Leto IV., fttev. 180 Poltem« p»?««nrarm. V Lfublfanl, petek dne 3. avgusta 1923 Posamezna itav. tiane 1 Oln Wh»|* ot> ♦ »lutr»K Stane meaečno 12-60 Din sa inozematvo 25-— m ■•obvezno Oglasi po tarifa Uredništvo: MikloilCovs cest« 4t 16/1 Tolefoo tt 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravnlitvo: L|ut.l)ana, Preiornova ul. St 64. Telet It. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul L TeL tt 24 Celte, Aleksandrov« e. Račun pri poitn. čokov ta vodu štev. 11.842. Ljubljana, S. avgusta Bag sedaj je zavladala na ljubljanskem glavnem kolodvoru grobna tiSi-na. Osebni vlak, namenjen za daljšo pot preko Mairbora, po navadi poln potnikov, stoji na tiru prazen in ur.z lokomotive in brez železniškega osebja, ki so mu vsako noč dajali življenje in pogon. Tržaški brzovlak, ki običajno pridrvi v tem času iz Postojne, je obtičal že na Rakeku, kjer so not aiki presenečeni zaznali, da bodo lahko pot nadaljevali Sele čez 24 ur. Tako se je menda dogodilo tudi dru-jim na drugih stanicah. Ustavljen pa ni le promet na progi, marveč tudi obrat v kurilnicah ter v vseh stranskih in pomožnih panogah železniškega obrata. Stavkajo pomožni in defiuitivni delavci, stavkajo pa tudi vsi železniški uradniki. Kakor mrtvo bitje, kateremu je usoda pretrgala nit življenja, izgledajo železniške stanlce ter železniško proge. Nismo prijatelji stavk; kajti vsaka stavka znači v gospodarskem življ-v :iju Škodo. Škoduje podjetniku in delojemalcu. Tem bolj škodljiva je stavka v prometu, ki je glavni steber gospodarstva. Stavka železničarjev zna-51 stavko javnih nameščencev, ki sega v narodovo telo mnogo globokeje, nego katerakoli stavka v zasebnih updjetjih. Ne moremo je odobravati, ker je v veliko škodo celote in naj l raja tudi le zelo kratek čas. Zato obtožujemo onega, ki je stavko zakrivil. V obup je pahnila radikalska vlada javnega nameščenca. Pritirala ga je Jo skrajnega koraka. Kadar je prisiljen javni nameščenec radi zločinskega in uesocijalnega pojmovanja odgovornih faktorjev zapustiti delo in prepustiti upravni aparat svoji usodi, je to dokaz skrajno nezdravih razmer v drža-\i. Začetek je to razkroja, za katerega pa ne moremo obtoževati nesrečnega ia lačnega javnega nameščenca, ki se je na koncu svojega obupa oprijel 7-idnje bilke, od katere pričakuje še rešitve. Na zatožno klop ne spada da-les v Jugoslaviji javni nameščence, i-etuii se po naravnem zakonu poslužuje pravice do samoobrambe, marveč obsoditi moramo radikalski režim, ki ja spravil državnega uslužbenca na mb propada. Lojalno je naS trpin prosil in prosil. Kraljevska vlada gospoda Pa-šiča je Mla gluha za vse prošnje. Spominjamo a na protestne protidraginjske shode ob času volitev. Vsak mesce nato se je ponavljal obupen klic iz grl državnih nameščencev. Nič ni zaleglo. Za ospoda PaSiča in drugove ne ekskti-ra beda sužnjev, kakor smatrajo vse uslužbence države. Parlament je bil orlgoden in poslanci so se razkropili na počitnice, ne da bi preje preskrbeli lržavnim nameščencem ter njihovim! rodbinam vsaj skromno zadostno mero vsakdanjega hleba. DanaSnji dan je dan največje sramote za vlado gosp. Pašiča, obenem dan obsodbe krutega ter škodljivega radikalskega režima. Kako naj nastane v naši mladi državi toliko zaželjeni mir, red in rad, ako vlada in parlament zlohotno uničujeta to, kar je poklicali, da v prvi vrsti služi konsolidaciji ■iržave? Protestna obustava dela na železni-"ah, ki je počela nocoj ob polnoči, jo ;ier le kratka demonstracija proti glasnemu režimu, a po njeni krat-kosti naj vlada nikar ne presoja položaja. Rane so mnogo globlje, nego je to videti v javnosti in če ne smatra vlada današnje stavke za poslednji in i ajresnejši opomin in ako ne bo izvajala potrebnih konsekvenc, se lahko preje kot je to sploh mogoče pretlvi-Hi, razvijejo katastrofalni dogodki, vsled katerih bodo nastale za državo sploh nepopravljive posledice. Zate: Oaveant consulesl Protestna stavka železničarjev O POLNOČI USTAVLJEN PROMET. Ljubljana, 3. avgusta. O polnoči sc jo začela za danes napovedana štlrl-ludvajseturna protestna stavka železničarjev. Po dosedanjih Inlormacl-jah obsega stavka celo Slovenijo, območje Južne železnice na Hrvatskem In del prog državne železnice na Hrvatskem, kjer dela podravna- telj Franlč z vsem pritiskom aa to, da stavko prepreči. Vlaki so obstali na postajah, M so ]lh dosegli o polnoči. Kolodvori so kakor Izumrli. Stavka se Je začela v miru in — vsaj kolikor te dosl°' znano — brez Incidentov. PoŠta do sedaj (ob 3. zjutraj) Se nI v stavki. Čudno imenovanje novih ministrov PAŠIČ DVA DNI ZADRŽAL UKAZ O IMENOVANJU. - IMENOVANI MINISTRI SE BRANIJO SPREJETI MINISTRSTVA. Beogrsd, 2. avgusta, rp. Kralj Je pod« pisal na Bledu že v torek ukaz o ime« novsnju novih ministrov. Pašiču se je pri tem pripetila nezgoda, ds eden iz« med Imenovanih ministrov, dr. Milan Simonovlč, ni hotel sprejeti ministrstva za agrarno reformo. Zato kraljevi ukaz cela dva dni ni bil objavljen. Danes pa je bil dosežen sporazum na tej podlagi, da bo Simonovlč sicer sprejel ministr« stvo, s bo minister samo po imenu, nje« gove posle pa bo izvrševal posl. Stan« kovič, ki bo imenovan zs državnega podtajnlks v ministrstvu agrarne re« forme. S kraljevim ukazom so imenovani štirje ministri: dr. Ninko Perič zs pravosodje, dr. Dragotln Kojlč za trgovino in in« dustrijo, dr. MIlan Simonovlč za agrarno re« formo ln dr. Vojislav Janjlč za vere. Obenem sta razrešena svojih doseda« njih mest dr. Laza Markovič kot mini« ster pravde in dr. Perič kot minister socijalne politike. To ministrstvo oats« ne začasno ie nezasedeno, ker dr. D ca« nles odklanja vstop v vlado. Mesto nje« gt vstopi skoraj gotovo dr. Pelei. Novi ministri so na nocojinji seji mi« nistrskega sveta položili prisego. Mlal« strski predsednik Pašič odpotuje Jutri na Bled Z* svojega namestnika je do« ločil ministra saobračaja dr. Jankoviča. Beograd, 2. avgusta, d. Kakor poroča .Politika« je podpisan tudi že ukaz o imenovanju posl. Desnice za ministra socijalne politike. Kor pa Desnica portfe-Ija noče sprejeti, Pašič ukaza ni objavil. Tudi ukaz o imenovanju Krste MiletMa za ministra poljedelstva je od kralja že podpisan. Anglija nastopa lastno pot glede reparacij REZKA IZJAVA VLADE V PARLAMENTU IN LORDSKI ZBORNICI. nost Nemčije preizkusila po nepristranskih z reparadjsko komlsllo sodelujočih stiokovnjaklh. Olede od Nemčije ponu- Loodon, 2. avgusta s. (Wolll) Ministrski predsednik Baldivln |e Izjavil v spodnji zbornici, da vlada obžaluje, da irancoski tn belgijski odgovor ne nudita podlage za sestavo skupnega odgovora zaveznikov na nemško noto. Poleg tega ne dajeta odgovora nlkaklh Izgledov' za skorajšnjo zboljšanje položala v Portthr-ju ali prlčetek diskusij o reparadjskem problemu, kar je angleška vlada z napetostjo pričakovala. Angleška vlada le vsled lega sklenila oh/avltt listine, ki ob-ratloialelo n leno naziran/e In pozvati zaveznike, da se tel oblavt priklopl/o. Vlada lipa, da bo objava teli listin prepričala svet o nujnosti ln enotnosti akcije, ki naj uredi reparacljski problem. Anglija bo v svojem odgovoru Nemčiji denlli garancll po povdnrila nota, da za visi \ rednost takih garancij v veliki meri od faktorjev, ki jih nemški memorandum ne predvideva, zlasti od stabilizacije marke In od ravnotežja v nemškem di žavnem proračunu. Vsled tega ne more koristiti nobena garancija brez mednarodne kontrole nad upravo nemških ii-nanc. Angleška vlada svetuje nemški, dn nai, če želi, da se pogajanja znova prlčno, prekliče vse ukrepe glede pasivne rezlstence hi vse nasilne akte brezpogojno zavrže. Končno le angleška vlad prepričana, da hI taka akelia s strani Nemčijo pri okupacijskih oblastih brez Preki sod nad celo Madžarsko VOJNA NAPOVED GROFA BETHLENA FAŠISTOM., - ŽELEZNI-CARSKA STAVKA. - OPOZICIJA PODPIRA VLADO. povdarila, naj Nemčija ničesar ne pod- j pogojno povzročila ponovno razmotri vzame, kar no bi bilo združljivo z določbami versailleske pogodbe, ln da bi vanje pogojev o zasedbi Sllčno izjavo je podal zonami mini* bilo priporočljivo, če bi se plačilna mož-1 ster Citrzon v zgornji zbornici. Ljubljanski občinski svet PRORAČUN IZKAZUJE 5 MILIJONOV DEFICITA. Budimpešta. 3. avgusta. J. Vlada je razglasila danes zvečer preki sod nad vso Madžarsko. Ukrep vlade je posledioa preloma z desno-tadikalsko (fašistoveko) parlamentarno skupino pod vodstvom Erhardta in (JOmbOsa. ZunaJiji povod jo dal konflikt pri včerajšnjih posvetovanjih o dai-enera zakonu med vlado na eni strani in radikalci ter kmeti na drugi strani. V političnih krogih so prepričani, da je bilo davčno vprašanje za desničarske radi-kaice samo pretveza za javen nastop proti vladi. Na drugi strani izgleda, da to prišlo tudi med radikalci Samimi do popolne razcepitvo, ker je dejansko že osem poslancev izstopilo iz stranke. Na današnji seji vladne stranke, na kateri so se trudili poravnati nastale spore, so prišla nasprotja do javnega izbruha. Grof Bethlen je dokazoval desničarjem, da je njihovo postopanje nedovoljono. in to posobno v času, ko se vlada bavi z važnimi zunanjepolitičnimi zadevami. Ministrski predsednik je odločno obsojal to postopanje in izjavil, da no bo več trpel sovražnega ponašanja desničarskih radikaleev proti vladi, temveč bo z vsemi sredstvi skušal vzdržati v državi red ir mir. To tej izjavi ministrskega predsednika so javili radikalci takoj svoj iz-stop iz vladne večine in zapustili dvorano. Da bi podprli parlamentarno akcijo fašistov, so danes popoldne strojevodje in knrjačl vseh madžarskih železniških prog stopili v stavko. Večina -železniških delavce? pripada društvu «Probujajočih so Madžarov«. Socialno-demokratska manjšina železničarjev sl je na vso moč prizadevala preprečiti izbruh stavke, vendar pa jo morala končno popustiti, ker je večina odločno zatrjevala, da ne gre za politično, nogo za popolnoma gospodar- ski provlzoiij nekaj novih paragrafov, preti katerim je opozicija ostro protestirala in zahtovaia, da Be ti novi paragrafi predložijo zbornici kot posebni zakonski predlogi. ProteBt je bil povod razcepitvo vladno ftrsnke, ker bo so tudi desničarski lad ksJc! v znak protesta proti vladi priklopil' zahtevam opozicijo. To je oči-vklno prepričalo grofa Betlilena, da mo ra kot/nt enkrat napraviti rod v lastni stranki. Danes zvečer so js vršila kon* frteii-a vsot. strank, razen radikalske, na kateri jo ministrski predsednik izjavil, da jo pripravljen vpoštevati zahteve opozicije in da hoče predložiti omenjene paragrafe v obliki posebnih zakonskih predlogov narodni skupščini. Kot prot.i-uslugo je obljubila opozicija gladko rešitev teh predlogov. Izstop desničarskih radikaleev iz vladne stranke se v političnih krogih pozdravlja kot razveseljivo razčiščenje položaja. Grof Bethlen bo brezdvomno z vsemi silami pričel z obljubljeno politiko srednjo poti, pri čemer ga bo opozicija, kolikor bo v njeni moči energično podpirala. Poruhrie Dunaj, 2. avgusta s. «Abend» poroča iz Essena, da se )e položaj v Poruhrju zadnje čase zopet občutno poostril. V Kčlnu, Dlisseldorfu, Ruhrortu In Essenu je prignala lakota mnogo delavcev na cesto, ker dobivalo samo delno Izplačane mezde. Pomanjkanje se od dne do dne stopnjuje. Na različnih krajih Izbruhajo stavke. V Oberhausenu je prišlo do večjih krvavih Izgredov. Volilna borba v Srbiji Beograd, 2. avgusta, p. Po vsej Srbiji 5'Ko stavko. Ker ogroža celotno gibanje 'c vrši živahna agitacija za občinske | javn| red, Je vlada na današnji popoldan olitve. Posebno marljivi so člani de< , 8m |Irednl ministrski Seji sklenila raz-mokratske stranke. Ljuba Davidov« Je ; gij,s|tj preki sod. ki ga Je ob 7. zvečer včeraj priredil v Negotinu shod, ki je relo dobro uspel. Nato Je odpotoval v ŽCaječar, kjer Je tudi imel vrlo uspelo •borovanje. Na obeh zborovanjih so iemokrati protestirali proti nasiljem, ki »h vrie radikalne oblasti. VELIKA VROČINA V BEOORADU. Beograd, 2. avgusta r. Današnji dan io bil v Beogradu najtoplejši dan vsega leta. V senci jc znaSala vročina 39.10 C. Okrog 19. se je nebo pooblačilo, zaplula le burja ln nastal je silovit orkan, ki je dvignil oblake nad vsem mestom. I Vi tej priliki se je baje dogodilo nekaj ■icsreč na zemunskl strani, ki na lih pobila dementlra pričela Izvajati. Ob 8. uri su bili na vseh hišnih zidovih nalepljeni razglasi, v katerih ee grozi za upor, poškodovanje železniških, brzojavnih ln telefonskih zvez. kakor tudi za vse prestopke, ki jih navadno povzročajo fašisti, s smrtno kaz nljo po prekem sodu. Vladni razglas Iz-'avlja dalje, da so vsa zbiranja prebivalstva na cesti kakor tudi vsako mo telijo prostega prometa pod enako kaz nijo znbranjena. Pod pritiskom fašistovskega gibanja jn piiSlo v večernih urah do sporazuma med grofom Bcthlenom lo meščansko opozicijo tpr socialnimi demokrati. Kakor smo ž« poročali is vlada vpletla v proračun Inozemske borze 2. avgusta. CURIH. Berlin 0.0005, Newyork 560.25, London 25.59, Pariz 31.95, Milan 24.15, Praga 16.40, Budimpeita 0.03, Bu« karešta 2.80, Beograd 5.85, Sofija 5.05, Varšava 0.0025, Dunaj 0.007875. DUNAJ. Beograd 738—742, Berlin 0.0575—0.0675, Budimpeita 355—365, Bukareita 354—356, London 324.200 do 325.200, Milan 3054—3066, Newyork 70935—71185, Pariz 4032—4048, Prag. 2070—2080, Sofija 636—640, Varšava 0.315-0.325, Curih 12655—12705, dolarji 70560—70960, lire 3030—3050, dinarji 729—735. PRAGA. Dunaj 4.675, Berlin 0.29, Rim 148.25, Budimpešta 19, Pariz 196.25, London 155.25, Newyork 34.05, Curih 614.75, Beograd 35.875. BERLIN Borza nI poslovala. NEWYORK. Beograd 105, London 41:5.2, Pariz 579.50, Berlin 0.009, Ml« lsn 433.5?, Curih 17.06, Praga 293. Du« nai 0.14125, Budimpešta 0.46. I jiMJana, 2. avgusta. Na današnji seji občinskoga Bveta bo j-i nadaljevala ln sak-jučila debata o proračunu mestne ohf.re za n. polletje lOKi. Visoko po«i a e ko proračuna ln kočljivo navedbe, ki so jih iznašali opozicl-jonalnl fovo-riki- ao mestoma izzvali ;-tav httdo konflikte. Prvi jc tofciiral obč sv. Orehck (kler.) in po'1'il poročilo imeni m upravnoga odbora mi-sine elektiar.-e vodovoda In plinarne. Vnešene so v prt račun postavke: za elektrarno potrebščine 2.225,031 Din. kritje 2,660.700 Dir., f ietilok 880.835 dinarjev: za vodovod potrobščino 912.390 Din. kritje 1,145.208. piebitek 232.872 dinarjev; ia plinarno potiebščine 1,842.230, kritje 1-852.500, proftek s črtanjem donosa ubožnemu zakladu 11.264 dinarjev. (Sprejeto). Obč. »v. dr. I.emež (kom.) jo podal oks-poztS kot referent finančnega odbora. Poročal jo o prizmi gradbenega podjetja inž. Dukič zaradi izvrfnno pristojbe za opomin; druga točka p)(de ureditvo delavske kuhinjo v nostn' hiši so odstavi z dnevnega roda. Fač ja pri tretji točki, tičoči se županovega r oročiia gledo povišanja obratne <>la»'i'-cc pri mestni npro-vizaciji padejo budi upravnih stroških mestne klavnico ir. razpečavanju mesa. doHienngs iz Kar'occa; ugovarjata Kralj (soc.) in dr. Brocelj (klor.). Na zahtevo opozicije se s^iejme predlog, da se do prihodnje seji- p.edloži vsem grupam poročilo o podrobnem dolovanju mestno aprovizacije. SpTjmo se končno ?e loiočilo gledo isrtčMve zadolžnlo za B.OOfl.UOi! Din Mestni bianilnlcl za tlakovanje cest iu ulic ter prispevek mostno občino za novinarski kongres 10.000 Din in za kongres U.JU 5000 Din. V nadaljnjem poda dr. Lemcž splošen pregled proračuna z naslovi in postavkami. Izkazujejo: 1.) Splošna mestna uprava potrebščino 2.430.S58 Din. pokritje 225.550, primanjkljaj 2,175.303 Din. 2.) Uprava mestno imovine potrebščine 414.034, pokr. 801.754, primanjkljaj Din 112.2SO. 3.) Mostna podjetja in mestno davščine potreb. 6000, pokr. 6,081.908, prebitek 6,075.968 Din. t.) Obrestovan,jo posojil potreb. 903.-174, pokr. 149.000, primanjkljaj 754.471 Din. 5.) Cesto, ulice, trgi in sprehajališča (največja postavka) potieb. 2,382.178, pokr. 36.200, primanjkljaj 2,345.978 Din. 6.) Socialna politika ln higijena potreb. 1,487.239, pokritje 891.862, primanjkljaj 545.877 . 7.) Šolstvo (osnovno ln strokovno) potreb. 883.472, pokr. 18.758, primanjkljaj 864.719 Din. S) znanost, umetnost ln prosveta potreb. 82.970, brez pokritja. 9.) Prenešen delokrog (vojaški urad, posredovalnica Itd.) potreb. 240.040, brez pokritja. 10.) Raz-roterostl (poklicno gasilstvo!) potrebščine 284.016, pokr. 65.500, primanjkljaj Sl 8.516 Din. 11.) Kreditni promet potreb. 18.707. pokr, 6700. primanjkljaj 18.007 dinarjev. Celotno Izkazuje proračun: potrebščin 9,082.989, pokritje 7,806.287 Din, — torej primanjkljaja 1-276.702 Din. Sklepoma navaja referent dr. Lemež, da se na podlagi novega draginjskega zakona uredi stanarina mestnih usluž-ber.cov in se zato določi postavka 54.000 Din. Proračunski primanjkljaj se namera ra kriti s povišanjem občinskih doklad: srednji obrti od 85 na 200 odst. ter bankam in akcijskim družbam od 85 na 300 odst., kar naj bi neslo letnih 2.44H.OUO nnrov. V zaključni debati je prvi govoril ob« činski svetnik dr. Ravnihar (zaj.): Sedanja večina jc opirajoč sc n* surovo silo števila tako i ob početku dokazala, da nc rcllcktirn na nošo pomoč. Lahko jo delati sklepe in dolgove, toda gospodarska moč ljubljanskega prebivalstva ima Bvoje meje. Včasih Be je varčevalo, zdaj se razsipljc. Napovedovali ste raz-krinkanja korupcij, a zdaj čujemo le tuintam kako pavšalno trditev brez konkretno podlage. Občinski dolgovi bo narasli na 117,000.000 Din. Nimamo zaupanja v sedanje mestno gospodarstvo zato bomo glasovali proti. — V istcil smislu jo govoril tudi obč. sv. Tavčai (zaj.) In z nekaterimi ostrejšimi izraz izzval burne scene. Obč. sv. Turk (dem.) Je predvsem obsodil nedostojno nastopanje večin med izvajanji opozicionalcev in nate imenom demokratsko skupine izreke sedanjemu občinskemu gospodarstvi nezaupanje. Odklonili sto naše sodelovanje, zapostavili nas pri slehcmcn odseku, da lahko sami snujete in skic. pate, izvedete pa bore malo. Podrobno' sti opuščam, saj je očividno, da vas zgrozi vsaka kritika. Vam ugajajo vi-sokl načrti, toda mi, ki sc zavedamo, di vse zleze le na hrbte davkoplačevalcev, no moremo odobriti vaše «velikopotez' nosti* in homo glasovali proti prora« čunu. Pred končnim glasovanjem sta govo« rila še obč. sv. Tokan in Pire (kler.), ki jc med drugim izjavil, da bo sedanja večina po tihem uvaževala stvarne predloge opozicije, tako, da ta tega niti opazila ne bo. Dotaknil se jo tudi vpra* šanja mestnega dekliškega liccja in iz« javil, da v tem vprašanju šc ni prišlo do nobenega definitivnega sklepa. (Dr, Stanovnlk (kler.): licej nameravamo ukiniti.) To zadevo bo treba urediti sporazumno z vlado, ker ravno ta zavod mestno občino najbolj obremenjuje. Proračun je bil nato sprejet z glasovi večine. Proti so glasovali demokrati ln Jugosl. zajednlca. Obč. sv. dr. Lemež (kom.) je nato še predložil izredni pro. račun, ki vsebuje postavko v znesku 705.412 Din, Ta znesek sc uporabi za popravo raznih zgradb in za nakup .Ia« kopičevega paviljona v Tivoli, za kate« rega Jo ponudila občina 125.000 Din, Tudi ta proračun jc bil sprejet. Kritje se bo dobilo s povišanjem tro« šarine na alkoholne pijače od 1.50 Din na 2 Din. Javna teja je bila nato za< ključena In sledila je tajno. Tajna seja. Šolskemu ravnatelju Janku Jegliču ss podeli takse prosto meščanstvo. Rudoll Rusjan, gradbeni nadoficijal pri pokrajinski upravi, se imenuje s 1. t m. mestnim stavbnim nadoflcijalom 8. čin. r. Stavbni svetnik inž. Ignacij Stembov se pomakne • 1. t. m. v 6. čin. r. Mag. komisar dr. Arnošt Brilej ln stavbni nadoficijal Anton Senčar pa v 8. čin. r. Pomožni uradnik Ivan Pavšek se imc> nuje s 1. t. m. stalnim maglstratnim oficijantom. Franc Skerlj In Matija Kok se namestita stalno v II. kategorijo nižjega tehničnega osobja. Franc Culjkar. začasni pomožni kurjač, se namesti s 1. t m. stalno v II. kategorijo nižje-tehničnega osobja. Ravnotako I.udovik Stajnko, sedlar pri mestni pristavi, An-drej Masle in Prane Lampič, tesarski delovodja. Ravnatelju Antonu Jugu do-spe s 1. novembrom 1923., prof. dr. Pavlu Groilju s 1. oktobrom 1922. ln prof. dr. Rudolfu Moletu B 1. aprilom 1923. IV petletnica. Reke ne damo! V Rimu se bije boj za Reko za zelenimi mizami. Italijani ponujajo za Reko, ki naj postane sestaven del Italije, Jugoslaviji neznatne kompenzacije v Kastavščini. Korektura bi v naj-boljšem slučaju znašala nekoliko desetin m' kastavskega ozemlja. Iz Trsta prihaja zaupno poročilo, da je tamkajšnja posadka polog rezervnih oficirjev za vsak slučaj mobilizirana. Tajna mobilizacija so nanaša na morebitno dogodko, ki bi utegnili nastopiti, ko se Reka proklamira za integralen del Italijanske države. Italiaj hoče Reko na vsak način izsiliti in je pripravljena, ako potreba, mesto in prista.niščo kratkomalo anok-tirati. Italijansko javno mnenje jo na ta dogodek že pripravljeno, pripravljena pa jo tudi vlada, ki jo ukazala na skrivaj mobilizirati vojsko in in jo vr-hutega poslala v Pulj in Zadar prestolonaslednika, da s svojo rodovno in-taktnostjo pripravi pot tistemu, kar v kratkem pride. Italijanska Reka pomenja gospodarsko odvisnost naše države od Italije. Posebno bi bili v tem slučaju prizadeti Slovenija v celoti in velik del Hrvatske. SHS ozemlje, ki gravitira proti Reki in Trstu, bi prišlo v posredno odvisnost Italije, ki bi Slovence in Hrvate pritiskala z represalijami gospodarskega in političnega značaja. Italijani bi nam na Reki in v Trstu predpisovali carinske, pristaniške in druge tarife. Vsak trenotek bi nam lahko ustavili promet, katerega normalen razvoj bi nam bU dovoljen komaj samo od slučaja do slučaja. Težka je borba za posest Reke. Celo prvo leto mirovne konference v Parizu je bilo pravzaprav leto boja za Reko med Italijo in našo državo. Naša diplomacija je čvrsto stala na stališču, da se Reka ne sme žrtvovati pod nobenim pogojem. In je tudi ni žrtvovala. A v našo neizmerno škodo tudi ui dosegla, da bi se Reka pravno priznala Jugoslaviji. Če bi se bili v Parizu glede Reke postavili na drugačno stališče, bi prvič prihranili čas, drugič pa bi olajšali položaj naše delegacije. Celoletni boj, ki se je vršil v znamenju Reke, bi lahko reducirali na diplomatično epizodo s sporazumnim izidom in bi zato bili deležni velikanskih kompenzacij v Primorju. Državna meja bi gotovo šla čez Nanos. Nam bi ostal poleg Zadra tudi ta in oni otok, ki ga imajo sedaj Italijani. Našim kratkovidnim diplomatom se imamo zahvaliti, da so odšli iz Pariza, ne da bi si bili v reški zadt-vi zavarovali hrbet. Pustili so vprašanje v visečem položaju, in s tem je dobila Italija več nego dovolj prilike, da nas je pozneje kruto pritisnila v Rapallu. S to pogodbo smo za oenu velikih žrtev dosegli novo diplomatično prevaro. Italijani so nas s svojimi klavzulami silno omrežili na morju A ker niso mogli Reke dobiti z izrecno izjavo, so si to priliko prihranili za prihodnost. Sedaj moramo Reko držati pod vsakim pogojem. Nikakor ne smemo fr voliti, da se rapallska pogodba razde re in njena vsebina pa tiodvrže reviziji. Reka bi, če jo izročimo Italiji, ne predstavljala naše zadnje žrtve, temveč komaj prvo koncesijo, začetek nepregledne vrste koncesij, katere bo italijanska država zahtevala od nas, ako bo uvidela, da se majemo. Principi ohrane celokupne posesti nas silijo, da ostanemo zvesti platformi, katero smo si izbrali v Parizu. Ako že naprej ne moremo, nazaj ne smemo, kajti tu začenja borba med Italijo in našo državo v smeri, ki lahko oškoduje naš organizem za cela desetletja. V ostalem smo že preveč žrtvovali okolu Reke, v zadrskem zaledju in to-stran Snežnika, da bi smeli še dalje popuščati italijanski ekspanziji na naših zapadnih mejah. Pomorski promet preko Reke in Trsta bi bil za nas gospodarska smrt, zato se moramo upre- ti le lz načelnih razlogov. Nikdar ne smemo Italiji nuditi priložnosti, da nas zopet izigra. Italijanska diplomacija je znana po svojih sredstvih in uspehih. Najprej pritiska, potem izsiljuje koncesije in na koncu skuša svojo žrtev popolnoma zadaviti. Iz teh razlogov moramo v reškem problemu ostati nepopustljivi. Radi njih končno ne smemo Stediti niti g skrajnimi srod-stvi. CetlsDci občinski svet Celje. 2. avgusta. Zuslguranje električnega toka za mesto ln okolico. — Falskl projekt zavrnjen. Včeraj je imol celjski občinski 6vet izredno sojo, da So pred običajnimi počitnicami roši vitalno vprašanje zasiguranja in povečanja električnega toka. po katerem je vsled lepega razvoja industrije in obrti vedno večje povpraševanje. Mesto Celje ima začasno tri možnosti, da si zasigura električni tok. Najmanj resno v poštev pride projokt Zangger, ki namerava 30 km Beverno od Celja v Oplotnici eksploatirati vodno silo za svojo lastno podjetje, preostanek električne eneigije pa na mostu proizvajanja odstopiti mestni občini Neprimorno resnejši in uvaževanja vrednejši je bil falski projekt. Falskl vod pelje mimo Celja In bo zalagal z električno silo velika podjetja takoiekoč v osrčju Slovenije. Naravno je na prvi pogled, da se priključi Fali tudi celjBka kotlina. Vendar se je moral po resnom preudarku odločiti elektrifika-cijski odsek, da odkloni tudi ta projekt. Faia jo nudila več ofort in jo tudi popuščala. Koncesije so pa bile za mesto Celje navidezno. Treba bi bilo zelo mnogo investicij. Transformator bi moralo postaviti mesto, kupiti In napeljati kabel In si preskrbeti vrhutega rezervni stroj za Blučaj, da bi Fala tupatam odrekla. Cena 1.50 Din, ki jo zahteva, bi se zanesljivo vsled teh investicij zvišala na 1.75 Din od kilovatne uro. Falska napeljava bi bila v ugodnem slučaju dogotovljcna v desetih mesecih, mesto pa tako dolgo no mora čakati, kor je potreba po večji množini električne energije silno velika. Iz navedenih razlogov sta morala omenjena projokta pasti. Iz clektrifikacijske-ga odseka samega pa je prišel inicijati-ven predlog, naj tvrdka Westen, od katere dobiva doslej mestna občina električno Bilo, poveča svojo centralo in za-jamči mestu 400 kilovatov, to jo 100 odstotno povišanjo množino dosedanjega električnega toka, ki popoluoma zadostuje potrebam mesta in okolice. Tvrdka Westeu je na to pristala in vršila bo bo pogajanja, tekom katerih bo dozoreli bIo-de? pogoji: cena so določi od kilov. uro 1.75 Dm in jo rogulator cen edinolo premog. Nabavni Btroški dveh novih transformatorjev so proračunjeni na 250.000 Din. Tvrdka Westen se zaveže, da omogoči od svojo strani povišek kvantuma najpozneje do dne 1. decembra 1923. Po oddaji električno sile cinkarni in nekaterim dosedanjim odjemalcem ter po lastni uporabi, ji ostane še vedno dovolj re-zorve. Pogodba veže obe stranki enako za tri leta. Ako bi se pa izkazala ugodna prilika priključitve na kak dragi projekt, se lahko z obojestranskim privoljenjem pogodba že tudi proj razveljavi. Ta ugotovitev jc važna, ker projektira država veliko električno centralo v Velenju, ki bo najbrž proizvajala toliko električne sile, da jo bo lahko, če potrebno, oddajala mestu Colju in morda tudi tvrdki Westen Bami, ako bodo proizvajalni stroški znatno nižji. Izvzemši nekatero dosedanje Westeno-ve odjemalce, oddaja električni tok strankam v mostu in v okolici edinole mestna občina. Kljub povišanju električne sile ostanejo omrežje, napeljava ln žarnice iste ter jih no bo troba izmonjati. Po skoraj enournem referatu bo je občinski svet brez vočje debate soglasno izrekel za projekt W os ton in se je brez izpremembe odobril osnutek medsebojnega dogovora, ki ga je izdelal in predložil elektrifikacijski odsek. Poročevalec dr. Kalan Js ugotovil tu® zannmvo dejstvo, da mostna občina svoj čas sploh n! sklenila s tvrdko Westen nobone pismene pogodbe m je bilo le od velike ku-lantnosti tvrdke odvisno, da nI bilo mesto brez električnega toka. 8 tem je mestu Celju in okolici brez večjo obremonitve zaslgurana zadostna množina električne sile. Politične beležke + Vesti o premembl velikega župana v Ljubljani se dementirajo. Radikalska stranka le spoznala, da za grupo NNS, kl je po dr. Trillerlu ponudila svo! vstop v radikale, nikdo ne stoli, kl bi prešel v njihovo stranko. Vsled tega Je kandidatura dr. Ravnlharja propadla. + Sadovi radikalsko-nemške zveze. Poslanec Schauer le v neki protestni vlogi rabil o okrajnem glavarstvu v Konjicah Izraz »Dle Bezirkshaupt-mannschaft Oonobltz entblOdete sicb nicht . , .» Imunitetni odbor naTodne skupščine Je hotel g. Schauerla radi tega Izročiti sodni j i, kl ga želi naučiti več olike po čl. 104. s. k. z. Nemci pa so menili, da ta izraz ni žaljiv, ker ga baje redno rabijo tudi v boljših krogih. Posl. Kraft le Imel v skupščini velik govor In posrečilo se mu Je res posl. Schauerla s pomočjo radikalcev Iz-rezati. Kakor poroča »Deutsches Volksblatt«, so bili radikali tudi sicer zelo zadovoljni z napadi g Krafta na konjiško glavarstvo, ki zahteva slovenske napise. Da le to res, nam priča korak notranjega ministra Vujlčiča, ki Je po enostranski informaciji s strani nemških poslancov dovolil Izzivalno nemško prireditev v Konjicah In le to brzojavno odredil neposredno konjiškemu glavarstvu. Proti vsem predpisom in običajem le obšel pokrajinsko upravo kot vmesno instanco. Bilo bi dobro, da ga kdo pouči o upravnem pravu. Ti pojavi pa kažejo, da rodi radikalsko-nem-ška zveza vsak dan nove sadove ua škodo ugleda naroda ln države. + Razmejitev z Grčijo. »Politika, javlja Iz Oievglelije: Srbsko-grška razmejitvena komisija ie pričela z delom. Našo državo zastopata Inženier Simlč In Dingarac, predstavnik trgovske zbornice v Solunu. Ze kar ob početku pa so se pojavile težkoče In komisija le morala prekiniti poslovanje, dokler se mod Atenami in Beogradom ne doseže sporazum glede velikosti cone. Trdi se, da OrkI nudijo samo majhen prostor, naša Izvozna trgovina preko Soluna pa potrebuje pristanišče v obsegu 200.000 kvadratnih metrov. Po svsfu — Volitve v avstrijski državni zbor so razpisane za 21. oktobra. — Fašisti in popolarl. Razmerje med toma političnima strankama r Italiji postaja od dno do dne neznosnejše. Mussolini se je odločil zmleti klerikalce v prah in podoba jo, da bo mu bo to posrečilo. Fašistovski veliki svet je pravkar izdal na vse svojo somišljenike proglas, v katerem imenuje popolare »največje nasprotnike vlade in fašizma*. Borba med fašisti in popolari prehaja torej v končni štadij, v katerem bodo popolari nedvomno podlegli. pisl, gotovo oflarajo nafe goste. Par dinar Jo» ln vsak dobi prav lahko krasen naroden Bpomlnček. V hipu bo vse razprodano. To bodo ponosne naše Ribni-čanke pri Štantu. v Vstopnic« sa javno telovadbo in narodno vcselico na Taboru se dobijo v preaprodajl pri »Tiskovni zadrugi«, Prešernova ulioa B4t nasproti glavne pošte, Otvoritev sokolskega doma v Dol. Logatcu. Spored slavnostne otvoritve sokolskega doma v Dol. Logatcu, kl bo v soboto 4. in v nedeljo 5. t m., je sle> dočl: Sobota: ob 20. slavnostni občni zbor, igra »Brat Sokol«, petje in kupie« ti. Nedelja: Ob 7. budnica, od 8.—10. skušnje za popoldanski nastop, od 10. do 11. zbirališče Sokolstva za pohod iz» pred kolodvora, ob 11. pohod pred so» kolski dom, ob pol 12. slavnostna otvo» ritev doma. Popoldne: ob pol 17. javns telovadba. Po telovadbi velika vrtna veselica na lastnem prostoru pod do« mom. Svira godba jug. železničarjev. Sodelujejo tudi pevci. Otvoritev sokolskega doma v Stra= žlšču. V nedeljo, 5. t. m. obiščemo naio lepo Gorenjsko. Z jutranjim vlakom se odpeljemo v Škofjo Loko, odkoder udarimo čez loške griče in Sv. Mohor na Jošta. Nazaj pa nas popelje pot v prijazno vas Stražišče, da prisostvujemo otvoritvi sokolskega doma in naraščaj« skemu dnevu Gorenjske sokolske župe. Udeležba naj bo kar največja. Zdravo! Sokol Laško. Na svoječasno obja« vo ponovno opozarjamo vsa društva ter Sokolstvu naklonjeno občinstvo na jav« no telovadbo, ki Jo priredi Sokolsko društvo v Laškem v nedeljo dno 5. av« gusta. Vsem posetnikom naše priredit« ve bomo nudili vsaj isto kakor lansko leto, ker upamo, da je mnogim ostalo v Jako lepem spominu. Obenem opozar« jamo na ugodno priliko, obiskati naše svetovno znano radiotcrraalno kopali« šče. Za udeležence volja proti društve« nI legitimaciji polovična vožnja na pro« gi Pragersko — Litija. Edini rol, *t so ga gosti dosega je pa. del Iz enajstmetrovke, ld Jo le zakrivi! s »handsom« Dolinar. Tekmo )• tod t! za. dovoijlvo g. Betetto. Publike malo. -Danes popoldne ob 16- te vrši na Igrišču »Ilirije« revanžna tekma. Hermes: Jadran. V nedello 8. t m. s« vrši na Igrišču S. K. Ilirije prijateljska tekma S. K. Hermes: S. K. Jadran. Ker sta si nasprotnika enakovredna, obeta tekma zanimiv šport Začetek tekme ob pol 18. url. Objave šah S ah v Mariboru. Včeral zvečer je Igral v mariborski kavarni »Central« simu-Itansko Igro šahovski mojster gosp. B. Kostič lz Beograda. Celjski šahovski klub priredi danes, 3. t. m. simultansko prireditev. Igral bo znani srbski šahovski mojster, Boris Kostič, proti poljubnemu številu igralcev. Pristop le prost za vsakega ljubitelja šaha. Igralo se bo v mali dvorani hotela ♦Union«, pričetek ob pol 9. url zvečer. Pričakovati le obilne udeležbe, posebno, ker Celjani dosedaj še niso videli take prireditve, niti niso imeli prilike, igrati s svetovno znanim šahlstom. Šport JAVNA TELOVADBA NA TABORU. Bratom načelnikom in sestram načel nican, vseh oddelkov, Id nastopijo pri javni telovadbi, naznanjam, da se vrši glavna skušnja z godbo v petek dne 3. avgur ta ob 7. uri zvečer na Taboru. Poskrbite, da bodo vaši oddolki pravočasno na mestu. Zaradi odsotnosti godbe je \tak drugi čas skušnje izključen. Zdravo: — Načelnik župo Ljubljana I. • Najprisrčnejše pozorišče pri narodni voFidicl na Taboru, bo gotovo domač Stani, napolnjen s pristno »stlho robo«. Lmotnine naših bahavih Ribničanov v ljubkih dimenzijah, z lepimi verzi in na- Prvenstvo Slovenile v lahki atletiki se ne vrši 4., 5., 8. in 9. avgusta. Termin se pravočasno objavi. — Tajnik II. /Urila : K. S. K. (Celovec) 2:1 — 1:0. Včeraj Je gostoval v LJubljani celovški Kaufmanner Šport Klub. Tekma Je bila sila slaba in nI nudila prav nobenega športnega užitka. Ilirija Je odigrala včeral eno najslabših tekem v letošnji sezoni. Popolnoma indisponlran je bil zlasti napad, ki ni Izvedel nobene zamišljene kombinacije Najslabši igralec na pollu le bil Vidmajer, ki Je s svojo igro pokvaril še to, kar so drugi s težavo dosegli. Oman In Učak nista zadovoljila. V krilski vrsti Je bil dober le Tavčar. Obramba le bila še najboljši del moštva, osobito se je tudi včerai izkazal golman Miklavčlč. Tudi Celovčani so moštvo brez taktičnih in tehničnih vrlin. Napad Je Igral sicer ambicijozno, poskušal pa le svojo srečo le s posameznimi predori, kl pa se niso obnesli. Glavna napaka napadalcev pa je ta, da so pred golom popolnoma odpovedali ln se izkazali kot zelo slabi strelci. V krilski vrsti le ugajal le srednji krilec, ostali niso zadovoljl-II. Obramba le bila tudi pri gostih dobra. X Udeležencem sokolske slavnostl v Logatcu. Vsi, kl Be udeleže otvoritve Sok. doma v Dol. Logatcu Imajo polovično vožnjo na osebnih ln brzih vlakih. Vsak udeleleneo se mora pri potniški blagajni in v vlaku izkazati i zletno it. 1-aznieo sokolskega saveza. katero dob! pri domačem društvu. Pri vetopni posta-ji si kupi vsak celo karto, ki velja tudi za povratno vožnjo. Udeleženoem iz postaj Planina in Rakek se dovoljuje za potovanje domov uporaba nabiralnega vlaka, ki odhaja iz Logatca ob 28.48, X Pevsko društvo «Krakovo-Trnovo» v Ljubljani, priredi dne 5. avgusta 1923 I. pokrajinski koncert v Preddvoru nad Kranjem. X Žlrovnlkov zbor v St Vido nad Ljubljano priredi svojemu ustanovitelju gu. Janku Zirovniku povodom praznovanja SOietnice kulturnega delovanja in ob priliki odlikovanja z redom sv. Save spo-minski dan, na katerem mu pokloni diplomo, delo našega narodnega umetnika Gasparija. Vso zavedno javnost, osobito pevska in druga prosvetna društva najlepše vabimo na ta praznik. Želimo zlasti, da stanovski tovariši počaste slav-nost. X Llcejske maturantlnje leta 1917/1» se zberejo v nedeljo dne 8. avgusta ob 15. uri pred muzejem. Sledi izlet k »Ur-bančku«. X Mednarodna Igralnica na Bledo. Delovanje mednarodne Igralnice so oblasti ustavile, — niso pa ustavile delovanje velike javne tombole v korist Sokolskega doma na Bledu, katera se vrši dne 6, avgusta ob 15. url na veseličnem prostoru pri Grajski kopelji na Bledu. Dobitki so dragoceni, med njimi je tudi lepa am i-'lianska pralna miza s fotelom. Vrednost vseh dobitkov presega skupiček prodanih tombolskih kart. Da se bodo srečneži, ko bodo dobili, lahko naprej veselili in oni maloštevilni, kateri bodo brez dobitka igrali, tolažili, — je poskrbljeno; takoj po tomboli se vrši velika ljudska veselica z plesom, petjem itd. V različnih paviljonih se bo dobilo vse kai pošteno človeško srce in želodec poželi-ta. Ves dobiček je namenjen skladu za Sokolski dom na Bledu. Rodoljubi, združite prijetno s koristnim, — pohitite prihodnjo nedeljo vsi ca Bled, tam se lahko kopne, veselite in poleg tega še kaj na tomboli dobite. V slučaju, da nam bi Bog Fluvius nagajal, mu bomo eno napravili, — p-eložili bomo vse za eno nedeljo. y A,illa Berber In Seb. Droste na Bledu Bitu. ta biser naše krasne Gorenjske ne zaostaja v nobenem pogledu za drugimi svetovnimi letovišču Ne samo, da ima;o gostje nadnaraven užitek v pogle. du na to sinje jozero, ampak razne prireditve v »Kazini« ln drugod nudijo gostom vsa razvedrila, kl jih more nuditi modernt letovišče. Tako se je vodstvu »Kazine« pr-ciečiio pridobiti znamenita igralca gospo Anito Berber ln g. Seb. Drosteja te dve zvezdi filma in ljubljenca dunajfke in berlinske publike, da nastopita dne 4. In 6. avgusta v lastnih kompon'ran'h fantastičnih plesih kakon »Vizija« od Beethovna, »Ubojioa« od Ri-hard Strauasu. »Morfij« od S poljanskega itd. Ga. Berber ln g. Droste sta na turneji in imela sta povtod velike uspehe, Gostom ln l'.«tnikom se bo nudil krasen in redek užitek videti ta svetovna filmska igralca v lzbiani plesni umetnosti Opozarjamo zato naše bralce na to atrak-cito. Ljubezenski roman iz najsrainotneJ-še dobe človeške zgodovine. «Za Boga, kaj naj priznam, ko niti ne vem, kakšnih dejanj in katerih besed me dolžite?« je dejal grof že obupan. »Priznajte, da ste z radostjo poslušali protikatoliške nauke, s katerimi zastruplja luteranstvo vso Evropo!« »Kaj meni mar luteranstvo!« se je otresaJ obtoženec. »Za vero naj »e brigajo duhovniki, ki so strokovnjaki in so za to službo tudi plačani. Nas, lajike, pa naj s svojimi prepiri puste na mirul Za luteranstvo se jaz nisem nikoli zanimal. Kdo je Luter? Ako je slepar in tepec, itak izgine njogov vpliv in sloves; ako pa je poštenjak in modrijan, je vsakršen odpor brez smisla. Laž ima kratke noge, rosnica pa je neumrljiva.« Vsa zbornica je vztrepetala pri teh besedah. Večini so imponirale, toda inkvizitor, prisednika in menihi so bili vidno skrajno ogorčeni, »Luter uči torej resnico? Njegovi nauki so neumrljivi, hočete reči? Nesrečnik! Vi psujete Boga! Vi dolžite katoliško cerkev, papeža in vso katoliško duhovščino, da poučuje narode v laži, sleparstvu in neumnosti?« so ie razburjal inkvizitor. »Ne zavijajte mojih besed!« se je razjezil tudi grof. »Rekel sem, da sploh ne poznam luteranstva niti Lu tra. Ako je katoličanstvo boljše In res ničnejše, mota pasti luteranstvo in mora zmagati katoličanstvo!« »Kdo more sploh še dvomiti, da je katoličanstvo edina prava vera?« je vprašal patetično Inkvizitor. »2e najmanjši dvom je neodpustljlv greh! Vidite, zdaj sto izdali svoje krivover-stvo. Nobenega dvoma ni več. Vsi prisotni so za priče, da ste poveličevali Lutra, luteranstvo, branili upornost proti sv. očetu, edinozvellčavni katoliški corkvi in da ste javno izrazili močni dvom o resnicah, ki jih čuva in uči katoliška duhovščina. Zdaj menda vendar priznate?« »Ničesar ne priznavam:« je izjavljal grof z močnim glasom. »Nisem in ne bora priznal, česar so ne čutim krivega.« »Strašno, strašno!« je zajavkal Arbues. »Kako žal mi jo za vas, gospod! Popolnoma vas ima v oblasti sam satan in vam zatemnjuje razum. Zato ste tudi izzvali predrzni naskok somišljenikov na hišo gubernatorjevo.« »Kakšen naskok?« se je začudil grof. »Do tega hipa nisem niti slutil, da so je zgodi! kak naskok.« »Ne tajite! Zaradi vas jo hotela najeta tolpa razrušiti gubernatorsko poslopje in pomoriti gubematorja, mene in vse člane inkvizicije!« je grmel in- kvizitor. »Na vsa usta so kričali in grozili vaši pomngači, psovali >,o sv. očeta, premilostnega kralja, blatili mene in se potezali za vas! A vi hočete še tajiti? O, priznajte, nesrečnež, priznajte in skesajte se, kajti to je edina pot, ki vas reši večnega pogubljenja tudi na onem svetu.« »Jaz nimam ničesar priznati in se nimam ničesar kesati,« jo odgovoril gubernator. »Sam Bog bodi moja priča, ker ne najdem drugih! Izjavljam na to-le sveto pismo in pred tem-le razpelom: vse, kar se mi očita, je laž in obrekovanje. Nedolžen sem popolnoma. Nedolžna je moja hči Dolores in pošten plemič je Estevan de Vargas. Naj se je zgodilo karkoli, česar ne vem, mi trije nlamo z ničemer v zvezi.« »Dobro veste, da vas moramo prisiliti resnico govoriti,« je dejal inkvizitor. »Zelo mi bo žal, ako ne nehate tajiti. Poživljam vas poslednjič: pri-znajto! — Vi molčite? Se je čas, gospod, — prosim vas, govorite!« »Povedal sem vse,« je rekel grof. »Dostaviti ali preklicati nimam ničesar. Nedolžen sem! Dela ee mi krivica, ki bo kričala do ncba.» »Sami vidite: on hoče!« se jo okre-nil Inkvizitor k prisednikoma. Prikimala Bta. »Zgodi so torej po njegovi volji! Jaz pa si umivam roke . . .» Inkvizitor se je ozrl po četvorlcl črno zakrinkanih mož in s prstom do kazal na grofa. V dvorani se ni premaknil nihče; strašna tišina smrti je vladala. Kakor bi nihče niti ne dihal, kakor bi vsi živi stvori naenkrat oka-meneli, se je zdelo. Kakor straho"' so se približali za kiinkanci grofu, ga hipoma dvignili tn odnesli. Grof se ni geniL xvm. Mučilnica. Sredi velikega, okroglega prostora. globoko v kleti so štiri silne moške postavo s krinkami na obrazu stale okoli slabotnega moža. Omahoval je ter so je jedva še držal na nogah. Bak-lji. ki sta razsvetljevali to jamo, sta oslabelim očem povzročali muko in bolest. Vlažni, zadušljivi zrak je kakor nezdrava megla polnil to grobnico. Po špranjah nizkih sten iz surovega kamena je curljala voda. Vse naokrog pa je viselo mučilno orodje, ki bi ga jo Izmislila peklenska iznajdljivCBt in divja domišljivost asketskih menihov. Ze samo pogled na ta mučila je trapi) uboge žrtve in jim je ledenel kri po žilah. Tu so viseli španski čevlji, žeblji različne dolžine in debeline ter vrvi vseh vrst; v kotu poleg mučilne klopi je stala žerjavica. Višnjevkasti ln rdeči jeziki so se vzpenjali ln so povzročali bo zidovju pošastne sence, Vse je bilo grozno. Malo, zvite stopnice, kl so vodile v to grobnico, so bile vse mokre in i mahom porasle, da je noga vsak hip izpodrsnlia. Toda sluge inkvizicije so imeli trdno hojo. Poznali so do naj-man'še potankosti ta labirint groze. Tjš, so pripeljali grofa Manucla Ar-gosa po prvi seji tribunala. Niti na desno niti na levo se ni ozrl bivši gu; bernator seviljski, ko so ga krvniki I vlekli po stopnicah navzdol. Sele ko so se ustavili, je odprl svoje izmučene, od dolgega prebivanja v temnici ln od slabe, nezadostne hrane povsem onemogle oči. Pogled naokrog mu je za hip znie-del razum. Zazdelo se mu je, da ni več na tem svetu, nego je v kraju, kjer po poročilih svetega pisma vladata jok in škripanje z zobmi. Seveda je potem razumljivo, da sc lz žrtev, ki so prestale nepopisne telesne in duševne muke, inkvizitorji prav pogosto Izsilili popolnoma neresnične, čestokrat nasprotujoče b! izpovedi in priznanja. Marsikdo je končno na vsa vprašanja odgovoril tako, kakor so zveri v človeški podobi in roeniški kuti hotele, samo da je bilo koneo nečloveškemu trpinčenju. Pri teh mučitvah jo bil običajno navzoč veliki Inkvizitor, Baj mu je bilo trpljonjc drugih najslajši nžitok in največja naslada. (Dalje prihodnji®' Domače vesti * Kralj Aleksander — protektor ljubljanskega velesejma. Z Bleda Be Vam poroča: Bivši minister gosp. Anion Kristan je bil včeraj ob %5. po-ioldn« sprejet od kralja v avdijenci in «u izrazil prošnjo prirediteljev ljubljanskega velesejma, da bi prevzel pro-tektorat. Kralj Aleksander je vzrndo-jjen sprejel protektorat in obeaem obljubil, da se bo osebuo udeležil slavnostne otvoritve ljubljanskega vele-ejms- * Novi kraljevski dvorci v Bosni. Jako r doznava -Jtemskega kapitala. Kolikor smo informirani, je izdal koncesije za igralnice I1' Sloveniji še namestnik g. Hiibr.r. feraluica na Bledu je bila do zatvorit-|ve i« pasivna. * Ameriški dar »Jugoslovanski Ma-|tici». Ivan Grubišič, rodom Dalmati-jnec, se je vrnil te dni iz Bolivijo v p'Jžni Ameriki, kjer je v vojni dobi iuspešno deloval za Jugoslovansko ua-Jrodno obrano. Kot dar naših rojakov 'v glavnem mestu Bolivije je prinesel 'Jugoslovanski Matici* zuaten znesek hOO dolarjev. Pripominjamo, da je podružnica »Jugoslovanske narodne Izbrane« v Potosi tudi lansko leto naklonila Matici znesek 7500 dinarjev. I * Z zagrebške veterinarske visoke l;ole. Za rektorja veterinarske visoke kole v Zagrebu je za prihodnje študijsko leto izvoljen javni redni profesor F> Peter M. Gjurič. I * Iz tržaške žurnalistlke. Tržaški 1'inevnjk »Era Nuova» je včeraj prenehal izhajati. Vzrok — finančno tež-Ikoče. Primorsld Slovenci tega lista Itfotovo ne bodo pogrošall, ker jim je I1« skrajno sovražen. 1 Iz justlčno službe. V področju viš« ljc8< deželnega sodišča ljubljanskega so Imenovani za sodnike: Fran Detcla za IJrebnje, dr. Vinko Zoreo za Ribnico, I Jotip Novak za Ptuj, Anton Lovšin V* Kočevje. Vinko Štrukelj za Krško, Boris Mihalič za Muisko Soboto, I«. Josip Senk za Kamnik, Sil veri j Pa« I'" »a Kozje. Miroslav Rebula za Sinar« Je, dr. Mirko Kreanik za 'deželno sodi« šče v Ljubljani in Karel Turk za Ko< stanjevico. Premeščeni pa ao »odnikl: Franjo Ziizcr iz Kozjega in Josip Trojo h Krka v Litijo, dr. Fran Mrcarol od deželnega aodišča v Ljubljani v Celje in Vladimir Velušček lz Litije k višje« mu deželnemu sodišču v Ljubljani. Osebna veat. G. dr. Fran Kos, muzejski kustos v Ljubljani, je pomak« njen v 7. čin. razred. * Iz profesorskih krogov se poroča, da za mesec junij šo vedno niso dobili izplačanega honorarja za nadure. Kje tiči krivda? Saj je vendar kredit n» razpolago. Naravnost kruto je, strada« jočim zadrževati težko pridobljeni za« služek. * Smrtna kosa. V Ljubljani, Tesarska ul 29 je umrla v visoki starosti 85 let Marjeta Celcsnik, roj. Zeleznikar, Pogreb se vrši v soboto popoldne ob pol dveh. Blag ji spomini Zborovanje slovenskih in hrvaških zgodovinarjev v Varaždinu. Prejeli smo: Poročilo o mojem referatu, kakor ga je prineslo »Jutro« in bržkone tudi drugi listi, ki jih nisem dobil v roke, je bilo netočno. Moj referat niti najmanj ni trdil, da je bil park v Mokricah posekan za drva, pač j a sem opozoril ua to, da mu vsled Izpremcnjenih gospodarskih razmer preti nevarnost, da bo uničen, ker ga je komisija dne 20. jun. t. L proglasila za navaden gozd. To svoje mnenje jo komisija utemeljila z vpisom v zemljiški knjigi, kjer je park vpisan kot gozd, očividno po malomarnosti prejšnjih posestnikov ali pa da bi pla« čali manjšo davko. V svojem referatu sem so boril samo proti posledicam takega naziranja, ki bl bile usodne, če bi uprava uravnala svoje postopanje v tem smislu. Bil sem mnenja, da je take objekte kot je mokriški park, ki lahko postane danes ali jutri narodno ali dr« žavno imetje in bi lahko služil blaginji mnogih, treba v težki prehodni krizi za« ščititi z izjemnimi odredbami. — Ne« točno je bilo poročilo dalje tudi v tem, da je trdilo, da sem imenoval ta park edini angleški park v Sloveniji. Rekel sem lo, da je eden največjih. — Dr, France Stelč, spomeniški konservator. Pogreb majorja Jerneja Ankeraia v Mariboru. Včeraj popoldne so položili na starem mariborskem mestnem poko; pališču k večnemu počitku upokojenega majorja in bivšega šefa Maistrovega ge neralnega štaba Jerneja Ankersta. Se sveži spomini na njegovo neumorno de. lovanje pri mariborskem obmejnem poi veljstvu po prevratu so privabili k po> grebu prerano umrlega nebroj maribor« skega občinstva iz vseh slojev ter ves častniški zbor s četo vojaštva, ki se je ločila od svojega vzglednega junaka s koroške ofenzive z zadnjim pozdravom vojaške salve. ' Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika Hcrzoga svirala ža« Iostinke, pevsko društvo Drava po je zapelo «Blagor mu» in »Vigred«. Ob od« prtem grobu sc jo v imenu vsega jugoi slovenskega Maribora poslovil od umr« lega v pretresljivih besedah mestni vi« kar g. Tkavc, ki je naslikal vzorno in zaslužno delovanje Ankersta v vojaški službi za osvobojenje, nadalje poznejše življenje, ko so je moral s toliko težavo boriti na vse strani, da zatigura sebi in družini v svobodni domovini skrom< no eksistenco. * Spor med zdravniki in zavarovalni cami rešen. Spor med zdravniki in za varovalnimi družbami je končno rešen takode: honorar za pregledovanje zdravnikovem stanovanju znaša 100 di narjev, v stanovanju pregledančevem pa 150 dinarjev. Ta sporazum je velja! ven do 15. t. m. Od omenjenega dneva dalje znaša honorar 120, oziroma 180 dl narev, ako bodo zavarovalno družbe pristale na to. Obenem je razveljavljen «cavete», ki je bil proglašen početkom spora. * Prisilna delavnica v Begunjah. Uradni listi objavljajo naredbo mini stra pravde, ki določa, kako jo pošto pati z onimi nevarnimi osebami, za ka« tere jo zakon o izvršitvi kazni smatral za potrebno, da jih zadrži pod nadzor stvom. Take osebe se imajo izročiti prt silnim delavnicam, to jo zavodom za prisilno delo. izvzete so samo one ose« be, ki so nesposobne za delo, duševno bolni in pa otroci. Pred razsodbo bo sodišče po potrebi zaslišalo ministrstvo za socialno politiko, pa tudi zastopnike humanitarnih društev. Zavod za prisilno delo se osnujo v Begunjah na Gorenj skem, kjer pa se bodo sprejemale samo ženske. * Mariborska Industrijalca Franz Scherbaum sta bila predvčerajšnjem pri okrajnem sodišču v Mariboru obsojena radi prodaje ponarejenega pšeničnega zdroba vsak na 40 tisoč kron globe ali dva dni zapora. Obširneje poročilo tej zanimivi obsodbi še priobčimo. * Riziko dola. V električni žagi gosp, Obrana v Mariboru je prišel delav Ivan Petelin pri žaganju drv na cirku larni žagi z roko v žago, ki mu je od> rezala tri prste na levi roki. * Mlad turist. Pota planinskega dru štva so v tako dobrem stanju, da je dne 29. julija, ob priliki Italijanskega poseta, prišel na vrh Triglava šest let stari sinček oficijala Podkrajška, ki jo napravil dvainpol dnevno turo v sprem« stvu starišev čez Prag, Triglav, mimo sedmerih jezer, čez Komarčo k Bohinj« skemu jezeru. * Velika žoga v Divači pogorela. V noči od zadnjega julija na 1. avgusta je v Divači Bosorcla velika žaoa. Škode ie naa 100.000 lir. GaSenje Je ostalo zara«> di pomanjkanja vode brez uspeha. [ = Novo tekstilno podjetje v Sloveniji Kranju se pričnejo graditi predilnica, tkalnica in tvomlca tlskanin. Delo je prevzela stavbena tvrdka Slograd. - Nova elektrarna v Vojvodini. VSr-bobranu so jo osnovala delnišk* družba« ki 1k> zgradila elektrarno. = Konkurzl v Sloveniji. V prvi polovici 1998 je bilo v Sloveniji B konkur-zov in 22 prisilnih poravnav. Železniška nesreča. Na progi Mla« denovac — Arangjelovao v Srbiji je v sredo v bližini vasi Beže skočil potni« škl vlak a tira. Lokomotiva in nekaj vagonov se je zarilo polog železniškega nasipa v zemljo, vsled česar so bile tračnico na več deset metrov razrušeno. K sreči Jo bilo samo nekaj oseb lahko ranjenih. Promet je bil že čez eno uro vzpostavljen. Afera mariborskega policijskega Se« Ia t.ailsvetniKa Kerševana, ki je imel pred tedni incident z dvema Orjunaše« ma v neki mariborski gostilni ter je pu« stil nato Orjunaša g. Skerjanca in Vugo aretirati, bo danes končana z razpravo pri okrožnem sodišču. G. Skerjano in Vuga ita bila dalj ča8a v preiskovalnem zaporu radi dozdevno nevarno grožnje g. KerSevanu. Razprava se je vršila ie predvčerajšnjem, morali pa so jo pre« ložitl, ker je bil g. Koršovan odsoten, vendar pa so ga še isti večer videli v gostilni, tako da 10 je radi tega preisko« valnl zapor obtožencev moral podalj« Sati za dva dni. * Preiakava t aferi Paskijevič konča« na. Preiskava proti Hrvoju Paskijeviču zaradi dvojnega umora je končana in so bili spial predvčerajšnjim Izročeni državnemu pravdnlštvu. Obenem ata bi« la Izpuščena lz preiskovalnega zapora Kohanski in Radkovič, ker se jima je posrečilo dokazati svojo nedolžnost. Krvava drama v tržaškem svetilni« ku. Na morskem svetilniku pri Sv. An« dreju v Tratu ae je odigrala predvčeraj« šnjim krvava drama. Mornariški nared« nik Bruno Breccia, dodeljen radiotele« grafični postaji v svetilniku, je svojo nezvesto ženo usmrtil s sedmimi streli iz samokresa. Orožniki so aretirali mo« rilca, ki je bil še pod vtisom strašnega dogodka ter ga izročili v vojaške za« pore. Mariboraki tatovi. Predvčerajšnjem je bil na verandi kavarno Jadran v Mai riboru ukraden plačilnemu natakarju Jošku Uherniku nahrbtnik, v katerem je bila zlata verižica, daljnogled, moška obleka iu jedilno orodje lz niklja ter drugo. O tatu kot običajno zopet ni sledu. Tatvina v menjalnici Reicher In Turk v Prešernovi ulici. Ljubljanska kriminalistika sc jc obogatela včeraj z novim, jako zanimivim slučajem. Ljubljani so je namreč pojavil neznan ljubitelj zdravih valut, ki mora biti nc« dvomno zelo interesanten kriminalen tip. Malo pred poldnem se je pojavil včeraj pred menjalnico Reicher ln Turk v Prešernovi ulici neki mladenič, si nekoliko časa ogledoval v izložbi sc nahajajoče zdrave valuto, dvignil nato kljub živahnemu prometu v ulici popol noma neopaženo železni zastor kvišku odprl izložbeno okno, pobral mirno de< nar in se potem brezskrbno odstranil, G. Reicher jc bil takrat odsoten, dočim se je g. Aibin Turk nahajal še v mc» njalnicL Predrzni tat pa je s tako clc ganco opravil svoje delo, da tatvine ni« hče ni niti opazil. Gospa Millnkovič, ki ima nasproti trgovino, jc siccr videla ves dogodek, vendar pa jI nI priSlo na um, da gre za kakega dolgoprstneža, Mislila je samo, da dela tvrdka novo izložbo. Skoua znaša 3000 dinarjev. Po licija je odredila takoj obširne poiz< "edbo. * Otvoritev prometa ekspresnih po« šiljk potom simplonskega ekspresa. S 1. avgustom t. L je otvorila «Medna« rodna družba spalnih vozov« promet ekspresnih pošiljk od 5 do 80 kg potom Simplon«Orient*Eksprcsa in sicer po sle« dečem voznem redu: Odhod iz Ljublja« ne v smeri Pariz v ponedeljek, srodo in potek. Odhod iz Ljubljane v smeri Sofija v četrtek in soboto. Odhod iz Ljubljane v smeri Carigrad v soboto. Odhod iz Ljubljano v smeri Tcmcšvar — Bukarešta v torek, aredo, petek in nedeljo. Pošiljke sprejema in vsa po-trebna tozadevna pojasnila dajo tvrd« ka Grom, carinsko posredniški in Spe. dicijski biro v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41 kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za promet eks« presnih pošiljk. 1209 * Domače je le domače, so dejale nc« kdaj naše gospodinje in zahtevale po« vsod lo domače testenine »Pekatete«. So najcenejše, ker so zelo nakuhajo. 126 * «Ito»»pasta za zobo ohrani zobovje lepo in zdravo. Dobiva se povsod. Glav« na zaloga: Drogerija »Adrija«, Ljublja« na, Selenburgova ulica. 157 Gospodarstvo K POLOMU JADRANSKE BANKE, adranska banka oa Dunaju v težko-čab. — Jadranska banka v Trstu odslavUa vse Jugoslovenske uradnike. — Obrambni komiteji v Trstu, Ljubljani, Dubrovniku In na Dunaju. Polom Jadransko banke v Trstu Ima, kakor Je bilo pričakovati, usodopolnc posledice za Jadransko banko sploh. Na Dunaju se Je pretvorila pred kratkim tamkajšnja podružnica v posebno banko Adrlatlsche Bank« s kapitalom 500 milijonov aK. Polovico te glavnico Jo Imela prevzeti dunajska linančna skupina (Wutte). Ko Je ta zvedela za polom Jadranske banko, Je odrekla svoje sodelovanje. Ljubljanska Jadranska banka pa Je morala plačati skoro ves delniški kapital (500 milijonov aK), ker novoizvoljeni upravni svet dunajske banke Kamenarovlč, dr. Ažman ln dr. Kersnik — ni hotel preivzetl teh delnic, oziroma Jih nI mogel plasirati. Ko so prošli teden odpovedale dunajsko banke Jadranski banki na Dunaju kredit, Jo upravni svet začasno sicer našel Izhod Iz teh težkoč, vendar Je čutil potrebo razmotTivatl vprašanj« o likvidadH te banke, * Jadranska bnnka v Trstu Jc poslala včeral clrkular, s katerim odpoveduje vsem uradnikom službo od 1. oktobra t. L naprel. S tem Je 78 uradnikov odpuščenih. ClrkulaT pripominja, da so bodo nekateri uradniki obdržali tudi še na-dalje v službi. Namera nove Italijanske uprave lo lasna: Vsi /ugoslovcnski uradniki morajo na cesto, spre/eti bodo samo fašisti. — Ze pred pol leta smo opozarjali na t» nevarnost. * Jadranska banka bl morala plačati dne 1. t m. Iz fonda 16 milijonov lir, kl Jih Je dobila — kakor znano — od italijanske vlade, Ljubljanski kreditni banki v zmislu poravnave namesto 3 milijonov samo 2,850.000 Ur. Mesto tega zneska pa le plačala včeral radi težkega denarnega stanja le neznaten znesek 10.000 lir, LISTNICA UREDNIŠTVA. Čltatelj »Jutra«. Zahtevajte stroSke za zdravnika in bolnico, bolestnino 5000 dinarjev In obenem odškodnino za trajno poškodbo na obrazu, katero višina jo pač odvisna od tega. ali jo obraz močno pokvarjen ali no ln od premoženja krivca. Laška vojska na Triglavu. Našega iz-vostitelja, kakor tudi vso, ki ao bili na Triglavu o priliki prihoda italijanskih vojakov ("10 ?P. ali 26. julija, uljudno prosimo, naj se nujno osebno zgiase - j našem uredništvu ali pa nam pismeno | iavijo svoje naslove. Poslanec dr. Wllfan Je sklical včeral ob 11. url dopoldne v svoji pisarni Trstu sestanek opeharjenih delničarjev Jadranske banke. — Razpravljalo se je vprašanje, ali naj se optlrajo novo del niče po 200 lir, ali pa naj so prevzamejo delnice Jadranske banke v Beogradu, Končno so Je postavilo vprašanje: Ka) se more zgoditi delničarjem, ki ne bodo niti optlrall, niti zamenjali za beograjske delnice. Po mnenju komiteia, ki se Je sestal v Dubrovniku, bodo take delnice še dalje ostalo v veljavi, in sicer bodo imele isto vrednost kakor nove delnice, za katere se doplača po 200 lir. Kajti po trgovinskem zakonu no moTe občni zbor razvellavitl delnic, ne more Jim naložiti doplačila in na drugi strani morajo vse delnico imeti Isto nominalno vrednost. Torej bodo imele tudi stare delnice, ki niso optirale in niso doplačale nominalne vrednosti 200 lir. Tudi v LJubljani sc zbirajo delničarji, kl stoje na Istem stališču, to ie, da ne bodo niti optlrall, niti zamenjali starih delnic Jadranske banke, ampak oni bodo tožbenim potom ugotovili, da so njihovo delnice ravno toliko vredne kakor nove dclnlce, za katere se Je doplačalo po 200 lir za komad. Končno nam poročajo Iz Dunaja, da se tudi tam oglašajo delničarji, kl so pridružujejo temu naziranju In ki bodo nastopili sodno pot. Delnice Jadr. b. v Beogradu ne notlrajo na nobeni borzi in se le težko prodajo. Privatni kurz znaša kakih 400 K, to Je 24 lir. ' INDUSTRIJSKO - OBRTNA VZOR CNA IZLOŽBA V iMARIBORU. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Samo šc 13 dni je do otvoritve indu« strijsko*obtrnc vzorčno Izložbe v Mari« boru. Pripravo sc razvijajo po določe« nem redu. 2c v dosedanjih obrisih sc kaže, da bo razstava odgovarjala za« htevam današnje dobe in bo nudila pra vo sliko obrti in industrije. Zastopana jo obrt in industrija no lo iz Slovenije, temveč tudi iz ostalih krajev našo dr« žavo, ker jc Maribor zelo pripraven kraj za prirejanje takih razstav. Na važnem prometnem križišču nudi naj« lepšo zvezo z vsemi kraji naše države in z inozemstvom. Zato tudi uspeh razstavo no bo izostal. Ze lanska raz« stava jc v vsakem oziru krasno uspela. Letošnja pa je po svojem obsegu mno« go večja in popolnejša. Povsod vlada za razstavo veliko zanimanje. O tem pričajo številne prijave obiskovalcev iz vseh krajev, tako iz inozemstva kakor iz naše države. Ponovno opozarjamo, da bo na raz« stavi zastopano tudi vrtnarstvo, razata« va vin, gradbena razstava in umetniška razstava in bo vsak posetnlk' prišel ta« svoj račun. Razstavni odbor se trudl< da ustreže vsem željam. Poskrbljeno Je( za polovično vožnjo na vseh progah V) naši državi. Potrebna jo za to le legtth mdcija, ki velja obenem kot permanent* na vstopnica za ves čas razstave ter aa dobi pri vseh denarnih zavodih, spedU cljah, obrtnih zadrugah in društvih za' cono 20 dinarjev. Kjer ni prodajalcev-teh legitimacij, naj se naroče direktno pri upravi razstavo, Maribor, Cankarje^' vu ulica 5. Za pronočišča bo na želja( poskrbel stanovanjski odsek proti majhni odškodnini. = Poštna hranilnica v Beograda pri« čno b poslovanjem dno 1. docombra 1928« do katerega časa bo dovršena adaptacija v to ovrlio kupljenoga hotela »Mo, skvo«. Beograjska poštna hranilnioa bq oontrala veeh naših poštnočekovaih za« vodov. r-j Zahteva po svobodnem iavosu mo-, ko. Iz Novega Sada poročajo, da je Zveza lastnikov mlinov sklenila zahtevati od vlado svoboden izvoz moke. r= Poziv delničarjem parobrodarske družbe «Oceanla». Tržaški »Piooolo« pri« naša poziv kapitana Gopčoviča na dol« ničarjo jugosloven. parobrodarske druž« bo »Oceania«. naj polože svoje delnioe r kaki banki, da l.odo mogli tako zdru. ženi delničarji izvosti akcijo sa sklicanje izredne glavne skupščino, na kateri bi vrgli sedanjo upravo in jo zaradi nekih nokoroktnosti izročili sodišču. Cela zadeva so dovaja v ivozo * italljaniza^ oljo tržaško Jadranske banke, ki da pO« soduj« velik dol akcij »Oceanije«. — Za zabrano uvoza superfosfata. Ia Zagreba poročajo, da so tvornice »Dani. oa«, »Zorka« in »Ornlca« vložile na ml« nistrstva za trgovino ln industrijo, za finance ter za poljedelstvo in vodo vlogo, v kateri zahtevajo zabrano uvoz«! superfosfata. kor »e ga lahko pridela do«' volj doma. tt Priprave za veliki sejem v Beogradu. Iz Beograda javljajoi da so bo vršil beograjski veliki sejem žo v jeseni, čel bodo razmero dopuščalo. — Dohodki bosanskih državnih žele*. nlc znašajo od 1. avgusta 1922 do konca maja t. L 157,400.190 Din. Odpremilo ao jo v tem času 1,599.818 ton ln 8,916.789 oseb. = Propast Italijanske banke. Po re- etoh iz Trsta, jo ustavila plačila in najavila konkurz Banoa Nazionalo del R»-duce v Rimu. = Italijanska zunanja trgovina. V pr., vlh petih mosccih 1923 jo znašal uvoz vt Italijo vrednost 7„U-1,475.915 lir proti G„082,846.934 liram v istem času 1922. Izvoz jo znašal v tom času 3„910,425.076 lir proti 8„887,724.199 liram v isti dobi 1922. Pasivnost znaša toroj letos vrod« nost S„174,050.839 lir proti 2.,745,122.785 liram v Istem času lanskega lota. = Poročila o žetvi. Iz Rima poročajo, da je letošnja žotov v Italiji bila zolo dobra. Istotako jo uspoh žetvo v Franciji sijajen. V francoski koloniji Alžirjo jo žetov za dvakrat boljša nego lani. Povišanje carinskega nadavka t, Madžarski. Iz Budimpešto poročajo: Finančni minister jo na celi črti povišal carinski nadavok povprečno za 110 odst. — Uvedba zlate veljave v ruski državni industriji. Po vesteh iz Moskvo je vrhovni narodno-gospodarskl svet odločil, da so morajo vsi proračuni in bilance vseli trustov voditi r, červoncih (novi ruski zlati denar). Domaie borze 2. avgusta. ''••>• ZAGREB. Efekti dalje živahni. Polo> žaj v splošnem nespremenjen. Na de« viznem tržišču so tečaji znatno oslabeli. Notirale so devize: Dunaj 0.13225 do 0.13325, Berlin 0.007—0.008, Budimpešta 0.47—0.53, Bukarešta 40.5—47.5, Italija izplačilo 404.5—407.5, London 428.5 do 431.5, Newyork ček 93.5-94.25, Paria 532.5—534.25, Praga 276.75—277, Švica 1690—1700; valute: dolarji 92.5—93.25, leji 43—45; efekti: Jugoslavenska ban« ka 165—168, Praštcdiona 1185—1195, Slavonska banka 110—1)2, Ljubljanska kreditna banka 232.5-237.5, TrBovelj. ska premogokopna d. d. 1000—1015. BEOGRAD. Radi praznika sv. Ilij« borza ni poslovali. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij »Jutra«'. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. i stroji ita. Mehanična delavnica (fojravljalnica) LJUBLJANA rgova ulica 6/L L. BARAGA. Vremensko Ljubljana, 2. avgusta 1928 poročilo Ljubljana 806 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , I Hi 11 »j , , Praga .' , lnomoit , ob Zračni tlak Zračna temperatura 7. 766-6 18-8 14. 765-1 «5-0 21. 761'3 21-0 7. 7660 190 7. 7. 764-7 16-0 7. 768-2 15-0 1. 765-4 110 Veter loror brezvetr* •er. vab. »upad brozvotra Oblačno 0-10 r«č obl. Jamo d«l."obl. Jasno Padavino mm 80 0-9 4'0 V Liubliaai barometer vlili. Umoer, vlila. Solno« vihala ob 4M. uhala eb 19-31 »Um.lo k državnim davkom na Inloril. vrod do 20 b...dl 01« 8'—, vitki nidtl|n|« bs..da 80 l»r v*« — Pit«« •• v »dno nt pre) (lahko tudi v mtmkth'. Na vprtlinlt odpovtrlt uprav« I«, ako |« vprt5an|u priložena znamka »a odgovor l.r ntinlpnlMll.il> prltto|blaa (I Din). Bančni uradnik poznavalec arbohrvatskoga, italijanskega, francoska« iu angleškega Jezika, dob->r ko-respondent In prevajalcu, 18čo zaposlcnje zo popoldansko ure, event. delo na dom. ponudbe na upr. „Jutra'. fc>od „7108". '<.103 Mesta skladiščnika ftčem. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „230". 7101 Šivilja Izurjena Šivilja gre 6'vat na dom. gre tudi na dojele. — Ponudbe pod „8lvllja" oa upr. „Jutra". 7110 Mesta kontoristlnje blagajnlčarke, koresponden-tlnje, stonograflnje, strojepiske, plsarnlflke moči pri knjigovodstvu ISče absolventlnja dvorazredne trgovHke šolo z odliko. Naatop takoj. Naslov pove upr. „Jutra". 7020 Zastopnik ae IBČe, kl bl Uoleg svojih ra-stopstev prevzel le provlz. ca •topstvo farmacevtlčalh ln kosmetlčnlb Izdelkov ca Ljubljano ln de2elo. Ponudbe, pri katerih Je navesti refe-renoe ln sabtevk«, pod ,.Koe metlka ftt. 400" na upravo „Jutra". 7025 Potnik za Kranjsko proti provliljl sa kremo Invalid ln Lebln ter sa okrase boilčnlh dreves, se lSčo. Sprejmejo se tudi krajevni zastopniki za vsa inesta Slovenije. Lebln, Hoče pri Mariboru. 7122 Trgovski pomočnik flobra moč, * dobrimi referencami, voJnSčlne prost, vefič mešane stroke, zlasti spererije, 4ell menjati .sedanje mesto. RefMitiram za mesto prvega detajllsta nli fkladlSčnlka ▼ Sloveniji. — Cenj. ponudbe pod „Zanes-JJlv 7078" na upr. „Jutra" 7078 Korespondent t 5 Jezikih, kl Jih tudi dobro govori, strojepisec, praktično Izvelban, teli celodnovne aH delne sluSbe. Ponudbe od ,,8pretnost". 7082 Slikarskega ln pleskarskega pomočnika iSftom, starega od 20 do 21 let. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Filip Hrovat, slikarski mojster v Radečah pri Zidanem mostu. 7">15 V katerem kraju bl potrobovall dobrega snmo-strojneg* krojača. (Žena dobra filvllja). Event. bi tudi trgovino začela. Ponudbo proti povrnitvi stroškov pod „Dober krojač" na upravo ,,Jutra". 7131 šivilja za perilo se priporoča sa delo, gre tudi v hlfto. Naslov pove upr. „Jutra". 7120 Služkinja ? kuhinjo ln natakarica ze srejmeta. Gostilna 6. Dunaj t>ka cesta. 7084 Trgovska pomočnica fi.čo službe v trgovini. Iz-vežbana je prodaje mauu-fakture, sptcerlje, ?e1ezolne, tobaka. Cenj. ponudbo na upr. „Jutra" pod ..Marljiva . 7133 Mesarski in prekaje-valski pomočnik fgfe službe. Nastopi lahko t šib krojih ln prvih modnih i žornallh. Cene lelu oblek ao (sledeče: Damskl kostumi (specljalno krojaško de'o) 500 Din. PlaSSl, kimono, ra-! glan (specljalno krojaško delo) 400 Din. Celotna cblotta (francoski ln dunajski modeli) 250 Din. Družabna toaleta 300 Din. Moška celotna obleka (prvovrstno spe-cljalno delo) 375 Din. Družabne toalete (frak, smok'ng) 550 Din. Moderniziranje damaklh in moSkih oblel* po žornallh). Državnim nameščencem posebeu popviHt. Igrata Brunskolo, d. t o z. Ljubljana, židovska ulica 5. 7100 Kdo bt posedli mladomu trgovou «a dobo 8 raenecev 1Č0.000 dinarjev. Obrestujem po 20 odst., proti varnosti se lahko vkujlil na posestvo. Ponudbe pod „Pod-Jeten trgovec" na upravo ..Jutra". 7118 Pleskarji! Sobni slikarji! Barvarji! I Prvovrstna zemeljska kreda (temeljna) se pridobiva v Planici na Oorenjakem. Cene napram tujemu blagu nUke. Zabtovajte uzorce. Vpralanja na A. Janežlč, Bled I-. 6956 Roditelji, sorodniki Mlad soliden vsčkrsrol m.i'1-Jonar želi znata gospodične, So možnosti s veleoosejtva. latančne podatke s sliko pod ..Strogo tajno" na upravo „ J utra". 7 J 01 Dama kl sovraži enoličnost Življenja, želi zabavne korespondenca z dutfevno dobro sltul-raniml gospodi. Doplal na upr. ..Jutra" pod ..MnoRo-llčnMt življenja". " 7112 Kapital naložite varno In doblčka-nosno pri starejši lcanl firmi. Sodelovanje na proato dano. Lepo stanovanjo v vili na razpolago. Le pof-tenl, značajnl ponudniki pridejo T poštev. Ponudbe z navedbo kapitala pod ,.Les štajersko" na npr. ,, Jutra \ 7095 Kdo bi posodil vdovi potrebni kapital sa za- fletek zajutrkovalnlce v Beogradu. Dobre obresti ln vknjižba. — Ponudbe pod „Varno" na upr. ..Jutra". | 7063 i Orožnik lz Dolenjske, kl bl lele! sa-menjati Istotam na lepo postajo. naj po&lje svoj naslov na upr. ..Jutra" v»od ..Zamenjam". T116 Posojilo 5000 Din bi nujno rabil sa dobo 2 mesecev. Katera dobra oseba bl posodila na moje Imetje v vrednosti 40.000 Din, proti vrnitvi čez dva meseca I)ln 5400. — Ponudbe Je vj.oslatl na upravo ,.Jutra" pod šifro ..Hvaležen". 6972 vf£H znomiA avtomobile in kolesa fcvr^ir^v LO VB L3ANA PALAČA IQ.KRED-BK' JUHC C0BE o 3ANCK 0AGNINOi LaikovJ Izjava, Izjavljam t tem, da t družheuik g. Ivan Strai, Ljubljana, ni pooblijt samo talno sklepati t in, uaie tvrdke kakrinihki pogodb ter podpisovati i rodila. (p JoBenlce, 26./VII. ] Srndbeno podletl« Arhitekt I. KREIHER i c. Jesenice, Ljubljana, Zegri;. Prst in gramoi so oddaja na stavbič Okrožnega urada mm dela?ce? na MiUoJlteTlces Več se poizve na sta biščn. 40 INSERIRAJTE : : V ^tJUTRUi Mladenič 28 let star, t 100.000 Din gotovine, državni poduradnlk, želi znanja s samostojno premožno gospodično ali vdovo. Cenj. ponudbe Je poslati s sliko pod , .Afrodita" na podr. ..Jutra", Maribor. 7126 Vdova stara 45 let, 70.000 Din gotovine, želi znanja s starejšim posestnikom ali državnim uradnikom. — Cenj. ponudbe Je poslaU s sltko pod Ven en a" na podružnl-oo ..Jutra". Maribor. 7127 Dekle staro 29 lot, brez premoženja, samostojna gospodinja Id kuharica, rest ega snačafi, i želi solidno, miroljubno živ- | IJenJe s gospodom od 40 do I 60 let. Vdovci z 1 do 8 otro-j kl niso Izključeni. Pouudbe pod ..Značajnost" na upravo I „Jutra". gostuje samo dva dni in sicer 4. In 5. avgusta ob 9. uri zvečer Annita Berber, Sebastian Droste s svojim frapantnim sporedom. Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Strojne tovarne in livarne, d. d., v Ljubljani. 4osb Otvoritev mesnice. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da bom v soboto dne 4. avgusta 1.1. otvoril v Šolskem drevoredu na novo urejeno stolnico (mesnico), klop bom prodajal goveje m e a o prvovrstne kakovosti po zmernih oenah. Zagotavljajoč solidno postrežbo, so priporočam 4089 Josip Musar, mesar. Upokojen orožnik se sprejme ^ kot nočni čuvaj k večjemu industrijskemu podjetju. Plača dobra. Predpogoj je treznost in energičen nastop. Ponudbe naj se pošljejo pod UPOKOJEN na upravo „Jutra" Fllljalka Simon Rmetec, Llublfana Kolodvorska ulica Stev. 26. Sprejema potnike v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne liste. Odhod iz Ljubljane -vsaki teden. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo 10- J. O. Draškovič ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB PoArninloe: Beograd, Balkanska nllca 26. — snsak: Joto GJ. Ivoievtt, Karolinška cesta 160. — 3plit: Ante Bulč, Dioklecijanova obala 18.— Orni: Ivo Lovrlčevič. — BltolJ: Gjorgje J. DimitrijeviiS & Komp. Bnlevard Kralj« Aleksandra 187. — Vel. Be6kerek: DuSan Lj. Mihajlovid, Trg Kralja Petra t Potnike do Hamburga spremlja druibeni uradnik Delnim glavnica: Din 25,CW-Skupne rezerve: nad Din 20,11.11]'- Centrala: m LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA Podružnice: ee, Cel]«, Gorica, Kranj, Maribor, Melkovlt, Novi Sad, Ptu|, Sarajevo, Spili, Trsi. Mm\ naslov: M LJubljana Te! §t. 261,413,502,533 In 504 aiGiscttGUGliGUGUGUGUGU Izvpiuje ve bančne y osle najkulantneje.