PoStnina plačana t gotoftui
Leto XIX., št. 302
LJubljana, sobota 31. decembra 1938
Cena 2
UpravniStvo Ljubljana, Knafljeva 6
-	TelefoD St 3122 3123. 3124, 3125 3126.
Inseratni ->ddeiek: Ljubljana, Šelenburgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Gralskl trg 7.
TelefoD St 2455. Podružnica Cel)e Koc«nova ulica 2.
-	Telefon št 190
Računi on pošt ček zahodih: Ljubljana St 11.842, Praga čdslo 78 180 Wien St 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnine znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6 telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Štev. 1. telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Memel ali Klajpeda
S tem vprašanjem so še pred nedavnim karakterizirali problem, ki je odprt pred Evropo v mejnem področju med germanskim, slovanskim in litovskim svetom. Ali naj ostane Klajpeda, kakor se je mesto s svojim teritorijem začelo imenovati v širši politični javnosti v povojni dobi, ali pa naj se vrne zopet v stari Memel, nazaj k nemškemu imenu. Klajpeda je bilo novo ime seveda samo za širšo politično javnost, za evropski svet izven male Litve, dočim ga je domače prebivalstvo litovskega rodu imenovalo tako od nekdaj, ne le od one dobe, ko ga je zmagovita antan-ta dodelila novo nastali litovski republiki. Litva ni dobila te deželice, ki meri komaj 2657 kv. km ter šteje 152.000 prebivalcev, samo za to, da bi imela preko njenega pristanišča, ležečega na ustju reke Njemen, dostop do morja, ki ga sicer ne bi premogla. Litva se je mogla v svojih zahtevah po priključku Klajpede sklicevati tudi na etnografsko načelo, ker je polovica tamkajšnjega prebivalstva bila litovskega rodu in je govorila še vedno litovski jezik.
Toda politična stran klajpedskega problema se je odslej premaknila in zlasti v zadnjih msecih se je težišče preložilo na druge osnove. Najzgovorneje nam o tem pripovedujejo nedavne volitve v klajpedski deželni zbor. Dale so rezultate, za Nemce še bolj ugodne od dosedanjih. Iz njih se prav dobro razvidi, da je tudi prebivalstvo litovskega rodu in jezika po veliki večini glasovalo za nemško stranko. Dejstvo, da so volitve dale 87% glasov za nemško stranko ter le 13°/o za litovske stranke, je dovolj zgovorno samo po sebi. Seveda raziaga tega pojava ni težka, zakaj vsa kulturno zgodovinska preteklost klajpedskega ozemlja se je razvijala v tesnem sožitju z nemškim narodnim življenjem in zlasti pada težko na tehtnico, da so Litovci v tem ozemlju evangeličani. dočim so v ostali ali pravi Litvi katoličani.
Za zunanji svet in za politične posledice mnogo važnejše pa je dejstvo, da je bil z volitvami izrečen v Memelu tako rekoč plebiscit. Tak značaj so volitvam dajali ves čas z nemške strani za časa volilne kampanje in po tem geslu je nemška stranka zmagala še krepkeje kakor pri vseh prejšnjih volitvah. Zato ni niti najmanj presenetljivo, da so se začele pojavljati v zunanjem svetu diskusije o bodoči usodi deželice.
Memelski teritorij je ločila od Nemčije versajska mirovna pogodba. Toda zmagovita antanta ga ni takoj izročila Litvi, marveč ga je v začetku podredila kontroli veleposlaniške konference v Parizu. Ta ga je šele 16. februarja 1923 dala v upravo Litvi, ki je morala nato 8. maja 1924 podpisati posebno konvencijo o memelskem statutu. Z njim se je podelila Memelu ali Klajpedi zelo obsežna avtonomija, ki je pomenila pred vsem popolno samoupravo deželice, v okviru republike pod vrhovno oblastjo Litve. Statut so garantirale velesile Francija, Velika Britanija, Italija in Japonska. Z njimi so prišli ponovno v konflikt Litovci, ki so hoteli poseči v politični razvoj deželice, pa so s tem zadeli ob predpise avtonomnega statuta in so se morali spričo odpora signatar-nih sil zadovoljiti z dotedanjim stanjem Nemara je bil prav to poglavitni vzrok da sta Francija in Anglija nastopili v Berlinu, ko se je pojavila opasnost, da bi se mogel statut klajpedske avtonomije kršiti od strani nemškega prebivalstva Klajpede. Obe državi sta se hoteli s tem korakom nekako skriti napram Litvi; večjega pomena njuna akcija ni mela in zato tudi ni zbudila nikake posebne senzacije.
Obenem so se pojavili tehtni glasovi, ki trdijo, da v Berlinu sploh ne mislijo na priključek Memela, čeprav bi bil v današnji situaciji najbrž jako preprosta zadeva. Poučeni viri trdijo, da ima Memel višjo ceno, dokler je v litovskem državnem sklopu, a njega povsem avtonomno telo, nego če bi se priključil Nemčiji. Zakaj materialno bi Nemčija s priključkom ne pridobila nič. Ako pa ostane Memel v okviru Litve, bi mogla Nemčija preko njega vplivati na litovsko gospodarstvo, saj gre domala ves izvoz in uvoz Litve preko klajpedske luke. Še večji bi mogel biti politični vpliv na Litvo. Zato so zelo verjetna zatrdila, da so na nemški strani rezervirani in začelo je prevladovati mnenje, da se memelski problem ne bo razvil tako naglo, kakor je bilo videti še nedavno.
Nemško-angleška pomorska pogajanja
Berlin, 30 dec. w Nemška vlada je s svojo noto z dne 26 t m. obvestila angle- | ško vlado, da se bo poslužila gotovih pra- > vic, ki jih ima po pomorski pogodbi iz 1. 1935 in 1937 glede izpopolnitve nemške ' vojne mornarice V zvezi s tem so prispeli danes v Berlin zastopniki angleškega mornariškega ministrstva, katerim so dodeljeni strokovnjaki admiralitete, da se o tem dogovore z merodajnimi nemškimi krogi. I
ANGLIJA NE BO POSREDOVALA
MED ITALIJO IN FRANCIJO
Po angleškem naziranju se morata obe sprti velesili sporazumeti sami med seboj brez zunanjega posredovanja
London, 30. dec. AA. Dobro informirani zastopniki diplomatskega tiska menijo, da Velika Britanija nima dolžnosti posredovati v francosko-italijanskem sporu. »Times« pravi, da so informacije iz tujine, po katerih bi bila Chamberlain in Halifax i pripravljena posredovati v Rimu, popolno-j ma netočne. O takšni nameri ni razprav-1 ljala niti londonska niti francoska vlada. ' nasprotno je francoska vlada celo sporočila. da bi smatrala za žalitev vsako takšno posredovanje. Glede francoskega zadržanja nasproti Italiji pravi »Times«, da smatra britanska vlada kot razumljivo, ako Francija ne pristaja na nobeno posredovanje spričo žalitev, ki so spremljale italijanske zahteve, ker zaradi njih ne bi bilo možno priiatelisko razgovarian je. V Londonu prav tako razumeio francoski amiment, da bi se ono. kar bi se še pred nekai meseci lahko imenovalo »Lucija«, pomenilo danes umik. zlasti v očeh severnoafriških domačinov »T'mes« govori nato o šoan-skem vprašanju in o celotnem sredozemskem prob^ernu in nravi- Tekoče so mnogoštevilne Zato vh ie treba Droučiti v odkritih ra7?ovor''h To Chamberlain ve in s tem spoznanjem se odpravlja tudi na pot v Rim.
»Daily Telegraph« pi«e o stal;š*u britanske vlade: Ce misli Mussolini Cham-berlainu povedati kaj o francoskih konce-siiah Italiji, mu bosta britanska mmistra odgovorila, da mora Italija če ima kaj zahtevati od F-ancije to storit: direktno in brez obotavliania ter mora biti pripravljena ponuditi za odškodnino kakšne kompenzacije. Br'tancka državnika boria tudi iziavila. da Velika Bntaniia n'ma pooblastila poslušati ita^^^kp zahteve in da bi Italija prav storila, če bi brez odlašanja
začela pogajanja s Francijo o vseh spornih zadevah.
»Manchester Guardian« objavlja članek, v katerem pravi med drugim: Mejo francoskih koncesij je zarisala pogodba, ki jo je Mussolini odpovedal Francija ne bi mogla pristati na nobeno koncesijo, ki ne bi bila predmet razgovorov v okviru te pogodbe. Ni verjetno, da bi Velika Britanija skušala pregovoriti Francijo, naj opusti svoje sedanje stališče Prav tako ni videti, da bi bil Chamberlain voljan dati Mussoliniju kakršnokoli zadoščenje na Španskem. Zdi se, da se potrjuje naziranje, po katerem se politika »pomirjevanja« približuje koncu. V Londonu se naglo širi drugo naziranje, da je namreč prišel čas za začetek zunanje politike, ki bi ji odslej odločala smer London in Pariz ter ne več samo Berlin in Rim.
Zasebna iniciativa angleških državnikov
Lon -°n, 30 dec o. Forreign Office je davi objavil službeni komunike, da je francoski diplomatski zastopnik Carnbon izročil angleški vladi tekst francoskega odgovora oa italijansko odpoved Mussolini-Lavalovega sporazuma iz leta 1935 o začasni ureditvi položaja tuniških Italijanov. Zaradi pomirjenja britanske javnosti pravi komunike dalje, da se bodo razgovori angleških državnikov v Rim-J vsekakor delno nanašali tudi na italijansko francoski spor Angleška državnika bosta skušala neobvezno in po svcji lastni inici-iativi vplivati na Mus-oUnija .da bi sprejel za osnovo pogajanj z Italijo pogodbo iz leta 1935 ki pa bi io bilo treba vsekakor nek:<liko revidirati in izpopolniti.
Italijanske zahteve
Rim, 30. dec. o. Italijanski listi deman-tirajo danes z vso odločnostjo francoske in angleške vesti o italijanskih vojaških pripravah na mejah francoske Somalije in Tunisa. To kaže, da Italija v resnici v sporu s Francijo ne namerava iti do skrajnosti. Kakor poročajo nekateri listi, je pripravljena pogajati se s Francijo o vseh spornih vprašanjih pod naslednjimi pogoji: 1. da Francija še pred pričetkom pogajanj pristane na ureditev španskega problema v smislu italijanskih zahtev; 2 da Francija zadosti vsem onim italijanskim zahtevam, ki so bistvenega pomena za gospodarski razvoj italijanskih kolonijalnih posestev v Vzhodni Afriki. Italija zahteva predvsem prosto pot preko Džibutija, spremembo so-malijsko-abesinske meje in znatno znižanje potniških in blagovnih tarif za prevoz skozi Sueški prekop.
Francoske ponudbe
pariš, 30. dec o. Po neslužbenih vesteh je odpravnik poslov francoskega poslaništva v Londonu Cambcn ob priliki svojega zadnjega obiska v Forreing Officeu obvestil zastopnika angleške vlade da je francoska vlada pripravljena pogajati se z Italijo o železniški progi Džibuti-Addis Abeba. o italijanski sv ob" dni luki v Džibutiju in o novem znižanju tarif za prevoz blaga in ljudi skozi Sueški prekop Francoska vlada pa stavl-'a za pogoj, da se Italija odpove kakršnim teritorialnim aspiracijam na pcdročju francoske Somalije in v Tunisu.
Očitki Franciji
Rim. 30. uec. o. italijanski m. ^beni krogi poudarjajo, da je francoska vlada v
svojem odgovoru na italijansko odpoved sporazuma o Tunisu iz 1. 1935 izrazila toliko načelnih pridržkov in ugovorov, da je izključena sleherna možnost za takojšen pričetek direktnih pogajanj med obema državama. V Rimu naglašajo, da bo treba sedaj počakati na nove okoliščine, 1 ki bodo francosko vlado pripravile do pristanka na direktna pogajanja glede italijanskih zahtev. Italijanska vlada odklanja sleherno odgovornost, ker se razprava o spornih vprašanjih, ki jih je šele precizirala, še ni pričela. Italijanska vlada je pripravljena na direktna pogajanja, vendar pa ugotavlja, da se francoska vlada pogajanjem upira.
Služben nemški glas o težnjah Italije
Berlin, 30. dec. AA. »Deutsche diploma-tischpolitische Korrespondenz« objavlja članek, v katerem med drugim pravi:
»Preteklo leto je izginila iz srednje Evrope nevarna napetost in narodi, ki žive na tem področju, se lahko z zaupanjem lotijo dela. Ce bi se tudi v drugih pokrajinah Evrope prizadevali, da se najde izhod iz sedanjega nezdravega stanja, ki je nastal, ker so se gotove razmere iz prejšnjih časov vzdrževale še naprej, bi se moglo to oceniti kot znak zdravega smisla za pravičnost in kot želja, da se takšni pojavi popolnoma odstranijo. Italija kot sredozemska velesila se zaveda, da je . prostor, v katerem mora živeti, ogrožen po mnogih neznosnih okolnostih. Boj za edinstvo Italije v preteklem stoletju ni dopustil, da bi Italija gledala preko najožjih svojih narodnih meja Zdelo se je, da ji bodo pogajanja, ki jih je vodila za svoj vstop v svetovno vojno na strani velike antante, nazadnje dala možnost dopolniti to, s čimer se je prej zakasnila Nihče ne more trditi, da so bile tedanje obljube j izpo'njene tako, kakor so bile dane v trenutku potrebe. Pričakovane kompenzacije niso bile dane. Neposredno zainteresirani smatrajo, da bi bilo koristno, če se resno in temeljito prouče sedanje razmere in da je nevarno ustvarjati umetno napetost z izmišljenimi ukrepi o mobilizaciji, ker se s tem otežkoča stvarna diskusija.«

istiiita oSsnzMva z vso sito
Republikanci so se razvrstili na drugi obrambni črti in se trdovratno branijo — Padec važnega mesteca Crana-deile — Katalonska vlada zapušča Earcelono
Bilbao, 30. dec. AA. Vojni poročevalec DNB-ja na katalonski fronti poroča o hudih borbah v okolici Granadelle, kjer so republikanci zbrali močne oddelke čet. Kljub temu se je nacionalistom posrečilo obkoliti Granadello in jo z naskokom zavzeti. Ujeli so vso republikansko posadko. Iz Granadelle vodi cesta v Borjas, kjer je generalni štab republikanskega poveljstva.
Salamanca, 30. dec. o. Po današnjem službenem poročilu nacionalističnega vrhovnega poveljstva so Francove čete snoči dosegle v osrednjem odseku fronte pri Ba-lagueru nov pomemben uspeh. Zavzele so poleg cele vrste manjših postojank strateško zelo pomembno mestece Granadello, v katerem se križa več cest, ki vodijo iz Aragonije v Katalonijo. Iz Granadelle vodijo avtomob ske ceste v Tarragono in Barcelono. Republikanci so na vso moč branili to mestece; hude ul čne borbe so bile še sredi noči Na obeh straneh je bilo vel'ko število človeških žrtev. Nazadni-e so nac;o-nal stični tanki prepnali republikance iz vseh nj hovih strojniških gnezd ter očistili mesto, v katerem so nacionalisti zasegli n^av velikanske množ4ne voinih notre^šč n
Barcelona, 30. dec. o. Po še nepotrjcn h
vesteh je Francova ofenziva, ki traja že cel teden dni. davi zastala. Francove čete, ki sd snoči zavzele Gienadello, niso prodrle mnogo dalje proti vzhodu od tega mesteca, pa tudi drugod so Daletele na nov odpor republikancev. Ti so se razvrstili na novi cbrambni črti, ki je prav tako dobro utrjena, kakor so biie posiojan-ke, ki so jih nacionalisti zavzeli v zadnjih treh dneh. V raznih odsekih so sicer nacionalisti pričeli s t:povi in letali znova hudo obstreljevati republikanske postojanke, vendai jim do poldneva ni uspelo nikjer toLko streti republikanskega odpora, da bi si oni gcčili nov p t odo r.
London, 30. dec. Iz Barcelone poročajo, da so pričele tamkajšnje oblasti misliti na evakuacijo državn h uradov, ki naj bi se preselili v vojno luko Cartageno ali kam drugam. V zadnjih dveh dneh se je med Barcelono in Valenciio razvil živahen pomorski in letalski promet Snoči je imrlo več republ kanskih m nistrov konferenco, na kateri so razpravljali o položaju na fronti in o ukrepih za premestitev nekaterih upravnih uradov in ministrstev iz Earcelone na jug.
V Gibraltarju popravljeni repisMikanski rušilec je bil pri izhodu iz luke napaden od nacionalističnih ladij
London. 30 dec. o. V pretekli noči je nastala v gibraltarski ožini kratka a huda bitka med skupino španskih nacionalističnih vojnih ladij in republikanskim rušilcem »Louis Diaz«. Rušilec je bil sredi oktobra napaden od nacionalističnih ladij in tako močno poškodovan, da se je le s težavo rešil v angleške gibraltarske vode V angleškem arzenalu so ga popravili Ze pred nekaj dnevi se je pripravil na odhod Nacionalisti pa so bili o tem pravočasno obveščeni. Zato se je nekaj njihovih ladij pod vodstvom križarke »Canarias« usidralo na odprtem morju pred Gibraitarom in čakalo na republikansko ladjo.
Rušilec se je snoči z ugaslimi lu"mi dejansko odpravil na pot. Ko je priplul na odprto morje je s polno paro ubral smer proti severovzhodu. A 9 križarke »Canarias« so ga opazili. Takoj je bila alarmirana vsa nacionalistična flotilja Rušilcu se je prvi približal minonosec »Jupiter«. Po kratkem obstreljevanju se je rušilec n2 videz udal. Ko pa se mu je »Jupiter« že do dobra približal. je poveljnik rušilca odredil napad in rušilec se je s kljunom z veliko bzino zarinil v bek »Jupitra« ter ga ma'one razpolovil. Minonosec se je v nekaj minutah potopil. »Diaz« ni bil poškodovan m je na glo zavil nazaj proti gibraltarski luki, ker so mu izhod proti severovzhodu zaprle nekatere nacionalistične pomožne vojne lad-
Spor med Francijo In Iranom
Prekinitev diplomatskih stikov med obema državama zaradi napadov francoskih listov na iranskega šaha
je. Nekaj granat, ki je zadelo rušilec na njem ni povzročilo večje •ikode. Pač pa je bilo 5 mornarjev ubitih in 10 ranjenih. Nacionalistične vojne ladje so takoj pričele zasledovati republikansko edinico, a je niso več dosegle. Nekaj njihovih g:anat je udarilo na angleško gibraltarsko obalo. Neki angleški stražnik in trije civilisti so bili ranjeni. »Diaz« pa je pribrzel v angleške teritorialne vode s tako brzino, da je 20 m od ob.ežja nasedel na plitvino, j Kmalu nato ga je zasedel oddelek angleških mornarjev. Angleži so ladjo zaplenili. Davi je neki angleški rušilec skušal »Diaza« spraviti s plitvine, a se mu to za enkrat še ni posrečilo.
Gibraltar, 30. dec. h. Davi okrog 1. zjutraj je pred Gibraltarjem prišlo do spopada med štirimi Francovimi vojnimi ladjami in republikanskim torpednim rušilcem »Jose Louis Diaz«, ki je odplul iz gibraltarske luke, kjer je izvršil neka popravila. Po kratki bitki je republikanski ' rušilec potopil eno Francovo ladjo, a je bil pri tem tudi sam tako hudo zadet, da se je začel potapljati, preden je dosegel obrežje. Štirje člani posadke so bili pri tem ubiti, 11 pa ranjen h. Posadko je rešil angleški rušilec in jo prepaljal v Gibraltar, kjer so jo internirali v vojašnici, potapljajoči se rušilec pa so 7 vlačilci potegnili v luko in ga za dobo španske dr-1 žavljanske vojne zaplenili.
Pariz, 30. dec. br. Iranski (perzijski) poslanik v Parizu je danes obvestil francosko zunanje m nistrstvo, da je iranska vlada sklenila zaradi sovražnega pisanja francoskega tiska prekiniti diplomatske odnošaje s Francijo. Pariški listi samo na kratko beležijo to dejstvo, ne da bi navedli vzrok te nenadne prekinitve.
Iranski poslanik bo jutri zapustil Pariz in odpotoval v Teheran. Varstvo iranskih interesov bo začasno prevzel turški posla-nik v Parizu.
Znano je, da je pred letom dni iranski poslanik protestiral na Orsayskem nabrežju proti pisanju francosk h listov, ker so vpletali v besedne igre tudi perzijskega šaha, kar je na teheranskem dvoru napravilo slab vtis.
Pariz. 30. dec. h. V tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih se domava, da so razlogi prekinitve diplomatskih od-nošaiev med Iranom in Francijo dokaj nenavadni Povod za to je dala neka razstava angorskih mačk in z njo v zvezi
Blssm povabljen v Ameriko
Pariz, 30. dec. w. Po povratku Edena je sedaj tudi vodja francoskih sociaistov Leon Blum prejel vabilo, naj v kratkem obištie Zedinjene države. Njegov obisk raz agajo kot novo manifestacijo solidarnosti demokratskih držav. Blum bo imel v Ameriki več predavanj o položaju v Evropi in o potrebi složnega nastopa v obrambi miru in demokracije.
Tihotapstvo zlate v Rumuniji
Boriin, 30. dec. b. Nemški listi poročajo, da je prišla rumunska policija na sled veliki tihotapski organizaciji, ki se je pečala v glavnem s tihotapstvom zlata. V afero je zapletenih več Zidov, med njimi trgovec v Sigetu, kjer so tihotapce odkrili, Levy, nadalje Moise Lupu in Joan Marcus, trgovca v Bukarešti, ter advokat Jon Dobre, ki so vsi že pod ključem. Levy je po svojih agentih kupoval zlato po vsej Rumuniji in ga nato skupno z ostalimi tihotapci prenašal v inozemstvo. V afero je baje zapleten tudi neki obmejni policijski komisar, ki je od tihotapcev prejel okoli 60.000 lejev podkupnine. Tudi on je že aretiran, v zvezi z odkritji policije pa se pričakujejo še nove aretacije.
Vanderveldov pogreb
Bruselj, 30. dec. AA. Danes je bil v Bruslju pogreb socialističnega voditelja Emila Vandervelda. Pogreba se je udeležil tudi Leon Blum kot zastopnik francoske socialistične stranke.
Ulster vedno na strani Anglije
London, 30. dec. AA. Predsednik vlade ^ verne Iiske je prispel v London in podal izjavo, v kateri izreka priznanje Okamberlamu. "Med drugim je dejal: Naj ukrene britanska vlada karkoli, Ulster bo vedno brez obotavljanja na strani Anglije.
pisanje »Petit Parisiena« in »Excelsiorja«, ki sta napadla iranskega šaha. V odgovor se je začela v iranskem tisku huda kampanja proti Franciji. Polemika je sedaj končno dovedla do prekinitve diplomatskih odnošajev.
Francosko zunanje ministrstvo je nocoj objavilo uradni komunike, v katerem potrjuje te inf rmacije in dostavlja, da francoskemu poslaniku v Teheranu ni bila dana prilika, da iranskim oblastem pojasni vso stvar in odstrani nesporazum, ki je izzval zlasti v dvornih krogih veliko ne-razpoloženje.
Teheran, 30. dec. br. Uradno poročilo, da je Iran prekinil diplomatske odnošaje s Francijo, je izzvalo v javnosti veliko zadovoljstvo. Velika skupina omladincev je priredila pred vladno palačo man festacije vladi ter demonstrirala proti Franciji. Francoskemu poslan ku je iranska vlada dostavila potni list s pozivom, naj čim prej zapusti iransko prestolnico.
Francoski senat
sprejai proračun
Pariz, 30. dec. br. Senat je na večerni seji s 279 proti 16 glasovom v celoti sprejel državni proračun za leto 1939. Oni členi rn postavke, ki jih je senat spremenil, bodo ponovno predloženi poslanski zbornici, ki se sestane jutri do pol dno. Popoldne bo verjetno zadnja seja senata v letošnjem letu.
Važni sklepi francoskega parlamenta
Pariz, 30. dec. AA. Parlament je sprejel dopoldne soglasno, namreč s 598 glasovi resolucijo, ki poziva vlado, naj predloži parlamentu zakonski predlog o podelitvi pokojnine starim delavcem v mestih in v vaseh. Pred glasovanjem je poslanec Pomaret izjavil, da vlada pristaja na predlog resolucije.
Parlament je nato s 325 glasovi proti 226 sprejel predlog, da se popolnoma am-nestirajo vsi, ki so se pregrešni proti zakonu o rekrutaciji od 19. julija 1936 dalje, če so bili kršitelji tega zakona ta čas zadržani na španskem.
Končno je poslanska zbornica sklenila vrniti odboru za civilno zakonodajo načrt zakona o amnestiji in sprejetju v službo oseb, proti katerim so se izvajale sankcije zaradi splošne stavke dne 30. novembra.
Italijansko-egiptska pogajanja
Kairo, 30. dec. AA. List »Ahlam« piše, da zunanje ministrstvo zavrača glasove, po katerih so italijansko-egiptska pogajanja zastala, da se mednarodni položaj normalizira- Priprave za pogajanja se nadaljujejo in ni razloga za njihovo odgoditev.
Isti list pravi, da uradni krogi nimajo nobenih podatkov o zbiranju italijanskih čet na mejah Tur;?a Abesinije in Scima-lije in da ni v si-1 u italijanskih čet od zadnje medna "ne krize nastopila nobena sprememba.
Chamberlain trdno veruje v ohranitev miru
Novoletna poslanica angleškega min. predsednika
London, 30 dec. AA. Tednik »Home and Empire« je objavil novoletno poslanico predsednika vlade Chamberlaina, ki pravi med drugim:
»Naša moč nam dopušča, da lahko iščemo prijateljstvo z vsemi narodi in da jim lojalno nudimo roko poštenega sodelovanja, ne burno pa ničesar storili pod pritiskom sile «
Govoreč o L 1938 pobija Chamberlain naziranie, da je vojna neizogibna in da se mora sedaj Anglija pripraviti na vojno. Prepričan je, da se bodo odločilni mednarodni problemi lahko uredili v duhu pomirljivosti in sodelovanja Nikdar ni verjel, da bi bilo to lahko, vendar pa ugotavlja, da dosedanji uspehi niso samo na-depolni, temveč so že znatno podprli pravilno urejanje mednarodnih odnošajev. Nato opozarja Chamberlain konservativno stranko, naj ohrani red »v lastni hiši« To je potrebno, ker smo tik pred novimi volitvami.
Mi smo se z Italijo pogajali in uveljavili sporazum, s tem pa smo vzpostavili tudi staro prijateljstvo, ki je vezalo oba naroda. Monakovskemu sporazumu sta sledili angleško-nemška in francosko-nemška iz-
java. To sta dve svečani izjavi, ker poudarjata,* da med Francijo in Nemčijo in med Anglijo in Nemčijo vojna ne more več služiti za sredstvo, ki naj razčisti ka> kršnekoli probleme. Ti izjavi dokazujeta duha pomirjenja in obenem nakazujeta možnost napredka, kajti pred enim letom ne bi mogel še nihče reči, da se bodo evropske velesile v 12 mesecih toliko sporazumele, da se bo lahko začelo delo po-mirjevanja.
Nato piše Chamberlain o sporazumih, ki jih je Anglija sklenila z Irsko in Zedinje-nimi državami. To leto nam je dalo toliko dokazov dobre volje, da nimamo nobenih povodov za to, da bi bili pesimisti. Ob koncu svoje poslanice Chamberlain ponovno opozarja, kako hitro in močno se Anglija oborožuje. V zvezi s tem pravi Chamberlain: »Odstraniti moramo gotove nemške vtise, ki so jih povzročili razni govori o zavlačevanju in nepopolnostih. Moram samo ugotoviti, da smo s svojimi načrti v oboroževanju že toliko dosegli in tako napredovali, da lahko že danes v celoti izpolnimo vse svoje obveze napram našim zaveznikom, napram našemu imperiju pa tudi napram samim sebi.«
ed Slovaki in Madžari
Hudi slovaški očitki madžarski vladi — Nemški listi ponavljajo svoja svarila na račun Budimpešte
Bratislava, 30. dec. h. Z ozemlja, kl so ga zasedli po dunajski razsodbi Madžari, prihajajo dan za dnem vedno številnejši begunci, ki so morali pobegniti pred madžarskimi teroristi. Največ beguna 2v je zadnje dni pribežalo iz šuranja, Novih Zamkov in okoliških krajev. Begunci pripovedujejo, da preganjajo Madžari vsakogar, ki ga smatrajo za količkaj nezanesljivega. Zlasti zas edujejo vse one Slovake, ki so podpisali spomenico, v kateri so zahtevali zopetno priključitev teh pokrajin k Slovaški. V zvezi s tem je bilo doslej aretiranih že nad 800 ljudi. Skoraj vsi slovaški učitelji, ki so na izrecen poziv madžarske vlade ostali na zasedenem ozemlju, so bili aretirani. Očitajo jim, da so pospeševali raznarodovanje madžarskih krajev. Do včeraj so madžarske oblasti izgnale z zasedenega ozemlja 1.404 slovaške učitelie, več sto na jih je še zaprtih.
Berlin. 30 dec. w. Slovaško prosvetno ministrstvo objavlja, da so madžarske oblasti dosedaj zaprle v zasedenem ozemlju nad 100 razredov slovaških šol. Otroke teh razredov so vpisali v madžarske šole, učitelje pa odpustili. Skupno je bilo v zadnjih dneh odpuščenih 600 slovaških učiteljev. Dogodki zadnjih dni so potisnili v ozadje v?a nasprotja med osrednjo in avtonomno slovaško vlado. To dokazuje tudi sporazum. ki je bil dosežen o priliki obiska prezidenta republike dr Hache v Tatranski Lomnici. Po tem sporazumu bo premeščenih zaenkrat samo 9 000 čeških uradnikov iz Slovaške na Češko, dočim bo ostalih 30 000 ostalo še nadalje na Slovaškem, deloma tudi zaradi tega, ker ia nje nimajo nadomestila.
Berlin, 30 dec. h. Nemški poslanec v praškem parlamentu dr. Kundt je objavil v »Essener Nationalzeitung« daljši članek, v katerem se zelo povoljno izraža o položaju Nemcev v ČSR. Listi ponatiskujejo ta članek in primerjajo položaj Nemcev v ČSR s položajem Nemcev na Poljskem in Madžarskem, pri čemer zelo ostro kritizirajo postopanje madžarske in poljske vlade napram Nemcem. V zvezi s tem tudi opozarjajo na preganjanje Slovakov na Madžarskem. »Berliner Borsen Zeitung« piše. da zbujajo v berlinskih krogih dogodki na Madžarskem in na Poljskem naraščajočo ne-
voljo. List ugotavlja da zlasti postopanje Madžarov s Slovaki in drugimi narodnimi manjšinami ne ustreza duhu dunajske arbitraže Namen te razsodbe je bil, da se omogočijo dobri medsebojni odnošaji. List priporoča Madžarom, naj upoštevajo prevzete obveznosti in naj dajo manjšinam ono svobodo, ki jim bo v aovoijni men jamčila neoviran ku,l irni in gospodarski razvoj.
Madžarski protest proti slovaškemu radiu
Praga, 30 dec. AA Odpravnik madžarskega poslaništvav Pragi je danes vložil v zunanjem ministrstvu protest zoper pro-timadžarsko kampanjo slovaškega radia.
Prezident na Slovaškem
Tatranske LOmnice, 30. dec. AA. Predsednik slovaške vlade dr. Tiso je priredil včeraj v Tatranskih Lomnicah večerjo na čast predsedniku republike dr. Hachi. Državnika sta izmenjala zdravici, v katerih sta izrekla željo naj bi Čehi ln Slovaki ob medsebojnem spoštovanju svoje neodvisnosti delali za boljšo bodočnost Češkoslovaške republike.
Pomanjkanje premoga
praga, 30. decembra. AA. CTK: Božični prazniki na češkoslovaških šolah so podaljšani do 8 januarja, ker šolam pre-manjkuje premoga.
Likvidacija komunistične stranke
Praga, 30. dec. AA. Likvidacija komunistične stranke se izvaja v popolnem miru. Komunistični pos'anci so izpraznili svoje prostore v parlamentu, še preden so dobili v roke odlok o razpustu stranke. Premoženje stranke je zaplenjeno, policija je zapečatila vsa komunistična tajništva
Jan Masaryk odpotoval v Ameriko
London, 30. decembra. AA. (DNB): Bivši češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk je zapustil London in se z ladjo »Washington« odpeljal v USA.
Ukrajinska akcija na Poljskem in v Rusiji
Varšava, 30 dec-h. V Lvovu se je kljub prepovedi oblasti sestal ukrajinski narodni svet s prvaki združene ukrajinske stranke. Navzoči so bili tudi vsi ukrajinski poslanci in senatorji. Čeprav sprejete resolucije še niso bile objavljene, se doznava, da je na tem posvetu prevladala ekstremna struja. Posamezni govorniki so kritizirali taktiko parlamentarnih zastopnikov Ukrajincev in zahtevali, da preidejo v najostrejšo opozicijo proti vladi Hudo so kritizirali tudi zunanjo politiko vlade in zahtevali, da ukrajinski narodni svet takoj pokrene akcijo pri vseh velesilah, da se zagotovi neodvisnost in samostojnost ukrajinske republike.
London, 30. dec. o. Iz Kijeva prihajajo vesti, da so sovjetske oblasti odkrile tajno organizacijo ukraj nskih separatistov. Zaroto sta vodila Strupnik in Postišek, ki sta organiz:rala že večjo skupino ukrajinskih nacionalistov. Namen organizacije je bil odcepiti Ukrajino od Rusije in jo združiti s poljsko ter češkoslovaško Ukrajino v novo državo.
Odkritje zarote je sovjetskim oblastim uspelo ob priliki aretacije dveh agentov, i sta nameravala preko meje. Pri telesni preiskavi so našli pri obeh več pomembnih dokumentov, na podlagi katerih so v zadnjih dneh zajeli skoraj vse zarotnike.
Brazilija, USA in vseameriška konferenca
Švicarski list »Basler Nachrichten« objavlja pismo svojega so t rudnika v Braziliji, ki pravi med drugim:
Želja združenih držav Brazilije (Estados Unidos do Bra?il), da se kolikor mogoče osamosvoje od starega sveta, je dala pobudo za utrditev intimnega sodelovanja z Zedinjenimi državami Severne Amerike. To stremljenje je zgrajeno tudi na trdni gospodarski osnovi, ker je namreč Severna Amerika najboljši in najsolidnejši kupec. Sodelovanje se je še bolj poglobilo zaradi enakega gledanja na pravila sožitja mednarodne skupnosti. Njegova nadaljnja opora je v okolnosti, da postopajo v državi živeči severnoameriški trgovci — v nasprotju s tamkajšnjimi Evropci — z Brazi-lijanci zelo prijateljsko in na osnovi popolne notranje in zunanje enakopravnosti. Razen tega so končno pospešili naslonitev Brazilije na Washingtcn poskusi nemake diplomacije, da bi v državah Rio Grande do Sul in Santa Catharina ustvarila nemški manjšinski problem. Vsi ti pojavi in nagibi so našli svoj zunanji izraz v izjavi brazilskega zveznega predsednika Varga?a ob obletnici nastopa novega režima. On je tedaj zelo ostro nastopil proti vsem tistim Brazilcem, ki baje delajo »za tuje interese«; prav tako se je izrekel proti »rasno pobarvanemu imperializmu.« Spričo vsega zasleduje brazilska javnost z velikim zanimanjem delo vseameriske kcnf:rence v Li-
mi. Izgledi, da bo tam mogoče skleniti pravo zvezo varnosti in medsebojne zaščite, so v toliko verjetnejši, ker se je v zadnjem času tudi Argentina pridružila vse-ameriški fronti. Novi argentinski zunanji minister Cantilo gotovo ne bo povzročal CordeLlu Hullu toliko težav kakor njegov prednik Saavedra Lama6 na poslednji vse-ameriški konferenci.
Novi umori v Palestini
Jeruzalem, 30. dec AA. Vojaški guverner Jeruzalema je izdal odlok, da morajo vsi arabski šoferji taksijev do jutri ob 9. zjutraj vrniti svoja šctferska dovoljenja. To je odredil .ker so danes iz nekega taksija v Jeruzalemu streljali na dva letalca in nevarno ranili nekega židovskega delavca in nekega Arabca.
V Nazaretu je omejeno svobodno gibanje prebivalstva zaradi umora uglednega kristjana-domačina.
Obsedno stanje v Jaffi
Jeruzalem, 30. dec. AA. Včeraj popoldne je bilo v JaffJ proglašeno ga 24 ur obsedno stanje, ker so na obrežju naSli ranjenega nekega arabskega redarja.
Uradni list objavlja odlok, ki razveljav-[ ija vsa dovoljenja za nošenje orožja.
Beležke
Grof Csaky obišče Rim in Berlin
Francoska polslužbena agencija Havas poroča, da bo novi madžarski zunanji minister grof Csaky takoj po božičnih počitnicah obiskal i.ajprej Rim m nato še Berlin. Po dosedanjih dispozicijah bo prišel v Rim, čii i bo končan rimski obisK obeh vodilnih angleških državnikov, Chamberlaina in Ha-lifaxa. Iz Rima se bo vrnil v Budimpešto, že par dni nato pa bo odpotoval v Berlin.
Odgovornost v tisku
Za bcžič je izdal sloviti angleški publicist VVickham Steed knjigo »Tisk«, ki je izzvala v angleških političnih in kulturnih krogih največjo pozornost. Steed opozarja angleško javnost na nevarnosti, ki ji pretijo od tako zvanega popularnega tiska. Za primer navaja dnevnike »Daily Ex-press«, ki izhaja dnevno v diveh milijonih izvodov in ki lahko torej silno vpliva na mišljenje množic za katerega pa politično in moralno ni prav za prav nihče odgovoren. Po Steedovem mnenju bi morala vsa razsodba in odgovornosti se zavedajoča javnost forsirati seriozni tisk in vedno na novo klicati na odgovor ene, ki so merodajni za pisanje listov.
Pariški list o odpovedi nemškega konkordata
Vatikanski cerkveni krogi pričakujejo, da bo Nemčija odpovedala konkordat iz 1.1932 in da bo uredila odnošaje s katoliško cerkvijo s posebnimi zakoni. V zvezi s temi napovedmi je v mednarodnem svetu zbudil veliko pozornost članek, ki ga je napisal francoski novinar Charles Pichon v pariškem listu »L' Epoque«. Pichon velja namreč za novinarja, ki ima odlične zveze z vodilnimi krogi katoliške cerkve. Po njegovih informacijah je nemška vlada že izdelala načrt za odpoved konkordata in za sledečo ji enostransko ureditev položaja katoliške cerkve v Nemčiji s posebnimi zakoni.
Francoski socialisti po božičnem kongresu
Pariški poročevalec »Neue Ziircher Zeitung« piše o položaju francoske socialistične stranke po izrednem božičnem kongresu in poudarja med drugim, da je akcijska sposobnost stranke po tem kongresu močno zmanjšana, njena doslej enotna doktrina omajana in da se proti Blumo-vemu vodstvu pojavlja resna opozicija Navzlic silnim naporom se to pot prvič Blumu ni posrečilo, da bi na vsej črti prodrl s kompromisno resolucijo in tako rešil vsaj na zunaj enotnost stranke Zlasti močno se je opazilo nasprotje med socialističnimi voditelji v pogledu francoske zunanje politike, kar predstavlja po mnenju poročevalca »dogodek mednarodne daljnosežnosti«. Ako upoštevamo, da se je okoli tisoč mandatov vzdržalo glasovanja, potem je Blumova zmaga s 4322 glasovi proti 2837 zelo prekarna Mnogi govorniki so socialističnega voditelja tudi v notranjepolitičnem pogledu opozarjali, da je njegovo vztrajanje pri politiki »ljudske fronte« postalo po novem razvoju nemogoče, saj je ta politika predvsem v ostrem nasprotju s potrebo francoskega oboroževanja, ki jo Blum sam zagovarja.
Belgijska protiletalska obramba
Ker so belgijski strokovnjaki ugotovili sredi razpleta tako zvane »septembrske krize« hude pomanjkljivosti v pogledu belgijske obrambe, zlasti obrambe civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi, je belgijski narodnoobrambni minister general Denis izdelal te dni podroben program za natančno izvedbo in izpopolnitev belgijske protiletalske obrambe. Tako bodo na primer povsem na novo organizirane nekatere artiljerijske sekcije in baze avtomatičnega orožja za obrambo pred napadi iz zraka. Za izvedbo tega programa predvideva načrt eno milijardo 200 milijonov belgijskih frankov izrednih kreditov Od tega bo polovica (600 milijonov) uporabljena takoj za prva dela. Razen navedenih naprav pa predvideva načrt tudi organizacijo posebnih zaščitnih oddelkov, organiziranih po vzoru nekdanje civilne garde, ki naj bi šteli že takoj v začetku okoli 15.000 mož.
Nevarni Batovi čevlji
Ko je zasedla madžarstlta vojska odstopljeni del Slovaške in Podkarpatske Rusije, je našla v slovaških in ukrajinskih podružnicah Bate ogromno zalogo vseh mogočih obuval, skupaj baje okoli 92 vagonov 3 3 milijeni pari čevljev, ki so prišli iz Zlina tik pred madžarsko okupacijo. Tako so se znašli ti trije milijoni parov čevljev preko noči brez carine in davka na madžarskem ozemlju, kjer so postali jredmet nevarnega dumpinga na škodo madžarske čevljarske industrije. Saj prodajajo Batove prodajalne danes na ozemlju zasedene Slovaške čevlje za polovico ceneje, kakor jih lahko prodajajo trgovci, ki jih zalagajo madžarske tovarne. Poleg tega predstavlja število 3 milijonov parov čevljev polletno p:rabo vsega madžarskega prebivalstva na obuvalu. Madžarski industrijalci čovljev zahtevano sedaj od vlade, naj takoj zapleni vse Eatove čevlje ter jih javno uniči, da tako zaščiti njihove ogrožene interese.
Ku-kluks-klan zopet straši
Čitateljem je gotovo še v spominu znamenita ameriška tajna organizacija »Ku-kluks-klan«, o kateri se v zadnjem času ni več veliko pisalo, ker je zaradi notranjih razprtij med vodilnimi člani in pa zaradi j vedno ostrejših napadov časopisja proti njej in njenim brezobzirnim metodam stra-hovanja javnosti izgubila v zadnjih letih sleherni vpliv. Toda poročila iz Amerike pravijo, da se ta skrivnostna organizacija, katere člani se v glavnem rekrutirajo iz ve-leposeshiikov na ameriškem jugu, pripravlja sedaj znova na javno udejstvovanje, to pot pa z nekoliko spremenjeno parolo. Vo- i ditelji »Ku-kluks-klana« so se namreč od- ! ločili, da bodo svoje nadaljnje delovanje usmerili v borbo z veliko delavsko organizacijo, ki jo vodi John Lewis in ki jo »ku-kluksklanci« označujejo za komunistično. Računajo, da bodo s tem ideološkim geslom pridobili več simpatij v ameriški javnosti, ki jim sicer nikdar ni bila naklorij« na.	,
Afera japonskega generala
Eden najvplivnejših generalov je bil odstavljen, ker so mu izginili važni vojaški dokumenti
Zapletljaji v Mongoliji
Tokio, 30. dec. AA. Vlada Je izdala komunike, po katerem je odstavila brigad-nega generala Kakunoma, šefa pisarne za upravne zadeve v vojnem ministrstvu, in ga javno obsoja zaradi izgube velevažnih vojaških dokumentov.
Vojaški krogi so se zelo vznemirili, ko so izvede i o tem dogodku, ker so ga dolgo prikrivali. Znano je samo, da je ta komunike izšel šele po celi vrsti sestankov vojnega ministra in kneza Konoja ter vojnega ministra z generalom samim. Popoldne je bil Itagaki v avdienci pri cesarju.
Odstavljeni general je zavzemal zaupno mesto in je nadomeščal vojnega ministra ; na sejah parlamenta. Na tem mestu je bil prej ubiti general Nagata. General Ka- j kunema Mašidžiri je star 51 let. Bil je j cesarjev adjutant in je poročen s princeso iz rodu Jukiko, starejšo sestro princa Kanajomija.
Pred novo ofenzivo
Tokio, 30. dec. o. Japonske vojaške oblasti so dobile od centralnega vojnega sveta nalog, naj pripravijo na Kitajskem j novo ofenzivo, s katero naj bi prodrle do Cungkinga in tako pregnale Cangkajška še dalje proti zapadu. Po padcu tretje kitajske prestolnice namerava japonska vlada proglasiti konec vojne na Kitajskem. Sklicala bo kongres Velike Kitajske, proglasila odstavitev Cangkajška in izvršila razdelitev Kitajske v federativne enote, ki bodo vse pod njenim protektoratom.
London, 30. dec o. Iz Moskve poročajo, da se v Zunanji Mongoliji zbira velika mongolska vojska, ki namerava vdreti v Notranjo Mongolijo. Mongolska vojska šteje 75.000 vojakov, v Notranji Mongoliji pa so Rusi že zbrali vojsko, ki šteje 130.000 ljudi.
Japonci aretirali posadko angleškega p a mika
Tokio, 30. dec. br. Agencija Domej poroča, da so japonske pomorske oblasti zaprle nekega angleškega kapitana, dva oficirja in 63 mornarjev, ker so s svojim parnikom pristali v prepovedani luki. Ka-petan se je izgovarjal, da je iskal zavetje v luki pred hudimi viharji, ki so ogražali ladjo.
Pred preosnovo japonske vlade
Tokio, 30. dec. AA. Predsednik vlade knez Konoje nadaljuje razgovore z ministri o osebnih spremembah v vladi. Knez Konoje je sprejel ministre Itagakija, Kida in Iheda, nato pa je z varuhom državnega pečata Juašem in predsednikom državnega sveta baronom Kiranjunom ter pozneje še z zunanjim ministrom razpravljal o ukrepih, ki bi jih kazalo podvzeti. Izvedelo se je, da je bil glavni predmet vseh teh razgovorov politika, ki naj jo Japonska vodi nasproti Kitajski. Končno odločitev o nameravanih ukrepih pričakujejo na seji 6. januarja.
Moralna odpornost Kitajcev
Posebni poročevalec nemškega lista »Frankfurter Zeitung« v Čungkingu je napisal zelo zanimivo poročilo o pravem položaju Kitajcev, zlasti o njihovi morali po poslednjih porazih. List objavlja članek na uvodnem mestu pod naslovom »Negotova kitajska bodočnost — Oslabitev na zunaj je uravnovešena s strnitvijo na znotraj« V tem poročilu čitamo med drugim: »Kitajska ie v teku preteklega leta mnogo izgubila, toda prav tako mnogo tudi pridobila Medtem ko se ni izkazala sposobno, da bi svoje na;bolj cvetoče pokrajine branila in s tem pridobila na ugledu in zaupanju v svetu, se je pa na drugi strani notranje zelo okrepila in je prvič po do'sem postala zedinjena narodna država. Še pred enim letom. da. celo še pred enim mesecem je bilo veliko skrivnostnih ugibanj, ali bosta pomembnejši pokrajini SePuan in J!nan vzdržali ali ne. ali se ne bodo morebiti utrujene kitajske čete ločile
od Cangkajška in ali ne bodo morda nekdanji komunisti izrabili porazov za svoje hujskanje in v svojo korist, skratka, ali ne bo morda Kitajska pod silnim japonskim pritiskom razpadla. Vse to je sedaj mimo. Nobenega dvoma ni več glede kitajske narodne discipline, kar velja za vsa vojaška taborišča in za vse sloje naroda. V toliko je mlada, nacionalna Kitajska izvoje-vala pomemben uspeh. Maršalova avtoriteta je v vsej nezasedeni Kitajski ostala neokrnjena. Narod je predan svojemu nacionalizmu in odporu. Ako že samo narodno navdušenje zadostuje za vojno zmago, potem so kitajski izgledi ogromni. Seveda pa se izgube preteklosti ne dajo tako naglo popraviti in tako ostaja slej ko prej vtis, da bo morala Kitajska še marsikaj hudega prestati; morda bo morala končno zares še v japonsko šolo. da bo nekoč sposobna, vladati in braniti se sama.
Ribbentrop obišče Varšavo
Varšava, 30. dec. h. V inozemskem tisku razširjenih vesti o skorajšnjem obisku nemškega zunanjega ministra Rib-bentropa v Varšavi niti ne potrjujejo niti ne zanikujejo. V političnih in diplomatskih krogih smatrajo, da je obisk zelo verjeten, ker se ne da tajiti, da je nedavna poljsko-ruska deklaracija zbudila v Berlinu veliko presenečenje. Stališče, ki ga je zavzela Nemčija glede skupne meje med Poljsko in Madžarsko, je odnošaje med Varšavo in Berlinom še bolj ohladilo. Varšavska zunanja politika se v zadnjem času skuša vsestransko prilagoditi novo nastalemu mednarodnemu položaju.
Varšava, 30. dec. o. Nocoj je bil objavljen službeni komunike, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop v drugi polovici januarja prišel v Varšavo na nesluž-beni obisk. 2e ponovno napovedanega obiska italijanskega zunanjega ministra ta komunike ne omenja.
Ogromno povečanje angleškega letalstva
London, 30. dec. b. Angleška vlada je pripravila štiriletni načrt za izpolnitev angleškega vojnega letalstva. Po tem načrtu se bo število letalskih nabornikov, ki jih je bilo doslej po 3.000 na leto, povečalo na 10.000, da bo Anglija imela na razpolago zadostno število pilotov za vse ogromno število letal, ki si jih namerava preskrbeti do I. 1942.
Danes so bili objavljeni tudi zanimivi podatki o gradnji letal in letalskih oporišč v Angliji. V prihodnjem letu se bo število angleških vojnih letal povečalo najmanj za tisoč in nato vsako leto še za več. Angleško mornariško ministrstvo namerava v kratkem prevzeti štiri velika obalna letalska oporišča in zgraditi še novo oporišče na katerem bodo zgradili tudi vse potreb ne tovarne in delavnice za popravila letal. Znatno bo povečano tudi letalstvo vojne mornarice, ki že sedaj razpolaga s 7 matičnimi ladjami za letala, v gradnji pa jih je nadaljnjih 5.
Reorganizacija avstralske letalske industrije
London, 30. dec. AA. »Daily Telegraph« poroča, da bo v kratkem odpotoval v Avstralijo posebna komisija zastopnikov letalskega ministrstva, da prouči načrt, kako bi se avstralske tovarne preuredile, da bi lahko izdelovale najnovejše modele britanskih vojnih letaL
Madžarska zunanja politika
Budimpešta, 30. dec. AA. Predsednik vlade Imredyi je imel govor v svojem volilnem okraju, v katerem se je največ bavil z zunanjo politiko Madžarske. Med drugim je dejal, da je »politika, ki jo je vodila Madžarska zadnjih 20 let, nazadnje le prinesla svoje sadove«. Zatem je poudaril veliko vlogo prijateljskih držav Italije in Nemčije, ki sta pripomogli, da je Madžarska dobila nazaj milijon Madžarov brez vsake kaplje krvL Izjavil je, da bo Madžarska zunanja politika še nadalje temeljila na politiki ost Rim-Berlin. Končno je razložil vseb no nekaterih zakonskih osnutkov. ki bodo v kratkem predloženi madžarski poslanski zbornici, med drug'mi tudi vsebino zakonskega osnutka o zaščiti plemena.
Snežni me teži
v Rumuniji
Bukarešta, 30. dec. w. V vsej Rumuniji besne še vedno hudi snežni viharji. V Bu-kovini je ustavljen ves promet. Zaradi silnega mraza je Dunav zamrznil v vsej dolžini od Galaca do Braile. Zadnje dni je bilo zopet mnogo smrtnih žrtev mraza. V okolici Galaca je zmrznila cela družina nekega kmeta. Potovala je v sosedno vas, na poti pa jo je zalotil snežni metež in je vseh osem članov družine zmrznilo.
Železniške delavnice v Galacu pogorele
Galac, 30. dec. \v. Davi je v tukajšnjih železniških delavnicah izbruhnil požar, ki se je širil silno naglo. Gasilci so bili skoraj brez moči, ker jim je voda v ceveh zmrzovala in so se morali omejiti zgolj na to, da preprečijo širjenje ognja na druge objekte, železniške delavnice so popolnoma pogorele, škoda gre v milijone.
Iz državne službe
Beograd, 30. dec. AA. Imenovani so: dr. Milan Gugler za predsednika stola sedmo-rice v Zagrebu, za namestnika pa dr. Pavle Marčec, sodnika stola sedmorice v Zagrebu; za sodnike disciplinarnega sodišča Vasa Mika-sinovič, Stevan Berberina, Peter Mašič in dr. Josip Hren, sodniki stola sedmorice v Zagrebu, za namestnike pa dr. Djordje Sterija, dr. Stevan Rogulja, Rafael Rosandič in dr. Aleksa Vragovič, sodniki stola sedmorice v Zagrebu; za disciplinarne sodnike pri apelacijsikem sodišču v Zagrebu za predsednika dr. Otokar Konrad, predsednik apelacijskega sodišča v Zagrebu, za namestnika pa Duian Djermanovič. podpredsednik apclacijskega sodišča v Zagrebu. za disciplinarne sodnike Vojislav Djur-djevič, dr. Rikardo Nikolič. dr. Zvonimir Sintič. Franjo Piskača, sodniki apelacijskega sodišča v Zagrebu, in za namestnike Zdenko Novak dr. Viljem Kosin, Dušan Helbeti in Ivan Jaspič sodniki apelacijskega sodišča v Zagrebu, j Beograd, 30. dec. p. Napredovali so v viš-I jo pol. skupino profesorji dr. Josip Žontar j na realni gimnaziji v Kranju, Franc Lapaj-ne na I. realni gimnaziji v Ljubljani, Štefan Plut na II. realni gimnaziji v Ljubljani in Josip špendal na realni gimnaziji v Mariboru. — Upokojen je bil prometnik Rudolf Merlin pri železniški direkciji v Ljubljani.
Upokojen je višji pisarniški oficial 7. pol rkupine pri okrajnem sodišču v Ljubljani Avgust Juh.
Pomočnik bana v Nišu
Beograd, 30. dec. p. Za pomočnika bana moravske banovine je bil imenovan Arsa Petrovič, banovlnski inšpektor.
Hokejske tekme v Davosu
Davos, 30. dec. h. Pri današnjih tekmah v hokeju je praški LTC premagal stock-holmski klub Gdtha 7:2 (3 : 0, 2 : 0, 2 : 2).
Vremenska napoved
Zemunska: Porast temperature v vsej državi, pcoblačitev v primorju, mil jug, najbrže nekoliko dežja, drugod pa oblačno in od časa do časa sneg.
Zagrebška: Po malem se ho nebo razvedrilo in se bo temperatura fivignila.
Dunajska: Sneg, nadaljnji porast tem* perature, zapadni in severozapadjii vetrovi.
Starodavni grad Negove v plamenih
Požrtvovalno delo gasilcev v mrzli zimski noči
V •
kraji in ljudje
^Ljdj,
*i4ne uspehe delavstva
je izkazala včeraj skupščina Delavske zbornice
Ljubljana. 30. decembra.
Ob 13. se je v dvorani delavske zbornice po daljšem presledKu vršil redni občni zbor Delavske zbornice, ki je v celem trajal samo kakšne pol ure. Zborovanje je vodil predsednik Jakomin. poročila, ki so bila. delegatom predložena v tisku.' pa so tolmačili tajnik Uratnik, blagajnik Bri-celj in Edvard Režek. Skoraj brez deba:e je Dil sprejet proračun za novo poslovno dobo, ki predvideva 2,363.000 din dohodkov m izdatkov. Soglasno je bilo sklenjeno, naj takoj jutri odpotuje v Beograd poseben kurir, da ministrstvu predloži oklepe današnje skupščine in izposluje, da bo proračun brez zavlačevanja potrjen. Skupščino je pozdravil tudi zastopnik ban-ske uprave, šef socialnopclitičnega odseka dr. Kalin.
Iz poročil, ki smo jih deloma objavili že včeraj, naj povzamemo še nekaj zanimivih podatkov o mezdnih gibanjih, ki so v preteklem letu kazala mnogo živahnosti. Med drugim je bila sklenjena nova pogodba z družbo Bohemia za rudnik Pe-čovnik, ki je prinesla rudarjem zvišanje temeljnih mezd za 1 do 3 din na dan. V aprilu je stopil v veljavo nov delo>vni sporazum za državne rudnike Velenje in Za-bukovca, 7, novo pogodbo z rudniki TPD pa so se zvišale temeljne plače za 1.50 do 2.25 na dan, akordi za 6%. Manjša gibanja s3 bila tudi v rudnikih pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini, pri Dukičevem podjetju v Trbovljah, v rudniku Keramične industrije v Libojah in na Sutli.
V	industriji kamna in zemlje so bile sklenjene nove pogodbe za apnenico in kamnolome TPD v Zagorju, za cementarno TPD v Trbovljah in za kamnolome stavbnih družb v Ljubljani. V podjetjih TPD so delavci dosegli zvišanje dnevne mezde 1.50 do 2.25 din., pri ljubi jan sivih podjetjih pa 0.25 din poviška na uro. V julij. u so delavci Keramične indstrije v Petravčah dosegli pri akordih 7 do 12"/0 poviška, pri temeljnih mezdah pa 0.50 do 0.75 din na uro. v Resovem granitolomu v Podvelki so delavci po dvomesečni stavki v oktobru dosegli kolektivno pogodbo. Mezde so se zvišale še pri tvrdkl Apnenik v Celju in pri opekarnah v Ljubljani, Radomljah, Kresnicah in Gornji Radgoni. Kolektivna pogodba, ki s? jo uživali steklarji v Hrastniku, je bila razširjena tudi na obrat pri Sv. Križu. Brez uspeha pa so ostala gibanja v granitolomu inž. Lenarčiča v Jo?ipdolu ter za sklenitev enotne pogicdbe za opekarne in kamnolome v dravski banovini.
V	kovinski industriji so bile sikleinjene nove pogodbe ali dodatki v Globočnikovi tovarni žic v Ljubljani, pri KID in v to<-•vanni Sava na Jesenicah, pri splošni stavbni družbi Tezno, pri Kiferjervi tovarni kos pri Sv. Lovrencu, pri tovarni bakrenih izdelkov Zugmayer in Gruber v Slovenski Bistrici in pri Kovini na Tez-nem. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani še zmerom stoje. Vse intervencije zbornice, da se doseže obnova obratovanja, so bile brezuspešne. Delavstvu podjetje še zmerom dolguje za nad 200.000 din neizplačanih mezd. Brez uspeha je ostalo prizadevanje pri železarni v štorah doseči zvišanje mezd in akordov. V kemični stroki je bila na novo sklenjena kolektivna pogodfca pri Jugotaninu v Sevnici, mezde pa so se izboljšale pii tvcmici za dušik v Rušah in pri tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku.
V	tekstilni industriji je v teku akcija za končno ureditev delovnih razmer s tem, da se obstoječa kolektivna pogodba temeljito dopolni. Delavstvo skuša zlasti doseči zvišanje vseh postaivk za 15%, ureditev delovnih pogojev strojnikov in kurja-čev in obvezno veljavnost pogodbe za vsa podjetja v banovini. Akcijo vodi v sporazumu s tarifnim odborom, v katerem so zastopane strokovne organizacije vseh smeri. V papirni industriji je prišel velik del delavstva, zlasti v Vevčah, Medvodah in Goricanah, v izredno težak položaj. Na pobudo zbornice se je vršila pri banski upravi anketa, ki se je baivila z vprašanjem, kako pomagati prizadetim. Pri Bona čevera podjetju na Količevem je bil na račun draginje dosežen nabavni prispevek od 200 do 300 din. Delno izboljšanje se je doseglo tudi v usnjarski stroki, pri tvrd-ki Semperit v Kranju in pri čevljarskih podjetjih v 2ireh.
V	gozdni industriji so delovni pogoji
V	tej rubriki smo že prikazali knjigo Ivana Roba »Deseti brat«, uspelo travestijo Jurčičevega romana. Robova knjiga je vzbudila pri preprostih čitateljih enako pozornost kakor pri razvajenih literarnih sladokuscih, saj s svojim zdravim in neprisiljenim humorjem odpira vsakemu izmed obeh tečajev čitateljskega sveta poseben pogled na vedro književnost, ki je v sedanji heroično — tragični dobi dokaj redek pojav.
Zdelo se nam je zanimivo, zastaviti avtorju te humoristične pesnitve nekaj vp-a-,šanj. ki se tičejo književne problematike humorja. G. Ivan Rob, čigar »Deseti brat« je kajpak še vedno na razpogalo onim, ki te knjige šc nimajo, razvija v svojih odgovorih nekatere interesantne misli.
Začetek humorja?
V	časih, ko so naši predniki prebivali še v votlinah, je bilo bore malo humorja. Večna borba za življenje ne daje povoda za j meh. Votlinar je bil poleg tega še samotar in če je človek sam. se redkokdaj smeje. Sele pozneje se je združilo več jamarjev, da bi s skupno močjo pregnali ali ubili veliko zver. Če jim je to uspelo, so pili »likof« in sramotili ubito ali pregnano zverino. Pri tej priliki so zapazili tudi marsikatero napako drug na drugem. Tako na primer, da ta kodi kakor medved, da ima oni glas ka-
najmanj urejeni in le tu in tam se izvajajo določbe socialne zakonodaje. Strokovne organizacije so letos v več primerih dosegle izvajanje minimalnih mezd, ponekod pa tudi nekaj zvišanja. Kolektivno pogodbo pa se je delavcem posrečilo skleniti samo za Kamniško korporacijo. O šumskem in žagarskem delavstvu pripravlja obsežna anketa za vso državo, na kateri bo tudi naSa zbornica sodelovala s skrbno zbranim gradivom. Za mizarsko obrt in industrijo je zbornica skušala doseči osnovno kolektivno pogodbo, zaradi odpora delodajalskih združenj pa je prizadevanje ostalo brez uspeha, izboljšanje položaja se je doseglo le pri nekaterih podjetjih v Ljubljani in okolici, v Ptuju in Celju.
V	živilski industriji in obrti v preteklem letu ni bilo večjih mezdnih gibanj, a zlasti v malih obratih so razmere povsem neurejene. Za gostilniške obrate še zmerom niso predpisane minimalne m "zde, v večini podjetij se ne izvaja predpisani delovni čas niti socialna zakonodaja, če izvzamemo uvedbo procentnega sistema v velikih obratih v turističnih krajih in deloma v mestih, je vse ostalo pri starem. Nove kolektivne pojodbe in sporazumi pa so bili sklenjeni za Ribičev mlin in oljarno v Cezanj evcih, Zci paromline v Dolnji Lendavi, za pekovska podjetja v Celju in za pivovarno Union v Ljubljani, s 1. junijem so se monopolskim delavcem po novem pravilniku zvišale mezde za 10 do 25%.
V	oblačilni industriji je bilo v preteklem letu mnogo živahnega gibanja. Nova kolektivna pogodba je bila sklenjena za Združenje krojačev in krojačic v Ljubljani in za združenje v Celju, z vrsto tvrdk v Ljubljani pa še dodatne boljše pogodbe. Nova kolektivna pogodba je bila sklenjena tudi za tovarno klobukov »šešir« v Škofji Loki. v gradbeni obrti in industriji so se izboljšale razmere pri soboslikar-skih podtjetjih v Ptuju in Celju, 15. julija pa je bila podpisana enotna kolektivna pogodba za stavbno stroko, s katero so bile mezde zvišane za 0.25 din na uro. Izboljšali so se tudi delovni pogoji za knji-goveško in kartonažno obrt, za občinske obrate pa za denarne in zavarovalne zavode.
Dr. B. Markovič f
V četrtek ponoči je umrl v Beogradu po daljši bolezni g. dr. Bogdan Markovič, predsednik upravnega odbora PAB, podpredsednik TPD in bivši minister. Pokojni dr. Markovič je zavzemal odlično mesto med našimi gospodarskimi strokovnjaki. Rodil se je 28. januarja 1. 1880. kot potomec ugledne beograjske rodbine, iz katere je izšlo več v javnem življenju zelo uglednih in pomembnih mož. Tudi njegov oče je bil minister. V Nemčija je dovršil pravo in gospodarske študije, doktorat si je pridobil na vseučilišču v Halle. Od leta 1905. do 1907. je služboval v srbskem finančnem ministrstvu, potem pa je bil do leta 1912 tajnik zveze srbskih zemljoradni-
kor sraka in da tretji smrdi kakor dihur. Pozneje, ko so se sporekli, pa si zmetali vse to v obraz. Pri tem je vsekakor blestel tisti, ki je imel »strupen« jezik. Jasno pa je, da ni ostalo samo pri besedah. Začeli so se obdelavati s koli in iz tistih časov izvira izraz »s kolom po glav;«.
Tak je bil humor v prvi dobi človeštva. Neotesan in pomešan s kvanto, toda vseboval je vse prvine satire, kajti satira je v tej dobi prevladovala nad čistim humorjem. Takrat je bilo glavno »zbadati« in ne zabavati. Tak humor se je še do danes ohranil v beznicah vsega sveta.
Kdaj seje p o j a v 11 h u m o r v literaturi?
Takrat, ko so z muko klesali črke v živo skalo, še ni bilo humorja. Komu neki bi šinilo v glavo, da bi klesal v kamen zgodbo, kako sta se Sihar in Halula sporekla, ker je Halula hotela nov plašč, m kako je ubogi Sihar pograbil nojevo jajce in ga Haluli na glavi razbil? Najprej so hoteli poskrbeti, da se ugrabijo pozabi »svete« in »veličastne« stvari. Zato najdemo v najstarejših spomenikih le molitvene obrazce, razne zagovore, nagrobne spomenike kraljev in veli-kašev, napise o vojnih pohodih in zmagah na palačah in slavolokih, skratka — dolg čas za znanstvenike. Šele pozneje, ko je postalo pisanje igrača — čeprav se ne vsem
ških zadrug, do leta 1918. pa načelnik trgovskega oddelka v ministrstvu za narodno gospodarstvo. Leta 1918. je postal upravnik Državne hipotekarne banke. Po osvobojenju je sodeloval kot delegat in strokovnjak na mirovni konferenci v Parizu in pri raznih mednarodnih gospodarskih konferencah. V vladi Velje Vukičeviča je bil finančni minister. Iniciativno je sodeloval pri ustanovitvi Privilegirane agrarne banke (PAB) ter vodil to ustanovo do svoje smrti. Kot gospodarski strokovnjak se je tudi publicistično uspešno udejstvoval ii. so najpomembnejše njegove razprave o občinskem gospodar-tvu kraljevine Srbije, o kreditih za poljcdclce, o ustanavljanju kmečkih zbornic ter o raznih reformah državne finančne uprave. S svoj;m delom si je postavil dr. Bogdan Markovič trajen spomenik v gospodarskem razvoju naše države.
Slovenija na razstavi v New Torku
Kakor je že objavljeno, bo prihodnje leto v Nevv Yorku svetovna razstava, kjer razstavlja tudi naša država. Razstava je zamišljena tako. da se bode prikazala Jugoslavija kot cclota. ne pa tako kakor si je mars-ikdo zamišljal — deljeno po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko prišli posamezni deli države prav lepo do izraza, ker bo v 40. oddelkih dovolj prilike za sodelovanje. Predvsem bo to v velikem oddelku za turizem, kjer sc bo lahko prikazalo v slikah vso lepoto naše ožje domovine. Izbira naj se tudi slike iz onih krajev, ki so dali največ izseljencev predvsem iz Bele krajine, da pokažemo tudi našim izseljencem njihove najljubše kraje. Lepih slik in prizorov je dovolj na razpolago. Za folkloro bo poskrbel etnografski muzej iz Ljubljane. kar nam daje popolno jamstvo, da bo izbran najboljši material.
Tako bodo tudi v etnografskem oziru prikazane vse tipične zanimivosti naše Slovenije z narodnimi nošami vred. Prav tako bodo tudi naši domači obrti dobro predstavili javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. Informacije glede prodaje in transporta teh izdelkov daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani.
Vsi predmeti morajo biti pripravljeni do 20. januarja 1939.
Kam čez Otoče in lipnisko dolino
Ljubno na Gorenjskem, 30. decembra V »Jutru« od 29. t. m. opisuje nekdo v članku pod gornjim naslovom vasico Otoče ter navaja pri tem, da mora biti vas Otoče zelo stara naselbina in da 60 bili njeni stari naseljenci gotovo Rimljani. Pisec članka pride do tega zaključka na podlagi izkopanih lončenih cevi, katere so tam našli lani pri kopanju novtga vodovoda.
Meni se zdi, da stvar le ne bo tako rimska, kajfci lončene cevi so izdelovali v bližnji vasi Ljubno, ki je dobrih 15 minut od vasi Otoče na levem bregu reke Save. Tam najdemo lončarsko obrt še pred 15. stoletjem, kajti že nekako leta 1540. je bilo v Ljubnem v zadrugi združenih 25 samostojnih lončarskih mojstrov, ki so svojo lončeno robo izvažali daleč preko meja bivše kranjske dežele.
Lončarska obrt je sicer v Ljubnem v teku zadnjih 50 let popolnoma izumrla in je ostala le še pečarska obrt, ter slovijo peči iz Ljubnega širom Gorenjske zaradi dobre kakovosti ilovice.
Starejši gospodarji se še dobro spominjajo, da so ti ljubenski lončarji izdelovali ilovnate vodovodne cevi, ki so bile za tiste čase precej drage, toda trpežne in praktične, ter bo umevno, da izvirajo one lončene cevi, najdene ali izkopane v O točah, iz Ljubnega.
Da bo to slonelo na pravi domnevi, je dokaz da 6em lani pri kopanju na dvorišču našel izpeljavo vode v lončenih ceveh, ki so bile gotovo že preko 100 let t zemlji, toda ohranjene še popolnoma dobro.
Zdelo se mi je potrebno to ugotoviti, da se ne obeša vsaka stara najdba, ki ima nekaj vrednosti, Rimljanom ali drugim narodom, kakor da bi stari Kranjci ničesar ne znali.
dostopna — so začeli nekateri zapisovati tudi »lahkotnejše« in manj »slovesne« stvari. Kajti humoristična literatura zahteva že precej visoko stopnjo kulture. Pa tudi v tej dobi prevladuje šc satira. Sprva je čisto osebna, pozneje pa zbada tipe. Kajti čisti humor dolgo časa ni prišel do sape. Vedno je moral spremljati satiro.
Stari Grki in humor.
Stare Grke je narava obdarila z vedrim duhom in jasnim gledanjem na svet, zato ni čuda, da najdemo pri njih žc zelo zgodaj razvit čisti humor. Prva travestija »Ba-trachomvomachia« jc travestija grškega »»svetega pisma« — Homerja. Tukaj se namesto Ahajcev in Trojancev bojujejo žabe in miši in kakor pri Homerju, tudi tu posegajo vmes bogovi. Tatravestija, ki je polna čistega humorja, ni prav nič razvrednotila starino Homerja. Homer je šc danes prav tako živ kot nekdaj in poleg njega bi prav lahko živela »Batrachomvmachia«. če ne bi bil šolski sistem tako kasarniško okorel in če ne bi bili predpisani samo avtorji, ki nas uče, »da je sladko umreti za domovino«, in pa dela, ki opisujejo samo vojne in prelivanje krvi kar na debelo.
In kaj jesslovenskim humorjem
O slovanskem oziroma o slovanskem humorju sploh, ste že spregovorili v »Jutru« v oceni moje knjige; s tistimi nazori se v glavnem strinjam. Vendar pa bi sodil, da ni samo melanholični slovanski značaj edini faktor, ki nasprotuje pravemu, vedremu humorju, ampak tudi politična in socialna struktura slovanskih narodov. Do dvajsetega stoletja so bili skoraj vsi slovanski narodi — razen Rusov — pod tujo' politično oblastjo. V Rusiji pa je vladal patriarhalni
Ivanjci, 29. decembra
V sredo 28. t. m. okrog 9. ure zvečer je izbruhnil požar v obsežnem grajskem poslopju v Negovi pri Gornji Radgoni, ki je last sudetskih knezov Trauttmansdorff. 2e nekaj dni je tlel tram tik dimn.ka. odtod so iskre prešle na suho tramovje ogromnega strešnega stola. Požar so prvi zapazili grajski uslužbenci, takoj so obvestili gasilce iz Ivanjc in Gornje Radgone. Na kraj nesreče so prvi prispeli gasilci nedavno ustanovljene čete iz Ivanjc. V vsej naglici je agilnemu poveljniku Klemenčiču jedva uspelo zbrati nekaj članov, ki so okrog 11. ure prispeli pred grad omejili so požar, ki je zajel že skoro ves levi trakt v dolž ni 20 metrov. Presekali so strešni stol v širini nekaj metrov, nato so se lotili reševanja in gašenja gorečega objekta. Iz Gornje Radgone je prihitelo sedem gasilcev z avtom in motorko, pod vodstvom poveljnika Staneta Cividinija, ki je tudi prevzel nadaljnje vodstvo gašenja. Požrtvovalno delo gasilcev, ki je trajalo vso noč do 7. zjutraj, je bilo zelo otežkočeno zaradi oddaljenosti vode in hudega mraza. Vodo so morali dovažati v sodih na vozeh, gašenje v obsežnih od ognja zajetih prostorih pa se je vršilo s pomočjo majhne ročne brlzgalne gasilske čete iz Ivanjc.
Pri nevarnem gašenju v negovskem gra-
Kamnik, 30. decembra Kljub slabim izkušnjam in svarilom najdejo premeteni ciganski sleparji še vedno dovolj žrtev, ki jim v lahkovernosti zaupajo denar in ga potem ne dobijo več nazaj. Star trik v novi obliki je uporabil 30-letni cigan Pavle Hudorovič, da bi prišel do denarja. V svoji premetenosti je uprizoril pravcato igro, v kateri so sodelovali cigan, njegova žena in sin ter lahkoverni posestnik iz kamniškega predmestja. Dejanje te igre se je razvijalo takole:
V neki vasi pri Kamniku se je nastanil s svojo družino cigan Pavle Hudorovič, srednje velik, čokat mož, s svetlimi pristriženimi brki. V najbližjem kamniškem predmestju si je izbral za žrtev nekega posestnika in mu natvezil zgodbo o zakletem milijonu. Takole je jadikoval:
Smolo imam, gospod, veliko smolo. Milijonar sem in berač obenem. To je pokora za greh, ki sem ga storil. Svojemu pogla-varju-fcogatašu sem ukradel vrečo bankovcev, ki predstavljajo nič več in nič manj ko milijon dinarjev. Ali kaj mi pomaga ogromno bogastvo, ko ga pa ne morem izkoristiti. Niti enega jurja, kaj jurja, še celo metulja ne morem porabiti zase. Pomislite, denarja se drži strašna kletev našega bogatega starega poglavarja. Kakor hitro se dotaknem denarja, samo če vzamem en bankovec in ga zmenjam v drobiž, bomo umrli žalostne smrti jaz in vsa družina. Moja uboga žena in moj mali sinko! Za nič na svetu se ne bi hotel dotakniti denarja, da nas ne zadene nesreča. Zakleti milijon me strašno teži in rad bi se ga znebil, prodam ga za 200.000. no, vam celo za 100.000 dinarjev. Vi se lahko okoristite z njim, vam kletev našega starega poglavarja ne bo škodovala, jaz pa bi bil najsrečnejši človek na svetu, če bi mi vsak mesec dali na račun kakih 3000 dinarjev, več ko 100.000 pa tako ne zahtevam. Plačali mi jih boste v obrokih, za prvo silo pa bi mi dali naplačilo 3000 din za praznike«.
S prošnjo, naj zadevo ohrani v strogi tajnosti, se je cigan poslovil z zagotovilom, da bo vrečo z denarjem prinesel pokazat.
Po odhodu cigana posestnik ni vedel, ali naj verjame ciganu ali pa naj smatra zgodbo o zakletem milijonu kot običajno cigansko sleparijo. Ponudba pa je bila tako vabljiva, da bi jo človek kar zagrabil. Deset dni kasneje pa potrka na posestnikova vrata Hudorovičeva žena. Vsa je bila iz sebe in se je glasno robanteč hudovala na svojega neprevidnega moža, da je izdal skrivnost o zakletem milijonu. Prosila je in jokajoč zaklinjala kamniškega posestnika, naj ne izda njenega moža sodišču, ker bi bil za veliko — milijonsko tatvino strašno kaznovan. Kako naj ona. sirota, živi sama z otrokom. S solzami v očeh se je poslovila in ponovno prosila, naj ohrani zadevo v strogi tajnosti.
Posestnik je zdaj že manj dvomil o resničnosti ciganove povesti. Ko sta si cigan in njegova žena tako pripravila teren, je čez dan ali dva cigan spet potrkal na vrata in povabil lahkovernega Kamničana. naj si gre ogledat vrečo z denarjem. Dejanje se jc zdaj razvijalo samo od sebe. Velika
cezaropapizem. V takih razmerah slabo uspeva humor. Če pa se kljub temu pojavi, je trpek in grenak kakor pelin Kajti pes, ki je vedno priklenjen — grize, pes pa. ki se klati po cestah, te komaj oblaja.
Slovenci, ki smo eden najmanjših slovanskih narodov, smo v kulturni tekmi narodov dosegli v preteklem stoletju svoje večje sotekmovalce skoraj v vseh panogah literature. Bili pa smo preveč pod vplivom težkega nemškega duha in zato smo z viška gledali na lahkotno humoristiko. Tu mislim na inteligenco, ki ji je humor samo za prebavo. Preprosto ljudstvo pa je vedno rado segalo po humomtienih delih. Deloma pa so bili krivi avtorji sami, ker niso posvečali dovolj pažnje stilu in iormi sploh. Milčinski je tukaj častna izjema. Slovenska kritika ni nič kaj rada ocenjevala humoristična dela in kadar jih je. jih je odpravila mimogrede. Povedati pa je treba, da ni samo patos in jokanje, ampak tudi zdrav smeh enakovredna literatura.
„Pikica in Tonček« v ljubljanski drami
S »Pikico in Tončkom«, prečudnlmi dogodivščinami dveh otrok, dramatiziranimi po enako imenovanem romanu Erica Kast-nerja, je prišla na repertoar naše drame mladinska igra, ki je vredna obče pozornosti: mlademu gledalcu prikazuje vrsto slik iz živega, skozi prizmo otroške duše gledanega življenja, polnega pobud za pogum v življenjski borbi in za plemenitost srca, na odraslega pa je naslovljena tudi dobršna kopa domislic in smernic — človek je pač v resnici potreben vzgoje, dokler živi. Mimogrede pa je »Pikica in Tonček« tudi duhovita, ujeiljiva .-satira na tisto, kar se v naži kulturi po navadi
du sta bila poškodovana dva gasilca ivanj-ske gasilske čete in upravitelj graščine Anton Ivanuša, katerega je podrl na tla goreč tram ter ga oočutno poškodoval po obrazu. Pregorel je strop v II. nadstropju, na nekaterih mestih tudi strop I. nadstropja, v II. nadstropju je pred leti prosvetno društvo v Negovi, na priporočilo upravitelja Ivanuše in z dovoljenjem lastnikov gradu knezov Trauttmansdorff, ki bivajo stalno na Češkem in prihajajo le včasih v Negovo, preuredilo večjo sobo v dvorano za zborovanja in gledališke igre. Sobo so zadnje čase uporabljali tudi za zimske prireditve, v njo so postavili lončeno peč, od te pa izpeljali dimno cev skozi vmesno steno do glavnega dimnika. Na Štefanovo je prosvetno društvo priredilo gledališko igro. za katero so se pripravljali že dalje časa. Zaradi hudega mraza so morali vse večere precej kuriti. Od silne vročine se je vžgal tram in tlel vse do večera, ko je izbrunnil požar.
Po srečnem naključju ta del gradu ni popolnoma zaseden, sicer bi bila škoda znatno večja. V desnem traktu so razni stanovanjski in pisarniški prostori. Zgorelo je precej žita in pohištva, razni starinski predmeti, gledališki oder prosvetnega društva in kulise, shranjene v II. nadstropju.
vreča je bila polna svežnjev bankovcev. Cigan je izvlekel debel sveženj bankovcev po 100 dinarjev, ga vrgel nazaj v vrečo, in izvlekel spet drugega. Ciganka je vzela škarje in prerezala vrečo na dnu in tudi od tam privlekla zavitek stotakov. Kdo bi zdaj šc dvomil, da so v vreči sami bankovci! Posestnik je bil o tem trdno prepričan, izjavil pa je, da denarja nima pri sebi, pač pa bo prinesel v par dneh 3000 din in vzel vrečo.
Kamničan si je res nekje izposodil 3000 dinarjev in jo mahnil popoldne proti šmar-ci, kjer je čakal cigan z vrečo zakletega denarja. Ko sta se pogajala s ciganom za izročitev »milijona«, je nenadoma pritekel v sobo ciganov nadebudni sinček in pričel kričati, da bo povedal orožnikom, kakšno grdo kupčijo imata med seboj. Tudi naj-'•■'ajši član ciganske družine je bil priteg-lij^n v spretno igro, ki je imela namen preslepiti lahkovernega KamniCana in ga prepričati o resničnosti zgodbe o milijonu. Cigan je zdaj hlinil strah, če je kdo slišal neprevidnega s na, zato da ni varno, da bi zdaj odnesli vrečo iz hiše. če jo nese posestnik sam, bo to vzbudilo preoč ten sum, da je imel s ciganom sumljivo kupčijo, če pa cigan nose vrečo z njim, bi ga utegnil kdo prijeti in milijen bi splaval po vodi. Najboljše bo, da cigan zvečer tajno prinese vrečo z bankovci k posestniku — po skrivnih potih, da ga n:hče ne bo videl'in da tudi ljudje ne bodo opazili, da ima posestnik kupčije s ciganom. Rečeno, storjeno. Posestnik je izročil ciganu tri jurje in čakal nanj in na n^e^ov milijon. Seveda ni bilo več duha ne sluha o ciganu in o njegovih bankovcih.
Posestnik, ki je tako lahkoverno nasedel. je izpovedal svojo nezgodo orožnikom, ki zdaj iščejo premeteno cigansko družino. Ta se je lepo preskrbela za bož:č in se preselila v kako oddaljeno vas. kjer bo spet skušala najti žrtev in ji izvabiti par iuriev. Na svetu je še vedno dovolj naivnih ljudi, ki bodo verjeli zgodbi o zakletem milijonu, ciganska družina, mož. žena in sin pa bodo spet ponovili svojo dobro naučrno igro, s katero so eotovo že večkrat uspeli, le da zadeva ni prišla v javnost, ker je bilo prevarane sram, da bi stvar prijavili oblasti.
FOT0APAMAT
je zelo lepo in primerno novoletno darilo. Pri nas pa tudi zamenjavamo starejše modele za nove kakor:
Contax, Leico ali RsfIIsis!ex.
Na zalogi pa imamo tudi rabljene fotoaparate vseh vrst in velikosti.
Tudi Hhni
najnovejših emulzij ravnokar dospeli, posebno priporočljivi za snimanje v snegu.
Se priporoča
Foto Tourist — Lcjse
ALEKSANDROVA C. 8 — in podružnica v PREŠERNOVI CL. 9, poleg glavne pošte
javlja kot mladinsko slovstvo. Gospod Kazalec, edina napol pravljična oseba v igri, o tem lepo in preprosto modruje, preden se dejanje samo začne: »Dogodek, ki ga boste tu videli, se je v resnici zgodil. Ta dogodek je vzet iz resničnega življenja in postavljen na oder. Tu živi dalje, in ko se dvigne zavesa, boste videli majhen kos življenja. Sicer je moja teta Špela sprva temu zelo nasprotovala. Ne. je rekla, ne, Kazalček! Protivim se. Otrokom je treba pripovedovati in prikazati stvari, ki so mnogo lepše, primernejše ln bolj poučne od samega življenja. »A na koncu se teta Špela vendar vda. ko spozna, da se v otroških pravljicah godijo pogostokrat Se vse bolj strašne reči, kakor jih lahko prinese droben košček iz vsakdanjega življenja. »pikica in Tonček« je resnična, za-mo tu in tam na rahlo pesniško predahnje-na zgodba iz naših dni. življenje je prikazano, kakor se v resnici dogaja v bajti siromaka, v razkošni vili bogatega tovarnarja, na cesti, v šoli, v brivnici, v bani, in v njej nastopajo sami resnični, živi ljudje. Kompj da kakšen prizor za spoznanje pretirano izstopa iz realistične,"ra okvira. a še takšna mesta je pisatelj napisal očitno samo zato, da do dna prikaže podobo ljudi. Tako je ustvaril živopisan ka-lejdoskop radosti in žalosti, porazov in zmag, kakršni se lahko pripetijo malemu ali velikemu človeku pod solncem.
Režiser prof. šest je s skrbno, srečno roko priklical pisateljevo zamisel na plan. Sceno je na zunaj ponazorjala droben svet igračk in osnovnemu občutju, kakršno diha iz kraljestva otroka, so se morali podrejati sodelujoči, prisrčno iskrena je bila Pikica Vide Juvanove. Mladi Starič. ki je podal Tončka, dorašča — tako upamo — v resničen talent. Dvoje realistično izdelanih kreacij sta dala Plut in Nablocka.

rni pregled
Iz razgovorov z mladimi književniki
Humor v literaturi
Zakleti milijon v vreii
Premeteni cigan je osleparU lahkovernga kmeta
Tudi VI boste za SILVESTROVO pili sekt — ker smo
izredno znižali cene:
Boovier Cuvee reserve Din 7D.— Bakarska vodica	Din 45.—
Bouvier Carte blanche Din 69.— Fruškogorski biser Din 82.—
VSA ODPRTA VINA PA PO PRIZNANO NIZKIH CENAH !
FR. KHAM, Kongresni trg 8
čc vesti
* Koristni načrti v zvezi z grad bo du-
brovniškega letališča. Za uredtev dubrov-niškega letališča so vzeli v poštev zemljišče v Grudi, a ko se je sedaj sestala komisija, katero tvorijo zastopniki Aeroklu-ba ln lastn ki Izbranega zemljišča, se je ugotovilo, da ima zemljišče razne hibe, ki so najbolj občutne v dobi deževnega vremena. Strokovnjaki ki so sodelovali pri komisiji, so sprož li načrt osušitve Kona-veljskega polja. Od tam naj bi naprav.li odvodni kanal do morja. Projekti za ta kanal so bili napravljeni že pred dolgimi leti in že takrat so projf-ktanti naglašall, kako velike koristi bi imel ves okoliš od izsušitve velikega kompleksa zemljišč. Stari načrti bodo zdaj spet predložen: in potrebna denama sredstva so že obljubljena od zetske banske uprave in od Aerokluba. prispevati pa bi morala seveda tudi vlada. Kar se tiče letališča pa ima Aeroklub še druge načrte. Primerna zemljišča so namreč tudi v Ivanj ci in bi bilo tam urejeno letališče bližie mestu kakor pa ono v Grudi ki je od^ot^nn rvi mesta k^k;h 30 km. vA-osanje dubrovniškega letališča je zdaj zvezano s projektom konaveljskega kanala.
Proti trdi sto'iri in hemnriiMoro sprem |janim s» pritiskom krvi močnim utri p? n jem srca. glavobolu, ie naravno »Franz-Josefova« erenčira davno nre Brušeno domače sredstvo Prava »Fran7 Josrfnva« voda ieluie mi'o in zaneshivr odpira, a nolee tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Oel <*» S t»i M «81 M
♦ Tamar—koča v Planici v oskrbi podružnice SPD v Ratečah—Planici. Ker
se že na široko raznaša neresnična vest, da je Tamar—koča v Planici letošnjo zimo zaprt, odbor podružnice Slovenskega planinskega društva v Ratečah—Planici prosi smučarje in smučarke ter obiskovalce naše Planice, da ne nasedajo tem govoricam. Tamar je odprt in oskrbovan, kakor je bil oskrbovan lansko zimo. V koči so za zdaj dve kurjeni sobi z dvema oziroma tremi poste jami, ena kurjena soba za skupno ležišče z osmimi posteljami in ena nekurjena soba za skupno ležišče z devetimi posteljami.
DOBRA KAVA VAM JE POTREBNA !
MOTGHOVA JE ODLIČNA
Vodnikov trt; 5. tel 2577. Krekov trg 11, tel. 2348.
6?--
* Društvo S-'ovencev ».Narodni dom« v Zagrebu priredi drevi ob 20 30 v društvenih prostorih, Berislavičeva 11, Silvestrov cečer. Člane in prijatelje vlju<'" . vabimo.	°
Z« ItAVU lil (iosroim <n«i<W<*n iu higljen-ut hrhokti Iri/ernki »Hi«>n
M \TK 1'I.IVKKIC — ljubi lana
hotel »Slon« (Frančiškanska ulica >
*	Naznanilo. Izpit za specialista iz ginekologije in porodništva sta opravila dr. Vladimir Trampuž in dr. Vito Lavrič. Čestitamo!
*	Božič v Kamniških planinah. Nenadni sneg, ki je zapadel pred svetim večerom. je prekrižal račune oskrbnikom v planinah, ki so se bogato založili s hrano in računali na dober obisk za praznike. Snega je bilo na planinah dovolj, v do'ini pa prav malo, tako da so prav upravičeno računali na naval za smučarski božič v planinah. Ker je v dolini zapadlo toliko snega, so seveda ostali smučarji doma, saj imajo v debelih naslagah pršiča prav tako smuko kot v najidealnejšlh razmerah v planinah. K jub temu pa je bilo na Veliki planini čez božič 20 smučarjev, ki so v najboljših snežnih razmerah uživali krasen razgled ob vedrem vremenu. Vrnili so se povečini po novo markirani poti čez Volovljek v dolino Črne in odtod v Stahovico, ker je bilo dovolj snega za spust v dolino. V Kamniku je po štirih letih spet zapadlo tol;ko snega, da Je skaka'nica uporabna za skoke. Kamniška športna mladina jo je sama uredila in skakači prav pridno trenirajo na njej.
Izšla je PROZA OTONA ZUPANČIČA (IV zveze« Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, Šelenburgova 4 (Palača Croatia. dvorišče).
*	Slepci v »D®mu slepih« v Stari Loki te zahvaljujejo vsem dobro^.mkom za dosedanjo nak'onjen~st. želijo vsem srečno novo leto in se pripoiočajo.
* V Kranjsko goro! Sedaj, ko je v Ljubljani sami toliko snega kar nekako radi pozabljamo, da so v naših najlepših alp-sk h predelih z msko-sportni kraji dobro urejeni in z dobrimi snežnimi razmerami. Kranjska gora ln njena okolica leži pod globoko plastjo prvovrstnega snega. Smuka že leta in leta ni b la tako dobra, kot je baš letos. Poleg tega nam je Kranjska gora priprav la presenečenje. V gozdu proti Bukovniku ln na Vitrancu do višine 1330 m je napravljen izsek tako da imamo preko 1000 m nepretrganega smuka tja do Kranjske gore. Kraniska gora se nadalie mrzlično pripravlja na 'zvedbo »Gorenjskega dne« ki bo od 13. do 15. januarja 1939. Poleg športnega užitka bodo omenjena smuška teršča in bližnja okolica nudi'a številnim izVtmkom prav prijetno smuko. Krpmska gora Vas vabi na »Gorenjski teden«.
Ali že veste, da popolnoma
odprodajamo
velemanufakturo
LENAS1 & GERKMAN
IJIiBMVNA,
kamgam sukno. damsko blago in
svila - Poslužite se ugodnosti
* Turistična zveza za drinsko banovino
je ustanovljena in bo imela svoj sedež v Sarajevu. Podpirala bo državno, samouprav no in privatno Inicijativo pri propagiranju turizma ter ustanavljala potniške urade v raznih tur stično važnejših krajih. V upravnem odboru turistične zveze so tudi pro-pagatorjl turizma lz prov'nce.
•.v-iriat-"-
vm^^itiittrefi«
*	Prvi spalni vagoni za ozkotirno železnico bodo kmalu gotovi v glavni železniški delavnici v Sarajevu. Spalni vagoni so izdelani zelo okusno in tudi v pogledu udobnosti bodo prvovrstni. Na ozkotirnih že-lezn šk h progah pridejo ti vagoni v promet že spomladi.
*	Velik sneg v gostivarski okolici. Že več dni močno snrži v vsej gostivarski okolici, največ snega pa je na planini Bukov ku, preko katere vodita dve najvažnejši cesti: Gostivar—Debar in Gostivar Kičevo. Tudi železniški promet je močno oviran od snega in se je že nekajkrat zgodilo, da so na progi Gost var—Kičevo osebni vlaki obtičali v snegu.
*	Mestna hranilnica in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru dne 2 januarja 1939. zaradi int rnega dela za stranke ne bosta uradovali.
* Stavbe med Narodno »kupttlno ln Agrarno ban*o v Beograda bodo podrl*.
Ureditev trga pred Narodno skupščino je že precej časa predmet razprav v tehnični direkciji beogra.ske občine. Strokovnjaki soglašajo, da se da trg urediti le z odstranitvijo bloka stavb med Narodno skupščino in poslopjem Agrarne banke. Ta svoj sklep so predložili strotkovn:aki mestni tehnični direkciji že pred nekaj meseci. Po tem načrtu bi se razširilo dvorišče Narodne skupščine za nekaj metrov. Predlog strokovnjakov Je bil sprejet In v kratkem se bodo lotili dela. Stavbe, kijih bo treba podreti, odkupi deloma beograjska mestna občina, oeioma pa Narodna skupščina io bo ves odkup znašal okrog 12 milijonov.
Silvestrovanje Sskola Vič
Smeh do solz. — Ples. — Bogat spored. Začetek ob 20. ari.
*	Kar je prikrito dnevn-mu časopisju,
najdete v najnovejši dvojni številki Ljubljanskega Zvona, ki prinaša tudi nekaj izvirnih prispevkov čeških kn1iževn'kov. Posvečena je češki kulturi. V njej so načeti in obdelani vsi tisti oroblemi, ki so pred meseci na važni zgodovinski prelomnici mučili češkega človeka tn povzročili žalost in bol tudi nam! — Naročite se na Lj' b'janski Zvon. ki ie po obilici sntrud-nikov vodilna slovenska reviia. Letna naročnina 120 din. plačljivo tudi v mesečnih obrokih po 10 din. Za dijake znižana cena
Prav po domače se bomo zabavali NA SILVESTROVO
pri SLAMIČU
Rezervirajte s! mize!
ka. Tudi okolica Zenice je imela kakih 5 let svojega hajduka To je bil Mi jo Bla-ževič, doma iz zeniške okolice, ki je pred leti utekel iz Obiličeva, kjer je služil svoj vojaški rok. V domače kraje se je vrnil z vojaško puško ln postal hajduk. Krvavih zločinov nI imel na vesti, izvršil pa je celo vrsto vlomov in tatvin ln nekajkrat je napravil tudi dolga pustolovska potovanja iz svoje ožje domovine. Skušal je priti preko meje, a so ga na severni meji blizu št IIja u~eli Ko so ga peljali proti Mariboru, je utekel in se kmalu spet znašel na planinah blizu Zenice. Oni dan pa so ga po golem naključju našli orožniki v neki planinski kolibi, kjer je trdno spal. Pri zaslišanju je dejal, da se mu je enkrat že sanjalo, da ga bodo ujeli med spanjem.
SILVESTROVANJE SOKOLA I
bo danes v vseh prostorih na Taboru.
Bogat spored. Vstopnina Din 10.—.
*	Razprava o milijonskih Špekulacijah.
Pred beograjskim sodiščem je razprava proti beograjskemu menjalcu Gjorgju Odaviču, ki je s svojimi speku'acijami oškodoval klijen.te svoje menjalnice ier poslovne prijatelje za več milijcnov. Ko so ga pred meseci zaprli, je bila njegova afera velika senzacija za ves Beograd. Kot član ugledne rodbine je Imel Odavič mnogo znancev, ki so mu zaupali velike vsote. Igral je na oorzi, kjer pa nI imel vedno sreče. Od svojih klijentov je dobival Odavič denar za razne borzne transakcije, mnogi pa so pri njem tudi shranjevali svoj denar. Obtožnica navaja, da je Odavič ves ta zaupani denar vlagal v svoje privatno podjetje »Jugolstok«, nad katerim upniki niso imeli prav nobene kontrole. Preiskava zamotanih špekulacij je bila dolgotrajna in bo tudi razprava, za katero je n ed premožnejšimi sloji Beograda veliko zanimanje, trajala več dni. Obtoženec zavrača vse cči ke z navedbo. da je "'mel na borzi smolo ln da ni po lastni krivdi cškoloval svojih klljentov.
Premiera duhovite la zabavne komedije, polne smeha ln komičnih zapletijajev!
NESPRETNI LJUBIMEC ZABAVPERNoSSTRSKI
V glavnih vlogah: R. A. Roberta, Trude Marlen, Theo Lin gen.
KINO SLOGA, tel. 27-30 ob 16., 19. in 21. uri — jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri
I
I
* Po osemindvajseiletnem zakonu je naročil umor svojega mota 52-let.na kmetica Stoja Savičeva iz vasi Cora, ki je bila te dni z najetim merilcem vred obsojena pred petrinjskim ok.ožnim srdiščem. Pred tem sodiščem je bila to v cobi enega meseca že druga senzacionalna razprava. Pred tedni je bil, kekor znano, na dosmrtno robijo obalen trgovec Sima Djaikovič lz okolice Gline, ki je dal umoriti sv:jo ženo in njeno deklo, po.em pa zažgati hišo. da bi si pridobil visoko, pred zasnovanim zločinom zvižano zavarovalnina Po;.obno ostudno zločinstvo ima na vesti S.oja Savičeva. 28 let j« bila poročena in n;en mož je prinesel lz Amerike lepe prihi-anke. Pred dvema letoma pa je Stoja svojega moža zrpust;la, se hotela od njega ločiti in vložila je tudi tožbo za priznanje alimentov. Njena tožba pa je bila odbita in ko je njen m^ž vzel k sebi še mlado gospodinjo, je Stoja zasnovala zločinski načrt. Za 2.COO din je najela mladega kmeta Jariča in tudi puško mu je prinesla, da bi ubil njenega moža. Nekega večera sta prišla Stoja in najeti morilec pred hišo S ojana Saviča. ki se ie takoj pojavil cd odprtem oknu, ko je slišal glas svoje žene. Takrat pa je najeti morilec sprožil in Savič. zadet v glavo, je bil takoj mrtev. Sum umora Je padel na ženo in orožuikj so jo prijeli baš takrat, kD je najetemu morilcu odštevala nagrado za izvršitev krvavega zločina. Oba sta bila zdaj pred petrinjskim sodiščem obsojena na dosmrtno robijo. Državni tožilec ki je zahteval smrtno kazen, se je proti razsodbi prit: žil.
Drevi SILVESTROVANJE
v Sokolskem domu v šiški
I? Uubflane
Novoletne nagrade mestnim uslužbencem, smetarjem in dr. O novem letu čestitajo po mestu in sprejemajo nagrade razni ljudje, zato pa mestno poglavarstvo opozarja, da je mestnim uslužbencem, smetarjem in drugim strogo prepovedano pobiranje kakršnihkoli nagrad. Zato naj stranke takim ljudem, ki nagrade neupravičeno pobirajo ali se tudi neupravičeno izdajajo za mestne uslužbence, ne nasedajo ter ne dajejo nagrad.
u— Štiri pridne, revne dečke, ki obiskujejo ljubljanske šole, je ugledni trgovec z manufakturo g. A. žlender v Ljubljani na Mestnem trgu za božič obdaroval z vsem blagom za tople zimske obleke. Mestni socialni urad je za obdarovanje izbral v resnici vredne dečke ter se velikodušnemu prijatelju mladine najiskreneje zahvaljuje za izdatno podporo revni mladini.
u— Božične počitn'ce na ljubljanskih strokovnih nadaljevalnih šolah trajajo do vključno 9. januarja, kakor na ljudskih šolah.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ciber Fran. Srbska ul. št 7-1. telefonska številka 36—41.
Novo leto pričeti z FORVTL proizvodi pomeni dobro začeti. FORVIL puder, krema — in vse za nego Vaše lepote se dobi seveda v parfum eri ji »NADA«, Frančiškanska ulica, Ljubljana.
Veselo silvestrovanje v Martuljku
Gozd-Marluljek, 31. decembra Ali ste se ie odločili, kam bi drevi na vedelo silvestrovanje? Če še ne, nikarte dolgo pomišljati, saj si lepše preživetega veče_a in novega leta skoraj ne morete misliti kakor v udobnem dimu Ko-opa v Gozdu Martuljku. Res ves komfort najdete tu: toplo zakurjene sobe, kopalnice, prhe a zvečer se bo v;a vesela družba zbrala v ob^h elegantnih dvoranah ob boži'nem drevesu in se udajala silvesterskim radostim.
Za smučarje in izletnike te Gozd Martuljek idealna izletna točka Začetnik najde tu prav prijetne položne terene, a razvajeni jo lahko ubere v le za streljaj oddaljeno Kranjsko goro aH celo v Plan co in na Belope^ka jezera ter druge bolj znane smučarske kraje in pos'ojanke Pridite, oglejte si prekrasno napravo, ponosni hotel. ki je gotovo eden izmed najlepših in največjih v državi ter dela čast naši hotelski industriji. Preživite dan ali pa dva ob vznožju Špikovega kraljestva, naužijte se svežega planinskega ziaka. sprostite se v divni naravi! Prisrčno vabljeni in dobrodošli!
Marjan Smajdek podlegel ranam.
Včeraj smo poročali o strahotni nesreči, kl je doletela 271etnega delavca Marjana Šmajdka v kranjski tovarni patron. Vsega razmesarjenega po ekspoziji so prepeljali na kirurški oddelek, kjer pa mu zdravniki kljub vsemu prizadevanju n;so mogli rešiti živ'jenja. Okrog 3 ponoči je šmajdek po hudem trpljenju izdihnil.
u— Ravnateljstvo Drž. tehn;ške srednje šole sporoča vsem učencem in učenkam tehniške srednje, delovodske, moške in ženske obrtne šole ter banovinske šole za glasbila, da trajajo božične počitnice do vkjučno 9. januaria 1939. Redni pouk fc® bo pričel v torek 10. januarja 1939.
Da bl bilo srečno
novo leto, si te dni želimo, in pri zdnivlcsli ne sme manjkati dobrega vina, kakršt?n je Bouvicrovo od prvovrstnega s'kta in buteljk do namiznega, odprtega vina, ki se dobi po konkurenčni ceni V DELIKATESNI TRGOVINI JANES na Aleksandrovi cesti 12, tel. št. 3455. Poslužite se tam tudi bogate i*b*re najfinejših narezkov in prvovrstnih delikaUs.
DANES OB 16. in 19. ari nepozabna dvojica	flj	OB 21.15 URI PREMIERA SIJAJNE BURKE
Jeanette Mac Danald in Kelson Eidy | ff AROLD LLQYD — PROFESOR PESEM O ZLATEM ZAFADU " Rezervirajte si vstopnice že v pred pro •I" ji! II
DODATEK: TEDNIK IN GLASBENI FILM SCHUBEi-tTOVlH MELODIJ! j j
KINO MATICA 21 21
Drži*'-'	• <— ^ > „i y
rednim poukom po božičnih praznikih dne 10 januarja, u— šola Glasbene Matice ljubljanske
bo pričela z rednim poukom po božičnih praznikih v torek 3. januarja in to v vseh oddelkih in letnikih v običajnem času. Starše in mta^Un^ ono-^iamo na oouk.
u — G'asbma šola »Sloga« sporoča staršem in gojencem, da se prične redni pouk { v pone 'eljek 9. januarja 1939.
U— StaroKatorgka župni!a v Ljuhl'ani je le^a 1938 krstila 44 oseb; 17 moškega in 27 ženskega spola. Umrlo je celo 10 oseb. 6 moškega in 4 ženskega spola. Poročeni je bil? 73 parov. Prestopilo je Jani v na/o cerkev 275 novih članov ter šteje sedaj naša župnija 1513 čl-> ov, leta 1930 pa je bilo v vsej dravski banovini samo 18 s taroka tolik ov.
D?rekc»ja Privatne dvorazredne trgovske šole Zbornice TOI naznanja, da bodo trajale božične počitnice, kakor na drugih strokovnih šolah do vključno 9. januarja 1939.
u— Kino Union prosi vse one cenjene obiskovalce, ki so rezervirali vstopnice za nocojšnje silvestrovanje, da jih dvignejo najkasneje do 5. ure popoldne.
u— Samo še danes ln na novega leta dan je odprta umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu. Prostori so zakurjeni!
u— poroka. V cerkvi sv. Cirila in Metoda na Tyrševi cesti se danes ob 17. poročita g. France škorjanc, uradnik državnega zdravilišča v Topolšlcl, ln gdč. Milena Grebenčeva, hčerka železniškega uradnika iz Ljubljane. Bilo srečno!
u— Korošci! Koroš:ce! Klub koroških Slovencev Vas vabi na Silvestrov večer v dvorani kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru.
All že Imate slovito Daudetovo delo
»Pisma iz mofega mlina"
z neštevllnlml mojstrskimi ilustracijami slikarja grafika E. Justina? — Najlepše opremljena knjiga v slovenščini! Bibllo-filska Izdaja din 250.—. navadna din 150.— Založba »SATURA«, Ljubljana, Tabor 6.
kot Pikičin oče in mati. V svetu velikih je bila potem še cela vrsta zanimivih, vedro razigranih obrazov: S1avč?va,Pikičina vzgojiteljica — pred otrošk m občinstvom je motilo samo preveč francoskih ekstem-pora Gabrijelčičeva, simpatična, dehe-lurna kuharica, Rakarjeva, Tončkova mati, Drenovec, zloglasni Vraž i Marko, Danes, uc:teij Gruden, in Brat'na, niegov tovariš, Jerman, brivec Bodež in Potokar. mesar 21ičar njun nastop je bil za otroško občinstvo najburnejši višek igre. Gospoda Kazalca je predstavil Gregorin z duhovito konferanso, ki je vzbudila mnogo odmeva med ma imi gledalci, a je nekajkrat čez mero razvlačita čas. Sever ie v podobi Tončkovega tovariša Jožeta B-bl^ača ustvaril eno najskrbneje dogna-nih figur.
P rvod Al-M-M^a Bolbarja bi bil potreben temeljite korekture.
L. M.
Zapiski
O 11-12 zvezku »Ljub'jnii-kega Zvona«, ki je v glavnem posvečen če?ki in slovaški kulturi, je priobčila »Prager Presse« 28. t m. simpatično poročilo, v katerem kot prva med listi Ceško-S^vaške beleži uspeh tega slovensko-češkega literarnega sodelovanja.
Dr. Vojteeh Mčrka, dolgoletni prevajalec In propagator slovenske, hrvatske in srbske Fterature med Cehi in Slovaki, je razposlal svojim znancem kot božično in novoletno voš^ro tiskovino s s^varkm prevodom dveh pesmi: Ollnka De^orka »O blagor vam, ki vas čaka vas« in Vlada Vlaisa^ 'eviča »človekova pesem«. Obe pesmi izražata turobno razpoložen le, kakor je umljivo pri tem zaslužnem tnte'ek-tualcu, ki je skoraj dvajset let uspešne deloval med S^raki, r'^1 slcv^ko ir. razgirjal cbzoija slc.a^e ktil ure, po s:p
tembrskem prelomu pa je bil moral samo zato, ker je Ceh po rodu, zapustiti Nitro in postati v Ceško-Slovaški begunec. Njegova skromna, a prikupna »novoročenka«,
* ki jo je pos al iz Brna, pa priča, da resnl-I čen intelektualec ni zmožen maščevanja in mržnje: tudi po »izgonu« se oglaša v mehki slovašč:ni. S tem je na"'plemenltej-še obsodil nitranske in druge šoviniste, čeprav ljudje te vrste ne bodo zmožni občutiti veličine take geste. Ko izrekamo vse simpatije prizadevnemu prevajalcu Cankarja, beležimo tudi njegov novi naslov: Dr. V. Merka, Brno — N. Cernovice, Wagnerova 23.
Prvi zvezek »Zbornika 39« je Izšel. Na tem mestu smo že opozori i na skupno revijo slovenskih, hrvatskih in srbskih naprednih pisateljev, ki bo izhajala v Beogradu, a tiskala se v Ljubljani. Prvi zvezek je pravkar izšel in preseneča po obsegu in nič manj tehtni vsebini, pridržujemo si podrobnejre poročilo, za sedaj naj samo omenimo, da so v tem zvezku zastopanj izmed Slovencev Ivo Grahor, Tone Sel:škar, Lojz Kraigher, Stanko Janež, M:lan Kajč, Ivan Potrč. Ml-an Ja^c. Jože Kranjc, Ivan Bratko, Clna Jote, Ruža L. Petelinova, Branko Rudolf izmed slikarjev pa Drago in Nande Vidmar, Makslm Sedej, B. Jakac, Fr Mlhelič i. dr. Uprava nika 39« je v Ljubljani, Gregorčičeva 23.
Zbrani spisi dr. Antona Radlča. Kot
štirinajsti zvezek »Sabranih dijela« brata Stjepana Radiča, zaslužnega in plodovi-tega public'sta ln Ideologa dr. Antuna Radiča so izšli njegovi spisi in članki iz let 1897—1906, obravnavajoči hrvatske- literarne prilike in neprilike. Knjiga je raz-de jena- na tri dele. V prvem so shrani članki, ki so: delno polemičnega značaja.. Tiče'o se razmer okoli ustanovitve Dru-1 oiva iu. a'skih književnika, ki je pomenila
odločilno zmago »mladih« v tedanji hrvatski literaturi. S precejšnjo vehemeneu razpravlja dr. Antun Radič o ideo^kih m časovnih osnovah tedanjih literarnih bojev in brani svoje načelo izrazito narodne književnosti. Antun Radič ni bil pristaš »modernističnih« smeri in ne prikriva svojega, danes še bolj ko v njegovi dobi pristranskega in neutemeljenega sta išča, da ta generacija ne prinaSa nič dobrega. — V drugem delu je zbrano Radičevo delo pri »Matioi Hrvatski«, ki ji je bil tajnik v letih 1901-19C9. Kot dokumenti so objavljena tudi njegova tajniška poročila, takisto kot polemični članki, v kateri je zagovarjal svoj program in svoje delo. Ti članki so izhajali v »Glasu Malice Hrvatske«. Nekateri referati se tičejo tudi Slovencev. Tako je na strani 98 ponatisnjeno Fuličevo poročilo o ljubljanski proslavi Stntarjeve 701 letnice, na str. 111 je beležka: »Dom in svet« o »sporu« književnika s M. H., na str. 141 je članek o Heši-čevem »Cvieču slove*1 skoga pesn"tva«. zanimiv še zato, ker vsebuje značilne misli o hrvatskih odnosih do Slovencev. Radič govori o najožji sorodnosti obeh narodnih kultur, zavrača frazo o Slovencih kot planinskih Hrvatih in pravi; »Težnju za nek'm potreficiranim i uniformi "a ^f m kni'-ževnim jezikom nafim, po uzoru klasičnih jezika, ili po uzoru franoezkoga jezika, koji bi se imao nametnuti svim dielovima naroda — tu težnju treba da ostavimo.c Na str. 163 so zabeleženi s'oven«*ki glasovi o Ilešičevi antologiji, na str. 209 se bavi z zbirko »Slovenske novele i pripoviest.« in zopet zavrača težnjo po enotnem knii-ževnem jeziku, prepričan, da Hrvati lahko či aJo s ovenske Slovenci pa hrvatske knjige v originaJu. Na str. 235 Je poročilo o He£žčevt organizaciji znanstvenega <3ela_ Knjigo zaključuje daljši prikaz M are tiče ve stilistike.
Prijeten SILVESTROV VEČER
PRIREDIVA SVOJIM CENJ. GOSTOM
v restavraciji HOTELA »UNION«
IGRA IZVRSTEN SALON. ORKESTER. Se priporočava
P. in K. ŠTERK
u— Šentjakobsko gledališče uprizori drevi in v nedeljo zvečer »Dobrega vojaka švejka« v ri žlji g. Battelina. Naslovno vlogo bo kreiral g. Lavrič, v ostalih vlogah nastopijo gg. Mlekuševa, Asejeva, Grguričeva, Pugelj Mexa in gg. Eypper, Vizjak, Kunter Novak Cv. in drugi. Vstopnice se dobe na dnevni blagajni na dan predstave od 10. do 12. in od 3. do 5. popoldne in eno uro pred pričetkom predstave.
u— Po dolgem presledku bo v okv'ru ' umetniškega prog ama na Ti g vs' em ple- | su dne 7 januarja 1939 nastoo;,a tudi naša od,;č^a plesalka gdč. Lidija Wisiakova t=r ! m'ada. toda že pri^mna operna pevka gdč- ' Valerija Heybalova. Vabila se razpošiljajo te dni
u— Silvestrovanje pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« bo gotovo najprijetnejša prireditev za zaključek starega leta. Pridite, da si v veseli družbi voščimo srečno novo leto.
u— Na Silvestrovem IjvbUa-skega Sokola bo veselo. V novo l.-to bemo prestopili razigranega srca. Pes er in zabaven spored bo zadovoljil tudi na.bolj irbirčne. Ne premišljajte in odi čite se, da pričakate Novo leto v ve elem razpoloženju na Silvestrovem pri Ljubljanskem Sokolu.
SILVESTROVANJE
L*ublja^«ke«»a Sakola DANES v Narodnem romu
ob 21. uri. ! ! ! VARIETE BOMBIC NASTOPI! ! !
u— Zadovoljen in vesel bo vsak poset-nik silvestrovanja v veliki Union.=ki dvorani. Sotrudnike rad jsGte postaje, ki Jih rodno posluša v oddajah, bo videl nastopati na odru pred mikrrfonom v p s^ni in razgibani vrsti koncertnih in z?.ba<vnih točk — Prvič bo javno nastopil radi ski komorni zbor, izmenjavala se bosita dva orkestra (radijski orkester in orkester B:jana Adamiča), ga. Pavla Lo š tovabo zapela nekaj konce.tnih točk, gdč. Vanda Z heri pesem o zlatem zrpadu in Gianin-no, sl šali in videli bomo v številn;h parodijah Jofka ln Ježka, opolnoči pa tudi muzik me^nte. Podrobnosti nnjdete v sporedih, ki jih dobite pri blagajni kina Uniona. kj<r je tu^i prodaja vstopnic. Začei ek Ob 21.30 in to z radijsko točnostjo.
P. n. občinstvu, prijateljem in znanem naznanjava, da
otvoriva 1. jan. 1939 stare znano gostilno in trgovino
»PRI B0LGEM MOSTU«
Priporočava Izborno de ^o hrano In razne spe cla n tete, ter lzhrana štajerska, dolenjska la dalmatinska vina. — Za obilen obis,k se priporočava
Avgust in Fani Pavli*
u— Veliko silvestrovanje v Cnionn bo
tudi letos privabilo številne posetnike. Radijska postaja in kino Union sta se potrudila, da bodo prišli poslušalci in gledalci na »voj račun. Pričetek je točno ob 21.30, konec pa okrog pol ene. Med ostalimi sodelujočimi naj omenimo zlasti: koncertno pevko ^o. Pavlo Lovšetovo, gdč. Vando ZiherLcvo, Radijski komorni zbor, Radijski orkester, plesni orkeSver Bojana Adamiča ter neizbežna ljubljenca občinstva Ježka in Ježka s svojimi parodijami. Proda a vstopnic v kinu Unionu od danes da-Ije:
u— Odlična s»~<ika na terenih Kureščka.
Tečaj bo v zače^u januarja vodil smuški savezni učitelj Tone Jelene Prijave 36-89.
u— V stolnici je umrla 62lema Jožeta Berlanova. Včeraj je »Jutro« poročalo o nenadni smrti starejše neznanke, ki je v četrtek med 19. in 20. uro sedela v zadnji klopi stolnice, pa ji je na lepem prišlo slabo. Ljudje so ji skušali pomagati in so izpred magistrata priklicali stražnika, ki pa je žensko našel že mrtvo. V teku včerajšnjega dne je policija ugotovila, da ie bila pokojnica 62!etna kuharica Jožefa Berlanova, po rodu iz Javorja pri Litiji, a je dolga leta službovala v Ljubljani. Zadnji čas je bila zapos ena pri ge. Dragi Prijateljevi v Gosposki ulici 6. Pogreb Jožefe Berlanove bo danes ob 16.
u— Dva poizkušena samomora. Včeraj ponoči so bili mestni reševalci nujno klicani v gramozno jamo, kjer je brezposelni vrtnar France U., komaj 33 let star. obupal nad živ jenjem. Popil je večjo količino lizola. a ker so ga reševalci jadmo pripelja'i v bolnišnico, da so mu brž iz-prali želodec, mu je bilo vrnjeno življenje. Slične usode je bila deležna 181etna služkinja Draga G. iz Litije, ki je prav tako, zagrenjena nad svetom, segla po lizolu. V bolnišnici so jo s hitro pomočjo rešili nevarnosti. Po nesreči pa bi se bil kma^u zastrupil s plinom brezposelni ključavničar Rihard Zupan, ki je nekje v Ciglerje-vi ulici tajal zamrzlo vodovodno cev. Iz ognja, ki ga je zakuril z bukovim ogljem, se je razvil plin, ki ga je omamil, da je omedlel in padel na razgreto peč. Dobil Se hude opekline po trebuhu in rokah.
Premiera najzabavnejše komedije!
S najpopularnejši komiki v glavnih vlogah in to:
Heinz Riihmann — Hans Moser in Rudolf Carl
STOLOV
KINO UNION - TeL 22-21
Ta burka je dosegla povsod rekorden uspeh! Ljudje se krohočejo do solz! Ta film je nedvomno najboljši sllvestrsld In novoletni program!
VA8A DEVIZA NAJ BO: S smehom ln veseljem — vstopimo v novo leto 1939!
DANES PREMIERA!
Predstave ob 16. in 19. uri.
Predstava ob 21. uri odpade zaradi silve-strskega programa radlofonske postaje.
Iz Cdia
e— Osebna vest. Dosedanji dolgoletni ravnatelj celjske podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Franc Turnšek odhaja z novim letom v pokoj. G. ravnatelj Turnšek je užival zaradi svoje ljubeznivosti v vseh krogih prebivalstva Celja in širše okolice splošno priljubljenost in spoštovanje. Z njim odhaja s tega mesta odločno naroden in napreden mož, ki se je udejstvoval v raznih nacionalnih in kulturnih društvih in organizacijah. Na njegovo mesto pride kot ravnatelj v Celje g. Slavo Martelanc. dosedanji ravnatelj do-clružnice Ljubljanske kreditne banke v Slovenjem Gradcu. Za ravnatelja podružnice v Slovenjem Gradcu pa je imenovan g. Drago Jus-in, dosedanji prokurist celjske podružnice.
e— Starešinska organizacija »Sloge« ^e te dni razdelila študijske podpore celjskim revnim akademikom in srednješolcem. Letos je bilo število prosilcev 26; prejeli so .3500 din podpore. Društvu omogoča podelitev podpor vsem prosilcem čisti dobiček vsakoletnega plesa, ki se prireja edino z namenom pomagati revnemu dija-štvu. Zato prosimo tudi ob priliki letošnje prireditve s koncertom ,da cenj. občinstvo ne odklanja članic damskega komiteja, ki jih je društvo naprosilo za nabiranje prostovoljnih prispevkov Vsakdo se mora za.edati. da gre za pomoč revnim in potrebnim.
e— Božičnlca Sokolskega društva Celja-matice. Sokolske društvo Celje-matica je priredilo božičnico v veliki dvorani Narodnega doma. Pod vodstvom svojih vodnikov in vodnic je prikorakala v dvorano sokolska mladina, ki je zasedla lepo okrašene in bogato obložene mize do zadnjega kotička Najprej je s:kolska deca uprzo-rila ljubko božično igro z lepim božičnim napevom malega Peera. Igra, ki jo je re-žirala sestra Rajhova, je dosegla popoln j uspeh. Nato so prinesli angelčki zvrha ' napolnjene koee raznih daril, ki so jih darovali dobrotniki sokolske dece iz Celja in okolice. Vsak pripadnik sokolske mladine je bil pogoščen s čajem in pecivom. Najrevnejši pripadniki pa so bili obdarovani s toplim perilom, oblekami, obutvijo in drugimi potrebnimi predmeti. Kdor je videl žareče oči in razgreta lica naše mladine ter zadovoljne obraze odraslih, ki so prireditev v velikem številu obiskali, se je lahko prepričal, da je dosegla božičnica popolnoma svoj namen. Vso prireditev je, kakor vedno vzorno pripravila in vodila sestra Debelakova.
e— Vl°m v prostore davčne uprave v Celju. V noči od četrtka na petek je neznan storilec izvršil drzen vlom v prostore davčne uprave na Cankarjevi cesti. Vlomilec je prepilil mrežo na oknu, zlezel v uradne prostore in tam vse prebrskal. S svinjsko nogo je zvrtal luknjo v železno dnevno blagajno, a v blagajni ni našel niti pare. V neki miznici je končno našel 120 din gotovine, last enega izmed davčnih uradnikov, in je odnesel to vsoto kot edina plen s seboj.
Iz Maribsra
a— Diplomiral je na gozdarski fakulteti v Zagrebu za gozdarskega inženjerja g. Drago V o 1 k iz Pobrežja.
a— Drobne novice. Gostilničarskemu uslužbencu Ivanu Filipančiču iz Aleksandrove ceste 38 je doslej še neizsledeni zli-kovec izmaknil iz nezaklenjene spalne sobe novo zimsko suknjo vredno 1500 din. — Pri trgovcu M. Fe dinu na Aleksandrovi cesti se je oglasila zasebnica Marija Gokbova iz Kosarjeve 37, in prevzela tam 30 m p atna za izdelavo moških srajc Go-lobova se je izdajala za šiviljo in ji je trgovec v dobri veri, da ima opravka s pošteno žensko, izročil platno v predelavo Ker pa v dogovorjenem terminu blago ni bilo dobavljeno, je zadevo prijavil policiji, ki zdaj išče premetenko. — Pri steklarskem pomočniku Karlu Tibautu na Aleksandrovi cesti 17 se je oglasil neznan »trgovec s perutnino« in izvabil iz njega 160 din gotovine pod pretvezo, da rabi denar za nakup. Tibaut mu je denar zaupal, toda kmalu je spoznal, da je nasedel premetenemu sleparju.	!
a— Novo leto v gledalcu. Staro leto se zaključi s silvestrovsko picrlstavo zabavne operete »Boccaccio« (ob 21.) in po znižanih cenah. Novo leto se bo začelo popoldne z zadnjo uprizoritvijo zelo vesele komedije »Pesem ceste« (g'oboko znižane cene). Zvečer pa z drugo uprizoritvi- . Jo domačega »Žlagerja« »Vse za šalo«. i
a— Odhodnico so priredili policijski uradniki v četrtek zvečer pri Verzelu g. Cirilu Belšaku, ki je iz predstojništva mestne policije premeščen k banski upravi v Ljubljani. Prisrčne poslovilne besede so spregovorili gg. dr. Trstenjak, Srebot in Cajnko.
a— Mestno poglavarstvo opozarja prizadete, da se morajo sedanje poslovne knjižice, delavske knjižice ali legitimacije in druge podobne listine, ki so bile izdane do 27 septembra 1938, zamenjati do 31. decembra 1939
Hotel „©relM vabi na Silvestrovanje, ki se vrši v vseh prostorih. — Prvovrstna godba, zvečer Silvestrov menii, o polnoči odojček v jutranjih urah svinjski rilci in kisla juha.
a— Z nožem v hrbet. V Zitnici pri Sv. Ani v Slov. goricah so domači fantje luščili bučnice. Ko je fantom stopilo vino v glavo, so se med seboj spopadli. V splošni gneči sta na 171etnega mlinarskega vajenca Martina Žižka iz Šavnice navalila domači hlapec in n?ki fant in ga potisnila k tlom Žižek je obležal z več vbodljaji v hrbtu in so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
a— Pod sanmi naloženimi s težkimi lesenimi hlodi, je obležal 261etni delavec Mihael Težak iz Smolnika pri Rušah. S težjimi poškodbami na levi nogi so ponesrečenega delavca prepeljali v mariborsko bolnišnico
a— Krvava gostija. Kazenski senat je včeraj dopoldne obscd'1 211etn?ga Vladi-mirja Repoluska iz Ruš na 5 mesecev strogega zapora pogojno za dobo 3 let, ker je 26 junija ob priliki neke gostije v Rušah zabodel Franca Jaušnika tako, da mu je ostala desnica hroma.
a— NenoboIjš'jiva je 221etna Marta Le-berjeva, ki jo je včeraj obsodil kazenski senat na 6 mesecev strogega zapora, ker je letos v oktobru v neki trgovini ukradla 90 din vreden dežnik Leberjeva je bila kljrb nr^ad-^ti že IRkrat kaznovana.
a— Silvestrov večer Sokola Marlbor-matica bo v vseh prostorih Sokolskega doma. — Vstopnice se že dobe pri Futni-ku.
Iz Tržiča
č— Redni letnj občni zbor podružnice SPD v Tržiču bo v soboto 14. januarja ob pol 8. zvečer v srostilni Javornik z dnevnim redom: zap'snik, poročila, letni računi, proračun za 1. 1939, volitve, sprememba pravil, predlogi članov in slučajnosti. Ako občni zbor nI ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure oo^neje drug občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu udeležencev. Vabi odbor!
Iz Kranja
f(—J!-"—"—"——!>—•—-——ir—>t—s>—tf—>i—!>———"—f;——'i—"i—>t—TH-^
P HOTFJ, »STARA POŠTA, Kranj g
g SILVESTROVANJE
^ Jazz orkester!	Brez vstopnic! ^
IDGDUGOLii 'nr^nr , jUUuuLiLll
Iz Kceevfa
kč— Vodja tukajšnjega rudnika TPD g. inž. Matija Lipužič je bil ob priliki novoletnih napredovanj imenovan za rudniškega inšpektorja. Iskreno čest.tamo!
Is T^pv^SI
RADIJSKE APARATE 6 CEVNE „SUPER"
najmodernejše, prvo kvalitetne za din 3.600, obroki po din 155 dobite edino pri
STANKO GERČAR
TRBOVLJE I.
Zahtevajte ponudbe!
Radio-trgovina
Iz Hrastnika
h— Fotoklub Hrastnik je praznoval božični dan in Štefanovo z lepo prireditvijo svojo drugo društevno fotografsko razstavo. Razstavo ie b'ia deležna zadovoljivega '"'ska, posetili so jo celo amaterji iz drugih krajev in iz Ljubljane. Splošna sodba je, da so člani našega fotokluba s to razstavo pokazali velik napredek v primrri s svojo prvo razstavo pred nekoliko leti. Opaž ti je tudi bilo. da je dala močno pobudo za poglobitev organizacijske misli med amaterji našega revirja. Strokovno poročilo o razstavi izide v fotoamaterzki rubrik'' prihodnjega ponedeliskega »Jutra«.
h— Drevi bo silvestrovanie v F^-olskem domu. Spored bo zelo zabaven. Vabljeni vsi!
t T
j— Zvočni K'no P'uj predvaja drevi ob 20. in jutri ob pol 19 in pol 21 uri film »Sirota mala bogatašica«. Kot dodatek Foxov žurnal in kulturni film.
BLED. Zvočni kino predvaja na novega leta in v ponedeljek film po romanu Gang-hoferja »Na prepovedani stezi« Predigra dve šali in tednik. Na silvestrovo kino ne igra.
POLJE. Sokolsko društvo priredi danes zvečer v sokolskem domu silvestrovanje za člane in vse prijatelje sokolstva. Za zabavo je z mnogimi komičnimi točkami najboljše poskrbljeno. Sodeloval bo sokolski orkester. Pridite vsi k slovesu od starega in k veselemu sprejetju novega leta
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja na novega leta dan ob 15.15 in 20. pevski film »SVET KLIČE« (Pevec Njene Visokosti). Za dodatek Paramountov zvočni tednik.
TRŽIČ. Kino predvaja na Silvestrovo in na novo leto krasen barvan film »Ciganska kri«, tednika in črtan film
Postani in ostani član Vodnikove dr u ž be!
Gospodarstvo
Glasovi za kontrolo cen blaga, ki se uvaža
Problem tujcev, zaposljenih v naši državi. se že dolgo časa obravnava v časopisju. Pri nas je veliko število tujih ljudi, ki zastopajo tuje tvrdke in odjemavajo delo našim gospodarstvenikom, država pa jih ne more pozvati na odgovornost zaradi njihovega dela, ki se morda ne sklada z nacionalnimi koristmi države. Vse naše gospodarske organizacije so že neštetokrat storile potrebne korake za rešitev vprašanja tujih age.itov v naši državi, a kljub temu se to vprašanje doslej še ni uredilo. Treba je pripomniti, da je v Jugoslaviji nekoliko sto trgovskih agentov —tujih državljanov, ki zastopajo tuje tvrdke. O tem vprašanju prinaša »Jugoslovenski Kurir« daljši članek, iz katerega povzemamo:
»Zadnji dogodki na našem notranjem deviznem tržišču so pokazali, da se nekateri brezvestni spekulantje ne ozirajo na koristi naše države. Med temi špekulanti je največ tujih trgovskih agentov. Njihove zlorabe naših deviznih predpisov je težavno dognati, ker se samo z izdajanjem predpisov in grožnjami ne da voditi zanesljiva kontrola, ki bi preprečeval kršenje. Potrebna je močnejša organizacija ki bi bila zares zadostno jamstvo, da bi se ti predpisi spoštovali in bi bil na ta način dinar zaščiten pred špekulanti.
Med problemi, ki bi jih bilo treba rešiti v korist nacionalne valute, je na prvem mestu kontrola cen predmetom ki se uvažajo v našo državo, zlasti predmetom, ki jih do-
bivamo iz držav, s katerimi opravljamo trgovinska plačila z zlatem, odnosno s svobodnimi devizami. Obstoji precej dokazov in še več indicijev, da se uvoz nekaterih predmetov iz neklirinških držav glede cen zlorablja. Cene v fakturah so namreč znatno večje, kakor so v resnici. Na podlagi teh faktur dobivaj j spekulantje, med katerimi je največ tujih državljanov, ki lahko vsak vas zapustijo državo, dovoljenja od Narodne banke za .lo blaga in tako na osnovi uvoznih dokumentov legalno spravljajo devize iz države. Ta razlika med dejanskimi in fiktivnimi cenami znaša pogosto 30, pa tudi 40%.
Zatorej je absolutno potrebno, da se uvede kontrola cen blagu ne samo iz neklirinških, temveč tudi iz klirinških držav. Šele, če bi se uvedla kontrola cen tujih produktov, bi devizni predpisi dosezali svoj smoter. Tako bi v naprej ontmogočili velik del zlorab v trgovini t devizami. Ta kontrola cen ne bi smela predstavljati težavnega problema. Narodna banka naj bi v zvezi z ministrstvom za trgovino in industrijo in drugimi prstojmmi činitelji ustanovila specialni urad za kontrolo cen. Ta urad naj bi si zmerom priskrboval natančne podatke o cenah predmetom, ki jih uvažamo. Na ta način bi bilo našim ustanovam za zunanjetrgovinsko in za devizno politiko v mnogočem olajšane, da bi vršile svoje naloge s čim večjim uspehom.«
Gospodarske vesti
= Ureditev Trgovinske zbornice v Zagrebu. Po razdelitvi zagrebške trgovinsko-industrijske zbornice in ustanovitvi posebne Industrijske zbornice je imela novo ustanovljena Trgovinska zbornica te dni svojo prvo plenarno sejo, ki jo je vodil predsednik dr Stjepan Krasnik. Nova zbornica ima tri odseke, in sicer trgovinski, gostinski in denarniški. Predsednik dr. Krasnik je v svojem govoru poudaril, da mora nova Trgovinska zbornica nadalje varovati tradicije prejšnje skupne zbornice in delati za koristi vsega hrvatskega gospodarstva. Na seji je bil odobren sporazum, ki ga je predsedništvo Trgovinske zbornice sklenilo s predsed-ništvom Industrijske zbornice v smislu uredbe o ustanovitvi Industrijske zbornice. Nekaj uradnikov prejšnje skupne zbornice je prevzela Industrijska zbornica. Po izvrieni nadaljnji redukciji ima sedaj Trgovinska zbornica vsega 39 nameščencev (skupaj z nameščenci zborničnega urada na Sušaku in zborničnega zastopstva v Bsograd i). Proračun za 1. 1939. je bil znižan na 2.38 mil;jona din. Doklada ostane na dosedanji višini 7°/'», vendar je bilo treba zvišati minimalne prispevke od 25 na 50 din. Za generalnega tajnika trgovinske zbornice je postavljen dr. Vjeko-slav Fleischer.
= Cvrs'e c?ne ža*-škemu hmelju Češka naktipova'n'ca hmelja v Lounyu poroča, da je nadalje živahno povpraševanje za letošnji hmelj Rovdmški okoliš je skoro razprodan. Pa tudi v onem delu žateškega okoliša ki je po razmejitvi ostal v češkoslovaški republiki je kupčija zelo živahna Drmače pivovarne so že v g^vnem p->krile svojo potr?bo, velika pa so naročila iz vno^emstva, ki so povzročila ponovni dvig cene za 150 do 200 Kč pri starem stotu. Tako se orrd^"q cena giblje m~d 1000 do 1350 Kč za 50 kg.
— Tekstilna industrija Doctor in drug v Mariboru se spremeni v delniško družbo in prenese v Beograd. »Jugoslovenski kurir« objavlja, da se je v Beogradu ustanovil nova delniška družba pod naslovom »Predilnica in tkalnica«, d. d., z glavnico 20 milijonov din, razdeljeno na 200.000 delnic po 1C0 d:n. Nova družba prevzame mariborsko mehanično tkalnico in anre-turo Doktor in drug in bo razširila obsto-ieče porUetie. Dosed?n-'i lactn*k podjetja dr Ernest 7!""k*r 'z Ov^ha vn°5n v novo oružbo omenjeno tvornico in dobi zanjo 198 000 delnic (19.8 mihjona din), a ostalih 200000 din se plača v eotovini. Med ustanovitelji so trgovci Dinlč. Todorovič. M'ha-'lovič. Vasič. Djordjevič, direktor Jugos'ovenske udmžene ban>e Božičkovič dr. Z'"*ksr. ip^r^riie'* P°ntič in drusl.
= Nova rudnika družba v Beogradu. V Beofrra^u se je ustanovila Jngosloven-ska rudniška in trgovska de'ni*ka družba. odnosno skrnišano Jucroruda d. d., z erlavn'"o enega nrlrora din, razdeljeno na 1000 delnic po 1000 din. Posli družbe so med drusrim nakupovanje in prodaja rudniških strojev, rudnikov, rud, kovin in po-dobnr"T'	>r>-o t	-1" r>osiih
in prevzemanje zastonsfev rudniških, industrijskih in trgovskih podjetij. Glavni delničarji so: Metal. d. d. v Beogradu, Ml-r.ero, d. d. v Zagrebu, dr. Weismann iz Zagreba, geolog Jovanovič iz Beograda, odvetnik dr. Kisovec in drugi. Družba je prevzela tudi Izkoriščanje dveh rudnikov bakra v Srbiji. Katera rudnika sta to. še ni znano.
= Ob-ova rednega železniškega prometa med Češkoslovaško in Madžarsko 9. jan.
Iz Budimpešte poročajo: Pogajanja med češkos'ovaško in madžarsko gospodarsko komisijo so dovedla do trgovinskega pro-vizorija do konca februarja. Do takrat upajo zbrati potreben gospodarski material za nadaljevanje pogajanj. Sklenila se je tudi obnova rednega železniškega prometa med obema državama 9. januarja. Ker se dogovorjeni letošnji kontingenti niso izbrali, so podaljšani do konca februarja
= V Bolgariji nameravajo povišati cene vinu. Iz Sofije poročajo Bolgarska vlada namerava kupiti 30 milijonov litrov domačega vina letošnjega letnika po ceni 30 stotlnk za alkoholsko stopnjo. Iz tega vina se bo pridobilo žganje, s Čimer bo
| vino odtegnjeno trgu in se bodo cene ostalemu vinu izboljšale. Zadevni zakonski predlog pride v kratkem pred parlament.
=: Ameriška industrija telefonov -AUtel-co je ustanovila delniško družbo v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se je ju-gosdovensko zastopstvo ameriške industrije telefonov in telefonskega materiala Autelco pretvorilo v delniško družbo Autelco s sedežem v Beogradu. Glavnica znaša 500.000 din in je podeljena v 500 delnic po 1000 din. Ustanovite ji so Hanau, odvetnik Nenadovič, inž. Stani-mirovič, inž. Simič, Tizenhausen, Pogore-lec, Automatic Electric Company iz Londona in drugi.
Borze
30. decembra
Angleški funt neizpremenjen. Grški boni so se trgovali v ljubljanskem privatnem kliringu po 37.50. Ista jim je bila žena. v zagrebškem privatnem kliringu, a v beograjskem so se ponujali po 37.50. Nemški klirinški čeki so v Ljubljani oslabeli na svoj prejšuji tečaj 14.30. po isti ceni so se trgovali v Beogradu, medtem ko so bili v Zagrebu po 14.34.
Na zagrebškem efektnem tržišču je no-tirala Vojna škoda brez zaključka nekoli-
ko više. Promet je bil v 4% agrarnih po 62.50, v 6% dalm. agrarnih po < o invest. po 100, v Sečerani Osijek po 100
—	110, v Osješki livarni po 180, v Trbovljah po 181 in v Oceaniii po 300.
»EVIKE
LJubljana. Amsterdam 2401.16 — 2415.76. Berlin 1769.03 — 1782.91, Bruselj 744.45
—	749.51 Curih 996.45 — 1003.52, London 205.26 — 207.32, New York 4383.50 — 4419.82, Pariz 115.79 — 117.23, Praga 151.14 — 152.24, Trst 231.64 — 234.73.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.6550, London 20.62. New York 443, Bruselj 74.70, Milan 23.32, Amsterdam 241, Berlin 177.60, Stockholm 106.20, Oslo 103.62, Ko-benhavn 92.05, praga 15.17, Varšava 83.70, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 — 468, 4% severne agrarne 58 — 58.50, 4% agrarne 61.50 — 62.50, 6% dalm. agrarne 88 — 88.50, 6% begluške 88.50 — 89.50, 7»/» stabiliz. 96.50 — 98.50, 7®/0 invest. 100 — 100.25, 7% Seligmann 100 den., 7% Blair 90 — 91, 8% Blair 96.25
—	97; delnice: PAB 222 — 227, Narodna banka 760 den., Narodna šumska 10 — 15, Gutmann 50 — 52, šečerana Bečkerek 600 den., šečerana Osijek 100 — 103, Osješka livarna 180 — 185, Isis 35.50 den., Trbovlje 181 — 182, Oceania S00 — 305, Naš'ce 500 bi., Jadranska 375 den., Danica 30 den.
Beograd. Vojna škoda 467 — 467.50, 4% severne agrarne 58 den. (58), 4% agrarne 60 — 61, 6% dalm. agrarne 88 — 88.50, 6% begluške 89 — 89.25 (89.25), 7% invest. 99.75 — 101, 7% Seligmann 100 den., 7% Blair 90 — 90 50, 8% Blair 96 — 96.50 (96.25), PAB 227 den., Narodne banka 7730 — 7800.
Blagovna tržišča
ŽITO
'■f Liverpool, 28. t. m. Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji: za dec. 4.92 (prejšnji dan 4.90), za februar 4.88 (4.86), za aprU 4.84 (4.82).
+ New York, 28. t m Tendenca dobro vztrajna. Zaključni tečaji: za januar 8.43) (8.26), za marc 8.47 (8.34), za maj 8.28 (8.15).
-}- Novosadska blagovna borza (30. t. ny). Tendenca stalna. Promet velik. Pšenica: baška, sremska in slavonska 159
—	160; banatska 158 — 160. Kž: baška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 148 — 150; jari, 68 kg 180 — 185. Oves: baški, sremski in slavonski 160 — 162.50. Turščica: oaška, pariteta Indjija in Vršac 103 — 105; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska »Og« in »0gg<z 247.50 — 257.50: »2« 227.50 — 237.50 »os 207.50 — 217.50; »6« 18750 — 197.50; »7« 157.50 — 167.50; »7 in pol« 122.50 — 127.50; »8« 112.50 — 115. Fižol; baški in sremski beli, brez vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski in banatski v ju-tastih vrečah 92 — 102.
-j- Budimpeštanska terminska borza (30. t. m.). Tendenca prijazna. Promet miren. Rž: za marc 14.48 — 14.49, za maj 14.88 — 14.89. Turščica: za maj 14.88 — 14.89.
P O K
Spora v hokeju ni več?
T
Tehnični odbor drsalnega saveza se je že z vso vnemo lotil priprav za izvedbo tekem za državno prvenstvo, ki bodo v dnevih 5. in 6. januarja
Spor med tehničnim in upravnim odborom Jugoslovenskega drsalnega saveza, ki je nastal zaradi odpovedi božičnega državnega prvenstva, je po naših zadnjih informacijah v glavnem poravnan.
Besedne polemike so bile menda potrebne da so voditelji našega drsalnega športa spoznali, da s takimi metCKlami ne bo pomagano drsalnemu pokretu. Tehnični odbor v Ljubljani je trdil svoje, upravni v Zagrebu pa zopet svoje. V Ljubljani so bili prepričani, da je prišla odpoved turnirja le zato. ker zagrebški klubi mso bili dovolj pripravljeni oziroma sploh niso razpolagali s kompletnimi moštvi in niti s popolnimi opremami Kakor snio že včeraj zapisali, je tehnični odbor od vsega začetka zavzemal stališče, da je državno prvenstvo za zdaj še nepotrebno. Moštvo Ilirije je še za dogleden ča* pred ostalimi klubi in ni bilo zato vprašanje državnega prvaka nobena uganka. Pač pa naj bi bil božični turnir dobra šola za ostale klube in naj bi služil v svrho pregleda vseh nfcših hokejistov, da bi se tako laže sestavila državna reprezentanca.
V Zagrebu tega niso razumeli. Tehnični odbor je sestavil dobro premišljen načrt za vso sezono in zaradi tega ni mogel tvegati izgube dragocenega termina. Zime prejšnjih let so bile dovolj bogato izkustvo. Pri tehničnem odboru so bili zaradi odpovedi skoraj potrti, saj je prišla kar čez noč in sredi največjih priprav. Izvedba prvega državnega prvenstva pa je v ostalem zmerom tvegana, ker nima nihče pravih skušenj. Razumljivo je, da je tehnični odbor zaradi tega odgovoril v tonu, ki je bil sicer res preoster in morda precej neobičajen nasproti višji instanci, je pa po takratnem razpoloženju opravičljiv. Med obema odboroma je bilo več telefonskih pogovorov in kc: so bili na obeh straneh popustljivi, se je napetost polegla Na to je bilo sklenjeno sporazumno, da se turnir preloži na 5. in 6. januarja z enakim sporedom kakor je bil določen za božič.
Tehnični odbor v Ljubljani je na svojih sejah prišel do prepričanja, da zdaj ni čas za polemiko, temveč da je treba delati in se je zato odločil da ne bo več vztrajal na svojem prvotnem stališču. Z vsemi silami m energijo se bo »vzel za čim boljSo izvedbo začrtanega sporeda. V tehničnem odboru so prepričani, da bodo tudi pri upravnem odboru osvojili njegovo stališče ln da
bosta oba odbora — ker je sacer vsak uspeh iluzoren — odslej složno sodelovala pri delu za napredek in procvit drsalnega športa v Jugoslaviji.
Priprave za prvenstvo so v polnem teku. Igrišče na drsališču Ilirije je pripravljeno, zaporedni treningi ilirijanskih moštev so pokazali, da za večerne prireditve ni nobenih zaprek, 2e sedanje 200-svečne žarnice zadostujejo za reguiarno igro, za državno prvenstvo pa jih bodo zamenjali s 1000-svečnimi. Tehničn odbor je v skrbeh ,e zaradi oskrbe moštev in se boji, da ne bo taka, kakor bi bila za božič. Še več skrbi povzroča vreme, kajti ni izključeno, da bo baš za državno prvenstvo nastopil jug in prireditev onemogočil.
Za nas je najvažnejše, da so se črni oblaki, ki t.o že v začetku sezone ogrožali nemoten razmah našega drsalnega športa, zaradi uvidevnosti obeh strani iazprsili. Razprave za zeleno mizo ne smejo ovirati dela na drsališču, na občnem zboru bo čas za obračune. Državno prvenstvo v hokeju in v umetnem drsanju bo pa najbolj pokazalo, kje je pravo središče našega mladega drsalnega športa.
Smuški tečaj v Kamniku. Smuška sekcija SK Kamnika je organizirala enotedenski smuški tečaj za začetnike od 2. do 9. januarja 1939. Tečaj bo brezplačen, vodil pa ga bo zvezni smuški učitelj g. Lado Stergar.
Sankaške tekme pri StražLšču. Športni klub Savica v Stražišču priredi v nedeljo dne 1. jan. 1939. ob 10. dop. sankaške tekme na progi Pševo—Stražišče. Zbiral šče ob 9. v gostJni Tepina, kjer bo tudi objava in razdelitev daril. Prijavnina je 5.— din za osebo. Klub vabi vse prijatelje zimskega športa!
Jugoslovensfka sportska revija. Te dni je izšla v Beogradu 1. in 2. številka ilustrirane športne revije, ki je kot prva posvečena najbolj znanim nogometnim klubom, igralcem in funkcionarjem. Največ zanimivosti v besedi in sliki vsebuje številka o prestolničnih klubih, so pa v njej tudi kratki opisi vseh ostalih ligaških klubov. Revija je spretno in pestro urejena, kar pa bo za športne čitatelje najbolj privlačno, je to, da je bogato ilustrirana kakor nimamo dozdaj nobene v državL Obzornik sta uredila znana športna pisca in uredn ka »Politike« Bora Jovanovič in Lju-bomlr Vukadinovič. Izhajala bo mesečno, posamezne številke so po din 5.
»TOTROV g£. 802. i
6
Bofiota ST. XH. 1038.
Pil St. Denisu v Franciji je zavozil brzi vlak v prazno garnituro osebnega vlaka. Ban jenih je bilo 26 oseb. i.a sMki vidimo reševalno mošt.j z nosili In ranjencem, ki
gja ne^o v Ifflnišnica	, i , j _. .
Georges \Villiam Foster-Davies je bil nepoboljšljiv tip. V mlajših letih je poleg drugih manjših kazni odsedel nekoč celih petnajst let robije, ko mu je bilo 70 let, pa si je vtepel v glavo, da si vzame neizkušeno, devetnajstlefcno dekle za ženo. Dekle in še bolj njena mati sta ponudbo starega moža, ki je napravljal vtis častitega in imovitega človeka, z veseljem sprejeli. Upali «ta namreč, da bosta prej ali slej podedovali znatno imetje.
Komaj pa so se začeli medeni tedni ne- i enake dvojice, je potrkala na vrata policija in vzela sivolasega moža s seboj. Da bi mogel namreč plačati poročne svečanosti in predstavljati imovitega moža. je bil izvršil celo vrsto donosnih sleparstev, ki pa so bila navzlic njegovi mnogoletni praksi v takšnih stvareh dovolj nerodna, da so mu prišli na sled.
Pri tej priliki je mlada žena v svoje veliko presenečenje zvedela za vse kazni, ki jih je bil odsedel njen mož. in še to. da ni o njegovem dozdevnem bogastvu nobenega govora. Preden je stopil p ed sodnike, je moral prebiti dolge mesece v policijski ,
bolnišnici, kjer so morali izvršiti na njem nevarno operacijo, in tam je zvedel, da je mlada žena kot posledico kratkih medenih dni dobila zdravega fantka, ki šteje danes že 14 mesecev in ni svojega sivolasega očeta še nikoli videL
Na razpravi je nastopila cela vrsta prič, ki si jih je bil zbral stari zločinec iz širnega kroga svojih znancev in ki naj bi potrdile. da je v bistvu skrajno dostojen možak, čeprav govore njegova prejšnja dejanja in kazni drugače. Priče so se tudi na vso moč trudile, da bi ga izmazalc, tako da se je sodniku nazadnje vsa stvar zazdela preneumna in je dejal: »Če je obtoženec takšen angel, potem bi morali dostaviti. da je angel brez peruti, s katerim so imela opravka v pivi vrsti sodišča.« Zaman je stari lopov zatrjeval, da noče ničesar drugega nego domov k svoji ženi, tašči in sinčku, ki ga ni bi! še videl. Poiskal bi si kakšno delo in začel svoje življenje znova. Obsodili so ga na dolgotrajno ro- ' bijo. Sodnik pa mu je zamolčal, da je nje- j gova mlada žena med tem že vložila tožbo ža ločitev. "•*".. " ~	1
»Vselej, kadar tr vidim v tem klobuku, se rr. m si.	s:
»Hvala za opr	i. Nataknila si ga
bom vedno, k«.la,	prinesli kakšen
račun.« -	(»Tidens Tegn«),
Iz Podkarpatske Ukrajine
Božični prirastek
Najvišja trta
Najvišja trta na svetu rase v Severni
Karolini. Prvi naseljenci te dežele so jo vsadili 1. 1587. in še danes rodi sad.
Najdaljše rastline pa so gotovo razne vodne rastline. V južnem Atlantiku je dobiti n. pr. neko morsko travo, ki zrase v dolžino najmanj 200 m.
Kmečki božič v družini Podkarpatske Ukrajine
Kak® i® umrl Beethoven
Veliki skladatelj je sam postavil diagnozo svoje bolezni
O Beethovnovih boleznih in njegovi smrti se je nabrala sčasoma cela majhna knjižnica razprav. Skoraj vsi raziskovalci so si edini, da je ustvaritelj nesmrtnih glasbenih del oglušel zavoljo težkega obolenja v ušesih in da je to obolenje povzročilo nazadnje tudi njegovo smrt.
F:\ancoski profesor Bodross se je potrudil proučiti vse spise o Beethovnovih boleznih, ki jih je mogel zbrati. Zaključek je to, da je mojster v resnici trpel za težko boleznijo v ušesih, da je pa njegovo smrt povzročilo drugo zlo, namreč jetika. To svojo teorijo skuša dokazati s številnimi zanesljivimi dokumenti, iz katerih je jamo razvidno, da ]e tudi Beethovnova ušesna bolezen nastala zaradi težke infekcijske bolezni. Takratni zdravniki so jo smatrali za legar, Bodross pa jo označuje za tuberkulozo.
Posebno dispozicijo za to bolezen je skladatelj nosil v sebi že od otročkih let in tudi v poznejših letih se je kazala z bolj ali manj očitnimi znaki, le da je nk-o pravilno diagnosticirali. Po »težki infekcijski bolezni«, kakor jo je imenoval Thaver, so se pojavile hujše težave v ušesih, motnje v želodcu in črevesju, naduha in trdovratno vnetje pljučnih vršičkov. Vsi ti znaki dokazujejo težko spremembo v Beethovnovem organizmu. Bila je baš tuberkuloza. ki se je pokazala na še mladem skladatelju.
Po infekciji, ki so jo označevali za legar, je dr. Schadeju 1. 1786. sam pisal sledeče značilne vrste: »Po svojem povratku nisem doživel nobenih posebno prijetnih presenečenj glede svojega zdravja. Muči me trdovratna naduha, ki se upira vsiakemu zdravljenju. Bojim se, da jc to začetek tuberkuloze.« Beethoven sam si je postavil torej diagnozo in gotovo mu ni bilo težko zadeti pravo, saj se je moral spominjati žalostne podobe, ki jo je nudila njegova mati v bolnih dneh.
Manj uporabne za teorijo o tuberkulozi so želodčne in črevesne težave, ki so se pojavljale vse njegovo življenje, revmatične krize, ki so ga trpinčile 1820. in 1821. in ki bi jih danes smatrali za posledico ba-cilarnega vnetja sklepov, dalje vnetje veziva, ki ga je 1823. prisililo, da je za nekoliko mesecev opustil pisanje not. L. 1826. se je pridružila še bolezen v jetrih. Navzlic vsemu pa lahko rečemo da je velikan glasbene umetnosti postal žrtev jetike, tistega zla, ki je končalo življenje dveh drugih glasbenikov v mladih letih, namreč Mozartovo in Chopinovo življenje.
Občudovati je treba žilavost, 6 katero je Beethoven vse svoje življenje premagoval telesne muke in duševne krize, ki so bile posledica njegovih mnogih bolezni. Njej se moramo zahvaliti za tista velika dela, ki jih je ustvaril, kajti vodila je njegovega duha do zmage nad bolnim telesom.
Podaljšan božič v Angliji
Pravljično lepi prazniki
Že mnogo let ni Angleška doživela tako pravljično belih božičnih praznikov kakor letos. Zato ni čudno, da so jih letos praznovali tako kakor v stanh časih, ko so dajali kakšnemu Dickensu snov za krasne povesti.
Prodajalci tradicionalnih božičnih puranov in plumpuddingov so imeli rekordne dobičke. V božični noči so nešteti London-čani odšli na deželo, čeprav so jim to avtomobilski klubi zavoljo novega snega in stalnih snežnih metežev odsvetovali. Posledica je bila ta, da so morali avtomobilski klubi odrediti povečano službo svojih letečih cestnih milic, ki so imele mnogo dela, da so omogočile promet na zamete-nih cestah. Nekateri deli Anglije, zlasti Yorkshire, pa so bili vendarle nedostopni, da o severni Škotski niti ne govorimo.
Vlada je letos podaljšala božične prazni-
ke do torka, da bi ljudi odškodovala za nedeljo, na katero je letos padel božični dan. Številni Londončan; pa seveda v sredo še niso mogli nastopiti svoje službe, ker so zveze s podeželjem zavoljo velikega snega zelo neredne.
Iz dežele sibirskega mraza
Bažič v dunavskib
valovih
Val mraza vsepovsod
Sedanji val mraza, ki obvlada Srednjo Evropo, je nastal zaradi močne depresije nad Sredozemskim morjem. Nove struje polarnega zraka z lahkoto prodirajo na jug. Čeprav medtem poročajo, da se bliža z Atlantika topli val, v Srednji in Zapad-ni Evropi trenutno še ni čutiti tega vpliva.
V Pragi bo imeli te dni 12 stopinj pod ničlo. Na Dunavu pri Bratislavi so se nakopičile ogromne skladovnice lednih mas. Visoka m debela bariera ledu ovira vodni to!k in na nemški in češkoslovaški strani eo nepretrgoma na delu pionirji, ki odstranjujejo zapreke. Led razstreljujejo z dinamitoan, kajti bati se je, da bi zara/ii ledne bariere nastale nevarne poplave.
Tudi v Severni Ameriki imajo mrzli val. Ponekod je padla temperatura na 35 stopinj pod ničlo, tako n- pr. v državah Illinois. Montana in drugod. V gorskih predelih Kanade so zabeležili celo 38 stopinj pod ničlo.
Moderni elektromonter
V asamskem gričevju, ki je pokrito z nepredirno goščavo, je neki angleški častnik pred nekaj ča>sa vršil zemljemerska dela. Nekega dne je v najgloblji džungli srečal nekega napol nagega domačina iz rodu Nagajcev, ki je Angleža nagovoril gladko v njegovi materinščini.
Začudeni častnik ga je povprašal, kje se je naučil angleščine tako dobro in tedaj mu je domačin povedal, da ima pred seboj enega izmed telesnih stražnikov »velike bele kraljice« Khasiaških gričev, kar je zadevo napravilo seveda še bolj skrivnostno. Anglež se je dal torej povesti k vladarici tega divjaškega rodu m je odkril, da je to njegova rojakinja. V^dala je. in sicer zelo pametno, mnogo tisočem nagih Nagajcev.
Kakor je ugotovil častnik, gre za danes štiridesetletno Mary Glendiningovo. hčer nekega misionarja, ki je pred osemnajstimi leti umrl na Kitajskem. Ko je ostala sama. se je odločila, da bo potovala skozi neraz-
iskane predele Indije in je pri tem naletela na rod Nagajcev, ki jo je navzlic divjaškim šegam rad sprejel, jo spoštljivo častil in si jo postavil za svojo kraljico. Tudi drugi sosedni rodovi so se ji podvrgli in tako jim je vladala prav dobro cciih štirinajst let.
Angleški častnik je sporočil vest o nezakonitem kraljestvu v ar-amskim džunglah vladi v Kalkuti in ta je bila toliko pametna. da je to kraljestvo z molkom priznala. Izrazila je celo svojo pripravljenost, da bi vlado bele kraljice podprla s subvencijami za zdravstvene naprave.
Angleška kolonialna uprava je pač zadovoljna z vsakim rodom domačinov, ki ji da mir in ji ne dela težav. Zabeležila jc samo to kraljico, ki je ne najdeš v gotha-škem almanahu, s kratko beležko: Mary Glendining iz Anglije, »velika bela kraljica« v asamski džungli.
Po železniški nesreči
Na božični dan so letos povile matere v londonski bolnišnici kraljice Sarlote dvanajst
otročičev
Kraljica asamske
Angležinja vlada modro nagim Nagajcem
Ta možakar hodi kakor kakšen akrobat po žici, ni pa noben akrobat, temveč elektromonter, ki popravlja žice trolley-busov v nekem angleškem mestu
Sliva, ki cvete v snegu
V Braju v Italiji imajo čudežno »slivo Device Marije«, ki so jo vsadili poleg Marijinega svetišča na mestu, kjer se je po legendi Mati božja prikazala Evidiji Ma-thisovi. Ta sliva je te dni, čeprav je zemljo pobelil sneg, pognala cvetje, kar smatrajo tam za na;>oved srečnega leta.
Nešteti ljudje 33 prišli od blizu in daleč, da si ogledajo ta čudež. Ovetno vejico so z Marijinega drevesa poslali tudi princesi Mariji Savojski kot talisman za njeno bližnjo poioko.
Zanimiva železniška proga
Pred dnevi so otvorili v Rumuniji novo železniško progo Ilva—Mica—Dornavarta. Proga je dolga samo 62 km in gre iz Sed-mograške preko severne Rumunije v Bu-kovino. Strokovnjaki sodijo, da je ta železniška proga mojstrovina sodobne tehnike. Na 62 km so namreč morali zgradi-telji izvršiti 40 večjih in 107 manjših mostov, devet predorov m pet viaduktov. Progo so gradili štirinajst let.
Brazilija nvaja davek za samce
Po zgledu mnogih evropskih držav je sedaj tudi Brazilija uvedla davek na samce .nasprotno pa je omilila davčne predpise za družinske očete.
Smrt japonskega Kreza
V starosti 81 let je umri v Tokiju znani japonski industrij ec baron Takašima. Pokojnik je bil ustanovitelj moderne japonske industrije in je veljal za enega najimovitejših japonskih državljanov.
Pariz bo temnejši
Med posebnostmi pariškega mesta omenjajo vedno njegovo vsakdanjo praznično razsvetljavo, ki je francoski prestolnici poskrbela ime »mesta sijaja«. V novem letu se bo v tem pogledu marsikaj spremenilo.
Pariški mestni očetje se sedaj trudijo, da bi javne izdatke čim bolj znižali. Odločili so se za razne ukrepe štednje in cestna razsvetljava, cestni promet ter gradnja cest so tista tri glavna področja, ki jih bo štednja najbolj zadela. Cela vrsto cest, in to tudi v zelo živahnih mestnih predelih, bo doživela omejitev električne razsvetljave. Celo svetilk za urejanje cestnega prometa bodo postavili manj, nego je bilo pričakovati po povprečju zadnjih let. Policija je sicer protestirala, zaleglo pa ni nič.
Roka v levjem žrelu
V Oceana-Parku v Kaliforniji se je .'^godila strašna nesreča. 35 letni paznik on-dotnega živalskega vrta je hotel obiskovalcem pokazati svojo neustrašnost zaradi prijateljstva z živalmi in je porinil desno roko v žrelo nekega leva. Leva se je pri tem polastilo takšno razburjenje, da je pazniku odgriznil desnico ter mu razme-saril roko do pleča. Pozneje so mu morali v bolnišnici odrezati roko tik pri ramenu.
Zastrupitev s plinom
Božični morilec
V Berlinu se je odigrala na božični večer nenavadna drama. K dvema mladima zakoncema. ki sta se šele pred kratkim vzela, je prišel na obisk v Božička preoblečen prijatelj. Zakonca, sta obdarovala obiskovalca, ki ie nato potegnil samokres in ustrelil mladega moža. Nato je hotel ubiti tudi ženo svoje žrtve, ki pa se je rešila smrti s pobegom v kuhinjo, kjer se je za-barikadirala za vrati. Morilec je nato ustrelil samega sebe.
Katastrofalen mraz v Rusiji
Sedanji izredno hud mraz v Vzihodni Evropi dobiva tudi v Rusiji čedalje bolj značaj katastrofe. V Moskvi so imeli te dni 53 stepinj pod ničlo. Iz vseh krajev širne države prihajajo vesti o smrtnih primerih zaradi mraza. Mnogo nesreč se primeri tudi v železniškem prometu zaradi poledenelih tračnic. Po sodbi ruskih listov je zahteval mraz v Rsiji letos najmanj 10 tisoč človeških žrtev.
V
V praski bolnišnici usmiljenih bratov se je zgodila nenavadna nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve, devetnajst oseb pa je še vedno v smrtni nevarnosti. Gre za množestveno zastrupitev s svetilnim plinom.
Na cesti je počila plinska cev in plin je vzdolž vodovodne napeljave vdrl v neko bolniško sobo, v kateri je bilo 23 pacientov. Zjutraj je našel neki strežnik vse paciente nezavestne, oziroma trije so bili žo mrtvi. Izmed ostalih so doslej rešili iz nezavesti samo enega.
Zimsko veselje
Konec medenih tednov
v ječi
Zakon z »angelom brez kril44
v snegu ni nič manjše tudi če človek odleti nekoliko više kakor je nameraval..,
ANEKDOTA
Slovita, pa že ne več čisto mlada igralka je delala ravnateljstvu Vinogradskega gledališča v Pragi velike neprijetnosti. Njeno gostovanje so morali vedno znova prelagati. Še v zadnjem trenutku je telefonirala z Dunaja, da more priti šele tri dni pozneje. »Za božjo voljo, ženska bo potem še za tri dni starejša!« je obupano vzkliknil ravnatelj Kvapil.
VSAK DAN ENA
Kakor vsako leto so praznovali člani dunajskega društva »Prehladi se vsak dan!« božične dneve med številnimi lednimi ploščami v Dunavu. Možje zdržijo res mnogo, kajti pri zračni temperaturi do 7 stopinj pod ničlo in ledenih vetrovih so oblečeni samo v kratke kopalne hlače, tekali po snegu, nato so svojega predsednika dr. Karla Panescha, ki bo v nekoliko tednih slavil svoj 75. rojstni dan, zakopali v sneg, nazadnje pa so poskakali vsi bodri v Du-nav. Člani društva so tudi ženske, ki so se izkazale prav tako dobro kakor njih moški tovariši.
Lovec iz vzhodne Rusije, zavarovan proti najhujšemu mr '.u in viharjem s toplo
. . ^3 L	°Weh0
s>JUTRO« St. 302. .
s"
F. G.
* t,
23
Strel u grajski Knjižnici
Roman
»Da«, je potrdil. »Zgodilo se je nekaj, v kar sta zapletena sir Gerald in gospod Fawcett. Vi morate vedeti, kaj.«
»Da, vem«, je mahoma odvrnila ter mu povedala
svojo prigodo pri kopališču.
»In mislite, da sta poravnala vso stvar s pestmi?«
»Mislim ... da.«
»Tedaj je gospod Fawcett nedvomno potegnil krajši konec. Sira Geralda sem nekoč videl v športnem klubu Bije se kakor kak profesionalec. Glavo stavim, da ni mladi Fawcett nič opravil, naj je imel še tako dobre namene.« »Strašno!« se je zgrozila.
»Najrajši bi jo dal temu ničvrednežu sam po
■7nKpVi «
mu jo le dali!« je divje vzkriknila in Me-; je nehote nasmehnil njenemu srditemu
aj?«
akšne reči so dandanašnji menda prepo-je vzdihnila Pamela. »A če bi se vendarle vzemite rajši poleno. Temu tudi mojster
razreda ni kos. Ubila bi tega človeka, tako
žim.«
Po lunchu so igrali na obeh prostorih tenis. Na tenišču, ki je bilo bliže pri hiši, sta igrala Pamela in njen mož proti Juaniti in Fawcettu, na drugem pa Tracy s svojo ženo proti Meredithu in Fairfaxu. Tracyjeva sta podlegla, kakor je bilo pričakovati — 6 : 3, 6 : 2, 6 : 4. Juanita in Pamela sta se nato pri damskem singlu dobro držali in pametno igrali. Lord Colchester je bil revež in je igral prav za prav le zato, ker si je štel v dolžnost do gostov, da dopolni driigo dvojko. Fawcett, sijajen taktik, ni bil videti nič boljši od earla, kajti čeprav je s silno močjo udrihal po žogi, je padaJa le-ta največkrat v mrežo ali navzven. Pamela, ki ga je poznala kot izvrstnega igralca, je strmela.
»Napredoval pa nisi, da bi rekla, kaj?« je vprašala ob mreži.
»Zdi se mi, da igram preburno«, je priznal, in mlada žena se je nehote začudila njegovemu nasmehu. Malce piker je bil, in kmalu se ji je zasvi-talo, da je bil nalašč izgubil, ker se je zavedal svoje premoči nad njenim možem in ga ni hotel osmešiti. Prisrčno se mu je nasmehnila v zahvalo za to veli-kodušje.
Vkljub temu sta bila Colchestrska poražena, in vsi štirje so se pridružili ostalim v paviljonu.
Mahoma je rekel sir Gerald Fairfax: »Mikalo bi me zaigrati single. Ali se daste poraziti, Meredith?« je na pol v šali, na pol prevzetno vprašal višjega nadzornika.
»Ne, hvala,« je odvrnil Meredith in mu pogledal v obraz. »Tenis igram samo v zabavo, da se nekoliko pregibljem.«
»Porazite mene, Fairfax«, je mirno rekel mladi
Fawcett.
Visoki poslanec se je namuznil: »Nu, pojdiva! A zapomnite si, da ste sami hoteli!«
Drugo tenišče je ostalo prazno, zakaj vsi so radovedno gledali igro, ki jo je bil Fawcett sprejel na Fairfaxov ošabni poziv. Pamela je bila edina, ki je imela nekaj upanja zanj.
Fairfax, ki je stal na strani paviljona, je udaril. Poslal je žogo tik za črto; drugo je pognak prekanjeno počasi ter jo zasledoval do mreže, da bi jo, če bi jo Fawcett prestregel, odbil v najoddaljenejši kot igrišča; a zelo se je začudil, ko žoga vobče ni prišla v njegov doseg in je izgubil točko. Naslednji udarec je bil še močnejši od prvega, toda žoga se je tako hitro vrnila čez mrežo, da je odskočila dobesedno ob Fairfaxovem znožju; poslanec ni bil pripravljen na to in je »aradi tega pokvaril svoj udarec ter poslal žogo v mrežo. Meredith se je široko režal, ko je delal osupli bahač pogrešek za pogreškom. Za naslednjo točko sta se borila z osnovnih črt, in Favvcett jo je nazadnje dobil s tem, da je zabrusil žogo nekaj metrov mimo Fair-faxovega dosega. Prva igra je bila za Fawcetta, Fairfax pa brez točke!
Zdaj je bilo na Fawcettu, da udari. Po prvih treh žogah je stala igra 40 : 0 za Fawcetta. Fairfax je izgubil zadnjo točko, ker se je bil v želji, da bi prestregel ta bombni udar, umaknil tako daleč nazaj,da ni mogel doseči žoge, ki jo je nasprotnik rahlo in visoko pognal če zmrežo, tako da je tik za njo odskočila od tal.
Od tega trenutka je Fairfax izgubil vso obrzda-
nost in se s tem na milost in nemilost izročil nasprotniku. Fawcett ga je podil po igrišču kakor žolarčka. Zdaj ga je zvabil k mreži in ga preigral; zdaj ga je spravil v desni kot ter poslal žogo v levega; ukanjal ga je, ga posiljeval in ga gonil od udarca do udarca, dokler ni bil bojeviti poslanec enak mokri cunji in mu ni obleka lepela na telesu, med tem ko se je divje boril in skušal ujeti vsaj eno, edino točko zase. Ko je bila igra končana, je stala 6 : 2, 6 : 0, 6 : 0 za Fawcetta.
Gospoda sta se vrnila k paviljonu. Meredith je vstal in z negibnim obrazom vprašal Fairfaxa: »Vas sem povabiti na single, sir Gerald?«
»Pravkar sem igral«, se je otresel upehani poslanec.
»A, tako,« je vljudno rekel detektiv, »potem ne zamerite!«
Po čaju je Fawcett rekel, da pojde do večerje na izprehod.
»Mar se danes še niste dovolj pregibaK?« je
vprašala Stella Tracy.
»Samo malce tja proti Morefordu bi šel. Ob tem času je zmerom najlepše, ko sije solnce pošev in meče dolge sence.«
Ker se ni nihče ponudil za spremljevalca, je vzel mladi človek Mika s seboj, Pamelinega resastega terijerja. Pes je bil, kadar ga ni po naključju motila kakšna posebno zanimiva vonjava, jako zabaven tovariš, ki se je držal človeka in ga kratkočasil.
Vrnila sta se čez polje ter prišla v Mardleigh Abbey skozi gozdič, puleč se za Fawcettovo izpre-hajalno palico.
LNI LIST NA SILVESTROV VEČER
STILNI »PRI LOVCU«
sa cesta 24 — BleiweIsova cesta 2.
gos . .	.
piška .	<
piška . .	.
kozlič . .	.
pečenka	. ; krvavice
jem . . .	. no sanjsko
lim zeljem	.
Din 10.— 6.— 6.— 6.— 5.—
» » » »
5.—
5.—
Piška v obari . . Din	4.—
Brant cmoki ... »	1.50
Dušen riž . . . . »	1.50
Ocvrti krompir . . »	3.—
Francoska solata . »	4.—
Kompoti .... »	2.—
Razne solate ... »	2.— Močnate in vsakovrstno pecivo domačega izdelka.
ENO PRISTNA DOMAČA IN DALMATINSKA VlflTA.
SPRES-KAVA din 1.-
Srečno in veselo Novo leto !
OGLAS!
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
HALO!	HALO!
Pojdimo na
Silvestrovanje
vsi k »SESTICI«, kier se bomo po domače zabavali. Godba • ples! Igra znani Malenškov »Trio«. Prvovrstna kuhinja, — izbrana vina.	32859-1S
Silvestrovanje
priredi gostilna »Pri Ruskem carju« na Jezici. Poslovod. J usti in Ivan šmalec.
32963-18
Na Silvestrovo
m aa novega leta dan domača zahava s plesom. — Izborna vma, gorka i« mrzla jedila. 'Vlj-adno vabi gostilna Putuii, Dolenjska cesta.
>2947-18
Silvester vabi vse
od kraja, kdorkoli rad mal poraja in razočaran boš ostal, če na Tržaški ccsti 54 novo leto ne boš pričakoval. Bo zabava, bo jedača in pijača za mal denar. Za obisk se priporoča Marija Naglič, gostilničar-ka.	32922-18
Silvestrovo v
Domžalah
v gurmanski kolodvorski restavraciji. Nastopijo prvovrstni komičani iz Ljubljane in šlager jazz band. Dobra pijača in jedača. — Ples do jutra.
32891-18 Na Kurešček
vozi avtobus na Silvestrovo ob pol 7. zvečer. Na novega leta dan ob pol 7. ln ob pol 8. url zjutraj. Ob zadostni pri Javi smučarjev tudi za časa šolskih počitnic ob pol 8. url zjutraj vselej izpred Mestnega dema. Prijave tel. 36-38.
32867-18
Danes
silvestrovanje
pri Kramarju na Dolenjski cesti. Pridite, da se dostojno poslovimo od starega leti.	32923-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Sreča vas čaka pri nas riane3 zvečer. Šaljiva loterija! 30 lepih dobitkov. Srečke brezplačno- Zaba va! Ples. Vstop prost.
32830 18
Kdor se hoče
dobro imeti
in za novo leto lepega prašička dobiti mora na Silvestrovo v gostilno Fa bjan priti. Gllnce c. 9 32836-18
Danes in jutri
vsi na priietno zabavo Z godbo k Mikliču na Tržaško cesto. Domače koline. Izborna štajerska in dalmatinska vina. Pridite in prepričajte se. Vsem ceni. gostom želim srečno in veselo novo leto — gostilna Mi-klič, Glince, Tržaška c. 46 32946-18
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Potrebujem
višjo natakarico, natakarico in blagajničarko brez kavcije za kavarno, ki ima godbo. Darinka Belič, — Sremska Mitrovica.
32950-1
Krojačnica
sprejme dobre krojače in
šivilje za obleke in perilo. Tedenska plača 400 din z oskrbo. Odgovoru priložiti znamko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen krojač«.
32875-1
Mlada natakarica
simpatična, — dobi takoj službo. Gostilna »Vitez«, Breg 18, Ljubljana.
32957-1
Modistinjo
dobro moč sprejmem.— Salon Sedej-Strnad
32885-1
Strojepisko
ta popoldansko delo, od pomladi za ves dan, Liub-ijančanko, iščemo. Prošnje nave.tbo šol ali prakse na ogl. odd Jutra pod šifro • Kniižna založba«.
32759-1
Iščem postrežnico
za dopoldan. Vodovodna 28 32816-1
Posredovalnica
Ogrinc
Aleksandrova c. 7-II. nujno
potrebuje več natakaric, kuharic. služkinj in kmečkih deklet. Za odgovor priložiti 2 din znamlo.
32813-1
Zdravo dekle
ki ima veselie do s3mostoi-nega gospodinjstva, dobi službo tako: pri dr. Feren čaku, Gajeva ulica 3.
328451
Dva godbenika
sprejmem za Silvestrov večer. Vprašati: Krekov trg U pri hišniku, na dvorišču.
32835-1
'Službe išče
Vsaka beseda 50 par davek 3 din. aa šifro uli dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din
Izv-stno in ceneno
krpam perilo in popravljam obleke. Vprašati pri vratarju Delavskega doma, od 2.—5. ure. Bleiweisova cesta 42.
32964-2
Kot pomoč
natakarici
iščem mesto za Silvestrov večer. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32972-2
G. rh. Rotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
»Da, ali pri nas v živalskem vrtu imamo azijskega slona, ta je pa afriški!« ga je poučil kapitan. »A pazita, videla bosta, kako ga ujamem!« Pri teb besedah je spretno vrgel slonu tanko okrog vratu in Čvrsto privezal vrv k drevesu. »To sem imenitno napravil, kaj ne?« je ponosno vprašal.
Trg. pomočnik
mešane, usnjarske stroke, s kavcijo do 10.000 din v gotovini, išče primerne Zaposlitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Tudi pisarna«.
32917-2
Gospodična
inteligentna, z veliko maturo, pisarniško prakso, znanjem dižavnih jezikov, nemščine, stenografije, strojepisja, išče stalno službo. Cenj. ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ljubljana«.
32822-2
Prvovrstna šivilja
gre šivat na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32857-2
Mladenič
vojaščine prost, izučen kovač, z izpitom kurjača, — išče mesto k parnemu stroju ali plinskemu motorju, vr-.i— - vsei, poslovalni-
Naslov cah Jutra
32799-2
Dragocenost
Vsakovrstno zlat« nupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir.
.jubijana vvolfova ai
mrmtm
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. NajmanJ-šf znesek 17 din.
Radio aparati!
Angleški 7-cevni po din 2.500 (netto kassa) Berlinski »Seibt-Super« od din 3.300^ dalie pri — Ludvik Ileršič. Ljubljana, Rimska cesta 13.
32955-9
Eeseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Medarna
Ljubljana, Židovska ul. 6 nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni.	377-33
oblatim
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Moška črna suknja
nova, naprodai. Gledališka 14-V., vrata 18.
328=6-13
EZEHEI
Beseda 1 din, davek 3 din, za šilro ali dajanje
a:.siovn s din Najmanjši znesek 17 din
Poceni odprodaj,-
2000 parov scežk štev 35—36 dlD 3y itev 37—3S dlD štev. 3!*~40 din bi ia »1'retnrD. sueške i\j do 30«/« popust trgovci popust veletrgovina s Seviji al.EKSANUEH oblai sv Petra c. 18 tel 24 3o 362-b
Otroški voziček
damsko kolo, štedilnik in stroj, prodam. Novi trg 1 dvorišče.	32915-6
Kožuhovinast plašč
angleško zimsko suknio in novo moško obleko zelc poceni proda »Ekspres«, — Liubljana, Emonska 2.
32959 6
Zmleti
deleljni odpadki
vsebujejo 57% beliakovin n tolšče ter so lanc-nun tropinam enakovredno močno krm lo. 100 kg din 90.-. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5.
32807 6
Smuči in sanke
naibohSe dobite pri izdelovalcu Faifariu, Ljubljana, Trnovska 25. tel. 3410.
52126-6
Avto^moto
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši zr.» sek 17 din.
Ford limuzino
800 kg 4 cilir.drsko. 4 sedežno, v dobrem stanju, proda Novak, Gosposka 37, Maribor. 32853-10
Avto
dobro ohranjen, znamke DKW ali Ford Eifel, ku pim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«.
32779-10
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 dm Najmanjši znesek 17 din
Skobelni stroj
(Abrichtmaschine), širine 400 mm. rabljen, še v dobrem stanju, kupim. Pismene ponudbe s ceno in opisom na naslov: Stolarna Rašica, p. Vel. LaSče.
32821-29
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje
naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Jelšovega
rezanega blaga
13 mm (rezano 14 mm' — 1.50 daljina in naprei, 10 cm širina in naprei 65% Ia, ustanek lla — potrebuien: so do 100 kub. m ali ps več. Di bava marc - april Ponudbe na •.gl. odd. Jutra pod »Št. 29546«.
32743-1 s
105 din kub. meter
prima suha bukova drva.
žagana, dostavljena na dom. Putrirh. Dolenjska cesta, tel. 48-55.
32819-1"
fNSERIRAJ V„JUTRU"
Eeseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Posojila
daie in hranilne vloge spre ema Splošno kreditno društvo, Ljubljana, Aleksandrova 5,
32975-16
Hranilne knjižice
taščitenih uvodov, »ted icstne papine, delnice, kupone. dobropise
3'/« obveznice
<upuien>c po att»Biib
eraah. Različna posojila
Oblast* dovoli, pisarn;
Rudolf Zore
LJUBLJANA
riiedal ul. 12. Tel M-10.
32245-16
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Dva prostora
20 X 11 m, dalje dva prostora 16 X 11 m, vse pritličje in prvo nadstropje, blizu Ljubliane, ob železnici in državni ccsti z bano-vinskim električnim tokom, oddam v najem tovarniškemu podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event. soudeležba«.
32820-19
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ail dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Naprodaj imam
večje trgovske in stanovanjske hiše, vile, lokale, gostilne, kmetska posestva in parcele v mestu in na periferiji. Pojasnila Jančar Marija, posredovalka. Sv. Petra cesta 27. telefon 38-49.
32918-20
Novozidana hiša
10 let davka prosta, čista, takojšnja vselitev možna 7 sob, 2 kleti, pralnica, drvarnica, 500 m2 vrta, industrijsko prometno predmestje Mari bora, nosi 13 odst. obresti din 56.000, vknjižba 30.000. Dalje 3 nove hiše z 2 do 4 sobami od 33 do 46 tisoč din naprodaj. Informacije- Maribor, Pobrežje, Gosposvetska ulica 56. Krčma.
32322-20
Komfortno
stanovanje
3 sob, kopalnice, pritiklin, z zelenjadnim vrtom oddam pri Stadionu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32958-21
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki. Naslov v vseh poslov. Ju tra.	32887 21
Sobo odda
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova S din Najmanjši znesek 17 din.
Prav lepo sobo
elektrika, krasen razgled, event. klavir in zajtrk, oddam solidni osebi. Tabor, 5, I. o. desno.
32948-23
Garsoniera
s centralno kurjavo v palači Dunav, Beethovnova 14 se odda v natem. Informacije pri upravitelju hiše istotam.
32919-23
Sobo s štedilnikom
takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32926-23
Oddam sobo
s posebnim vhodom poleg tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
328R9-23
Sobe. iš če
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Samsko sobo
s posebnim vhodom, iščem ali sobo s kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj 78«.
32858-23a
Iščem sobo
prazno ali opremljeno za takoi Cena 200 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dižavna uradnica«.
32890-23a
Beseda 1 din, da^ek 3 din, za šifro al! dajanje n-.Klova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Lokal
ali drug neovirano dostopen stanovanjski prostor za lahko obrt na prometni točki, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lahka obrt, takoj«.
32962-21
liniHIIIMtlltHlttlltilflirilHltltllMtlll1t1tUIMtltUUItiinilltHII>(niltttftlll>MI<ljHMtM|ll(UI«M«UriltlOHIt||llltll<>«ll>U'll
ii<tiifisim>iitmimt-'i
»(lullIHMMftlllltlHIimiiUP
SMUČARJI!
Vaše geslo naj bo: »Smuči na ramo, URAN KREMO v žep«. Brez svoje edine specijalne kreme ne pojdite nikoli smučati v beli raj planinski. Uraft RreitlO dobite povsod.
'•itntiiiittt>ttitnMiiMifti>t'iiuiiiiii>tii'ii)»iittiitiiHMi
||iw1|ii'«ii'i«i'»'>wmiimiwii'hwi<'h'
Za NOVO LETO nudi
F. L GOBICAH,
LJUBLJANA v svoji podružnici na SV. PETRA CESTI št. 30.
prešite odeje
polnjene s fino vato ln sicer:
klotaste v vseh barvah od ... . lame ln brokat v vseh barvah . . krasne svilene brokat v vseh barvah
fine puhaste odeje.......
fine volnene odeje v pastelnih barvah tople flanelaste odeje jacquard od .
flanel rjuhe od........
pernice, blazine, izgotovljeno posteljno perilo, pregrinjala, zastore, tekače, predposteljnike, krasne namizne garniture in posamezne prte, platnene in frotir brisače, batisti in svila za perilo, flanela za pyjame itd. — Kdor nakupi pri nas nad Din 100.— dobi lep
svilen robček zastonj! svilen robček, ako se sklicuje na ta oglas.
110.— din naprej 180.— din 260.— din 500.— din 275.— din 60.— din naprej 25.— din naprej
Gospod
Sče opremljeno Miho v bi žim Tahoia. Ponudbe na ■igl. odd. Jutra pod šifro »Soba«.	32758 23a
Difaike šobe
/saka besečn 50 par davek 3 din, za šifro al! dajanje naslova 5 din
najmanjši znesek 12 din
Dijaka
spreimem s popolno oskrbo poleg bež:g.- jske gimnazije. Ipavčeva 2, Ljubljana.
32941-22
Izgubljeno
EfSfJa 1 din. dmek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din.
Izgubila se je
zlata ženska zapestnica. —
Ker je spomin prosim poštenega najditelja, da jo proti nagradi 200 din odda v ogl. odd. Jutra.
32974-28
200 din nagrade
za izgubljeni nemški potni list št. 272-36 oddati hotel Slon.	32935-28
^SERIRAJ V ..JUTRU"!
Zatekla se je psička
v Daj-Dam. Poizve se pri blagajni.
32936-27
Informacije
Opozorilo
Radi širjenji obrekovanja napram moji osebi opozarjam vse, da bom v bodoče napram vsakemu brezobzirno sodno nastopil. — Jože Plevčak, Trbovlje I.
32933-31
Vsaka beseda 2 <Jln. da
vek 3 din, za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din
Radi pomanjkanja poznanstva
37 let star častnik trgovske mornarice (radiotelegrafist) želi spoznati gospodično, katera ima veselje do morja. Ženitev ni izključena. Cenj. ponudbe po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod značko »Ocean«.
32913-24
Moja nada
Najiskienejše čestitke k novemu letu. Želim 8x12 ne 4x6. Tvoj Janezek.
Si:323-24
Obolenja zaradi
poapnenja žil
Več let je že v prodaji sredstvo »AORTIREN« tablete, sestavljene na čisto prlrodni bazi (rastline in biokemične soli), ki ublažujejo nad loge starosti, kakor so pritisk v glavi, vrtoglavost. visok krvni tlak. nespečnost, tegoba srca in dihanja. AORTIREN tablete se izdelujejo po tajn. medicinskem svetniku dr. med H Schro-clerju pri tvrdkl Robert KUHN. Berlin — Kaus-dorf.
Zahtevajte brošuro »Al! □olujete na poapnenju Ml«, kl vam Jo brezplačno pošlje generalno za stopstvo Mr. Tichy Bete :ekarnar v Horgošu št 3 Istotam se dobe tudi »AORTIREN« tablete. Oglas reg. s. br 31.818 32026-40
Za vsako priliko [naji>oljše in najce-
jnejše
hubertuse,
(površnike, perilo in S vsa oblačila nudi
Presker,
Sv. Petra c. 14.

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez orabu, koks, suha drva oadl
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 6. Telet 20-59
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 31. ob 21.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. januarja ob 15.: Pikica in Ton-fcek. Izven. Mladinska predstava. Ob 20. Pokojnik. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Hollywood. Premiera. Premierski abonma.
Hollywood Je naslov nove poljske komedije, ki nam riše dogodke iz življenja filmskih igralcev, katere predstavljajo Mira Dr.nilo'. a, Jan in Kralj, njihov menager pa je Debevec, ki ima izredno in popolnoma svojevrstno vlogo. Režiser Je Bratko Kreft. Premiera bo 3. januarja.
Ena najzanbnivejštti komedij letoSnJ® sezone je Benedettijeva trodejanka »Trideset sekund ljubezni«. Na originalnih značajih zgrajena igra prikazuje zabavne posledice avtomobilske nesrefie. Kdor se hoče dobro zabavati, naj ne zamudi obiska te predstave.
Izreden uspeh je žela premiera mladinske igre »pikica in Tonček«, delo pisatelja Kastnerja. Poleg poučne strani, s katero odkriva dogodke v velikomestnem življenju in družinske razmere, je delo prepleteno s šegavimi prizori, ki so mladino pri premieri nepopisno zabavali.
Prvič v letošnji sezoni bodo ponovili na novega leta dan zvečer Nušičevega »Pokojnika« z g. Kraljem in Cesarjem v glavnih vlogah. Bridka satira z mnogimi tragikomičnimi prizori razkriva korumpinano sorodstvo, ki si na nepošten način prisvoji dediščino po pokojniku, ki še živi.
OPERA Sobota, 31. ob 21.: Roxy. Izven. Znižane cene.
Nedelja, 1. januarja ob 15.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20. FraSouita. Izven.
Ponedeljek, 2.: Zaprto.
OPERA
Izvrstno se bo zabaval na Silvestrov večer vsak posetnik operetne predstave >;Roxy« v opernem gledališču, poskrbljeno je za nekatere nove kuplete. Konec m. dejanja bo na odru prehod iz starega v Novo leto, uprizorjen na prisrčen način. Zanimivo, zabavno dejanje in izvrstna Abrahamova glasba, vse to najlepše ffri-poroča obisk predstave.
Novega leta dan v ljubljanski operL »Ero z onega sveta«, znana Gotovčeva opera, spada med najmočnejša operna dela slovanskega repertoarja Dejanje se godi v južni Dalmaciji. Glasba je prepletena z narodnimi motivi, vse je tako domače in iskreno, da navduši slehernega poslušalca. — Zvečer ob 20. se bo ponovila Le-harjeva opereta »Frasquita« z gospo Poliče vo in g. Sancinom v najvažnejših vlogah.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 31. ob 20.15.: Dobri vojak Svejk. Nedelja, 1. januarja ob 20.15.: Dobri vojak Svejk.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 31. ob 21.: Boccacclo. Silvestrov-ska predstava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene.
Medel ja 1. januarja ob 15.: Pesem s ceste. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20, Vse za šalo.
00EEEE1BE3EZ1EEEE]
čitajte ln širite »J U T R O«
Med mestom In deželo
oosredoje »Jutrov* mati oglasnik
OGLAS
Upravniku IIL oddelka vojnotehničnega zavoda v čačku so potrebni takoj:
strojnik in 16 elektromehanikov
Z& detajlne pogofc se obrnite na upravo m. oddelka vojnoteh ničnega zavoda v Cačku.
R. br. 46356, 27. XII. 1938. g., Kragujevac.
OGLAS JAVNE DRAŽBE
Ter. 988 - 58/44 iz Pireja 4/XI 1937.
JADRANSKA PLOVIDBA D. D. U SUŠAKU
stavi ja ponovno na prodaju — bez podavanja uzoraka — putem javne dražbe:
S L B 20 vreča kave u težini od kg I395
onako kako leži u Javnim skadištima u Sušaku.
Dražba če se održati javnim natjecanjem u prostorijama Javnih skladišta u Sušaku u srijedu, dne 11. januara 1939 god. u 10 sati prije podne.
U iskličnoj cijeni — koja če biti objavljena kod same dražbe — biti če uklju-čeni svi dosadanji troškovi iskrcaja i ležarine osim carine. Carina, carinska manipulacija i svi daljnji troškovi — u vezi preuzeča dostale kave — idu na teret kupca.
Natjecatelji su dužni položiti na blagajni Jadranske Plovidbe u Sušaku naj-kasnije do 9 sati ujutro gornjeg datuma Din 5.000.— na ime jamčevine, koja se dostalcu uzima u račun kod preuzeča robe i istovremeno uručiti če mu, se »Uvozno odobrenje« Narodne Banke, dok če se ostalima jamčevina odmah povratiti.
SU6AK, dne 29. decembra 1938.
JADRANSKA PLOVIDBA D. D.
I
8BM
/
i
•t
Sjg&i .1- - .
m: .
Javljamo žalostno vest, da je dne 26. t. m. umrla naša dobra sestra, teta, druga mama itd. gospa
MARTINA STRUČ roj. Mehora
po kratki bolezni in smo jo pokopali na pokopališču v Dobračevi dne 28. t. m.
Zahvaljujemo se pri tej priliki zlasti zdravniku gospodu dr. Demšarju lz žirov za njegovo izredno požrtvovalnost v bolezni pokojnice, »Sokolu« in »Gasilnemu društvu« v 2ireh za častno spremstvo na njeni zadnji poti ter vence, vsem, kl so ji stali ob strani v njeni bolezni, ki so jo v častnem številu spremili, darovali vence pokojnici, nam pa tolažilno stali ob strani!
Prosimo vse znance, da ji ohranijo blag spomin! DOBRACEVA, dne 30. decembra 1938.
ŽALUJOČI OSTALI.
Vsem, kl ste ga poznali, javljamo, da je od nas ljubljeni ln spoštovani gospod
LEOPOLD AVSEC
RUDNIŠKI PODURADNIK V POKOJU
po daljšem bolehanju v 60. letu starosti Bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. decembra 1938 ob pol 16 uri lz hiše žalosti Trbovlje I. Loke 88, na farno pokopališče v Trbovljah. Trbovlje, Ljubljana, 30. decembra 1938.
žalujoče rodbine:
Avsec, Lenščak, Volkar
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes 30. decembra 1938. previden s svetotajstvi blago v Gospodu zaspal v 78. letu starosti gospod
JAKOB ČERNE
LASTNIK HOTELA RAZOR IN LESNI TRGOVEC
Pokojnika bomo položili k večnemu počitku v nedeljo 1. januarja 1939 ob pol 4. uri popoldne. Kranjaka gora — Zagreb.
žalujoče rodbine:
černe, dr. čeme, Pečar, Jarc
Brez posebnega obvestila.
Zastopstvo
s sedežem v Beograda za Bačko, Banat ln Srbijo želi PREVZETI že obstoječa, dobro vpeljana tvrdka, ki potuje z lastnim avtom. Ponudbe pod »Ozbiljno 1064« na »Propagando« a. d., Beograd — poŠt. predal 409.
Depresija (potrtost)
Znanoivem je aw&d/4ta<j da ' e ; u «i r a »KA LEFL0ID« sekretarao delovanje vseh žlez, krepi celi organizem ln uravnoveša živčni sistem, tako da postane človek zopet krepak ln spo soben za delo ln borbo ze svoj obstanek
Brezplačno detajlno literaturo Zahtevajte Beograd. Masarykova 9 Milo« Markovič.
»KALEFLUID« se dobiva ? lekarnah ln drogerljah.	Beg S br 10537/33
Oglas) v „ J litru" imajo vedno največji nspeb!
Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat, vnuk, bratranec in nečak, gospod
Ivan Janovsky
dijak
Na zadnji poti ga spremimo v soboto, dne 31. t. m. ob 2. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c.) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Zemnn, 30. decembra 1938.
Rodbina JANOVSKY
ln sorodstvo
2+2
. a
J EV
u m
>
je v kvaliteti neprekosljiv.
Te dve resnici se z ničemer ne moreta pobiti.
NEGRO BONBONI
ustavijo kašelj in hripavost.
Smuči
IN VSE ZIMSKOŠPORTNE POTREBŠČINE NAJUGODNEJE DOBITE FRI
]BA\NJAV)!
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA 20
Mestni pogrebni zavod Občina Liubliaa*
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in oče, gospod
Hayne Emanu
upravitelj cementarne T.P.D.
dne 30. decembra 1938 v Mojstrani.
Na zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 2. januarja 1939, ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta št. 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Privilegovana agrarna banka a. d. Jilijala v Ljubljani
javlja tnžno vest, da je dolgoletni predsednik banke, gospod
LJUBLJANA, dne 30. decembra 1938.
žalufoči ostali
IKlarkou
minister v pok*
v
po težkem trpljenju preminul dne 29« t. m.
Gospodu predsedniku, ki si je od same ustanovitve stekel nevenljivih zaslug in posvetil vse svoje sile zavodu, bodi ohranjen trajen ln časten spomin.
Blagega pokojnika bodo spremili danes k večnemu počitku v Beogradu.
Ljubljana, dne 31. decembra 1938.'


v-.-zvm
Mastni pogrebni zavod. Občina Ljubljana,
TRBOVELJSKA PREMOGOKOPNA DRUŽBA
naznanja tužno vest, da je dne SO. decembra t. I. v Mojstrani preminul njen zaslužni uradnik, gospod
Emanuel Hayne
Pogreb blagopokojnega bo v ponedeljek, dne 2. januarja 1939 ob 3. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu.
Našega zvestega uradnika ohranimo v trajnem spominu.
Trboveljska premogokopna družba
uSSjt L^U, Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno udarne a. I kol uskarnarja Fran Jeran. - Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.