si ovili okrog rožičkov trtjevja, da bi praznovali kresni dan, ki je praznik kronanja poletja.
Ko so vsak po svoje peli in se smejali in žvižgali, so si mislili tiči:
„Mi jih bodemo že še preglasili!“
In potem so zapeli vsi, vsak svojo melodijo: ščinkovci in liščki in drozgi in slavci; in kakor bi jo bjl kdo res vabil, naj bo tudi zraven, se je oglasila kukovca ter klicala vmes: „kukuk! kukukl, kot bi bila zelo razdražena.	'
javami, katere sta „Narodni Dnevnik“ in „Narodni List“ objavila prejšnji teden.
1.	Častna izjava.
Ob času deželnozborskih volitev v maju 1909 sem objavil glede gospoda dr. Benkoviča notico o nekem dogodku v gostilni „Pri belem volu“ v Celju, s kojo je bil dr. Benkovič hudo žaljen, ker trditve dotične notice nisq| resnične, kakor sem se prepričal in ker nočem nikoriiur delati krivice, tudi ne političnemu nasprotniku, zlasti ne v osebnem oziru, prekličem vsebino dotične notice ter obžalujem, da sem jo objavil, to pa neprisiljen in iz prostega nagiba.
Vekoslav Špindler s. r.
2.	Častna izjava.
Ob priliki deželnozborskih volitev leta 1909 sem objavil v „Nar. Dnevniku“ spis, v katerem sem poslancu Ivanu Roškarju na žaljiv način očital neko kazen. Ker se razsodba ni tikala kakega nečastnega dejanja, ampak se je šlo le za nesrečni slučaj, katerega je zakrivila neprevidnost, ne pa kak hudoben namen, kakor se je sodbno dognalo, zato nočem poslancu Roškarju krivice delati, prekličem to očitanje in obžalujem, to pa neprisiljeno in iz prostega nagiba.
Vekoslav Špindler s. r.
3.	Častna izjava.
V „Nar. Dnevniku“ in „Nar. Listu“ sem poročal o nekem dogodku, ki se je baje vršil med č. gospodom kaplanom O. Skamlecem in oskrbnikom Pi-chlerjem v Ljutomeru. Dotičnih trditev ne vzdržujem ter jih zato v celem obsegu prekličem in obžalujem, to pa neprisiljeno in iz prostega nagiba.
Vekoslav Špindler s. r.
Hud poper za liberalce! Splošen smeh povzroča zadnji dostavek: iz prostega nagiba in neprisiljen, ki se je dovolil iz človekoljubnih ozirov do urednika, ki je večkrat res uboga para, če se mu od neodgovornih in nevidnih tintomazov vsili take notice, da jih mora sprejeti. Seveda ne vemo, v kolikor je urednik sam doprinesel k objavljenju teh notic.
Saj cel cvet ve, da se je urednik zbal bližajoče se porotne obravnave, njegovi gospodarji pa razkrinkanja njih grdega posla pred porotniki.
Kdor bo sedaj še kaj veroval liberalnim listom, ta mora res biti slep in gluh;' vsled strankarske strasti.
Mislimo, da so sedaj pristaši S. K. Z. spoznali
pot, kako imajo liberalnim listom na prste-stopiti. Se
.------ ■ —............... • *-----------------
----- ------ • • ......................... ^ -----------
Toda vmes med to divjo razposajenost je naenkrat zabrlizgal mozeg pretresajoč žvižg.
Tako ostro in divje je zadonel, da so vile po-bledele, kakor cvetje črnega trnja; in par favnov je padlo od strahu vznak na hrbet ter brcalo z nogami po zraku.
„Mir!“ je zaukazal star favn ter odložil piščal.
Vsi favni so nategnili svoja šilasta ušesa in vile so si komaj upale dihati.
Gozdne vile, ki so z vrhov dreves gledale ples, so se poskrile v najgostejšem listevju.
„Mir!“ je rekel stari favn še enkrat.
Žvižg se je oglasil drugič, moreče, kričavo inj grozeče; in obenem so videli, kako se vali nad gozdom gost, črnorujav dim, ki se je vzdigoval od morja v zrak.
Ta prikazen ni bila nič podobna temu, kar so doslej na otoku videli, in vile, tresoče se strahu, so že hotele pobegniti.
„Stoj!“ je kriknil stari favn, ki je imel oblast nad vsemi. „Morda je le morsko ljudstvo, ki nas hoče prestrašiti; nihče ne more slutiti, kaj vse pade tem cepcem v glavo!“
„Skoči tja doli“, je rekel enemu izmed mladih favnov, „skoči hitro kakor kozel čez dm ih strn, požuri se, da prideš k morju, pa poglej, kakšni križi so doli, toda podvizaj se, da prideš zopet nazaj! Zaradi tega-le kričanja menda vendar ne bodemo prenehali s kresno slavnostjo.“
Tedaj je mladi favn odskakal.
Njegove kosmate kozlovske noge so ga nesle hitreje kot more leteti zajec, in zraven je od gorečnosti migal s kratkim repkom semintja. Trenutek pozneje je izginil za robom in vsi so molče čakali, da se zopet pokaže.
Pa tudi res ni trajalo dolgo, ko so Se prikazali kratki rožički izza pečine, ki je plezal po njej. S svo-
se dobe porotniki, pred katerim bodo liberalci imeli strah. Za sedaj smo še liberalnim urednikom zapri-nesli; a v prihodnje bomo pa z ljudmi, ki kradejo našim pristašem osebno čast, pošteno obračunali. Mera naše potrpežljivosti je polna do vrha. Naša bojna sredstva pa tudi še s tem niso izčrpana, kar bodo liberalci v najkrajšem času okusili.
Dr. Lueger.
Zelo močne narave je bolni dunajski župan., Dasiravno so zdravniki zadnje dni prerokovali, da ne bo živel več kot štirindvajset, dvanajst ali celo samo šest ur, se vendar bolnik še močno protivi beli ženi.
Dne 26. februarja so zdravniki izjavili, da je pričakovati vsak čas hipne, nepričakovane smrti. V soboto opoldne je dr. Lueger sprejel sv. zakramente za umirajoče. Poklicali so k bolniku tudi glasovitega profesorja in dvornega zdravnika dr. Neusserja, ki se je z ostalimi zdravniki posvetoval o bolnikovem položaju.
Ker dr. Lueger sedaj ne more ničesar več po-vžiti, se ga umetno hrani. V noči od sobote na nedeljo se je stanje bolnika obrnilo malo na bolje. To noč je dr. Lueger tudi precej spal.
V nedeljo dne 27. t. m. so zdravniki spoznali, da se je zelo bati, da bi dr. Luegerju otrpnelo srce. Sploh so zdravniki mnenja, da je položaj bolnika zelo kritičen, vendar še gojijo upanje, da mu še vsaj za nekaj časa ohranijo življenje.
Dr. Lueger je poklical k sebi svoje najožje prijatelje in somišljenike, ter jih opetovano prosil, naj ohranijo edinost v krščansko-socialni stranki. Dr. Lueger želi, da bi postal njegov naslednik kot dunajski župan ali dr. Weiskirchner ali pa dr. Gessmann.
Ni dobro znamenje za bolnika, ker se mu vedno spreminja zdravstveni položaj. Bati se je, da bo hipno nastopila smrt.
Vsak hip nam lahko brzojav prinese vest, da Luegerja ni več. Milijoni v strahu trepečejo in se boje za svojega ljubljenca. Bridko je, da moramo zgubiti svojega prvoboritelja za katoliško in ljudsko misel.
Zadnje vesti.
Da v strežemo splošni želji in da svoje naročnike pravočasno informiramo, smo stopili danes predpoldne v telelonično zvezo z „R; e i c h s p o s t“, in
jimi rožički se je bil zapletel v grm na pobočju in zdaj je nosil polovico grma na glavi.
Obraz in roke so mu krvavele in oči so mu od strahu bulile iz glave.
„Tecite! Tecite!“ je jecljal šepet,aje. „Rešimo se, če je mogoče, gre se nam za življenje! “
Spodtikal se je malodane ob lastne noge, ko se je prigugal in je lovil sapo.
„Kaj pa je?“ je vprašal stari favn in ga zgrabil za brado. „Koga naj se bojimo? Kaj si videl?“
„Pošast! Morska pošast! Groznejša nego so jo videli vsi favni skupaj!“ je stokal mladi favn.
„Doli v valovih leži, pa z rudečimi nogami brca! In v želodcu ima ogenj, to sem natanko videl!' Njena sapa je smrdeč, črn dim, ki se dviga naravnost proti nebu.“
„Morske pošasti, ki žive v valovih, ne morejo plezati po pečinah“, ga je zavrnil stari favn mirno in si česljal z dolgimi, rujavimi prsti brado. „Le verjemite mi, lahko smo brez skrbi in nadaljujemo veseli ples.“
„Toda“, je jecljal mladi favn in se tresel po vsem telesu, „saj pošast ni sama. Na njegovem telesu kar mrgoli najčudovitejših bitij. Nekatera so podobna velikim pisanim pticam, večji kot kdorsibodi izmed nas. Drugi so zopet kakor gozdni zlodeji, črni in strašni. Vsi imajo orožje: palice, pa sulice in svetle ščite. Zraven pa še tutkajo v rog, razbijajo po bobnu in delajo tak hrušč in trušč, da bi od groze izgubil repek.“
„Meniš, da si bodo upali sem gor?“ je vprašal stari. Približal se je bil robu pečine, da bi premotril položaj.
„Ne menim samo!“ se je odrezal mladi. „Saj so se že pripravljali, da bi plezali gor.“
(Dalj« prihodnji#,?
ob % na enajsto uro predpoldne se nam je javilo odtam:
„Katastrofa S6 zagotovo pričakuje za danes popoldne.
Ob pol 3. are popoldne nam „Reichspost“ ielefo-nično poroča: Dr. Lueger še ni umrl, a pričakuje se smrt vsako minuto.
Ob */A popoldne nam javlja Reichspost: Smrt se bliža, moči propadajo, a radi močne konstitucije zdravniki ne morejo povedati natančno časa katastrofe. Mogoče to noč, mogoče v 24. urah ali pa tudi pozneje.
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je rešila v soboto rekrutni kontingent.
Prihodnja seja je v torek dne 1. marca. Začne se prvo čitanje o proračunu in davčnih predlogih. Zasedanje bo trajalo do cvetne nedelje.
Po Veliki noči bodo poskusili s štajerskim in češkim deželnim zborom. — Dne 8. aprila pa bo zopet sklican državni zbor.
Rekrutni kontingent.
Slovanska Jednota je dala vsem slovanskim klubom, ki so združeni v Jednoti, glede glasovanja prosto roko. Večina se je izjavila za to iz razlogov taktičnega postopanja. Predloga za dovoljenje rekrutov namreč ni nikakor navezana na ministrstvo, temveč je bolj zadeva krone same. Ker se tudi ministrstvo bliža Slovanom, so člani smatrali za najboljše stališče, da se dovoli vsem slovanskim klubom, da gredo pri glasovanju svojo pot.
Morilni napad v Št. Lenartu.
V	sobotni seji dne 25. (februarja je stavil posl, dr. Korošec interpelacijo zaradi morilnega napada, ki ga je izvršil v Št. Lenartu v Slov. gor. učenec šulferajnske šole Bela na učenca slovenske šole. Interpelacijo prinesemo po stenografičnem zapisniku.
Poslanec Pišek
je v vojnem odseku dne 25. februarja izrazil različne želje slovenskih volilcev. Med drugim je rekel:
Vladni zrakoplov se je znebil zadnji čas enega nepotrebnega bremena, ki mu je delal velike težave. Razmere Slovencev se s tem niso še toliko izboljšale, da bi mi mogli naše glasove za vojaške novince imenovati kako zaupanje do vlade. Tu smo se ozirali samo na gospodarske in patriotične vzroke.
Dolžnost mi je ob tej priložnosti omenjati nekatere pritožbe in želje.
Vojaška oblast se pri nakupovanju potrebščin premalo ozira na naše kmetijstvo. Zahtevamo, da vojaška skladišča kupujejo v večji meri, kakor do zdaj, krmo in žito naravnost pri kmetovalcih, ne pri pre-kupcih.
Cas nakupa se mora podaljšati in kmetovalcem naznaniti. Tako bi vojaško skladišče v Mariboru prav lahko popolnoma založili kmetje iz okraja brez pre-kupcev. V Račji na Štajerskem imamo kmetijsko zadrugo, ki zamore v imenu kmetovalcev prevzeti zalaganje vojaških potrebščin, ravno tako Gospodarska zveza v Ljubljani.
Glede postopanja s slovenskimi vojaki imamo v pretečenem letu mnogo pritožb. Več samoumorov pri 47. pešpolku in pri slovenskih vojakih ob laški meji opravičuje naše pritožbe, ker so teh samoumorov krive šikane. V Gorici je nek poročnik nadomestne rezerviste novince pri domobrancih mučil z letanjem in jih potem pustil na mrzlem stati, tako da je večina obolela na prehlajenju.
Ce pomislimo, da so ti novinci zbrani navadno šibkeji fantje ali pa izmed roditeljev, ima to še hujše posledice. Prvič so se premalo naučili in jim bo delalo sitnosti pri vajah, drugič so bolezen prinesli na dom, ki jim bo škodovala pri delu.
Želimo, da se napravijo kmalu kmečki poučni tečaji za vojake kmečkega stanu, to tudi častnikom ne bode škodovalo, če dobijo malo smisla za kmetijstvo in lepo naravo.
Domobranski minister je danes omenjal, da se napravi več postaj za konjerejo, upamo, da se pri tem ne bo pozabilo na slovenske kraje, ki imajo zato primerne prostore. (Odobravanje.)
Gosposka zbornica
ima sejo v sredo.
Poljsko kolo.
Poljsko kolo je sklenilo z ozirom na položaj: Nujna potreba je preosnova kabineta, ker je predpogoj za ustanovitev delavne večine.
Občinske volitve v Zagrebu,
Pri občinskih volitvah dne 24. februarja za I. razred so bili izvoljeni tri kandidatje mažaronov in dva kandidata koalicije; v štirih slučajih je potrebna ožja volitev.
V	II. razredu, ki je volil dne 25. t. m., je zmagala z več sto glasovi večine lista združenega meščanstva z vsemi desetimi kandidati.
Službena pragmatika za državne uradnike in sluge.
Kakor se poroča iz Dunaja,, je vlada predložila državnemu zboru službeno pragmatiko za državne uradnike in sluge.
Načrt te pragmatike se sicer naslanja na dosedanjo službeno organizacijo, pači' pa natančneje vredi pravice in dolžnosti uradništva in slug. Novo službeno razmerje bo po tej predlogi prilagođeno novim časovnim zahtevam.
Iz podrobnega poročila o nameravanem zakonu povzamemo: Odslej v državno službo ne bodo sprejete osebe, ki še niso dopolnile 18 let, ali pa so že čez 4.0 let stare.
Glede časovnega napredovanja se bodo ustanovile štiri uradniške kategorije. V I. kategorijo se umestijo uradniki s popolno visokošolsko izobrazbo, v II. z delno visokošolsko in z državnim izpitom, v III. s srednješolsko in v IV. z nižjo izobrazbo. Tudi glede napredovanja bi imela postava ugodnosti za uradnike in sluge.	_
Praktikanti bodo imeli v bodoče glede plač večje ugodnosti kot dozdaj.
Klasifikacije bodo odslej določevale posebne komisije, ki jih imenuje uradni načelnik. V bodoče bo imel uradnik tildi pravico se proti klasifikaciji pritožiti.
Disciplinarno postopanje bode tudi temeljilo na bolj demokratični podlagi. O obdolženčevi krivdi bodo odločevale disciplinarne komisije.
Uradniki dobe po novi pragmatiki večje ugodnosti glede dopusta. Dopust znaša z ozirom na čino-vne razrede in službeno dobo od 14 'dni do 5 tednov.
Pokojninska določila uradnikov bodo posebno glede na bolezen imela mnogo prednosti pred starimi določbami.
Zelo važne so tudi določbe o „dolžnosti“ in „političnih pravicah“ uradnikov. Načrt nove postave za--bičuje uradnikom nepristranost.
Političnih pravic uradnikom sicer ne zmanjšuje, dopušča se jim aktivna in pasivna volilna pravica. Samo če je uradnik izvoljen za poslanca, postavi se v izven-službeno razmerje. Med tem časom dobi vso prejšnjo plačo in zaračuni se mu tudi ta čas v pokojnino, samo napredovati v tem času ne more.
Za sluge veljajo splošno tista določila, kot za uradnike. Prepove se jim pa lahko biti član kakega društva. Sluge imajo pravico po časovni dobi za dopust od 8 do 14 dni. Velike ugodnosti nudi slugam nova pragmatika glede pokojnine.
Kazni uradnikov in slug v bodoče ne bodo tako strogo odmerjene kot dosedaj.
Raznoterosti.
S. K. S. Z. Seja odbora S. K. S. Z. je v četrtek dne 3. marca, ob petih popoldne. Odborniki se vabijo, da pridejo polnoštevilno.
Šolski svetnik dr. Janko Bezjak je imenovan za ravnatelja na II. državni gimnaziji v Ljubljani. Želimo odličnemu pedagogu mnogo vspehov!
V Gradcu je bil promoviran doktorjem prava član Zarje Jesenko. Mlademu gospodu doktorju iskreno čestitamo.
Nemški bojkot. „Grazer Tagblatt“ dan za dnevom hujska k odločnemu bojkotu vsega, kar je slovanskega. Ni še dolgo tega, kar je ta list prinesel hujskajoč poziv na vso nemško javnost, naj brezobzirno bojkotira neko češko tvrdko iz Prage, ki pošilja svojega potovalca tudi v Gradec in sosedne kraje. Javno poživlja ta list Nemce, naj povsod zavrnejo in bojkotirajo to tvrdko in sploh vse slovanske tvrdke. Mi se le začudeno vprašujemo, kje je bil tokrat državni pravnik, da ni spoznal v tej notici hujskanja k bojkotu, kar je prepovedano. Zopet se jasno vidi dvojna mera:	če naši listi le količkaj bolj odločno po-
vdarjajo geslo „Svoji k svojim“, takoj pride mož postave in — list je konfisciran. „Grazer Tagblatt“ pa je še nalašč dal v veliki množini tiskati posebne letake, na katerih je natisnjena dotična hujskajoča notica (21. jan. 1910) in jih razširil, a državni pravnik se ne gane. Ali so res za Nemce drugačne postave, kakor za Slovence?
„Slovenski porazi na Koroškem.“ „Mir“ od 26. t. m. pod tem naslovom pošteno okrca liberalne liste, v prvi vrsti „SlovenskiNarod“, ki iz gole strankarske zavisti mečejo našim narodnim delavcem polena pod noge. „Mir“ pravi: „Slovenski Narod“ sanja, trdeč, '„da na Koroškem nazaduje slovenska stvar, odkar delujejo koroški voditelji po receptu naše kranjske klerikalne stranke, na vsi črti.“ Očita nam, da so Slovenci propadli pri občinskih volitvah v Grebinju, Rudi, Vovbrah, Pokrški vasi in Radišah. Resnici na ljubo moramo pribiti, da smo tudi v teh občinah pri volitvah zelo napredovali, kakor sploh v vseh občinah, ki se nahajajo v nasprotnih rokah. In omenjene občine pa so bile že doslej vse v nemško-nacionalnih rokah in tudi grebinjska ni bila nikdar prav naša. Torej je neumnost, govoriti o slovenskih porazih. S temi porazi se samo nemškonacionalni po graških listih tolažijo, in sami sebi korajžo dajejo. Nemški nacionalei so že tako vajeni resničnih porazov, da iz tega, če v kaki svoji trdnjavi naš naskok za enkrat z naporom vseh sil še odbijejo, to takoj kot svojo zmago in kot slovenski poraz razkriče. In takim manevrom naših političnih nasprotnikov 1 se slo-
venski listi z obžalovanja vredno naivnostjo vsedejo na lim. Sicer pa, če že pišete o naših zadevah, vsaj lepih krajevnih imen nam ne pačite, saj jih pačijo že zadosti Nemci. Pokrške vasi na Koroškem ni; nemški Poggersdorf se slovensko imenuje Pokrče.
Zarja. Slovensko akademično društvo Zarja v Gradcu priredi v petek dne 4. marca 1910, ob %8. uri zvečer, v lokalu „Pri zeleni Štajerski“ svoj V. redni občni zbor v zimskem tečaju 1909-10 s sledečim dnevnim redom:	a) čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora in zapisnika bratskega društva Danice; b) poročilo odborov; c) poročilo klubov; d) poročilo revizorjev ; e) sprejem novega člana; f) volitev novega odbora; g) slučajnosti.
Poslanec dr. Ivan Benkovič je nastopil daljši dopust, katerega bode prebil v Celju. Sej državnega zbora se more udeleževati le v najnujnejših slučajih.
Župnik Hlinka prost. Slovaškega župnika Hlinka so dne 24. t. m. izpustili iz zapora v Szegedinu. Hlinka je bil obsojen zaradi „hujskanja“ proti ma-žarski narodnosti in pa državni oblasti na dve leti ječe.
Za obmejne Slovence se je nabralo na gostiji Jakoba Javornika v Selcih 4.10 K, na gostiji Antona Povšeta v Orlivasi 13.40 K, Mohorjani pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah so darovali 10 K. Živeli posnemovalci !
Za Roseggerjev sklad so v zadnjem času darovali nemški advokatje na Koroškem 2000 K, občinska šparkasa v Gradcu 2000 K, državna zveza nemških poštnih uradnikov 2000 K, nemški deželni uradniki na Štajerskem 2000 K. Deželni uradniki so plačani z deželnim davčnim denarjem, torej tudi s slovenskim denarjem; tako se tedaj tudi slovenski denar steka v blagajno društva, ki ima namen Slovence ponemčiti.
Osrednja S. K. S. Z. je imela dne 20. februarja v Ljubljani svoj občni zbor, na katerega je došlo mnogo udeležnikov. Obširno je govoril na tem zborovanju predsednik Zveze dr. Krek, ki je očrtal zopet nova pota, nove misli za našo krščansko-soci-alno organizacijo. Članov je štela zveza v Ljubljani' sami nad 4000, ki pa se vsi tudi živo zanimajo za Zvezino delovanje. Zveza dobi v Ljubljani svoj lastni dom. Nakupilo se je staro strelišče za 47.000 kron v ta namen. (Poslopje se bo v toliko popravilo, da bo zadostovalo vsem potrebam -Zvezinih prireditev. Iz podrobnih poročil o delovanju ljubljanske Zveze se razvidi, da je Zveza v vsakem oziru vstrajno gledala na svoj smoter: s pravo krščansko izobrazbo in organizacijo osrečiti slovensko ljudstvo.
Glavni nabori v mariborskem političnem okraju se bodo letos po sledečem redu vršili: Maribor levi breg, v Pesnici, gostilna Hojnik, dne 23. aprila 1910, za občine:	Dobrenje, Kamnica, St. Jurij ob
Pesnici, Gradiška, Grušova, Sv. Jakob in Jarenina; dne 25. aprila za občine: St. Ilj, Jelovec, Kamnica, Janžev vrh, Kaniža, Karčovina, j Sv. Križ, Gornja Sv. Kungota, Leitersberg, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Martin pri Vurbergu; dne 26. aprila za občine: St. Peter, Plač, Polička ves, Pesnički dvor, Ravnica, Rošpah, Slemen, Špičnik, Slatinski dol, Gornji Duplek, Spodnji Duplek in Dragučova; dne 27. aprila za občine:	Bresternica, Vosek, Boč, Svičina, Vukovski
dol, Vertički vrh, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Ciršak, Ciglenci, Cirknica. — Maribor desni breg, v Račah, gostilna Grisold, dne 28. aprila, za občine: Verhov dol, Studenci, Bistrica pri Limbušu, Bistrica .pri Falu, Fram, Gorica, Ješenci, Gornje Hoče, Sp. Hoče, Rače, Kumen, Lehen pri Ribnici, Limbuš, Do-goče in Lobnica; dne 29. aprila, za občine: Loka, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Marjeta na Drav. polju, Ruše, Morje, St. Miklavž, Orehova ves, Pohorsko, Pekre, Pivola, Poberž, Podova in Ranča; dne 30. aprila za občine: Rogoza, Razvanje, Rudeč-breg, Slivnica, Skoke, Bohova, Činžat, Smolnik in Serkovce. — V Slovenski Bistrici, v rotovžu: dne 18. aprila za občine: Sv. Ana, Bukovec, Dežno, Gornja Bistrica, Slov. Bistrica, Frajham, Babernik, Hošni-nica, Pekel, Hrastovec, Jelovec-Makole, Kalše, La-borje, Crešnovec, Oglenšak, Žablek, Gornja Ložnica ; dne 14. aprila za občine: Spodnja Ložnica, Le-sičja ves, Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Spodnja Novaves, Verhlova, Osel, pečke, Brezje, Pokoše, Poljčane, Pretrež, Gornja Polskava, (Spodnja Polskava, Ritoznoj, Sentovec, Kovača ves in Smerečen; dne 15. abrila za občine: Stanosko, Štatenberg, Studenice, Stopno, Tinje, Verhole, Bojtina in Ciglence. — Pri Sv. Lenartu, v Avblovi gostilni, dne 18. apr. za občine: Andrenci, Sv. Anton, Gornji Porčič, Sp. Porčič, Sv. Trojica, Trije kralji, Srednji) £lasteraj, Spodnji Gasteraj, Sv. Jurij, Gočova, Senarska, Senovo, Jablance, Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart, Iho-va, Maina, Osek, Partinje, Rogoznica, Gornja Ročica, Zamarkovo, Spodnji Žerjavci, Šikarce, Setarova, Žitence, Žitce, Selce, Smolinci in Župetinci; dne 19. aprila za občine: Drvanja, Trotkova, Cagona, Crm-lenšek, Gornja Voličina, Spodnja Voličina, Zimica, Biš, Brengova, Korena in Cogetinci. — Nabori se začnejo ob 8. uri zjutraj. Mariborski mestni svet je izdal odredbo, da naborniki ne bodo smeli iti skozi mesto. — Vse naše slovenske mladeniče, ki grejo letos k naboru, tem potom nujno opozarjamo, da se vseskoz vzgledno vedejo.
V Ljubljani jje bil dne 25 t. «n. posvečen v mašnika gospod Jakob Kotnik, doma na Črešnjevcu pri Slov. Bistrici. Mladi novoposvečenec odide v Rim na zavod del’Anima, kfer bo nadaljeval svoje študije.
la domačih tleh zaslužek slovenskim železničarjem!
Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora skoz in skoz po slovenskih tleh. Ker teče po slovenskih tleh, bi človek mislil po svoji zdravi pameti, da ima podjetje, kakor je južna železnica, do prebivalstva, ki prebiva ob progi, toliko ozira, da uravna svoje naprave tako, da bi se zadovoljilo tudi ob progi bivajoče in po južni železnici potujoče slovensko prebivalstvo.
.A. te.mu ni tako. Ne samo, da na marsikateri postaji izziva slovensko prebivalstvo samonemšld napis, izziva se celo prebivalstvo, oziroma izzivajo se potniki, še ob priliki vožnje po južni železnici. Južna železnica ravna s slovenskimi potniki, kakor bi uživali od južne železnice posebno milost, da se smejo voziti po njeni progi na domačih tleh brezplačno. Ker pa temu ni tako, ampak mora vsak slovenski potnik plačati pošteno svoj vozni listek, ni samo naša prayica, ampak naravnost naša dolžnost, da zahtevamo od uprave južne železnice, da preskrbi vlake z osobjem, ki je domače, ki razume jezik potnikov in ki slovenskim potnikom ni sovražno.
^ Ne samo to. Povdarjati je treba to s stališča uslužbencev. Naši slovenski domači sprevodniki se uporabljajo, ker so zmožni treh jezikov, za najslabše proge in službe, med tem ko se daje tujcem Nemcem najprijetnejša služba.
Tako vozijo pri brzovlakih iz Dunaju do Trsta skoraj izključno nemški sprevodniki, imajo počitka v Trstu 12 ali 24 ur ; in se vrnejo zopet nazaj. Torej za te brzovlake izključno le Nemci. Naši domačini se rabijo samo za lokalne proge do Kormina ali do Gorice. Ne ozirajo se na potnike, moramo tukaj povdariti, da imajo tudi tu boljši zaslužek samo Nemci, domačini Slovenci se pa uporabljajo na slabih prostorih ob slabšem zaslužku.
Celo pri osebnih vlakih se ne pripuste kondukterji iz Trsta, ampak samo iz Maribora.
Tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev In le malo Slovencev, ki bi tudi res spoštovali slovenski jezik potnikov, ampak so po večini nemčurji, ki sovražijo slovenski jezik Še bolj, kot nemški kondukterji.
Ta uravnava je res čudna in se nam potem ni Čuditi, ako prihajajo iz ljudstva vedno pritožbe o surovem ravnanju s slovenskimi potniki.
Rečemo pa tudi lahko, da je oškodovana pri tem tudi južna železnica sama, ker nam kaže slučaj, ko slovenski potnik ni razumel nemškega kondukterja in mu ta ni mogel napraviti doplačilnega voznega listka, ker se nista razumela in ga je rajše pustil pri
miru.
Gotovo smo mi Slovenci tudi sami pree.ej Erivi na tem, da vozijo po naših krajih le nemški konduk-terji, ker smo preveč popustljivi.
Zdaj pa uvažujmo stališče naših sprevodnikov.
Zmožni ne samo uradnega nemškega, ampak tudi slovenskega in italijanskega jezika, so primorani zadovoljiti se z manjšimi zaslužki in s slabšimi progami, z neprijetnejšo službo. Tu je treba, da se postavimo zato, !da dobe naši slovenski sprevodniki na naših slovenskih tleh pravico do zaslužka, tako pri brzovlakih, kakor bi osebnih vlakih.
Delati se mora na to, doseči se mora in se tudi lahko doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili dunajski nemški kondukterji le do Maribora in nazaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta do Maribora pa naši domači sprevodniki, kateri poznajo naš jezik in ga ne sovražijo. Nemški kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom. Tako se bode ugodilo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov.
V tem oziru bo treba, da stopijo merodajni faktorji do uprave južne železnice in to stvar ne izpuste iz rok, dokler se ne uravna. Inšpektorat v Trstu temu gotovo ne bo nasproten, ravnateljstvo na Dunaju pa se mora spametovati in ne samo iskati na slovenski zemlji zaslužka, amp|ik tudi vpoštevati želje ljudstva in da da na domačih tleh zaslužka slovenskemu železničarju!
Storimo vse, da se zgodi to! /y
Štajersko.
Maribor. Socialdemokratka kolegialnost. Naši 'dečkarji vedno kriče, kako veliki prijatelji delavstva da so. Ce pride kak rdeči general govorit na lelavsk soeialdemokrašk shod, navadno na vsa usta triči, naj bodo delavci edini in solidarni. /Radi tega >i človek na prvi pogled mislil, da socialdemokrati le poznajo denuncijaeij ter da res bratsko ljubijo svoje delavske sotrpine, če so potem ti njihovi so-nišljeniki ali ne. Vendar temu ni tako. En primer: V Jadlovi usnjarni v Mariboru je bil že več let priden n pošten usnjar Trobej. Gospodar in večinoma vsi ovariši so ga vsled njegove pridnosti spoštovali. Le lekaterim zagrizenim socialdemokratom ni bil po vo-ji, ker je imel navado, da je šel redno vsak dan v serkev ter je kazal povsod svoje krščansko prepričale. To pa ni ugajalo socialdemokraškim ekstremom, rrobeja so tako dolgo pikali, ga črnili pri gospodaru, zmišljevali razne laži in počenjali sploh vse, la so ga odstranili. In tako je sedaj Trobej, kot žr-ev svojega krščanskega prepričanja — brez dela!
Taka je ljubezen socialdemokratov do svojih sotrpinov !
Ptuj. jDne 25. februarja je tukaj v Narodnem domu zadela kap gospoda JožefaZelenika, profesorja v pokoju, odbornika in blagajnika Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, bivšega načelnika in sedanjega odbornika okrajnega zastopa v Ptuju in veleposestnika pri Sv. Urbanu. Pogreb je bil v nedeljo ob 542. uri popoldne. Gospod profesor Zelenik je bil eden glavnih faktorjev ptujske posojilnice in že dolga leta dejanski vodja posojilniške pisarne. Slovenci ga bodo težko pogrešali. Njegova smrt je prišla popolnoma nepričakovano. Zvečer poprej se je še zdrav in čil razveseljeval v krogu svojih prijateljev, drugo jutro pa so ga našli mrtvega v njegovi sobi. Truplo se je na željo sorodnikov prepeljalo v nedeljo ob 542. uri popoldne v njegov rojstni kraj k Sv. Urbanu in se tam pokopalo na domačem pokopališču. Svetila mu večna luč!
Žalec. Ustanovni shod katoliškega izobraževalnega društva za Žalec in okolico je uspel nepričakovano lepo. Velika sušilnica Nidorferjeva na Vrbju je bila skoraj celoma polna občinstva, ki je z velikim zanimanjem sledilo poldrugournemu poljudnemu predavanju odposlanca S. K. S. Z. prof. dr. Hohnjeca. Govorili so še gospodje deželni poslanec Alojz Terglav, 1 župnik dr. Jančič in Ivan Zupanc, ki je kot sklicatelj z veliko spretnostjo vodil ustanovno zborovanje. Izmed mladeničev je govoril Andrej Piki, izmed deklet so govorile Marija Dreu, 1. podpredsednica Zveze slovenskih deklet, Marija Petko in Marica Ribič. Odbor, ki se je pred sklepom zborovanja izvolil, je tako-le sestavljen: predsednik F. Nidorfer, podpredsednik kaplan Schreiner, tajnik Iv. Zupanc, tajnikov namestnik Ivan Holobar, blagajnik Fr. Koz-molj, blagajnikov namestnik Andrej Piki, odbornica Marija Petko, namestnice Jera Ribic in Marija Ko-rent; poslednje bodo vodile dekliško zvezo, želim naj bi novo društvo, kateremu je že sedaj pristopilo prav veliko članov, uspešno delovalo v izobrazbo tamošnjega vrlega ljudstva.
Slov. Bistrica. Dne 20. t. m. zvečer je 541etni viničar Jože Berboc v Kovački vasi vsled teme domu grede pravo pot zgrešil in se je v jarek prekopicnil, vsled česar je dobil na glavi veliko do kost segajočo rano.
Črešnjevec. Pri nas smo dobili nekaj stotov krme v podporo. Med drugimi se je oglasil na županstvu tudi znani Kresnik, prvi bogataš na Črešnjevcu. Mi se temu čudimo, ker gospod Kresnik vendar dobro pozna postave in bi moral vedeti, da ni opravičen prositi za podporo, ker je pri nas obče znano, da je nekaj svoje krme prodal, nekaj pa v najem dal — torej ima gotovo preveč. Po drugi pa tudi ni opravičen, da bi dobil kaj krme, ker ima en par volov v reji od gospoda Rasteigerja iz Slov. Bistrice, en par pa od očeta svojega pastirja. Prošnjo na županstvo je seveda kot slavnoznani Štajerčijanski kandidat pisal nemško. Kdo bi tudi kaj drugega pričakoval.
Makole. V sredo dne 23. februarja zvečer je brez vsega vzroka Franc Steinberger iz Modraž napadel 281etnega Stefana Ostermana in ga z motiko vdaril tako po glavi, da je ta zadobil težko telesno poškodbo.
Jarenina. V torek dne 22. februarja zvečer je napadel viničarski sin Jakob Peklar 271etnega delavca Janeza Županeca iz Vukovskega vrha in ga z motiko hotel po glavi vdariti, a k sreči je Zupanec glavo odmaknil in vdarec ga je na levo zgornjo stegne zadel in težko ranil.
Ljutomer. Dekliška Marijina družba je spremljala pretečeno soboto k zasluženemu počitku Lenko Polanič iz Ljutomera. Dopolnila je 84 let. Zadnja tri leta je veliko trpela. V svoji mladosti je bila dolgo let cerkvena pevka. Posebne zasluge pa si je pridobila s tem, da je leta in leta zbirala in na dobro napeljevala žensko mladino. Kratko se lahko označi njeno življenje: Ljubila je Boga nad vse, sebe zavoljo Boga, bližnjega pa zavoljo Boga ne samo kakor samo sebe, ampak bolj kakor samo sebe. Prepričani pa smo, da je Vsemogočni pripravil izredno plačilo taki junaški ljubezni!
Ljutomer. Pred tedni se je poročalo v časnikih, da se je izgubila žena Jakoba Kranjca iz Babinec. Vse iskanje je bilo zastonj. Zadnjo soboto pa so jo našli v Ščavnici pred ljutomerskim mlinom. Voda jo je vzdignila ter prinesla na površje. Kakor se je že poročalo, se ji je iz žalosti nad umrlim otrokom zmešala pamet. Drugega vzroka pač ni za njeno nesrečno smrt, saj sta z blagim možem srečno in zadovoljno živela. Res, hudo je Bog obiskal dobrega moža. Ljubi Bog, ki mu je naložil tako breme, naj ga tudi krepi in podpira v tej stiski!
Koroško.
Velikovec. Naš poslanec. Zastopnik podjunskih mest, deželni poslanec gospod Pinteritsch, menda ne zna več govoriti. V zadnjem zasedanju deželnega zbora ni ne duha ne sluha o njem. Samo ko se je šlo za povišanje naklad na pivo, je znal reči tisti velevažni „ja.“ Zato, da bodo smeli Velikovčani zanaprej pivo za štiri vinarje dražje piti, bodo pa prihodnje poletje, ko bodo volitve za Velikovec, zopet volili kot zelo zaslužnega in neumorno delavnega moža { gospoda Pinteritseha za svojega župana. Ce zna kdo le Heil! zavpiti, da se ga sliši v valhalo, potem pa že velja. Heil Pinteritsch in podraženo pivo!
Brdo ob Žili. Kaj se vse v naši Šoli uči! Učitelj III. razreda je vprašal pred nedavnim časom šolarja Edvarda Rauter: Kaj pa si ti, ali si Slovenec ali Nemec? Fant mu odgovori: Jaz sem Slovenec. — Nato mu reče učitelj nemški: Pojdi noter, ti tepček, — du Tschopele — ti si Nemec, vi vsi ste Nemci. Ko je državni poslanec gospod Grafenauer to reč izvedel, rekel je svojemu fantu:	Zakaj pa mi tega nisi
povedal? On pa mu je nato odgovoril:	Saj sem že
materi povedal, vi -pa takrat niste bili doma. Ta učitelj je rojen Nemec iz Spitala. Otroci so pripovedovali o tem učitelju Še čisto druge reči, ki jih poučuje v Šoli. Deželnemu šolskemu svetu priporočamo, da primerno pouči tega učitelja, kaj se sme v šoli poučevati. Zlasti pri pouku o opicah in o duši človeški naj bo mož bolj previden, da ga otroci ne bodo več tako razumeli, kakor da bi čWek izviral iz opice, človeška duša pa da bi bivala v — nosu.
Primorsko.
Ustreljen dijak. Iz Gorice se poroča: V nedelj ° se je igral s pištolo Mario Pontoni, sin zdravnika Pontonija, ko je doma pisal preparacijo. Pištola se je sprožila in fanta zadela v glavo. Deček je preparacijo pisal naprej, a je brez vsake zveze pomešal skupaj vse jezike, dokler ga niso dobili domači. Pomoč je bila brezuspešna. Deček je v četrtek v bolnišnici umrl.
Iz Tržiča. Princ Aleksander Thurn-Taxis je predložil okrajnemu političnemu oblastvu načrt za hidravlične naprave ob Timavu. Načrtu je namen izkoriščati vodne sile Timava v industrijske svrhe, kakor tudi za napeljavo vode v Tržič, Sesljan, Devin in druge bližnje kraje.
Oh meji. fPo soški dolini govore, da so pretečeni teden laški vojaki pri Breginju prekoračili mejo ter da so jih pregnali avstrijski orožniki. Sicer to ni gotovo, vendar pa lahko mogoče radi debelega snega v gorah.
Tež koce južne železnice.
Južna železnica si je svoj čas izposodila 830 milijonov kron. Ta dolg teži kakor mora južno železnico. Predno bode družba ves izposojeni kapital poravnala, bode znašala vsa vrnjena svota z obrestmi vred 2.000 milijonov kron.
Ker je torej južna železnica v slabem finančnem položaju, bi rada uprava Štedila na vseh koncih in krajih. Najprvo si je zbrala osobje južne železnice, da ono pomaga štediti židovski akcijski družbi.
Le poglejmo !i Južna železnica nastavi večino svojega uradnega osobja 5 do 10 let samo provizorično. Sploh se opaža, da je postala južna železnica zelo skopa. Tistih obljub, ki jih je dala v pogodbi dne 31. oktobra 1907, še ni nič izpolnila.;' Osobje je postalo nevoljno in letošnjo spomlad imamo zopet pričakovati v tem oziru opravičen štrajk, oziroma pasivno resistenco na progah južne železnice.
Stedenju ali bolje rečeno skoposti upravi je tudi pripisovati vedno se ponavljajoče nesreče na progi. Čuvaje vedno odstranjujejo, ostali pa morajo biti skoraj noč in dan v službi.
Ce je treba nastavljenemu osobju kaj dati, se vedno izgovarja s slabim finančnim položajem, pač pa vlečejo velike remuneracije bivši višji uradniki.
Razgled po svetu.
Premogarji odklanjajo socializem. Očividno je na tisoče ljudi, ki se ne dajo venomer slediti. Žica je donesla zadnji teden sledečo značilno brzojavko iz Mauch Chunka, Pennsylvania: „Socialistična propaganda v okolišu trdega premoga je videti pri kraju. Pred sedmimi ali osmimi leti je bila velikanska v tej in sosednih državah, kjer je obilno inozemsko prebivalstvo, a ko so začeli bolje umevati ameriške naprave, so se ti v inozemstvu rojeni državljani polagoma pridružili tej ali oni izmed dvojih velikih strank. Socializem v Carbon countyju je dosegel svoj višek 1. 1902 med velikim štrajkom v okolišu trdega premoga, ko se je zdelo, da bo vse pometel. Tistega leta je bila socialistična stranka v mnogih premogarskih okrajih tako močna, da si je izvolila dokaj krajevnih ti-ketov. Leta 1902 so socialisti v tej državi oddali za kongresnika 1.574 glasov; za državnega senatorja 1.282 glasov; za poslanca v generalno skupščino oelo 1.678 glasov, in za sodnika 1.610 glasov. Leto pozneje so oddali 1.162 glasov za svojega Šerifskega kandidata. Leta 1909 pa so oddali socialisti 328 glasov za Šerifa, 318 glasov za protonotarja, 214 glasov za sodnijskega klerka in 370 glasov za porotne komisarje ! “
Telefonični brzojav. Trije danski inženirji so iznašli pripravo, s katere pomočjo je mogoče obvestiti naročnika telefona, četudi tega ni pri telefonu. To se napravi na ta način, da se zveže s telefonsko napravo klaviatura, ki mehanično deluje kot pisalni stroj. V klaviaturi mora biti vedno pripravljen papir, na katerem se z navadnimi črkami natisne tele-fonično poročilo. Naprava ni draga, kar je pa glavno, je to, da funkcionira pri vsaki razdalji.
Rabite le vžigalice: V korist obmejnim Slovencem!
Narodna Čitalnica v Ptuju
naznanja prežalostno vest, da je dne 25. svečana nanagloma umrl njen častni ud, bivši mnogoletni društveni blagajnik, gospod
Josip Zelenik,
posestnik pri Sv« Urbanu.
Pogreb nepozabnega narodnega delavca j e bil v nedeljo popoldne ob eni iz Ptuja k Sv. Urbanu.
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. :::
Izvrševanje vseh stavbenih del:
kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::
Specialna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brnšenje, puliranje in struganje
:::	kamena s stroji. :::
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim :::	tlakom.	:::
Izdelovanje pohištvenih plošč ia različnih najbolj idočih marmornih :::	vrat v vseh oblikah. :::
Popravljanje spomenikov, udela-:::	vanje napisov v iste. :::
Izurjen pozlatarski pomočnik za cerkveno delo d bi takoj stalno slnžbo pri Alojzu Zoratti, Marinor, Schmiderer-jeva mica 3. Istotam se sprej-mo tudi vajenca.	24
Zaradi preselitve v Maribor prodam svoj vinograd Zagradom pri Celju (prej Vabič). Natančnejši pogoji se zvedo pri g. dr. Jos. Vrečko, odvetniku v Celju. — Karolina Planer.	23
ne bodem menjal mila, odkar rabim Bergmann-ovo Sfeckenpferd-lilijino
milo (znamka Steckenpferd)
od Bergmanna & Co., Tešin
na Labi, ker je to milo najbolj učinkujoče od vseh drugih zdravilnih mil zoper pege; pospešuje tudi, da ostane polt sveža in lepa. Komad stane 80 vin. in se dobi v vseh lekarnah, drožerijahitd.
Delavnica za popravila!
ccJ
>C3
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Illustr. cenik zastonj!
Gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura K 3'50 Pristna srebrna ura „	7'—
Original omega ura „ 18'— Kuhinjska ura	„	4'—
Budiljka, niklasta „	3'—
Poročni prstani	„	2.—
Srebrne verižice	„	2'—
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dieiinger
Theod. Fehrenbash
urar in očalar Maribor, GosP°ska ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Ž8SBT 500 M najboljšega haloškega vina iz 1. 909, ze dva brat pretočen«: ga, proda po K 80— do 40'— loko žel. postaja „Poscjil niča Sv. Barbara v Hal “	17
V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglarju, posvetnem in etrkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad isk šen in renomiren kapelnik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik 1910 ‘ Narodni dom, Maribor.
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, OI|e
priporoča svojo bogato zalego stekla, porcelana in kame nine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal it okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in pri vatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najsoiidnejša in točna postrežba!
Ufa	la «irohsio,
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast.
kcncesionirani vodovodni inštalater
Rebek, C5Ü!
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za-sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Bruoken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v poprar vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih oenah.
Volneno
blago, c>-firi, batisti in perilni kambrik za ženske obleke v velikanski überi in po Čudovito nizkih cenah se dobi v narodni veletrgovski hiši
R* Stermecki, Celje
Vzorci proti vrotvi zastonj in pošiljk tv e č z K 20— trunko. Prepričajte se o „Bomba“ tkanini, katera je preiskušena najboljša za it n ko in moško perilo. — K04 23 met. franko K 15’50. Cajgasti ostanki po 20 met. trpežni K 8—, fiai K 10'—zelo fiai K 12—.	3
Edina narodna trgovina čevljev
Štefan Strašek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebne čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni!	7
Še nikdar v Slovenjgradcn!
Velikanska zaloga volnenega blaga najnovejše vrste Za moške kamgarn, loden, ševijot, lepi klobuki, srajce, močno platno za prtiče; vse po naj-
nižji ceni pri
Druškovič-u
v Slovenjgradcu.
Sirite „Stražo1
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.;.
Odgovorni urednik: Fran Kaiuvič,
Tisk tiskarne »v. Cirila v Mariboru,