Najyečji ilwemin dnevnik •
r Združenih driarah	|
Ve^ja z« Y»e leto . • . $6.00 S
Zm. pol leta....... an a
2* New York celo leto -Za inoxcnutro celo leto
GLAS NARODA
tisi slovenskih idelaYcev v Ameriki.
!The largest Slovenian Daily in the United States.
~ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: COBTLANDT 2876.

Entwed MM Seoond Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3.
1879.
TELEFON: COBTLANDT 2876.
PRE0SN0VANJE NEMŠKIH
VOJNIH OBVEZNOSTI
Preosnovanje nemških obveznosti bo.jkrčilo za 95 odstotkov vojna in predvojna posojila Nemčije. — Dejanska zavrnitev dolgov Je določena v osnutku nove postave. — Vlada ne priznava nikakih obveznosti, temveč le "moralne odgovornost".
"BERLIN, Nemčija, 27. marca. — Nemci in ino-zemci, ki so podpisali vojna posojila in predvojna nemška državna posojila, bodo naprošeni, naj zamenjajo svoje obveznice za novo posojilo, ki bo vredno pet odstotkov prvotnega posojila.
To predstavlja skupne obligacije v znesku sedemdeset tisoč milijonov mark, ko jih vrednost naj bi se izpremenilo v dolg treh tisoč in petsto milijonov zlatih mark.
Vlada izrecno izjavlja, da ne priznava nikakih obveznosti, vsaj postavnih ne, da se na ta način odpravi razočaranje,. katero so doživeli tisoči, kojih sekuritete so postale ničvredne, da pa je nastopila izključno le iz obzira do moralne odgovornosti. To novo posojilo ne bo -prinašalo nikakih interesov ter ne bo izplačano, dokler bo Nemčija plačevala vojno odškodnino ali reparacije.
Izjeme bodo uveljavljene izključno le v slučaju onih, ki so imeli taka'posojila neprestano izza 1. julija 1 920 ali preje. Ceni se, da imajo ti ljudje dvajset tisoč milijonov mark ali dve sedminki skupnih vojnih in predvojnih posojil. V teh slučajih bo plačevala vlada pet odstotkov obresti.
Osnutek postave določa tudi, da bodo dobivali oni, ki so podpisali vojna posojila ter so sedaj brez sredstev, po dva odstotka'vrednosti njih prvotnega posojila, da pa ne sme ta svota znašati vfeč kot 600 zlatih mark. V ta namen bo stavljenih na stran štirideset milijonov zlatih mark.
Namen te odredbe je ščititi prvotne sVote nem. vojnih in predvojnih posojil ter preprečiti, da bi želi ves dobiček špekulant je, ki so pokupili od.reve-žev vse vojne in predvojne obveznice za najmanjšo ceno v času največje bede.
V zadevi državnih in občinskih obveznic se prepušča posameznim državam in občinam odločitev, kako naj zadoste svojim obveznostim napram starim podpisovalcem.
Nikake revolucije se ne bo izvršilo glede bančniii ulog.
Definitiven sporazum je bil tudi uveljavljen med nemško in angleško vlado glede bodočega postopanj as šestindvajsetodstotno importno pristojbino, katero je dosedaj pobirala Anglija na tfemelju Reparations Recovery Ačt.
Mesto da bi Anglija posamič obdačila nemške eksporterje, bo Nemčija v bodoče plačevala svote na temelju Recovery Act, v skupni svoti, ki bo deponirana v Nemčiji. Na ta način se bo izločilo nad-ležne metode pobiranja teh pristojbin.
Sargent bo izvajal Stone-ovo politiko.
Novi tajnik justičnega departments bo sledil politiki svojega prednika ter namerava izvesti vse njegove načrte glede prohibicije in -proti trustnih slučajev.
WASHINGTON, D. C., 27. are«. — Novi general, pravdmk IZdruranfli držav, John Sargent, ie izjavil, da ho ustrajal pri pouki svojega predhodnika, Sto-ae-a glede izvedenja prohibicije proti* rtmtnih. postav. Sargent je pdfcretooval teden ali da se seamaail s posli justič-IdeputmeoU, a je izjavil odda so ne bo "vmešaval v talcajočih se kr»--trnst-
Radičev zaupnik v velikih zadregah.
Politika, ki je zavezala jezik madžarske m u grofu Karolyi-ju, ni baje zavezala jezika hrvaškemu uredniku. Slednji je priznal, da agitira z a hrvaško seljačk o stranko in da se mudi v deželi dalj-eksa kot mu je bilo dovoljeno.
WASHINGTON, D. C., 27. marca. Delarvski department je dovolil Ludovfrku Kežmami, -uredniku nekega hrvaškega lista, ki izhaja v Patitsburghu, podaljšanje njegovega bivanja v tej deželi in ko je storil to, je spraivil na dan zadevo, ki čudno (nasprotuje ak-eiji vlade proti grofu Mihaelu Karolyi-ju," prvemu pre<isedniku madžarske lamblike.
Karolyi-ju je bil dovoljen vstop v ^Združene dtrža-ve na temelju obljube, da bo molčal o političnih zadevah. Kezman, soglasno s po-rooili delavskega departments, pa je ostal v deželi preko določenega časa. Prijeli so ga m delavski department je podaljšal čas njegovega bivanja na temelju prošnje, da namerava politično delovati za Jugoslavijo.
Pozneje -je bnl njegov odhod zopet preložen m ostal je v tej deželi izza aprila 1922, čeprav je obiskovalcu dovoljenih le osetm mesecev. .
Šestega februarja (tekočega le-tta, ko je potekel teirsnin, mu je bil dovoljen nadaljni mesec. Vsted prizadevanj ljudi, ki so se J zavzeli zanj, je bil termin dne 6. marca -fcopet ^Sodaljšan do 1. julija, da se lahko priravi iza od potovanje iz dežele.
Neki priseljeniška uradnik je izjavil, da je obvaroval!«, urednika derpiortacije izključno le prošnja, da hoče tuikaj delovati za svojo stranko .
Ko se je stavilo vprašanje, 'kako je mogoče spravilu v soglasje to a'kcijo vlade v primeri z akcijo proti grofu Karoiyi-ju se je pojasnilo, da ni »bil Kežman radii-kaleč i® da se delavski department ne briga dosti za podaljšano bivanje ljudi, ki ne kažejo nikakih anarhističnih nagnenj.
Zgodovina celega slučaja je naslednja:
— Kežman je prišel v Zdrnže-Ine države*l«*ta 1922 z jugoslovanskim potnim listom ter dobil dovoljenje, da sane ostati tudcaj osem mesecev. Ko je ostal dalje, so ga aretirali .ter zaslišali v New Torku.
Tekom toga zaslišanja je izjavil, da jie član jugoslovanskega parlamenta m da hoče ostati tukaj v namenu, da agitira med Hr-fati glede političnih zadev.
Stranka, <za katero se (zavzema Keiman, je takozvama hrvaška se-ljačka ali kmečka stranka. Do-l&vttki department je odločno izjavil, da nima Kiežman nikakih radikalnih nagnenj.
Uradniki državnega department* eo ponovno izjavili, da ni madiaraki poslanik izvedel noibe-nega pritiska na vlado v namenu,
Chapman je imel še več drugih imen.
Znani bandit Chapman je imel sest drugih imen kot se glasi v javni obtožnici, v kateri se navaja imena. -— Njegov zagovornik pravi, da ga ne more nikdo identificirati.
lijavil je, da ibo dosledno izvrševal politiko, katero je započel ii i ego v predhodbik.
Novi generalni pravdmk je našel,/da visi sedaj deset slučajev kršitve prati-Jtraštne postave v razKčnih sodiščih in da so bile vse te tožbe dvignjene proti prejšnjim režimom. 3di se mi, da ni nobenega vzroflca, ' radi katerega bi se opustilo te ofoožbe in da jih bo zasledoval naprej, v kolikor bo v njegovi mc»ei.
Iz vsega njegoffcga nastopa jelda se zaveže grofu Karolyi-ju je-
razvidno, da bo si apel vse svoje sile, da napravi prbhibicijsko postavo uspemo am da bo kazal še večjo delanmofet k<* njegov predhodnik, Stone, ki si je na vse mogoče načine prizadeval izvesti Volstttedovo postavo. Mr. Stoma je naročil svojim okraj, pravnikom, da ne ibo topel nobenega omalovaževatija pOstave in nobet ne popostljivoafi v zadevah kr-l&eoja te poitkvo.
rik.
Državni tajnik Kellogg je izjavil, da je prevzel zadevo Ka-Tolyinja kot je obstajal, v času njegovega vstopa v urad in da jo smatra za zaključeno.
I>osti pa je ljudi tukaj in drugod, fci niso zadovoljni z akcijo sedanjega državnega tajnika, ki je enostavno potrdil vse odločitve Hngbesa, posebno v kolikor so se tikale madžarskega grafa Karo-k^
V«a znamenia fcafiqjo, da ode-
HAKTFORD. Conn., 27. marca. Porota, v ikojih rokah se nahaja usoda Gerald Chapmana, ki je izvršil več kot poldrugi milijonski rop na neki poštni voz v dolenjem delu mesta New York a, in ki je obdblžen umora policista Sfcellv-ja v Nenv Britain, Conn., jc bila izpolnjena včeraj popo&dne. Sodnik Jennings je bil precej razočaran, ko ni mogel izpopolniti porote ter je poslal po ulicah mesta nadaljne pomožne šerife, ki naj bi odbrali skupaj potrebno število izvoljivih porotnikov. Ro-nečno je bil izbran dvanajstim porotnikom Samuel Chainberlin, ki je lastnik velike department trgovine v Hartfordu.
Precej otrojena sodi :jska dvorana je zasijali v llisči po no klanskega solnca, ko je pričel sredi velike tišine citati pomožni sodni jsflri uradnik Puller obtožbo države proti Chaptoauu.
Njegov glas je zv-ucl pritajeno.
—	Gerald Cbampan, — je rekel, — je znan pod številnimi drugimi imeni
liice Chapmana je ostalo nepremično.
—	Izvršil je atentat na osebo policista S-kellv-ja, namenoma in premišljeno. Kaj pravite George Champan? Ste krivi ne kri vi ?
Jetnik je zamrmral:
—	Nekriv.
V naslednjem trenutku se je pričelo zasliševanje prič. Ivice Chapmana je postalo bledo, — prvo iznamenje notranjega razburjenja. Prvi je bil zaslišan -Maks Unkenibach, arhitekt iz New Britain. Porotnikom je izjavil, da je izdelal načrt hiše, v kateri je bil izvršen umor.
Ptroces kot tak je bil dosedaj nezanimiv in splošno zanimanje prebivalstva, -ki ga je ,bilo opaziti od priieetka, je popolnoma izginilo.
Glavni zagovornik Chapmana, dr. Groehl iz New Yorka, si je na vse mogoče načine prizadeval da-kazati, da ni oddal Chapman uso-depolnega stref-a, ki je usmrtil policista ter dovedel do aretacije Chapmana, k?i je tna dramatičen način pobegnil -iz Atlanta jetniš-uice ter povtzroičal skrbi policijskim oblastim cele dežele.
Izjave prič niso bile posebno prepričljive in vsled tega je pričelo prevladovati mnenje, da ne bo spoznan Chapman krivim umora po prvem rdu.
Splošno kršenje suhaške postave.
Niti en človek med devetdesetimi odstotki prebivalstva Wisconsina se ne briga za prohibicij-sko postavo. — Državna prohibicijska postava sploh ne pride vpo-štev.
VI,
ali
Mahardža je dal umoriti otroka.
BOMBAY, Indija, 27. marca. V procesu proti devetim možem, ki so obdolženi, da So skušali odvesti plesalko Mumtaz Beg mri iz harema maharadže iz Indore, je bil poklican kot priča Allan Buck, njen stric.
Oblasti so skušale dolkazati, da je bil izvršen roparski napad, katerega se je baje <ndelež»l tudi neki angleški častnik, a te izjave so zavrnile pniče, ki so rekle, da ni bilo poleg nobenega angleškega častnika in da je bila afera posledica notranjih indijskih sporov.
va m ni končana in da bodo prišla na dan nadaljna razbitja, ti-Jajoži ae potititaih nutikovanj.
MADISON, Wis., 26. marca. — Tudi v Wiseonsiain ne spoštujejo ' blagotvomi-h' prohibicijsakih postav. kot «i to žele pobožni prohi-hibieijski fanatiki. Celo dva se-naitorja atsi s? odločno uprla proti državni prohibie/ijsbi postaA-i ter izjavila, da izdelujeta doma vino z resničnim ^kakom". Ta dva senatorja sta Bernard Gettleman iz Milwaukee in James Barker iz Antigo. Nastopila sta pred dr-Žavniim senatnim komitejem za Notranje zadeve v namen, da podpirata amendmente k drža\nii postavi, soglasno s katerimi'naj bi se dovoKlo izdelovanje domačega piva in lahkih vin.
Gettleman je rekel:
—	Mi izdelujemo vino v svojih hiš^h ter nas popolnoma nič ne briga, če vedo za to. Gotovo ljudje bodo mogoče rekli, da je to omalovaževanje postave, a za to se ne brigamo. Tukaj je moj naslov in kdor nas hoče obiskati, naj pride.
CIani komiteja so se komaj opomogli od svojega presenečenja, ko je vstal senator Barker ter rekel:
—	Tud'i moja žena dela doma vino in laliko vam zagotovim, da si to nikaka Bryanova kapljica, temveč da ima, resničen k i k.
Senator Gettleman je izjavil, da krši devetdeset odstotkov prebivalstva države postavo, ki prepoveduje izdelovanji? opojnih pijač doma. Trdil je, da je celo na temelju Volsteadove postave dovoljeno izdelovanje piva. vina in jabolčnika za domačo porabo, kot razvidno iz procesa proti kongres-niku Hillu iz Marvlanda. Barker je rekel:
—	Pred prohibicijo nismo rme-li v hiši nobenega vina, a sedaj imarao tri različne vnste in vsaka teh ima zadosten kik.
Mrs. Ana Warner, državna predsednica krščanskih tempe-renčnili žensk, je prečrtala nato neko mes-to iz Biblije, da dokaže, da je bil Krist proliibicijonist. Senator BLllgrem iz Iron Ridge je nato potegnil iz žepa Biblijo ter jo pozval, naj prečita polčrtana mesta. Tikala so se kanaanske oh-ce=5ti, ko je Kristus izpremertil vodo v vino in nadaljna. v katerih je nasvetoval apostol Pavel Timoteju. naj pije redno nekaj vina radi svojega želodca.
Mrs. Warner j? rekla nato, da so lahko te stvari na popolnoma drugačen naičin razlaga in Bill-gren je odvrnil na njene pripombe:
—	Seveda, če se hoče napačna razlagati Biblijo.
Neki drugi navzoči prohibici-ionist je izjavil nato bedasto tr-ditie^*. da je apostol Pavel nasvt-toval Timoteju, naj se dregne z xi-nom po trebuhu, da pa ga ne sme piti, — ali boj po gosposki notranje zavživati.
Nasveti Lloyd Georgia.
LONDON, Aoglipa, 27. marca. Prejšnji nrinist-raki predsednik Lloyd George je izjavil, naj se vrnejo njegovi nezaposleni rojaki na deželo ter prično obdelovati zemljo. Nezaposleni so v glavnem tvornifiki deflavci, 'ki nanajo niti najmanjšega pojma o poljedelstva.
MUSSOLINI V POSLANSKI ZBORNICI
Fašisti so z velikanskim aplavzom pozdravili vstop
Mussolinija v poslansko zbornico. — Komunisti pa so pričeli prepevati znano internacijonalo.
Ministerstvo za zunanje zadeve je zanikalo poročilo, da ima Mussolini raka.
RIM, Italija, 27. marca. — Včeraj popoldne je bil z velikansko ovacijo pozdravljen zopetni prihod ministrskega predsednika Mussolinija v poslansko zbornico.
Večina zbornice je vstala ter pričela prepevati fašistovsko himno. Skupina radikalnih poslancev, ki so nalašč prišli v zbornico, pa je skušala prekiniti ovacije s kriki: — Naj živi komunizem!
Nasprotujoče si skupine so skušale prekričati druga drugo in tolpa razkačenih fašistov je navalila na komuniste.
Po tretji ovaciji se je oglasil predsednik zbornice ter čestital Mussolini ju, ker je baje okreval. Nato se je zbornica pomirila ter se lotila svojih rednih poslov.
Mussolini je skrbno poslušal debato glede inozemskih obveznosti. Bil je bled in shujšan, kot da je resno bolan, a ministrstvo za zunanje .zadeve je odločno zanikalo poročila, da ima raka ali kako drugo organsko bolezen.
Glede poročil Kajetana Dunbarja, posebnega poročevalca Worlda, da ima Mussolini raka in krvno bolezen, pravi zunanji urad:
---Ni resnica, da trpi Mussolini na raku. Tudi
če bi trpel na kaki slični bolezni, bi ne bila neozdravljiva.
Zdravniki, ki zdravijo Mussolinija niso izdali in tudi ne nameravajo izdati nobenega buletina, ki bi se tikal značaja in opasnosti njegove bolezni.
RIM, Italija, 27. marca. — Včeraj je ministrski predsednik Mussolini prvikrat po svoji bolezni nastopil v poslanski zbornici.
Včeraj zjutraj je sprejel kralj Viktor Emanuel Mussolinija v avdijenci. Razgovarjala sta se več kot pol ure. Ko je bila avdijenca končana, je izjavil Mussolini, da je bil njegov pogovor s kraljem skrajno zadovoljiv.
Smrt ameriškega profesorja v Berlinu.
BERLIX. Nemčija. 25. marca. Precej skrivnosten se dozdeva številnim doizdevni samomor profesorja Frazier. ameriškega črnca in državljana.
Truplo profetso-rja so našli včeraj v sobi hiše, ko je lastnik je bil. Smnt je bila baje posledica zastrupi jen ja s plinom. Frazier. k: je dosegel starost 51 let. se je imenoval ''.mednarodnega odvetnika*', a je tudi poučeval jezike.
Pa zaiključenju policijske pre-
isk ave bo truplo profesorja izročeno tukajšnjemu ameriškemu konzulatu.
Kako postati dober mislec.
BREMEX, Nemčija, 27. marca. Opustite elektriko, radio, telefon Ter vrzite pisalni stroj na cesto. Vzemite v roko staromodno ]>ero in črnilo in postali boste do-* ber mislec in produktiven, res nekaj vredesn pisatelj.
To je nasvet dr. Emila Wa'd-mana, ravnatelja galerije 1. pili umetnosti v Bremenu.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dane« ao asi« oao* atoMt:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.00 2000 Din. —$33.80 5000 Din. — $84.00
W mfciifflh, U tnaiajo nnj k«t kmt U anUv a poštnin« in drnge
S—»inja mm sadnje pott* ta
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE^
200 lir .......... $ 9.30 500 lir..........$22.25
300 K*.......... $13.65 1000 lir..........$43.50
M mmrmiOSh, ki m^m^MM ------T ......i M u
— poftnin« in drage ' "	-----
Za poHIJatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ UR dovoljujemo po mogočnosti ie pooeOen popust.
i
POfcLJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO X NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO EA STROŠKE
Orto aO pt
York, M. T.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NAHODA "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado .......................... $6.00
Za pol leta ........................... $3.00
Za četrt leta .......................... $1.50
Za New York ta celo leto _ $7M0
Za pol leta ..._________________$3j50
Za niozemstva za celo leto $7.00 Za pol leta___________________________ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče Pimtni, da hitreje
najdemo naslovnika.
cealkftirm dvioraoi na 22nJd Place. jZaBfrapandii je irilo nefeako 9 ka>-tolijjnrh društev iz Chacage. Shod je 'ofcvioril s primernim nagovo-rom Mr. J. Jerič, pred. tiskovne družbe Edinoett in g"l. -nadzornik K. S. K. Jiefcinote. Uradniki društev so bili obenem govorniki.
Mr. Jerič je prvi naznanil pomen shoda, navduševal je občin-sivo k pristopu K. S. K. J. Bilo je veliko število nečlanov(ic), od katerih se jih je pnilglasilo nekaj nad 60.
Drugri govornik je btil Mr. Kreni esec ; on j«e oh-nt al slovenski živel j v Chicagi v zadnjih 40 letih. Poživljal je rojake k pnbrtapu v Jedlnotfo. Za njim je Rev, Miklav-vič ee-stiital vsem društvom.
Dalje so govorili: predsednik dr. št. 1, J. Zefran, tajnik Louis Želesznikar. za njima drugd odborniki društev spadajoči h h K. S.
GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
RESNICA JE PRIČELA ZMAGOVATI
Angleška vlada m: je odpovedala zadaiji in največji iluzija, ki „;.■ bila ustvarjena v versaillski palači. Odpovedala se je- poskusu, dii ]) js!opa z Nemčijo kot manjvredno silo in kot izgnancem iz družbe narodov. V odobrenju Austen Ghamiberlailna glede nemških pr< <1 opov /a varnost .svetovnega miru je vsaj en premagale« Nem-<• priznal, da je sledija upravičena prevzeti svojo avtoritefto in isvoje dostojanstvo med narodi sveta.
Angleška vlada se je enkrat za vselej odpovedala vsem enostranskim dogovorom in garancijskim sklepom, ki so se vsi obračali naravnost proti Xeaniulji. Mir, ki bo uveljavljen mora biti za-j.nnt'-e.n Nemčiji proti Franeiji v nič inanjtši meri kot Prancdji proti Nemčiji.
< hambcrlain je tem poučim izjavil, da podipira nemške predlo-ge. Ta ponudba obstaja iz dveh gla/vnlh predlogov:
V prvi vr^ti se hoče odpovexla/ti Nemčija idjeji, da bi izpreme-Jiila svoje zap a dne meje. V drugi vrsta pa je pripravljena Nemčija odpovedati se ideji izpreoneonbe svojih iztočnih meja nasilnim po-tom. To je najbolj posten predlog, kar jih je bilo stavljenih kedaj. Nemčija pravi povatm javno in -ojčito:
— Pripravljeni smo sprejeti zapadiio mejo, odpcvedaiti se Al-zaciji in Lorenski, privoliti v demilitarizacijo Alzacije ra Lraren~ sl:e. Olj vezati se hočemo celo tako daloč, da ne bomo obnovili po-L'.i.iiiiij glede teh vprašanj. Xe sprejmemo pa svojih poljskih meja. ]': ipravljeni pa smo uveljaviti reviziijo le potom miroljubnih sredstev in vas sprejem tega p rr d loga bo priznanje, da se lahko predloži cdo zadevo v kakem bodočein času razsodišču.
\ e ikan-ska važnost tega predloga je a* polnem soglasju z res-jU'"n.nii dejstvi glede stališča Nemčije. Nemčuja ne obljuiblja ničesar nemogočega, Nemčija ne trti i, da je pripravljena sprejeti celotni pravorek versaillsike mirovne pogodbe. Obljublja le to, kar je v neposrednem soglasju z njenimi interesi in kar iniore dejanski izvršili.
Odpovedala se je vsem prilikam na zapajdu, kajti zapadna meja je krivična v očeh republikanske Neančije. Nesnci vedo doibro, da ne morejo izpremeniti teh zapadnih meja, tudi če bd bili .pripravljeni storiti to. A' drugi vrsti pa se boje v glavnem osveteželjnosti
Francije.
Nomčija jc predlagala izpreaneuv.be na iztoku v glavnem radi negotovosti meja Poljske na iztoku v sedanjem času.
Na kratko rečeno je nastopila Nemčija v sedanjem slučaju kot hladno prevdarjajoča sila, ki upošteva vse obstoječe okoliščine. Med narodi kot takimi je najboljše jamstvo dobra vera. Če bi obljubili Nemci več, bi morali brez dvoma pričakovati, da bodo izpolnili manj.
liavno raditega pa je tudi ta predlog v polnem soglasju s potrebami, silami, aspdracijami an dostojanstvom nemške države. Na ta način bi si Nemčija lahko pnidobila mesto v svetu narodov sveta in korak bi pomtnjal konec v seh prevaaaiih agitacij.
Toteza angleške vlade, da se na ta način zasigura mar sve&a, je dr žavniška poteza prve vrste.
Nemška ponudba pfwnenja za Francijo -vse, 'kar bi JI mogel nuditi varnostni dogovor. Noben dogovor, še tako natančno izdelan, bi ne mogel nuditi večje varnosti kot ta ponudba Nobena vlada a« more obvezati svojega naroda trajno glede obljub, ki bi ne upoštevale v vsakem slučaju njegovih potrdb. Izbegljivoat vseh prejšnjih predlogov je tičala v tem, da se je omalovaževalo ali naravnost zanikalo ta bistvena dejstva.
Skušalo se je napraviti trajnim določbe, fci nikalkor ne more«
jo cslati trajne.
Uravnava je bila sklenjena na temefju laži, da je versaillska mirovna pogodba trajna, večna. Francoski narod bd moral priti do spoznanja, kot je prišel Chamberlain, da m zadnja nemška ponudba niti arogantia, niti preteča, niti servnlma, temveč odkritosrčna
in resnična.
Francozom ni treba skrbeti za Poljsko. Ne mogH bi zagotoviti vseli poljskih uravnav vspričo oživljajoče se Nemčije ter restavri-rane Rusije. Ni dostoi armad v celi Evropi, da bi mogie iavrsita kaj takega. Varnost Poljske tiei v tem, da se prilagodi razmeram ter uveljavi miroljubno uravnavo s sosednjimi narodi glede ozemelj, ki ne bodo Poljski nikdar koristila.	-
K J., patem je bil pozvan k besedi neka predsednik, ki se ni upal in ni vedel, kaj govoriti. Oči
je z rokami začasni! in je vseeno rekel: Ker sem predsednik, bom pa tudi nekaj povedal in tako naprej.
Zadnji govornik je bil Mr. Leo .ifiladich, port ovalni -zastopnik Edinosti. Omenil je, kako so se Slovenci zastrupili s Prosveto, Prolejtaneem in G-las Svobodo. Ob-iksal je Slovence in našel proti-katoliške liste v hiši, katoliškega pa ne. Priporočal je Edinost. Na vse zadnje je bila prečitana resolucija po R?v. Miiklavčiču. Resolucija se je tikala Glas Naroda, češ, da takega lista ne bi smel čitati noben katoliški Slovenec. Potem smo se še malo pogovorili in razšli.
Poročevalec.
Iz Clevelanda in okolice.
Dopis.
Chicago, HI. J Posebno klobučareka obrt je moč-Vesela spomlad je tukaj, vse no zaposlena.
Društvene nabave so malo pometale, ker je potit, kljub temu pa se priretjago še fcafkSni diodi.

je postalo veselo in živo. Vreme (je ugodno, delavske razmere so dokaj dobre. Po neikaterih krajih je dela toliko, da ljudje delajo po
Tako naprimer je trii zadnjo ne-
Bevolverska bitka.
V nedeljo se je vršila v Oleve-landu revolverska bitka med dvema banditoma, ld sta drvela v hk rad enem avtomobilu s hitrostjo 50 milj na uro, ter med dvema policistoma iz Newiburgh Heights, ki sta jima sledila v drugem avtomobilu.
Ko sta bandxta izsitrelila dva strela na avtomobil, v katerem sta se vozila policista, sta slednja izstrelila • dvanajst krogel na ukradeni avto z banditoma. Na 55. cesti in Broadway e?ta banditži -ikoeila iz avtomobila ter pobegnila po stranskih ulicah izpred
oči policistov.
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev v Clevelandu.
Carl Sabin, tajnik Cleveland Engineering Society, naznanja, da je v Oevelandu pomanjkanje gotovih kvalificiranih delavcev.
— Naši reikordi izkazujejo, —. nravi Sabin, — da vlada pomanj-
lije tehničnih risarjev ter risarjev za težko mašinerijo, kako> tadi za ventilacijske in kurilne naprave. Istottako je pomanjkanje stavbins&ih risarje^-.
Poročali smo že,
da je zgorela v drvarnici za svojim domov 3tlrs Katarina Liska, o kateri so sprva domnevali, da je .'fina zakrivila nesrečo. Sedaj pa so ugotovili, da je bila nesrečnica zadavljena ter nato sežgana. V zvezi s tem so že zaprili nekega '•smnljenega čioveika.
1 Jetektivi izjavljajo, da ko so ga prvikrat peljali v mrtvašnico, kjer leži sežgana truplo nesreč-nice, da ni osumljenec kazal ni-kakih znakov razburjenja, da pa je venomer mrmral v nekem tujem jetakiu: — Veseli me, da je mrtva.
Toda ko so ga v nedeljo zve Ter spet fronfrontiraU s truplom žrtve, je osumljenec plakai in mrmral: — Če bi ti še živela, bi jim povedala, 'kdo ti je to storil.
Pri osumljencu v celici je noč n dan detektiv, ki rarume nje-g< v -ezik, toda dozd.ij ni izvedel še ničesMr.
Jetnik samo priznava, da jc nameraval oditi iz Clevelanda.
Frank Liska, ki se je hotel ravnokar ločiti od svoje žene^ noče ničesar slišati glede pogrebnih priprav, da bi se on zanje pobrigali. Na vse samo lakoniČno odlgovarja: — Kar mesto jo naj pokoplje.
Detektivski kaipeitan Cody je dognal, da je- bila obleka ne«rrec-nice najprej prepojena s potrole-jem, nato pa zažgana.
Glasom izjave njenega moža, je ženska od«la iz svojega stanovanja v petek zjutraj ter se ob enjastih zvečer sena povrnila, nakar je Sel on spat. V soboto ob dveh zjutraj pa je bil zbtijen od svoje hčerke Ane, ki so jo zbudili sosedje, kateri so videli drvarnico v plamenih.
Liaka in neki njegov sosed sta skušala pogasiti oigenj, d očim je hei alarmirala gasilce. Truplo so našli gasilci, ki so stikafii po ruše-vanah, da došenego -vzrok požara.
PoUcist
je v nedeljo rvečer prenl pred Wdajafaw m icfenmno na 760 S. St., na dva mlada tatova, ki
ju je videl vlomiti v trgovino. Ko *ta prišla ven, je izstrelil za njima strel, da ibi ju preplašil, da bi se usta vil as. Krogla pa je udarila fskozi okno stanovanja Mrs. Frank Carter na Pepper Ave., ter la zadela ženo v levo pleče, ko s t« je slednja raagovarjala s svojim možem.
Njena rana ni nevarna.
Obstreljen Samaritan.
Charles Luehman, star sedemnajst let, bo najbrž podlegel ranam, ki jih je dobil v nedeljo, ko je opravljal samaritan&ko delo usmiljenja.
Fant ima počeno črepanjo vsled udarca s kolom po glavi, katerega je dobil v neki hiši na 9. cesti. Luahman pravi, da je pomagal nemu pijancoi v njegovo sobo v zgornjem nadstropju, tam pa ga je dotični pijanec v zahvalo udaril s kolom po glavi, -ko mu je prej i zbil iz rok revolver.
Pijanec pa je izjavil, ko se je iztreznil, da ga je hotel fant oropati.
Prihod poljskega orkestra v Cleveland.
Clevelandske poljske organizacije se priprajvljajo na Slovesen sprejem Poljskega narodnega orkestra, ki bo prispel dne 2. aprila v Cleveland in ki bo igral v Masonic avditoriju.
Poljski oiTketstei- bo konce rt iral v petindvajsetih ameriških mestih, in sdcer bo najprej nastopil v Metropolitan operi v New Yorku.
Odboru, ki bo syrejel orkesteiF na postaji, bo načelo val kouncil-nian K. OrLikowski, ki je po rodu Poljak.
Razstrelba nitroglicerina v Ohio.
Newark; Ohio. — V Marietta Machine Torpedo tovarni v tem mes%u je na misterijoeen način sksplodiralo 540 kvartov nitroglicerina.
Ubit ni bil najibrž nihče, toda eksploaija je povzročila za 25 tisoč dolarjev škode ki v okoliei ene milje so bile razbite vse šipe v <ikmah in mnogo 'ljudi je popadalo na zemljo. Iz zemlje so bila izruvana tudi ogromna drevesa ter vržena do sto čevljev dala č.
Dasi ni še natančno znano, kaj je povzročilo to tsilno eksplozijo, vendar se domneva, da najbrž o genj v prostoru, kjer je bil ni troglicerin.
Peitnajst minut po eksploziji je dospel poslovodja tovarne ter ugledal vse grmovje in drevje v bližini tovarne v oignju. Velika sreča je, da ni ogenj dosegel tudi dveh nadaljnih skladišč, od katerih je bilo v enem 102 galo-na, v drugem pa 115 galonov -ni trogUcerina.
Na mesto, kjer se je primerila eksplozija, je kakih 150 čevljev globoka jama, ki men v premeru svojih eito ičevljerv. Te&i deli mašinerije so bili najdeni v vrhovih. dreves kaSkor tudi v jami.
Blizu mesrta eksplozije je stalo manjše poslopje, o katerem ni zdaj noti sledu. Veliko čudo je tudd, da je bilo nekaj (posod z m-trdgliceriaoan v sosedtnjem skla-diieu vrtženih na tla, ne da bi
P«ier Zgaga
Nekateri "gospodje v Clevelan-dtu. Chicagi in Jolietu so jako jee-ni, ker sem jih v tej^jyoji skromni koloni tako temdljito degra-dliraL
Se pred štirinajstimi dSuevi s^ bili načelniki generalnega štaba, vrhovni poveljniki, komandanti armad, ministri vere itd.
Danes so pa taki, kot sva jaz In ti. dragi rojak. Edino žolč se jim preceja.	^ ^
Najboljši dokaz, da ne morejo dohajati ča-sa, je ta. ker prelivajo za izgubljenimi šaržami solze.
Ne gre jum v glavo, da njihovi nazori niso^za sedanjo dobo.
Kljub temu so ;pa sebični, da je groza.
Koverta tuli, laja, zavija, bev-ska, cvili in renči v njihov prid pred njimi itn za njimi, pa mu nočejo vreči iz politih jasli napol-oglodane kosti v obliki dnevnika.
Le gledajo naj! Koverta se bo kmalu naveličal. Ubral bo svoje strune in po ovinkih dosegel, kar si je v glavo izabril.
Nekega lepega dne bo stavljen, podpiran in sprejet na konvenciji prciliog, da mora gCasilo urejevati mož v frančiškanski kutL
Koverta se bo dal nominirati. predlagati in sprejeti.
Majku Ceigaretu ne bo kazalo drugače, kot da se mu vdinja za kozla.	*
Boljšega, večjega in obilnejšega koezla kot je on, si pa človek skoraj predstavljati ne more.
Časopisje poroča o nekem angleškem letalcu, ki se je s svojo nevesto poročil v zrakoplovu, visoko nad zemljo.
On najbrž veruje v rek, da se resnični zakoni slepajo na nebu.
Pair mesecev po takem zakonu se pa človek ipočuti kot da bi pa-»del iz oblakov.
Neki učeni znanstvenik je izračunal, da se bo po toliko in toliko
tisoč letih prebivalstvo taiko razmnožilo, da bo ljudem na zemlji zmanjkalo hrane.
To bo nekaj strašnega, kaj ne? Toda rojak, s katerim sem, o tem razpravljal, ni bil čisto nič v skrbeh.
— Ko Ik> zmanjkalo hrane na zr-mlfji. —^je odvrnil — bomo šli ipa ribe lovit.
*
Kot vsako spomlad, sem tudi letos čital navdušene slavospeve. posvečene spomladi.
Cltal sem o rožicah, cvetju in ljubezni, o tihih večerih, Ijubav-nem šepetanju, neutesenem hrepenenju in o vseh drugih čarobnih lastnostih pomladnega časa.
Jaz bi za ves svet ne mogel na pisati kaj takega, ker sem preveč realističen in prevelik materija-list.
£a vzgled, kako si jaz predstavljam spomlad, naj vam služi 'slika, ki jo na tem mestu objavljam.
OBRESTOVANJE NOVIH VLOG MA "SPECIAL INTEREST
ACCOUNT
se prične s 1. APRILOM
Vsak, kdor namerava pri nas vložiti denar se opozarja, naj to stori do konca tega mesca.
Sigurnost zajamčena potom državnega nadzorstva!
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street	NewYork, N. Y.
Jugoslavia irredenta.
Z regualcijo reke Mirne v Istri
se bavijo razne oblasti že dolgo vrsto let. Sedaj je imel odbor za bonifikeijo Mirne sejo v Trstu in zahteval je posojilo v znesku 150 tisoč lir. To posojilo bi odbor vrnil. ko dobi od vlade podpore 300 tisoč lir. Nekarteri^se boje, da ne bo posojila in aie podpore in da bo regulacija Mirne čakale še dol-go svoje rešitve.
Cigan osumljen roparskega napada.
La ni v novem'bru so našli ubitega kmeta An»toaia Ivahčiea iz
sta ga imenovana vrgla ob tla, pretepla in porezala .sta mu brke. Kadi tega sta biHa pozvaaia k razpravi na sodišče te dni. Tam sta tajila, ali vse tajenje ni ndč pomagalo, ker se je dokazalo, kar sta storila. Obsojena sta bila: Giui na 2 leti in 1 mesec zapora. £>tu-feri pa na 2 leti in 6 mesecev Kapo ra. Xavzoon fašisti so vzeli olivni bo na znanje z globokim molkom.
Šole zapirajo v Italiji v visokem gorovju.
Poslanca OQive<tti fin Mtozaini
Makerfije v Lstri. Takoj se je za- j pmlala na naučno ministrstvo čelo sumiti, tla ga je usmrtil neki cigaji. Te dni so orožniki pri P onto jn i prijeli cigana Antona Majerja, ki je osumiljen, da je ubil Ivaimčiča.
O ruski umetnosti in literaturi
predava v Trstu na ljudskem vsc-učilišeii v ulici Gatteri prof«'-sor Barto-lomucci. Ri je deloval 18 'let na kijev.skem vseaičilišču. Predavanja so znaoniva. Bartolomuc-ci je opozoril Italijane, da bi bilo napačno, ako zi s.c vdržala med njimi še naidalje dosedanja indi-ferentnost glede ruskih zadev in zlasti duševnega življenja ruskega naroda.
Proti beračenju.
V Trstu se je razpaslo beračenji- že do skrajnosti. Pa je tudi mnogo takih, ki nesramno izkoriščajo beračenje in pošiljajo trkat na vrata premožnejših otroke, da rse potem taiko pridobljeni denar zapravlja. NVka "gospa je poslala večji znesek doibrodelni kongre-gaciji in ji obenem podala opise malili prosilcev. ki trkajo pri njej. Sedaj so poslani ti berači li kongregar i ji, ki ugotovi kdo je potreben in kdo ne. Ako se dože-nejo izkoriščevalci, bodo kaznovani.
Težka obsodba dveh fašistov v Vidmu.
Fašista Giaoomo Sbufferi, 23 let star, in Enrico Giui. 20 let star. oba iz Sv. Vida pri Timenju sta šla pred volitvami lansko leto v družbi drugih v stanovanje Andreja Kološana. Zahtevala sta. da mora iti ž njdmi na sedež fašist o v-ske organizacije. Ker se je branil.
interpelacijo radi zapiiranja ljudskih šol v neka-terdli krajih visokega gorovja, posebno nad dolino d'Aosta.
Naučili minister čaka službenega poročila iz Torina, da bi polom ukrenil petrebno v to svrho, da bi mojrle šoje v poro^ju vršiti svojo nalogo in bi se jih prebivalstvo rado posluževalo.
RESNICO JE TREBA POVEDATI
Teikom .stoletij je bilo zdravljenje taijna stvar. Ta znanost je bila skrrta za zaveso molka. Toda pred časom je tir. Hugh Cafoot dekan University of Michigan Medical School. izdal nas-lednje iigot-ovilo: Zdravljenje je skriva-dolgo vrsto let -svojo luč pod mernik. Resnico moramo imeti. •Zdravljenje moramo prodajati javnosti. Povedati moramo resnico glede zdravljenja in sicer tako. da bo .javnost razumela. — Joseph Triner Company pripove-dtuje že let javnosti resnico. Trinerjevo Grenko Vino je slavna želodčna tonika. vedno zanesljiva v slučajih želodčnih neredov. kot so slLab tek. zaprtje, plini. nespečnost ali splošna oslabelost. Trinerjciv Mirilec Kašlja i>rot.i j>rehladoni — vse to so zdravila, knjih formule niso. tajne. Edinole uspešnost teh formul in dovršeno izdelovanje so tako proslavile Triinerjeva zdravila. Če jih ne morete dobiti pri vašem sosednjem lekarnarju ali prodajalcu. pišite mi: Joseph Triner Company. Chicago, 1)1.
(Ad.)
VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA"
gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom.
Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, ©-brnite se pravočasno na nas.
Priporočamo se Vam za pošiljate v takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljat-ve izvršimo po znano zmernih cenah.
FRANK SAKSETSTATE BANK
82 Corthpdt Street t i	York, N. Y.
.» Telephone: Cortlandt 4687.



ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information ItrvlM. — Jugoslav Bureau.)
(Nadaljevanje.)
Druga gospodična, vneta za kupčijo, je kar hotela postreči fantu, gospod pa ji je zat) ranil in je naprej stavil svoje pogoje- Ti pogoji pa so bili taki, da je moral Stanko trikrat robato zakleti — slovenski, Janki in madžarski, potem šele je dobil na papirnati krožnik zaželjeno torto. Gospodični sta si snvehu brisali solze, občuduj' sta zrli v dovtipnega mladega gospo<ta. ki je ponosen na svoj uspeh privoščil ko j še en konjak in še enega in /. njim pra-vieo do tretjega, ki je bil zastonj.
Stanko je moški odkorakal z lab ko zasluženo torto, spotom je voel prazen stol in ga vlekel s sabo. V kotoi pri ograji je sedeli.
bal Milan, "tako je težak, da ga komaj vzdignem ! * *
'"Jaz nimam ilič," je maloduš-no priznal Tonček.
"Kaj pa tvoj ata? Ali ne veš, kje imajo ata denar?" se- je zanimal Stanko.
"Ata že imajo, pa še koliko! Bankovcev in bnkvice! Zaiti nji č sem videl, ko so Jemali iz predala."
4'Pa sri pri at.iirizposodi!" mu je svotoval Stanko. "Skrivaj, da ne boilo -tapazjli; tad ar hoš bogat,
pa vrneš!"
"Jaz se že ne upann," je rekel Tonček.
"Zajec!" ga je zaničeval Stanko. ".Jaz se pa nič ne bojim. Če hočeš, ko j vzamem! Kaj pa potem \ Zapreti me ne morejo, ker
IZPITI ZA TOLMAČE V FEDERALNI SLUŽBI.
izpred oči, je krenil protii ipaviljo
itu, cspotoma pa se ustavljal, tu I Treba vložiti prošnjo do 11 aprila
malo. tam ma£o. da bi izgledal | United States Civil Service
'70 odst., izobrazba in praiksa 30 odst. Gl-ede te druge točke
desno nogo si je položil čez levo: sem premlad!"
kol<*no in -»i zadovoljno mazal slad : Taiko so se prijazno menili, po-ko j»*<l v usta. Milan in Tonček pa!tem so krenili zopet po vrtu mi-
Ma jra spoštljivo jrle<lala. mokra dkndi ust od globokih simpatij do torte — da. ko hi znala migati z tlšrsi in kletii v treh jezikih!
"Dokorej pa ostaneta tukaj?' je vprašal Stanko.
Milan je rekel, da ne ve; Tonček pa je odgovoril; "Ata so de-jji i. da gremo o mraku domov; moram se še učiti za jutri!"
•vO jej." se je namrdnil Stanko in je dal prazni papir Milanu, da ga je polizal. "zvečer bo šele življenje/tako bomo pijani kakor muhe."
"Kilo t.i bo dal?" je vprašal •Tonček.
"Mize same ponujajo," ga jo poučil Stanko. "Zvečer vsega dobiš — tukaj ostani, boš videl!"
"Ko se pa moram še učiti!" je ugovarjal Tonček.
"Kako neumen!" ga je navajal izkušeni Stanko. "Reci staremu, da že vhp znaš! Saj ne boš vprašan!"
Ton«"cfk je imel pomisleke. "Če |>a bom in dobim štirko. me bodo t^iiko z jt'nuienom, da bom ves črn."
Stanko se je posmehnil. "Xi-kar se ne pusti, jaz se že ne bi! Uidi!"
Tonček je razložil, da čuti še pf»sledi<»e prvega bega, kadar sede. In sftfoh. kaj naj bi bežal; teta ga ne mara več. zaradi očeta
ne. . .
Oglasil se je Milan, ki je bil gotov s papirjem. "Jaz ne bi sel nikamor drugaim kakor v Trst."
Stanko ga je postrani pogledat "Tr da greš v Trsi? Spat. pa ne v Trat! Jaz pa — in ne bo nikoli dolgo, tla grem. Bosta že videla!"
"Kje je pa Trst?" je ponižno vprašal Tonček.
"Ali ne veš? Qb morju!" sta soglasno odgovorila tovariša in' Milan je vnetega srca hitel praviti: "Tam so ladje tako velike kakor hiše. In morja ni ne konca, ne kraja!"
"Pa kaj bi v Trstu?" je vnra-Šai Tonček.
"Jaz bi se peljal kar čez morje," je razkladal Milan, "v Ameriko, v dežeio, ki ji pravijo Kalifornija. Tam bi kopal zlato; če najdeš kepo zlata, ga imaš dovolj Re vse žavfljenje. Kupiš si lahko hacijendo, it o je španska beseda in pomeni hišo. Tako le širok klobuk moraš imeti in pisan pas In fca pasom samokrese in bodala."
Tqnček ni razumel teh reči. "Pa kako bi pnišel čez morje?"
MIlana je ralagfcv&la domišljija, da mu je kar gorelo lice. "Ponoči, ko spijo ljudje, bi se splazili k morju, kjer so privezane ladje: odVexali bi eno m ž njo odrinili. Ž"
vse vem, dce mi je pokazal •zemljevid — najprej *bi vozil kar naravnost, potem pa oikoli vogala na desno."
Stanko je prezirljivo pljunil »kpz sobe. "V Trstu moraš znati laško!" S 4em je presgovoraega •tovariša Milana opozoril na težko-čro, ki je samo on ji kos. kakor je b5J pfavk^r dokazal a sijajnim iz-prtom prt nttdoirah. Jn ic nekaj jt povedal. "Za pot je trtba de-fe vzesno
r
mo šotorov. V vinami se je kregala okrogla gospa načelni ca Ko--Lrnica, ker ni bilo nikogar, ki bi pomival kozarce. St^nfko si je kar zavihal rokava in se ponudil za pomivalea. Njegova poemoč je bila sprejeta z glasno hvalo. Milan in Tonček sta sama nadaljevala svoj pohaj.
Mojster Pire in "njegova žena ju nista kaj pogrešala, ker sta i-mela poset. Počastila ju je bila <jospa predsednica Jerajeva, ki je prišla, da se pri njiju oddahne od napornega dela.
"Tako se.m trunlna," je Vzdih-uila, "komaj stojim. Pa moram ko j spet nazaj. Le en hipec pose-dim pri vas. Kako se kaj kratkočasite ?"
Zakonika Pire sta se čutila mo-čno odlikovanima po tem po&etu: povedala sta, da se zabavata iz-bomo, čestitala sta ji na sijajnem uspehu in mojster Pire, ki si je bil privarčeval že tretjo zastonj-vko čašo in rou je podjetnost rasla. je s svojo žuljavo desnico celo pobožal nežno leivico gospe predsednice. pa tako. da ni videla žena.
"Kje sta fanta, vas in moj?" je vprašala gospa Jerajeva In vmes kimaila s pork ro vit el jsk i i n nasraevom sosednjemu omizju. Na odgovor iri niti čakala, ampak jx> domače ]>otopljala mojstra Pirca po roki in rekla: "Kaj pa. gospod Pire in gospa, ali nič ne prideta v moj paviljon in mi da-sta kaj zaslužka? Izborna kaplji-ea!" Zamižala je in zašpieila rde-či ustnici. "Malo ga že imam" — naredila je s prstom kolobarček po čelu — "vsak hoče, da pokupim iz njegove čašace. in človek težko odreče požrrtvovalnrm gospodom. — Saj moram koj spet nazaj, da ne pridete kaj navs-križ!" Hotela je -vrtati, pa se je nečesa spomnila. "Oh." je rekla in si pričeta pod mizo stikati o-krog ži/ota, "kako sem pozablji-va ! Ze tri d?ni nosim za vami svoj dolg, da ram ga poravnam." Izpod mize je privlekla tri zmečkane dvajset kronske bankovce in jih na mizi pogladila. Vmes je bi-1? desetica, ki je padla na tla; črevljar jo je Jiiptel pobrati, pa jo je Jerajeva poefemila z nogo pod mizo, češ. ni vredno, se prigibati. Izročila je bankovce mojstru Pir-eu. ki je prijetno iznenaden izjavil. da ji stavlja tudi v naprej z neizrečenim veseljem svojo blagajno na razpolago* Gospa Jerajeva je migala z roko, da ne bo treba, gospa Pirčeva pa je'' taeas kovala načrt, kuko si <bo s solnc-nikom izrezala ^zavrženo desetico izpod mize.
Gospa Jerajeva je odhitela, kamor jo je klicala dolžnost; bistro je gledal gospod Pire za njeno vit ko postavo in m vihati brke. §f malo je posedet potem«£c izjavil, da gre gledat za fantoma. PirCe-va ni branila, misli so se ji mudile pri desetici pod totbjo.
Crevijar jo jaTtorej ubral po vrtu, počasi in obranih	in pazil je na korak; bil je ae dan in po ritaevu krajša £o»veku ugled o* mahljjva hoja.( jŠel je proti per-Bkemu odru, sukal je g4alvo, kafeor bi iskal dedka, mislil je pa na
o. Ko je ateL|da je- Šm
„ . ..______. .-
pa
se
njegov prihod bolj slučajen. I Commission (povjereaiištvo za iz-Ogovarjale so ga ljubeznive I biranje in uastavljenje stalnih gospodične z žrefoi za srečoiov, se-1 federalnih uradnikov) razpisuje gel je v žep in jih kupil; glej ga; I javne tekmovalne izpite za slede poleg štirih praznih listkov je res I če službene razrede: Assistant dobil enega s številko! Še4 je k šoJTranslator (pomožni prevajalec), toru. kejr so bili razstavljeni dto- Translator (prevajalec), Senioi bitki: zadel je bil steklenico liker I Translator (višji prevajalec) in ja, darilo rodoljubne tvrdfke, ki I Principal Translator (glavni pre-t? jc s tein prispevkom srečno iz-1 vajalec). Čim je izpraznjeno ka-nebila slabega blaga in hkratu ko mesto te vrste ali -kako sličnv, nadležne društvene deputaeije. I mesto v. federalni upravi, ki zahtt-Z glasnim smehom so ga pozdrav-Iva enako kvalifikacijo, se nastav Ijali znanci, ko so ga srečavali ciljanje vrši na podlagi teh izpitov »teklenico pod pazduho, in poll Začetna plača za pomožnega sta mu zastavila tudi Tonček in prevajalca znaša letnih $1.500, za Milan, strmela sta vanj kakor v prevajalca $1.680, za višjega prt-čudež in s ponosom sta prevzela I vajalca $1.860 in za gla^irtga pre-v svoje varstvo steklenico, ki sta vajalca $2,100. Te začetne plače je dobila « naročilom, da jo nese-l^e — brez nadaljnega pomaknje ta k mami. Mojster Pire pa se je|nja v višji čin — povišajo kasne-polagoma priisnikal tja, kamor ga Ije do $1,860 za iJOsmožne^a preva je vleklo, kakor veščo v luč, kljalca, do $2,040 za prevajalca, do šampanjskemu paviljonu.	$2,400 za višjega prevajalca in do
Zmračilo se je, zažarele so luči, 1 $2,700 za glaraega prevajalca, r.ažgali so lampijoaičke. šum po I Ali pomaknjen je je mogoče od či vrtu je naraščal. Tu pa tam so it na do čina in t.udi do višjih služb, že pričenjali oglašati neoficielni I ako uradniki ima jo potrebno kva pevci, vmes se je čud kak preše-1 liifikacijo za to ren vrisk.	I Za nastavljanje takega iisluž
Promet s pijačo je bil po *asflu-1 benca iz\ en Washiugtona. D. C.. ki predsednika . Jeraja in njegove I jemlje jo se v poštev oni najbolj izborne misli 'svaka tretja za-1 kvalificirani kandidat je ki so po-ftonj" nad vse pričakovanje obi- ložili izpit v najbližjem .mestu. J« n; denarja se j* stekalo pri go- a1 i oni. ki so izjavili, da so priprav ;pe načelniei. da ni vedela kam žhjeni sprejeti <flužbo kjerkoli, se nJ'm-	' Ipostavijo v listo za vso deželo
In še so prihajali novi gostje iz Vsak ameriški državljan, moš-vseb slojev in z najrazličnejšem i I ki ali ženska, sme se podvreči tem izmeni in -nadami in veselo vrve* I izpitom, ali pri nastavljanju za nje se jc razlegalo daleč v noč. I nekatera mesta se jemlje v po-Veselica je imela poliču uspeh! I štev le en spol. Kdor m ameriški Drugi dan so naklonjeni »listi I državljan, naj nikar ne zgubi ča •obširno naštevali imena odlične I sa s tem. da se obrne v tem smislu gospode, ki je s svojim prihodom I na Civil Service Commission. Več počastila iszbotrno uspe3o ATtno ve-1krat se namreč dogaja, da se ne-selico "Strune". Dolga jih je bi-1 državljani obračajo 'za rnforma la vrsta, pa vendar ne popolna. I oije glede federalni hslužb. Tre Taka poročila so pač rada po-|ba znati, da je ameriško držav manjkljiva in enostranska in za-1 ljansttvo bistveni pogoj za nastal to se nam ne vidi le umestno, jijenje v vsaki federalni službi marveč celo potrebno, da imeniki Izpit se vrši stem, da kandidat zanimivih posetnikov 'Sltrdnine' I prevede v angleščino iz enega alt veselice koliko rt oli ko r izpopolini-1 več izmed 24 jezikov. Med temi mo vsaj na tean mestu:	I jeziki naj omenjamo: Češki, bol-
Počastil je veselico tudi brivski I gar^ki, francoski, nemški, itali-vajenee in mladii gospod Maikso I janski. niagjarslki. poljski, rumun Frljupra, kričeči plakati in hrup-J ski. ruski, snbsko-hrvatski. Slovana reklama po listih mu niso da-|feki, ?panriki iitd. ii drugače. Ker pa je bil mladi| jZa kvalifikacijo velja prevod
daj^ kirediit toliko za splošno izobrazbo, 'kakor tudi za izšolanje v tujih jezilkdh in za izkušnjo v raibi tujih jezikov.
Za mesto višjega in glavnega prevajalca mora kandidat imeti vsaj dve tleti iprakse kot plačanega, profesijonalnega prevajalca. Za mesto prevajalca in pomožnega prevajalca ni treba prakse ali se daje kredit za isto.
Na ]>odlagi izpitov se sestavijo štiri liste ali registri. Oiri, ki ima-io potrebno prakso za dvoje \iš-jih mest, se \Tpišejo v listo " viš-f-ih prevajalcev," ako klasifikaci ja iz jezika znaša pod 80. in v li sto "glavnih prevajalcev," ako !.naša nad 80. Kdor in ima potrebne prakse, se vpiše po istem pravilu v listii obeh nižjih mest. Izpit se lahko napravi iz enega samt*-•ra ali iz več jezikov. aOi najmanj ša klasifikacija za vsak jezik je 60.
Kdor se je klasificiral za višjo mesto. more. ako hoče. biti tudi i-menovan. aiko je kako nižje mesto izpraznjeno.
Kdor se hoče podvreči izpitu, naj navede, v kakem jeziku oziroma jezikih hoče položiti izpit.
Kandidat je ne sinejo biti čez 55 let stari, ali bivši vojaki so izvzeti iz te omejitve. Ko uradnik floseže 70. leto starosti in je odslužil najmanj 15 let v federalni službi, je vpravičen do pokojnine.
Interesiranci .naj se takoj obrnejo na Crvil Service Commission. Washington, D. C., ki jim pošlje potrebno tiskovino za prošnjo if Form 2415) in nadaljne informacije. Lahko dobijo tiskovino tudi od tajnika pri United States Service Board, katerih je v vsakem vodjem mestu. Kandidat je. k: imajo pred"nost radi prejšnje vojaške službe, na j -priložijo prošnji vojno odpustnico ali njen prepis.
Prošnje morajo hiti vložene najkasneje do 11. aprila. Kandi-datje bodo na to obveščeni, kdaj in kam naj se priglasijo za izpit. Izpiti se vršijo v raznih mestih v well državah, tako da nima noben kandidat nrkake težave glede daljave.
Tutankamenovo maščevanje.
Kakor poročajo angleški listi iz Kaire, je bil tam profesor New-berg prepeljan v bolnico, ker je oboldi na hudii mrzlici. Profesor Newberg je bil, kakor znano-, zvest sotrudnik Carterja in je bil navzoč pri otvoritvi. Prebivalstvo je vsled nenadne obolelosti profesorja mnenja, da je to maščevanje faraonov, ki so bili moteni v njihovem večnem snu.
ZAHVALA.
NAZNANILO.
Rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem obiskal naš zastopnik Louis Vessel iz G-ilberta vse slovenske naselbine v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše naloge in sploh opravljati vse v naš delokrog spadajoče posle.
Rojakom ga toplo priporočamo n jih prosimo, da mu gredo na roke. Uprava '' Glas Naroda''
Za dobro vdrc?ienic se ne more nii primerjati z dobrim, starim
Pain-Expeller-jem
Pri prvem znamenju prehlada se poslužit- tega izbcrr.ega domačega pripomočka ter preprečit: komplikacijo.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniško znamko Sidro.
F. AD. RICHTER & CO. Berry & South 5:h Sts. Brooklyn. N. Y.
Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo se svojim v Ameriki živečim rojakom najprisivnejše zahvali za številne denarne podpore. ki so nam jih nakaizali. G. Ignac Hribar ;$3; Marinčkova Angela $3: Karol Kovič $2; Pro-ditkova itici $3; Kanv Goropeč-rik Mary Goropečnik, C'ili Goro peč ni k. vsaka po $2.50; D. M. Šare. F. Ilrašer $5; P. Nakrst. J. Nakrst po $5; J. Svetlin $2; Antonija Plazovi t*. J<es. Žitnik. Kovič Alojziij po $1. Vsi iz Nevv Yorka. Fr. P. Luzli iz Chicaga $1.00.
To je že tlirnga denarna podpora. ki smo jo prejeli, liar nan.
dokazuje, <la še niso naši ljudje onkraj morja ]>ozail)Kii na domače kraje in humanitarna društva.
Naše gas. dnuštvo se prav dobro VELIKONOČNE in marljivo razvija, ter -si misli š<-,	DENARNE
letos postaviti stolp iza siišen jo ; cevi ter gas. dom v toliki razširi-1 ti. da se postavi primerni oder; za igralske prireditve.
Gregor Ilribar. tajnik Prostovoljnega gasilnega društva v Ihanu.
POSILJATVE
! prišle bodo še pravočasno v roko prejemnikov, ako jih puhtite nakazati potoni —
NAZNANILO in VABILO.
gospod bolj šibkih financ, je spotoma Ukradel iz neke veže kolo.l Kupca zanj je kmalu dobil, kmet ski fant mu ga je odkupil za deset'
ZAKONSKI PROBLEMI.
O nobenem problemu se ni še
kron; šestdeset jih je bilo vrednoI toliko razpravljalo kot o zakon-med brati, pa mladi brivski prak-lskem, to se pravi glede posledic tikant je mislil pri kupčiji le na| številnih zakonov in ločitev. Neto, da mu bo deset kron zadošča-1 kje na .Zapadli se je zopet pripelo za veselk» m im privajal cene in I tilo nekaj, kar nosi pečat origi-
tega stališča je bila pravzaprav! na ln ost i. še ta kupnina previsoka, fpo silnih! y splošnem napravi vsaka žen-bolečinah soditi, ki jih je imel ska ki stopi z izvoljenim pred all-drugo jutro v želodeu in v glavi |tar. neke vrste saltomortale v ne-in ki so jim pridružile še bolečine I gotovost, ki se lahko izteče dotam nekje pod brbtom, kjer ga jelibro ali slabo ter ji lahko prine-mazal mojster z brezovim .oljem lsc nebo ali pekel na zemlji. Dose-ttrfdko časa, da je razodel, odkod Maj ni imela ženska na razpolago ima denar. In potem se mu je za-Izakih sredstev, s pomočjo kate-bava, pričeta pri "Strani", nada- dih bi se prepričala vnaprej, ee ljevala še na policiji in sodniji. zadela v zakonski loteriji veliki dobieeik ali pa nič. (Nadaljevanje sledi.) | Podjetne žeske na Zapadu hočejo sedaj vpriaoriti nadaljni po-Bor menja svoje igle 3e vsaka Itkus, da se reguflara celo stvar si-tri do stari leta.	|stemaiiono ter oprosti zakona
željne vsake nevarnosti, da store napačen korak.
KOŽNE BOLEZNI t Po slavnem uzoorcu nameravajo izdati te žensike adresar glede trpljenja zakonoželjnih samcev, v katerem
*A lAmat'	I
I j bo navedeno poleg imen kandida tov tudi to, koliko plače vleče, kako živi, kakšnega značaja, temperamenta in razpoloženja je in tako dalje. V adresarju bodo tudi vpisana imena jedil, katera dotični nagrajče zavživa, kajti pregovor na pravi zaman: Pot k srcu moža vodi skozi želodec.
Podjetne dame si predstavljajo stvar nek&o takole.
— Če bo mlada deklica srečala človeka, ki hi ji ugajal, bo šla ▼ urad, v katerem bo Vfce natiskano glede m j enega izvoljenea. Če ba zadovoljna, bo rekla nafto svojemu čestHcu, da je pripravljena vzeti ^a xa moža.
bi dobila naide^-
po
v
slučajih, je treba iemat; «
SEVERA'S
Cena 50 centov-
nje inforana oi je: O. J. Miller je lep, inteligenten, isotiiden, iz do-b?e družine. — a nečimuren.
Na prvi pogled je ta informacija nedosledna, a pametna deklica se bo več kot enkrat premislila naložiti bogastvo svojega srca za tako moško hipoteko.
Informacije, pa bi se tudi lph ko glasile takole: — O. J. Miller je lep, inteligenten, soliden ter iz dobre družine, — a .zelo občutljiv:
Celo najbolj neustrašena ženska bi se morala dobro premisliti, predno bi vzela za moža takega človeka. V takem slučaju bi ne bil zakon trdna hipoteka, temveč špekulacija, ki bi predstavljala največji liziko.
— O. Miller je lep, inteligenten, soliden, ics dobre družine, — a skop.
Takega zakona bi se morala ustrašiti celo najbolj zaljubljena. Kam bi izginila celo najbolj vroča ljubezen in kako naglo, če bi pričel takoj v prvem tednu razpravljati z ženo glede tedenskih izdatkov? — Če bi ji stavil mrdko vprašanje: — Kam si dala onega pol dolarja, ka sem ti ga dal predvčerajšnjem t
Če pa bi se glasilo v inferma eiji, da ima dotični Miller pegasto kožo, rdeče lase, da se ne oblači po inodi in da se tudi posebno ne odlikuje v duševnem oczirn, da pa je soliden, prijazen napram ljudem in živalim, velikodušen tin požrtvovalen, potem se ne sme deklica dolgo pomišljati. Vzama naj ga ter bo srečna vse ovoje življenje.
"BRZOJAVNEGA PISMA".
Stroški za vsako nakazilo ,T1. , ~ .	j	samo $1.00.
vljudno se naznanja vsem cla-1 nom Slovenskega Doma v Pitt*-	Cene zmerne,
burgh, Pa., da se vrši glavna seja j
Slovenskega Doma dne 5. aprila | Frank Sakser State Bank 1925. Pri čete k glavne seje Slov. 82 Cortlandt Street New York Doma je točno ob 2. uri popoldan v plesni dvorani. Vsak Slan Slov. Doma je pr«šen. da prinese svojo člansko izkaznico seboj. Nečlani Slov. Doma nimajo vstopa na to glavno letno sejo. Glavna letna seja Slov. Doma je zelo pomembna in važna, ker ukreniti se bo moralo za boljši napredek kot je bil pa dosedaj. Na tej seji je tudi volitev novega odbora Slov. Doma, kateremu bo zopet poverjeno vodstvo Slov. Doma do prihodnjega apnila 1926.
Zavoljo tega. .se priporoča vsem i elanom Slov. Doma, da se v i»ol-: nem številu te seje udeleže za iz- i boljšanje napredka Slov. Doma,! ,	, „
Velike važnosti je hudi volitev j ^dor £a noče imen, naj odbora, da postavite in izvolite i ga takoj naroČi pri: može, ki se v resnici zavzemajo j	a
za napredek Slov. Doma.	j SloveniC Publishing Co.
Toraj vpoštevajte to in pridite 82 Cortlandt Street
vsi člani na to sejo.
Ivan Varoga,
tajnik Slov. Doma.
Še nekai iztisov -
c>
Slovensko- Amerikan-skega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
New York
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PJL
KDINI SLOVENSKO GOVOREČ! ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI. MoJ« stroka J« zdravljenj* akutnih In kronlCnlh bolezni. Jez um t« zdravim nad 25 !«t ter Imam sktiinje v veeh boleznih In ker znam eJoveneko, zate vaa morem popolnoma razumeti ln apoznatr vate bolezni, da vaa ozdravim In vrnem moč fn zdravje. 8kozl 23 let cem pridobil poeebno »kuinjo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato ee morata pooplnoma zanesti na mene, moja ekrb pa Je, da vaa popolnoma eadra* vlm. Na odlaiajte, ampak pridite Clmpreje.
Jas ozdravim zastrupljeno kri. mazulje ln llee po telesu, bolezni v grlu. Izpadanj« las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne ln bolezni v ms« hurju, ledleah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato lilo, naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do K. popoldne: v torek, Četrtek tn sobota od I. dopoldne do I. arafier; v nedeljab ta praznikih od 12. dopoldne de t. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljeni pisalni rtroj "OLIVM" £20.
B streiico n sloTenske dr-
" Zšz	• ji-
'OLIVEB' PISALNI 8TBOJI BO ZNANI NAJBOLJ TKPBtNi
Pisati n* plBfdni stroj ni	umetnost« TaJEo] UI-
W muli pito. Hitrost pisanja dobite l
__^J-:., J,
PAST
ROMAN 12 NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael S&batini — Za Gl. N. poslovenil O. P.
Angleške težave v Indiji.
50
(Xadaljevnaje.)
—	Meni se j? direktno naložilo breme dokaza, da sem nedolžen, kar nasprotuje vsem vojaškim in civilnim postavam Angtije.
—	Res je, da se je pojavil spor med grofom Saonovalom in menoj na predvečer sestanka, tekom katerega je bil ubit grof Samo-val in to Keon takoj in povsem prostovoljno priznal. S tem sem prihranil sodišču čas in številne zadrege, ker bi moralo pozvati proti meni nadaljne priče. Ta spor pa ni imel nikdar nobenih posledic ter slovesno izjavljam, da se ni moj spor z grofom Samovalom nadaljeval. Od trenuteka, ko sem eapustil obedno mizo Sir Terenca v soboto, nisem nikdar več videl grofa Samo vala. razven takrat, ko sem ga našel mrtvega ali umirajočega tukaj na Monsanto, na če-tverokotu. Nikakih prič nočem poklicati, ki bi ugodno izpovedale zame, kajti takih stvari ni mogoče dokazati.
—	Lahko bi poklical priče, iki bi ugodno pričale glede mojega značaja teh upoštevanja <liscipline in te bi brez (koma izpovedale, da bi bil tak spopad povsem tuj moji naravi. V službi njegovega veličanstva je dosti častnikov, ki vedo pozitivno, da sovražim navado dvobojevanja in da se nisem še nikdar v svojem življenju dobojevafl. Moja služba mi je dosedaj dovoljevala sredstva, da sem se lahko odpovedal takim dokazom, poguma kot jih "baje razodeva dvoboj. Med člani tega sodišča jo dosti ljudi, iki bi lahko pričali ngodno zame v tem oziru.
—	Prosim vas, gospodje, če se vam zdi vrjefcno, da bi mogel privoliti v dvoboj pod takimi pogoji? Imel sera dovolj razlogov da odklonim tak spopad. Eadi tepra sem tudi govoril tako ogorčeno proti izjavi jrrofa Samovala, da jc odredba lorda Wellingtona poniževalna za plemiče visokega rodu. Besede, katere sem izrekel tedaj, so razodevale mojo antipatijo proti dvobojevanju. Na 'kak način bi mogel potem sprejeti izziv grofa Samovala? To bi bila več kot ironija v položaju, katerega je imenoval obtožiteJj ironičnim.
—	Toliko glede motivov, katere se pripisuje meni.
—	Glede vprašanja dejstev ne vem nobenega odgovora, ker se ni ničesar dokazalo proti meni. Res je, da sem prišel na Monsanto ob pol dvanajstih dne 28. in dokazano jc t-udi. da so me našli klečečega poleg ^mpia mrtvega Samovaj!a. Trditi, da sem ga res jaz ubil, je pa več kot to in tudi major Šivan sam si ni drznil trditi tega.
—	Major Kwau je popolnoma prepričan, da je prišel gro? Sa-moval na Monsanto v namenu, da izvojuje dvoboj, ki je bil dogovorjen vnaprej. I'iiz«a\am, da so našli dva meča, ki sta bila la«t grofa Sam o vala. in iz tega je povsem jasno razvidno, da j-u je prinesel s seboj in da predstavlja njih navzočnost prima facie dokaz. Zagotavljam pa vam, gospodje, da bi si izbral drugačen prost .r za spopal kot pa bivališče generalnega pribočnika. Nada'je nisem ničesar prikrivl- ko sem prišel na Monsanto v odprtem vocru, v polni navzočnosti straže. Zdrava pamet vas mora učiti, da hi se ne obnašal jia tak način, če bi imel take skrivnostne namene.
Prenehal je. Njegova logična izvajanja so .nekaj časa prepričala sodišče. To je bilo jasno zapisano na obrazih vseh navzočih, z izjemo Sdr Terenca. ki ga je opazoval * zlobnimi in zaničljivimi pogledi. Vsled tega se je tudi kapitan Tremavne spomnil, da stoji na pragu laži. Kier pa je Sir Terence javno kazal svojo sovražnost, se je obotavljal stopita na tla zdrave pameti, -čeprav se ni hotel poslužiti direktnih laži.
—	Ne morem si misliti, da — bi zahtevalo sodišče od mene alibi dokaz glede moje nedolžnosti ter trdim le, da ni bil doprme-sen noben dokaz moje krivde.
—	Mogoče pa bi bilo to hrfljše. v vašem lastnem intern, da bolj natančno pojasnite celo zadevo, — je rekel predsednik sodišča.
—	Bila je gotova zadeva, spojena z departmentom generalne ga komisarja, — je nadaljeval, — ki je bila preložena vsled nujnih oprakov. Tikala se je šotorov za divizijo generala Pietona v CeLo-rieo. Spomnil sem se. da bi bilo najboljše, če opravim stvar še v isti noči, da bo prwlo v poneidtttjdk zjutraj sporočilo v roke generalnega komisarja. Vrnil sem se na Monsanto ter stopil v oficijelni •del poslopja, kjer sem bil zaposlen, dokler ni krik z vrta dosegel mojih ušes. Ponoči je tak .krik zadosti vznemirljiv in takoj sera pohitel ven, da vidim, kdo ga je vzkliknil. Našel sem grofa Samovala mrtvega ali umirajočega in v skoro istem trenutku je prišel Mul-lins na lice mesta, prav kot je pričal.
-- To je vse, go.>j>oda, kar vem o smrti grofa Samovala ter zaključujem vso j a izvajanja s slovesnim in častnim zagotovilom kot vojak, da nisem povzročil jaz smrti grofa.
—	S polnim zaupainjem se vam izročam v roke, gospodje.
Sedel je na stol.	v
Povsem jasno je bilo, da je napraivil ugoden ustis na sodišče.
Mi« Armytage se je nagnila piuti Lady O'Moy ter ji pričela šepetati nekaj v uho.
—	Na varnem je, — je re&la. — Bil je naravnost sijajen.
Lady O'Moy ji je stisnila roko.
—	Hvala Bogu, hvala Bogu, — je mrmrala.
—	Tudi jaz se mu zahvaljujem, — je rekla Silvi jaT šepeta je.
Nastal je trenutki molk in talko j nato, povsem nepričakovano,
je bilo out i glas O 'Moya.
—	Ali smem predlagati, Sir Harry, da se zasliši še enkrat ser-zante, Batesa in Mullinsa, pred no čujemo vas?
Sir Harry se je ozrl naokrog, ves presenečen in odmor je porabil Carruthcm, da prijavi svoj ugoivor.
—	Ali je tako postopanje pravilno, Sir Harry f
Tudi on se je pričel koneeno .zavedati neizprosnega sovraštva, katero je gojil Terence proti obtoženemu.
—	Sodišču je bila dana pritoka, da zasliši te price, obtoženi ni hotel poklicati nobene priče in državno pnrvdaištvo je ie zaključilo svoj slučaj.
Sir Harry je razmišljal par trenutkov. Nikdar ni bil popolno-
na J*™«« v zadevah kazenskega postopanja, ker ga ni smatral za resničen opravek vojaka. Instinktivno se je ozrf m lorda Wel-Hngtona, kot da ga prosi pomoči. Obraz lorda pa ničesar razode* val, kajti vrhovni poveljnik je hi I le netprwtranaki opazovalec. Predsednik je pričel kašljati in na pomoč mu je priskočil major Swan.
—	Sodišče, — je rekel janmi abtožitelje, — ima ob vsakem času pravico poklicati še enkrat katerokoli pričo, pod pogojem, da se nudi obtoženemu priliko zagovora. '
Kakor vsako leto, je zasedal tudi lani koncem decembra v Indiji vseindijski narodni kongres. Za ta kongres je vladalo zlasti v angleških krogih napeto zanimanje, kar je razumljivo, če pomislimo, da sto ji angleška nadvlada v Indiji pred Hamletovo dilemo: bifci ali ne biti. Za predsednika kongresa je bil izvoljen znani politični vodja Gandhi. Poleg v.seindijskega narodnega kongresa je v Indiji še ena sliena institucija, muslimanska Liga, ki je bila ustanovljena pozneje in sicer leta 1906. Nastala je iz raoha-medanske deputaedje, ki se je napotila k angleškemu namestniku, lordu M in tu, ter mu izročila spomenico z zahtevami indijskih mo-hamedanov. Leta 1865. je bila namreč definitivno uvedena na me-<to perzijskega jezika v vseh uradih angleščina. Zato mohamedani niso mogli dobiti državne službe v tolikem številu, kakor so zahtevali njihovi interesi. Leta 1906. so zahtevali svojo zastopstvo v javnem življenju, ki bi naj odgovarjalo njihovi moSi. Dep^tacija. ki je posredovala pri angleškem namestniku, ni imela uspeha, ven-lar se pa ni razšla, temveč se je pretvorila v ]X>>1 Lt ič-n-o telo. ki je po vzorcu vseindij^skega kongresa vsako l«to razpravljala o zadevah Indijskih moliainedaiiov.
Spočetka stta delovafii obe organizaciji ločeno, ker je bila muslimanska Liga večinoma pod vplivom pa n islam sik ih idej. Toda na kongresu v Lakhanau (angleška Lucknow) 1. 1916. se Je posrečiLo obe organizaeiji zbližati. Zastopniki obeh st.rank so proglasili za svoj cilj neodvisnost Indije. Znano je, da je bila AgleSka pod pritiskom političnih dogodkov prisiljena pristati na takozvano Chels ford-Montaguevo reformo, po kateri je dovoljeno domačinom ime ti oblastne skupščine in zastopstvo v vladi. To naj bi bila nekaka priprava za poznejšo neodvisnost Indije. Toda ta reforma ni zadovoljila vseh. Xarodna stranka v Indiji se jo razdelila v dva tabora. jZmemi tabor je bil pn-oravljen sodelovati na podlagi reform z angleško vlado, kar je bilo v celoti tudi politično stališče moliamedauov. Toda indijski ek-stremisti so proglašali reforme za nezadostne. Tudi Gandi je bil do !eta 1920. za sodelovanje z angleško vlado. Tega leta je pa naenkrat spremejril svoje stališče ter proglasil načelo takozvane "Non eoperation." On zahteva od Indij ^ev bojkot vseh uradov, angleških šol. sodišč in drugih državnih u-stanov. Pozitivni program je uje-
dinjenje Indijcev in mohameda-nov. Kako se je Gandd v svojem političnem naodranjni polagoma približal ekstremksrtam, smo že v eni zadnjih številk obširno poročali. Tudi na zadnjem kongresu je prišla do veljajve globoka vnzet med zmernim in ekstremnim taborom. Voditelji so skušali oba tabora pomiriti, toda vse prizadevanje jc bilo zaman. Gandi je vztrajal na svojem staKšžu, da je treba z vsema sredstvi nastopati proti angleški nadvladi in pripravljati pot neodvisnosti. Na kongresu je Uila sprejeta z veliko večino njegova rezolucija, ki zahteva popolni bojkot vsega, kar diši v Indiji po Angležih.
Vse kaže, da se tla pod angleško kolonijabio poWtiko v Indiji maje jo. Pokret bi sicer ne bil po sebno nevaren, ker so Angleži znani kot izhomi t atletiki, iki so zna li zajeziti in likvidirati že nebroj uporov v kolonijah, toda 'koloni-jalni narodi so doibili zvestega pomočnika in zaveznika v osebi sovjetske vlade, ki sma-tra za svojo najvažnejšo nalogo odtrgati kolonije od evropskih velesil. Če angleška zunanja politika ne bo pre vidna, ji utegne G-hand'i s svojimi zagrizenimi somišljeniki sskuhati v Indiji kašo. ki bo tudi za angle-ška usta prevroča.
REKLAMA ŠPANSKE PEVKE
Vnukinja starega Rockefellerja.
V kratkem se bo poročila Miss Abby Rockefeller, vnukinja starega Rockefd&erja, z mladim newyorekim odvetnikom Davidom M. Miltonom. Milton jo je hranil pred sodiščem^ ko je bila obtožena zastran pr» hitre vožnje.
Španska pevka Raquel Meier pripoveduje, da jc bila v a«vdijeti-ei pri papežu ter da je v navzočnosti njega in kardinalov pela pesem "Ko prihaja procesija'*. Dobila je papežev blagoslov in v Vatikanu so ji dovdlil:, da sme to pc sem peti še nadalje.
Rimski list. "Tribuna" je poslal k pevki stojega poročevalca In temu je povedala tole: Prišla sem v Rim z namenom, da pridem k papežu v avdEjenco. Ena isoned pesmi, katere najrajse pojem, je ona "Ko prihaja procesija?" Neka ženska je bila zapuščena. Njen ljubček je odšel in se ne zmeni veS zanjo. Ona ga je Kelo ljubila. Ne-iiadoma se zopet javi in porogljivo stopa mimo nje oh strani svoje nove izvoljenke. Ko ona ženska to vidi, se vsa razburi in potegne nož ter ga zabode, potem zbeži in hoče umoriti samo sebe. Tu pa za. dene na prihajajočo proceteijo. Nož ji pade dz rok. ženska poklekne in se zateče 'k Bogu z vso svojo bolestjo.
Pariški nadškof se je spodtikal nad pesmijo, češ da žaii vero. Vzela sem si to tako k srcu, da sem prišla v Rim. Jaz sem Španka in globoko verna. Zato ne morem prenašat i glede vere ni kakega očitanja. Njega Svetost me je sprejela. Povedala sem, da je škof v zmoti in nato citirala besede o-ne pesmi. Njegova Svetost mi je dovolila peti še nadalje to pesem in dobila sem odvezo za svoje grehe .. .
Potem je pa sledtfo vprašanje v Vatikanu, ali je res, kar pri pove-Muje španska pevka in kdaj je bita pri papežu v arvdajenci. Na v-prašanja je siledil odgovor, da pevka Raquel Maler ni bila nik-iar pri papežu.
Pretkana Španka je nalagala liste in so tako napravila reklamo. Tudi če dementirajo, kar so poročali, reklama ie ostane, njeno ime je znano in marsikdo ji b'o verjel, ker na svetu je povsod oolno ljudi, ki kaj radi verjamejo izmišljotine in laži in cenijo visoko zvitost iln pretkanost.
Ker ni mogel plačati krojača . . .
V Florenci -v ItaCiji si je naročil orožnik Ivan Fraschdni »pri nekem mastnem bnojaeu lepo civilno obleko. Frasehim je obiskoval orožničko podčastniško šolo. Pri naročilu je inisKl, da ibo Hahko pla čal, a Vi ko je bila oibldka narejena in ga je krojač oh teto obvestil, heferečni mladi -vojak ni imel potrebnega denarja. Pisal je domov, pa je prišel odgovor fcrete lir. Veš obupan je Fraschind pograbil pištolo in pomeril na srce. V bolni-; ci je povedal, zakaj je to otoril. Danes je najbrže že mrtev, njegovo lepo obleko bo nosil pa kdo, Id je bolj srriSea od nje««.

OGROMEN PROCES V BRU-SEUU
V Bruslju se že te dni vrši razprava, pravi monster proces proti 23. članom zloglasne roparske in tatinske tolpe "Narcrelarts". Tolpa; ki je izvršila nebroj vlomov, ropov, požigov in umorov v fla-manskem dehi Belgije, se ima zagovarjati radi 30-ih zločinov. Kako se je pri nas po prevratu ustanovila neka potepuška organizacija "Zdleni kadertako se je »brala v Belgiji sliena tolpa, ki je pod vodstvom Nauvelarta uganja !a leta 1918., ko so Nemci zapodili zasedeno ozemlje, pravcate orgije. Bando so tvoriili mladi, dr--ni 1 j ud je^ ki so že ponovno prišli zakonom v konflikt. V nasprotju s senzacijskim procesom Stein-uiann, ki se je vršil v Antverpnu n je pri razpravi bil navzoč samo moderni svet, tvorijo gros publike pri tej razpravi samo tovariši obtožencev. Ne"ki belgijski list pri-pomnja. da leže po klopeh samo pokrivala in čepice, kakršne ob*-"ajno nosijo le potepuhi in vlomil-•i. Na klopi pred obtoženci -so corpora delicti: kolesa, p iskri, trobente, otbla£ila, eello mišoloVka in pljuvalnik. Vsi obtoženci so zvezani, čuva jih pa močna četa orožnikov. Zanimivo je, da je večina •bitožencev v praznični oblelki sijih kolovodja je ipfra\i šini ik a vali r. Kakor Oaruga ... V ostalem j.^ tolpa polnoutevilno obrana Samo ugotovijanje identitete obtožencev je trajalo en dan. Več manjka je kovač Julij van Essen, zločincev niti ni vedefto, kdaj so bili rojeni.
Prečit anje obtožnice je trajalo polnih sedem ur. Zaslišanih bo o-koli 900 prič, obtožence se bo zasliševalo najmanj teden dni. Računa se, cTa bo trajal proces najmanj 50 dni. Porotnikom bo ver-ietno stavljenih 1200 vprašanj. Vsekakor izreden in ogromen proces.
Signalne zastavice za slepce.
Mestna uprava v Amsterdamu je odredila, da nosijo v cestnem prometu lahko ogroženi slepi in slaboumni ljudje szefene in bele zastavice, da se tako pozornost stražnikov in pasaaitov lahiko brne na nje.
o-
FARMA 76 AKROV,
dobra poslopja, precej lesa, poljedelsko orodje, 14 glav živine, par konj, dober trg. Vse se dobi za $4500.00; pol takoj. — W. H Murdock, Coopers town, N. Y. (3x 27,28,30) .
ŽENSKE, IZOGNITE SE VSEM OPERACIJAM Notranje zdravljenje neredov, ki so last ne ženskam ima večkrat t boljfce uspehe, z manjio nevarnostjo.
Nihče ne ve. koliko mater, nevest In drugih mladih tensk se je brez potrebe podvrglo zdravnikovemu nožu. Moderno naziranje je tako. da se je treba takoj poslužiti noža. kakorhitro se pritoži ženska, da ima kako organično napako. To ni pravilno, kajti vsaka oneracija je jako nevarna. Navidezni uspehi trajajo le malo časa. ako bom i k srečno presta' ne operacijo; pozneje v življenju pa ni odpor proti drugim boleznim tako mo fan. Veliko- boljše je priporočati notranja zdravljenje, ki ni že vsaj tako ne varno —■ ženska ni v smrtni nevarnosti kot je pri oparaciji. Če trpite vsled nerednosti, omedlevice. če imate perijo-dične bolečine, slab tek. če ste bledi, če imate bolečine v jetrih, če vas zebe in imate mrzle roke in noge če vam srce prenaglo utripa, če ste nervozni, imate kroničen glavobol, če ne spite dobro, če vas vse boli. če imate občutek plazenja v želodcu, če vas boli med rameni, če slabo prebavljate, težko puščate vodo.
če ste histerični, če Imate občutek na-
pihnjenoati, če vas bole ledja, izgubljate
spomin in vam manjka energije, če ste
melanholični, če ste ipioino slabi, sezite
po dobrem zdravilu in blagoslavljaj!
£oate dan, ko ste čl tali ta oglas. JLaxvltaur
Compound ie potreben posebno v treh .razdobjih ženske: kadnr se izpreminja iz otroka v dekle tekom nosečnoati In takozvano I spremembe življenja. Laxvibur compound je nperekosljiv v slučajih žen-fklh neredov. V primeri s dobrotami, ki jih izkazuje, stane Laxvibur Jako malo. Polno zdravljenje stane samo 910.4* ter ga. razpožlja na vse strani Lunace Laboratory, 53S Lameco Bidg., Box MS, Pittsburgh. Pa. Za zavarovanje zavojčka pri-denite 26 centov posebej. V lekarnah ni naprodaj. Po C. O. I>. ga ne poftlljamo. tW—«)	—Adv't.
Shmnsko Amer. Koledar za leto 1925
«e ie akaro razprodali V kratkem ima smo ga prodali več tiM Kdor ga bo^e imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par ato ia rodov nlogL Cena « poitnino -vred 40 OKHTOV. Oni aafi aaafaopniki, 3d Ai nipe aaroŠSi koMarj«rf naj rijo, da ne bo
Kretanje parnikov - Shipping News

1. aprila:
Mauretania, Cherbourg. X. parila:
Deutschland Boulogne in Hamburg.
4. aprlta:
Homeric. Cherbourg; Aacanla. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen.
7. aprila:
Resolute. Cherbourg In Hamburg; Republic, Cherbourg in Bremen.
I. aprila:
Aquitanla. Cherbourg; La Savola. Havre.
I.	aprila:
Zeeland. Cherbourg in Antwerp; Kt. Clay, Hamburg.
II.	aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan.
Cherbourg; Volendam. Boulogne In
Rotterdam: Conte Verde. Genoa. Rochambedu, Havre.
14.	aprila:
Martha Waahnlgton. Trst.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; De Grass®. Havre; America. Cherbourg in Bre-
ln Hamburg:
16. aprila:
Cleveland. Boulogne
Pittsburgh. Cherbourg in Antverp; Columbus. Cherbourg in Bremen.
18. aofila:
Olympic Cherbourg: France. Havre; George Washington, Cherbourg in Bremen; Orbita. Cherbourg.
11. aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp. 22. aprila:
Mauretanld, Cherbourg: fiuffren. Havre.
85. aprila:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg: Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg in Antwerp-Luetzow. Bremen.
29.	aprila:
Aquitanla, Cherbourg.
80. parila:
Ohio, Cherbourg in Hamburg; Albert BalUn, Boulogne In Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg.
16. mala:
Paris, FJavre. — S tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
Cherbourg; Leviathan.
Veliki izlet v Jugoslavijo*
na parmku	Odpluje iz NEW YORKA
BERENGARIA" 7,"?*° 27-
Pod vodstvom gos. S. M. Vu-
U
kovica, iz našega newyorskega urada,	p
Za pojasnila se obrnite na našega agenta v vašem mestu ali pišite na
52,7000 ton (preko Cherbourga—Francija)
CUNARD LINE
(Nedeljsko plovba za Evropo.)
KARTE ZA TJA IN NAZAJ PO ZNIŽANIH CENAH
HAPA6
Iz New Yorka d o LJUBLJANE
v
in nazaj
in amer. vojni davek. Tzborna prilika se vam nudi, da obiščete staro domovino v 3. ra?redu za tja In nazaj po zr:12anl izletniški ceni. NaSi potniki se vozijo iz Hamburga s posebnimi vlaki nu njihov cilj v
družb i spremljevalcev. ___
j ~ ■ - i Tukaj nastanjeni tujci se lahko j vrnejo tekom eneg^t leta. ne da bi bili podvrženi kvotnim pred- ' pisom. Zajamčite si prostore zgodaj.
Parnik DEUTSCHLAND odpluje dne 2. aprila ob 10. dopoldne.
Za povratna dovoljenja in dru.ee podrobnosti vprašajte lokal, agenta ali
UNITED AMERICAN LINES
35 - 3» pROADWAY NEW YORK
FARMA NAPRODAJ
120 akrov, 100 oibdelajiih, ostalo gozd. Dobra posloja; pol milje od mewta. Več pojasnila se dobi pri lastniku: J. M., 864—74 Ave., West Allis, Wis. (4x 27,28,30,31)
Victor Lisjak Piano Co
6630 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
Ali ste že slišali nove role z besedami:
Spavaj, spavaj Milka moja. Ciganska sirota: Spomladni dih: Hej Slovani: Sveta noč; Kolo in Valček za gospe.
Cena vsaki s potšnino vred 80c. Z naročilom se more poslati denar.
iPrav vsakdo—
kdor kaj life; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo priznava, da imajo čudovit napok —«
MALI dOUMU
i« A l*. V ... j . >*
COSULCH LINE
Znižane cene.
DO TRSTA—REKE—DUBROVNIKA
Tretji razred tja $95. Tja in nazaj 9162 I»r!igJ razred $135. Tja in nazaj $243. Turistov, rtizri-d 5120. Tja in nazaj $182 EDINA ČRTA DO JUGOHJLAV1JE. MARTHA WASHINGTON 14. aprila PRESIDENTE WILSON — 12 maja I^epo potovanje. Kratka pot z železnico PHELPS BROS. CO., 2 West, N. Y
Pozbr čitatelji.
Oposorito trgovce in o-brtnike, pri katerUi kupu-fsto ali naročate in ste a ajih postrefto sadovoljni, da oglašujejo ▼ listu "Glae Haroda". f tam M
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih samorenk dat! vsled nase dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v ITL razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamdrejo tudi nedr^avljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto In ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselnlSki komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, ter se poSlJe prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor Seli dobiti torodnlktf «1 ■vojea iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugosla vije bo pripuSCenlh ▼ prlhodnjlli treh letih, od 1. julija 1024 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa samore^' dobiti sem lene In otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti ▼ kvoto. T. rojene osebe se tudi ne štejejo [ kvoto. S ta riši in otroci od 18. & 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite 4 pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vsd pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jo* goelovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
ADVERTISE in GLAS NARODA
Iščem prijateljico AIXXTZUO ŠINKOVEC, Prosim seaijaae čitate-Ije Glas Naroda, ako kateri zna za njen nasflov, da mi ga sporoči, če pa sama čita, naj se mi oglasi. Poročati ji i™«^ jako važne stvari. — Josephine Krneč, omožesna Železnik, 1845 Blue Island Ave., Chicago, HL (2xx 27,28)
Prave glasne VICTBOLE od |2tH de $390.M. Slovenske, hrvatske, nem-ike Victor plošče, baker tam najbolj, ie Slovenske, nemške, Itfvatske kt amerUke PIANO SOLE ad Me SI $IM dobite ved«, pri	^