SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO |
TARIFA REDUCIDA Concesión 1651
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
Dirección y Administración: GR AL.
CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - AÑO (Leto) XIII. Bs. Aires.
BUENOS AIRES, 11 DE SEPTIEMBRE (SEPTEMBRA) DE 1942 Núm. (štev.) 34
NAROČNINA:
Za vse ameriške države in za celo leto $ arg. 7.—; za pol leta $ arg. 4.—
Hitler rešuje ... civilizacijo!
Daši Hitler ni odgovoren za vodstvo vojne in države ne parlamentu ne kakšni drugi podobni ustanovi, se vendar vsako toliko časa spozabi ter stopi pred mikrofon, kjer govori nemškemu ljudstvu o svojih uspehih ali neuspehih prav tako, kakor delajo to tudi demokratični državniki. Tudi tretjo obletnico navala na Poljsko je porabil za to, da je spet grozil na vse strani ter navduševal za boj že itak pobesnele Nemce, iped katerimi se pa v zadnjih časih, kljub zmagam, širijo dvomi o uspešnem zaključku sedanje vojne. Gotovo pa je med njegovimi govori in govori demokratičnih državnikov velika razlika, in ta ni samo v robatosti govora, nego tudi v raznih frazah, s katerimi opravičuje svoje, oziroma nemško divjanje po nesrečni Evropi.
čeprav so Nemci zelo dobri matematiki, so se v pogledu sedanje vojne vendar temeljito všteli. Ko so napadli Poljsko, gotovo niso računali, da bodo čez tri leta, kljub dobri pripravljenosti in velikim zmagam, še vedno v vojni, in to celo v vedno bolj obupni borbi, za katero so se sicer materialno in tudi duševno dovolj pripravljali. Zgleda pa, da jim je začel duh popuščati. Vsaj po Hitlerjevih govorih je sklepati tako.
Zanimiv je razvoj fraz, s katerimi so Nemci opravičevali začetek vojne in vsako nadaljno nasilje, ter znati tako preslepiti mnenje lahkomiselnih ljudstev, še pred napadom na Poljsko so govorili o “osvoboditvi” Nemcev in so pri tem zasužnjili Čehe. Napad na Poljsko so opravičili s “življenskim prostorom”; za poznejšo okupacijo Danske, Norveške, Nizozemske in Belgije so uporabili geslo “protikapi-talistični boj”. — S tem očividno demagoškim geslom so se zelo prikupili nerazsodnim ljudem in tudi nekaj naših rojakov je pozdravljalo te “rešitelje”. —'Za prodiranje na Balkan so si izmisliil srednjeveški “novi red”, s katerim so si hoteli pridobiti naklonjenost Madžarov, Bolgarov in drugih nezadovoljnežev, katere so že davno prej skrbno vzgajali v svoje namene. Toda za napad na Rusijo jim vse te in še mnoge druge fraze — razen “življenjskega prostora” — niso bile zadostne; treba je bilo poiskati kaj bolj primernega. In res so “opravičili” ta napad z “boljševiško nevarnostjo”; a da bi si pridobili naklonjenost in pomoč vseh dobro vnetih in vseh vrst kristjanov, so pozneje proglasili še “križarsko vojsko” proti “barbarskim” Rusom. Seveda ponavljajo tudi vedno, da se “branijo” pred napadalci, čeprav so po-mandrali že cel ducat manjših in nikomur nevarnih držav. Ker pa traja ta vojna z Rusijo proti vsem njihovim računom in kljub strahovitim žrtvam že več kot leto, iščejo Nemci poleg vedno novih moči in novega orožja tudi primernih novih fraz. Tako je sedaj Hitler posebno nagla-šal, da je vsa sedanja borba Nemčije predvsem namenjena ohranitvi oziroma rešitvi evropske civilizacije!
V Nemčiji in tudi drugod po svetu so že marsikatero Hitlerjevo ali Gobbelsovo besedo lahkomiselno pozdravljali ter jo vzeli kot gotov evangelij, potreben pri reševanju sedanjega sveta. Izven Nemčije so polagoma izprevideli vso demagogijo takšnih besed. Toda to, kar je povedal Hitler v svojem zadnjem govoru, bi moralo tudi najbolj fanatičnim Nemcem odpreti oči. Saj sta vojna in civilizacija v prav takšnem razmerju, kakor ogenj in voda, kar smo imeli priliko opaziti že v času poslednje vojne, ko smo
Kitajci prodirajo
Japonci so lepo naložili na ogenj in tekli krast krompir. Toda niso mislili da je tako daleč na “sosedovo njivo”! Predno so prišli nazaj je gorivo že začelo primanjkovati.
Danes je položaj dobil povsem drugo obliko. Pred tremi meseci so imeli Japonci velik posvet, na ka-term so razmotrivali, kaj je treba najprej napraviti:	Ali Kitajsko
streti, ali Australijo osvojiti, ali Sibirijo Rusom vzeti ali pa napraviti sprehod v Indijo. . . ali kar vse ob enem.
Danes pa vse te stvari tako čud-nd izgledajo in Japonci, ki so tedaj mislili, da bodo napravili vse hkratu, niso napravili nič drugega kot dosegli skozi Birmo notri v Kitajsko in tam, kjer so menili, da bodo doživeli zlom Kitajske, so doživeli svoj lastni polom.
Ameriška letala so postala zanje ptiči mrharji. . .
Ko so menili Japonci, da so Kitajce že odrinili proč od morja in je tudi res prišlo do tega, da niso imeli Kitajci niti enega važnega pristanišča več na morski obali in je bil že na papirju izdelan japonski načrt za direktno železniško zvezo čez Kitajsko in Zadnjo Indijo do Singapurja, so pa Kitajci zapeli drugo pesem. Ko so -laponci napovedali svoj pohod na Čunking, glavno mesto Čankajšekove Kitajske, so se pa Kitajci predrznih iti pogledati, koliko je teh nadutih Japoncev v or. rojen ih pokrajinah. Takrat, so pa začeli Japonci po rakovo. Niso pričakovali kitajske ofenzive, ki jih je tako presenetila, da so na vso naglico začeli pošiljati nove čete na pomoč ogroženim mestom, toda pomoč je prihajala prepozno in Kitajci so se gnali naprej in so osvojili mesto za mestom in dobili v roke prevažne dežele iz katerih je samo 1200 km do japonskih otokov.
Tako so Japonci v neprijetnem položaju, kaj bo, če bodo priletele spet “šelike ptice z velikimi jajci” iz katerih siplje ogenj in smrt.
Med tem, ko Japonci morajo že resno misliti na nevarnost, ki preti na jugu Kantonu v sredini pa Šan-gaju, so pa posvetili tudi v Oceaniji. Salomonski otoki, ki so bili skakalna deska proti Australi.ji, se je Japoncem že zlomila. Z gorostasnimi
videli poleg razdejanja, smrti, bolezni in vseh vrst trpljenja tudi strahovito in splošno pokvarjenost med vsemi sloji in med vsemi ljudstvi. Tudi fašizem in nacizem sta plod te izprijenosti, in že ta dva pojava dovolj jasno pričata o “civilizaciji” oziroma o posledicah, ki jih ima vojna za civilizacijo. A tedanja vojna je bila še nekam viteška v primeri s sedanjo, ker takrat še ni bilo fašizma ali nacizma, ki sta se znala že v mirni dobi “proslaviti” z raznimi “junaškimi” deli ter se tako usposobiti za rabeljski poklic, katerega izvršujejo danes Nemci s cinizmom ali sadizmom, ki nima primera v zgodovini. A zraven milijonskih eksekucij po zasedenih deželah, še razganjajo družine, onečaščajo ženske in dekleta ter v ropanju prekašajo katerokoli druhal, ki je kdaj divjala po Evropi. In po Hitlerjevih besedah — ie vse to v obrambo civilizacije! Atila in drugi barbarski vojskovodje bi ne trpeli takšnega pajdaša zraven sebe ter bi ga lastnoročno zadavili.
Svoj čas sem slišal rojaka, ki je dejal, da bi se radi nemškega divjanja moral sleherni Nemec sramovati svojega rodu. A danes bi bilo treba dostaviti, da ne samo radi divjanja, nego tudi radi govorov svojega “vodje” bi moralo biti sram slehernega Nemca pred vsem svetom.
I. P.
številkami so poročali pred dnevi o “nenadomestljivih zgubah”, ki so jih utrpeli zavezniki na Salomonskih otokih. Čudno drugače so zvenela zavezniška poročila. . . Kmalu pa smo zvedeli, da .je bila ta “papirnata zmaga” potreba za notranjo uporabo Japoncev, ki so tako lažje prebavili sledeče poročilo, da so zgubili Salomonske otoke. . .
Tako je sedaj koordinirana ameriška in kitajska ofenziva, Japonci pa ne vedo, kam naj peljejo čete, ki so bile že čez pol pota na pohodu proti Indiji, kajti sedaj so Kitajci vsak dan bolj nevarni, Amerika pa ogroža zares sedaj tudi japonske položaje v Novi Guineji.. Oživeli pa so tudi boji na Filipinskih otokih in ni dvoma, da imajo dosti posla tudi na Javi in drugod. Japonska zadrega je najbolj vidna iz tega, ker je opešalo njihovo letalstvo.
Istočasno je pa tudi Rusija prosta nevarnosti v Sibiriji, da more postaviti vso svojo silo v boj na evropski fronti.
Japonske morske zgube: 71 bojnih ladij potopljenih; 20 negotovo; 71 poškodovanih, od» teh 7 oklopnic, 12 letalonoscev, 60 križark, 52 rušilcev, 9 podmornic, 3 matične ladje letal, 12 kanonirk, 2 lovilca min, 2 patrolni ladji, 1 lovec podmornic in še dve bojni ladji — skupno 162 bojnih ladij.
Neoborožene ladje: 73 transportov, 20 petrolejk, 64 tovornih in še 30 drugih ladij. Skupno 137 od teh potopljenih z gotovostjo, 105, negotovo 25, poškodovanih 54.
zgodi — mislim, da Jugoslovani tukaj v Argentini — in še posebno Slovenci — ne bi imeli nikakšne pravice obsojati ga, kaj šele govoriti o izdajstvu, kakor to delajo nekateri naši rojaki! Saj ni treba pripominjati, da v vseh 17 mesecih, kar divja vojna po Jugoslaviji, niso takšni ljudje, ki tako radi iščejo izdaj avce v domovini, žrtvovali niti stotinke v jugoslovanske s vrhe! Nasprotno s svojim nesramnim govorjenjem takšni ljudje odganjajo še one, ki imajo namen kaj prispevati za jugoslovanske borce ali nesrečne žrtve totalitarne vojne.
Tu treba dostaviti, da je med nami nekaj takih, ki že od nekdaj stikajo za izdajalci, sedaj pri tem ali onem ministru, nato pri kakšnem generalu, itd. Ti ljudje — včasih jih
Še o Mihajlovicu
“ Ali je res, da je Mihajlovič izdajalec?” Tako me je nagovoril pred nekaj dnevi znanec — tujec. Za odgovor sem mu pokazal “Prenso”, ki sem jo ravno čital in v kateri je bilo nekaj poorčil o bojih, ki jih bije junaška Mihajloviceva vojska po Bosni in drugih krajih Jugoslavije. Nato je on nadaljeval, da je slišal o izdajstvu govoriti razne moje rojake, s katerimi se večkrat raz-govarja o vojnih dogodkih, čeprav sem že tudi sam slišal od naših ljudi nekaj govoriti v tem smislu, nisem stvari jemal tragično; toda opazka iz ust tujca me je pripravila k razmišljanju. Saj je naša stara slabost, da hočejo nekateri očrniti naše največ j e može pred tujci! In v teh časih je to zelo nevarna bolezen, ki jo znajo izvrstno izrabiti naši sovražniki proti nam.
Toda odkod izvirajo zlobne vesti, katerim tako radi nasedajo nekateri naši ljudje, in jim na slepo verja-meo, čeprav imajo tukaj po listih dovolj poročil, ki dokazujejo ravno nasprotno? Na to vprašanje treba res nekaj odgovoriti in pokazati našim ljudem, kako usodna je lahko njihova lahkomiselnost.
Neizkušeni najbrž ne vedo, da mora biti V vsaki vojni stroga disciplina, če hoče poveljnik doseči uspehe v boju. Tudi pri Mihajlovičevih podjetjih je potrebna stroga pokorščina povsod, ni treba dostavljati, da tudi tam kaznujejo vse prestopke, kakor delajo to v vseh vojskah; povsod se pa kaznuejo tudi vsa samovoljna dejanja, tudi če je namen takšnih dejanj škodovati sovražniku. In če je bil kdo kaznovan, ki je svojevoljno napadal, kjer ni bilo to potrebno ali ni bilo v skladu z Mihajlovičevim bojevanjem ter je zato bilo prej v šokodo kakor v korist, to predvsem še v pogledu že itak nesrečnega prebivalstva, tega ne more imeti noben za izdajstvo, še posebno, ker imamo skoro vsak dan priliko citati o junaških bojih, ki jih bijejo Mihajlovičevi borci proti mnogoštevilnim sovražnikom. Pa tudi če bi se predal, oziroma če bi podlegel sovražniku — kar se v vojni proti preštevilnemu sovražniku kljub najboljšemu junaštvu lahko
Draža Mihajlovič vojni minister in vrhovni zapovednik narodnih borcev v Jugoslaviji
je bilo mnogo več kot danes — so pred navalom na Jugoslavijo vedno govorili o izdajah. Na dan napada sem slišal marsikoga, ki je pomiloval “nesrečno ljudstvo, tako lahkomiselno zapeljano v boj in pogin”, in marsikomu teh je bil poznejši poraz Jugoslavije v veselje. Večina takšnih ljudi je od tedaj temeljito spremenila svoje naziranje o Jugoslaviji, in to predvsem zaradi junaškega Mihajlovičevega nastopa. Toda še vedno je mnogo nezaupa-nja — pri nekaterih celo škodoželjnosti — nasproti Jugoslaviji, kar je posledica dolgoletne sovražne propagande, ki je mnogim popolnoma zmešala pojme.
V pogledu propagande je naš preprosti človek star grešnik, ki vedno prezira vsako stvarno poročilo in vsako zdravo misel ter z največjim užitkom hlasta po vsem kar je nam sovražnega. Tudi mnogi razsodnejši čitatelji večkrat sledijo nekaterim listom — ter jih tudi podpirajo — čeravno vidijo, da so pisani v nam sovražnem duhu. Tudi vesti o “izdajstvu” prihajajo najbrž iz takšnih virov ter na žalost najdejo med ne preveč razsodnimi rojaki vedno ugodna tla za nadaljnji razvoj. Morda hočejo s takšnimi škodljivimi vestmi gotovi rojaki, kakor tudi gotovi tujci, prikriti resnične izdajalce v sedanji vojni. In te je iskati po velikih srednjeevropskih centrih, v katerih, vsaj po sodbi nas vseh, bi se morali dvigniti razni Mihajlo-viči. To, da ni našel Mihajlovič posnemovalcev po Evropi, to je v resnici izdajstvo!
Kako je z Mihajlovičem najbolj spoznamo iz govora kralja Petra v Londonu, ko je na dan svojega rojtnega dne rekel: “Sledite generalu Mihajlovicu in dvignite se samo tedaj, kadar vam bo on dal ukaz! ’ ’
Kralj Peter menda dovolj pozna in ve kaj je Mihajlovič. In če mu on zaupa, mu moremo mirne duše zaupati tudi mi.
Bolj ko razpravljati o izdajstvu, bi bila dolžnost naših rojakov pomagati Mihajlovicu na kakoršenkoli način proti sovražniku. In ta sovražnik ni samo v Evropi, nego je tudi
med nami vsak, ki seje nezadovoljnost proti Jugoslaviji in njenim borcem. Tega bi se moral zavedati vsak izmed nas, ker nezanesljivi, slabo-podučeni ali malomarni rojaki nam v resnem trenotku napravijo lahko prav občutno škodo.
I. P.
Ogenj v afriški
puščavi
Pred mesecem je bil položaj v Egiptu za Angleže res prav kritičen. Nemci so se na afriško vojsko vse drugače pripravili kot Angleži. Seveda tega niso preje nikomur povedali toda sedaj je postalo marsikaj jasno.
Nihče ni vedel, zakaj je bil Rommel poslan pred 7 leti v Egipt na “zdravstveni dopust”; zakaj je z izrednim zanimanjem prepotoval večkrat vse kraje severne Afrike od Tunisa do Egipta; tudi tega nihče ni vedel, da so imeli v Nemčiji stvor j eni “afriški kor” že pred nekaj leti, ki so ga vežbali v steklenih lopah, v katerih je vladala pasja vročina in so se vadili trpeti žejo. ..
Nemški račun je bil dobro izdelan. Toda, kakor so proti tanku izumili tudi kanon in zažigalne bombe, tako so tudi Angleži kmalu začeli razumevati nemško bojno taktiko. Toda predno so jo spreumeli, je bilo treba marsikaj in šele poslednji veliki poraz jim je dodobra razgalil nemške skrivnosti. Tedaj, ko so nenadno dobili napad v hrbet iz sredine puščave, od koder so ga najmanj pričakovali, so spoznali tudi to nemško novost, da so svoje vojake opremili tudi s hladilnimi napravami, ki so jih nosili s seboj in tako mogli zmagati sicer neznosno puščavsko vročino.
Sedaj so pa nemške tajnosti razkrite in zato so pa tudi Angleži že opremljeni z vsem potrebnim za boj.
To je doživel Rommel prav občutno ta teden, ko je pognal spet svoje čete na novo ofenzivo.
Dobrih sto km je še do Aleksandrije. En dober manever, pa bo nad Nilom plapolala zastava kljukastega križa. .. Tako je menil Rommel. Drugače pa je menil Alexander, novi angleški general, ki je Romme-Ijevo vojsko speljal v past, v kateri je Rommel zgubil toliko tankov, da se je moral potegniti nazaj.
Za Angleže je bil kaj nevšečna stvar poraz v Libiji. Zgubili so veliko mož in orožja, toda vse ni zguba. .. Preje je bilo daleč do bojne črte in je na dolgem morskem in celinskem potu nešteto bojnega materijah šlo v propast. Sedaj je pa bojna črta blizu Kaira in Aleksandrije in je zato prometna poteškoča odpadla za Angleže, nastala pa za Nemce, ker imajo sedaj Angleži pod svojo zračno kontrolo 2000 km dolgo razdaljo po kateri je treba pripeljati Rommel ju pomoč in na tej dolgi poti razbijejo tisoče kamijo-nov in vojne koncentracije.
Seveda bi se motili, če bi mislili, da v Egiptu ni več resne nevarnosti. Toda to je gotovo, da je v nevarnosti tudi Rommel in je sedaj mno-g'o več upanja na Rommeljev poraz, posebno od kar je dosegla zavezniška avijacija premoč na afriškem bojišču.
Angleški poveljnik Aleksander ima dano nalogo, da mora Romelja vničiti. Ni njegova naloga, da napravi ofenzivo in spodi Nemce nazaj v Libijo ali še naprej, temveč, da naj njihovo armado razbije. Zato bruhajo sedaj koncentriran ogenj angleški kanoni in usipajo brezštevilni a vij oni bombe, ki so zadnji čas Rommelju docela podrli načrte, po katerih je imel biti Rommel gospodar v Egiptu in Palestini in Siriji že v juliju tega leta.
RUSI SE TRDNO DRŽE
Že pred dvema tednoma so Nemci .javili, da sta v njih rokah že Stalingrad in Novorosisk. Z veliko naslado in s posebno izdajo so to vest javili tudi tukajšnji “osi” naklonjeni listi. Do sedaj pa še ni nobeno od teh važnih ruskih mest v posesti Nemcev. In bogve, če ju sploh dobe.
General von Bock goni silo za silo proti tem mestom. Tisoči in tisoči Nemcev, Romunov, Slovakov, Madžarov in Italijanov pokrivajo bojno polje, a naprej ne morejo. Rusi se krepko drže in odbijajo napad za napadom in večkrat celo sami napadajo, kar povzroča, da Nemci ne morejo izvršiti celotnega napada. Pri vseh napadih, ki so jih do sedaj napravili jim je vspelo približati se mestoma le na vzhodu. In to z nenadomestljivimi izgubami. Povsod drugod pa so Rusi obdržali svoje položaje in so trdni v njih.
Nemci bodo napade ponavljali, ker bodo hoteli obe mesti zasesti predno nastopi zima ter tam ostati čez zimo. Če se jim to sedaj ne posreči, se jim v zimi tudi ne bo.
Nove žrtve
Po zasedenih deželah pobijajo nasilni oblastniki kar naprej. Menijo da bodo v krvi udušili odpor, toda narodu ni več mar življenja. Danes živi v srcu vseh rojakov ista misel, katero ie izrekel gorenjski župan j v Finžgarjevi igri “Naša kri”: boljše smrt kot tako življenje. ...
Rosenberg, Hitlerjev prosvetni minister, je one dni spet grozil. Trdil je da Nemci poznajo samo zaveznike. Tisti narodi, kateri nočejo iti z njimi kot zavezniki, bodo iztrebljeni. .. . Poljakom so sodili narodno smrt do leta 1952. Tedaj mora biti konec poljskega naroda. Slovenskega so obsodili na še bolj kratek rok...
Zato pa teče kri vsak dan. V Pragi so bili oni dan ustreljeni 4 predstavniki duhovskega stanu: to pot pravoslavni praški škof Gorazd in z njim še trije pravoslavni kleriki.
Najnovejše vesti pa povedo, da je bil ustreljen spet duhovnik, to pot katoliški in z njim 11 njegovih sorodnikov.
V EGIPTU GRE SLABO NEMCEM
To pot gre pa Nemcem narobe. Doživeli so grd poraz, katerega hočejo sedaj opravičiti s tem, da so povedali, da je Rommel zbolel... Ni dvoma, da mu ni dobro pri srcu, ker je njegova ofenziva propadla. Še slabše pa je šlo generalu Bis-marku, ki je zgubil glavo v zadnji bitki. Bil je namreč smrtno ranjen.
FRANKFURT NA JMAINI
je spet imel neprijeten nočni, obisk zaveznik bombnikov. To mesto (800.000 preb.) je zelo važno industrijsko središče v Porenju.
VOJSKA JE DRAGA
Angleže stane vsak dan 12 ntiljo-nov šterlingov, skoraj 000 miljonov argentinskih pesov...
LUKSEMBURG V STAVKI
Nemci so anektirali kneževino Luksemburg in odredili najstrožje kazni proti vsakemu odporu. Kljub smrtni kazni, zagroženi vsem delavcem, ki bi šli v stavko radi tega, so vsi delavci solidarno zapustili de-
lo.	Aneksija dežele je absolutna in je odrejena tudi mobilizacija vseh moških.
OBLETNICA BITKE PRI BORODINU
9. septembra je bilo 130 let, odkar je bil poražen Napoleon na Ruskem. Spretni ruski general Kutuzov je položil na tla največjega stratega. Ob tej obletnici so se tudi sedanji .branilci Rusije in slovanske bodočnosti spet navdušili za na-dal.jni boj.
Kaj se godi v Španiji
Veliko presenečenje je bilo za ves svet, ko se je zvedelo, da je šel v kot Serrano Suner, poleg generala Franka najveljavnejši mož porevo-lucijske Španije.
Presenečenje je bilo posebno ve-! liko zato, ker je ta minister pomenil poosebljeno prijateljstvo s Hitlerjem in Mussolinijem in je bil glavni predstavnik totalitarne ideje v Španiji.
Zato je svet pozorno prisluhnil, kaj naj to pomeni.
Zato se vprašamo tudi mi po razlagi tega dogodka. Nekateri so menili, da to znači spremembo političnega teka v španski vladi, ki da hoče pokazati lepše lice nasproti Ameriki.
Toda ta vladna sprememba ima najbrže druge vzroke. Serrano Suner je bil pri narodu osovražen. Bil je namreč predstavnik bogatinov, ker je tudi sam največji španski bogataš in je zato-prav njegovo delovanje najbolj zaviralo vsako delo za popravo socijalnih krivic, katerih je bilo v Španiji vedno mnogo in se- j daj prav tako. Zato je moral s pota.
Če sta igrala važno vlogo v tej spremembi zunajepolitični položajni socijalne potrebe v Španiji, je pa menda to tudi nekoliko v zvezi z vprašanjem o vzpostavitvi monarhije v Španiji, kjer se oglašata dva, ki bi rada nosila kraljevsko krono Čas bo pa pokazal, kaj se bo napravilo.
Značilno je tudi, da so bili tudi v Rimu in Berlinu zelo presenečeni nad to nepričakovano spremembo in so odklonili vsake komentarje, kar kaže, da jih je dogodek neprijetno presenetil.
i	______
Amerikanci v Belgijskem Kongu
Zadnji čas so se izkrcale znatne množine ameriških čet v Leopoldville, ki je pristanišče na reki Kongo in glavno mesto te velikanske belgijske kolonije. Niso povedali namena teh čet. Očitno pa je, da je Kongo zelo važna dežela za zaveznike, ker je najugodnejša za pridelovanje kaučuka, katerega produkcija je sedaj, po zgubi prevažnih krajev Ma-
Poslužujte se vedno krojačnice
/	•
LEOPOLD UŠAJ	!
i
kjer boste dobili najboljšo postrežbo v svoji lastni in lepo	I
opremljeni hiši	|
Avda. Francisco Beiro 5380-82	|
(prej Tres Cruces)	|
Villa Devoto	i
lazije in Indonezije, posebno pomembna za nadaljevanje zavezniške vojske.
BRAZIL SLAVI OELETNICO SVOBODE
Z velikimi svečanostmi so pričeli proslavo narodnega praznika, katerih se vdeležuje kot argentinski zastopnik general -Justo, ki je pohitel v sosedno deželo z avijonom in ga je sprejelo na letališču okrog 20.000 oseb.
Indija
Angleži so trdi. Ne popuste! Indijci so pa nevoljni, ker jim niso še nikake ugodne ponudbe dali. Sedaj se oglaša zahteva zaprtih vodnikov Indije, da naj posreduje Amerika na osnovi “Atlantske karte”. Indijski mohamedanci pa nočejo o tem nič slišati in prav tako tudi Angleži.
Dežela se pa še kar ni pomirila. Vsak dan se berejo poročila o 40, 50 in še več demostracijah in o desetericah mrtvih.
Smrtna kosa
V North Bergen, Sev. Amerika, je 28. junija 1942 leta umrl Janez Terček, roj. 17. aprila 1891 v Idriji.
Kdor je čital “Glas naroda”, ki izhaja v New Yorku, je videl zanimive dopise satirične vsebine, kateri so nosili člankarjev podpis “Peter Zgaga”.
Janez Terček ali “Peter Zgaga” je bil naš idrijski rojak in mnogoletni urednik lista “Glas naroda”.
Naj mu bo lahka svobodna ameriška zemlja!
Dva oleodukta
V	času, ko je postala nafta tako zelo važen faktor javnega življenja je tudi argentinska gospodarska politika prisiljena na nova pota pe-t rolejske industrije.
Iz Bolivije
Ker je domača produkcija nezadostna bo treba urediti zadevo uvoza. Menda je že vse zagotovljeno za uvoz petroleja iz Boilvije kjer že vrši svojo nalogo zasilni cevovod za petrolej iz kraja Bermejo v Boliviji čez reko Bermejo v prov. Salto. Letna kapaciteta bo 50 miljonov litrov, kar je dovolj za argentinske potrebe.
Iz Mendoze v San Lorenzo
V	San Lorenzu pri Rosariju so velike petrolejske čistilnice in je že v načrtu petrolejski cevovod iz Mendoze do San Lorenza. V Men-dozi so namreč zelo izdatni petrolejski vrelci.
Slovenski stavbenik
7a načrte, betonske preračune in Firmo.
obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK
Av. Francisco BEIRO 5329-31 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 I
ZOBOZDRAVNIKA j
DRA. SAMOILOVIC ¡
1
de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV]
Sprejemata od 10 do 12 in od j 15—20 ure.	j
DONATO ALVAREZ 2181	]
U. T. 59 - 1723	1
Slovenska babica
* dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Fo-strežba prvovrstna.
ANA CHRPOVA
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
KOLEKTIVI V STAVKI
Radi velikega razburjenja v zadevi kolektivov je oblast v skladu z “obsednim stanjem” prepovedala vsako pisanje o dogodkih. Zato seveda tudi naš list ne more o tej zadevi razpravljati. Le to se more dati na znanje javnosti, da je mestna uprava zavzela stališče v obrambo pravic kolektivov in je upanje, da se bo dosegel nekak sporazum. Zadeva je pa komplicirana, ker je o tem bil že davno sprejet zakon po. vseh pravilih. Kolektivo št. 1 “rumeni” že vozi, a- je sedaj temno rdečkast.
SMRTNA KOSA
Solzno dolino je zapustil Anton Likar, doma iz Otlice pri Colu. Ni mu dobro služilo zdravje že dolgo let, toda v borbi za kruh ni mogel skrbeti zase, temveč je moral misliti na družinico, in je tako njegovo zdravje propadalo. Skrita jetika je podkopala njegove moči. iskal je zdravja v bolnicah, pa je našel v bolnici Muhiz — smrt, ki ga je odpeljala v boljše življenje dobro pripravljenega 8 septembra. 9. septembra je bil zakopan na Čakariti.
Za njim žaluje žena in trije otroci, od katerih ima večja hčerka 13 let. V Palomarju. imajo skromno domovanje, toda z očetovo smrtjo je potrkala beda na vrata.
Maša za rajnega bo pri sv. Rozi to nedeljo, 13. sept. ob 12 uri.
Prejemajo li vojni \jetniki pošiljk
e?
Z ozirom na vesti v nekaterih tukajšnjih listih, da Nemci ne dopuščajo, da bi pošiljke z živi jenskimi potrebščinami, poslane za naše vojne v jetnike, prišle v njih roke, se je radi teh vesti tukajšnje naše poslaništvo obrnilo na kr. vlado in prosila pojasnila v tej zadevi. Poslanstvo je nato od ministra socijalne politike in narodnega zdravja prejelo sledeči odgovor:
Mednarodni odbor Rdečega Križa v Ženevi dostavlja za vse zavoje, ki se pošljejo v vjetniška taborišča potrdila o prejemu zavojev, podpisana po poverjenikih taborišča, ki so naši častniki ali vojaki. Do sedaj se ni moglo zaslediti nobeno zloupo-trebljenje z zavoji od strani nemških in italijanskih vlasti.
ZGLASIJO NAJ SE
Bratje Saulič iz Koprivnice na Štajerskem naj se zglilsijo sestri Angeli. Pje. Egipto 5434, Buenos Aires.
ŠTORKLJA
V nedeljo 30. avgusta je štorklja obiskala rojaka Valentina Pisk ter prinesla njegovi ženi Gizeli prav srčkano punčko, kateri so dali ime Nelida Marija.
Punčka, kakor mati se počutita najboljše.
Srečnim staršem ob tem veselem dogodku iskreno čestitamo.

Slovenska gostilna
Lepi in zračni prostori. Zdrava hrana in pristna pijača. Kroglišče.
Se priporoča rojakom F R AN C T R E B Š E Avda. SAN MARTIN 6470
dve kvadri od postajališča U. T. 50 - 5106.

i..«..•m«.
Življenje pod Avstrijo
Na menimo te vrstice onim našim ožjim rojakom iz takozvane nerešene domovine, ki so svojčas pod okriljem mačehe Avstrije živeli kolikor toliko udobno in vsled tega gledajo nekako kakor neverni Tomaži v možnost najti se zadovoljne v svoji lastni državi, ker menijo, da bi ta bila premala tvorba. Menijo pa tudi, da se ne more v toliko razviti, da bi se njeni državljani čutili zadoovl.jni.
Predvsem hočemo strogo analizirati ono tako zvano udobnost pod staro Avstrijo. Pri tem seveda se ne bomo samo ozirali na naše Primorje, marveč hočemo vreči pogled na vse kraje, kjer so bivali Slovani. Vzeti v poštev samo našo ožjo domovino, bi bilo to preveč ozkosrčno.
Marsikdo teh rojakov, ki se je udeležil prejšnje svetovne vojne je imel priliko z lastnimi očmi videti skrajno uboštvo rusinskega naroda, ki je živel v vzhodni Galiciji in Bukovini. Nič boljše niso živeli tako-zvani podkarpatski Rusi v onem kotičku Karpatov, koder je tekla železnica iz Korosmezo v Delatyn in llorodenko, če se spomni na imena krajev, koder je hodil 97. pp. Zahodno podkarpatskih Rusov se je lahko človek seznanil s Slovaki v okolici Bartve in sedla Dukla, katerim tudi niso cvetele rožice, marveč so skrajno siromašno životarili v svojih hatah. če izpustimo brate Čehe in se podamo bolj na jug, dobimo okoli Blatskega jezera Hrvate, ki so hlapčevali raznim ogrskim magnatom. Isti slučaj dobimo pri Slovencih v Prekmurju in Hrvatih v Medmurju. Malo boljše so živeli Hrvatje v tedanji Hrvaški in Slavoniji, posebno oni v bližini večjih mest. Toda prebivalci gorate Like in hrvaškega Primorja, prav gotovo se nimajo preveč hvaliti bivših dobrot. Glede Dalmacije se je pa javno govorilo, da je to ena najbolj siromašnih dežel bivše Avstro-Ogr-ske.
Če si ogledamo kraje, kjer so živeli Slovenci in to Korošci, Štajerci, Kranjci in mi, si moramo takoj priznati, z izjemo Štajercev, da je povsod vladalo veliko uboštvo, saj že tla, po večini gorata, niso mogla nuditi ono, kar je potrebno za kolikor toliko udobno življenje. Industrije ni bilo skoraj nobene, rudniki, samo v Pliberku za Korošce, na Kranjskem Trbovlje in Idrija. Od teh je imel samo takozvani trboveljski revir nekaj pomena,, druga dva sta bila le lokalnega pomena. Edino gozdovi so nekaj pripomogli na olajšanje splošne bede, ki je kraljevala v teh krajih.
Ako bi Primorje ne imelo Trsta, bi prav gotovo vladalo ravno tako uboštvo kot v Dalmaciji, ker v Primorju po večini prevlada puščava skalnatega Krasa, kakor v Dalmaciji. To najboljše vidimo sedaj ko je Trst pod Italijani propadel, kako uboštvo vlada v naših krajih, posebno na Krasu. Sicer oni, ki se še nekaj spominjajo iz časov pred letom 1914 morajo sami priznati, da so bile jako redke one kmečke hiše brez dolga in na splošno kot hrana je prevladoval krompir in repa v oblicah, meso se je videlo le ob velikih praznikih. Ker boljši deli zaklane svinjetine, kokoši, jajca in maslo so romali v mesto, da se kupi malo kave, da se jo pomeša z ječme-
VELIKI ZAVOD “RAMOS MEJIA”
MODERNI PROTIVENERIČEN PRIPOMOČEK
BLENORAGIA aguda, napačno zdravljena
Naš način zdravljenja popolen in brez bolečin KRI, LIJEŠ IN KOŽA: Lišaj, Izpadanje las ženske, PLJUČNE, SRČNE.
SPOLNA SLABOST: se opomore po načinu Prof. Fiirbringerja. REUMATIZEM že zastarel ŽELODEC: Kislina, Napetje in Rana HEMOROIDE IN POVAPNENJE ŽIL brez operacije GRLO, NOS IN UŠESA:	Divje meso, Vnetje in oglušenost
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.—. — PLAČEVANJE PO $ 5.—. ANALIZE BREZPLAČNO. — Naša priznana Klinika z 20 letnim delovanjem, je upravljana po SPOSOBNIH SPECIJALISTIH.
GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema od 9 do 21 ure — ob nedeljah od 8 do 12 ure RIVADA VIA 3070 (PLAZA ONCE)
nom ali za nekaj metrov platna za borno krilo.
V Vipavi ni bilo nič boljše. Komaj se je čakalo, da dozorijo prve črešnje, da pride kaj denarja v hišo, ker vino je bilo že povečini prodano, ker je bilo treba kupiti turščak za polento. Na Tolminskem pa, se je treba samo spomniti na življenske slike v Bevkovih romanih, kjer tako odkrito in naravnost strahotno piše o tamkajšnji revščini, ki je vedno vladala, de bilo sicer po vseh vaseh nekaj boljših kmetij, toda te ne menjajo splošno sliko.
Najboljše merilo za oceniti živ-Ijenski standard enega naroda, je število izseljencev. V t&m mi Slovenci smo prednjačili med Slovani, če upoštevamo žalostno dejstvo da imamo v teku zadnjih desetletij pod vladavino Avstrije čez 250 tisoč izseljencev samo v Sev. Ameriki; če je bilo toliko izseljencev prav gotovo ni'moglo biti tako dobro v času, ko smo hlapčevali pod Habsburžani.
Toda je drugo dejstvo, ki tembolj kovori o zatiranju in zapostavljanju Slovanov pod bivšo Avstrijo in to je šolstvo. Slehernemu človeku je razumljivo, da brez izobrazbe ne more biti napredka in to velja toliko za posameznika, kakor tudi za narode. Kavno to žalostno dejstvo, silno nizke splošne izibrazbe pri Slovanih pod Avstrijo, je omogočilo peščici Nemcev, da so tolika stoletja nadvladali trikratnem številu Slovanov.
Spomnimo se samo onih kurnikov v katerih so bile nameščene šole po naših vaseh, v največ slučajih samo ena soba z enim samim učiteljem, ki je moral podučavati takorekoč vse vse razrede naenkrat. Pia tem pa moramo našemu takratnemu učiteljstvu biti nad vse hvaležni, ker so kljub vsem težkočam in oviram znali dobro vzgojiti skoro tri generacije. V današnjih časih, pa ne za-
Obletnica bazoviških . mučenikov
Naša primorska društva, tista, ki niso izgubila narodnega ponosa in čuta do trpečega naroda pod fašistično Italijo, so se po žalostnem letu 1930 vedno spominjala ter proslavljala te narodne mučenike.
To leto je to žalostno obletnico obhajal skupno s Slovenskim domom tudi pred nedavnim ustanovljen Primorseki odbor, katerima sta se pridružila še Gosp. podpor, društvo Slovencev iz Ville Devoto in Jugosl. društvo “Samopomoč”.
Spomin so ta društva obhajala v nedeljo 6. sept. popoldne v prostorih Slovenskega doma s primernimi govori, deklamacijami in pesma-mi.
Otvoril je žalno zborovanje tajnik Primorskega odbora tov. Škrbec, ki je pozdravil zastopnike Jug. nar. odbrane, Sokola Buenos Aires I. in Sokola Dock Sud-Boca. Toplo je pozdravil in se zahvalil Gosp. podpor, društvu iz Ville Devoto in Jugoslov. društvu “Samopomoč”, da so se priključili temu spominu in sodelujejo s Slovenskim domo in Primorskim odborom. Rekel je nadalje, da to sodelovanje ni zadnje, ampak bodo v bodoče še nadalje .skupno nastopala.
Nato je prevzel besedo tov. Franc Kovač, tajnik Slovenskega doma, ki je držal sledeči govor:
Dragi rojaki, drage rojakinje!
Danes se spominjamo 12. obletnice tragičnih dogodkov, ki so se odigrali v ranem jutru na bazoviški planoti dne 6. septembra leta 1930. Ob 4 zjutraj so bili ustreljeni, obrnjeni proti Jugoslaviji, naši bratje: Bidovec Ferdinand, Zvonimir Miloš, Valenčič Alojz in Marušič Franc.
Nešteti, in skoro neverjetni, so zločini, ki jih je zakrivil fašistovski režim nad jugoslov. narodno manj
dostuje enemu narodu, da zna či-i -	,	.	...
smo pod Italijo, ali ta je po svo-tati in pisati, mora imeti tudi soraz- kruto„ti „resee-al vse Val oo-orče merno število ljudi, ki imajo višjo | J1.krutQStl Posegal vse. Val cgorce-- , „ ,	, .	.	’’	.v.	n j a je sel preko državnih mej. Vse
* a,sa ('1^,u-l<> na Msmo svet;0vn0 časopisje je pisalo o tem
Odkril irt ”	J 1-godku, največ pa sionsko. Naj.
V te™ P» je l.ivša AA,ja- bolj so se sa.seli sa nos naS bratje
t	Cehi. V mestu Pragi so takoi lmeno-
ko pazila, da se z nami to ne doga-
,	, ,	, e . . .°. vali 4 ulice z imeni bazoviških mu-
ja, navajamo v dokaz slučaj, lu je geniko	Niih xasoni„: m so nisali
tipičen v tem pogledu. V Trstu, ?,/	casoPlsl Paso PlsaU
v	.	.... tako ostre članke proti Italiii, da le
namreč v mestu samem, je živelo ,
okoli 60 tisoč Slovencev in t(/la^ Paslanik trikrat protestiral zaradi tega pri ceski vladi
ogromno število ljudi je imelo samo eno ljudsko-meščansko šolo in še to je sezidalo šolsko društvo Cirila in Metoda. Imeli smo še dvorazred-no trgovsko šolo, katero so tudi ustanovili in vzdrževali sami Slovenci. Teinu nasproti so Nemci bi-> vajoči v Trstu, nekaj čez 10 tisoč, imeli dve ljudsko-meščanski šoli in dve srednji šoli, gimnazijo in realko. Vse te nemške šole so bile državne: Mislim, da ni ga boljšega dokaza, kako nesramno in za nas poniževalno je bivša Avstrija nastopala z nami.
Kako se je v tem oziru vse spremenilo za Slovence, izvzemši seveda nas Primorce in Korošce, je dokaz ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani, onega vseučilišča, ki so ga Slovenci že desetletja zahtevali brezuspešno od nemškega Dunaja.
Ako bi ne bilo drugih razlogov, je že ta odločilnega pomena, ustvariti podlago, da se narod izobražuje in to ni mogoče doseči kot v lastni državi in naj bo tale še tako majhna in siromašna, za kar pa se nimamo bati, ker bodoča Jugoslavija ne bo, ne tako majhna in tudi ne siromašna.
S. S.
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
j Slov. Babica
Ifilomena beneš-bilkova
I Diplomirana na Univerzi v I Pragi in v Buenos Airesu | Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer
I LIMA 1217 — BUENOS AIRES
f U. T. 23 - Buen Orden 3389
Nemški nacizem je v zvezi s fašizmom napravil načrt za uničenje vsega slovanstva.
Ko so se začele zbirati nemške krviželjne čete ob mejah cvetoče češkoslovaške ter ji groziti z najmodernejšimi morilnimi stroji, so se šele zdramile evropske velesile iz svoje brezdelnosti in se začele naglo pripravljati na svojo lastno obrambo. Žal, da je bilo to že nekoliko pozno. Po zasedbi Češkoslovaške, ki se je vpričo silne premoči morala vdati brez boja, je prišla na vrsto druga slovanska država Poljska. Daši so se Poljaki čvrsto postavili v barn, so bili v kratkem času premagani. Nato je padla mogočna Francija. Doživeli smo strašno bombardiranje Londona, slišali smo tudi, kako je nemški diktator poslal najbolj zaupnega prijatelja na Angleško, da bi napravil mir z Anglijo, da bi se potem prostih rok obrnil proti Rusiji. To pa se mu ni posrečilo in bo imelo zanj usodepolne posledice.
Da bi okrepil svoj ugled in moč je Hitler v zvezi z laškim diktatorjem začel izvajati pritisk na našo domovino Jugoslavijo. Vse jima je šlo po sreči, že sta videla diktatorja v duhu hrabre jugoslovanske pol ke, ki se bijejo za nje, ko je general Dušan Simovič rekel odločno “ne!"
Obkoljena od vseh strani, z uničenimi železniškimi progami po sovražnih letalih, Jugoslavija ni mogla organizirati uspešne obrambe. Kljub temu pa je bil jugoslovanski odpor dovolj močan, da so sovražniki morali poslati v Jugoslavijo veliko število divizij svojih vojakov, katere imajo še danes obilo posla z jugoslovanskimi četniki. Jugoslovanski odpor pa je imel tudi dobrodelne posledice za Rusijo, na katero je bil izvršen napad mnogo pozneje radi tega ter je nemške čete dohitela zima na pragu Moskve.
In danes se nam nudi prizor, kakršnega menda ne pomni zgodovina. Od sinje Adrije in veličastnih bal-kaskih gora pa gori v neizmerne ru-
ske stepe se bijejo bratje Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša na življenje in smrt proti stoletnim zatiralcem slovanstva.
Groozte, ki jih prenaša naš narod, so hujše od dobe turških vpadov. Požiganje vasi, streljanje talcev, prisilne izselitve in še lakota povrhu. Poleg tega se godijo še stvari, katerih strahoto si ne moremo niti v mislih predstavljati.
V tej velikanski borbi se odloča usoda celega sveta, mogoče za več stoletij. V tej borbi stoji slovanstvo kot mogočna skala, ob kateri se razbijajo valovi sovražnih sil in tudi mi ne smemo ostati brezbrižni. Naša sveta dolžnost je pomagati organizacijam, ki zbirajo sredstva za naše vojne žrtve. Podpirajmo naša društva, ki posredno in neposredno delajo za našo trpečo domovino. Posebno pa smo dolžni podpirati Primorski odbor, ki je v razmeroma kratkem času poslal že cele kupe pisem in brzojavk v svetovno javnost, v katerih se dokazuje, da sta Primorje in Istra jugoslovanska.
Primorski odbor se trudi, da kri, ki so jo prelili na Bazovici naši fantje, ne bi bila prelita zaman.
Njim pa, ki so padli kot prve žrtve današnjih sovražnikov vseh svobodnih narodov, in katere lahko smatramo za simbol današnje borbe vseh Slovanov za svojo svobodo, zakličimo jim: Slava vam mučeniki in drag nam bo vedno spomin na vas!
Po tem govoru je Slovenski dom zapel “Oj Doberdob”.
Sledil je enemitnutni molk v spomin in počastitev mučenikov, nato pa je zbor zapel “Vigred”.
Nastopile so nato deklice Gosp. podpor, društva iz V. Devoto pod vodstvom gospe Bajtove, z živo sliko “Sava - Drava - Soča - Volga”, katero so predstavljale: Vida Piču-lin, Olga Frančeškin, Danica Gorjup in Dora Mislej. — Zatem pa je od tega društva nastopil v samogovoru komaj 9 letni Dušan Bajt in predstavil igrico “Begunček”. Bil je to ginljiv prizor, ki je marsikomu prisilil solze v oči.
Od Jugosl. društva “Samopomoč” je govoril tov. Anton Podlogar, ki je rekel: i
Preteklo je 12 let, od onega dne, ko se je vekoviti sovražnik najbolj vidno pokazal pred Slovenci iz Primorske in Hrvati iz Istre ter pred vsem svetom v pravi luči ; in obenem vso sovraštvo do nas Jugoslovanov.
Bazoviške žrtve, katerih obletnico junaške, mučeniške smrti se spominjamo danes vsi Jugoslovani, so bi le, kakor danes jasno vidimo, šele začetne žrtve Slovencev in Hrvatov, ki so v borbi za naš narodni obstoj in naše narodne pravice postale žrtve črnega trinoštva, ki je hotelo v krvi zadušiti vsako svobodno narodno misel.
Ali zmotil se je črni tiran nad našim narodom.
Bazoviške žrtve so priklicale mno- j go zakletev naših rodoljubov, da ne klonijo pred tirani in krvniki.
Nedolžna kri bazoviških žrtev kliče po maščevanju za vse krivice, ki jih je pretrpel in jih še trpi naš narod na svoji lastni mučeniški zemlji, katero so naši očetje stoletja rosili s svojim znojem in, z ljubeznijo obdelovali s žuljevimi rokami. Ljubitelji naše slovenske in hrvatske zemlje tudi danes ne klonijo.
Našim borbenim rodoljubom v domovini, kakor nam izseljencem ostanejo Bazoviške žrtve, žive slike v srcih in s krvjo teh žrtev imamo zapisane besede: “V borbi do zmage”. To je in mora biti geslo nas vseh.
Danes pa sledijo bazoviškim še stotere druge žrtve, jokajočim materam bazoviških mučenikov, še stotere, druge objokane matere.
Z vso prelito nedolžno krvjo in
bor podal Gradnikov “Sonet svobodi”.
Za njim pa je govoril v imenu Primorskega odbora tov. Jožo De-frančeski, ki je orisal trpljenje našega naroda pred to vojno in sedaj. Povdaril je, da so italijanski fašisti zbrali 6. september za usmrtitev bazoviških mučenikov zato, ker je bil ta daifr praznik v Jugoslaviji — slavljenje rojstnega dne prestolonaslednika, sedanjega kralja Petra II.
Rekel je tudi, da z usmrtitvijo teh naših junakov: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, niso hoteli ubili le njih, ampak zadeti ves jugoslovanski narod.
Po govoru Defrančeskija je deklamirala Ida Pečenkova “Mirno spa-vajte”.
Slovenski dom pa je zapel še: “U boj, uboj”, “Morje”, “Slovan na dan”, “Ujetega ptiča tožba” in druge, nakar je bil spored obletnice zaključen.
žalnega zborovanja se je udeležilo precej rojakov in rojakinj, ki so lepo sledili sporedu.
Na odru so bile razpostavljene slike naših mučenikov ter lepo ozaljšane s cvetjem in zelenjem.
Ob tej priliki so prisotni prispevali za naše vojne v jetnike in se je nabralo 103 pese in 50 centavov. Stroško je bilo $ 3:50. Čistega torej 100 pesov, katero vsoto je blagajnik Primorskega odbora predal na pristojno mesto.
Prireditelji se zahvaljujejo vsem, ki so se te spominske obletnice vde-ležili, sodelovali in prispevali za naše vojne v jetnike.
“MAT I ”
V SOBOTO 3. OKTOBRA ob
9 uri zvečer bo GOSP. PODP. DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto dalo na oder lepo igro “MATI”.
7.	Deklamacija, deklamira Jerica Matkovič od Jug. arg. kult. dr.
8.	“Uspavanka”, poje ga. Elza Vider.
9.	Deklamacija, deklamira Milka Klaič, J.N.O. odsek Pikeyro.
10. Vaje na bradlji, izvaja Sokol Buenos Aires I.
Vstopnina :rnoški $ 1.50, ženske $ 0.50.
Po sporedu ples.
IZ CORDOBE
Prosim, da objavite v našem in edinem Sloevnskem listu v Južni Ameriki sledeče:
Slovensko delavsko podporno društvo “Edinost” v Cordobi, je po dolgem in trudapolnem delu vsaj nekoliko doseglo svoj cilj. V nedeljo 9. avgusta, vsaj tako sem slišal, je bila podpisana pogodba za zemljišče, na katerem naj bi stal skromen, ne palača, naš Slovenski dom, naše zavetišče.
Omeniti moram, da so se odbori vseh naših slovenskih društev tukaj borili zato, da bi društva imela svoj lastni dom. če se to vsem ni posrečilo, ni pri tem kriv odbor, ampak članstvo, ki ni odbora dovolj podprlo. Ne rečem pa, da v neki meri krivda ne zadene tudi odbora. Toda kakor rečeno glavno krivdo jtosi članstvo, ker ni v redu plačevalo članarine, se ziralo in poslušalo ljudi, ki so rovali proti društvu ter potem tudi sami tako delali, kar je pač razumljivo, da društvo ne more vspešno delovati, če se namesto zida, podira.
Mnogi člani zanemarjajo svoje dolžnosti glede plačevanja članarine. Dokler je zdrav je že, ko pa zboli pa pride trkat na društvena vrata, naj mu društvo pomaga. Ali kje naj društvo vzame, če člani ne plačujejo članarine. Odborniki iz svo-Prireditev se bo vršila v društve- j ega skromnega zaslužka ne morejo
nih prostorih v ulici SIMBRON 5148 (Villa Devoto).
Proslava rojstnega dne kralja Petra II.
Jugoslovanska narodna odbrana v Buenos Airesu bo proslavljala rojstni dan našega kralja Petra II. v SOBOTO, 12. SEPTEMBRA ob 9 uri zvečer, v dvorani ROSINI, ulica Cangallo 2535, blizu Plaza Once.
SPORED :
1.	Argentinska in jugoslovanska himna.
2.	“U boj” in “Zrinjsko Franko-panka”, poje meš. zbor jugosl. argent. kult. društva.
3.	Proste vaje, izvaja deca Sokola Dock Sud-Boca.
4.	“žanjica”, “Lastovica”, poje ga. Elza Vider.
5.	Deklamacija, deklamira Sonja Matkovič iz Berissa.
6.	“Ribiči z Volge”, poje meš. zbor Jugosl. arg. kult. društva.
dati, saj vsak društvenik ve, koliko denarja mora odbornik žrtvovati poleg časa, ki ga porabi. Plačevati je treba tudi vsak mesec obrok.
Vsak član bi moral redno plačevati članarino, če hoče biti deležen podpore iz društvene blagajne.
Dragi rojaki! Držite se društvenih pravil, izogibajte se osebnosti in ne pustite se begati od neodgovornih ljudi, ki hočejo napraviti med vami razdor.
Če se bomo držali pravil, bomo lahko kaj kmalu videli naš zaželjeni Slovenski dom, ki bo ponos slovenske kolonije v Cordobi.
Zdravo!
član društva “Edinost”. TRGOVINA JESTVIN
“Bela Ljubljana”
IVAN MOČNIK
Sapaleri 2700 na Paternalu
U. T. 59 - 0467	|
Vabljeni ste na
VELIKO UMETNIŠKO PRIREDITEV
| ki se vrši v NEDELJO 13. SEPTEMBRA točno ob 3 uri l	v dvorani SAN JOSE, AZCUENAGA 164.
t čisti dobiček je namenjen delno potrebam slovenske I revije Duhovno življenje, drugi del pa gre za potrebe | paternalske šole in za vojne vietnike.
! Spored ima poleg prelepih nastopov paternalskih otrok in petja dveh zborov s solo nastopi Zofke Sulič in umetniških skladb, ki jih bo dovršeno izvajal trio na klavir in violine tudi ganljivo in pomembno dramo v 4 dejanjih
“Victima del Amor Filial”
ki jo bodo podale naše najboljše igralke.
,	v v . Med odmori se bomo pa nasmejali komičnim filmom
ss: rsis rst s - ™ *„ za «n»». m». 1.- $, za r 0.5« $.
(	I	TA.,««««« 1/vVi A lriTn/lvn nrl Ml I Inna nvATt Ml I AtiirrncA
Oko za oko, zob za zob, a za gla-vo — dve! ’ ’
Osvobodilne vrste se krepijo in širijo; danes puške pokajo, na odziv bazoviških žrtev po maščevanju!
Zatiran in ponižan narod, pokonci glave, maščevanje in svoboda se približuje!
Našim narodnim bazoviškim žrtvam — Večna slava!
Nastopila je od drušva “Samopomoč” tovarišica O. Remčeva, ki je deklamirala “Na grobeh junakov”.
Ivan Berginc je za Primorski od-
Dvorana leži 4. kvadre od Pl. Once proti Pl. Congreso. I Omnibusi, kolektivi in tramvaji pustijo na višini 2400 Ri-I vadavije, Batol. Mitre, Sarmiento, Cangallo in Corrientes. ! Dobro pripeljeta tudi obe podzemni železnici.
Dr. LUIS RAZUMNEY
KIRURGIČNI ZOBOZDRAVNIK
DIATERMIA — ELECTROCIRUJIA
Sprejema vse dni od 14 do 20 ure.
SEGUROLA 1848 — U. T. 67 - 3961 — BUENOS AIRES

List izdajata: '‘SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
13. septembra maša na Avellanedi.
Ob 12 iiri pri sv. Rozi za Oskarja Peršoljo.
Molitve se opuste, ker se vrši prireditev v ulici Azcuenaga 164.
20. septembra maša na Patemalu
za Viktorja Kerševana, obletnica. Zapoje žalni zbor.
. Pri sv. Rozi ob 12 uri bo maša. za starše in sina Castro.
Molitve na Avellanedi.
Na kraljev rojstni dan smo imeli prav lepo svečanost službe božje, pri kateri se je zbrala polna cerkev ljudi in smo imeli to pot priliko pozdraviti tudi predstavnike prijateljskih držav.
Janez Hladnik
*
Velika prireditev
se vrši v nedeljo 13. septembra točno ob 15 uri po programu, .javljenem v Duhovnem Življenju.
Čisti dobiček je namenjen za važne kulturne potrebe naše kolonije, kajti del dobička bo šel za slovensko šolo in za naše vojne vjetnike ki trpe veliko bedo v vjetniških taborih.
Vstopnina je 1 $• Za otroke pa 0.50 $.
Pričakujemo prav številno vde-
SL JI VO VICA ,
ŽGANJE
PELINKOVEC
VERMUT
KIS
Zlatko Badel
Avenida Maipu 3146-50 Olivos F.C.C.A. U.T.Olivos (741)-1304
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučab. obistih, jetrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmi ^zem. ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE.
Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini &00)

ležbo naših argentinskih prijateljev, in je zato važno, da je tudi obnašanje naših ljudi tako, da bo nam v priporočilo in pohvalo.
Ker je spored prireditve ne \(e mikaven in vsebinsko zelo bogat, temveč tudi umetniško nadvse lepo izbran, zato le nikar ne opustite prilike, da polnoštevilno prihitite.
I
PODJETJE
SLOVENSKO STAVBENO
A. S. V. L.
A. STOKA & V. LOJK
T. KONSTRUKTORJA Pisarna: LOPE DE VEGA No. 3136 Buenos Aires
Tel. 50-4300 Prv. 54-2756 Part.
Plane, Ekonomične betonske kalkule, Obiinske tramitacije, Firma, Ob. Sanitarias itd. —■ Za zidanje, povečanje, in popravo Mš v mestu in deželi z takojšnim in več časnim plačevanjem v komodnih mesečnih obrokih, manjših kot najemnina katero plačujete sedaj.
MATERIJALI IN DELO PRVOVRSTNO.
Plane in preračune brezplačno.
OBIŠČITE NAŠO PISARNO.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA
“LA ESTRELLA”
ZA JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE
V ZALOGI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 — Buenos Aires U. T. 59 -1232
POZOR!
TRGOVINA o^VLJEV BELTRAM
Vas podomače postreže.
Če hočete biti elegantno in dobro obuti, posetite to trgovino, imeli boste na razpolago veliko izbero vsakovrstnih čevljev, copat za delo, šport in izlete. — Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča
Albert Beltram
! DONATO ALVAREZ 2288 — BUENOS AIRES
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN IZ ČASOV IVANA GROZNEGA
Nadaljevanje 19
“Tako je,” je pomislil. “Ako gre vsa čreda na desno, ena sama ovca pa gre na levo, pastir to ovco vzame iz črede in jo odda v zakol!” — Tako je pomislil Ivan in v svojem srcu odločil usodo Serebrjanega. Njegovo usmrčenje je bilo določeno za naslednji dan; toda velel mu je sneti verige in mu poslal vina in jedi s svoje mize.
Da bi razgnal vtise, ki jih je vzbudila v njem notranja borba, — nenavadne vtise, ki so ga vznemirjali —, je sklenil, izprehoditi se po polju, in ukazal prirediti velik ptičji lov.
Jutro je bilo prekrasno. Sokolnik, podsokolnik, načelniki in vsi čini sokolništva so jahali ven v blestečih opravah s sokoli, belkastimi sokoli in jastrebi na rokavicah ter na polju pričakovali carja.
Ne pripovedujejo zaman že od-davna, da zabava pod milim nebom pomirja žalostna srca in da lov s sokoli z radostnim veseljem navdaja stare in mlade. Daši je bil car mračen, ko je jezdil iz Slobode s svojimi opričniki, se mu je vendar razjasnil obraz ob pogledu na blestečo tolpo sokoluikov. Za zbirališče so bile za-loke, travniki in mladi logi dve vrsti od Slobode po Vladimirski cesti.
Višji sokolnik, v rdečem žametastem kaftanu z zlatimi našivi in zlato prevezo, v brokatasti čapki, žoltih škornjih in v paradnih rokavicah je zlezel s konja in stopil k Ivanu, spremljan od podsokolnika, ki je nosil na roki belega sokola s kapuco in kraguljčki.
Nadsokolnik se je priklonil do tal in vprašal:
‘‘Ali je že čas za veselje, gosu-dar?”
‘‘Čas je,” je odgovoril Ivan, ‘‘kar prični z veseljem!”
Tedaj je nadsokolnik podal carju bogato rokavico, pokrito s pestrimi zlatimi reki, prevzel sokola od podsokolnika in ga posadil carju na roko.
‘‘Častiti in hvale vredni lovci!” je rekel nadsokolnik krdelu oprič-nikov. “Zabavajte se in veselite slavnega, krasnega in premodrega lova, da izgine vsaka žalost in se razvedre vaša srca!”
Potem se je obrnil k sokolnikom:
“Dobri in pridni sokolniki,” je rekel, “izpuščajte jih iti dobivajte!”
Zdajci se je vse pestro krdelo so-kolnikov razkropilo po polju. Nekateri so se s krikom zagnali v gozdič; drugi so se razkropili k majhnim jezercem, ki so bila raztrošena med grmičjem kakor črepinje zrcala.
Kmalu so se dvignila krdela rac iz trstja in se razletela po zraku.
Lovci so izpustili Nsokole. Race so se zagnale nazaj k jezerom, a tam so naletele na druge sokole in se prestrašene kakor strele razbežale na vse strani.
Sokoli, jastrebi in razni sokoliči, ki so fjih izpodbujali kriki njihovih lovcev, so napadali race na vse načine, eden v zasledovanju, drugi nepričakovano od strani, tretji od zgoraj navzdol zviškoma kakor kamen žrtvi v hrbet.
Odlikovali so se ta dan Bedrjaj in Smeljaj, sibirska sokoliča, in Ar-bas ter Anpras, sokola dikomita (na lovu z mladiči vred ujeta sokola — Op. prel.), Horjak in Hudjak, Ma-lec in Palec. Dosti so izkupile od njih race in ruševci, katere so nižji sokolniki z biči preganjali iz goščave. Čudovito in krasno je bilo gledati, kako so letali raznovrstni sokoli. Ruševci so padali venomer, prekopicajoč so v zraku. Nekajkrat so se race v obupu zagnale konjem pod noge, d£ so jih lovci lahko ujeli žive. Tudi brez izgube ni bilo. Mladič Gama jun se je iz višave vrgel na starega ruševca, ki je letel prenizko, telebnil s prsi ob zemljo in se kratko-malo ubil.
Astrec in Sorodum, dva kazaška sokola, sta odletela lovcem izpred oči, ne zmeneč se za žvižge gonjačev, niti za golobja krila, s katerimi so mahali.
Čez vse slavno in občudovanja vredno pa se je izkazal carski belkasti sokol po imenu Adragan. Dvakrat ga je izpustil car in dvakrat je dolgo časa ostal v zraku, davil brez razlike vsako ptico, in ko se je bil naveselil do sita, se je zopet spustil na zlato carjevo rokavico. V tretje je postal Adragan tako divji, da ni napadal samo poljskih ptic, marveč celo sokole, ki so neprevidno letali mimo njega. Sokol Smišljaj in sokolji jastreb Kružok sta padla na zemljo s polomljenimi krili. Car in njegovi sokolniki so oprezno vabili
Adragana na rdeče sukno in ptičje perutnice. Beli sokol je delal v zraku široke kroge, se dvigal v nevidno višino in kakor blisk, udarjal na žrtve ; a namesto da bi se spustil za njo na tla, se je Adragan po vsaki novi zmagi zopet dvignil v višavo in odletel daleč proč.
Višji sokolnik je izgubil upanje, da bi dobil Adragana nazaj, ter hitro podal carju novega sokola. A car je ljubil Adragana in mu je bilo žal, da se mu je izgubila najljubša ptica. Vprašal je sokolnika, kdo izmed pomočnikov je imel držati Adragana. Nadsokolnik je odgovoril, da je bilo to ukazano pomočniku Triški.
Ivan je ukazal poklicati T riško. Triška je slutil nesrečo in bled pristopil.
“Človeče”, mu je rekel car, “ali tako paziš na drago ptico? Zakaj pa imaš vabo, če ga ne znaš privabiti? Čuj, Triška: v tvoje roke pokladam tvojo usodo; ako dobiš Adragana, te obdarim tako, kakor še nisem nikogar izmed vas; ako pa se izgubi, ukažem ti — ne jezi se zato — vzeti glavo; to bo vsem v svarilo. Že dolgo opazujem, da ni med sokolniki pravega reda in da gine ptičja zabava! ’ ’
Ob zadnjih besedah je Ivan po strani pogledal nadsokolnika, ki je tudi prebledel, ker je vedel, da car nikogar zaman ne pogleda po strani.
Nemudoma je Triška skočil na konja in dirjal iskat Adragana, moleč k svojemu patronu, svetemu Tritonu, da bi mu pokazal izgubljenega sokola.
Lov je šel medtem svojo pot. Že več ur se je zabaval car, mnogo raznega plena je bilo že privezanega na jermena ob sedlu, ko je nov prizor obrnil nase pozornost Ivanovo.
Po vladimirski cesti sta prihajala dva slepca, eden srednjih let, drugi starec, s sivo kodrasto glavo in dolgo brado. Imela sta na sebi bele, ponošene košulje, na otiračah, križema privezanih čez pleča, pa je visela na eni strani bisaga za milo-dare, na drugi pa raztrgan kaftan, slečen zaradi vročine. Druge stvari, kakor gosli, balalajke in torbe s kruhom sta naprtila močnemu mladcu, ki jima je bil za vodnika. Od kraja se je tisti slepec, ki je bil mlajši, držal za ramo vodnika, sam pa je za sabo vlekel starca. A mladec se je bil zagledal v lov in je pozabil.
na tovariša. Slepca sta zaostala za njim. Držeč se drug drugega, sta tipala z dolgimi palicami po tleh in se večkrat spotaknila. Gledaje jih, se Ivan Vasiljevič ni mogel zdržati smeha. Šel je bliže k njima. Ta čas se je sprednji slepec spotaknil, padel v lužo in potegnil za sabo tovariša. Vstala sta vsa polna blata, pljuvala in se jezila nad vodnikom, ki je zijal v blesteče opričnike. Car se je glasno smejal.
“Kdo ste, ljudje božji?” je vprašal. “Odkod in kam?”
“Vrag te vzemi!” je odgovoril mlajši slepec, ne da bi snel čapko. “Če boš preveč vedel, se kmalu postaraš ! ’ ’
“Tepec!” je zakričal eden izmed opričnikov. “Ali ne vidiš, kdo stoji pred tabo?”
“Ti si tepec!” je odgoovril slepec in ga z belim pogledal. “Kako bom videl, ko nimam oči! Pri tebi je druga: ti imaš dva manj ko štiri oči, zato vidiš dalje in širje na okrog. Povej mi, kdo je pred menoj, da bom vedel.”
Car je opričniku ukazal molčati in prijazno ponovil vprašanje:
“Veseli ljudje smo”, je odgovoril slepec, “prehodili smo mesta in vasi, iz Muroma v Slobodo gremo, lenobo povsod prodajamo, dobre ljudi razveseljujemo, enemu na konja pomagamo, drugemu ga vzamemo.”
“Tak tako!” .je rekel car, ki mu je ugajal slepcev odgovor. “Mu-romci ste torej, kolače pečete, bob obračate! Ali je pri vas kaj junakov v Muromu?”
‘Kaj bi jih ne bilo?” je odgovoril slepec brez zadrege. “Tega blaga ne zmanjka. Imamo deda Mihe.ja, sam sebe za lase pet palcev visoko dvigne s tal. Imamo tetko Uljano, ki hodi na lov na ščurke.”
Vsi opričniki so se zasmejali. Car že dolgo ni bil tako vesel.
“To so pa res veesli «ljudje”, je pomislil. “Takoj je poznati, da niso odtod. Naveličal sem se že svojih pravljičarjev; vedno gonijo eno in isto. Tudi burkežev sem že sit. Odkar sem se neprevidno pošalil z enim izmed njih. se me vsi boje. Smešne besede ne dobim iz njih. Kakor da je moja krivda, da pri tistem tepcu duša ni trdneje sedela v telesu.”
“Čuj, prijatelj! ali znaš pripovedovati pripovedke?”
“To je odvisno od tega, kakšne
pripovedke,” je odgovoril slepec, “in komu naj jih pripovedujem? Zadnjic sva pripovedovala staricke-mu vojvodi pripovedko o kosmati kozi, pa sva slabo naletela. Iz koze, veš, je nastala sama vojvodinja, tako da naju je dal pretepsti in spoditi iz hište. Odslej ne pripovedujeva več.”
Težko je opisati krohot, ki je na čeva poroga je zadela o pravem ča-stal me dopričniki. Staricki vojvoda jo bil pri carju v nemilosti. Slep-
JSL.
“Čujte, prijatelji,” je rekel car. “Pojdite v Slobodo, naravnost v dvorec, tam počakajte, da pridem; recite, da vas je poslal car. Naj vas. nasitijo in napoje, ko pridem domov, bom poslušal vajine pripovedke.”
Ob besedi “car” sta se slepca prestrašila.
“Batjuška gosudar!” sta rekla in sta padla na kolena. “Ne kaznuj naS zaradi najinih grdih, kmetiških besed! Ne daj nama odsekati glave: pregrešila sva se nevede!”
Car se je nasmejal strahu slepcev in zopet odjahal na polje nadaljevat lov, slepca pa sta z vodnikom krenila proti Slobodi.
Dokler jih je krdelo opričnikov moglo videti, so se držali drug drugega in se neprestano spotikali; a komaj jih je cestni ovinek skril pred njih pogledi, je mlajši slepec obstal, se ozrl na vse strani in rekel tovarišu:
“Ali si se že naveličal spotikanja, stric Koršun? Doslej je šlo še vse, kakor je prav; a kaj bo sedaj? Zakaj pa tako nabiraš obrvi, stric? Ali ti je žal, da smo se lotili tega dela?” .
“Ne to”, je odgovoril stari razbojnik; “ker sem se bil odločil iti, ne bom gledal nazaj. Samo tega nevera, kaj se je zgodilo z mano; tako težko mi je pri srcu, kakor mi še ni bilo nikoli. Naj premišljujem karkoli, vedno mi eno in isto prihaja na misel. ”
“Kaj pa ti prihaja na misel?”
“Poslušaj, ataman. Dvajset let je že minilo od takrat, odkar je žalost legla name, in nikdo niti na Volgi niti na Moskvi ne ve o tem. Nikomur nisem o tem povedal niti besedice. Skril sem togo v svoji duši in jo že dvajset let kakor mlinski kamen nosim na vratu.
(Nadaljevanje)
\