Poitnlna plačana v gotovini Izhaja v pondeljek in petck ob 5. popoldne. Stüne mesečno Din 7"— za inozemstvo Din 20*—. ftačun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. OglasI po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Leto XIV. Štev. 58. Celje, pondeljek 18. julija 1932. I Olepševanje Celja in oko- iice in pospeševanje tujskega prometa (Konecj 1S26. Olepševalno in tujsko-pro- metno društvo v Celju predlaga na- pravo nove ograje pred Mestnim gle- dališčem in stavi prcdlog za uredi- tev mestnega pokopališča oz. tamoš- njih na.saov. Oživotvori so iujsko- promctna pisarna zaradi informira- nja pciujocega občinstva, Poplave v p.vgustu poškodujejd v glavni sezi.ii vso nasade v mestncm parku in po- vzroeijo društvu velikanske izdatke. Pričnc se rcklama za Celje in okoli- co v inozemstvu, zlasti v časopisih. Društveiii gospodar in vrtnar pose- lita vrtnarsko razstavo v Drazdanih in nasade v raznih inestili v svrho crientacije in modernizacije nasa- dov v Celju in okolici. 1027. Olepševalno in. tujsko-pro- metno društvo v Celju praznuje 55 lotnico obstoja in 75-letnico prvi.h nasadov v parku. Društvo se včlani v tujsko-proinetni zvezi v Maribovu IMčne se z gradnjo nove promenad- Me cesta na Masarykovem nabrezj'i mod kapucinskim mostom in brvio v park. Namestitev klopi na hribu *v. Jožefa in sajenje novega parka na »Ka!varijw. Društvo postavi 110- vo ograjo pri vrtnariji in uredi nov cvetličnl vrt nasproti rastlinjaka za hišo ge Pallosove (io brvi v park. Obnova in preureditev nasadov prod mestno osnovno solo in popravilo že- iezne ograje. Vremenska hišica v mestnem parku so prestavi iz^sreui- ng v zapadni del parka. Pot od brvi fez Savinjo proti vodometu se nu- siri, posuje, ob straneh ogradi s s ta- li etno ograjo, ob ogiaji pa se'napra.- vijo nove cvetlične grede. Na tej pcti .so tudi nizsiri električna vsla- svetljava in so izpe'je iudi do nasa- dov vrU'ic v gornjem delu parka. Ob giieku 7 vremensko hisico se zasadi- jo brczc V reklamiif? svrhe se naba- vi večje štcvila slik Celja, ki se raz- uoSljejo na razstave v Berlin, Bu- uimpoSl'D, Atone in na Zagreb ski '/.hov. Društvo zalozi s pornoe jo Zv> /e VAX tujski promot v Ljubljani re klainno brošuro Celja v nernškem :eziku. 1928. Na tujsko-prometni razstavi Ijubljansikcga velesemia razstavi (iruštvo z okoliškimi zdravilišči v iiistnem paviijonu mnogo slik in-re-» klamnega maXerijala. Djništvo raz- poslje po ofic. poiovalni pisarni »Put- :iika« na Dunaju velik del zalo^ene rcklamne bročure Celja. Društvo za- lozi 2.000 reklamnih poslovnih za- lepk s slikami Celja in intervenira glede izbcljSanja zelezniškega in poštnoga prometa oz. zvez Celja in ükolice pri žclczniški in poštni i.U- 7-ekciji, pri mestni občini celjski ]>a t'.lcde prestavitve vozne ceste s srii- dine mostnega parka pod hrib. Dn.i- ytvo napi'avi okoli nasadov na pro- ^toru rued kolodvorom in hoteiono »¦Pošto« novo želczno ograjo na Ijo tonskih podsta.vk.ih za ceno okiti/ Ü5.000 Din. Za film mesta Ce'ja je pri.spova.jo tvrdki Bothke polegmest- he obCir.-e tudi društvo; ker tvi-dkn ni filmtf.la Celja, bo morala vrniti ta prispevo.k. Propagandna akcija za okrasitev oken in balkonov s pode- litvijo r.ngrad je dobro uspela. 1029, Društvo pokrene pri mestni občini gradnjo paviljona za tujskc- promotno pisaruo prcd celjskim ko- iodvoroni, kainor se v jeseni vseli. Načne se tudi vprašanje otvoritvo biljetarne v Celju. Ponovno se ra/- ].-išejo nagrade za olepšanje ok en in balkoncv. Namesti se veejo število klopi na raznih mestih. Na Masary- kovem nabrežju, ki se glede nasadov na novo uredi, se nasadijo breze. Za- radi štednje se prične z gojenjcui Irajnic v mestni vrtnariji. M.-;stna občina popravi na društveno inter- vencijo pota. in sprehajališča. Zarad» izboljšanja tujskega prometa uv^ira družtvo vpostavitv opuščenih noorJh vlakov. Dioištvena drevesnica se xno- j-a zaradi zazidave oziroma prodaio ciosedaniega prostora zopet preme- stiti in sicer na mestno zemljišče po- leg mestnega pokopališča. Koncorti v parku se v glavni seziji zopot uve- dejo. 1930. Vrcmenska liišica v parku in .laničevc zemljišče pod Kapunovim ilvorom se na novo ogxa.dita oziro- ma se ograje popravijo. Mestna ob':i- na napelje oz. razširi električno roz- svetljavo na Masarykovem naJjrežju. Zaradi pomanjkanja denarnih sreU- stev in neuvaževanja društvene^a delcvaiija obvesti družtvo mestno clr- čino, da bo moralo opustiti vzdrž-3- vanje javnih nasadov v mestu, ra/oa onih, za katcre so zasigurani zaseb- ni prispevki, in da. bo svoje delova- njc osredotoeilo na jnestni park. \' glavni seziji se uvedejo v parku ra- .tiokoncerti s pojaeevaleem. Društvo najme v sanacijske svrhe pri Ma-t- ni hranilnici 50.000 Din posojila z garancijo mestne občino in zastavo inventarja.. Pri tvrdki Westen se .rr-i- bavijo omajlirane ka3:ipotne tablto.o, ki so nainestijo na raznih inestili i/iuštvo intervenira pri želozni.ski (iiiokciji oz. na, pristojnih mestih glede razširitve železniškega podvo- va\ pri hoteiu »I'osti« in glede posol)- nega izhoda ob prihodu vlakov na c61jskcLn kolodvoru. Društvo vlo;a 1'i'i mestni obcini protest proti u.a- meravanemu kanmolomu pri moš- kom kopalisčvi poleg mestnoga par- ka. Predlagra za^aditev novega uvo- za v mesto v podaljšani ASkcrčevi ulici z živo mejo z vincsnimi viso'.co- debclniini drcvesi, a brez uspeha. 1922. DiTištvo sodelujo z l'aalniin oddolkom na razstavi, ki jo jc prire- ail tujrko-prometni odsek banske upravo na jesenskem velesejmu v Ljubljani. Akadomski kipar g. Bcr- nekor lestavrirn. na strožke mestno obči.ne in na iiiicija.tivo društva Rkupino »Kalvarjjo« na, hribu sv. .ici- zei'a. TJvedo se nabii'alna akcija /a sanacijo društvenih iinanc. Zara-ii splošne krize so z 31. marcem l&Jd. ukiiic irgovsko društveno vrtaar- stvo. Nasadi v mestnem parku no. ip.odcriiizirajo in preurcdijo. Pred cc-rkvijü mi hribu sv. Jožefa se na- üstdijo platanc. V nekatcrih ulicah «-e nadomestijo usahJc lipe z novim drcv.icm. Društvo stavi mestni ob- cini. prodlog gicde zasaditve drevo- red.ov v Aškerčevi Oblakovi, Zrinj- ske,?a in Kersnikovi ulici; diTistvo s tcm predlogom r:i uspclo. 1Ö32, Izpopolnitcv nasadov na. M'a- sarykovcm-nabrcžju. Nasaditev dro- vore.ia topolov pred Dirmhirnovo hi- So in drcvoreda (crategus) od kap;i- rinskega mosta do bivše carinarnice. Uredi.tcv nasaov na železniSkem zsmljišfu ob Kolenčevi ulici. Et meminisse juvat »Slovonski Narod« od petka 15 t. m. št 158. in-iolinijr naslodnii C,a- nek: »FR. GOSTINČARJU V SPOMIN LJUBLJANA, 15. juiija. Danes so v Mariboru ))okopali vpo- kojenega šol. upravitelja Fr. Go- s tin car ja. Prihodnji mesc. ? J>o minilo 33 let, ko je blagi pokojmk prestal v Celju kruto narodnj n u- ceništvo Avgusta leta 1899. so on- iskali Celje češki visokošolci-tciint- ki. Cel.iski Slovenci- so pripraviii dragim gostom prisrčen sprejem, u celjsko-nemčurstvo je pobesnelo. Do- maeim nemčurskini barabarn .,) po- Aabili vn pomoč tališno sodig«) iz Ma.r^bo.'a, Giadca i. dr. Polic.ja .ie debila :a pomoč 13 poUcajev i/ Co- lovca, da jih ni nihee poznal, kor -o bili tudi brez številk. Napadaln?. tol- pc je organi/.iral in opijanil na nn- .-:tne stroške podžupan Ralai^ h SprevoJ so pričakovali s hurop-kiin kricanjem, žvižganjein in taj.ie- njem. Med diuginii je bilo ranienih iudi 5 Cehov. Najhujša pa je bila sledeča noč Na. ulicah se je lazvilo prava v \ rj oblcyan f. Pijanc tolpe so v skrjvi- 'iščih v-'jh ulk oborožene prežalo i.i Slo-vencc, ki so se vračali iz Narod- uega doina. Najimjša .napada sta -* rzvršila v Gosposki ulk: na, i-vivat- nega uradnika I. Bovho in urednika Ante Bi^a, na Ljubljanski cesti [. a nr. pokoMicga Gostinčarj.i, ki je bil iakiat vči.telj v Grižali in im >!)a njegova spreniljevalca (f .M'sko Ticicher in -I Ivan Kač,;. V smrtni nevarnosti sta, Bovha in Gostinčar '•ddala po en strel v ?rak, da bi po- klicala polieijo. Vse napadene so •»trahovito pretepli, šele nato je pri- s'la- polifija, da jc ranjene zavlekla v zapoie na magistratu, a je mirno lipela, da so tolovaj; naže žrtve $e mod transportem pretepali. Pokojni Gostinčar je bil tako razmesarjen in s krvjo oblit, da ga niti prijatclji ni- so prepoznaii. Mestni zdravnik dr. GolSitsch pa je ranjence še zasmeho- val in grdil V »zadošfionje« sta bila Gostinčar m Bovha šo postavljtna prcd sodi- šce, ki je Gostinčarja tudi obsddilo zaradi »prekoraCenja silobrana«, a (.ieželni šolski svet gn. je kazensk^ preiv.cstil k Sv. Petru pod Sv. g. Sele po pieviatu je dobjl službo šol. upra- vitelja v Loki pri Zid. mostu. Napa- dalccm se seve ni nitfesar zgodilo. Taksno je .hilo življenje Slovencev v Celju poc Avstrijo. — Pokojnika ohranimo v najlopšem spominu. A. B.« DOMACE VEffI d Ban dr. Drago Marušic je nasto- pil svoj redni dopust. V času njego- ve ocisotnosti bo vo'dii posle banske upiavc kot namestnik bana pomoč- nik bai^.a dr Otmar Pirkmajer. d Ol;rtiiiško zborcvanje v RogaŠki Siatini. V necteljo 24. t. m ob 9. do- pold.ne so bo vršil v prostorih hotela »Pošte« v Rogaški Siatini ustanov- ni občni zbor Obrinega društva za Kogaško Slatino in dkolico, združen s i/xedavanjcm o novem obrtnern za- konu. Kor je ob tej priliki določen tudi izlet obrtnistva v Bogaško Sla- tino, .so vn Šmarje pri Jeišah (prej Sresfu greinij trgovcev) opo zarja vse člane, da .so vsi sklepi, s katerim! nastanejo pravice in on- veznpsti za vsc Clane združenja in ki so bjli sprejeti na glavni skups-ii- ni dne j.2. julija, razgrnjeni v pisar- ni združenja v Celju, Kocenova uli- ca 2/1. in sicer do zaključno 30. ju- lija. Proti sklepom skupščine so srus- jo po § 379. novega obrtnega zalo- na pritfžiti v 15 cinch na Zbornio j-amo oni Clani, ki so bili na zbo« • vaiiju prisotni. cSmrJna kosa. V celjski bolnici so umrli: v soboto 10. t. m. 10-letna poscstnikova hčcrka Terezija Janči- čeva iz Drvcnika pri Kosirivnici, v nodeljo 17. t. m, 4G-letna dninarica Rozalija Šerboljeva z Brega pri Ko- njicah in 2-1 etna hcerka služkinje Štcfka Arnškova i/. Šmarjete pri Ce- lju, v pondsljek 18. t. m. pa 00-telna dninarica Frančiška Oblakova iz Griž pri Žaicu. V nedeljo 17. t m. je umrla v Kovinarski ulici 11 v Gabcr- ju pri Celju 71-letna zasebnica Kata- rina Svetelova, roj. Severjeva. N. p. v m.! c Nesreča v Gospcskl ulici. V ne- deljo 17. t. m dopoldne je neki ko- lesar v Gosposki ulici zavozil v cev- Ijai-ja in nosinega čuvaja Štefana Hojnika in ga podrl na tla. Hojnik si je pri padcu zlomil eno rebro na desni strani. PonesreCcnca so pre- peljjali z rcševalr.im avtomobilom v bolnico. c Izgube in najdbe. V petek 15. t. m. med 13. in 14. je bila na Kralja Petra cesti izgubljena 600 Din vrod- na srebrha dvopokrovna moška ura z zlato verižic.o, v nedeljo 17. t. m. dopoldne pa na poti od Žalca na Mrzlico rjava usnjata torbica s foto- grafskim aparatom, planinskd legi- timacijo in beleznico z žigi planin- skih koč. V nedeljo 17. t. m. popol- dne je bil pri gasilski tomboli v Ga- berju najden ženski dežnik, pred dncvi pa pred eeljskim koiodvorom zlata ženska zapestna verižica. c Trgovci, obrtniki in induslrijcil ' V dnevih te hude krize je uspoh mo goč samo, ako je prava beseda pravi čas na pravem mestu. Marsikdo ne j ve, kako bi dolžnika uspešno terjai J ?a plačijo, kako bi nazorno in ros i lepo korospondiral ter obrazložil up- | niku svoj položaj, kako bi napravii ir-datno in po ceni reklamo, kako bi pregledno sestavil svoj katalog, ietak nli lepak, kako bi si omislil lep in krepek prevod z jozika na jezik. To in ono, vse muči poslovnega čioveka dandanes. Zakaj? — Ker ne vc za me. — Irz oskrbim vse to v sloven- skeYn, srbohrvatskem in nemškem je- yiku za malo nagrado. Založite svoj iiaslov pri upravi pod »Stroka«'! c »Franc Jožefova« grenčica o i- pravija zagatenja v črevesnem k-.;- nalu. Sport SK Dobrna (Trbovlje) : SK AtletJk 3:0 (2:0) Celje, 18. julija. Dočim je igral SSK Celje v Trbov- ljah svojo drugo kvalifikacijsko tekmo s trboveljskim Amaterjem, ki jo je z rezultatom 3:0 (2:0) odločil v svojo korist, je SK Atletik izpolnil doma ne- deljski nogometni program s prijatelj- sko tekmo s SK Dobrno iz Trbovelj. Tekma se je končala z zasluženo zma- go SK Dobrne s precej visokim rezul- tatom 3:0 (2.0). S početnim udarcem Atletikov se je pričela zelo živahna igra, od katere pa so imeli {.rostje mnogo več in so do- segli že v 5. minuti vodilni gol. Nato je potekaU igra deloma odprto, deio- ma s premočjo Dobrne, in Atletikom je uspelo priti le poredko v bližino nasprotnega go!a, kajti vsak poizkušcn napad se je razbil ob dobri obrambi gostov. H koncu polčasa je pade! za Dobrno še drug! gol in polčas se. je končal z rezultatom 2:0 v njihovo korist. Tudi v začetku drugega polčasa so diktiraü tempo gostje, pa so se potem od časa do Časa nekoliko prevcč umi- ka!i v obrambo, kar pa ni bilo neob- hcdno potrebno, kajti z lepo kombina- ciio so prav laliko prodrli v r.asprotni- kovo polje. Od časa do časa so nato prevladovali Atletiki in nap&dali, ven- dar pa žoga, kljub velikim naporom, ni hotela v mrežo. V 30. minuti so prejeli še tretji gol, tokrat precej po vratarjevi krivdi. Pritisk proti koncu ni rodil uspeha zaradi dobre obrambe Dobrne, ki ni pripustila zabiti Atletikom niti častnega gola. Gostje so presenetili s svojo po- žrtvovalno, pa tudi mnogo smiselnejšo in kombinacijsko lepšo igro nrgo Atle- tiki. Njih igra je bila vseskozi fair, tako da so napraviil najboljši vtis požrtvovalne in disciplinirane enajsto- ricc. Prav dobro je igrala obramba, posebno pa vratar, ki je parkrat prav uspešno interveniral. Pri včerajSni igri prvo moštvo Atle- tikov ni bilo kos svojemu nasprotniku in je cioživelo prav občuten poraz piav tam, kjer so ga naimanj prič^kovali. Tudi nova zvezda iz Maribora ni mo- gla priti do prav posebne veljave. So- dil je g. Ochs. V predtekmi je rezerva Atletikov porazila SK Žslec z visokim rezulta- tom 7:0 (4:0). K. D. Sokolstvo x Iz seje župncga tehničiiega od- bcra. Ta niesoc se bodo izvišile oki'ozno tekme v odbojki. 14. avgusta bodo plavalne in skakalne tekme v Rimskih toplicah, ki bodo obenem pregled najbuljšib plavačev v župi. 15. avgusta bodo Župne tekme v od- bojki mod prvaki okrožij. Isti dan bodo igrali odbojko tudi ZagrebCani proti Cclju. VseUakor bo ta tekma zelo zanimiva, kier se bo pokazala vsa tehnika, ki pri do pri tej lepi igri v poStev. Od 1. do <>. avgusta se bo višil župni tečaj v iahki atletiki, ki ga bo vodil br. Burja. Tečaj se bo vršil na Glaziji. V jeseni bodo župne tekme v Iahki atletiki, in sicer v pe- teroboju: skoku v višino, daljino, meitanju krogle, mctanju diska in teku na 100 m. Tako skrbi Sokolska župa tudi za napredek v Iahki atle- tiki. Glasovi iz občinstva Ali je res treba vedno pisariti če sa hočejo doseči v javnih zade- vah celjske okoliške občine prepotrebne ureditv« ? Nesrečna Zavodna Žabja vas je bila doslej menda Že stokrat pred- met notic, vendar je ostalo po večini vse po starem Okoliška občina ima baje z mestno občino pogodbo za Skropljenje Ceste na grad, toda le do Sucherjeve hiše, kakor da bi drugi stanovalci ob Cesti na grad ne bili enaki okoliški občani, kakor so lastniki hiš, ob katerih je okoliški občinski odbor smatral za potrebno, da se škropi cesta. Ostali naj menda kar naprej po- žirajo prah in se potapljajo v blatu 1 Zakaj je tu dvojna mera? Če že po- licija ne vidi nedostatkov, bodisi glede razvetljave, naj bi vsaj občinska upra- va malo poskrbela za odpravo teh hib. Kako prijetno je iti od vogianjske brvi med dvema razraščenima živima mejama in dalje ob plankah igrišča, kateremu nasproti se bohoti že par let živa meja, ki gospoduje nad več kot eno tretjino javne ceste ! Tam pride pešec v prijetnost, da rnu neStevilni vozniki opeke, peska, kamenja in dru- gih predmetov zastavijo pot, ali ga pa prisilijo, da se zateče v omenjeno Živo mejo, ki je sedaj beta od samega prahu. Okoliška občina je pust«la hodnik na tej cesti res posuti, vendar to ne o- vira voznikov, da se ne bi posluževali tega hodnika kot prav pripravne ceste in gladke s^eze za svoje izmučene ži- vali. ki moraio vlačiti nezaslišana bre- mena med vpitjem in bičanjem po str- meiti klancu proti hribu sv. Jožcfa. Naj bi občina en^rgifno dopovedala po- sestniku Žive meje, da jo obreže, ka- kor zahteva nedavno izdani zakon o javnih cestah in komunikacijah. Ni res, da bi moral imeti kak posameznik po- posebne predpravice, ostalo občinstvo pa se naj zadovolji s tern, kar mo- drost občinskih očetov ne ukrene. Napravite vendar enkrat red, da pre- bivalstvo ne bo dvomilo nad zmožnostjo uprave in da tujci ne bodo preklinjali dni, ob katerih so iskali pri r,as od- diha, našli pa le nesnr;t;o in nrred ! VäS-ran. Boj odjedalcem Pod (.em naslovom čit.amo ra/.iie jazprave ö äkodljivih žuželkah, ki uničujcjo koristne rastlirie. Ali iv? : auK) v prirodi sami, temveč tudi med lju'.hni so laki odjodalci, ki o.l- icdajo oz. izpodjedajo zdravo ilelov- no moč in pehajo zmožne ljudi v ;ajhujšo vitince krize Pogiejino samo ljudi, ki so studi- )ali in do'koncali sole — kaj so ."la- ,ics ti ljudje? Oni, ki se jim ni po- neciijo s kako prolekcijo priti lo svojih xT>est, so danes na cesti in so ozirajo na nekdanje sošolce, /.a ka- icre je bila sola prctežavna in sa jo sredi leta zapusiili, toda žo čez ne Kaj dni stopili v službo. Ne \cm.>. ali so tt) boljše moči svojim Sesom Hugo tisti, ko so skončali svoje biu- dije. Nase mišljenje je, cla tak! lju bclje, da on prepusti mosto mlajšo- jiui, ki bi morda ravno tako uprav- "jal to .-lužbo? Toda izgovarja so, ia jc kriza. Res je, toda naj pomisli, da ima on dve pla.či, dočim mnogi nimajo niti ene. Torej naj o'dslopi in pripoinorc mlajšemu do kruha. Poleg takih upokojencev pa vi,li- :no celo armado, to je večino žensk. Ali delajo tu boljo od moskih? Roko :ia sree! lmajo manj place, a tu^li iii'OSko moč bi dobili za to plačo in üclal bi vain mnogo vestncjše, toda promislüi je treba, da dobi žonska obleko že za par kovačev, dofi'.n m.oski Lelc za več sto dinarjev Da- lje tudi v družbi, ki se ji človek ne more vedno odtegniti, ženska lalik) izhaja skoro brez denarja, mošfcemu pa je to nemogoCe. * Res, tudi žena je Clan človešfco i.iružbe in se inora tudi boriti za ob- stoj. Toda poglejte, koliko je po ura- ilih soprog raznih nameščencev, Ki :-kupno z možmi zaslužijo na rne.^ei- prelope place. Ali je to pravično? vV!i ni marsikatera teh soprog tudi mati, ali ne bi biio bolje, da bi se kot ino- derna žena posvetila vzgoji otrok in ^•ospodmjstvu? Dekleta, all ste hodila v šoio zat), aa sedaj oneinogočujete bodočiia uiožem zivljensko karijero? No zato, icmveč da postanete kasneje p^ave zenc in matere, da boste prine^le v Jivljenjc? — v zakon srečo zdse in :ca svojega moža. Dclodajalci, krizi jc treba odpo moči in to boste storili z roforr.ia-'i- jo v svo.iih pisarnah. S tern boisto ko- jistili narodnemu gospoiiarstvu in v vaSa po.ijetja bo prišel nov, z-lrav »n agilen dull. D. N. Prepovedano kopanje Ne vem, kolikokrat je bilo že ob- javljeno, da je slačenje in kopanje lined brvjo v park in prvim železniš- kim mostom prepovedano. In ven- dar so za to nikdo ne zmeni. Vsyik dan.in vsak večer se nahajajo na tern n'cstu ljudje, ki se tako posmehuje- jo policijski prepovedi. Ta idila se je sedaj razsirila na Masarykovo nabrežjo, kjer mores videti ceh: mo- ža, ki si v travi prcd klopmi najprej obira uši in iztiska mozolje, potem pa zaplava v vodo kakor kit. Zgodi- lo se jo žc, da si je tudi sitražnik ogledal toren in ljudi, a ukrepa ni- kakoga ni. — h. Tudi lovec, ka - ii ? Često sein že videl, da je med lov- ci kak clovek, ki mu skoro ne kaža dati puške v roko. Zgodilo se je nam- roč po kakem pogonu, da se je sko- bacal z vlaka ali z voza možak, ki je bil strasno nadelan. Zaradi njegove ncrodnosti je prišlo do pi'epira in sreča je bila, da se ni nič Uudega p'ri- p.etilo. Vendor pa bi se tudi utegni- la zgodiii nesreca, kajti opit človek je korajžen ii". naglih dejanj. Te dni sum vidol, da so je celo ob belem dnevu ob eni popoldne spoti- kal po mestu mlad mo-ški s puško na rami, ki mu je opletala ckoli te- lesa. '("/nirorme zelene bratovščine sicer ni nosil, a imel je na nogah vi- sokc lakaste Skornje, da si ga je vsakdo rajši ogledal. Mislim, da bi bilo umostno, da bi pravi lovci pa- zili na red, vainest in ugled. Saj oiožje ni za vsakogar. B. Ali je to poirebno ? V nekajterih coljskih izložbah so se pojavili napisi »Dauerwellen, Ta- felöl« itd., da bi nionda bolj prvla- čili tujce. Ne razumemo, kako se morejo prizadeti posluževati tega nepotrebnega načina reklame, p)i- sto'jni činiteljem pa se čudimo, da tega ne vidijo. — Več Celjanov. KoMjice Sicski kmeiijsiti odbor v Konjicah se je ko'nsti uh-al 9. t. m. Seje so -e udeležili vsi člani, prisostvova' je tudi sroski načelnik g. dr. Mate Su- 'jač. Sogiasno je bil izvoljen naslt-c)- nji odbor: predsodnik Alojzij Križ- nič, podpredsednik Anton Berco, blagajnik Pavel Konec, tajnik Ivan Neinec. Živahna razprava se je ra:- vila ob sprejemu proračuna zu, lel.j 193ŽJ. Kazpravijalo se je tudi o pro- i-ačunu za prihodnje leto in se je i/.- lazila žolja, da naj občinski knietii- &ki odbori doloCajo čim večje vsole r,a sreski kmetijski iond. Sreski v?, Veseliö öa življenja, sposobncsl za dolo čutite lo, če vaši notranji orga- ni iželodoc, jctra, ledvice) dol-ro funkcijojiirajo, če je vaše telo in va- ša kri ooišCona tujili snovi, kar m: izvrSi no. povsem na raven nacin /. Saxlchnorjevo grencico HUNYAQI JAN OS ce je popijomo zjutraj na pra/en želodec po I do 2 kozar-Tt. Pazil-e *ejo z izrazom zadovoljstva nad ta- li o stvarno in zanimivo debau ter pozval vse odbornike k složneniu -ctelu za dobrobit in naprcdek ko- njiškcga srcza. Sckclska prireditev v Ločah v ne- deljo 11 t. m. je potekla zelo zado- voljivo. Telovadni nastop se je vršil na solskcm dvorišču, ki je bilo cku<- no okrašeno, in privabil mnogašts- vilne domačine in članstvo sosed njih sokolskih organizacij. Došie !>•)- *te je pozdravil drušlveni staicsii hr. Solar, konjiški starosta br. '.r Mejak pa je imel na zbrano obči:r- stvo programatičen nagovor, v kato l'em jc zlasti povdarjal velepoinenil'- ni uspeh vsesokolskoga zleta v Pra- gi. Po lepo uspeli 'tcjjavadbi so .i-5 7-azvJia pri.jctna zabava. Teknio koscev v Slranicah je pri- rcdilo tamošnje društvo kmetskih iantov in dekJct v ;nedeljo 10. t m. oö udeležbi nad 200 ljudi. Tov. Ivan Marinšek jo pozdravil zbrano občiu- se-Ivo in došlega narodnega pot-Ian'™ g. Karla Gajška. Predsodnik avez-3 kmetskih fantov in deklet tov. Ivaa Kronovšsk je govoril o pomenu or- ganiza.cijo kmetskcga. stanu, sreski kmetijski referent g. Ivan Neinoc pa o važnosti kineta za državo in worno- iRi kinolskega dela. Tekme ^e je Greučica Hunyadi Janos jo najza- nesljivejše in najidealnejže odvajalno sredstvo. udeležilo 0 krepkih domačih fantov, kateriin so bile po tekmi razde'jene idpo nagrado. Po končanem delu o vljudno vabljeni k udeležbi. Segajte pridno po tombol- skih ka.rtah, ki stanejo 3 Din! V slu- Čaju slabega vremena se bo vršila gasi.lska tombola z veselico 14. av- gusta. Gospodarstvo Hmslj Kako zatlramo hmeljsko ušfco? Ne le češki in nemšk1, nego tudi slo- venski hrneljarji se pritožujejo, da so njih nasadi letos okuženi po hrneljski ušici, ki povzroča v prvi vrsti medeno in naposled črno roso, ki uničuje liste j ter vsled tega zabranjuje tvorbo cvetja in kobu!. Hmeljska ušica je torej eden najhujših sovražnikov hrneljske rast- line. Uničujoče delovanje u5ice zabra- nimo s pravoČasnim brizganjam ali s tobačnim ekstraktorn, ali s pokuhano kvasijo, ali s petrolejern. Dasi se je v obrambnem delu ?oper hrneljsko uSico že često uslmeno in pismeno razpravlialo in so se tega obrambnega dela lotili letos brezuspeSno pri nas le posamezni hmeljarji, — ka- kor se je to zgodilo tudi na Češkem in Nemškem — se §e vedno zglaSajo hmeljarji in prosijo zadevnega pojas- nila, dasi je sedaj, ko hmelj že cveti, treba največje previdnosti, ko se sme namesto 1 kg tobačnega ekstrakta vzeti le V4 — 1/2 kg. Ta razredčena brozga pa sigurno ne bo uničila uSice. Obrambna sredstva se pripravljajo tako-le: 1.) 1 in pol kg mazavega mila se I med mešanjem raztopi v 3 — 4 Iitrih vode, temu se primeša V2 — 1 kg to- bačnega ckstrakta. Tej zmesi se potem pridene toliko mthke vode, da se dobi 100 I tekocine. Ta zmes se prav dolgo drži. 2.) Eden kg kvasije se v 10 I vode : povre in potem pusti 24 ur stati. Nato se izvleček odlije in se mu primeša eden in pol kg mazavega mila, ki smo ga poprej raztopili v 10 I vode. Ko sta se tekočini pomešali, se dodene še toliko vode, da znaša vsa zmes 100 I. 3.) Eden in pol kg mazavega mila se med mešanjern raztopi v 3 — 4 I vroče vode in se ta raztopina čvrsto pomeša z V2 I petroleja. Tej Se gorki tekočini se prilije še toliko vode, da se dobi 100 1 tekočine, ki jo z brezovo metlo toliko časa mešamo in pretepa- j vamo, da postane bela kot mleko. Pri škropljenju se ne sme tekočina nikdar iz škropilnice popolnoma izsesati, ker škoduje na dnu izločeni petrolej rast- linam. • Škropljenje proti hmeljskim ušicam je treba ne le pravočasno, nego tudi pravilno izvesti. Pogostoma čakajo hme- Ijarji toliko časa, da se vsled velikega Stevila ušic začne listje zvijati. Co se je to zgodilo, potem je seveda težko s Skropljenjem doseči kaj izdatnega, V er se ušice, ki so skrite v listnih za- vitkih, odtegujejo »nicujoCemu učinku tekočine in vsled tega izostane tudi sicer izvrsten uspeh škropljenja. Jako važno je pravilno pripravljanje -------------------------------,-----------------§e Skropilnega sredstva. Kdor dela s labej raztopine nego so tu priporočene, b° zaman čakal ugodnega uspeha, kdor pa pripravlja močnejSe raztopine, bo navadno hmelj z njo opalil. Ako se ušice čez nekaj časa zopet izdatnejSe pomnože, je treba škropljenje ponoviti. Ker se pa u§ice nahajajo po večini le na spodnjih straneh listja, je treba na to gledati, da zmoči curek, ki ga Skropilnica razvija, celo spodnjo stran lista in ne le njen del, tako da teko- čina vse ušice dobro in kolikor mogoče naravnost oblije. Kdor tako ne dela, ne bo pri škropljenju dosegel nikakega povoljnega uspeha. Škropljenje se mora vrSiti pri mir- nem, brezvetrnem vremenu. Ob gorkih dnevih se v najhujši vročini ne smejo Skropiti mladi, 5e rastoči poganjki, zlasti ne njih vršički, marveč jih je Skropiti ie zgodaj zjutraj ali proti ve- čeru. Iz »Navodil k umnemu hmeljarstvu* — ill. del. Smešnice Oče (svojemu sinu na 2\. rojstni dan): »Sedaj si dorasel, dragi sin, in čas je, :1a mi malo pomoreš.« — »Se- vcda, papa, kaj pa naj storim zate?« — »Lah'ko bi 'plaf.al zadnje tii obroke za svoj oti'oski voziček.« Cios])a Kokošjiikova gre z gospö- dom Kokošnikom na izprehod. Ne- nadoma sune gospa Kokošnikova gospoda Kokošnika: »Tarn prihaja moj pre.išnji mož. Da mi takoj na- praviš srečen obraz!« PIERRE BENOIT: KÖMIGSIHARK 2godovinski romai; Poslovcnil Boris Rihieršič Tu 3cm napravil nciimnost, ki so jo sti-ogo obso- l jali vsi tisti, ki so se dotlej zame potegovali. Vse ' leto, kar scm bil v zavodu, sem gledai Pariz približno tako, kakor vidi jetnik pokrajino skozi križe svoje . colice. Spominjam se še, kako sem kot ubog gojcnec t v juniju, na dan Grand-Prixa, gledal na Elizejskih f poljanah vrnitev sprevoda milijonarjev. Slednja ka- ¦ roscrija teh avtomobilov, ki so so nalik bleščeči se { reki v dolgili vrstah vozili po cesti. je stala desetkrat več kakor'sem jaz, siromak, porabil od lojstva. Nad mano se je razbijala žolta svetloba kakor slez. Vse me jc slcpüo. Ob vsem tern razkošju pa nisem imcl tistega obcutka, ki dela iz nemočnih upornike. Ah, želel sem si, da bi bil nekega dne deležen dela tega ¦razkosja. »Balzac je čudovit realist,« je jecljal moj profcsor viš.ie retorike. Torej so, po priznanju tega omejenega dobričine, pustolovšCino vseh rnladih ju- nakov z dcželc, ki so prišli v velemesto, preden so utonili v vsakdanjosti kotička svoje clomovine, pre- vzele tudi njega in napravilo iz njega vdanega slu- žabnika njegovih strasti . . . In prav tedaj so me hoteli poklicati nazaj. Pre- tehtali so me in odkrili, da sem prelahek. No, tudi prav, videli bomo. Zahvalil sem se za stipendijo in sc odločil, da rej zavrgel Potegova! sem se spet za stipendijo, ki bi mi omogočila pridobitev diploma višjih zgodovinskili naukov na burileauškcm vseučilišCu. Od Pariza sem so poslovil. Poverjrnisrvo za javno prosvcto, ki ie odločalo 0 takih vprašanjih, se jo navadno sestajalo prve din oJstobra. Dva meseca, ko sem moral čakati, sem pre- bil v Landu, vasici ob morju, pri starcm župniku '.nc zamei-ito mi te besode, toda res je bilo tako), ki im" je zaradi spomina na moje starše, ki jib je po- j'.nal, odpii svojo siromašno hišo. In tu sem, dragi prijatelj, preživel najmirnejša (!ni svojega življcnja, Svobodon sem bil, vcs dan s-em se potikal po sirnli gozdovih. Razen ur, ki so bile doloCone za kosilo in večerjo, nisem poznal časa. Pi1- viC sem Čita! knjige, ki jih niso zahtevali izpitni prcdpisi. Le za čudoviti letni čas, ki se je bližal koncu, sem se zanimal. Župnišče ie stalo ob ribniku, ki ga je z morjem vczal ozek kanal, ves pokrit z vodnimi rastlinami. Z.vLiiraj me jc skozi odprto okno budilo mrmranje I'limo. Z okna sem videl pod sivim in rožnatim nebom čodalje močnojše valovanje velike, zelene vode. Nad njo so s pretrganimi kriki krožile jate črnih rac »n škoreev. Ah, da bi bil tarn ostal! Da bi gledal, kako se počasi vrsto letni Časi! Da no bi imel poklica; službe in zveze z življenjem! Da bi vsak dan hodil ob dolgih sipinah, kamor prihajajo v vetru veliki valovi, drug za drugim, kjer nalikujcjo na srebrnem l.osku medir/.e, ki jih je morje izvrglo, orjaškim obo- kom iz amet'sta . . . Nel'oga okto'brskega dne sem dobil dvc pismi. Pi vo od akademije v Bcrdeauxu, odkoder so mi spo- ročali, da poverjeništvo »ne smatra za primerno', da bi mojo prošnjo za stipendijo ugodno rešilo . . .« Pod drupim je bil podpis gospoda Thierryja, pro- sosorja germanskih jezikov in književnosti na Sor- bonni. Vse !elo mi je bi! učitelj ta izredni človek, ta vestni učonjak. On mi je — da vain povem — po- pravil nalogo o »Clausevitzu v Francijr«, ki sem jo pi'cdlozil za izpit. Samo hvalim ga lahko. Čutil sem, da mi j'e naklonjcn in da se zaradi te nakionjenosti morcla sain nase malce jezi. Bil jo istega mnenja kakor poverjeništvD. V svojem pismu je hotel odločitev opravičiti. Sam je napravil vse, kar je bilo v njegovi moči. Toda neka- tori člani so 'ivomili V moj akademski poklic in pri- ?.nal mi je, da mu je manjkalo prepričanja., da bi branil mojo proSnjo. Ni mu bilo ljubo, da bi moral /ato 'ostati kje na deželi. »Vrnite se takoj,v tak je bil koncc pisma, »ker ni i/.ključeno, da bi se našlo ka.i takega, kar bi vam omogočilo bivanje ,v Parizu.« Zapustil sem svoj'jga dcbrotljivcga župnika z obljubo, da so v počitnicah vrnein in drugi dan sem žo izstopil na Orsayjski postaji. Bila je ž^ zima, Po pustem Louxembourgu si žc iahko prestel sive kamenite kipe. V malem stano- vanju v uli'-i Royer-Collard, kjer je domoval gospod 7hiorry, je že v peči gorelo. »Drago dete,« mi je dejal — in ker sem bil tako octm na svetu, sem se mu brcz okcliščin iz vsega srca zahvalil za ta uvod — »nikar se ne jezite na r-ovcrjeništvo. Moji tovariši imajo nalogo, da vestno hue nad vseučiliščem, in vi mi morate sami priznati, da ste dostikrat pri svojem učenju pokazali ue- kp.kšno — kako naj se izrazim? — nekakšno fanta '/.[jo, ki utegne razburkati tudi . . . resne duhovc. Jaz vas poznam, to je druga stvar. Vem, da bo la saniazija, l-c jo boste dobro držali v vajetih, ostala le siTcna originalnost. Toda dovolite mi najprej vpra- üanje. Ali res čutite v sebi nagnjenje do vseučiliš koga poklica?« Kaj more odgovoriti na tako vprašanje človek, li ima v žepu stosedem frankoV in nekaj centimov? OaJc-^no scm potrdil svoje nagnjenje. »Dobro,-.« je odvrnil, »to je vaša stvar. Stipendija bi vam prinesla- na leto največ tisoč in dvosto fi-an- kov. Priporočil sem vas svojemu staremu prijatelju, ki vodi v Ten;esih posebno solo. Potrebuje profcsorja zgodovine. .^est ur na teden, stopetinsedemdcsct frankov na niesec in priložnost za privatno pouCe- vanje. Morali boste seveda pridno delati, da bosto o])onein sledili predavanjem na Sorbonni. Poznam vas in roko bi dal za vas v ogenj. Danes je torek. Co vam je prav, Iahko začnete diaigi petek.« Stran 4. »Nova Doba« 18. VII. 1932. Štev. 58. SREČKE ZA KATEDRALO Društva sv. Vlncen- clja v Bcogradu SE DOBE POVSOD ! D o b 11 k I : 2 x Din 2,500.000, ? x Din 500.000, lOx Din 100.000, 100 x Din 10.000 Skupnl dobitki : Din 8,000.000 CENE SREČK : cela Din 100—, polovica Din 50 -, «etrlinka Din 25'- ŽREBANJE 31. avg. 1932. Celjska posojilnica d. d. v Celju Duuajčaii biodi prvikrat po ber- linskih cestah. Končno poprosi ne- kega Berlineana za informacijo: »Oprostitc, dragi gospod, celo uro žc iščem ulico X. in je ne najdem:« — »No, prav, jaz vain oprostim,« odvr- ne Berlinčan velikodušno in nadalju- je svojo pet. • ¦ »Vaše pisave ni mogoče čitati. Za- kaj ne pišete svojih verzov na stroj?« — »Ali mi&lite, da bi pisal verze, če bi znal pisati na stroj?« »Dragi gospod, ta avto vam naj- topleje piiporočam. V njem se boste počutili kako'r doma.« — »Hra. Pro- sim, pokažite mi drug avlo.« V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din U.ooo ooo'—. Kupuje in pro- dajei devize in valufe, Izdaja uverenje za izvoz blaga. Ali ste že poravnali O naročmno • Cresnje in drugo sadje sočivje itd. z^kuhavajte za zimo v WECKOVIH-KOZflRCiH Dobijo so pri tvrdki a. JAGOD1Č — CELJE Glavni trg St 14 in Gubčeva nlica St. 2 Zahtcvajie cenke! Sfanovanja dvc obstojcči \z 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritikliu, sc oddata eno takoj, drugo s 1. VI., tretje stanovanje, obslojeCe \z 3 sob, kuhinje, kopalnice in pritikliu, sc odda s 1. 8., čctrto stanovanje, obstojeCe iz 1 sobe, kopalnice, predsobe in pritiklin, primernoza pisarno ali za samcq, se odda takoj. — Naslov v upravi lista. DELO v ten težkih Cnsih Jahko vsakdo š:> najlažje tiaj- de z uredilvijo dotnače pletilnicev hiši. Dajenio v tekoCem vsakomur de'o s tern, da jernlje- mo izrjotovljene pletc- nine, dobavljamo pletivo in izplnčujetno mezdG za pletenje, kar dokazujejo šte- vilna zahvalna pisma. Pišite šc danes po brezplačne prospekte tvidki Do- mača pletarska industrija, oddelek 26, Josio KaliS, Maribor, Trubarjeva 2 S V A R I L O s katerirn opozarjam vsakogar, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravila moja žena Jožeia Pirc, rojena Košenina, ki je od mene pobegla in mi prepustila niajhne otroke. Zaradi njenega ostalega obnašanja bom spic- govoril na drugem mestu. Trnovlje, 10. julija 1932. Franc Pirc s. r. lirasno siatiovanfe v vil', Trubarjeva 3, Celje : 4 oz. 5 sob, kopalnica, pritikline, se odda s 1. av- gustom 1932. Vprassti : Dr. Schwab, Celje, Cankarjeva 9. Opremliena soba z 1 ali 2 postfljama, s krasno lego, se za stalno ali tez poletje odda v vili »Parkliof« v Cdju. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoci račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno obrestovanje. Pcdružnici: Maribor, Šošfani Moderne tiskovine vseh vrst: knjige, ler ake, letake, pisemske glave, kuvertc, vabüa in drugo Vam nudi v okiisni ir- vedbi in po zmerni ceni Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njeno stro- ko spadajoča dela, kakor vezanje knjig, za- pisnikov, molitveni- kovitd.Ljud- ske knjižnice imajo popust. ZYEZNA IlSKARNA Y CIUU ^ Stanovanje obstoječe iz velike zračnc sobe na ulico z 2 oknoma, kuhinje in pritiklin se takoj odda v Celju, Gosposka uiica 28. Konrad Gorenjak, čevljarski mojster. Dnevno sveže pražena kava, prsli se v novem modernem eieklric- nem pražsriu. KaroS Loibner, OeS?« Kralja Pe?rn e. 17. — SVI „Zfoncu" Delikatese, specerija, semena. Lepo opremSjena soba s posebnim vhodom, elektr. razsvctliavö» parketirana tla, v I. nndstr, biizu kolc- civora se takoj odda. Naslov v upravi. Celje Za kresijo 4 kleparsfvo, vodovodne insfalacijo, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoEa dela in popravila. — Cene zmrrne. Post<*ežba fočna in s-ondtj« ! Telefon Lt. 245 OPOZORILD s katprim opozarjam vso javnost na govorice g. Franca Kosenine, posestnika in biv5e»;a bla^ajnika prost. Ras. ciruStva v Trnovüah, da on ni dal zgraditr nove h;5s na p&rceli St. 600/2 in 601/2 kat. ob>!. Trnovlje, katera stavba je stala nad 50.000 Din. Imenovani se hvalisa, da je to njegova hiša, ki nosi §f. 144. v Truovliah. — Res je !e, da sem navedtno zgradbo dal jaz podpisani postaviti s pomočjo svojih uptTkov, prodvsem moie rname ge. Ane Pirc in drugih. Gospod KoSenina mi je san^io parcelo prcdal ?a 500 Din glasorn kupne pogxd!:e. Trnovlje, 10. jul ja 1932. Franc PJrc s. r. hi5ni posestnlk v Trnovljah. Najvarneje in najugodneje.ss naiaga denar pri pupüarnovarnem zavudu, Ki že obstoja 64 Ist Celjska mestna hranilnici v CELJU, KiBEKOV TRG jv iastni p^laöi pri kolorivdpu) Prlhrankom rclakcv v Ameriki, densrju nedo- ictnih, ki ga vlagajo sodišia ter naloibam cerkvenega in obtin- skega denarja posveča posebno pažnio. Hrdniinica daje posn- jila na zemljišča po najnižji obrestnl merl Vse prošnje rešuje brezplaino. Za hranilnc vlogc jam ei polcg premoženja hranilnice €A y- ^frt TaIbA z vscm premoženjem J6 i^^»JlU ^CIJC !n vso davčno močjo Urejuje Rado Ptintk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in: Zvezno tiskarno Milan öetlna. - Oba v Čelju.