VESTNIK 34 (DOKONČNO!) V POMURJE! SLADKI ^ttnnn/c samo da dosledno vtipkava v računalnik vse umetnica LIPE SLIKA LE LEPE markantne gospe Gizele foto: Lipe Eni najmočnejših obvladovalcev slovenskega političnega prizorišča, slovenski krščanski demokrati, pred volitvami že brusijo svoja orožja. Med njimi sta gotovo moža s fotografije, ki v nedvomno zanimivem predvolilnem času nista brez računov tudi kar zadeva osebno promocijo (nadaljevanje kariere). Medtem ko pomurskega poslanca SKD v državnem zboru Cirila Pucka omenjajo kot enega najresnejših kandidatov za vseslovenskega direktorja nove ustanove, ki jo bodo sestavljali uslužbenci nekdanje Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (še prej SDK) in Uprave za javne prihodke (drugače davkarija), pa se gospod Peterle trudi dokazati kar največ napak pri delu sedanjega (je še?) zunanjega ministra Thalerja. Zakaj le? foto: juza tute P®n tute domislice svetnikov na nočnih sejah, ob tem se je celo sposobna tako sladko nasmejati, da si ne moremo kaj, da ne bi pomislili, da je beltinska med tistimi redkimi občinami, kjel tudi v upravi vladata popolni red in sloga. Lip« Pa ne zato, ker mož iz Vatikana ve, da je beseda Pomurje ideološki konstrukt minulih časov, pač pa, ker je cestna povezava obmur-ske dežele z matico slovensko tako slaba, da rahlo zdravje gospoda Janeza Pavla II. enostavno ne dopušča tovrstne pustolovščine. Tako je po dolgotrajni razpravi sklenil papežev prometni konzilij. Prizadevanja posebnega županskega odbora, ki so ga prav z namenom, povabiti prvega moža katoliške cerkve tudi v naše kraje, ustanovili najvidnejši župani z našega konca, so tako propadla Odbor je vodil lendavski župan g. Kocon, natolcujejo pa, da zavoljo lastnega vinograda in dobrega vina, ki bi ga lahko ponudil ob morebitnem obisku, člana pa sta bila še soboški župan g.Gerenčer, ki ima (poleg drugih) tudi izkušnje z vinogradništvom in kletarstvom, ter beltinski g.Kavaš, ki bi gospodu papežu v časovni stiski zlahka razkazal tako obnavljajoče se občinske prostore kot tamkajšnjo cerkev, ker je oboje v neposredni bližini. Trdijo, da so občinski birokrati (in birokratke) suhoparni in vsega naveličani ljudje. Pa si oglejte Lipetovo fotografijo in se vprašajte, ali je res. Občinska tajnica Lilijana Žižek je prava ljubitelje lepega, zajadral v nevarne vode. Fotografiral je namreč (potencialno!) izredno nevarne ženske, ki se jim reče Bondovke PAPEŽA w m X * c > 2 £ •s s 5 c « s >u — _ o SMEH BELTINSKE OBČINSKE UPRAVE stroški strokovnih publikacij v znesku 372.325,90 SIT (Delo, Večer, Mag, Nemško-slovenski in Angleško-slovenski slovar, Atlas svetovne zgodovine ...) izdelava štampiljk v vrednosti 57.435 SIT (za 10 štampiljk) živila naslednjih dobaviteljev: trgovina Potrošnik 59.334,80 SIT, Vrtnarstvo 89.395 SIT, Merkur 63.397,20 SIT, trgovina Dobrina 112.434,30 SIT, trgovina Forjan 24.600 SIT bencinski boni 231.000 SIT (po izračunih nadzornega odbora je to približno 15.000 kilometrov MS-Rogašovci (ali obratno) mobilni telefon (mesečno povprečje) 25.934,67 SIT _ OBČINE ROGASOVCI 0 NAMENSKOSTI IN SMOTRNOSTI PORABE PRORAČUNSKIH SREDSTEV V LETU 1995 najemnine 866.000 SIT dnevnice 244.000 SIT predelna stena dobavitelja Akse iz MS 857.177,50 SIT^^ keramični svinčniki 85.338,40 SIT E BO (Pcnov povzetek) VESTNIK 35 SLOVENSKA KLIC **** ZSFM Silva E. ’ Če ne zmogajo tute P®" tute zuzrtMU M) u? uTT" Dekleta, žene, sestre, mame, babice in kar je še čakajočih na mlade fante, ki služijo domovini, gotovo pogrešate informacije o življenju vaših najdražjih v uniformi. Tokrat vam Pen ponuja pomirjujočo fotografijo, po kateri ste lahko prepričane, da vojaki pomanjkanja ne občutijo (znamenita salama Pick) in da znajo hrano uporabiti v različno zabavne namene. Redakcija Pentut je prepričana, da je tudi ta fotografija veselih obrazov dokaz, da je vojaščina dandanes veliko manj travmatična izkušnja, kot je bila nekoč. Naj tako ostane! ACI Upravni odbor Kmetijske zadruge Panonka prosi prek Penovih tut za pomoč: vse člane te zadruge vljudno vabijo, da se oglasijo na sedežu firme, da bi s svojo fizično navzočnostjo (km, km!) potrdili svoje članstvo v zadrugi. V neznano je namreč odjadrala evidenca članstva, zaradi česar imajo najresnejše težave pri glasovanju v najrazličnejše namene. Prošnja za fizično navzočnost velja vse do preklica, posebej pa pozivajo k resnosti in pokončni državljanski drži, saj bi bilo zelo narobe, če bi se zgodilo, da bi se vabilu odžeja J Ltjidi nečlani! Zadnjo marčevsko soboto so državno tekmovali na slovenjegraški prireditvi Mladi in kmetijstvo. Občino Sveti Jurij ob Ščavnici so zastopali Marija Zmazek (20 let, Drakovci), Branko Berden (29, Slaptinci) in Stanko Gregorec (27, Slaptinci). Prva seje učila na ptujski, drugi na mariborski in tretji na ra-kičanski kmetijski Šoli. Pomurski odvetniki že vedo, saj so svojemu članu Radoslavu S. iz Murske Sobote menda prepovedali, da bi se še naprej vozil z njo. Omenjeni odvetnik (Radoslav S.) pa je menda izjavil, da če že ne more imeti najboljšega avtomobila med odvetniki, ima lahko vsaj najslabšega. Men i °dq ekipami so bile tri, ki so pravilno dod°V°r''e na vse^ šest vPra^ani Tako je odločilo prvo Pril - O: ie v navadni ajdi lahko minimalno ^ko?6^*13 tatarska (ajda)? tekmovalci iz Krškega in (p o so (narobe) odgovorili z DA. Prleki pa so ip °) rekli NE. Tako so zmagali (po njihovo zmogali) Vze'p" strašansko presenečeni, saj niti šampanjca niso Na ' S ^bo. So pač kupili toliko dražjega! a Fp6’* Vsak je dobil računalniški kmetijski program. sve; krez računalnika (pokrovitelji, javite se v N- ?(Urijskem občinskem uradu!). . tfdnip knar. nn^titelii državnega tekmovanja, za PA PO LOJTRCI O Nedavno je mož v modrem delal Tako vestno, da je zamudil konec f J delovnega časa. Za kazen so ga zaklenili v pisarno. Ko se je mož spomni), da bi bilo dobro oditi domov (aii kam drugam9!), je bilo že F* prepozno. In kaj naj počne tako sam samcat? Jadrno jo je pobrisal skozi okno in čez balkon ter pri tern »zaužik radovedne poglede tamkaj • sprehajajočih se in fotografskega aparata. Neuradno smo zvedeli, da • se je kalvarija moža v modrem srečno končala, čeprav ni bilo lestve. • po kateri bi lahko varno, predvsem pa hitreje prišel na tla. je ta dobrih 7 let stara zastava? PREDporočni dekolte (PRSNI w - IZREZ) redakcijo dobivamo vse več pisem jeznih bralcev (bralk nekoliko manj), ki s° nezadovoljni s preveč resnim Fenom. Predvsem pa, tako pišejo, je na fotografijah premalo nežne lepote. Zato skušamo napako popraviti (in jo tudi ?elo obžalujemo) - že prejšnjič smo vas zadovoljevali z manj oblečeno damo Rosvito, ki je dobila nemi H in je postala Rosvitha, danes pa si tudi ne moremo kaj, da vam ne bi privoščili slovenske lepotne kraljice. Je sicer iz leta 1994, Piše se Dolenc in ji je ime Vesna. Kako se že reče slovanski pomladno razcvete ni boginji? _________________________Lipe PRLEKI SO ZMOGALI & DRŽA’ •'' TEKMOVANJE MLAD Pen VESTNIK 36, MARC GIRARDELLl SLAVKO MIHALIČ KAKO JE EVROPA PRIŠLA NA BLAGUŠ ali MARCOVE MARKE »Bilo je zadnji petek v marcu, ko je prišel povsem nenapovedan. Pričakoval sem samo Milana Herzoga. Zato tudi nisem mogel poklicati novinarjev, da bi zadevo takoj objavili!« je rekel gospod Slavko Mihalič, župan svetojurijski. Seveda je mislil na zdaj že kar legendarnega alpskega smučarja iz avstrijskega predarlberškega Marca Girardellija. Morda se spomnite, da smo ekskluzivni intervju z največkrat polomljenim alpskim smučarjem objavili v Penu natanko pred letom, 26. aprila 1995, ko je bil na okrevanju v Moravskih Toplicah. Vezi s Slovenijo so očitno ostale, zdaj tudi poslovne. Nobena skrivnost namreč ni več, da je firma H&G (Herzog in Girardelli) najresnejši kandidat, da uredi potencialni turistični biser, imenovan Blaguško jezero. Takšno kot je zdaj, je že desetletje ali več - okolica je lepa in za Evropejca nedotaknjena (čeprav se je treba vprašati o čistosti in kakovosti vode zavoljo odplak in tako imenovanega intenzivnega kmetovanja). Res je tudi, da se ta čas na jezerski obali bohotijo smeti in celo kakšen star, zavržen avtomobil - ampak to se da relativno hitro pospraviti. »Prepričan sem, da bo kmalu drugače,« je župan optimist, »kajti občinski svet je že izglasoval sklep, da damo za približno 3 ali 4 hektarje obrežja v koncesijo. Drugi breg pa je Marc (s poslovnimi partnerji) že kupil od šestih lastnikov za okrog 200 tisoč mark. Gre za osem hektarjev. Za jezom namerava urediti športna igrišča, na tem bregu (glej fotografijo) pa naj bi bil motel.« Seveda je v modi postavljati okoljevarstvena vprašanja v stilu, če taka turistična sprememba ne bo kvarno vplivala na zasanjano blaguško krajino. Tudi tukaj se domačini ne bojijo, saj se Marc z markami zav- zema za tako imenovani »soft« (mehki) turizem. Na gladini jezera tako ne bodo brzeli gliserji, pač pa kvečjemu pedolini (čolnički na nožni pogon). Tudi Marcu bližnji šport (smučanje na vodi) tako odpade. Jezero meri 14 hektarjev in skupaj s šestimi metri obrežja ne more biti del koncesije, pač pa se ga jemlje kot naravno dobrino, zato morajo za njegovo turistično izkoriščanje še dobiti soglasje resornih ministrstev. Firma H&G za zdaj še molči. Šefinja Marija iz Pesnice sicer ne zanika nakupa Blaguša, prosi pa za vsaj dva tedna miru - javnosti bo o podrobnosti turis- tičnih načrtov spregovorila takrat, ko »bomo imeli kaj oprijemljivega.« Sicer pa smo s pomočjo Murskega vala kramljali tudi s smučarskim poslovnežem, prijateljem občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Marcom, ki je še bolj kot običajno red-koboseden, ko gre za posle; »Ja,« je rekel v Švici živeči avstrijski Luksemburžan, »res imam v tem projektu svoj delež. Ampak več bi o tem povedal, ko spet pridem v Slovenijo.« Tako človek, ki ob pomoči pesniških podjetnikov končno po neštetih poskusih, kot kaže, vendarle oživlja Blaguško jezero. Medtem pa domačini že vidijo gruče Avstrijcev, Nemcev, Švicarjev in kar je še Evropejcev, kako se zgrinjajo na njihovo jezero in se ne morejo načuditi lepoti, tihoti id urejenosti, takole skrivoma že tudi preštevajo devizne bankovce, ki jih bodo pustili tukaj. In šušljajo, da je vrli smučar Marc pripravljen v Blaguš vložiti vsaj milijon mark. Ne vrag, le sosed bo mejak! B : Bojan Peček F.: Jure Zauneket Pomladna Rapsodija eousiuf g MII I Sel je popotnik na vinsko cesto, da bi se sprehodil v prebujajoči se naravi od zdravilišča Radenci pa tja gor do Kapele. Klasična zabava klasičnega gosta pač* In je srečal prav ob robu turistične poti nekdanji štedilnik, straniščno školjko, ostanek barv, ki ne curljajo in ne kapljajo, odsluženo moško kolo, še enkrat odsluženo zadnje kolo od kolesa, železno posodo za smeti in smeti nasploh. »Glej, glej, kaj vse je v turistični ponudbi občine Radenci! Kakšna čudovita zunajpenzionska ponudba! So pa res izvirni... Zato torej dobivajo najvišja državna turistična priznanja! Kaj mi bo Kapela, kaj vinogradi in kaj lep razgled. Tu se bom zabaval!« In je popotnik jel šariti po vzorno založenem odlagališču odpadkov turistične ozaveščenih Radenčanov (in okoličanov). Zaradi pomanjkanja časa ga Penovci nismo več spremljali, saj se je popotnik zadržal dolgo v pomladno popoldne. Katere (zastonj!) spominke sije izbral, da mu bodo krasili dom, ko se vrne z bivanja pri nas, zdaj ni najbolj pomembno. Smo pa v Penu še enkrat opozorili na ve- . - liko neizkoriščeno pri- turistični delavci zmogli dovolj prilagodljivosti in podjetniškega duha, da bodo tako vzorno pripravljeno zabavo, imenovano brkljanje Radi-novih gostov po smeteh, tudi zaračunavali? In da ne pozabimo — preden bo pomladno brkljanje v ceniku radenskih turističnih štor- z itev, je potrebno poskrbeti tudi za primerno mar- / ketinško promocijo. Prvi korak je s tem ' zapisom že storjen! ■ Z B.: Bojan Peček F.: Jure Zauneker Pe" VESTNIK 37 JAVNA ANONIMNA PRIJAVA 2. Tipografska rešitev napisa Hhirshn Soboto RAZSTAVIŠČA KDO BO LASTNIK RADGONI? V GORNJI 5. Možnost izvedbe v treh dimenzijah 3. Možnost aplikacije na zastavi tUH«« ert.«^ WSU« (» ia popisih NATEČAJNA NALOGA: 1. Idejna in izvedbena osnovna rešitev grba Mestne občine Murska Sobota Popolnoma prepričani, da predlog skupine državljanov Republike Slovenije pod šifro PEN izpričuje vsebinsko prepoznavne značilnosti Mestne občine Murska Sobota, upoštevajoč poleg zgodovinskih tudi naravne, družbene in kulturne značilnosti mestne občine, 4 se v zakonitem roku prijavljamo na vaš razpis, objavljen v Vestniku dne 11. aprila 1996. Kakorkoli že, vrtiljak se še vedno vrti. Kje se bo ustavil in kdo bo stopil nanj, bo znano kmalu. Sicer pa lastniške zdrahe sejemske dejavnosti ne motijo. V soboto je zaprla svoja vrata MEGRA 96, največji in najkakovostnejši sejem gradbeništva do sedaj, in začele so se priprave na paradni kmetijsko-živilski sejem, ki bo konec avgusta. Kdo ga bo organiziral, bomo videli. Škarje in platno usode Radgonskega sejmišča ima v rokah posebej izbrana komisija. Koliko bodo na njeno odločitev lahko vplivali zunanji dejavniki, bomo videli, dejstvo pa je, da bodo člani komisije morali imeti izredno trdno hrbtenico. n»<«< - idejno in MunU Soboi« « uv) n* 4. Možnost aplikacije na dopisih, pisemskih ovojnicah, listinah ... Tako je na javni razpis oddalo svoje ponudbe kar nekaj podjetij, iz dežele ob Muri dve: Pomurski sejem - družba, ki v Radgoni sedaj organizira sejmarjenje, in skupina podjetij -Radenska Pomurka International, Pomurska banka, Zavarovalnica Triglav, BTC in Občina Gornja Radgona. Poleg interesov sejmarjev se namreč sliši o spremembi namembnosti sejemskih hal v športne oz. skladiščne prostore, zanemariti pa ne gre tudi interesa družbe Pomurski sejem, ki ima izredno velike ambicije. Z znanim - svojim lastništvom želijo oplemenititi sejemsko tradicijo mesta ob Muri in halam, ki samevajo deset mesecev na leto, dati novo vsebino. Ta naj bi bila vezana na evropski politični in ekonomski prostor, kamor se uvršča Slovenija. Glede na to, da zbiranje ponudb na razpis poteka v največji tajnosti, je znano le, da so morali tisti, ki želijo postati nov. lastn.k. zemljišča, poleg cene in plačilnih pogojev '»avesti še namembnost nepremičnin. Poučeni pravijo, da ni nujno, da bo radgonsko sejmišče ostalo sejmišče. Mnogim v Sloveniji, predvsem tistim, ki se ukvarjajo s sejemsko dejavnostjo, bi namreč ustrezalo, da se ^ebijo konkurence. Sicer pa to ni nic novega, saj so tople ideje o preselitvi kmetijsko-zivilskega sejma Gorenjsko oziroma v prestolnico. ANONIMNI )e M htau vwt”I"k0ol>ie^d«lavi W‘i"e ,n W astništvo radgonskega sejmišča bi moralo biti ■ znano že pred dobrim mesecem, vendar se je, K kot je to sicer v navadi pri stvareh, ki v zadnjem ^W^času dobivajo nove lastnike, zapletlo, Čuden je bil že javni razpis, s katerim je Gospodarsko razstavišče, d. o. o., dalo v prodajo radgonsko sejmišče, saj je le izredno pozoren ali poklican bralec lahko u9otovil namen razpisa. Pri nekaterih, ki so bili na to Pripravljen^ pa je le zbudil pozornost. BOT A« m prit0«-vključno ab dMum * ....... cojnich. "‘X,h V 6. PlSna UtemdjltCV avtorjev: Po naši zamisli smo sc kar najbolj potrudili, da bi bil grb izrazito ambivalenten, se pravi večpomenski. Nekaj možnih (različnih) razlag našega grba vam tukaj navajamo. ' - Dvanajst prometnih znakov postavljenih okrog spomemkovega obeliska ne predstavlja dvanajstih apostolov, ampak Evropo. Z - dvanajstimi prometnimi znaki se označuje dvanajst prašičev Trinajsti na vrhu obeliska pa pomeni delavca, ki bo v prehodu v — kapitalizem najbolj »namrdak To tudi nam naturalistično kaže postavitev irinajstega znaka na faličini vrh spomenika _ v krog razvrščeni prometni znaki izražajo našo priseženost tradiciji, ki nam polaga na dušo zvestobo pitju, dokler nam prometni znaki ne zaplešejo pred očmi. - Dvanajst prometnih znakov je parafraza zvezdnega venca, ki je označil truplo Janeza Nepomuka - zavetnika proti obrekovanju. V mestu, kjer velja vodilo »Pogled v sosedovo okno je moj pogled v svet«, si takega patrona lahko le želimo. ' - Ščitasta osnova grba spominja na zensko mednožje, na (v) to osnovo je položena falična forma spomenika. Venec prometnih znakov predstavlja kondom, katerega uporabi je izrečen odločen STOP na prometnem znaku, ki je na vrhu ----------- S tem se izraža tudi skrajna širša aktualnost grba in hkrati odda dolžno spoštovanje naj svetlejšemu. "C. • V pričakovanju odkupne nagrade v vrednosti 400.000 SIT s spoštovanjem, šifra_____________________________________________________________b $tlur$ka b o tu '■urshu inpenview VESTNIK 38 Gotovo vas je večina takih, ki se dobro spominjate, kako pomemben je bil včasih datum 1. maj, ko so se v časopisih radi pojavljali razni junaki socialističnega dela. Eden takih junakov bi bil lahko tudi Jože Kolarič. On sicer nikoli ni bil razglašen za tovrstnega junaka, je pa v tistih časih s svojim delom in odnosom do ljudi dodobra zaznamoval našo pokrajino. Jože Kolarič Nekje sredi sedemdesetih let smo pevci pevskega zbora Stefana Kovača sodelovali na otvoritvi vaškega vodovoda v Doljnji azbil sem kolhoze v Prekmurju Bistrici. Glavni govornik je bi! Jože Kolarič. Ko je končal, mu je brhka mladenka v narodni noši prinesla »piitro«, napolnjeno z vodo iz vodovoda, ki so ga pravkar odpirali. Jože je potegnil »gutljaj« ali dva, pogledal naokrog ter prikimal, češ, dobra je. Vsi smo zaploskali. Mladenka je čakala, da ji »piitro« vrne, Jože pa jo je dvignil visoko nad glavo in jo treščil na tla, da se je razbila na tisoč koscev. Potem smo še bolj zaploskali ... Kje je Jože danes, kaj dela, o čem razmišlja? Obiskal sem ga doma. Naprej sva začela listati po njegovih albumih. Prva slika: Jože kot hlapec pri kmetu, zraven nje fotografija gradbišča, kjer stoji med številnimi zidarji kot vajenec pri zidarskem mojstru Rudolfu Ciglarju 1942. Naprej tretja fotografija: Jože kot mlad podoficir Titove garde. Spodaj mi takoj pade v oči velika fotografija: Jože in Tito sama za mizo. Nato fotografije Pindže pa Bobrov in Jožeta s številnimi nekdaj znanimi funkcionarji. Toliko fotografij, da sem kar prenehal listati po albumih. V albumu sta dve še posebno zanimivi fotografiji, ko ste bili podoficir, na drugi pa ste fotografirani s Titom. Katera vam je bolj pri srcu? Kolarič: »Tista s Titom, samo ne vem, če jo boste upali dati v časopis.« Vase življenje je bilo ves čas pestro in razgibano. Kolarič: »V Beogradu sem končal gimnazijo, in ko sem zaradi zdravja opustil vojaški poklic, sem odšel v Prekmurje. Kranjčani »potegnili« v Turnišče. Tam smo iz majhne tovarne s 100 zaposlenimi naredili veliko, z 850 delavci.« Od tam ste pa šli v pokoj? Kolarič: »Močno smo se razvili. Izvažali smo po vsem svetu. Dnevno smo naredili tudi do 5.000 parov čevljev. Imeli smo svojo tehniško in poklicno šolo, tako da smo ustvarili zelo dober kader in obnovili tehnologijo. To je bil velikanski napredek. Leta 1989 sem se odločil, da grem v pokoj. In tako tudi naredil.« Kaj delate zdaj? Kolarič: »Urejam svoje arhive, berem, pišem. Stalno nekaj delam. Imam vnuke, sina, hčerko ... Najmlajša je stara 2 leti in pol. Ta mi je najbližje, kajti dedek in vnukinja se približujeta isti življenjski točki.« Pravijo, da ste imeli konflikt s pisateljem Ferdom Godino. Kolarič: »Dolgo sva se razumela, nazadnje pa sva se sprla. Kolarič: »V hotelu Park (nekdanja Krona). S Titom se pogovarjava o problemih Lendave in Pomurja. Tito je bil presenečen, da je dobila Lendava tako malo pomoči. Takrat mi je Tito dejal: 'Kazat ču ja mojima u republici, da je treba Lendavi i onom dobro m narodu nuditi veliko pomoč, pošto je Lendava u najtežim vremenima davala naftu i kmečke proizvode.’« Vmes sem končal v Rakičanu šolo, kjer sem bil tudi sekretar partije in veliko delal z ljudmi. Šel sem v Petrovče in se znova vrnil v Beltince na občino, ki so jo kaj kmalu razformirali. Ker sp se Beltinci dokaj hitro razvijali, sem odšel prostovoljno v Crenšovce za direktorja zadruge. Ogromno smo naredili za živinorejo. Takrat smo naredili tudi gostišče Bobre. Ko sem bil v Petrovcih, pa Pindžo. To je bilo leta 1960. Bobri pa so nastali 1964. leta. No, potem so me 65. leta prepričali, naj grem za predsednika občine v Lendavo, kjer sem bil osem let. Ce Staneta Kavčiča, takratnega predsednika slovenske vlade, ne bi »nesli«, bi tam ostal do konca mandata.« Torej ste bili Kavčičev človek? Kolarič; »Kje pa, prej bi rekel, da se nisva razumela.« Pa vendar velja prepričanje, da je bil Kavčič za tiste čase napreden politik. Kolarič: »To že, vendar v tistem Času ni podpiral razvoja Nafte, mi smo se pa ravno takrat na veliko pogovarjali o združevanju z INO, šlo je pa tudi za železniško progo.« In kako ste potem »padli« s Kavčičem? Kolarič; »Leta 1972 je šel na Madžarsko. Ko se je vračal, smo ga pričakali na madžarski strani. Imel je govor, potem je stopil k meni in me poljubil. »Kolarič, povsod na madžarskem te pozdravljajo,« mi je rekel prijateljsko. »Hvala lepa, tovariš predsednik, da ste po sedmih letih na Madžarskem zvedeli za mene,« sem odgovornil, on me je pa stisnil k sebi. Vse to so takrat snemale mnoge jugoslovanske televizijske kamere. To mije bilo sumljivo. Sli smo v hotel Park, Krono po domače, na zakusko. Presenečen je bil, koliko smo naredili in obljubil je, da pride čez 14 dni v Lendavo. Zaradi cestne afere je takrat moral odstopiti in tudi mene so prisilili k temu. Še dobro, da smo že prej delali načrte za turniško tovarno. Hotel sem se namreč vreči v turizem in gostinstvo, vendar so bili nekateri proti, in tako so me Gradili smo mostove ... ...in turistične objekte. No, jaz se z njim nisem, on se je z mano. Ko sem bil še v šoli v Rakičanu, je bila moderna knjiga Edvarda Kardelja Razvoj socialističnih odnosov na vasi. Nekoč smo imeli razširjeno konferenco občinskega komiteja, kjer so razpravljali, da bi gradili velike farme, kjer bi bilo po tisoč glav živine. To mi ni šlo v glavo, saj sem vedel, da bi s tem uničili kmeta, ki je imel veliko praznih stojišč. Zaradi moje diskusije, Češ da ne potrebujemo kolhozov, sem moral iti na zagovor na občinski komite v Soboto. Zaradi moje »kapitalistične« diskusije takrat nisem mogel postati predsednik okrajne zadružne zveze, Godina mi je predlagal, da bi mu dal podatke o kmetijstvu, s katerimi bi pisal proti Kardelju, ker se onadva nista razumela. Z Godino se nisem hotel spustiti v boj. Najhuje pa je bilo, ko je črenšovska zadruga in Zveza borcev postavljala spomenik prekmurski materi. Godina in še nekateri so hoteli, da bi govoril on in tam napadel Čačinoviča To me je raz-kurilo in nagovoril sem Vratušo, da je govoril. Tako sem razbil to organizacijo, kar so mi močno zamerili. Pri Godini sem takrat prišel v nemilost in pozneje je celo napisal knjigo Človek živi in umira, kjer me je močno očrnil. Opisoval me je kot nekega Rantašo. Kljub vsemu Godino še vedno spoštujem. Bil je borec, veliko je trpel in bil je velik pisatelj.« Vseeno ste najbolj znani kot človek, ki je zgradil Pindžo in Bobre. Kako ste prišli do ideje? Kolarič: »Leta 1959 smo imeli predsedniki občinskih odborov SZDL neki simpozij v Strunjanu, nato pa smo šli na mednarodno razstavo dela v Torino v Italiji. Prišli smo v prelep predel severne Italije in zagledal setu motel. Takoj mi je padlo na misel, da bi nekaj takega zgradili na Mikolovem bregu v Petrovcih. Ko sem prišel za direktorja zadruge Črenšovcih, pa sem realiziral še drugo idejo, ki sem jo dobil v Benetkah Tako so nastali Bobri.« Ves čas ste bili na visokih položajih. Kaj ste si »spravili«? Kolarič: »Kaj naj povem? Hišo imam, kot vsi delavci, 16 let star avto, neke gorice in vikend na kolih. To je vse, kar imam. Bil sem pošten in kljub temu je imel Popit z mano velike probleme, saj je rekel, da sem najbogatejši predsednik občine v Sloveniji.« V cerkev ne hodite? Kolarič: »Ne, ne hodim, zakaj bi se zdaj obračal, da bi ljudje s prston1 kazali za mano. Cerkev spoštujem. Kjerkoli sem delal, sem z njo sodeloval Bil sem predsednik občine, ko se je v Odrancih gradila cerkev in se jc zrušil strop. Zaprli so duhovnika Kozarja. Zavzemal sem se, da so ga izpustili. Pomagali smo graditi cerkev na Bistrici. Tako da sem vačsil1 veliko hodil okrog duhovščine. Zdaj več ne hodim, ker nimam razloga Zdaj hodijo tisti, ki so me takrat kritizirali, ker sem hodil.« Ste v kakšni stranki? Kolarič: »Nisem.« Kako ste, kot nekdanji oficir JLA, sprejeli ločitev Slovenije od Jugoslavije? Kolarič: »Doživel sem ločitev Jugoslavije od Sovjetske zveze. Tudi ' jugoslovanskem merilu se je nabralo toliko problemov, da je do tega moralo priti. Bal sem se bolj ekonomskih posledic kot političnih. Tako kot je bilo, ni moglo več naprej. Sem Slovenec, rad imam svojo domovino, podpiran1 jo. Samo dobro vodstvo moramo imeti.« Kaj mislite o sebi? Kolarič: »Bil sem operativen k1 preveč velik idealist in resnicoljub, zato sem imel ogromne težave. Večkrat b* me lahko celo zaprli Kljub temu lahko povem, da imam skoraj 42 let delovne dobe, vedno sem bil na položaju ib dobro sem se prebil.« Jožef Rituper. fotografija: JI )ZA VESTNIK 39 P®" »Dedek, nikar nas ne strašite! je dejal Blaž Krpic in skrbno zavil vrečico denarja v bale lanenega platna.« Vi lahko ostaneta doma, mi pa gremo. Koliko se jih je že odpravilo na pot in so srečno prispeli. Pravijo, da se je že dvesto družin iz Slovenske okrogline odselilo na Šomodžsko. Zdaj so v Surdu, Liszi, Porrogu, Sandu, Iharosberenyu in Vesi...« je zapisal v svojem romanu Po sledeh zlatega peresa naš rojak in pomožni škof Jože Smej. In morda so pred 251. leti preganjani evangeličani iz hodoške fare tako tudi krenili potomci iščejo prekmurske korenine ... Velikodušni Bog občasno dovoli svojim nebeškim zvezdicam, da jim z jutrom ni treba izpred Človeškega obličja in v oblikih prelepih cvetov razveseljujejo žitelje te solzne doline - pravi ljudsko verovanje. Na brezkončnih šomodžskih pustah, prepredenih s pomladnimi vretinami, kalužnice odpirajo prve rumene cvetove. Kot pred dvesto petdesetimi leti, ko so protestanti iz hodoške fare sledili tistim iz Dolnjih Slaveč, Puconec, Murske Sobote in po njihovi poti odšli upanju naproti. Po stričevi smrti je Janoš vstajal ponoči ob mlaju, štel korake proti velikemu vozu, nato proti malemu, naštel sedemdeset korakov, petdeset, trideset, sto, kopal in kopal, a zaklada ni našel. Naposled se je naveličal iskanja in sklenil, da se z drugimi Kukujšarji izseli na Vogrsko, na Šomodžsko ... - Zarajalo je »protiletje« kakor razposajeno dekle V Šaricah so med bujno travo poganjale marjetice. Z njimi sta se kosala krvavi mleček in modri jetrnik, V Znožju so se sredi obilnih vretin skrivale spominčice in sinje ter zlate perunike. Ob Jelenščku so se na leščevju osipale mačice. Dlakasti rdeči naprsteci so se na visokih steblih upogibal: pod težo pikčastih cašic Trobentice in vijolice so v drobnih čopkih gnezdile med oglodanimi koreninami stoletnih hrastov. Divji kostanj, razkošno okrašen s stolpički rumenkasto belih cvetov, je kot baročni lestenec ozarjal pročelja s slamo kritih koč. Orni trn, ogrnjen z belo mesečino, je preplavil hladne doline ... Ob močnih vozovih z visokimi kolesi in namazanimi osmi so hodili zaskrbljeni Kukujšarji. Otipavali so, ali so vreče s »siljem« dobro privezane in ali so stare skrinje zaklenjene, kajti odpravljali so se na dol-So pot, in to za zmeraj Bilo je na velikonočno sredo, šestnajstega velikega travna leta 1727. Družine dolnjeslaveških tlačanov: Mihaela Forjaniša, Blaža Krpica, Franca Zelka, Janoša Celeča, Mihaela Mariča in dveh Kuzmičev so sklenile da se izselijo na Šomodžsko. Že pred devetimi leti je namreč gornjelen-davska grofica Marija Magdalene de Nadasdy, vdova po Ja nosu Draško Viču, dovolila svojim tlačanom, tako ^teranom kakor katoličanom, da se smejo izseliti na Šomodžsko. Tam. dye milji južno od Velike Kaniže, so bila obširna veleposestva skoraj brez Račanov. Dolgoletna turska zasedba )e razredčila podložniške vrste severno od Drave •Pojdimo že vendar na pot!« je rekel Franc Zelko, potem ko je skrbno pokril dimljeno meso ter Čeber masti in zabele. »Kaj pa, če boste zablodili?« je vpračal Adam Ve rtič, star in izkušen domačin. »Da bi zablodili?«je zakričal Zelko in vpregel vole »Cesta je dobra kakor naša poštija. Potovali bomo skozi Soboto, Lendavo, nato ob Muri skozi Letenye in Murake-resztur Potem zavijemo proti severu in bomo v Šurdu.« »Nikar na Vogrsko!« je vztrajal Vertič. »Po vogrskih šumah se klatijo volkovi in strašne zverine. Nekateri imajo deset laktov dolgo glavo, jezik kot žrd, noge kakor hrastova debla »Dedek, nikar na« ne strašite!« je dejal Blaž Krpič in skrbno zavil vrečico denarja v bale lanenega platna.« Vi lahko ostanete doma, mi pa gremo Koliko se jih je odpravilo na pot in so srečno prispeli! Pravijo, da seje že dvesto družin iz Slovenske okrogline odselilo na Šomodžsko. Zdaj so v Šurdu, Liszi, Porrogu, Sandu, Iharosberenyu in Vesi « Tslina, na kateri je izpričana stara pravda Pot, dolga dve stoletji in pol na pot. Danes njihovi Stari Vertič si je zaman prizadeval, da bi njegovi sovaščani ostali doma. Jarmi so zaškripali, vozovi zacvilili in tlačani so krenili na dolgo pot. »Tako je Jože Smej, pomožni škof, v svojem romanu Po sledovih zlatega peresa odsanjal odhod dolnjeslaveških tlačanov na Šomodžsko Morda so vaši predniki podobno krenili na pot...« »Zev mojem otroštvu smo nameravali obiskati tisto vas, od koder so po ustnem izročilu krenili naši predniki na obljudene šomodžske puste. Veliko sem slišal o Hodošu, in ko so nas lansko leto obiskali tamkajšnji ljudje, smo predvsem mi starejši, ki se še spomnimo pri-povedevanja naših dedov, zelo čustveno reagirali. Iščemo svoje korenine in šele lani ob 250-letnic: ponovne naselitve naše vasi se mi je izpolnil davni sen. Bil sem Hodošu, katerega se narn ni treba sramovati. Mogočna cerkev je nekakšen pomnik, da so se naši predniki boriti za svojo vero in morda so nekateri tudi zaradi svojega trmastega prepričanja odšli po svetu. Po pisnih dokumentih, ki so se ohranjali iz roda v rod, so bili prvi naseljenci Ferencz Farkaš, Mihaly Novak,Matyas Novak in Adam Novak, in po ustnem izročilu naj bi izvirali s Hodoša. Če logično sklepam, potem sem jaz potomec Mihalya ali Adama, kajti v naši družini so ta imena moškim pogosto dajali. Moja mama je bila Sabjanova in neki Janez Sabjan je velikokrat kot prokator zastopal nove na- Jozsef Adam, Erzsebet Hegeduš - Jekisa, Janos Novak -Sabjanov in Istvan Gyorek ter še veliko drugih potomcev prekmurskih evangeličanov v Sandu meni, da je vez s Hodošem tudi neke vrste dolg do mrtvih prednikov in prihodnjih generacij. seljence Naši domačiji še danes pravijo pri Sabjanu,« sprejme izziv Jozsef Novak, ki smo ga obiskali v spremstvu Jozsefa Adama, župana Sanda, in Erzsebet Hegeduš, učiteljice, ki nas opozori na svoj dekliški priimek: Jekiša JakuŠevi, v lokalnem dialektu tudi Jekiše, so doma v Do-manjševcih. Vse se ujema, tudi domanjševska podružnica hodoške cerkve n: ušla krutemu vojaškemu pohodu, ko je na pomlad 1732. leta na pobudo tukajšnje zemljiške gospode močna avstrijska stotnija zavzela še zadnje evangetičnske in kal vi ni stične utrbe »Morda tvoji predniki izvirajo iz Domanjševec, moji pa skoraj za gotovo iz Kuštanovec, čeprav je Novakov v Evropi na milijone. Eden od treh Novakov, ki so 17. avgusta 1745 leta v Papi podpisali pogodbo Sand PRED DVESTO PETDESETIMI LETI SO KRENILI NA ŠOMODŽSKO IN POTOMCI^ EVANGELIČANOV IZ NEKOČ MOGOČNE HODOŠKE LUTROVE UTRDBE V PREKMURJU IŠČEJO SVOJE KORENINE - TO JE DOLG PREDNIKOM IN PRIHODNJIM GENERACIJAM Sand - nekoč naselje v Somodžski. po novj upr. razdelitvi pa vas na obrobju Žalske županije -L doživljal tudi boljše čase pa tudi slabše,, pravil ^kajšnji evangeličani, ki so se 1745. leta priselil Mustelo [fosestvo Szeg«diyevih po ustnem Jafe z vlastelinom Ferenczem Szege-dijem Mezoszegedijem, je prišel iz Prekmurja. Ob našem obisku so me malo razočarali, ko so povedali, da so tamkajšnji Novaki kasnejši priseljenci. Prelistali smo knjigo, ki govori o zgodovini in običajih Hodoša, in prišli do pomembne ugotovitve: veliko njihovih in naših običajev, navad se ujema.Tukajšnie sosednje vasi ne poznajo tistega pletenega pereča s steklenico vina v sredini, mi pa ga ob različnih priložnostih podarjamo in Hodošani so nam prinesli prav taksnega Škoda, da so naše matične knjige od 1806. leta, ko so naši predniki sezidali evangeličansko cerkev, v kateri imamo obrede še dandanes. Po dedovem pripovedovanju, ki je to slišal od svojega deda, so naši ljudje prepešačili do prve naj bližje cerkve v lharosberenyu tudi po deset in več kilometrov, dokler niso sezidali svojega lastnega božjega hrama Štefan Kuzmič, kije prišel nekako s prvimi priseljenci, je nekaj let opravljal božjo službo tudi v drugih naseljih, kjer so se naselili Prekmurci,« je ves v ognju pojasnjeval Janos Novak. »Nekaj je vendar treba dodati, ti Ijudje^o imeli vzrok, da so zapustili svoja ognjišča in krenili v več kot 150 kilometrov oddaljeni Sand Prebrali smo, da so jih v času protireformacije z ognjem in mečem preganjali in verjetno so upali, da bodo svoje luteranstvo lahko nemoteno izpričevali tu na obljudenih pustah. Toda vedeti je treba, da niso naleteli na dobrega gospodarja. Ferenc Szegedy. predvsem pa dediči po njegovi smrti so prelominili obljubljeno besedo in od priseljencev zahtevali večje najemnine in tlako. Ti niso priznali gosposkih zahtevkov, odpovedali so poslušnost in 17b2. leta pri kuriji sprožili osemdeset let trajajoči sodni spor, kjer je županija ves čas podpirala lastnika in nekajkrat so z vojsko šli nad uporne kmete, vendar vaščanov niso zlomile niti smrtne žrtve Ta spor jim je odjedal življenjske in materialne moči in šele po 1848. letu, po odpravi urbarija, ko je spor postal brezpredmeten, se je vas razcvetela. Največji napredek je bil med obema vojnama, zal pa danes preživljamo vse muke madžarske vasi.« skuša najti odgovor na vprašanje, zakaj se niso ohranili prvotni običaji, stare prekmurske protestanske pesmarice .... tukajšnji župan Jozsef Adam. Zakocsevi, Novakovi. Szmodicsi, Berkejevi, Gyorekovi in druge družine so ohranile orginalne po godbe, nekaj neprecenljivih starih listin, med njimi tudi sodni dokument o začetku že omenjenega spora, se je ohranilo pri evangeličanski gmajni, in ko so porušili župnišče, je eden od vaščanov s podstrešja rešil vso dokumentacijo Tako zvemo, da vas prvotno orne njajo že 1377. leta kot naselje Sond, kraljevski svobodni alod, ki je po vladarjevi volji večkrat menja! lastnika, dokler ga Turki iz sosednje Velike Kaniže niso popolnoma opustošili. Novi naseljenci oziroma ustanovitelji novega Sanda so prišli iz Prekmurja.« Čeprav je bila v začetku 18 stoletja večina cerkva v severnem delu Prekmurja ponovno v rokah katolikov in čeprav so prošnje in pritožbe protestantov zaradi odvzema bogoslužnih poslopij ter izgona pastirjev naletele na gluha ušesa, so luteranske verske skupnosti na Hodošu, pri Sveti Trojici in pri Sv Beneditku ter v neposredni soseščini v strnjenih in borbeno razpoloženih kalvinskih madžarskih naseljih uspešno ohranjale svoje cerkve, šolske prostore, skupnostno organiziranost ter dejavne pastorje in učitelje. Protestanti severovzhodnega Prekmurja so vztrajali pri svoji veri in njeni obrambi vse do leta 1732, ko je županijska oblast posegla po prisilnih ukrepih. Protireforma-cijski kazenski pohod, pri katerem so sodelovale regularne enote avstrijske vojske, je potekal v smeri Sv. Trojica/Gornji Petrovci-Sv. Benedikt/Kančevci-Kršica-Ho-doš-Rakos-Domanjševci. Pohod intervencijske vojske je vodil podžupan Železne županije Istvan Rosti, ki je v svojem poročilu o zasedbi hodoške protestantske cerkve zapisal: »Glede na to, da smo vnaprej obvestili kapetana Hofreiterja in smo tretjega dne zgodaj zjutraj prispeli na Hodoš, me je tam že čakala stotnija povsem pripravljenih karabinerjev. In tudi tam so se zbrali neki ničvredni ljudje, ki so se razbežali, ker za plotov: nismo našli nikogar. Ker nismo mogli dobiti ključev, smo moral: z drogovi razbiti cerkvena vrata in tudi tam ukazati, naj se bere sveta maša V župnijo sem vpeljal nekega dobrega in primernega meniha ..« Po vojaški intervenciji in zasedbi zadnjih protestantskih utrb v Prekmurju se je tamkajšnji živelj med Muro in Rabo, vztrajajoč pri svoji veri, moral navezati na oddaljeni artikularni naselji Nemes Cso v Železni in Šurd v Šomodžski županiji. Redna slovenska bogoslužja so opravljali le v Šurdu in mnogi so se pridružili rojakom v prekmurski koloniji. V 18. stoletju se so naselili prekmurski Slovenci na Šomodž-skem po nekaterih raziskavah v osmih, po drugih pa v dvanajstih vaseh med Veliko Kanižo in Csurgo. Najzaznavnejši preselitveni tok iz Prekmurja pa je gotovo vezan na obdobje šurdskega delovanja Štefana Kuzmiča, ki je oživil versko dejavnost v maternem jeziku ne le v svoji vasi, ampak tudi v okoliških naseljih. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska protestantska kolonija na Šomodžskem porasla na blizu 2000 vernikov V naseljih Porrog , Sand in lharosbereny so bili Slovenci v večini al: pa so bili številčno enaki ma- Jozsef Adam, sandski župan: »Naša vas doživlja težke čase, delovnih mest doma skoraj ni, državno kmetijstvo je v krizi, zasebno se zdaj oblikuje in morda se bomo pri vas kaj naučili džarskemu prebivalstvu, v preostalih šomodžskih krajih v širšem šur-dskem okolišu pa so bili v manjšini. Sand s svojimi prijaznimi bregovi v marsičem spominja na Goričko Ledinska imena Jelenšek/Jelen-šček. Herbet/Hrbet, Bodaš/Bodež. Dolanj/Dolina so presajena iz nami domačega narečja in tudi značilna razporeditev vasi nas spominja na severozahodno Prekmurje. Dvesto petdeset let že živijo v posameznih zaselkih družine Farkašev. Novakov Zakocsev, Antalicsev. Berkejev. Kutasev, Gyorekovih po istem vrstnem redu, kot so se velike družine naselile in so pozneje očetje odmerili ob sebi prostor pod soncem svojim sinovom. Desetletja ni bilo v vasi šole, otroci v Mihaldu se ne učijo o preteklosti svoje vasi, o svojih prednikih, duhovnica živi v Veliki Kaniži, prihaja le za nekaj ur, da opravi bogoslužje. »Ded mojega pradeda, rojen 1806, leta, je še govoril jezik svojih prednikov in ob popisu pred prvo vojno so nekateri dali zapisati v knjige, da so Slovenci, potem pa smo dolgo hote in nehote pozabili na svoje korenine. Upamo, da smo jih zdaj našli, pa najsibov Domajševcih, na Hodošu, v Kuštanovcih ali vŠalovcih. Izpolnili smo svoj dolg do prednikov, ki so morda res tako, kot je zapisal vaš pisatelj, s težkimi vozovi ali z bornim imetjem tri dni in noči potovali do svoje nove domovine,« sklene naš pogovor starosta tukajšnje evangeličanske gmajne Jozsef Novak, Sabjanov po domače ... Mogočna drevesa ob sandski poti si odevajo svoje zelene plašče in sanjajo o davnih časih. Morda so nekatera od njih še videla težke vozove, ki so se 1745 leta približali pusti, druga, ki so pognala iz korenin nekdanjih prič, v oživljajočem pomladnem vetru Šepetajo tisto staro zgodbo: »Nekoč, ko so Prekmurci krenili na dolgo pot.,.« ELLA P1VAR p«" , v VESTNIK >11.1 reportaža —- diva in- Mi tv^ipiodepi, trmoptae^ezpa nao d/a nepiepena prvič ted. ■dovraži/a Jem Jede ih Je JpraJeoa/a, ^e ie mzpa napada, drp Jem zapretda, v čempe m^a dadodna odpa. d/edrp vem, da/e on drčo, a piooojtpe. Sprt d. čreda er amdatan/e. dodozio^am te nepine poči. &omm' to to N ... d/ada mama, rpeč/e ena tietidnoči, do de oračepo Jtradooč. dditem Jčradooč predd^ddf... -j/pet in Jpet dežuram &>topeoenjdopopotiine. d drotrpe moJtndp/atan Je pe opne zdita mrkima Jioina, do jaa arena. č meni, nedm imam zate. teč /e trezen, r jem pomčjdta in dito mipe ttpo pri jrca. Že/eda Jem jrečati Jope Jočodde, pm JpozioJempiodazačijapepa očda, di rnepe za roda aoeddpio maj ta, in tadra/ Jem mudita, da- Ji dado dna, der ji mi najeda očda. žz Jaspajperpa do me zdrami/e npepoaeprode rode. trpad mipe odtačda J tedja, Čudno Janet * dtp' no mir, dop j e drama, jpji mamine Jede ;..dmJopovezane, ap/aoi imam d&i/da driode ne morempot/ačiti 'dem., da Ji tudi ti tepeta. deti, te pe mope pope, tope mpa J tratna noč, do Je vedno znova in znova prajpem,- .-drda, zadzpfe (Odlomek iz pisma v otroštvu posiljene ženske) Spolno zlorabljanje otrok se dogaja vsepovsod ne glede na etična stališča, na ekonomski in socialni položaj, so potrdili psihiater, socialne delavke, predstavnica organov pregona in vsi dodajajo, da je zmotno misliti, kako otroka spolno zlorabljajo njim neznani ljudje, tujci. Skoraj vse zlorabe, točneje 85 odstotkov vseh raziskanih, se pripetijo v domačem okolju. Storilci so največkrat ljudje, ki jim otroci zaupajo in jih poznajo. Če se bo tako nadaljevalo tudi v prihodnje, bo spolno zlorabljen vsak peti otrok pred svojim osemnajstim rojstnim dnem. Olga Germadnik, vodja skupine za odkrivanje mladoletniškega kriminala pri UNZ Murska Sobota: »Ljudje se vse bolj zavedajo dejstva in mnoga stara zgrešena pojmovanja izginjajo. Na primer večina ljudi sedaj ve, da je nevarnost pred neznancem le majhen del problema in da gre v 85 odstotkih spolnih napadov na otroke za sorodnike, družinske prijatelje, sosede ali nekoga, ki ga otrok pozna in mu zaupa. Čeprav napačne predstave in stereotipe zamenjujejo realna dejstva, nekatera zgrešena pojmovanja živijo dalje. Tako mnogi še vedno verjamejo, da se otroke spolno zlorablja le v revnih ali drugače socialno ogroženih družinah. Resnica pa je povsem drugačna: zlorabe se dogajajo v bogatih in revnih družinah, v majnih in velikih, v izobraženih ali polpismenih. Kazalo bi še pripomniti, da tem travmatičnim dogodkom dokaj botruje tudi alkohol.« »Vi že več kot dve desetletji raziskujete tudi spolne zlorabe otrok. Kaj kaže statistika?« »O spolnih zlorabah ali nasilju govorimo takrat, ko odrasla oseba Telesno prizadeta deklica je zaupala teti, da jo očim med materino nosečnostjo spolno zlorablja, in ko je opozorila mater, se je ta le čudno smejala. Smeh je lahko jok. I Francoskega maršala Gillesa de Raysa so leta 1440 obglavili, ker je dal v osmih letih na različnih seksualnih orgijah pokončati več kot osemsto fantičev, ki jih je zvabil v svoj grad. Pri mučenju in ubijanju je doživljal največje spolne naslade in glave najlepših dečkov je obdržal za spomin. oziroma nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč, avtoriteto ali določen vpliv, da izrabi otrokovo zaupanje, spoštovanje in otroka zavede v takšno ali drugačno spolno dejavnost. Spolna zloraba ni le spolni akt, ampak sem sejemo goloto, ko se slači ali hodi gol po hiši, daje nesramne pripombe o spolnosti ali otrokovem telesu, skrivaj opazuje otroka med slačenjem, otrokom razkazuje svoje genitalije. Prav tako je napad na otrokovo spolno integriteto, če ga kdo slika nagega in te slike uporablja za pornografske namene, če otroku kaže pornografsko literaturo, videofilme. Prisluhnimo otroku predvsem takrat, če ta govori o odraslih, ki ga strastno poljubljajo, otipavajo, prisilijo k masturbaciji, felaciji, kunilingusu ter k raznim oblikam penetracije ali celo h kakšnim spolnim anomalijam. Otroku verjemimo na besedo, saj pri našem delu ugotavljamo, da skoraj nikoli ne lažejo. Od 100 prijavljenih primerov se jih 98 izkaže za resnične. Pri odkrivanju zlorab in pri kasnejšem odpravljanju posledic je zelo pomembno, da otroku zaupamo, mu to zaupanje tudi izkažemo, predvsem pa mu skušamo dopovedati, da ni on kriv. Statistična primerjava za zadnjih pet let kaže, da Pomurje po tovrstnih kaznivih dejanjih v ničemer ne odstopa od slovenskega povprečja. Za omenjeno obdobje za območje UNZ Murska Sobota velja, da smo s področja, ki zajemajo kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, obravanavli 58 primerov. Številke kažejo, da so največkra* žrtve ravno otroci in mladoletniki, saj so med 58 navedenimi kaznivimi dejanji 33 izvršili prav nad mlajšimi od štirinajst let. Največ je spolno zlorabljenih deklic, katerih povprečna starost je 11 let, vendar je bila v omenjenem obdobju žrtev stara komaj tri leta, šestletna deklica pa je podlegla poškodbam, ki jih ji je pri spolni zlorabi zadal storilec. Ti so v 98 odstotkih moški, katerih povprečna starost je 30 let. Najmlajši obravnavani storilec je imel 15 , najstarejši pa 55 let. Toda vse naveden^ številke so zelo relativne, ker domnevamo, da je zlorab mnogo več. Kljub prosvetljenosd prebivalstva ostajajo predvsem spolne zlorabe tabu teme. K statistiki spada še tudi ta podatek; v prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo že kar nekaj primerov spolnega nasilja nad otroki.« Marejeta Gerenčer, socialna delavka na Centru za socialno delo v Murski Soboti »Okolica je tista, ki opazi, da se dogajajo čudne stvari, vsaj moje izkušnje kažejo tako Redkokdaj se zgodi ali skoraj nikoli se ne zgodi, da bi otrok sam prijavil spolno nasilje. Velikokrat prav zdravniki, učitelji, vzgojitelji v otrokovem odklonilnem vedenju odkrijejo travme, ki izhajajo iz spolne zlorabe. Prijav iz okolice je tudi zelo malo, le tx>lj namigovanja so in po naši navadi, češ ne vmešajmo se v zadeve drugih, odklonijo pričanje. Mislim, da bi SOS in otroški telefoni tu lahko odigrali svoje vloge, kajti strokovnjaki, ki delajo na tem področju, znajo otroka strokovno napotiti, pripraviti do tega, da išče pomoč, kako bi odvrgel breme predvsem takrat, ko ga zlorabljajo ožji družinski člani. Pomembno je, pridobiti si otrokovo zaupanje in ga napotiti k nekomu ki mu zaupa. Rada bi še poudarila, da se okolica, čeprav tudi nekaj sluti, ne želi vmešavati, predvsef1 pa ne pričati na sodišču, saj spolnost, pa naj gre za kakršno koli obliko, ostaja tabu Tudi sam postopek na sodišču je zelo mučen, sama sem nekajkrat pričala ali druga# sodelovala v sodnem procesu, kjer storilec s spretnim odvetnikom ne le odpira star« rane, ampak ponovno ponižuje, jemlje še zadnje kančke samospoštovanja if dostojanstva že tako nesrečni, duševno pohabljeni žrtvi. Menim, da zakonodaja n« Madžarska grofica Erzsebet Bathory je dala pobiti več kot šeststo deklic, da se je kopala v njihovi krvi. Pen VESTNIK 4] J' ni vsakršne stike z drugimi moškimi. ELLA PIVAR J^ahko vplivajo na incest in sploh raznovrstne spolne zlorabe, so remajhna stanovanja, bolezen, odsotnost partnerja, nosečnost. ^Strokovna literatura pogosto omenja tudi status patološko ljubosumnega, krutega očeta, ki svojim hčerkam bra- tem področju ni dorečena, dosledno dodelana in s tem je oteženo sodniško delo. Pogrešamo pa tudi povratne informacije: mislim, da bi vsi, ki sodelujemo v procesu odkrivanja, kazenskega pregona in rehabilitacije, morali dobivati tudi povratne informacije predvsem o žrtvi.« Barbara Tobias, socialna delavka na osnovni šoli. "Pred mnogimi leti smo imeli primer zlorabljenega otroka, na kar nas je opozorila okolica, in od takrat posvečamo temu vprašanju Še večjo skrb. Žal mi takih dejanj ne moremo preprečiti, saj gre za nasilje znotraj družine, in tako je naše delo le preventiva v okviru zdravstvene vzgoje ali individualnih pogovorov. Moram pa povedati, da otroci telesno hitreje dozorevajo, tudi moral no-etična merila se spreminjajo m ne mi ter nobena druga socialna služba ne more Preprečiti partnerske vezi, celo če si tudi starši »Ko je sestra odkrila, da me njen mož spolno zlorablja, se je v moji desetletni glavici zasidrala misel, da sem absolutno sama kriva. To me je uničilo. Rekel mi je, da me bodo dali vstran. Mati meje prej zapustila, oče me ni hotel, nisem vedela, kakšne možnosti še obstajajo. Ko Je sestra izvedela, me je le spraševala, kakor daje hotela vse breme prevaliti na moja ramena: »Kajne, da ni res?« Na ulici sem čakala, da sta se pogovorila. Potem sta me peljala nazaj in rekla, da je to vse, da Je konec in da nikoli več ne bomo govorili tem. V resnici sploh ni bil konec... stiskajo oči... Dekleta skušamo kar najbolj prosvetliti, °pozarjamo tudi na vse neljube posledice prostornih spolnih odnosov. Žal pa ugotavljamo, da tudi nekatera etična načela ne veljajo več, otroci tudi verbalno prizadenejo predvsem manjše, šibkejše in mirnejše, ko drug drugega zmerjajo s pedri, lezbijkami ^li še gršimi izrazi. Sola je le en člen v verigi, v zapletenih medčlovečkih odnosih le šibak člen, saj 'hi nimamo niti pravice raziskovati na primer spolne zlorabe, reagiramo le, če nam otrok zaupa svojo stisko ali od okolice dobimo ustrezne informacije, kar pa se zgodi zelo redko. Tako nam ostane preventiva, Opozarjanje otrok na njihove pravice. Obveščamo jih 0 otroškem telefonu, v avli naše šole smo namestili skrinjico, kamor lahko oddajo sporočilo o svoji veliki !ri majhni stiski...» Po podatkih nekaterih nevladnih organizacih so v izvitih evropskih državah šole in šolske zdrastvene °r9anizacije udeležene pri prijavi spolne zlorabe z 21, Po PRIBLIŽNIH OCENAH PRIJAVIJO LE VSAKO DVAJSETO SPOLNO ZLORABO OTROKA -Najmlajša prijavljena žrtev spolnega NASILJA V POMURJU JE IMELA TRI LETA / / Dr. J. Magdič: »Večina spolno zlorabljenih žensk vse življenje nosi v sebi svojo travmo, ki enkrat izbruhne na dan. Kot stažist v bolnici sem srečal 70-Ietno ženico, ki nam je na smrtni postelje zaupala svoje težko breme: kot majhno deklico so jo posilili...« družina, sosedi, znanci in drugi z 18, policija s 15, socialna služba s 14, otroški zdravniki, patronažna služba zli, eden od strašev (vendar nikoli storilec) s 7, anonimne osebe s 7, krajevne organizacije s 5 odstotki in otrok žrtev z enim samim odstotkom. Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je tako. Jože Magdič, psihiater: »To je zelo zapleteno vprašanje. K meni prihajajo žtrve, velikokrat prihajata mati in hči, vendar se ne spomnim, da bi mati zapustila partnerja zaradi spolne zlorabe njenih otrok. Nasprotno, velikokrat poskuša eliminirati otroka, pošlje ga na šolanje v oddaljene kraje ali k soronikom. Dejstvo je, da je incest jasen, depresiven krik dalj časa trajajoče družinske stiske in se kot toliko drugih celo manjših travm znotraj ožje skupnosti prikriva. Javno mnenje zoper incest je namreč najostrejše, in Če primerjamo odpor zoper katero koli drugo obliko bolezenskega spolnega vedenja, se najbolj obsoja krvoskrunstvo. Znotraj vseh seksualnih deliktov predstavlja incest 10 odstotkov. Ta številka se nanaša na odkrite primere, dejansko je tega neprimerno več. š strahom pred javnim mnenjem, ki se pa napaja iz vseh civilizacijskih pridobitev, začenši z religijo, do vedenjskih, bioloških norm, razlagamo tolikokrat obsojeno materino vedenje, kadar gre za zamolčanje spolne zlorabe otroka. Znanstveni izledki kažejo, da je najhujše breme za družino, kjer se je zgodil incest, ravno obsojanje okolice. Upravičeno se lahko sprašujemo, zakaj človeštvo tako močno obsoja krvoskrunstvo. Odgovor je v v nas samih: človek namreč nima obrambnih mehanizmov zoper incestne stike, temveč so potrebne privzgojene zavore. Nagnjenost do incesta, prevsem v mislih, je vsesplošen ljudski pojav, in ko se napada, obsoja take družine, gre za neke vrste boj proti samemu sebi, proti lastnim tovrstnim impulzom ...« Kakšen je torej storilčev profil? Mnogi še vedno verjamejo, da so storilci bolni ali perverzni, čeprav vsi dokazi kažejo, da gre pogosto predvsem za navadne ljudi... Ljudje se bolje počutijo, če lahko večino tistih, ki spolno zlorabljajo otroke, odpravijo kot bolne - kot je bilo do nedavnega ljudem laže, da so jih odpravili kot »neznance«. Z vztrajanjem pri napačnih predstavah se prikriva resnica in otežuje iskanje učinkovitih rešitev. Čeprav sem ljubila svojega moža, sem verjela svoji majhni punčki. Takrat se Je porušil moj svet. Moj mož, ki je z zelo visokimi ocenami končal fakulteto, je onečastil najino devetletno deklico, čeprav je ničkolikokrat z mano ponavljal božjo zapoved: »Ne nečistuj!« Poskusi, da bi storilce označili kot psihopate, shizofrenike ali revne in zapostavljene, so propadli. Dr. Jože Magdič nam je na podlagi strokovnih izsledkov zatrdil, da je le 16 odstotkov storilcev duševno bolnih v ožjem smislu besede. Največ incestov in sploh spolnih zlorab zagrešijo očetje alkoholiki, čustveno nezrele, duševo zaostale osebe in psihopati. Socialni faktorji, ki tudi ^✓eprav spolni napad na otroka ni opravičljiv, si ne smemo za-1 tiskati oči pred dejstvi. Res vedno več vladnih in nevladnih organizacij pomaga otroku v stiski, vandar travma nasilja, predvsem spolne zlorabe, pušča na duši nikoli zaceljene rane. Čeprav otroci včasih na začetku v sebi potlačijo dogodek, lahko le-ta kasneje v življenju po vroči resne probleme. Veliko število žrtev zaradi tega ne more doživeti v življenju pristne ljubezenske zveze. Vse žrtve spolne zlorabe potrebujejo in morajo imeti prednost pri zdravljenju ob odkritju zlorabe. Če je vas ali čigav drug otrok spolno zlorabljen, verjemite njegovim besedam, saj se od 100 prijavljenih in raziskanih primerov 99 izkaže za resnične. Prijavite storilca, da preprečite še večje zlorabe. N ----------Pcn VESTNIK 4i Presenetljiva novica iz Očeslavec Videli so n»l «v »pokojnega« Franca KlUtanCa Franc Rihtarič, star 31 let, je bil 1960. leta obsojen na smrt z ustrelitvijo. Sodba je bila izvršena v mariborskih zaporih. Od takrat naj ne bi nikogar več obsodili na smrt, kaj šele izvršili sodbo, saj je v Sloveniji smrtna kazen odpravljena. Najvišja kazen, ki lahko človeka doleti, je strogi 20-letni zapor. Na mestu, kjer naj bi ga pokopali, ni bilo gomile Pa so Franca Rihtariča res ustrelili? V zadnjem času se v njegovem rojstnem kraju in okolici vse bolj širijo govorice, da ni padel pod streli, ampak živi. Še več: nekega dne naj bi se z mercedesom pripeljal v vas in govoril z nekaterimi ljudmi. V vasi vedo povedati, s kom vse je govoril, da ima sedaj drugo ime in priimek in da živi v Avstriji. Dvom, ali so ga res ustrelili, pa je potrdila tudi izjava njegove matere Marije, ki je Šla v Maribor, da bi se poklonila mrtvemu sinu. Pokazali naj bi ji mesto po drevesom, kjer pa ni bilo nobene gomile, zato je upravičeno podvomila, da bi ga tam zakopali. Franc Rihtarič živi! Fizično najbrž ne, kajti ko sem obiskal nekatere ljudi, za katere so v vasi rekli, da so ga pred dvema letoma videli in z njim govorili, denimo sosed Franc Filipič, so se izgovorili, da so ga res videli, ampak ne zdaj, ampak pred več kot 35 leti, ko se je skrival. Ševeda sem obiskal tudi Rihtaričevo domačijo, da bi kaj več zvedel od njegove matere, a je ta žal 1994. leta umrla, stara 86 let. Revica je živela sama, kajti mož je že zdavnaj umrl, edinega otroka -sina Franca pa so jima »ustrelili«. Kaj pa, če le ni bilo tako, kajti na splošno je med ljudstvom razširjeno mnenje, da nikogar ne ustrelijo, ampak ga dajo v skrivnostne tovarne orožja, od koder ni vrnitve in je zato »mrtev«. Se je spretnemu Francu od tam uspelo izmuzniti, je dobil dovoljenje, da vidi mater, ki je umirala za neozdravljivo boleznijo? Morda pa je prišel iz tujine? Vse to so govorice, ki jih ljudje premlevajo. Koliko otrok je imel Franc Rihtarič? Zdaj živita v Rihtaričevi hiši Jožica in Slavko Knuplež iz Zgornje Velke, ki jima je Marija Rihtarič v začetku leta 1994 prepustila hišo in zemljo okrog nje pod pogojem, da jo bosta .en* Mlinar Štefan Kreslin iz Dolnje Bistrice pred staro hišo. preživljala do smrti. Ta je starko pobrala decembra istega leta. Zdaj sta polnopravna lastnika domačije. Vse se je zgodilo tako na hitro, da nista niti prav utegnila pomisliti, čigavo hišo sta pravzaprav dobila in ali je življenje v njej dovolj varno? Sam Franc Rihtarič (živ ali mrtev) ju najbrž ne bo vznemirjal, saj sta vse, kar je izhajalo iz pogodbe o preživljanju, izpolnila. Kaj pa Rihtaričevi otroci, torej Marijini vnuki9 Ljudje vedo povedati, da je spočel tri sinove in eno hčer. Trije živijo menda v Sloveniji, en sin pa v tujini. Ker domnevni oče Franc ni bil poročen, se menda nobeden od teh otrok (zdaj so to 40-letniki) ne piše po njem in tudi postavlja se ne pred ljudmi, s čimer bi vzbujal strah in trepet, češ: Jaz sem Rihtaričev sin, boš že videl vraga ... Tudi do nadomestnega dedovanja (po babici Mariji) večini ni bilo, razen enemu, pa še ta ni dobil niti nujnega deleža, saj je bilo tudi temu malo mar, kaj se dogaja s starko. Ta je morala nekaj mesecev pred smrtjo na grunt poklicati tuje ljudi. In Starejši bralci ste se že ob pogledu na naslov te reportaže spomnili, kdo je bil Franc Rihtarič, mlajšim pa je treba to povedati, da bi vedeli, kaj jih čaka, če bi utegnili iti po njegovih stopinjah. Nič dobrega! v miru je zaspala. V grob je odnesla tudi skrivnost o morebitnem dejanskem sinovem obisku. Kdo je bil Franc Rihtarič? Rodil se je 1930. leta v Očeslavcih pri Spodnjih Ivanjcih materi Mariji in očetu Jožefu. Ko mu je bilo 18 let, je odšel Franček, kakor so ga ljubkovalno ogovarjali, v kmetijsko šolo. Vaščani so mu napovedovali lepo prihodnost. Po končani šoli je nekaj časa služboval kot praktikant na Vinogradniškem posestvu Jeruzalem in na prav tako vinogradniškem območju Bizeljskem. Pozneje, v letih 1948-1949, pa je delal na okrajnem ljudskem odboru v Gornji Radgoni. Kratka izpoved mlinarja Štefana Kreslina »Kaj je mladega fanta pripeljalo na krivo pot? Morda mladostna objestnost, še verjetneje slaba družba. Ob neki priložnosti je vzel avto, v katerega je sedel skupaj s pajdaši. Po divji vožnji so avto razbili. Potniki so bili kaznovani. Potem je Rihtarič odšel k vojakom. Ko pa se je vrnil, se ni več zaposlil; nekaj časa je pohajkoval in nato ponovno zašel v slabo družbo. Potem se je zgodilo: neke noči je družno s F. K. in A. B. vlomil v orehovsko kmetijsko zadrugo. To je bilo leta 1955. To .krstno’ dejanje je bilo za mladega Rihtariča bržčas odločilno, zlasti še potem, ko so vlom odkrili in prijeli njegova pajdaša. Rihtarič pa je živel v ilegali; obiskoval sorodnike in se potikal po bližnji okolici Slovenskih goric,« je 6. marca 1958. leta zapisal Pomurski vestnik. Ne le po Slovenskih goricah, ampak tudi v obmurskih krajih Prekmurja se je skrival preganjani mladenič. Čez Muro se seveda ni vozil z brodom, še manj je z ene na drugo stran prehajal čez mostove, ampak s čolnom. Sam seveda ni bil vešč krmarjenja, zato je silil mlinarje, da so ga vozili čez. Tako tudi Kresline iz Dolnje Bistrice, ki so imeli mlin nekaj sto metrov niže od sedanjega mostu čez Muro pri Gornji Bistrici. O tem mi je bil voljan nekaj malega povedati Kreslinov sin Štefan. »V naši mlinarski družini je bilo 5 devet otrok. Jaz sem bil najstarejši ' in po običaju bi moral dobiti kot dediščino mlin na Muri. Starše sem prepričal, da mi mlina niso dali kot dediščino, pač pa sem ga od njih kupil. Tako mi je ostal dedni delež tudi na gruntu oziroma posestvu. Če ' bi vzel samo mlin, ki je tako rad odplaval, bi ne imel nič. Nekega večera, ko sva bila v mlinu jaz in brat Ignac, so prišli miličniki, naju leitimirali, vse premetali... Drznil sem se jim ugovarjati:,Tovariši, ničesar ne boste našli, razen če ste kaj sami nastavili!' Brata so potem odpeljali in obsojen je bil na dve leti zapora. Kaj bi prikrival: Rihtarič se je skrival tudi pri nas na Dolnji Bistrici in z mojo sestro je imel otroka. Oba živita v Franciji.« * i v ■ v-' ; Barva cveta za klobukom opozarjala na (ne)varnost Franc Rihtarič je bil očitno zvit kot lisica, saj se je skriva več let. Pri tem pa mu niso pomagale le ljubice, ampak tud drugi ljudje. Veliko zaščito je imel pri očetu. O nevarnost oziroma nenevarnosti sta se, kot mi je povedal sosed Fran1 Filipič, na daljavo sporazumevala s klobukom: ko je na sir« prežala nevarnost (milicniška zaseda, na primer}, je oče ime za klobukom rdeče rože; ko take nevarnosti ni bilo, si je ti klobuk pripel bele rože. Leta 1955 se je Rihtarič odločil, da se bo umaknil v Avstrijo Seveda so bile tedaj meje strogo zastražene, zato ni šel ka' tako čez mejo, ampak se je na prehod dobro pripravil. Nekeg< večera se je priplazil oborožen z lovsko puško v neposredne bližino radgonskega mejnega prehoda in iz zasede strelja na službujočega miličnika Alojza B., ki se je zgrudil smrtrt zadet. Potem je Franc Rihtarič stekel po mostu v avstrijski Radgono, kjer so ga seveda prijeli. Po krajšem zaslišanju s‘ ga na vlaku peljali v Gradec, a je ukanil oborožen’ spremljevalce in skočil z drvečega vlaka. Potem so ga seved« začeli mrzlično iskati. Toliko bolj, ker so čez čas zaznali nek3 vlomov, za katere so domenevali, da jih je storil on. Avstriji ga niso izsledili, kajti nekega dneva se je varno vrnil' Slovenijo. Zvit kot je bil, ni vlamljal v domačih krajih, ampa! v kmetijske zadruge Zbelovo, Lesično, Dobje, Kozje tor« pretežno na Kozjanskem. Po vlomih se je vračal v doma# okolico in del plena je menda tudi rad komu podaril, n< primer otrokom bombone. Skušal je torej biti »dobri vlomilec1 ki je jemal bogatim in del plena razdajal revnim. Drago Toti1 žagar iz Očeslavec, se sicer Franca Rihtariča, ki je bil pet k starejši od njega, spominja kot mirnega, a vase zaprtega fant« । Še zdaj pa ne more razumeti, kaj se je z njim zgodilo p’ vojakih, saj je od tam prišel kot povsem drug človek. Napad* i je celo (po vrnitvi iz Avstrije) šolskega upravitelja v Duplek in nanj celo streljal. Kriminalisti so ga vendarle presenetil V soboto, 1. marca 1958. leta, v večernih urah so orga11 Tajništva za notranje zadeve Murska Sobota zloglasne? Rihtariča presenetili in aretirali pri njegovi babici v Okoslavci!1 Zalotili so ga v senu, kjer je imel precejšnjo zalogo razstreli s pripravljenimi zažigalnimi vrvicami Po areticiji je meni izjavil, da bi se bil pognal v zrak, če ga ne bi aretirali tak nenadno. Miličniki in oznovci so torej po več letih le prij« človeka, ki se jim je toliko časa uspešno izmikal. In kaj i počel, da jih je ugnal v kozji rog? O tem kroži veliko zgod! So resnične ali pa so plod ljudske domišljije? Denimo tal1 ** miličniki so na Rihtariča prežali na petanjskem murske’ mostu. Ta je slutil, da so tam, pa je nekje vzel kozo in z nj u vred pretental kontrolo: uniformiranci niti pomislili niso, d k bi mimo njih šel človek, ki so ga tako mrzlično iskali. Mno( S. ljudje naj bi neznanca videvali tudi v gostilnah. Šele ko ; P odšel in so prebrali listek, ki ga je bil pustil pod kozarcem, J si zvedeli, da jim je delal družbo Rihtarič. Ker je veljal za str« o< in trepet, bi, ko bi vedeli, kdo je neznanec, seveda že pr1 Š zapustili lokal. Ostaja pa večna resnica: ni ropal in vlamlf st, pri siromakih, ampak pri bogataših In revnim je tudi Vsekakor pa svojim štirim ljubicam, ki so seveda najbrž n* Iv rale vedeti, kdo neki se stiska k njim, ampak nobena ga ni J Čc zatožit. Morda tega ni storila iz ljubezni, morda pa tudi1 K, strahu za svoje življenje. j kr Taka je torej neuradna zgodba o Francu Rihtariču. " tis mrtev, še živi? Če je res še med živimi, bi o tem ved«1 g| povedati njegova mati (mati je vendarle mati!), ampak1 > je že dobro leto pod rušo. Raziskovalna žilica mi še ni d^1 ' miru, pa sem stopil tudi do sosede nekdanje Rihtariče* domačije Marije Smigoc. Je starejša ženska in veliko sel I družila z Rihtaričevo materjo, zato sem domneval, dal ■ morda ona zvedela za kako skrivnost. Razočarala me j' povedala je, da je tudi ona slišala, češ da so ljudje pr* dobrim letom dni videli Franca Rihtariča, ki da se je ne' Sq peljal skozi Očeslavec, ampak je avto ustavil in z nekateri11 Op celo govoril, a da pa ga sama ni videla in tudi od njego' s k matere ni nič čula, da bi res hodil tod naokoli. Ga je I' । seveda dobro poznala: »Sprva je bil .fest’ dečko, pozn^ . pa je zašel na kriva pota.« i r| Posebej za PL rib ŠTEFAN L SOBOČA’ VESTNIK 43 P«n april 96 3 iva ud osi gni ;iria Tjo ka> zg* inf im skr I Sl ■n1 ?d* M ij< ib tal >ri n iC It J« P' d« 'k il it iv J' I if MRA ČNE SILE OB ŠČA VNICI VI JE ŽIVLJENJE V ULJI in izziv smrti Sedmega avgusta 1968. leta se je zgodila v zaselku Ledinek pri Zgornji Ščavnici v Slovenskih goricah družinska tragedija. Petindvajsetletna mati Marija Žamut je duševno zmedena vrgla v petindvajset metrov globok vodnjak Petletnega sinka Branka in osemletno hčerko Ivanko imnato je še sama skočila v mračno globino. Tistega dne je odšla ob sedmih zjutraj Marijina tašča Elizabeta Zamut v precej oddaljeno trgovino v Zgornjo Ščavnico. Domov se je vrnila okoli desetih Hiša in hlev ob njej sta samevala. Elizabetin sin in Marijin mož je bil tiste čase na začasnem delu v Avstriji, doma pa bi morala biti otroka in snaha. Ključ °d hišnih vrat je bil skrit na običajno dogovorjenem mestu in mati se odpravi poizvedovat k sosedom, če je morda kdo videl snaho in vnuka. Nihče ni vedel ničesar o njih Menili so, da v bližnjem gozdu nabirajo gobe, in jih je šel nekdo iskat. Mati se medtem vrne domov m 5* Milan Vincetič eveda sije gospod Ritnik dobro poldrugo uro namakal stopala v vreli vodi, v katero je nasul za ščepec tobaka, preden je povlekel na še mokre gležnje široke kozaške škornje. Noga mora dihati, zrak mora skozi sleherno poro moje kože, preden se ga nabere za vreče, si je sopel, lahko je njim, ki frulijo na nekakšne piščali ali vivčke. rad pa bi našel nekoga, ki bi zbral, če je treba, vse. tudi teden dni stare prdce, da prebudi moj skuzafon. Naj jim oči izstopijo, naj se jim sprimejo ustnice, moj skuzafon. ga je po mačje pogledoval, slehernemu posuši jajca ali zategne kilo, ki je ne more rešiti noben padar. ■ Pa pazi, Kariek, se je pridušalo iz sobe, da ga ne obtolčeš... Noge te več ne držijo kot nekoč, če pa stopaš bolj razkoračeno, si videti, kot bi si oprtal bisago. In še nekaj, je povlekla, ne da bi stopila na prag, kapelnika glej in zadržuj kašelj... Godrnjaje si je prikimaval megleno pogledoval k pnprtim vratom, skozi katere so priletele njegove olivna te spodnjice pa našrkobljena srajca in seveda na ostrico noža zlikane hlače, ki jih je bila žena neda vno z rdečo nitjo pošila po licu; Kariek jih je nekaj časa nejevoljno ogledoval, potem pa se je le vda! m čez kakšno slabo uro je že koračil kot velikanska hruška po ulici. Se več, dobesedno sejezir/ v svoj suzafon. ki ga je raje klical skuzafon in hlačal kot rogač mimo odprtih oken, na katerih so visele ženske, ki so siga tudi tokrat privoščile: - Imašpolna jajca. Kariek?jezaščebetalo iz tretjega nadstropja, to tvoje ropotalo bi moral priključiti kar na plinsko bombo ... - Tvoj meh, Greta, bi ga poganjal do jutri, ji je vrnil in spod obrvi ošinil njen tesnetni vamp ter ogromne prsi, ki jih je bila tehtala v naročju. Naj kar čivkajo, je godlo v njem, njihovi možički so le neki mojstrčki, neki posvinjani in oljnati mehaniki, jaz pa sem gospod, lahko bi me klicale kar plehgeneral, bomo videli, še malo, drage moje, kako bo zarobil moj skuzafon. Stavim, da se vam bodo pokropile hlačice, če le zajamem polna pljuča. In res: naj je sonce še tako pripekalo, naj je znoj curkoma pleteničil izpod šiltarice. plehgeneral Ritnik se je nape! v svoj skuzafon, da so se vrabci vrešče dvignili iz pokopališke žive meje. Opazoval je svoje plehkompanjone. kako mu po eni strani zavidajo, po drugi pa kar malo privoščijo, kajti s svojimi Pogrebni sprevod s tremi krstami se žalostno vije iz cerkve Sv. Ane. °Pazi, da je lesen pokrov na vrhu vodnjaka dvignjen Ker je bil vodnjak vedno zaprt, jo spreleti strašna slutnja. Spomni se, da ji je Marija nekoč rekla, da bo skočila v vodnjak. Zdaj stopi k studencu in potegne navzgor vedro v°de. Bila je kalna Obupen klic na pomoč iznenada preplavi bregove Slovenskih goric. Mati je bila obupana, nemočna. Sosedje puščajo motike na njivah, vile zapičijo v gnoj, gospodinje Ponehajo s kuhanjem kosila. Obupno kričanje je dalo ljudem mislih, da se je moralo zgoditi r', ka- dr.»sr> : Soseda Franc Kavčič in Anton Čuček prva ugotovita, da je res nekaj v vodnjaku Elizabetine slutnje so potrjene. In zdaj nekdo skoči po miličnike. Ljudje se stiskajo okoli vodnjaka, gledajo v temno globino, ničesar ne vidijo vedo pa veliko Povedati. Zdaj se od nekod vzame štirinajstletni Ivan KetiS In pove, da se je peljal okoli devetih dopoldne s kolesom h kovaču in slišal kričanje otrok. Mislil si je da deca niso bila pridna, pa jih ,e Pri kakšni bajti oče z leskovo šibo po zadnjici, kot je bilo v teh krajih v navadi. Veliko je bilo torej ugibanj vse dotlej, ko so se znašli ob vodnjaku miličniki, preiskovalna komisija z zdravnikom Moški znosijo skupaj najdaljše lestve, potem spuste prvega pogumneža po vrvi petindvajset Petrov globoko, da podrobno opiše, kaj je v resnici na dnu. Sledijo žalostni pnzon. Iz globine •^oški počasi dvignejo telesa mlade matere, hčerkice in sinka. Vse je jokalo tisto avgustovsko pop< >Jdne v Ledineku in okolici. Še nebo je bilo temno kot da ,e odeto v žalni pajčolan. In ljudje so se spraševali, zakaj se je to zgodilo’ Pri hiši je bilo navidezno ^umevanje in s sosedi so bili v slogi. In pri Zamutovih ni bilo pomanjkanja. Nekdo pa je vedel Predati, da je bila Marija včasih potrta, otožna, zamišljena, potopljena v svoj svet Pretresljiv pogreb '.prizorišča družinske tragedije.’ Množica žalujočih se je zbrala tisto popoldne na pogrebni slovesnosti v cervi Svete Ane v Zgornji Ščavnici. Mlado in staro je zapustilo domovanja •n se poklonilo spominu nedolžnih otrok. Od osemletne še do nedavna nasmejane, radožive šolarke Ivanke. In nešteto lepih spominov je krožilo med ljudmi na iznjajdljivega petletnega Brankca, ki so mu sosedje prerokovali, da bo nekoč pameten in zgleden očetov naslednik. In jokali so za mlado nesrečno materjo, ki je bila do vseh prijazna, in si šepetali, da je bila takšna pač božja volja ali usoda, ki je vsakemu od nas položena že v zibko Nadvse dolg jx>grebni sprevod se je vil po ozki, vijugasti cesti med Pojji, sadovnjaki in vinogradi k poslednjemu domu Takoj za križem so šli sklonjenih glav moški in bk pred krstami pevci, duhovščina z ministranti. Belo krsto s jtokojnim dečkom so nosili štirje mladeniči, katerih bele srajce so bile prepasane z belimi svilenimi pasovi in na prsih so imeli pripete bele nageljne in rožmarin Za njimi neso štiri dekleta belo krsto s tragično preminulo deklico. Bele bluze krasijo beli šopki in glave so ozaljšane z venčki iz rožmarina in belih nageljnov. Belina je simbolizirala nedolžnost. Štirje črno oblečeni moški neso zadaj temno krsto. Črni trakovi, viseči od vencev, pripetih na vrhu rakve, lahno plapolajo v vetru. Božajo, šelestijo po lesu, kot da hočejo prebuditi iz večnega sna ubogo mater in njena otroka, ki ju je ljubila vse do tiste temine, ki se je zgodila sedmega avgusta ob devetih dopoldne. In ob krsti hodijo štirje čmooblečeni nosilci svetilk. Sveče gorijo za stekli in njih plamenčki se v lahnem pišu vetra priklanjajo navzdol, žalujejo In s sklonjeno glavo hodi za krstami mož in oče, joče. Joče babica... In vsi se sprašujejo, ZAKAJ SE JE TO ZGODILO? । ^hrinajsiega septembra 1967. leta sta ?,On‘la v Blaguškem jezeru štiridesetletni , ^Kolmanič in njegova devetletna hči iz Kraljevec pri Vidmu ob Ščavnici. ‘ r'Ča tragičnemu dogodku je bil petletni , ^ek in brat Slavko. Tega dne se je p ^Pravil Kolmanič na pošto k Vidmu ob j ^caunici, da bi dvignil denar. Pospremila j ' a hčerka in sin. ( । ' o dvigu petih tisočakov je kupil oče j otrokoma v videmski trgovini °tado. Vračajoč se proti domu, porabi . °lrnanič precej denarja pri nekem । j^etu za pijačo. Ostaneta mu le še dva j ris°čaka. Vinjen oče zvabi otroka k I ^. ^Suškemu jezeru, četudi sta želela odi 1 1 °niov. Bilo je okoli pol dvanajstih, ko Utonila ' v,deh kim^r ko so se odpravljali proti domovom na s ’ banski počitek. Oče se je igral z otrokoma na ozki deski, atere so pO|etj skakali kopalci v vodo. ki se sPrehodijo ob vodi in zatem oče in sinek sedeta °pco, ki je stala na jezerskem nasipu. Sonja se odpravi rib'74’ '1 P° gladkih betonskih ploščah in spodaj opazuje Ob vodi dekletcu spodrsne in pade v jezero. Oče in bratec zaslišita krike in čofotanje. Dekletce ni znalo plavati in se je zgubljalo pod vodo. Oče prepaden skoči na pomoč otroku in zdaj se odigra strašna družinska tragedija, saj oba utoneta. Mariborski poklicni reševalci so utopljenca našli še isti dan dekletce pa popoldne drugega dne. FRANČEK ŠTEFANEC skuzafonom je imel že kar nekaj sitnosti, pa vendar ga ne bi zamenjal za noben, še tako pozlačen pleh. Seveda ni mogel v kombi pa tudi sneti ni hote! pihala Vedel je, da le doma zleze vanj, če stopi na pručko, njegova žena pa ga podrži nežno kot počeno jajce, pod pazduho kot kakšno culo pa se vendar ja ne spodobi vleči skuzafona, ki se mu je zlatil na hrbtu kot velikanska troblja. Zato jo je kar zaracal za njimi v bližnjo gostilno na veseli de! pogreba. Tako so njegovi fantje imenovali požrtije po pokopu, kjer je eden od njih stakni! pred dobrim letom dobršno modrico. Zra vsa! se je pač, gospod Ritnik pa ni mogel zlesti niti po mizo, čepra vso mu skrivaj zlili v skuzafon dober poliček vina. Tudi tokrat ni kazalo na bolje, kajti spozna! je prav onega razbijača, kise zdajle prav gotovo že baše z rezanci. Pa naj bo. Drobižil je proti gostilni, pobral tu in tam kakšno besedo, a ko je zakorači! skozi vrata, se je zgodilo: zagozdi! se je. Čutil je, da je ujet v lastni oklep, da se ne sme premakniti, čemel je med vrati kot hrošč, in če ne. bi bilo dečka, ki se je bil čez nekaj trenutkov vrnil z zijalami, bi ga pobralo. Kariek. Kariek. zdaj pa imaš svoj skuzafon ...je skimaval kapelnik. Ne more ne ven ne noter, se je prislini! znani gobezdač - Pa tudi mi ne, dragi moji, je tehtalo suhljato ženšče v nabranem krilu. Plehgenerala Ritnika pa je začelo dušiti: napenja! se je, da bi se izvlekel, dal jim je vedeti, naj se mu ne približajo, ker lahko poškodujejo njegov skuzafon, da bo že nekako, samo oni paglavec naj pred njim nikar ne žuli te pomaranče, sicer ga bodo zalile sline, obračal se je in grabi! z rokami, ljudje pa so se začeto prepirati. Češ sam si je kriv, naj ostane kar v svojem plehu, lepo njegovo ženo bo treba ... Cez nekaj časa je res prišla. Obstrmela je. se molče prekrižala in javknila: Kariek, pri moji veri, zaphat si se. drugega ne preostane, kot da te namilimo ... Zžajfogre. mojKariek, prinesite no lavor, ne zijajte vanj kot tele v nova vrata ... Čez dobrih pet minut ga je še zmeraj zvijalo od milnice, celo oči so se solzile, skuzafon pa kot da je prirasel: niti ganiti se ni smel, posmihali so se mu in predlagali to in ono. gostilničar pa je sta! za njimi z rokami na hrbtu, in ko je že uvidet da je ves njegov trud zaman, ga je prešinilo: ■ Izžagali te bomo. Kariek ... Zameglilo se mu je pred očmi; izžagali iz vrat. Ali pa podreti steno s tabo vred, pametnjakovič, mujezabrusi! in pomigni! enemu od natakarjev, ki se je kajkmalu pojavil z motorno žago. - Za tišči si ušesa. Kariek! je sopla njegova žena, ko je žaga robila okoli njegovih ramen. Mižal je in požira! žagovino, gostilničar pa se je sršil in ko je znova začuti! tla pod nogami, se je mora! nasloniti, sicer bi se zložil kot vreče. Nič. Kariek. tudi vrata gredo na tvoj račun, je zakisHl gostilničar, še preden je zvrnil prvi brizganec. Žejalo ga je pa tudi njegovi ženi se je odprlo, staljeob miziin si kar sam dolival, pogrebci so se razživeli in nekje proti jutru je že moralo biti, ko je godrnjaje in seveda majaje priganjal svojo ženo, ki je samokolnica, na katerih so se zibala požagana gostilniška vrata, m in ni ubogala, pa tudi če ji je na uho počeno za rogovi! s svojim skuzafonom. iz katerega je hušnil za dober oblaček žagovine. P 0 H polkaregerep VESTNIK 44 ezave s pleničkami najbolj seksi v živo Znani slovenski D. J. in pevec Sasha je pred kratkim v klobu Eldorado v Ljubljani predstavil svojo ploščo Ni na prodaj. Nasploh so v zadnjem času njegove skladbe (Vrtnar npr.) vse bolj priljubljene med poslušalci radijski valov, poslušalke pa celo izjavljajo, da takrat, ko poje v živo, ne vedo, ali naj ga poslušajo ali gledajo. Irena Vrčkovnik je iahko še tako popularna, a ko je treba njenemu sinu Žanu zamenjati plenice, ji to prav nič ne pomaga. Žan ji namreč takoj zbriše in začne se bitka, v kateri ima zadnjo besedo samo ati, kajti samo on je kos malemu korenjaku in samo njemu uspeva plenice položiti tja, kamor sodijo, na Zanovo ritko. ' Drugače pa je Žan priden in zlat otročiček, ki najraje posluša svojo mamico, ko mu zapoje »nina nana«. Da je Žan v Ireninem življenju res vse, nam pove tudi to, da je Irenina zadnja kaseta, Srčna dama, v celoti posvečena njemu. Nedvomno bo Za n, ko odraste, prav gotovo tudi glasbenik in vodja skupine Vesna. Žanova nadarjenost se kaže že sedaj, saj pridno prepeva Abbine pesmi. Irenin urnik pa je polno zaseden, in sicer z nastopi v njenih domačih krajih. Nekaj časa si vzame za kak festival, vendar je opustila tudi sodelovanje na Melodijah morja in sonca, ko se je Oto Pestner, njen dobri prijatelj in glasbeni sodelavec, odločil, da za ta festival ne bo več pisal pesmi. Tudi petje v duetu je za nekaj časa opustila, saj pravi, da so ljudje začeli govoriti, da gre že z vsakim. Sodelovanje ji je bilo všeč predvsem z Otom in Ivanom, potem so bili še dueti s Simono in Pidijem ... Vendar pa je vsake take pesmi tudi škoda, saj se je težko uskladiti z drugim delom dueta, tako da pesmi praktično ne more izvajati nikjer na nastopih. In kaj načrtuje? Držala se bo slogana: IMEJMO SE RADI. Hrvaščina boljša od slovenščine? Na to vprašanje odgovarja Marko Vuksanovič, vodja in gonilna sila skupine Avtomobili. Skupina je izdala kompilacijsko ploščo, na kateri se je dotaknila vseh starih skladb, ki so nastale še v času njihovega najuspešnejšega obdobja, v času Jugoslavije. Plošča z naslovom drugi svet je nekakšno obujanje spominov na tiste čase in človeku se zazdi, da gre tudi za poskus obujanja takratnih komercialnih uspehov. Vsi vemo, daje na slovenski glasbeni sceni ta čas zelo trdo, da je prodaja padla in da največ slave požanjejo prav Hrvati. Zato ni naključje, da so se tudi Avtomobili odločili in izdali ploščo v hrvaščini, čeprav imajo veliko pesmi tudi v slovenski različici. Očitno slovenščina ne prinaša več denarja in jo je treba čimprej zamenjati. Kakorkoli že, če vas daje nostalgija in si želite nekaj dobrega starega pop rocka, bo ta plošča pravšnja, kljub jeziku. maja Kratko in Ni prvoaprilska šala, pa vendar je 1. aprila izšel prvenec skupine Babilon. Tistim, ki ne veste, kaj bi $ tem imenom, je treba povedati, da je njihova najbolj znana pesem ONA. Babilonci so se že odpravili na promocijsko turnejo, vendar dalj kot do Maribora niso prišli. Najbrž so ravno špricali tisto uro, ko so se pri geografiji učili o Prekmurju. Lepi Marko Vozelj - Čukec želi na vse kriplje postati še lepši. To smo izvedeli iz prve roke, saj si je za ta namen poiskal zasebnega vaditelja, ki prihaja osebno k njemu na dom in s katerim ima prav posebne inštrukcije fitnesa. Menda Marku najbolj nagajajo razmerja: višina x širina x debelina. In če srečate na cesti še drugega glavnega čukca Jožeta in ga vprašate, če kaj potrebuje, vam Potrebuješ odgovori, da si neznansko želi belo Gibsonovo kitaro, za katero bi šel tudi na konec sveta. Iskal jo je že v Frankfurtu, a zaman. Tako jo Potrebuješ še vedno potrebuje. Da je naši Regini uspelo priti v finale, ki bo v Oslu 18. maja, čivkajo že vrabčki na strehi. Oglejmo si sedaj, katere države bodo pri tem tudi sodelovale in kakšen bo vrstni red nastopajočih, da si boste lahko uskladili čas za navijanje. Festival bodo začeli Turki, nato pa se bodo predstavili v naslednjem vrstnem redu: 1. Luksemburg 2. Velika Britanija 3. Spanja 4. Portugalska 5. Ciper 6. Malta 7. Hrvaška 8. Avstrija 9. Švica 10. Grčija 11. Estonija 12. Norveška 13. Francija 14. Slovenija 15. Nizozemska 16. Belgija 17. Irska 18. Finska 19. Islandija 20. Poljska 21. BiH 22. Slovaška 23. Švedska Panda bo septembra dobila novega člana. Suzana, pevka skupine, namreč pričakuje naraščaj, tako da se sedaj pridno pripravlja na materinstvo, medtem ko bo festival Melodije morja in sonca moral malo počakati. Prava reč, zmago so že spravili v svoj žep, več pa se ne da. jedrnato i Slovenija se bo torej predstavila kot 14. in napovedi? Šušlja se, da ima Bosna veliko možnosti. Tudi Avstrija je favorit, njihova pesem je nekak gospel, pevec, kar je letos pri navalu pevk tudi nekaj posebnega, pa je slep. VESTNIK 45 P^jlligmatika Jc r ■l wl L < F 1 fv AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK RUDNIMA PREDMETOM, IN smerjo PROTI SEV MESTO V SEVERNI ITALIJI ILOVICA FRANCE ARHAR NEMŠKA ZALOŽBA ANTIČNA PREROKINJA MUČENJE OALMAT i ŽENSKO IME ŠPANSKI NARODNI JUNAK IVO ZORMAN NaišKi PISATELJ (1703-1862) JAKOST 1 ElEKTRiČ I TOKA | K 1 1 JAVEN MNOŽIČNI NASTOP 1» ’ POLITIKA ZAPIRANJA • L. RAVEN. STOPNJA JAVNO SLOV DEJANJE ALENKA PINTERIČ MESTO vnou . J SREDOZEM rastlina - PEVKA PROONIK SOKRATOV TOŽNIK MUSLlM. DINASTIJA BAGDADSKI KALIFI PUBLICIST SAM PLESNA PRIREDITEV OČKA ARA ZGORNJI DEL TELESA IVAMA ŠUNDOV PRIPOVE- DOVANJE NOVGORODU MESTO OB MEKONGU LArmii^1 PLIN; N* ZIMZELEN IGLAST GRM POKRAJINA V JAR PtN \OOL0IMA VZEMI J BOGINJA ljubezen posuje TcCLOIDN^ RAZTOPINA "CEN ARNA ENOTA ZRJ ' GRŠKI BASNOPISEC FILMSKJ DELAVEC nataSa RALIJAN večji kos POHIŠTVA GL MESTO KANTONA AARGAU; CH GRŠKA POKRAJINA ELiS KOVANJE BEOTUEC notranji SEMENA LJUBEZEN®^ PESNIK STOJAN AuER KRČEVINA ŠPANSKO MOŠKO IME ANTON VODNIK FR SLIKARKA , (SUZANNEj NEPROFE' SIONALEC EiSEnhovjeR O UT ARkMN. 5TVO VEST, SPOROČILO slaboten ČLOVEK LISTINA s katero SE ODJAVLJA Živino Rejska farma L VZCA DELAVEC V USNJARSKI INDUSTRIJI FR REŽISER [ROGER) n KIPAR (ANTONIO) ČUD KANADSKI SMUKAČ READ KENGURU GLAVNO MESTO TURČUE ! OOUIKD. i VODIK V fcEUELJSKEU 1 PLINU PREBIVALEC GR POKR. LJUDSKI instrument LIJ. LIV PRAVNIŠKI POKLIC NtT(POMANJ. SODNI PROCES (STARINSKO] &ABTA smešna opekana ZNAMKA ITALIJAN AVTOMO- BILOV TRAV POKR. V TRDPIM LOJNA BLAA ANGLEŠKA PLOŠČIN S KA MERA NARAVNI LOGARITEM ; VELIKA NEM. REKA DEN. ENOTA NA Ž SAMOI 1 H POZITIVNA ELEKTRODA OTOČJE V PACIFIKU URADNI SP'5 PESNIIK MERMOO NEKDANJE pokrivalo PAPEŽEV ČEŠKI kralj (1SM27BJ HERBERT ŠEFER LUKA V IZRAELU A VT OZNAKA KRANJA OLEO VIDOV ETRONClJ OTOK V KVARNtftJU i HRVAŠKA KOVAN DENAR * DELAVEC V steklarni ' GRŠKA ČRKA SNOV. MATER UA RENU SLABOST NAPAKA Zdi sc nam, da živimo v času, ko so s« zamajali Kdo nlete nevidne niti? mnogi temelji naših družbenih razmerij in ko so mnoge tradicionalne vrednote znova na preizkušnji. Polašča se nas občutek negotovosti in mnogi, ki so doslej živeli na videz povsem racionalno in s tem enoznačno, se zlahka oprijemajo najrazličnejših ezoteričnih in dušeslovnih teorij in praks. Tako ozračje je kajpada naravnost Papilot C Lemur polaga karte samo za Porušena razmerja Samooklicanih čudežnikov, ki na najrazličnejše načine prodajajo svoja vprašljiva znanja, se je, kot sem že rekel, Mogoče ubraniti s preudarkom in zave-2ano mošnjo. Na tem področju se je Mogoče tudi ustrezno informirati in '2obraziti ter tako ločiti zrnje od plev. Je Pa seveda res, da so povečan interes za sirita znanja, predvsem pa nepoz-n®valska obravnava in raba skritih moči Prinesli med nas mnoge nevšečnosti, ki Vs®kakor niso mačji kašelj. . ^animivo, vsekakor pa ne presenetljivo Je’ da posamezniki in skupine posegajo bredvsem po znakih t. i. črne magije, v®l>ko manj pa je ljudi, ki bi se ukvarjali 11' Poskušali s t. i. belo magijo. Razmerja v Večnem spopadu med črnim in belim Jl' tako strahovito porušena. Večna ekma je postala neenakovredna in ^siedice seveda že čutimo. Vsekakor naša nemoč sama po sebi še ne ^laga krivde, zagotovo pa jo naša ^Poučenost in nejevera. Primer Zdenke C. Sorodnica vam je zaupala besedilo oz. bolje rečeno recepturo, ki jo vi imenujete »vrbova mrena« in ki da bi vam lahko pomagala ob nezvestobi. Skritemu znanju ste se bili upirali vse do tedaj, dokler se niso začele sinove težave v zakonu. Ali z drugimi besedami: urok ste uporabili zoper snaho, kise je bila zapletla v zunajzakonsko razmerje Sedaj se sprašujete, ali je morda prav vaša »vrbova mrena« povzročila, da se je sinov zakon resnično spremenil v pekel. Snaha je namrč med tem časom zanosila, ostaja pa seveda vprašanje, čigav je otrok. * Vrbova mrena« je seveda v teh krajih dovolj znana in tudi uporabljana priprošnja za zensko plodnost. Ze samo ime vam pove, da je povezana s simboliko vrbe kot drevesa, ki se zlahka množi Zato se seveda čudim vaši lahkomiselnosti in napaki, ki vam jo je v tem primeru res zagodla. Je pa vendarle k sreči tudi res, da položaj sinove družine v podobah, ki jo pokažejo karte, nikakor ni tako zelo slab, kot ga Udi te vi. Zdravila zoper »vrbovo mreno«, za kar me prosite, žal ne poznam. Pa tudi sicer Je seveda prepozno in navsezadnje nebistveno. oe> Pen Je. kratko rečeno, 1 mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mebečnim ciklusom UstaniMjn' j* bil. da bi V skladu z imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni peti (malo) m penetramnež (prodiraJer) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi ( bihH Itatap h irdiBiiHnp^ tetprvoa direktorica je Irma Benko, odgovorni urednik JaMAs |*iaM mi (huau TVrk J nit Hiiitfw i-Mwrfionij PA Itvhm Snuj rJhMM* E n dre Gon>M Jh r tograf ’ M PMirio hi .i.n, .jipftMu. hrti up« r^jrnLd Emri Računalniško ga oblikuje Robert J. Hčw: Pen m posebne naročnine! idealno plodišČe za najrazličnejše mazače, zdravitelje in vedeževalce, ki vznikajo kakor gobe po dežju in se odpravljajo na lov v motnem ali seveda po svoj kos zlahka pris-lužene pogače. Človek v stiski in negotovosti se pač zlahka oprime sleherne bilke in je za to pripravljen tudi plačati. Toda to so kljub vsemu pasti, ki se jih je še mogoče ubraniti. Veliko nevarneje in pravzaprav tudi zastrašujoče je, daje tako množično nepoznavalsko poseganje po skritih znanjih resnično že zganilo duhove v steklenici in da smo tudi zaradi tega v teh krajih že vse bolj ogroženi. Nasvet Zdenki C. Nadvse pomembno je, da bi bili razlagi pripravljeni prisluhniti. Še boli upam, da se bosta v povzetku vašega pisma prepoznala sin in njegova zena, zato sem namesto šifre navedel tudi vaše pravo ime. Dejstvo je namreč, da ste že od vsega začetka preveč neposredno posegali v sinovo življenje in vam pripada velik delež pri vseh težavah, ki so doletele družino. Gre namreč za kombinacijo, ki vas vzpostavlja kot dominantno in posesivno osebo, prav take karte pa se razgrinjajo tudi ob snahi, ki tako postaja vaša nasprotnica. Ne glede na sinovo držo, ki vsekakor ni dovolj samosvoja in odločna, je to polažaj, kije v takih razmerjih rešljiv le z umikom. Umakniti $e seveda morate vi, saj ste v tem primeru le mati. Če ne bo šlo drugače, svetujem sinu in ženi da se pred vami umakneta v ločeno gospodinjstvo. pen VESTNIK 46 ' EASTWOOD - srečno poročen Eden najslavnejših ameriških režiserjev in igralcev se je pri petinšestdesetih letih nesmrtno zaljubil v več kot po! mlajšo črnolaso Dino Ruiz. Zgodba se je začela nekoč takrat, ko je Ciint postal pred tremi leti poleg vsega še župan mesta Salinas, kjer je bila Dina novinarka lokalne televizijske postaje. Torej, dejansko se je začelo tako, da je imela z njim intervju. Potem pa sta verjetno te intervjuje nadaljevala ... Nekaj je že moral videti na Dini, ko pa so mu bile pred leti všeč le plavolaske. kaj lahko naredita droga in alkohol Njena lica so upadla, oči odsotne. Hollywoodska zvezda Liza Minnelli (50 let) je še komaj za prepoznati: alkohol in droge so iz nekoč privlačne ženske naredile razvalino. Prijatelji se bojijo, da bo končala kot njena mati Judy Garland (ravno tako nekoč znana zvezda), kije pri 47 letih umrla zaradi prevelike količine zaužitih uspavalnih tablet. Zdaj živi Liza v Hollywoodu kot v kakem zaporu. Z nikomer se ne pogovarja in telefonske slušalke sploh več ne dviguje. Njen nekdanji mož pravi, da če si sama noče pomagati, ji ne bo mogel nihče. Tudi njena mati proti koncu ni imela in niti ni hotela imeti prijateljev ... POGLEJTE TO KUZLO! (psa, ne njo) : ■ normalen tretji Psička sicer ni nič kriva. Pravzaprav ni kriv nihče, le psička je imela srečo. Bilo je tako: medtem ko se je Michael Schumacher pripravljal na dirke za veliko nagrado Kp Brazilije, se je njegova žena, kot ženske pač, sprehajala po mestu in hodila iz trgovine v trgovino. Nenadoma je k njej pritekla rjava psička, mešanica vseh mogočih psov. In s tem je zgodba oziroma pasja pravljica v bistvu končana. Corrini je bila psička všeč, dvignila jo je, odnesla k živinozdravniku, da jo je pregledal, in zdaj je že družinski član Schumacherjevih. W PKAVedTblo lAHfc Bon bOfflSELHl ?R OBLAC, SAVOBLAOLNA INMSTRfATOtVIA VMjUOT KbATmPPtt). * - PltEUpE BARVNE KOHBiNMfo -nenavadno tkanine; -naravna vlakna, - POTRKAN) BOMBAŽ/, VISKOZA, SVILA in LAN 2A 0 k s c s c t< š r r s t I r r ( v k Hlč W URAVATE- TOnt LE KANČEK CGObBK 0 HOŠKEM OBLAffEUjo, TISTI, KI 50 Z* HODNE spREnEHBE SE BOSO OhLoCiU VISOKO žamete jonce. le-te« se STEFFI TISTI, KI so lEVR&TpO PRiUSAjo TELOVNIKI*. NOVfcfrA BOLTE REKLU’ - VRBINA HODE JE VEbNO TISTI DEL ŽE 2NANE6A. K) SE «W0VA LAHKO v PNE v DUHA SEbANJOif। f Vse skupaj se je začelo lanskega avgusta, ko V so v bogati vili v bližini Duisburga aretirali ~ Steffinega očeta Petra zaradi davčne utaje. Takrat s to afero nihče ni neposredno povezoval tudi Ste* ffinega imena, češ punca igra tenis in se za drugo ne zanima. Zdaj pa prihajajo na dan Številne tajnosti, ki govorijo, da je bila Steffi z očetom zelo tesno povezana (tudi fotografije, kjer je slikana z očetom, bi lahko bile zgovorne). Menda gre tako daleč, da bo zaradi davčne utaje morala sedeti tudi Steffi. Če k temu dodamo, da njeno mater vse večkrat videvajo z nekim newyorškim poslovnežem, lahko sklepamo, da razpad nekoč srečne in ponosne druzme ni več daleč. s 2 I t j' VESTNIK 47 P©" s e DIJAŠKA 1/4 penMURSKE , AMBASADE XIII , PENREUTER: Če se vprašamo, kaj je poleg vsemogočne politike in pridnih kmečkih rok tisto, kar nas je bistveno značilno in hkrati vzpostavilo, da smo lahko preživeli na našem malem zelenem in močvnirnem kosu zemlje, potem je to prav gotovo muzika. Tega so se zavedali že stari Grki, ko so poudarjali prvinsko moč glasbe v gledališkem ritualu. Tako lahko zdaj z gotovostjo in s ponosom rečem, če imajo Nemci Wagnerja in njegovo totalno gledališče, potem 'mamo mi Kreslina in njegovo potujočo Beltinsko bando. Sele zdaj se nam odstre pravi obraz tragičnega duha, ki se tako vzvišeno očrtuje na zgaranih obrazih naših rojakov. k Tako smo bili v Ambasadi znova deležni prvovrstnega spektakla ob izvirnem posredovanju muzike ki se vedno rodi v opojnem vinskem sodu. Dokazali smo svojo vzvišenost in modrost, ki nas loči od ^narodnjakov Namreč že davno tega je naš prijatelj po veri v podobnem vinskem sodu pretthotapii od prav tistih wagnerjancev, s katerimi delimo dušno usodo, knjigo, mi pa smo jim podtaknili še en s°d. takrat res poln vina, in z njim znova preobrnili zgodovino. Kranjci in Gorenjci se zdaj ne obračajo več proti podalpskim pašnikom, kjer kraljujejo tirolske plavolaske in poskočne trobente, temveč so spoznali svoj pravi obraz v ravninski odprtosti in žuboreči Muri. V trenutku ko izza sanka Ambasade prihajajo prvi glasovi violin in cimbal, množično drejo v naši mali drugi dom ter n^milo padajo na kolena. To je bil res ganljiv prizor. Vlado je z vso svojo vehemenco krožil med cizami in z rame točil divje vino med goste na robu histerije prav ob koncu večera ko je večina navajenih že ležala pod mizami, pa je z nasmehom rekel svojim muzikantom da to ni bilo zadnjič. Kot trdi sam, šele zdaj prihaja rojstvo pravega duha ... To bo gotovo veličastno Vilmos Panonskl' Kalman Panovski Od 25. aprila do 30. maja OVEN (21. III. - 20. IV.) I ^^^ačetek tedna^Ti se vam bo zdel dolgočasen in btez Perspektive, bo kaj kmalu pokazal, da je za vas izredno P°memben. Na to bodite pripravljeni. Jejte več surove hi ane. ' ' Čemerkoli dvomiti, je včasih dobro, toda če vam bo to prešlo Navado, na koncu res ne boste vedeli, kaj je prav in kaj ne, ' T k dobro in kaj slabo. BIK I — „ L___________________, (21. IV. - 21. V.) | vsako delo ne morete pričakovati plačila, bo pa I Dai , 'd prt^° takrat, ko to sploh ne boste pričakovali. Zato I Ver 'aS,nekatera tovrstna opravila spravijo v dobro voljo, r , da bo koristno, in ko boste delo končali, bo za bQot ^an' blekdo vas od daleč opazuje. Če boste ta ovili in imeli ob tem tremo, bo to dober znak. VOJCKA (22. V. - 21. VI.) sani ePrav smo v najlepšem delu pomladi, zdaj ni čas za ^llubl-6^6' Pa seveda ne pomeni, da bi se upirali valu prj 'lenosti, ki se vam, kot vse kaže, neizbežno približuje. h0 7katero pogledujete, bodite previdni. Nekdo vam je ,. ?^azal nekaj nasprotnega, vendar to še ne pomeni, da 1 sovražnik. Včasih imajo tudi drugi prav! V prihodnosti bi jih vsi radi nosili. Kdor ne bo znanstvenik, bo vsaj zdravnik. Komur tudi to ne bo uspelo, bo stomatolog. Kdor pa misli do DNA (do nothing at ali), bo mikrobiolog. Prihodnji kolegi smo takole solidarizirali: Ponedeljkova vizita na kirurgiji: Košir je bil v petek operiran na želodcu. V nedeljo so mu od doma prinesli priboljšek - lonček kuhanega fižola. »Gospod doktor, ali lahko pojem tale fižolček?« »Lahko! Boste pač na drugem svetu prdeli.« »Gospa, moram vam povedati, da smo pri vas odkrili bolezen, ki ne obstaja več »Se ne čudim, gospod zdravnik, ko ste me pa toliko časa pustili čakati.« Neki mornar si je dal na hrbet vtetovirati zemljevid sveta. Nekega dne zboli. Zdravnik ga vpraša: »No, kje vas boli?« Mornar: »Na severovzhodu Brazilije.« Na predvolilnem shodu: »Volilci! Rešili vas bomo vseh fašizmov, vseh nacizmov, vseh komunizmov ...« Neki glas iz množice prekine govornika: »Pa imate kaj proti revmatizmu?« HOROSKOPOV Pripravlja: Agencija Hogod I N LEV -22. VIII.) ’ vse tako kot bi XV Aai r (23. VII. _ a poslovnem področju vam ne gre vse________________ hoteli. Morda ste preslišali dober nasvet ali preždi iskren namig. Pri poslovnih zadevah bodite bolj na tekočem. Razveselili boste svoje okolje, ne da bi se tega zavedali. To vam bo dalo moč, da boste kmalu pravilno ukrepali. Ob razveseljivi novici se usedite in ob umirjeni glasbi še enkrat dobro razmislite. STRELEC (22.XI. -21. XII.) _ ___aj je pravi mesec za vas. Neka notranja moč vas bo gnala iz avanture v avanturo. Temu se boste teško izognili, zato je bolje, da se na to pripravite. Morda bo dobro, Če se z okolico tačas ne prerekate. Pustite, da imajo tudi drugi svoj prav. Pomembnejše odločitve preložite na kakšen drug mesec. O DEVICA (23. VIII. - 22. IX.) seba s kalen • nimate ravno najboljših odnosov, vam bo z nekim predlogom ponudila roko sprave. Pravilno boste naredili, če jo sprejmete. Kar tako, po naključni izbiri, pokličite znanca. Splačalo se bo. Nasploh je pred vami mesec, ko boste morali vašo okolico večkrat presenetiti z drobno pozornostjo, ki vam bo nekoč povrnjena TEHTNICA (23. IX. - 22. X.) te v čudovitem življenjskem obdobju. Odprlo se vam bo več poti in niti ena med njimi ni slaba. Kljub temu bodite disciplinirani in delavni. Pri delu sevam vse umirja in prehaja v mirne tokove. Premalo se gibljete, zato poskrbite, da bo prezežek energije čimprej sproščen. Če v desetih dneh ne dobite cvetja, ga sami dajte nekomu. KOZOROG (22. XII. - 20.1.) redina meseca poslovno ne bo ravno uspešna, bo pa več sreče z odnosi z bližnjimi. Primeren čas za kakšno potovanje ali izlet. V družbi več kot štirih ljudi morate biti previdni in počakati, da oni pokažejo svoje karte. Če ste si zaželeli kakšen del garderobe ali modni dodatek, si ga privoščite. Napake ne morete narediti. — VODNAR (21. L - 19. II.) "^ta^eprav vas daje utrujenost, morate vztrajati in opraviti delo do konca. Včasih se razgovorite in poveste več, kot bi želeli, za kar vam je pozneje žal. Tega menda zdaj ne boste tako hitro naredili. Stalna družba od vas pričakuje več, kot si zasluži V bližini osebe, s katero bi radi navezali tesnejši stik, položite kremenov kamenček. _■ RAK „ L________________________, (22. VI. - 22. VII.) ^akor hitro se boste poglobili v problem, boste videli, 111 tdko velik. Strah, da bi tisti, ki so vam blizu, videli, da Č4Sne Znate rešiti, je večji kot problem. Imate problem s lh'1,1 ali vas prehiteva ali si ga ne znate razporediti. a se 'stavno si morate vzeti čas, drugače ne bo šlo. Približuje drn Prijeten konec tedna, ki si ga boste dobro zapomnili. 3 7 k z KORPION (23. X.-21. XI.) ^Bred vami je nora noč, polna smeha, zabave in morda tudi ljubezni. Prihaja čas, ko lahko sodelujete v kakšni nagradni igri ali igri na srečo. Ko se boste znašli v središču pozornosti, ne pretiravajte. Ko boste šli na pomemben sestanek ali pogovor, imejte v žepu ali torbici majhno vejico bele breze. RIBI e ob koncu prihodnjeqa^t?