1
Edini slovenski dnevnik
v Zedinjenih državah. :-■ ■ ■
Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikovJjj
3 H0
GLAS
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
J] The only Slovenian daily
in the United States :-a m m
Issued every day except | Sundays and Holidays:« ^IQI
I1LETOK FBBAKMS: 4«87 CORTLANDT.
Sntfxod u Second- Claw Matter, September SI, IMS, at the Port Office at Hew York, IT. Y., under the Act of Congress of March 3,1179.
TELEFON PI1AJUH: UtT GORTLAND?
NO. 190. — ŠTEV. 190.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 14, 1914. PETEK, 14. AVGUSTA, 1914.
volume xxn
LETNIK XXH
Anglija in Francija proti Avstriji. Nizozemska varuje svojo nevtralnost Boji okoli Luetticha se nadaljujejo.
1 nmuniHfiirp rprejnipjpjgjgjgjpj^ nmmmmiiHri1 nmmjjpjpjnipja^
V KRATKEM SE BO VRŠILA MED NEMCI IN FRANCOZI ODLOČILNA BITKA. AVSTRIJSKE ČETE SO VDRLE NA RUSKO POLJSKO, PA SO JIH RUSI PO HUDEM BOJU VRGLI NAZAJ. GENERAL EMMICH PADEL?
Srbi in Avstrija.
O-
SRBSKA IN ČRNOGORSKA ARMADA STA ZAVZELI ŠE PRECEJ VASI V BOSNI. NA NIZOZEMSKI MEJI JE ZBRANIH 60 TISOČ VOJAKOV. KAJ POROČA FRANCOSKO ČASOPISJE O VOJNI? NEMCI SO VJELI 1100 FRANCOZOV.
S
1 !
Si
i
Si
i
Anglija, Francija in Avstrija.
London, Anglija, J3. avgusta. Velika Britanija je napovedala Avstro-Ogrski vojno. Opolnoči je bilo proglašeno v Londonu obsedno stanje
Pariz, Francija, 13. avgusta. — Francija je napovedala Avstriji vojno. Tozadevno poročilo ho jutri oficielno potrjeno.
London, Angliia, 13. avgusta.
Kakor hitro se je raznesla po mestu vest o napovedi vojno, so naprosili tukajšnji podaniki av-stro-ogrske monarhije ameriški konzulat za varstvo. Ameriški generalni konzul v Londonu je naročil vsem drugim konzulom v Angliji, da naj prevzamejo vse posle avstrijskih konzulatov. — Ameriški pualaiiik bo prevzel ju-tri zastopstvo avstro-ogrske monarhije.
Avstrijski poslanik je dobil od angleške vlade sledeče sporočilo:
— Ker so diplomatiene zveze med Avstrijo in Francijo prekinjene, je naprosila francoska vlade našega kralja, da naj vam sporoči sledeče: — Avstro-Ogrska je napovedala Srbiji vojno, nato jo je pa napovedala brez vsakega vzroka se Franciji. Iz zanesljivih virov je znano, da je poslala Avstrija svoje vojaštvo na nemško mejo. Vsled tega je Francija prisiljena prekiniti vse zveze z Av-stro-(»grško in v slučaju potrebe zgrabiti za orožje. Z ozirom na ta dejstva naznanja angleška vlada avstrijskemu poslaniku, da vlada od polnoči naprej med obema državama vojno stanje.
Nizozemska in Danska.
Rotterdam, Nizozemsko, 13. avgusta. — Na meji je koncentriranih 60,000 nizozemskih vojakov. . Parts, Francija, 13. avgusta. — Nizozemska vlada je danes znova zatrdila Franciji, da bo obdržala svojo nevtralnost; vlada je prepričana, da jo bodo v tem o-ziru tudi druge države rešpekti-rale.
Kodanj, Dansko, 13. avgusta. Politični krogi so mnenja, da mora tlausks vlada na vsak način ohdržati sve^jo nevtralnost, kar se bo tudi zgodilo. V nasprotnem slučaju bi se gospodarska kriza še veliko poslabšala.
London, Anglija, 13. avgusta. Neka takajšnja brzojavna agen-tura je dobila iz Pariza brzojavko, da je tamoinji danski poslanik obvestil francosko vlado, da no v morju med Amager in Set* land otoki položene mine.
Nemfii in Belgijci
p London, Anglija, 13. avgusta. V kratkem se bo vršila velika bitka, ki bo ikorajgotovo odločila usodo vse Bvrope. Celi dan so prihajala aem poročila o malih Hfxypadih med aovražuimi armadami. Na obeh straneh je padlo preeej vojakov, vendar se natančno število mrtvih ne da dognati. Nemško vojno ministrstvo ni izdalo, odkar je padel Luettich, nikakega uradnega poročila. Ve m samo to, da Nemci ae vedno oblegajo utrdbe. Po Bruselj u se je razširila govorica, da so Nemci prenehali s streljanjem.
iK 13.
pri Luettichu. V bližini trdnjav s«- vrši wlika odločilna bitka, (rlavna sila nemške armade je koncentrirana na meji med Luet-tichom in Imxembnrgom. Nemčija je proti Rusiji potemtakem slabo zavarovana, pa še tisti vojaki, ki so tam, so sami novinci.
Bruselj, Belgija, 13. avgusta. Belgijske in francoske čete so se sestale južno o«! Bruselja. Kmetje ki so dospeli sem, so povedali, da se obnašajo Nemci kot najhujši divjaki. Podivjana solda-teska strelja duhovnike, požiga hiše in mori ranjence. Belgijski zunanji minister je izdal posebno poročilo, v katerem naznanja, koliko belgijskih vojakov je padlo, koliko civilistov so Nemci pomorili in koliko privatnega denarja so zaplenili. V bojih pri Fuenfte-lu je padla petina Nemeev. Belgijska kavalerija je stopila danes v ofenzivo proti Nemcem, ki so bili včeraj vrženi nazaj. Na bojišču pri Limhurgu je še veliko mrtvih nepokopanih. Na petdesetih kvadratnih jardih so jih našteli preko 200. Včeraj so dospeli v glavno mesto prvi nemški vojni jetniki, večinoma mladi častniki.
London, Anglija, 13. avgusta. Nemci so skorajgotovo nameravali — pravi neka brzojavka — zavzeti neko pozicijo Reverno oil St. Tronda, pa jih je prepodila belgijska kavalerija. Nemci so pustili na bojišču več kot tisoč mož.
Nemci in Francozi.
Berlin, Nemčija, 13. avgusta. V bitki pri Muelhausen. Alzaeija. so vjeli Nemci 120 francoskih častnikov in 1100 navadnih vojakov.
Pariz, Francija, 13. avgusta. — 1'radno poročilo o bojih med Neiuci in Francozi se glasi:
Bitko, ki se je začela 11. avgusta, so Francozi drugi dan obnovili. Najprej so napadli Nemci, ki so bili v večini, dva frajieoska bataljona. Bataljona sta se morala umakniti nazaj. Naslednji dan so |>ognali Francozi Nemce v beg. Na bojišču so pus'tili razen mrtvih in ranjencev tudi veliko število pušk, tri strojne puške in nekaj vagonov municije. V sredo je presenetila neka francoska baterija 123. dragonski polk in ga po preteku pol ure razpo-dila na vse strani. Ta dvojni uspeh Francozov je napravil na Nemce precejšen vtis. Umaknil so se do reke nazaj, dočim so Francozi neprestano streljali za njimi. Francozi so vjeli nad 900 nemških vojakov in nekaj častnikov.
S S
i
Si
i
*
15 S S
s
i s
delegatom XII. konvencije K. S. K. J.
Zbrali ste se, da služite naroda. To je prva in najvažnejša naloga.
Zbrali ste se, da se posvetujete, kaj bi se najboljšega ukrenilo v dobrobit Jednote, v dobrobit posameznega društva, posameznega člana, osebe, ki je odvisna od člana, v dobrobit slovenskega naroda v Ameriki.
V	trenutku, ko se sestanete, vas sme prevevati le ena misel, en občutek. Odposlanci ste naroda, ki vam je zaupal, odposlanci bratskega edinstva. Niste osebe: predstavitelji ste ideje, ki je vsklila iz čuta skupnosti, predstavitelji edinosti in solidarnosti našega naroda v Ameriki.
Kadar vas bo prevzelo to čuvstvo z vso močjo, boste ukrenili vse, kar bo najboljše in nikdo se ne bo upal z besedico očrniti tega, kar ste storili.
Ko se sestanete, pustite vse na stran: privatne zadeve, prijateljska razmerja, simpatije, obzire, prigovarjanja, obljubovanja, nasvete. Vsak zase naj bo mož, mož kot si ga predstavlja človek, mož neizprosen, jeklen.
Mehki smo, obzirni in naša narava ni biia vstvarjena za gospodstvo. Zaupni smo. preveč zaunni in iz te zaupnosti se porajajo neprilike, ki večkrat uničijo vse, kar je bilo dobro mišljenega, trdno prevdarjanega.
Prišel je volk v ovčji odeji, prišel je hinavec, oni, ki govori v uho in nam daje napačne nasvete. Obraz je imel sladak, a za hrbtom je držal kremplje pripravljene, da zgrabi.
Prišla je skupina ljudi, ki si domišljajo, da smejo vsled svojega poklica, onečaš-čenega stokrat, zapovedovati kot se jim ljubi. Učijo morale in nosijo v dušah greh. Prisvajati si hočejo gospodstvo, a njih nameni niso čisti. Osebnih, skupinih interesov iščejo, na banderih pa nosijo napis: vse za narod in vero!
Izučeni v trdi šoli življenja, preiskušeni v ognju kot zveneče jeklo, predstavljale cvet naroda, najboljše, kar je zraslo na našem drevesu . . . Možje ste in možje bodite!
Pri taki stvari, zgolj materijalni, odločuje edinole stvarni razlog. Pustiti je treba v nemar vse privatne nazore, vse obzirnosti, čute obveznosti, in predvsem misel, da more le poedinec, le ena skupina doseči nekaj.
Prisvajati si oblast je lahko, slepiti ljudi še lažje, a celi narod vedno slepiti je nemogoče.
Ne gre za vero, katere vam noče nihče iztrgati iz src, gTe za veliko misel samoodločbe in neodvisnosti. Kdor vam pravi, da je vaše prepričanje, vaša vera v nevarnosti, ta vam laže v obraz, vedoma in hote. Ima vas za tepca in se smeje za vašim hrbtom.
V	tej deželi ni razlike stanov. Gospod je oni, ki dela, hlapec pa oni, ki živi od dela drugih. —
To naj vam bo merilo in čim bolj se boste vglobili v to misel, tem boljše boste ukrenili, tem bolj neodvisno boste lahko nastopili in s tem večjim zadovoljstvom se boste razšli.
Narod zre na vas, vam zaupa, a pričakuje obenem, da boste vršili svojo nalogo v polnem obsegu, brez obzira na gotove osebe, gotove skupine, ki vam hočejo obesiti bajko, da so edini zmožni in poklicani voditi narod.
Vsi za enega, eden za vse. Pod tem geslom na delo za narod, ki ne sme propasti in ne bo propadel v tej deželi bodočnosti!
Vse za narod!
1 I

mu bodo sledili vsi ostali člani za. Londona in Berlina domov, carske rodbine. Veliki kneginjilKo se bodo domenili o sedanjem
Na Rusko-Poljskem.
London, Anglija, 13. avgusta. Neka brzojavka naznanja, da so avstrijske čete vdrle v Rusijo.
PetrogTad, Rusija, 13. avgusta. Danes je bilo izdano sledeče u radno poročilo: 10. in 11. avgusta so sovražniške čete rekogniseira-le mejo v gubernijah Kovno in Suvalki. Štiri nemški bataljoni so napadli mesto Eydtkuhnen na Vzhodno-Pruskem, pa so jih rrs-ki kozaki vrgli nazaj. Veliki knez avgusta. Nikalaj Nikolajevič bo vstopil v i utrdbe aktivno armado i« kot se cuje
Marija in Helena sta vstopili v službo Rdečega križa. Veliki knez Nikolaj je častni doktor berlinske univerze, član Institute de France ter predsednik družbe za zgodovino in zemljepis.
General padel? London, Anglija, 13. avgusta. V bojih pri Luettichu je baje padel poveljnik desetega nemškega armadnega .zbora, general Eiii-uiich.
Rusi, Srbi in Črnogorci.
London, Anglija. 13. avgusta, z Petrograda, Niša in Cetinja poročajo, da so imeli zadnje dni ruske, srbske in črnogorske čete veliko uspehov. Rusi so zavzeli nesto Sokol v Galiciji in požgali vse hiše. Ko so se umaknili Avstrijci preko reke Hug, so razstrelili vse mostove. Avstrijskim četam na ruski meji poveljuje baje neki nemški general. Iz Niša poročajo, da so Srbi in Črnogorci zavzeli kakih devet vasi v Hos-ni. Včerajšnje poročilo o zavzetju Skadra potrjuje tudi srbska vlada.
"Goeben" in "Breslan".
London, Anglija, 13. avgusta. Turška vlada . naznanja, da sta morali nemški križarki 'Goeben' in "Breslau'', ki sta dospeli včeraj preti Carigrad, izroči-ti vse o-rožje. To zatrdilo je le malo vr-jetno, ker je skoraj javna tajnost, da je nemška vlada prodala lirižarki Turčiji. Ce je to resni-ea, se bo morala Turčija zagovarjati pred Anglijo. Francijo in Rusijo. ker je prekršila nevtralnost. Tukajšnji turški poslanik je danes rekel, da bo ostala Turčija popolnoma nevtralna in da ji niti na misel ne pride, da bi kupovala kake bojne ladije.
Italija hoče posredovati.
Rim, Italija, 13. avgusta. — Italijanski poslanik v Združenih državah je dobil povelje, da naj se začne takoj posvetovati s predsednikom Wilsonom glede posredovanja v vojni, ki je izbruhnila v Evropi. Znnanje ministrstvo je poklicalo aVoje poslanike iz Pari
-L—_
_
vojnem položaju, se bodo vrnili zopet na svoja prejšnja mesta.
Razne vesti Pariz, Francija, 13. avgusta. — Iz zanesljivega vira je znano, da je poslala Avstrija proti Francozom v Alzacijo tudi nekaj bosen-skih bataljonov. To brzojavko je poslal neki dopisnik, ki je videl Bošnjake na svoje lastne oči V Konštanci.
London, Anglija. 13. avgusta. Vojni minister je danes izdal odlog, v katerem pravi, da bo vsak časopis konfiscirau, ki bo z ozirom na vojno priobčil razen ofi-cielnih poročil še kaj drugega. Ce se časopis dvakrat pregreši proti tej odredbi, bo suspendiran. Danes so prepeljali iz Belgije ve-iiko število ranjencev.
Pariz, Francija, 13. avgusta.— Vojno ministrstvo jc imenovalo tri velike tehnične komisije, ki imajo nalogo preiskušati vse vojaške iznajdbe. Vladi je bilo zadnji čas predloženih več sto takih iznajdb. Paul Apel bo predsedoval komisiji za zrakoplovstvo, Jules Viole pa oni za telefon in brzojav. Člani komisij so sami znani učenjaki in izvrstni inženirji.
Na Francoskem vlada silna vročina. V Parizu se pripeti vsak dan par slučajev solnčarice.
London, Anglija, 13. avgusta. Ves, da je nemški cesar odpotoval k fronti, ni resnična.
Cenzura za kablograme. Washington, D. C., 13. avg. — Vlada je odločila, da so podvrženi vladni cenzuri tudi kablogra-mi, ki prihajajo po francoskem in angleškem kablu in ne le oni, katere sprejema nemška radio-grafična postaja v Tuckerton, N. J. in druge.
Amerikanci na Nemškem.
Berlin, Nemčija, 13. avgusta. — Na nekem zborovanju, katerega so priredili tu zaostali Amerikanci, 500 po številu, se je zaznalo, da je veliko nemških družin pripravljenih v^eti Amerikance v svoja privatna stanovanja. Prvi. ki se je oglasil, .je bil berlinski
_:_
župan. Tudi banke so izjavile, da dovolijo Amerikancem kredit. S posebnim vlakom se je odpeljalo včeraj 400 Amerikancev na Ho-lamisko. Iz Rotterdama bo v par dneh odplul neki parnik Ham-burg-Amerika črte proti New Yorku.
Šest parnikov pripravljenih.
Washington, D. C., 13. avgusta. Po seji posebuega komiteja je objavil vojni tajnik Garrison, da bo poslala vlada šest potniških parnikov v Evropo. Parniki bodo sledeči: "Sumner" in "Kill-patriek" sta vladna prevozna parnika; parniki "Denver", "City of Macon", "City of Mem-phis" so najeti, dočim pripada "Cristobal" panamski vladi.
Vseh teh šest parnikov pride v Newport, kjer jih bodo napolnili z vsem potrebnim. Domneva se. da bodo mogli parniki v treh tednih odpluti proti Evropi. Posla liiku Page v Rimu se je naročilo, naj takoj najame parnik, ki bo mogel s 1000 potniki odpluti iz Genove preti New Yorku.
Parnik "Lorraine' je dospel v Havre.
Glasom poročila, katero je dobila newvorška agentura francoske parobrodne družbe, je dospel parnik "La Lorraine" srečno v Havre. Na poti je srečal neko francosko bojno ladijo, ko je poveljnik je dal pamiku nasvet, naj kolikor hitro mogoče pride preko oceana, ki je poln sovražnih ladij. Parnik je odpotoval'iz New Yorka dne 5. avgusta.
Predsednik Wilson za Rdeči križ.
Washington, D. C., 13. avgusta. V svoji lastnosti kot predsednik Rdečega križa je izdal danes predsednik Wilson poziv na jn?e-bivalstvo Združenih držav, naj slednje dejanski podpira prizadevanje Rdečega križa.
Vojno stanje na Beramdi.
Parnik "Bermudian", ki je prišel včeraj v newyorsko prista nišče, je prinesel vest, da je pro glašeno na otoka Bermudi vojno stanje. Prebivalci na otoku bo zelo razburjeni, ker se boje* napada od strani nemškega brodoVJlL ,x
Avstrijsko brodovje koncentrirano v Polju.
Avstrijsko brodovje pričakuje v Pni ju napada od strani, angleško-francoskega brodovja.
MOBILIZACIJA.
Italija je postavila na švicarsko in avstrijsko mejo čete, broječe do 300,000 mož.
Rim, Italija, 13. avgusta. — Ker jc konečno vendarle prišlo
do napovedi vojne od strani Anglije, je v prvi vrsti ogroženo avstrijsko brodovje, ki se nahaja v Jadranskem in Sredozemskem morju. Raditega se pričakuje vsaki trenutek spopada med avstrijskim Jirodovjem in skupnim fran-eosko-angleškim.
Poveljnik nekega trgovskega parnika, ki je dospel v Benetke, je sporočil, da je videl celo avstrijsko brodovje, popolnoma pripravljeno na boj, na toeki, oddaljeni od vojnega pristanišča Pulja nekako 15 milj.
Ob istem času pa je dospela iz Taranta brzojavka, v kateri se glasi, da so zapazili v jonskem morju angleško-franeosko brodovje. broječe kakih 50 ladij, ki je plulo v smeri proti Jadranskemu morju.
Domneva se, da se je avstrijsko brodovje umaknilo pod okrilje utrdb v Pulju, ki pa niso tako močne, da bi mogle kljubovati težkim topovom na hojnilli ladi-jah. (Dopisnik se najbrž malo moti. Utrdbe v Pulju so take, da jih je skoro nemogoče zavzeti z morske strani. O tem je prepričan vsakdo, ki je bil kedaj v Pulju kot vojak. Opom. ured.).
Chiasso, Italija (via Pariz), 1.1. avgusta. — Italija je koncentri-ala na švicarski in avstrijski meji velike množice vojaštva vseh vrst. v eeloti ne manj kot 100,000 mož. Straže, ki stražijo gorske prelaze, so bile pomnožene ter se popravlja vse utrdbe.
Novi italijanski mornariški nister.
Združene države v skrbeh radi Japonske.
Oboroževanje Japonske vzbuja pri diplomatih v Washingtonu velike skrbi. Skriti nameni.
kiatjCau pozorišče.
Nemčija je pristanišče isvatsred-no močno utrdila ter pravijo, da je drugi Port Artur.
Washington, D. C.. 13. avgusta. V tukajnih armadnih in mornariških krogih gledajo /. gotovo skrbjo na to, ker se pripravlja Japonska, da se okoristi j/. sedanjih zapletijajev v E\n»pi ter o-jači svojo pozicijo v Tihem oceanu.
Priprave Japonska kažejo, da se bo borila z Veliko Britanijo in Rusko proti Nemčiji. Pogodba z Angli o je nekako opravičilo za sedanje postopanje Japonske, vendar pa se gre slednji v prvi vrsti za to, da uporabi ugodni trenutek ter oropa Nemčijo posestev na daljnem Iztoku.
Japonska hoče napasti nemško posest Kiaučau. V pristanišču Cingtau se nahaja sedaj 15 nemških, tri avstrijske in dve italijanski bojni Iadiji.
Kiaueau je močno utrjen in nemški inženerji so storili vse. !:i napravijo iz luke trdnjavo prve vrste. Izvedenci pravijo, tla je Kiaučau veliko močnejši kot ,»a je bil Port Artur.
Z osvojitvijo Kiaučaua so bile zvezane železniške in rudniški koncesije, ki so velikanske vrednosti. Gradnja železnice skozi provinco Šantung je ojučila nemško trgovino ter je pridobila' nemškemu blagu nova polja.
Sedaj bi se te zemlje rada po-astila Japonska, in sicer s pomočjo Anglije in Rusije. Neki japonski državnik je baje nekoč rekel: "Japonska bi dala veliko za to, di bi mogla izpodriniti Nemčijo iz daljnega Iztoka.'1
mi-
Rim, Italija, 13. Adm iral Millo je zdravstvenih ozirov. mesto je imenovan Leone Viale.
avgusta. — odstopil iz Na njegovo podadmiral
Straža na pierih.
Včeraj so nekoliko zmanjšali stražo na pierih Hamburg-Aiueri-ka črte in Severonemškega Llov-da. -Straženje " Vaterlanda' jc stalo vsak dan $500. Severonem-ški Lloyd ima v Hoboken kakih dvanajst velikih ladij. Zastopstvo družbe želi dobiti nekaj tovora, da bo moglo že vsaj par ladij voziti v kaka nevtralna pristanišča. Delavci nimajo skoraj nobenega zaslužka.
Občudovanja vredna gibčnost francoskega generala Joffre.
Pariz, Francija. 13. avgusta. — Neizčrpljiva agilnost francoskega vrhovnega poveljnika, generala Joffre, je predmet splošnega občudovanja Od prvega dne mobilizacije je v svojem avtomoibilu prevozil na tisoče in tisoče milj ter se je nahajal v primernem času na najvažnejši točki. Njegov šofer je slavni francoski avtomo-bilist George Boillot. ki je dobil pri avtomobilskih dirkah že tri krat prvo darilo:
Parnik ima topove.
Iz Hull-a je prišel v New York parnik "Francisco", ki ima na krovu topove. Kapitan je sporočil, da je kakih 50 angleških potniških parnikov opremljenih s to po vi.
Ustreljen .od soproge.
V napadu ljubosumnosti je u-strelila včeraj popoldne Mrs. V. C. Sea t on svojega soproga, igrul-ca Frederick R. Seaton. 1'mor se jei zvršil na verandi neki hiše v Bogota, pri Hackensack. N. J. Prva krogija je šla skozi usta v možgane, druga pa je predrla srce. Ko je čez par minut dospel zdravnik, je bil Seaton že mrtev.
Zdravnik je našel Mrs. Seaton nezavestno na kuhinjskih tleh ter je izjavil, da je bila pijana. Raditega ni dvignil okrajni pravdnilc losedaj še nobene obtožbe proti "j'*.]- Služkinja Pave jei zpowda-a. da sta se zakonska malo preti tem prepirala. Vzrok domačih sporov je bila neka druga gledališke igralka, ki je igrala v isti Iružhi kot Seaton.
Odobrenje dveh nadaljnih mirovnih pogodb.
Washington, D. C., 13. avg. — Senat je odobril danes mirovni pogodbi, kateri je sklenil drtžav ni tajnik Bryan z Nizozemsko in Norveško.
Ustrelil ženo in nato še sebe. Kansas City, Mo., 13. avgusta. Farmer John Rolfe je ustrelil danes svojo ženo ter si nato še sebi pognal krogljo v glavo.
POŠTNA ZVEZA MED ZDR. DRŽAVAMI IN AVSTRIJO.
^ Naše prejšnje poročilo o ^ pretrgani poštni zvezi med Z dr. državami in Avstrijo ne odgovarja povsem resnici. Pošta prevzame pisma ter jih skuša spraviti naprej s pamikom kake nevtralne države. Ne prevzame pa odgovornosti za priporočena pisma in denarne pošiljatve, kar naj vzamejo rojaki na znanje.
....	•,	- L. „.L... ........
VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-' brodile dražbe prekinile za ' nedoločen čas s prometom. ' Kadar se zopet razmere pre-■ drugacijo, bodemo pravo-' časno poročali na tem mo-' stn.
Tvrdka Frank Sakser.
S-.HČti&SŠ, -
GLAS NARODA. 14. AVGUSTA. 191*. ^
GLAS NARODA"
* »oremc Daily.) **
* V Owned «nd published by the
Itofttiic Publishing Co.
(• corporation.) FiiANK SAKSER, President. f JANKO PLEŽKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and t	addresses of above officers :
81 Cortland t Street, Borough of Man-) hattan. New York City, N. Y.
la celo leto velja Hat za Ameriko in
Can ado......................
•• pol leta.....................
M leto ta mesto New York......
leta za mesto New York .
v&e leto.........
M	"pol leta...........
" " "četrtleta..........
.13.00 1.50 4.00 2.00 4.50 2.55 1.70
K
GLA3 NAROPA" izhaja vsak dan lavzem&i nedelj in praznikov.
"" "GLAS NAHODA"
t "Voice of the People") ioMd everj day except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.<W.
Dopiai brez podpira in osobnoeti se ne priobtujejo. uaj »e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi lcraja naročnikov pro-aijao, da se nam tudi prejinjc ktraliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dcptaom in pošiljatvam naredite ta naslov:
" *CLAS NARODA** "
81 Cortlandt St., New York City.
Ielefoo 4687 Cortlandt.
Kogar hočejo bogovi po-gubiti, tega udarijo s slepoto.
Zgodovina starega »"asa se je končala s polnočno uro dne 31. julija tekočega leta. Strašna vojna, ki s«« bo morula končati kot so se končale vse velike in majhne vojne temne preteklosti, bo tvorila pričetek nove zgodovine. Malo jih je, katerim je to jasno že sedaj. Čira bolj pa borao razumeli to. tem boljše bo, posebno za one, katerih naloga bo, da pokažejo nova pota glede nove ureditve stvari. Za te je namreč prijel sedaj čas, v interesu skupnosti razmišljati o novih problemih.
Prišel bo mir in z njim čas ob-računanja. Nobeno obračunanje pa ne bo večje in nujnejše kot ono, kako pomesti z ostanki iz srednjega veka.
Karkoli so občutili narodi Kv-rope drug proti drugemu, kakor-šne občutke so gojili drug do drugega: ta demonska vojna v velikem obsegu bi bila nemogoča, ako bi ne bilo dejanske pomoči od strani najvišjih glav.
Obstajala so plemenska na-sprotstva; narodi so bili jezni drug na drugega; preobljudenje. želja, da se dobi novih polj, vse to je motilo naroduo-gospodarsko ravnotežje, dočim so verska na-sprotstva še poglabljala srd in jezo. Vsi ti momenti, vsak zase in vsi skupaj, bi pa ne bili dovolj močni, da dovedejo do tako grozne vojne, ako bi v prvi vrsti ne odločevala častihlepnost in vlade-željnost kronanih glav.
Ko bo dokončano razdejalno delo. bodo ostali nesrečni, iztrez-njeni narodi. Ne bo je skoro družine, ki bi ne objokovala izgube očeta, sina, soproga ali brata. Takrat bodo izginila živila in prve življenske potrebščine, industrija bo uničena, mesta, trgi in vasi bodo požgane, vse bo razdejano in zapuščeno.
Hrabrost in pogum pa tudi takrat ne bosta izginila iz človeških src in narodi bodo pričeli z zgradbo nove civilizacije.
Takrat bo pa tudi prišel čas, ko ite b.»do možje in žene nove civilizacije več trpeli hinavskih veljakov, ki si nadevajo naslov "po božji milosti", ki pravijo, da so orodja. Boga. Takrat ne bodo nič več hoteli plačevati davkov za cesarske in kraljeve hiše in ne bo si jim treba pritrgati zadnji cent od ust, da se ga vrže v žrelo nenasitnih tovarnarjev topov in drugega morilnega orodja.
Pometlo se bo za vse večne ča-ae z ©krutostmi in barbarstvi davno pretekle dobe in misli ljudi bodo edinole obrnjene na to, kako ustvariti novo, boljšo družbo, ▼ kateri bodo živeli možje in ženske srečno, prosto, neodvisno in brex vseh skrbi.
Kogar hočejo bogovi pogubiti, a slepoto. Gnani od
nejšega egoizma, so si izrekli sami uničevalno sodbo.
Njih dnevi so šteti. Monarhi morajo izginiti in bodo tudi izginili. ..
"The Independent", New York.
Na begu pred vojno.
Včeraj se je mudil v našem u-redništvu znani rojak Simon Se-tina, kamnosek v Jolietu, 111.; spremljali sta ga njegova soproga in 141et.ua hčerka. Po večletnem bivanju v Ameriki se je podal s svojo družino dne 24. julija na obisk v stari kraj. Vsled izbruha splošne evropske vojne pa ni bilo mogoče potovati dalje do cilja ter se je med številnimi A-ineričani tudi ta družina vrnila že iz Pariza nazaj in je dospela semkaj včeraj s parnikom "Philadelphia".
Mr. Šetina nam je poročal o tem nepričakovanem begu pred vojno, ali o tem čudnem potovanju sledeče:
lirez najmanjše slutnje o sedanji evropski katastrofi smo se u-krcali dne 24. julija na parnik "Philadelphia", znane ameriške črte. Na vožnji proti Evropi smo se prav dobro počutili; morje je bilo mirno. Na tem parniku nas je bilo 13 Slovencev, ki so tudi kupili karte pri znani potovalni tvrdki Frank Sakser; poleg tega je bilo tudi dosti potnikov drugih narodnosti, kakor bratov Hrvatov, dalje Italijanov, Nemcev. Angležev itd. Menim, da je znašalo skupno število potnikov približno 1300.
Kakih 400 milj od angleškega obrežja smo prejeli dne 30. julija brezžično brzojavno poročilo iz Londona, da je izbruhnila vojna med Avstrijo in Srbijo. Ta vest je nas nekoliko razburila, kajti v takem slučaju bi imeli gotovo bolj ovirano potovanje po Avstriji, v rojstnem kraju nezaže-ljene zabave med svojei, kojih /j' nismo toliko let videli.
Dne 1. avgusta smo se mudili v Parizu. Cel Pariz je bil na nogah vsled splošne mobilizacije napram Nemcem. Ljudje so drli po cestah in trgih semintja kakor besni. Ob 1. uri popoldne je že odpeljal vlak tuje potnike proti Baselnu, a m smo se namenili, da odpotujemo šele zvečer. Toda koliko razočaranje! Ko pridemo na kolodvor v Parizu, so bila vsa vrata zastražena, noben tujec ni smel skozi, vlaki že niso vozili več potnikov. Nam torej ni pre-ostajalo drugega, kakor da smo se zopet vrnili proti Cherbourgu. Prizorov v Parizu ni mogoče natanko opisati, ko so se rezervisti in vojaštvo odpravljali na vojno Ženske so plakale obupno za svojimi dragimi možmi, bile so vse oblečene v črne žalne obleke zaradi odhajajočih bojevnikov. Ko pridemo na drugi kolodvor, je bila ondi velika množica ljudstva. Vse je bilo razburjeno ter je begalo semintja ; vsak je sku šal, da bi se kolikor mogoče hitro odpeljal na svoje mesto ali cilj proč od sovražnika in borečili se vrst.
Vlak, ki nas je vozil proti Cherbourgu, je bil natlačeno poln; namesto po 8 ljudi nas je bilo po 14 skupaj v enem kupeju Kamor si se ozrl, povsod si videl vse polno francoskega vojaštva v znani rdeči uniformi. Omenim naj še, da so ti vojaki ustavljali tujce ter jih povpraševali, kak šne narodnosti so. V Parizu se je vsem Nemcem in Avstrijcem za povedalo, da morajo v 24 urah zapustiti mesto, če ne, se jih bo s silo izgnalo. Hvala Bogu, da sem ameriški državljan in da sem imel vse listine pri sebi! Tudi jaz sem se moral z družino vred legitimirati, nakar so nas pustili dalje.
Po strahupolni vožnji smo dospeli v nedeljo 2. avgusta zjutraj v Cherbourg. Nastanili smo se v nekem bližnjem hotelu z namenom, da se zopet prihodnjo sredo ukrcamo na znani pamik "Philadelphia" in odpeljemo nazaj v drago in mirno nam novo domovino, proti New Yorku. Pa varali smo se. Parnik je vozil samo preko Southamptona. Morali smo se torej do luke prepeljati z malim prevoznim pamikom
Tako je vendarle napočil zaže-ljeni čas, da smo se odpeljali v sredo 5. avgusta dopoldne nazaj proti "Home, sweet home". Vožnja nazaj ni bila lepa, ker smo imeli dobre štiri dni razburjeno morje. Med potjo sta nas ustavili na visokem morju neka angleška in francoska križarka. Ker smo pa pluli pod nevtralno
uečuo pustili naprej.
Koliko je bilo vrvenja na .parniku ! Mnogo bogatašev in milijonarjev se je moralo z nami vred voziti v tretjem razredu. Neki bogatin je ponujal $1000 za 11. kabino, pa je le ni dobil. Z nami vred so se peljali tudi trije nemški rezervniki, ki so pobegnili raje v Ameriko, kakor da bi šli na vojno. Z nami so bili zelo prijazni. Trdili so, da imajo žene ali družine zunaj in da jim posebno ne diši vojaška suknja... Kam so odpotovali, mi ni znano.
Dne 12. t. m. smo torej po željnem pričakovanju srečni, zdravi in veseli dospeli v newyorško lu-ko. Hvala Bogu, sedaj se pa nahajamo zopet na prosti in mirni zemlji. Tega potovanja pa ne bomo zlepa pozabili!
K zborovanju K, S. K. J.
Milwaukee, Wis.
Mnogo se je pisalo o konvenciji, ki se bo vršila v naši sredi od dne 17. avgusta naprej. Kot vse kaže, se rojaki zelo trudijo, da primerno sprejmejo delegate. Dne 23. avgusta bo v ta namen večerna zabava z igro "Krivo-prisežnik". Stvar je v rokah društva sv. Janeza Ev. K. S. K. J.
Prav je, da se delegate lepo sprejme; glavna naloga vsakega delegata pa je, delati in sklepati pravičnim potom za raze vit in napredek K. S. K. J. Zato ne smejo delegati gledati na stan, ne na kakega bogatega rojaka, niti na onega, ki zna lepo govoriti. Gledati se mora na pošteno delovanje za trpeči slovenski narod. Mnogo se že agitira ter sestavlja vnaprej odbore. Tako nas je na-primer obiskal neki delegat iz .lolieta s popolnoma agitačnim namenom. Rekel je, da bi bil on rad za drugega tajnika. Povedal je tudi, da bi bil zadovoljen s $1000 na leto kot drugi tajnik. "Za prvega je dosti, da ima $1200", se je izrazil. Precej trebušni delegat iz Jolieta ima, kot znano, že neko drugo lahko službo in nadaljnih $1000 od Jedno-te bi bila kaj primerna svotica.
Zato, delegati, ne glejte in ne ozirajte se na to, če vam groze. Upijejo, da so ustanovniki K. S. K. J. Premislite, kaj so dosedaj napravili za Jednoto! Trpini-de-lavci iz vseh krajev gledajo na vas ter vam kličejo, naj dobi tudi trpin-delavec pravico. Ne smelo bi se delati kot se nekaterim zlju-bi, ki kriče, da so ustanovniki K. S. K. J., ki pa dajejo Jedno-tin denar odvetnikom, kot se je 1 o zgodilo, ko se je vrglo $-3000 v malho odvetnika radi doma K. S. K. J.
Član K. S. K. J.
cesarje kot za priprostega človeka. — Drugih novic za danes ne vem. Letina prav dobro kaže, posebno turšica bo dobro obrodila. Pozdrav \sem rojakom široin A-merike! — Naročnik.
Razne vesti.
Krojač z dvema ženama.
V New Yorku so zaprli krojača Harrisa Paskera, ker se mu je dokazalo, da ima dve ženi. Pred enajstimi leti je zapustil na Ruskem ženo in dva otroka ter se podal v Ameriko. Tukaj se je kina-lo potem poročil, misleč, da velja židovska ločitev zakona tudi za Ameriko. Pred kratkim je dospe la sem njegova prva žena in zvedela. da živi njen mož z drugo.Po dolgem prerekanju sta se slednjič pobotala, in krojač je rekel drugi ženi, da ji bo plačeval po $5 na 'teden, ona pa s tem nikakor ni bila zadovoljna. Šla je na policijo in naznanila nezvestega moža. Krojač pa je rekel, da nf bo mogel dati ne prvi, ne drugi ženi ničesar, če ga bodo zaprli toda sodišče ni hotelo ugodit'" njegovi prošnji.
Carbajal odpotoval.
Carbajal je natihem izginil iz glavnega mesta, katero bodo še danes zasedli kcnstitutfjonalisti.
Mexico City, Mefiika, 13. avg. Provizorični predsednik Carbajal in člani njegovega kabineta so se odpeljali danes zjutraj z brzo-vlakom proti Vera Cruzu, ne da bi se poslovili od drugih drugih uradnikov.
Eduardo Iturbide, governer federalnega distrikta, ki je ostal tuka j, bo jutri edina važna oseba, ker bo izročil vlado v roke kon-stitucijonalistov. Dogovorjene so vse posameznosti glede predaje.
Orožniki, kakih 3600, katere se smatra za nevtralne, vzdržujejo mir med časom, ko zapušča federalna armada mesto. Carranza je dovolil amnestijo vsem inozem-cem in nepolitikom, to je takim, ki niso iz političnih razlogov nastopili proti ustaškemu gibanju.
Armada federalcev se je.umaknila v smeri proti Orizaba, a je preje izpraznila vse zaloge v mestu.
Kje je moj sorodnik FRANC M1KL1Č? Doma je iz Drage pri Kočevju. Pred dvema letoma je bil pri meni v Johnstown, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali naj se pa sam javi teti: Aloisia Stražišar, Box 86, Sid-_ man, Pa. Cambria Co.
Dopisi.
Eckhard Mines, Md. — Dne
10. avgusta je tukaj hudo pobilo Janeza Markeljna. Kopal je v jami, kar naenkrat se je pa odtrgala nad njim plast kamenja in'zadnjo cesto. Ko so ga z vez o val i mu strla hrbet. Težko ranjen leži;je protestiral: "Ne stiskajte me
Lov za steklim psom v Augartnu
Pred kratkim je v dunajskem Augartnu stekel pes naskočil ne kega ljudskošolskega učenca, a ga k sreči ni obklal; napadel j* tudi druge ljudi. Vrt so zaprli, policisti so 1 uri lovili psa, ki ga je končno z revolverjem ustrelil oskrbnik Augartna.
V katerem kraljestvu se bom zbudil?
V Toursu so pred kratkim morilcu Doucet u z guillotino odsekali glavo. 1'smrtitev je bila po dobna, kakor pripovedujejo priče, vojaški paradi. Obsojenec jt kazal pred in pri obglavljenju nenavaden pogum in naravnost občudovanja vredno hladuokrv nost. Pred usmrtitvijo je trdne spal. čeprav je imel zvezane ro ke. Prokurator republike ga jt ob tričert na tri zjutraj zbudil Doucet mu je rekel: "Vedel sem da bo to danes. Vsi so me včera. tako čudno gledali. Prosim vas recite moji ljubici, da se je bom tudi v zadnjem trenutku sporni njal." Po teh besedah se je z naj večjo skrbnostjo oblekel ter pro sil za kozarec ruma in eigarato Potem so ga peljali k maši. Ni j» poslušal, marveč je glasno rrovo ril s svojim odvetnikom in zdrav nikom. Odvetniku se je opravi če val, da se je pri razpravi tak« jezil nad njim, zdravniku pa j< pravil: "Razumel sem takoj vče raj, ko so me krmili s tako do brimi rečmi, da tega ne delajr zaradi mojih oči. V katerem kra ljestvu se zbudim danes?" Nate so ga odpeljali na dvorišče. Sto pil je k krvniku ter mu jovialnr rekel: "Dober dan, gospod Deib-ler, kako se imate? Srečen sem da se morem z vami seznaniti.' Po teh besedah se je dal od krv nikovih pomočnikov obleči z s
v bolnišnici in se bori s smrtjo. Vsa sreča, da je pred kratkim pristopil k društvu S. D. P. Družbe. Rojaki, pristopajte k društvom, ker nihče ne ve, kaj ga
tako zelo, verujte mi, da vam nt bom ušel." Guillotina je bila na drugem koncu dvorišča, kakih 40 metrov od ječe. Doucet je šel teh 40 korakov pogumno, glave
čaka. Tiste cente na mesec vsak pokonci in klical: "Do-ber dan,
pogreša, kako pa pride prijatelji; Tj0 pagUm i Imejte odpora v slučaju bolezni, tu dobro V? Pristopil ie k su\
lahko
prav podpora v slučaju bolezni, j tu dobro V? Pristopil je k guillo ve le oni. ki je bil že bolan. —. tin!; sprejel ga je spovednik ter Z delom se ne morem ničkaj po-(lim dal poljubiti križ. Takoj na-h val it i, ker imamo vsak teden^ je sk0eii na <vf,axule" (deska, najmanj po tri praznike. Pa še na katero leže obtoženec) in v za-takrat, ko delamo, nam dajo pre-J čudenje vs«-h je začel sam ko-malo vozičkov, tako da se komaj mandirati: "Ena, dve..." Ni zasluži za pošteno življenje. ČeJ £mei £asa re£j tri kajti njegova ni v jami dela, se s spanjem pre- glava je že odletela v koš. Njego-ganjamo dolge ure. samo da hi- vo telo so takoj z avtomobilom treje mine čas. Pozdrav! — Fran Peternelj.
Whiteburg, Iowa. — Oprostite mi, da sem se nekoliko zakasnil z naročnino, toda prej mi nikakor ni bilo mogoče. Delavske raz-
odpeljali na medieinsko fakulteto, kjer so ga obducirali.
Tužni dnevi cesarice Evgenije.
Žalosten prizor je doživela te dni nekdaj mogočna francoska
mere so vedno slabše. Delamo po cesarica Evgenija. Šla je bila v dva do tri dni na teden, pa zaslu- družbi neke svoje prijateljice v žiino komaj toliko, da se preživi- Tuillerijski vrt in ko je polago-mo; na ječmenovec niti misliti ma stopala po vrtu pred utisom ni. Rojaki so skoraj vsi zaposleni (dogodkov, ki so se tam nekdaj v pre m o goro v ih, ker drugega de- ( odigravali, so jej kanile solze na la ni tukaj. Sem ne svetujem ni-jlica. Pripogne se k gredici in n-komur hoditi, ker se delo sploh(trga cvet. Neki policijski agent ne dobi. Ce se bodo razmere kaj.je to ivdel, pristopil in rekel: zboljšale, bom že sporočil. —| "Vi, gospa, veste dobro, da je Konzulat nas je pozval, da naj prepovedano trgati cvete. Vi ste gremo domov v vojno, pa kot se aretirani. Kako se imenujete?"
rai zdi, niti eden ne bo šel. Prav je tako! Takrat, ko je treba prelivati kri za Avstrijo (ne za domovino), nas poznajo, drugače nam pa kratijo pravice, kjerkoli morejo. Peta božja zapoved se
Nekdanja cesarica zadrhti in pravi: "Evgenija."
"Dalje!" zahteva agent. Ona: "Evgenija." Agent: "Evgenija ni nikak priimek; no, za sedaj naj vam bo
glasi: "Ne ubijaj!" in mislim, j odpuščeno, drugič pa ne dotikaj-
ali ameriško zastavo, no nas ko-- fSVfio tako ve^jlt za	in 1 te se vec cvetja!"
Umirajoči in dediči.
Clement Vautel na izboren na-"•in slika v "Matinu" duševni livo dediča v naslednjem razgovoru med umirajočim in dedi •em:
1'mirajoči: "Čutim, da kmalu umrem. Moram vam pred smrtjo :zpovedati svoje pregreške. T'-pam, da mi jih boste odpustili.'*
Dediči: "I seveda! Kakšni pa <o?"
Vmirajoči: "Obogatel sem na nečasten in nepošten način."
Dediči: "Toda, to vendar ni lič hudega."
Umirajoči: "Zapeljal sem ne-'loč pred davnim časom poštenega dekleta ter jo pustil v bedi z jtrokom."
Dediči: "Odpustimo vam."
Umirajoči: "Počakajte... Šlo ie za velik zločin: Umoril sem na skrivnosten način svojega konkurenta... Ta nedolžen človek je bil namesto mene obglavljen."
Dediči: "Odpuščeno! Odpuščeno!"
Umirajoči: "To ni vse... Cez
rideset let sem okraja! davkari-o in fatiral s«*m nogo manjše dohodke, nego sem jih v resnici imel..."
Dediči: "Odpuščamo!"
Umirajoči: "Ravnokar sem o-pozoril na to davkarijo..."
Dediči: "Kako, to ste se drz-lili storiti?! Nesrečnež, vsaj bo davkarija neplačane pristojbine zahtevala od dedičev!"
Umirajoči: "Hotel sem umreti 'cot pošten človek... Odpustit« (ni, prosim. — Umiram."
Dediči: "Nikdar! Nkdar!"
Čudna, sleparija.
Na holandsko-nemški meji je nemška občina Emerich, v kateri ima pek Hude tudi kmečko go spodarstvo. Gospodarstvo in pe-karija sta v Nemčiji, toda kozolec je že onstran meje na Holand-skem. Pred kratkim je odšel pek s svojim ročnim vozom na IIo-landsko, naložil tam v svojem lastnem kozolcu dve vreči lastne moke ter prepeljal vreči deset corakov daleč na svoj dom v Nemčiji. Vsled tega je bil obtožen, ker od moke ni plačal — carine. Obsodili so ga na globo 220 mark, višje sodišče v Dueseldor-fu pa na 440 mark.
Duhovnikov, menihov in nnn
je bilo po statistiki iz leta 1911. okoli 60,000. Konventov je na Goriškem 6 z eno podružnico, menihov 60; nunskih konventov ie 5 s 4 podružnicami, nun 250. Katoliških duhovnikov je na Goriškem 386. Vseh katoliških duhovnikov v Avstriji je bilo v 1911 letu 18,755.
POZIVI
Srbsko pevsko društvo "Gusle' v New Yorku priredi
v korist "Narodne Obrane" IZLET — PIKNIK
skupno z "Jugoslov. Zborom" v nedeljo dne 16. avgusta
na vrtu "Kellerman Hotel", 14 S. 13. ulica, blizo 7. Avenue,
College Point, L. I., na katerega vabimo vse brate Slovence, Hrvate in druge Slovane.
Pevsko društvo pride na lice mesta že ob 10. uri dopoldne in začetek programa je ob 2. uri popoldne.
Na pikniku bodo govorili sle-det '•i govorniki o "Narodni Obrani" in evropski vojni:
Slovensko: Rudolf Trošt, slovenski operni pevec.
Hrvatsko: Ivan Krešie, urednik "Novega Hrvata".
Srbsko: Dr. Pajo Radosavlje-vič. profesor na New York University.
Na razpolago bode fino kegljišče, kjer se bode kegljalo za fine dobitke.
Za slučaj slabega vremena je občinstvu na razpolago prostorna dvorana.
Imena darovalcev v korist "Narodne Obrane" in "Rdečega Križa" bodo objavljena v več slovenskih listih.
Za bratski poset se priporoča
Pripravljalni odbor. Za dospeti tja: Vzemite na 59. ulici na t^ueensborough Bridge v New Yorku karo z napisom "College Point".
_LISTNICA UREDNIŠTVA.
A. Z., Cheatbridge, W. Va. —
Pisma pridejo v stari kraj, vendar pa s precejšno zamudo, ker se ne ve, s katerim parnikom odidejo ter je ustavljeno skoro vse parobrodstvo.
J. Š., Rittman, 0. — Iz starega kraja se dobi sedaj le malo pisem. Pošta ni ustavljena, a je promet zelo omejen. Bo pač treba malo počakati.
NAZNANILO.
Pri zadnjem sporočilu članov na Jednoto se mi je urinila neljuba pomota, da sem imenoval dobro stoječe čl^ne za suspendirane, zato prosim Lucijo in Louis Sedmaka ter Franka Klenienčiča. da mi oproste.
Obenem pa tudi naznanjam, da je bilo za mesec julij 25 centov naklade aa onemogli sklad in prosim vse one, ki še niso plačali za mesec julij, da kar najhitreje store. Člani pa. ki so oddaljeni iz Pittsburgha, Pa., naj pristopijo k bližnjemu društvu naše Jednote, ali pa vzamejo potni list, da v slučaju bolezni ne izgube bolniško podporo. Tako velevajo društvena pravila.
John Smol^v, tajnik društva sv. Štffana št. 26
PRIPOROČILO.
Rojakom se priporočam za vezanje knjig. Izdelujem in prodajam vsakovrstne usnjate denarnice. Imam angležke žepne koledarje. Jaz sem edini •loveniki knjigovez v Ameriki.
Alois Gregorin, 20 Judge St., Brooklyn, N. Y.
(25—10 lx v t)
Kje je MARIJA KODRIČ, ki je bila pred nekaj leti v Imperial, Pa., omožena in pobegnila z drugim ? Pravi mož je sedaj umrl in ji pripada njegovo posestvo. Na posestvu sedaj biva M ike St belnik in bi rad zvedel zanjo, ker inače bode posestvo prodano radi nevplačanega davka (taxes). Oglasi se naj na: Box 15, Imperial, Pa. (14-15—8)___
Odgovor
vsem onim. ki so nas vprašali glede varnosti denarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog. in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče [niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog.
Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjenju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St.. New York City.
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredke slavnega Pain-Expeller-ja dobite čestof ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri Tseh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO., 74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
Dr. Josip V. Grahek,
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA.
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 Ea«t Ohio St., [Allegheny] N. S. PitUbnrr, Pa
Nasproti "Hotel Pavllnae". - Kare iter. 1. 2. » in 4 vozijo rasemo moje dl» I.
Svetle
\
privlačujejo odjemalce
Večina prodajalcev ve, da privlačuje svetla udobna prodajalna in da vzdržuje trgovino. Napredni trgovci so sprejeli električno luč in njih prodajalne so svetle, čiste in vabljive.
Naj vam električna luč pomaga prodati več blaga. Vaš uspešnejši sosed jo rabi. Ali ni to dober vzrok, da jo rabite tudi Vi. Oglasite se v našem najbližjem uradu za posameznosti
The New York Edisoik Company
At Yoor Service
Geaenl Office«: Inriof Place and 15th Street Telephone: Stuyveeam 1 Branch Office Show Room for the Coamnicoce of the Pobile
•gSSSTa, OŽS5K I	^^
> Oekncey ; Irria« A
i i ■ ■ uu.
uftaird rw toyvtMOl Ml •342 E 149th St
*B E 12th St
Leno* 77M
•Open Untfl Midnl*fat
Night and
1

GLAS NARODA, 14. AVGUSTA, 1914.
BE
Jugoslovanski
g —•
»i -a
Kitil. JsdMti
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* 57 Brad-Podpredaednik j ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar
berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, m™ Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, III
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4 th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRZISN1K, Box 133, Burdine, Fa.
POROTNIKI:
PRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308— 6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J02EF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od drnitva itv. 114, Ely, Minn.
Vai dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii-I jat ve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na o*Abna ali neuradna pisma od strani članov se nebode oziralo.
Društveno glasilo: «±GIiAS NARODA".
NOVICE IZ STARE DOMOVINE
KRANJSKO.
"Dan" ustavljen. Vlada je prepovedala nadaljuo izhajanje časopisa "Dan" v Ljubljani.
V deželno bolnišnico v Ljubljani He od dne 27. julija naprej do preklica sprejemajo le nujni slučaji.
Osuševanje Barja ustavljeno.
Velika dela za osuševanje ljubljanskega Barja so ustavljena, ker so inženirji večinoma pokli-eani v vojaško službo in ker so tudi konje večinoma vzeli za armado.
Voda je podrla kanal v Ljubljani. Dne 23. julija je naliv podrl kanal med Kirbischevo hišo in bišo Filbarmoničnega društva. Voda je odtrgala in odnesla tudi del stopnic in ves zid ter zemljo ob vodi. Izpodkopani pa sta precej tudi obe hiši, vendar pa ni nevarnosti. Vsled velikega naliva so morali s deskami zagraditi cesto ob Kirbischevi hiši in ob hiši Filbarmoničnega društva, da ni voda vdrla v hiše.
Močan vihar. Skarueiua, 2:1. julija. Danes opoldan je divjal tu močan vihar, ki se je .naenkrat pojavil in trajal čez eno uro. Napravil je veliko škode. Poškodoval strehe, odkril kozolce in nekatere prevrnil, izmotal iz njih žito; polomil ali izruval je veliko smrek. V tukajšnji cerkvi sv. Lucije je vrglo na tla okno, ki je razbilo svetilko pri stranskem oltarju. Vihar je pometal z dreves mnogo sadja in vrgel po tleh še ono žito, kolikor ga je stalo po-koncu.
Nesreča na železnici. — Čudežno otet. Dne 24. julija je šel 21-letni delavec južne železnice Štefan Pramuš po železniškem tiru v bližini postaje Borovnice. Nenadoma je privozil tovorni vlak izza ovinka ter ga podrl na tla. Pramnš je padel tako srečno, da je obležal sredi med tračnicami in je vozil ves tovorni vlak preko njega. Sicer je dobil pri tem poškodbe, vendar pa ne smrtnone-varne ter lahko govori kljub nesreči o sjrefr. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico v Ljubljani.
Znamenita nova deželna cesta. Dovršena je nova deželna cesta iz Žirov mimo Rovt čez Zajele v Logatec. S tem je dobil žirovski okraj novo zvezo, ki je odprla prometu hkrati velik, doslej čisto neznan, a silno lep in bogat del naše zeiwlje. Velika kmečka posestva in bogati gozdi v tem delu Notranjske sedaj šele pridejo do veljave. Znamenit je most čez So-ro pri Žireh, posebno romantična pa je pot skozi ozko sotesko, Matjaževe Kamre imenovano. Ta del spominja nekoliko na slavni Vint-gar. Te dni se bo vršila kolavda-cija ceste, nato sc po prometu nova cesta še bolj uredi in zgladi,
kar* bo tudi za izletnike jako
prometni krog: Ljubljana, Logatec, Ziri in čez Poljansko dolino ter Škofjo I^oko nazaj do Ljubljane.
Mahrova šola v Ljubljani je le-
gledališče? Izdatki Charlesovega velikanskega gledišča so neizmerni. Samo plače iznašajo samo za | mariborsko gostovanje 50.000 K. Okoli 50 glav brojeea skupina ro-; parskih živali je zahtevala le za mariborsko gostovanje za prehranjevanje približno 4000 K, do-. čim iznašajo izdatki za furažo v splošnem, za mleko, kruh, banane in drugo sočivje, za jajca ^u slične delikatese za preživljanje J ravsajenih eksotičnih gostov iz Sudana, afriških in avstralskih gozdov, dalje dnevni izdatki za ekspresne pošiljatve celih košar z na ledu zavitimi ribami za severne medvede in morske leve najmanj desetkrat toliko. Živ-Ijenski izdatki tehničnega trgovskega in drugega osobja se krat-komulo sploh ne dajo številčno določiti. Na vsak način so to o-gromne svote, ki jih izda podjetje v mestu, ne glede na dobiček, ki ga prinese velikanski dotok ! ljudi z zunaj, ki ustvari konsum, ( ki ga nepoznavalec niti ne sanja.
PRIMORSKO.
Promocija. Dne 21. julija je
proin oviral na češki univerzi v Pragi doktorjem prava Stojau Lasie, starešina slov. akad. fer. društva "Adrije" v Gorici. — Abs. jurist Vinko Rapotec iz Kozine je bil dne 23. julija promo-viran za doktorja prava na staro-slavui češki univerzi v Pragi.
Umrl je v Gorici trgovec Alojzij Pavlin, ki je dosegel visoko starost 90 let.
Premeščen je iz Gorice v Piran] okrajni sodnik Josip Leoncellis.
Italijani v Krminu se proslavljajo pred svetom dan na dan. V noči na 23. julija so zopet ponia-zali hišo znanega slovenskega trgovca Toroša.
Poskusen samomor vojaka. V Kanalu je odneslo spodnjo čeljust nekemu vojaku, ko si je sprožil svojo puško ob grlu v glavo. Strašno je ječal, potem padel nezavesten na tla. Prenesli so ga v Gorico v vojaško bolnišnico.
Onega vojaka Šuma, ki je uto-
tos dovršila 80. učno leto. Zavod nil v Soči v Stračicah, so poteg-je ta čas obiskovalo 13,177 gojen-'nili iz vode 22. julija zvečer okoli cev.	8. ure. Truplo je opazil neki go-
En sam maturant. Kako nujno spod, ki se je ob bregu Soče spre-potrebne so razne nemške sred-|hajal s svojim sinom. Šuma so nje šole, kaže to. Na kočevski pokopali 24. julija popoldne z vo-gimnaziji je inaturiralo letos, piši jaškimi častmi.
in reci: G maturantov. — Ta rekord pa je potolkla nemška realka v Prosniei, kjer je maturing en sam, in še ta je bil Ceh, in
Tožba. Ravnatelja goriške la ške realne gimnazije Caldanija je tožila Katarina Šterbenk iz Gradišča, ker ni dopustil oni čas, ko
sicer zaveden Čeh iz zavedne če- je bil nastavljen na tamkajšnjem ške rodovine. So res tlačeni ti' učiteljišču, dijakom stanovati pri ubogi avstrijski Nemci!	I njej. Ona se je čutila zbog tega
razžaljeno in je vložila tožbo pro-
ŠTAJERSKO.
Promovirali so v Gradcu starešine "Zarje"', in sicer gg. Juvan in Mtirnik za doktorja prava in
ti Caldiniju. Caldini je bil pred okrajno sodnijo v Gradišču oproščen, istotako v drugi instanci v Gorici.
Nabiralnik družbe sv. Cirila in
ArnŠek za doktorja zdravilstva,	« • • i-	j + i
Ker e odobraval umor resto- (Metoda. Poročali smo, da sta dva , F	__	_	. I prijatelja odnesla iz krčme v Tr-
lonaslednika Franca Fenlinanda, I gOVsktMn Doum v Gorici nabiral_
so uvedli preiskavo proti Vinku nik c M dmžbe y nabiralniku
Pliversko, c. kr. uzitnmsko-davc- wlo okolj 3Q K Tigta dva ^
nemu uslužbencu v Iraškem trgu. . . . oc, . . ^ , « , . .
.__. ,	.f jatelia sta 3oletni Karol Culot m
Obsojena nemskntarska podiv- ' *	oni . - , T .
. __. *	.... . r jPodturna in 291etni Ivo Lutmau.
janest. Dne 1julija se je vršila Qba	d k]^eem
v Konjicah pri tamosnji okrajni ■ Tatoyi so	H y ^ Qd
sodniji obravnava zoper loškega lg na ^ q ^	^^
nemskutarskega generala Kraut-i . - ,	. T- - ,
j « - ...	. , . i ograjo in vlomili v koksniak na
dorterja, ki je razgrajal na sho- T .	,.	,
, , , J .	, . rr i Livadi. Odnesli so osem glav pe-
du Jugoslovanske Strokovne Zve- . .	,	, .
j	..	*	rutnine in enega kunca v skupni
zc dne 29. junija na Zbelovem. | vrednosti 30 K živaH SQ zaklaIi
Krautdorfer je propadel ter je na mestu ^ ogkodovanC.eva je
bil obsojen na pet dni zapora ali	. , . , - ._-
-.a t- i \ •	i vi , i naznanila takoj v nedeljo zjutraj
10 K globe in na plačilo vseh sod- . . ~ . . ..	, "
• . .	" ' , , . . ze ob 7. uri pri policijskem uradu
nili stroskov. Krautsdorfer se pri- ... / . , , . . . ,	^ „ i tatvino, kar se je vzelo na zapis-
de k tej zadevi na vrsto. Tožita1 VT' ~ . -	„
a i i - ^ •• -i w i i rr • ink. Na prošnjo, naj se zaene ta-
ga delavski tajnik Vekoslav Zaje , . ^	. . - . , *__
r j .	. . j .J ,koj s poizvedbami, je odgovoru
d"re? Veble k°nC,pieDt dr' An" stražnik: "Danes je nedelja." Za J	*	nedeljo so prišli delavniki, in si-
Slaba vzgoja. V neki vasi or-
cer Že mnog«, a poizvedovalea ni.
mozkega okraja sta se moz in že-|Tatov bi ^hrie m težko na sprla. Po odsotnosti moža je iwtediti ker so	prej tta
zena prinesla v vezo svojim smo-1 k nffč.in pokpadli v pogori m vom palice in jim rekla: "Ko pri-j^ tam OSBTOijeni. a treba čakati, de v lnso. ga bom jaz prijela, vi da izgine corpus deiit;ti v
ga pa bijte, kolikor le morete. jeu ufc^ Llvadarii, vsega «»o«ti5 In v resnici se je to tudi zgodilo. svitlo ^ ^ -m & treba; Moz je skrben m delava. Fantje tudi varBostno ^^; so stari pod 18 let, eden 12. Sta-J Vodna preakrba	dot-
re vršila v
za-
jmujjuv ; T ipava, m. iiu, PfldT8-
ga. Lože. Slap in Vrh polje. P^ed-Ubil se je v pijasuwV Druž-jsedoval je deželni odbornik dr. mirju pri Šoštanju je v pijanosti E. I^ampe. DeSel-ni stavbni nad-padel s poda tesar Franc Lenko, komisar inženir Zaje je poročal o Dobil je tako hude poškodbe, da uspehih dosedanjih štndij a vodje vsled njih umrl.	|no preskrbo imenovanih občin.
Morilec alkohol. V neki gostil-' Zastopniki občin so nato izjavili ni v Šoštanju so popivali fantje .'svoje želje. Na podlagi tega raz-V pijanosti so se sprli in stepli.j govora bo sedaj deželni stavbni Neki Anton Dren in Janež Duh arad izdelal projekt za potrebne sta bila v pretepu smrtnonevarno vodovode. — Te dni se ja vršila ranjena.	v vipavski dolini tudi komisija
Aretaciji, v Soštanjn so areti- za žagradbo vipavskih budourni-rali lTletno ciganko Lizo Jung- fco*.
wirt, ker je izvršila več tatvin. —j Avtomobilna lUfus Pedgiad_
Isto'tam so aretirali zaradi raznih K**r1nt * Tfit. Mlekarna v Hrusi-t at vin in goljufij nekega Ivan^'ei pri Podgradu je že mnogo ko-Sprenta s Hrratakefga.	| ristila tamošnjemu kmetakCmu
bivalstvn. Sedaj m }e nabavila
za prevažanje mleka v Trst avtomobil, pripraven tudi za prevažanje oseb. Zaprosila je že za kou cesijo za osebni promet. Vse oblasti ji pri tem gredo z vnemo na roko. — Podgrad je oddaljen 21 kilometrov od železniške postaje Herpelje-Kozina in 37 km od Trsta. Kdor je bil pred otvoritvijo nove železnice bivati n. pr. v Kanalu, ve, kaj se to pravi. Obstoji sicer že avtomobilska zveza Opa-tija-Trst, namenjena V prvi vrsti zdraviliškim gostom v Opatiji, ki vede skozi Podgrad. Toda vožnja stane za 37 km nič manj kot 7 K "»0 vin. Vozniki pa so še dražji. Mlekarna v Hrušici pa je določila ceno vožnji iz Podgrada v Trst na 2 K 50 vin. za osebo, sicer pa na 8 vin. od kilometra. Tako se tudi istrska Sibirija odpre svetu. Zlasti uradništvo v Podgradu si bode lahko oddahnilo. Pa tudi krasna podzemeljska jama 'Dimnice' pri Slivju (kakih 10 km od postaje Herpelje-Kozina) bode za mal denar pristopna zunanjemu svetu.
Hišne preiskave, aretacije in preganjanja po jugu. Iz Splita se poroča, da je izvršila policija hišno preiskavo pri "Hrvatskem Sokolu"', potem pa pri starosti, tajniku in blagajniku "Sokola*'. 20. julija je bil aretiran urednik "Slobode" Niko Bartulovič, potem urednik "Zastave" Oskar Tartaglia in nazadnje še tajnik "Sokola" dr. Budislav Angjeli-novie. Vse tri so odpeljali na policijo, potem na sodišče, opoldne pa s parobrodom v ječo v Šibe-niku. "Hrvatski Sokol" je bil nato razpuščen, vsi spisi pobrani in prostori zapečateni. V Splitu vlada radi tega velikansko ogorčenje. Vse se je izvršilo na zahtevo ljubljanske policije.
KOROŠKO.
Nepristranska priča o demonstracijah nemških nacionalcev.
List "Arbeiterwille" je objavil dopis, poslan od njegovih zaupni-kov-železničarjev na celovškem kolodvoru, v katerem se pojasnjuje, da je nemško-nacionalno uradništvo na kolodvoru tisto, ki je povzročilo demonstracije. Že ob prihodu sedanjega nadzornika Wrzaka, piše "Arbeiterwille". so si ti uradniki odeli plašč narodne nevarnosti, ker so vedeli, da je Wrzak nepristransk predstopnik in bodo ti uradniki morali zopet opravljati službo, za katero so plačani. Zato se je začelo hujskanje v občinskem svetu, kjer se je pravi voditelj sicer iz straliopet-nosti potuhnil in pustil druge govoriti. V "Freie Stimmen" pa so hujskali "uradniki z okrašenim ovratnikom", čeravno stojijo sicer ti gospodje pred svojim predstojnikom kakor politi pudelni. I^enuharjenja je konec! Red je na kolodvoru, zato hujskajo uradniki! Uradniki so v "Freie Stimmen" pisali zoper trojezične napise na vlakih, uradniki so spravili na dan ustmeno odredbo železniškega ministra! Ko so nacio-nalci na kolodvoru demonstrirali, se je za njimi muzal uradnik z rdečo čepico, ki sicer 'podnevi pred nadzornikom takorekoč po trebuhu plazi, in si je samega veselja nad mačjo godbo mel roke. To pripoveduje " Arbeiterwille" in dokazuje, da so nemško-nacio-nalni uradniki na Koroškem tisti: ki dajejo Volksratu informacije in kršijo tako uradno tajnost! Oblast torej ve, kje mora začeti pometati, da bo red in mir!
HRVAŠKO.
Hišne preiskave. V Osjeku je razpušeen "Hrvatski omladinski klub". Hišna preiskava je bila brez uspeha. Zaplenili so dalje premoženje Hrvatske Narodne Straže. Veliko trpi tudi "Srpski Sokol"; hišne preiskave je doživel dosedaj v Osjeku, Novem Sadu, Karlovcu, Vukovaru in Mi-trovici. Vse preiskave niso imele prav nobenega uspeha.
Uspeh otroškega dneva. Ves čisti dohodek letošnjega otroškega dneva v Zagrebu in na ostalem Hrvaškem znaša lepo svoto 26 tisoč 603 kron 56 v. Pač lep uspeh !
VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO ZANIMA ZA DOGODKE V STAREM KRAJI'. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI KER PRINAŠA DANZADNEM NAJNOVEJŠE VESTI O TEJ VOJNI.
VOJNI ATLAS
vojskujočih se evropskih držav: Rusije, Avstrije, Srbije, Nemčije. Anglije in Francije.
SVETOVNI ATLAS kolonijalnih posestev vseh velesil.
Vsak zemljevid je v lepih barvah. Skupno 8 zemljevidov. Cena 25e, 10 komadov $2.00.
Balkan Book Co., P. O. Box 100, New York. N. Y.
POZOR POŠILJATELJEM DENARJA!
One, ki žele poslati domov WW" denar, obveščamo s tem IT DA POD NOBENIM PO GOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne de la kupčij in radi tega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAEMBFB IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sankser.
BRATA VOORIČ,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stag? St., Brooklyn, N. Y^
se priporočata great ernewyor-škim Slovencem za obilen obisk.
Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan
brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za ples. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojimi —
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal nas potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
in
Kje je MATEVŽ ŠTERLE, podo-mače Jertiejovic od Loža T Sedaj se nahaja nekje v Minnesota Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi na naslov: Jacob Baraga, 1040 E. 61. St., Cleveland, O.
(13-15—8)
Kje sta moj sorodnik ANDREJ ŽEPRIN in FRANC JAKŠE TIČf Oba »ta doma iz Trpčan pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, da mi poročajo, ali naj se sama javita. — Anton Roje, Box 86, Sidman. Pa. CiinteU C6.
Mr. M. PAPIČ, 128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo, priporočamo. Upravništvo Glas Naroda-
'Avstro-Ogrska'
Zemljevid te dežele vreden 25 centov se odpošlje ZASTONJ
na naroČilo pri *
Austro-American Line
2 Washington St.	N«w Yt rlc, N. Y.
ali pri (centih.
r
m m ^

1
J SLOVENSKO ZAVETIŠČE. & «
* *...........r i---<t ^ * « «

O LAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New York, N I. Podpredsednik: Paul Schneller, Calumet. Mich. Tajnik: Frank Kerie. 27H 8. Millard At*., Cbleafo, HL Blagajnik: Geo. L. Brcdch. Ely.
OIREKTORIJ:
Dlrektorlj obstoji la jednega zastopnika od Tseh Slovenskih podpornik organizacij, od vieh Slovenskih listor ln od vseh •amoetojnlb druitev.
Za znamke, knjižice ln vse drugo se obrnite na tajnika: Frank Karte« «711 8. Millard Ave., Chicago, III. Tudi vae denarne poilljatve poftlljajte na ta
Narod ki ne skrbi za svoje reve, nima postora med dvlllzovanlml narodL Človek ki ne podpira narodnih zavodov, nI vreden sin svoje** naroda.
_Spominjajte se ob vseh prilikah Slovenskeca KavetUtfa.

NAJBOLJŠA
e> o) o) e>
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena v platno vezani $1.00. Rojaki v Geveland, 0. dobe isto v podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. L
Sedaj je čas, da kupite farmo.
Ako ste so namenili. <ia fcucite farmo, jo kupite v
ra~i »iov«Miio-hrT».-ki koloniji v okolici Ashlar.'ia. ki obstaja sedaj že Je»t let ter je kupilo v«v kol 120 Slovencev in Hrvatov furme. Pridite pogledat farme in xemljo »edaj v rne»«<-u avgustu Ta mesec dozorevajo namreč raznovrstna žita. »romolji. 9a>ije. ter je sptoh vse v naj-
bclj^i rasti. &e«:aj se lahko najlažje na lastna oči pr^ori-rate, dc ne morete dobiti nikjer drujro«! boljše zemlje in boljSe prilike, kadi-etra no izgubljajte časa ter pridite čimoreje mogo e, dokler ne bo vse žito p->žet^>. Pišite po pojasniia in n&.ili-t 'Good'sColonbt'. k*terejra poSlj«.mo vsakemu Kres razlike, ki kupiti farmo a!i je ne el . Vi-ieli b s;e slike slovenskih in hrva-ktn urm in kitali dopise. kako se živi tu la j. Naslovite na.
The James W. Good Company
Dep. 54. Ashland, Wis.
Velika prodajaFONOGRAFOV
Ta krasni Colombia IV. t:ramofon ima najslajši najčistaj-ii in najglasnejši glas. Omarn je velika in pripravna ter zitovljena iz trdeira hrasta, 12 in če v v kvadratu in 7 inčev visoka. Ima velik, črno emajliran rog. z zlatnimi okraski ter jamčen za 15 let. Ta stroj s* je prodajalo za $V>. a radi konkurence hočemo prodajati ta krasni gramofon na vse strani Zdr. držav in Canarfe s 12 najboljšimi slovenskimi spevi, katere Izberete iz našega cenika, in 500 igel ZA LE
na lahke obroke po $1.00 na mesec.
Prodajamo tudi dobroznane Victor trramofone in dražje Columbia gramofone na lahke obroke Pišite po na* novi veliki ilustrirani katalog, katerega vam pošljemo povsem ZASTONJ.
SAUL BffiNS, 117 Second Ave., corner 7 Street. Dept. 233, NEW YORK.
Za newyorske odjemalce imamo odprto zvečer in v nedeljah
Tragedija Franc Ferdinanda.
Isila je aenxa2na knjiga, o umoru avatr, prestolonaslednika, kije senzacija sedanjega Saša.
36 velikih slik
krast knjigo in sicer: Slike obeh atentator, smrt, pogreti, demonstracije, aretacija atentatorjev, slike iz Trste in Ldabjjanc, itd. itd. Itd. Zcjedno je bila knjiga o
Cesarjevih Rudolfu
Ki pojasnjuje resnico o njem. kater« seje Ide sedqj odkrila. Cena obed vem knjigam 1 dol. poftilja tudi po povzetju. Naroča se pri:
Wis.

Kadar je kako drnltvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, regaiij god be ne instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, privesek-s prstan iti., n« kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Upralaeji Vm atane le 2c. pa Bi bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK, Conemaugh, Pa. Box 329.1
^	A tffe A A A
^ Po znižani ceni!	|
^ Amerika in Amerikanci.	*
^	Spisal Rev. J. M. Trunk	^
» je dobiti poštnine prosto za $2.59. Knjiga je Te-	f
^ zana v platno in za spomin jako prilična.	|
« Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor'n
C izplačala, zato je cenajznižana, daj se. vsaj delomaTpokri-	4
^ J^jo veliki stroški.	™
Dobiti je pri:	A
j Slovenic Publishing Company,	J
* S2 Cortlandt Street,	New York,fN.;T.	f
Prazna hiša.
Detektivska povest.
(Konec.)
"Po kolenih sem se splazila h kipu, gospod, prav tako, kakor ste mi naročili."
'"Izvrstno. Izborno ste storili vse. Ali ste videli, kam je šla krogla?"
"Da, gospod. Ilojim se, da je uničila vas lepi kip, kajti šla je naravnost skozi glavo in se raz-počila na steni. Pobrala sem jo na preprogi. Tukaj je!"
Holmes jo je pomolil proti meni. "Mehka revolverska krogla, kakor vidiš, Watson. Nekaj že-nialnega je v tem — kajti kdo bi pričakoval, da bi kdo izstrelil tako stvur iz zračne puške! Že prav, Mrs. II ud son ova, zelo sem vam hvaležen, za vašo pomoč. Sedaj Watson, daj da te vidim zopet enkrat v svojem starem sedežu, kajti rad bi govoril s teboj o »nekaterih točkah."
Odložil je obdrgnjeno suknjo in sedaj je bil zopet Holmes v svojem starem, mišjcbarvmatem plašču, ki ga je vzel s svojega kipa.
Živci starega shikarja niso izgubili svojje trdnosti in oči ne svoje bistrosti", je rekel in se nasmejal, ko je ogledoval razbito čelo svojega kipa.
"Naravnost skozi sredo plavi zadaj in skozi možgane. Ril je najboljši strelec v Indiji in mi hI itn, <la jih je v Londonu malo, ki bi biti boljši. Ali si slišal kdaj njegovo imet"
"Nikoli."
"Da, da, taka je slava. Potem pa. ako st- prav spominjam, tudi nisi nikoli slišal imena profesorja Moriartvja, ki je imel eno najboljših glav vsega stoletja. Daj mi, prosim, zbirko mojih živije-ujcpisov s police."
Slonel je na naslanjaču in puhal goste oblake dima iz svoje sinotke v zrak, pri tem pa i>oča-si preobračal liste.
"Moja zbirka spominov je prav lepa", je rekel. "Moriartv že samo zadostuje, da naredi vsako črko slavno; in tukaj je za-vdajalec Morgan in Meridew'zlo glasnega sjtomina, in Mathews, ki mi je izbil levi podočnjak v čakalnici na postaji Charing <'ron, in končno je tukaj naš da našnji prijatelj."
Podal mi je knjigo in čital sem: "Moran Sebastian, polkovnik Urez poklica. V prejšnjih časih v polku bengalskih pijonirjev št. 1. Rojen v Londonu leta 1840. Oče: Sir Augustus Moran, C. B., nekdaj angleški poslanik v Perziji. Vzgojen v Etonu in Oxfor-du. Služil v vojski v Afganistanu, Cliarasiabu, Sherpurju in Kabulu. Spisal: 'Velika divjači na zapadne Himalaje', 1881; 'Tri mesece v diunglu*, 1884. Naslov: Conudit Street. Klubi: Anglo-indijski, Tankervilski in kartov ski klub Bagatelle."
Na robu je bilo v razločni Hol-mesovi pisavi napisano: "Drugi najbolj nevarni človek v Ixmdo-nu."
"To je čudovito" sein dejal ter mu dal zvezek nazaj. "Kari-jera tega človeka je karijera časti vrednega vojaka."
"Re« je tako ', je odgovoril Holmes. *"Do nekega gotovega časa se je dobro obnašal. Bil je vedno človek z železnimi živci in še sedaj pripovedujejo v Indiji, kako je splezal v neko »trugo za ranjenim tigrom, ki je raztrgal mnogo ljudi. So drevesa, Watson, ki dorastejo do gotove višine, nato pa se naenkrat razvije jo v kako nelepo ekseentričnost. To se pri ljudeh pogosto opazi. Zgradil »em si teorijo, da predstavlja človek v svojem razvoju celo vrsto svojih prednikov in da se igodi podolwn nenaden prevrat k dobremu ali slal>emu vsled kakega silnega vpliva, ki je nekoč vplival v vrsti njegovih dedov. Oseba postane kratek oris
zgodovine svoje lastne rodovi-
»t
ne.
"To je gotovo zelo duhovito."
"No, vendar se jaz ne. držim ravno tega. Naj bo vzrok kakršenkoli, polkovnik Moran je zašel na slaba pota. Brez vsakega javnega škandala mu je postala Indija prevroča. Stopil je v pokoj, prišel v London in si zopet pridobil slabo ime. V tem času je bilo, ko ga je poiskal profesor Moriartjr, pri katerem je bil nekoliko *asa načelnik njegovega štabk. Moriarty ga je ipreskrbo-vai z obilnim denarjem in ga je porabil samo pri enem ali dveh zeio velikih delih, ki bi jih no-na vade n zločinec ne mogel
GLAS NARODA, 14. AV(H7STA, 1914.
izvršiti. Morda se nekoliko spo-
minaš smrti Mrs. Stewart owe in Landerja leta 1887. Nef No, prepričan sem, da je imel Moran kot prvi izmed udeleženih svoje prste vmes; vendar ničesar ni bilo mogoče dokazati. Polkovnik je bil tako dobro skrit, da ga ni bilo mogoče ničesar obdolžiti, ko je bila Moriartvjeva tolpa razkrita. Gotovo se še spominjaš, kako sem, ko sem v onem času obiskal tebe v tvojem stanovanju, zaprl oboknice iz bojazni pred zračnimi puškami? Brez dvoma si mislil, da si mnogo do-rnišljujem. Jaz pa sem popolnoma dobro vedel, kaj sem storil, kajti meni je bilo znano, da ta znamenita puška obstoji, in jaz sem tudi vedel, da jo bo rabil eden najboljših strelcev na svetu. Ko sva bila v Švici, nama je sledil skupno z Moriartyjem in brez dvoma je bil on tisti človek, ki mi je povzročil onih petero hudih minut na skali pri Reichen-bacliskem slapu.
"Lahko si misliš, da sem za svojega bivanja na Franeoskem pozorno čital časnike in vedno prežal na priliko, da bi ga mogel zgrabiti. Dokler se je on svobodno gibal v Londonu, moje življenje v resnici ni bilo vredno življenja Noč in dan bi mi bila ta senca za menoj in prej aH slej '»i se mu morala ponuditi ugodna prilika. Kaj sem mogel storiti? Jaz ga nisem mogel ustreliti, ko bi ga videl, sicer bi sam prišel v luknjo. Brez pomena bi bilo apelirati na gosposko. Oni ne morejo poseči vmes, ker bi se jim vse zdelo kot negotova sumnja. Tako mi ni bilo mogoče ničesar storiti. Toda skrbno sem motril kriminalne novice, dobro vedoč, da ga prej ali slej moram dobiti. Tedaj je prišla smrt tega Ronalda Adairja. Končno sem mi je ponudila ugodna prilika. Ali nisem bil prepričan, da je polkovnik M oran storil dejanja t On je igral karte z mladeničem, on mu je sledil iz kluba, on ga je ustrelil skozi odprto okno. Niti najmanjšega dvoma ni bilo o tem. Samo krogle zadostujejo, da mu denejo vrv okoli vratu. Radite-ga sem na mestu prišel sem. Straža me je videla in tako sem vedel, da ne bo zamudila obrniti polkovnikove pozornosti na mojo navzočnost. Ni bilo mogoče, da ne bi mojega nenadnega po-vratka spravil z njegovim zločinom in da se ne bi raditega močno prestrašil. Bil sem prepričan, da bo poizkusil na mestu me spraviti iz pota in da se bo v ta namen poslužil svojega morilne-ga orožja. Pustil sem mu izvrstno tarčo na oknu in ko sem sporočil policiji, da jo bom morda potreboval — mimogrede, Watson, gotovo si jih opazil v oni veži in spoznal — zavzel sem po svojih mislih najboljše mesto za opazovanje, ne da bi mi v sanjah prišlo na misel, da si bo on izbral isti prostor za svoj napad. Sedaj pa, moj dragi Watson, ali je še kaj, kar ti naj pojasnim?"
"Da", sem rekel. "Nisi mi še razjasnil, kakšen je bil nagib polkovnika Morana, da je umoril mladega gospoda Ronalda Adairja."
"Ah! Moj dragi Wat-son, tukaj pridemo v one sfere domnevanja in ugibanja, kjer se more motiti najbolj logični duh. Z ozi-rom na dane dokaze si more vsakdo ustvariti svojo lastno hipotezo in tvoja more biti ravno tako prava kakor moja."
"Torej si <i eno ustvaril, kaj?"
4Po mojih mislih ni težko raz-tolmačiti dejstev. Pri preiskavi se je pokazalo, da sta polkovnik Moran in mladi Adair med seboj priigrala precejšnjo svoto denarja. No, Moran je pri igri brez dvoma osleparil — o tem sem že dolgo na jasnem. Po moji sodbi je Adair na dan umora spoznal, da je Moran goljufal. Najbrže je govoril z njim privatno ter mu zagrozil, da vse objavi, ako se prostovoljno ne odpove članstvu kluba in mu ne obljubi, da ne bo več igral na karte. Nevrjetno je, da bi tak mladenič kakor je bil Adair. na mestu napravil kak škandal s tem, da bi eksponiral dobro poznanega človeka, ki je bil toliko starejši od njega. Morda je nastopil, kakor sem sedaj povedal. Izstop iz kluba pa bi pomenil Moranovo uničenje, ki je živel samo s prislepljenim dobičkom pri kartah. Raditega je umoril Adairja, ki je v onem času skušal izračunati, koliko denarja naj povrne on sam, ker on se ni mogel okoristiti z goljufivo igro svojega tovariša. Zaklenil je vrata, da ga ženske ne bi izne-nadile in silile v njega, da bi jima povedal, kaj . dela z onimi
imeni in novci. Ali bo to zadostovalo?"
"Ne dvomim, da si zadel pravo resnico."
"Pri sodni razpravi se bo izkazala ali zavrgla. Medtem pa naj se zgodi, kar se hoče, polkovik Moran nam ne bo več delal skr-
bi, znamenita Herderjeva zračna puška bo krasila muzej v Scotland Yardu in Sherlock Holmes je zopet prost, da more posvetiti svoje življenje raziskavanju onih zanimivih majhnih problemov, ki jih komplicirano londonsko ži' Ijenje nudi v tako obilni meri.
■i rr
V
NAZNANILO.
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je
Dober vzrok.
A: "Zakaj se pa ne oženiš?"
B: "Saj veš, da zakon je ali raj ali pa pekel. Raja nisem vreden, za pekel pa ne maram!"
Zato.
A: "Kaj si pa tako klavern in pobit?"
B: "Oh, saj vendar veš, da mi je žena pred tremi tedni ušla..."
A: "In ti si zaradi tega klavern in pobit?"
B: "Ne, ampak zaradi tega, ker se je danes vrnila."
Opravičenje.
Nekdo dobi pismo, v katerem se je nahajal sledeči dostavek: "Prosim, oprostite, ker sem to-le pismo pozabil frankirati. Prej se nisem spomnil kakor takrat, ko je bilo že v poštnem nabiralniku.'
Pri sodniji.
Sodnik: "Pri vas je dokazano, da ste drva kradli. Ali ste bili že kdaj zaradi tega kaznovani?"
Obtoženec: "Ne, gospod sodnik, dosedaj me pri tem še ni nihče zasačil."
Iščem brata JOHNA PAJKA. Star je 50 let. Pred 6. leti je bil v Collinwoodu, O. Kdor ve za njegov naslov ali sploh za kake podatke, ga prosim, da mi sporoči, za kar mu bodem hvaležen. — Frank Pajk, Box 339, Forest City, Pa.
(14-17—8)
Rad bi zvedel za svojega strica ANTONA ŠEGŠA. Doma je iz Jablance pri Litiji in biva že nad 20 let v Združenih državah. Prosim cenjene rojake sirom Amerike, če kedo ve za njegov naslov, ako sploh še živi, naj mi sporoči, ali naj se mi sam javi, za kar se že vnaprej zahvaljujem. — Frank Dolinšek, Box 338, Wenona, 111.	(14-17—8)
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
NAZNANILO.
Rojakom in cenjenim delegatom K. S. K. J. priporočam svoj novo urejeni slovenski SALOON na vogalu 1. Ave. in Virginia St.
Milwaukee, Wis.
Pri meni lahko dobe gg. delegat je hrano in stan.
Za obilen obisk se priporoča Valentin Maci,
417 Virginia St., Milwaukee (12-14—8)	Wis.
Iščem svojega svaka FRANCETA FLAJS. Doma je iz vasi Hije, pošta Št. Janž na Dolenjskem. Poročati mu imam nekaj važnega iz starega kraja, zato prosim, da se mi javi, ali pa naj mi kdo drugi iz pri jaz nosti naznani njegov naslov. — Joseph Hribar, R. 6, J. CuluttoT Taylorville, 111. (13-15—8)
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
skozi Stihi mesece.
"Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem naj dete važne je vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zani mive povesti.
Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse droge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc in A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-
nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig in J. M. Roitz.
Salida, Colo, in okolica: Louis
Cost ell o (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-tich.
Indianopolis, Ind.: Alois Rodman.
Depue, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. La Salle, HI.: Mat. Komp. Joliet, ni.: Frank iaurich in John Zaletel.
Mineral, Kans.*: John Štalc. Waukegan, Hi.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, m.: Frank Cerne. Springfield, Hi.: Matija Bar-borič.
Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in 'okolico: Pavel Slialtz in M. F. Kobe.
Manistiqne, Mich, in okolico: B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M. D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.	. ,
Ely, Minn, in okolico: Ivan Gouže in M. L. Kapsch.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Mirni.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. "Y.: Alojzij Ceša-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marineie, Cbas. Karlinger in Frank Kovači«.
POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
. PRAVIH DOMAČIH
HARMONIKE
bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem In
popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vprašanj.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
i
E KRANJSKIH KOS 0
V zalogi jih imamo dolge po G5, 70 in 75 cm. Kosa so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kosišce z rinkcami.
Kdor
Cena 1 kose je 1.10.
naroči 6 kos, jiH dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ 0 klepalno orodje iz finega jekla; □ a
cena garnituri je $1.00.	,
Pristne BERGAMO brusilne kamne po 30c. kos.
Dalje imamo^tudi^fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
n 82 Cortlandt Sfc, : - s New York, N. Y. m
t

Bridgeport, O. in okolico: Fr, Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Balant.
C oil in woo d, O.: Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj Oregon City, Oreg.: M. Justin Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Ple-teršek.
Bnrdine, Pa. in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Broughton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-čič.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Bun, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. J a k še.
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pie.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Peternel.
Winterquarters, Utah: Louis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Rorašak. Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank Bartol.
Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton Sta-rich.
West Allis, Wis.* Frank Skok. Bofk Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalich.
Xemmerer, Wyo.: Josip (Motoh
je
lična knjiga:
"VOJSKA MA BALKANU".
Ysled vsestranske želje naroči li smo več iztisov te knjige in je sedaj eenj, rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegaj očih sknpaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski lemljevii balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti pf 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.81. Na* roča se pri:
■lovenic Publishing Oo* 82 Cortlandt St.. New York atf.
(Francoska parobrodna družba.)
Direktna Črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poitni parniki so:
*LA PROVENCE" um dva rij«ka
K I rXA SAVOIE" '.aa dva vijaka
"LA ILORRAjNE"
-LA FRANCE** •M itoH vijaka

Kadar potujete t stari kraj
ali kadar sta na poti skosi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON ii RESTAYRANT
145 Wasbagtea St., NEW YORK, N. T. Cener Ceder Si
To boste v vsakem Euo, podnevi in ponoči, najboljše in naje*-
aja. Cistam are j«
oejie postzeieni. Is vrstna domača 1 aa spavanje.
(M MU) 2f csotev. Z velespoitovsnj exn	JANKO TUSKAN, lastnik.
a«miiHliHi iis>»iiii niimi HMifffai^aiMien—S"n>waiiii jiI
Podpisani Je iznajditolj najuspežnej -še tinkture na sveta Alpen-tinkture in Alpenpacade - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo, sraste jo v ie-gtih tednih lasje popolnoma. ne bodo izpadali in ne bodo aaiveli.
_____mlm __ Ravno tako
zraste moierol ▼ tastih tednih brads in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo poetale sive. O teko S dni popolnoma ozdravim revmatizem. k o« ti bol, trganje po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bale, tare. kraste in ko rja očesa, bradavic«, potenje nor. zebline itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washinjttono, znamenje, da so (ista in najbolj a spe* na. Pifiit* takoj po cenik! Poiljem (t zastonj.
JAKOB WAH&0, 10M K. 64th ft Cleveland, O.
N. B.Onerao. Id bi rahli moja zdravila brez plačam $£00.
Amerika io Amerikanci*
*
Spisal EEV. J. M. TRUNK.
Slovenio Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
aaramra nf AMERIKANCI.
Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starisi ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini
dovode Publishing Co*
82 Cortlandt St.. New York. N.T
ROJAKI NAROČAJTE Sli NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK v ZDR. državah.
Kzpresni parniki sef	-
"Chicago", "La Tonraine", "Rochambeao"in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eorner Pearl St* Ckesebrougk Building.
Poštni parnik! odplnjejo vedno ob sredah is pristanišča številka
•T N. m.
rojaki, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA' večji in NAJCENEJŠI DNEVNIK.
NAJ-
>
Denar mecete proč!
ako ne podpirate svej*ga rojaka. Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 7se. in več.
Pri odjema reč kot 10 galon dajem popust, t*»r se posebno pri porotam slavnim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim sa svatbe.
V zalogi imam izvrstna domače klobasa in vsakovrstno grocerijsko blago, katerega ljubi na! narod. Pošiljam denar na vse
strani sveta in parobrodne listke za vee
proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. S tvrdko Frank Sakser sem v trgovski tvezi. Upravljam vse v notaraki posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.)
PRANK JURJOVEC 1801 W. 22*4 Stmt,	CUcats, HL

PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listkelvseh prekomor-skih Črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVUAIvse v notarski posel spadajoča dela.
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik v £db* drž. .naročite se nanj i