Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 3 Dejan Gabrovšek UDK 811.163.6'367.335.2 ZRC SAZU DOI: 10.4312/jis.68.3.43-55 Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 1.01 VLOGA ODNOSNICE V SLOVENSKI PODREDNO ZLOŽENI POVEDI Prispevek prikazuje lastnosti odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi. Odnosnica je zaimek, sa- mostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med ma- tičnim stavkom in odvisnikom ter je obvezna sestavina podredno zložene povedi. Njena pomembnost se razlikuje glede na razmerje, ki ga uvaja: najpomembnejša in najpogosteje izražena je v oziralnih odvisnikih, v vzročnostnih odvisnikih pa je njena vloga najmanjša. Odnosnica lahko poleg vzpostav- ljanja podrednega razmerja tudi natančneje opredeli vsebino odvisnika. Ključne besede: skladnja, odvisnik, stavek, veznik, katafora 0 Uvod Prispevek 1 obravnava odnosnico v slovenskem knjižnem jeziku. Predstavlja njeno vlogo, lastnosti in njeno pomembnost v različnih tipih slovenske podredno zlo- žene večstavčne povedi. Namen prispevka je prikazati lastnosti odnosnice, ki do sedaj še niso bile raziskane v zadostni meri. Poleg teoretične opredelitve je vloga odnosnice predstavljena na korpusnih zgledih za vsako večjo skupino odvisnikov. Analiza prispevka je zastavljena izrazito skladenjsko: proučujemo, katere besede stojijo v vlogi odnosnice in katere odnosnice uvajajo določeno razmerje. 1 Članek je nastal kot del programa P6-0038 Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. JIS_3_2023_FINAL.indd 43 JIS_3_2023_FINAL.indd 43 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 44 Dejan Gabrovšek 1 Opredelitev Odnosnica 2 je zaimek, samostalnik ali prislov, ki stoji v matičnem stavku, izraža funkcijo odvisnika in deluje kot most med matičnim stavkom in odvisnikom. 3 Zai- mek, samostalnik ali prislov opravlja vlogo odnosnice le v povezavi z odvisnikom (Pekelis 2018: 377). V zgledu (1) je odnosnica posamostaljeni zaimek ta. (1) Kdor išče, ta najde. Odnosnica je edina beseda, s katere lahko razberemo stavčnočlensko funkcijo od- visnika, saj se prek odnosnice kaže ustrezna sklonska ali prislovna vrednost in s tem stavčnočlenska funkcija, ki je odvisnik ne more izraziti (Žele 2017: 90; Pekelis 2018; Piper 2018: 95; Žele in Krajnc Ivič 2020: 299; Pogorelec 2021: 34). Odnosnica je pomensko abstraktna (Žele in Krajnc Ivič 2020: 238). Ker je odnosnica sistemska, je večinoma izpustljiva – obvezno izražena je predvsem pri predložnih sklonih, kot na primer temeljiti na tem, da. Andreja Žele za osebkov odvisnik opozarja, da se tipično prisojevalno vzajemno razmerje med osebkovim odvisnikom in povedkom nadrejenega matičnega stavka /…/ vzpostavi šele s soodnosnico v matičnem stavku in s pomensko-skladenjskega vidika ima vsak stavčnočlenski odvisnik v matičnem stavku svojo potencialno soodnosnico, iz katere je v povezavi z zaimkovno vezniško besedo sicer razvidna sklonska vrednost odvisnika (Žele 2017: 88). Ta trditev velja za vse odvisnike. Odnosnica je obvezno jedro odvisnika: iz nje sledi odvisni stavek, ki je glede na odnosnico podrejen, odnosnica pa je podre- jena glede na povedek matičnega stavka. 4 Odvisniku daje stavčnočlensko vlogo matični stavek z glagolom kot središčem in z odnosnico kot besedo, na katero se 2 Za termin odnosnica obstaja precej sinonimnih terminov, kar otežuje sistematično obravnavo. Po- gosto se v isti razpravi pojavljajo različni termini. Tu naštevamo najpogostejše, pri čemer dopušča- mo možnost, da prihaja pri različnih avtorjih do razlik v razumevanju, kaj odnosnica je. Jože Topo- rišič uporablja termin soodnosna beseda (Toporišič 2004: 426, 637), Andreja Žele in Jože Toporišič soodnosnica (Toporišič 1992: 294; Žele 2016: 84), Breda Pogorelec pa zaimkovni napovedovalec oziroma pronominalni kompleks (Pogorelec 2021: 34). V Slovenski slovnici najdemo tudi termina zaimenska odnosnica (Toporišič 2004: 319) in odnosnica (Toporišič 2004: 341). Termin odnosnica uporablja Janez Orešnik (Orešnik 1992: 157); Toporišič odnosnico razume kot jedro besedne zveze (Toporišič 1992: 157). Pojavlja se tudi termin antecedent (Cazinkić 2000: 29). SSKJ termin odnos- nica razume kot »besedo, na katero se nanaša prilastek«. Angleška slovnica (Quirk 1985: 999) upo- rablja termina correlative in correlative subordinators, enak termin uporablja novejša ruska slovnica, torej коррелят (Pekelis 2018). Angleško razumevanje termina je sicer širše kot naše. Na pomembnost odnosnice se do sedaj razen izjem (Orešnik 1992: 157; Žele 2017) ni dovolj opo- zarjalo. Verjetno je razlog v tem, da pogosto ni izražena. SSKJ pri geslu ta vlogo odnosnice prepo- znava in jo osamosvaja v pomen z razlago: »izraža osebo ali stvar, kot jo določa odvisni stavek«. Pomenljivo je, da je dodan kvalifikator ekspr., kar kaže, da je raba odnosnice lahko občutena kot zaznamovana in se tudi zato izpušča. Mi vedno uporabljamo termin odnosnica. 3 Slovenska slovnica to rabo opredeljuje: »to je pogosto kot neke vrste morfem, kaže sklon odvisnika« (Toporišič 2004: 340). 4 Sestavo podredno zloženega dvostavčja lahko prikažemo tako: ((potencialni) besedni stavčni členi) + povedek matičnega stavka + odnosnica (lahko izpuščena) + veznik + podredni stavek. JIS_3_2023_FINAL.indd 44 JIS_3_2023_FINAL.indd 44 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 45 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi odvisnik naslanja – odvisnik torej za svoj obstoj odnosnico potrebuje. Prisotnost odnosnice je eno od pomembnih ločil med podredji (stavčnočlenskimi odvisniki) in nematičnimi dopolnili. 5 Odnosnica je torej obvezna v vseh podredno zloženih dvostavčjih, 6 medtem ko je v ostalem delu sistema slovenske zložene povedi ni. Odvisnik odnosnico konkretizira, npr. odnosnica kjerkoli je presplošna (ker zaje- ma vse), zato jo odvisnik, ki ga uvaja kjer ali kateri drugi oziralni krajevni veznik, pomensko omejuje. Pri vezljivih odvisnikih je odnosnica najpogosteje kazalni za- imek (ta, tisti) v posamostaljeni vlogi: le tako lahko uvaja osebkove in predmetne odvisnike, saj so osebki in predmeti samostalniški. V prislovnodoločilnih odvisni- kih je odnosnica prislovnodoločilni zaimek ali prislov, pri prilastkovih odvisnikih je odnosnica samostalnik. Odnosnice prislovnodoločilnih odvisnikov so pomen- sko specializirane za uvajanje le enega ali nekaj odvisnikov. Najpogostejše odnosnice za uvajanje predmetnih in osebkovih oziralnih odvis- nikov so: ta, tisti; kdo, kaj; 7 nihče, nič; kdorkoli, karkoli; marsikaj, marsikdo; malokdo, malokaj; nekdo, nekaj; jaz, ti, on; vsak, vse. Odnosnice so lahko tudi protipomenske (vsak : nihče), a to ne vpliva na stavčnočlensko funkcijo – vpliva pa na pomen odvisnika kot celote. Stavčnočlenska vloga vezljivega odvisnika ni odvisna od stavčnočlenske vloge veznika. V zgledu Zanima me, kako si je veznik kako načinovni prislov, a uvaja predmetni odvisnik. Za vsebinske odvisnike je značilno zelo veliko veznikov, ki med sabo niso sinonimni (npr.: kako ≠ kdaj), so pa relativno prosto zamenljivi (Zanima me, kako/kdaj/zakaj/kam/ali prideš), kar omogoča odnosnica to (čeprav v tem zgledu ni izražena), ki izraža stavčnočlensko vlogo odvisnika. Ta možnost za odnosnico ne velja v nobenem primeru, saj odnosnica v vsakem primeru mora soditi v isto besedno vrsto, kot jo zahteva povedek matičnega stavka. Če se be- sednovrstna in sklonska vrednost odvisnika in sklon oziralnega veznika prekriva- ta, odnosnica največkrat ni izražena. Če vseeno je, je celotna vsebina odvisnika poudarjena. S tem se kaže, da odnosnica v odvisnikih nima zgolj strukturne vloge, ampak tudi močno pomensko. 1.1 Obveznost odnosnice Odnosnica je sistemska: predvsem zato se funkcija odvisnika ne spremeni, če od- nosnico v zgled, v katerem ni izražena, dodamo ali če jo iz zgleda, v katerem je izražena, odstranimo (Orešnik 1992: 157). 8 Tam, kjer ni izražena, gre za elipso. Če bi bila odnosnica neobvezna, bi se funkcija stavka spremenila, če bi odnosnico dodali ali odstranili, dva elementa (odnosnica in odvisnik) pa bi izražala isto funk- cijo, kar pa pravilo o izključevanju stavčnočlenskih funkcij (da se ista funkcija v 5 Za obravnavo nematičnih dopolnil gl. Gabrovšek 2019. 6 Dvostavčje je razmerje dveh stavkov, ki je osnova za skladnjo večstavčne povedi. 7 Kdo in kaj ne moreta biti odnosnici vsebinskih odvisnikov, lahko pa jih uvajata. 8 Izjema je prilastkov odvisnik, saj je tam vedno obvezna. JIS_3_2023_FINAL.indd 45 JIS_3_2023_FINAL.indd 45 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 46 Dejan Gabrovšek enem stavku ne more ponoviti) preprečuje (Orešnik 1992: 20; Žele 2001: 73). V zgledu (2) torej ne gre za dva osebka (vsak in kdor je povabljen za pričo), prav tako stavek kdor je povabljen za pričo ni »zgolj« prilastkov odvisnik k zaimku vsak, ampak skupaj tvorita osebkov odvisnik, pri čemer je jedro osebka odnosnica vsak, saj izraža sklon (imenovalnik), število (ednina) in spol (moški). V zgledu (2a) je odnosnica izpuščena, a brez bistvene izgube (morda delno pomena ‚vsak‘) informacij, saj lahko lastnosti osebkovega odvisnika razberemo iz oblike glagola mora. Veznik kdor na glagol matičnega stavka ne vpliva, četudi se njune lastnosti lahko prekrivajo. (2) Vsak, kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti. (2a) Kdor je povabljen za pričo, mora na povabilo priti. Dejstvo, da lahko odnosnico skoraj 9 vedno dodamo ali odstranimo, kaže na njeno sistemskost (vedno je, četudi neizražena), hkrati pa kaže tudi na to, da njena pri- sotnost dodaja pomenski odtenek celotnemu stavku, ki ga sam odvisnik ne more izraziti; to se vidi zlasti pri oziralnih odvisnikih, kjer je odnosnic največ in so tudi pomensko najbolj različne (npr. vsak, marsikdo, nihče), a v vseh primerih uvajajo isto funkcijo (v teh primerih osebkov, predmetni ali povedkovodoločilni odvis- nik). To tudi kaže, da podredno vez sestavlja več elementov in da je odnosnica le eden (čeprav pomemben) od njih. Če odvisniku, ki stoji na prvem mestu v stavku, odnosnico dodamo ali odstranimo, to ne vpliva na mesto naslonskega niza – v vsakem primeru ostane na istem, to je drugem mestu, kar še dodatno kaže, da je odvisnik z odnosnico ena stavčnočlenska enota. Zaimek v vlogi odnosnice je pomensko presplošen, zato potrebuje natančnejše pojasnilo. To še posebej velja za zaimke s koli, saj se odnosnica kdorkoli nanaša na vse, kar zadostuje kriteriju človeško, zato potrebuje odvisnik, ki njegov pomen zameji na manjšo omejeno množico. V takih primerih se kaže tesna povezanost med odnosnico in odvisnikom, kar dokazuje, da ne odnosnica ne odvisnik ne mo- reta obstajati ločeno, ampak le kot povezana v eno enoto. V zgledu (3) se celoten osebek nanaša zgolj na eno osebo, ki zadostuje vsem pogojem, ki so navedeni v odvisniku. (3) Ta, o katerem govorite, je moral biti nekaj posebnega. V zgledih, kjer odnosnica ni izražena, se pomen oziralnih odvisnikov bliža sploš- nosti oziroma pogojnosti (kar je pri oziralnem vezniku lahko še dodatno poudar- jeno s členico koli, npr. kdorkoli, kjerkoli, kadarkoli …). Tipični primeri so prego- vori. Zlasti v takih primerih je pomen veznika kdor zelo blizu vezniku kdorkoli. (4) Kdor račune plačuje redno, je dober gospodar, kdor neredno, je slab gospodar. 9 Vsaj brez stilističnega posega v besedilo najverjetneje ne vedno, na primer v zgledu (3) bi jo zelo težko izpustili, a je to nemogoče ugotoviti za vse primere. JIS_3_2023_FINAL.indd 46 JIS_3_2023_FINAL.indd 46 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 47 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi 1.2 Pomembnost odnosnice Medtem ko je odnosnica obvezna, pa se njena vloga razlikuje glede na to, katero razmerje uvaja. V razmerjih, kjer je odnosnica pomembnejša (torej vezljivi od- visniki in znotraj njih zlasti oziralni odvisniki), je odnosnic več in so pomensko specializirane, saj specifični pomenski odtenek odvisnika kljub enaki stavčnoč- lenski vlogi izraža odnosnica; kjer pa je vloga odnosnice manjša, pomen razmerja izraža predvsem veznik in je vloga odnosnice bolj kot ne formalna. V osebkovih in predmetnih odvisnikih je vloga odnosnice (četudi neizražene) velika, vloga veznika pa majhna. S padanjem pomembnosti odnosnice narašča skladenjskopo- menska pomembnost veznika. V prislovnodoločilnih odvisnikih je odnosnic manj in so pomensko specializirane, zlasti to velja za krajevni in časovni odvisnik. Pri vezniku ki odnosnica mora biti izražena. Odnosnica pri prislovnodoločilnih od- visnikih izgublja pomembnost, čeprav je še vedno sistemska. Najmanjšo vlogo ima v vzročnostnih odvisnikih, skoraj nična oziroma odsotna pa je pri dopustnem odvisniku. Pri prislovnodoločilnih odvisnikih časa, vzročnosti in načina prihaja do združevanja odnosnice in veznika v vezniško zvezo, kar se vidi po tem, da se vejica pogosteje postavlja pred odnosnico in ne med odnosnico in veznik (zato, ker > , zato ker; kljub temu, da > , kljub temu da) (Gabrovšek in Krvina 2022: 578). Pogojni odvisnik nima svoje specializirane odnosnice, ampak je njegova odnosni- ca potem, kar kaže na izpeljavo iz časovnosti – pogojnost torej nima odnosnice, ki bi uvajala le pogojne odvisnike, saj lahko potem v povezavi s časovnim veznikom uvaja tudi časovne odvisnike. Za dopustnost je edina odnosnica kljub temu. Spo- radično se odnosnica in veznik ločujeta, torej ne stojita eden poleg drugega. Ta pojav je pogostejši v prislovnodoločilnih odvisnikih, ni pa omejen le nanje, zgled (5). Združevanje odnosnice z veznikom in ločevanje odnosnice od veznika kaže na manjšanje pomembnosti odnosnice. (5) To je najtežje, da se izvlečeš iz tega ven. To še dodatno kaže, da odvisnik ni zgolj stavčni člen v obliki stavka, saj v be- sednih stavčnih členih 10 podobnega obnašanja stavčnih členov ni. Zlasti pri časov- nih odvisnikih sta prisotni dve možnosti izrazitve določenega pomena: ali z speci- alizirano odnosnico (ki je v tem primeru obvezno izražena) in splošnopomenskim veznikom (predvsem z veznikom ko) ali pa s specializiranim veznikom, odnosnica pa v tem primeru praviloma ni izražena. Primer razlike: od takrat, ko ≈ (od) kar/ odkar. Ti možnosti sta bolj ali manj sinonimni, vsekakor pa zgolj veznik ko ni sinonimen z veznikom odkar, zato je vloga odnosnice toliko večja. Odnosnice so pogosto predložne zveze, ki nastopajo v vlogi prislovnih določil in se tudi združujejo v prislove, na primer med tem (časom), ko > medtem, ko. Zlasti v prislovnodoločilnih odvisnikih se pojavljajo odnosnice, ki so po obliki zveze predloga in samostalnika. To so pod pogojem, z namenom, iz razloga in še nekate- re. Te odnosnice razmerje tavtološko poimenujejo s samostalnikom: pod pogojem 10 Torej v stavčnih členih, ki nimajo osebne glagolske oblike. JIS_3_2023_FINAL.indd 47 JIS_3_2023_FINAL.indd 47 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 48 Dejan Gabrovšek izraža pogoj itd. Te odnosnice so se razpomenile do te mere, da lahko odvisnike, ki jih uvajajajo, obravnavamo kot prislovnodoločilne odvisnike in ne kot prilastkove odvisnike, čeprav se odvisnik navezuje na samostalnik, zgled (6). Odnosnica je lahko poudarjena s členkom (Gregorčič 2021: 77); izstopajo le, samo, še, tudi, zlasti, zgled (7). (6) Prišli smo z namenom, da premagamo favorita. (7) Rečem lahko samo to, da iščemo sprejemljivo rešitev. 11 Če odvisnik uvaja vezniška zveza, ki je nastala iz odnosnice in veznika, odnosnice ni, a je treba poudariti, da je tu meja med vezniško zvezo ter odnosnico in vezni- kom (medtem ko ≈ medtem, ko) do neke mere dogovorna in da gre bolj za vpraša- nje zapisa kot pa za razlikovanje dveh različnih konstrukcij, zgled (8). 12 (8) Medtem ko se maslo topi, nenehno mešajte. 13 Odnosnica je torej močno povezovalno sredstvo s podobno funkcijo kot veznik, čeprav je funkcija odnosnice bolj strukturna in formalna (kaže, za kateri odvisnik gre), vloga veznika pa bolj pomenska. 1.3 Odnosnica kot katafora in anafora Kaže se, da je odnosnica v vlogi katafore zelo pogosta: ni sicer obvezna, a je vseka - kor pogostejša kot v vlogi anafore (Cazinkić 2004: 49). Odnosnica v vlogi katafore je prototipna (zgledi (9–11)), odnosnica v vlogi anafore pa predstavlja izjemo (zgled 12)). Odnosnica torej najprej napove vsebino, a ker je zaimek pomensko presplošen, jo odvisnik konkretizira. To velja tudi, če odvisnik stoji pred matičnim stavkom (zgled (9)). Mesto matičnega stavka torej pri mestu odnosnice nima (pomembne) vloge – kaže se močna težnja, da se odnosnica postavi pred veznik, torej pred odvis - nik. Katafora je obvezna pri prilastkovih odvisnikih. Odnosnica je v tem primeru si- cer polnopomenska, a vseeno, podobno kot zaimek, potrebuje konkretizacijo, zgled (11). Anaforično odnosnica skoraj vedno deluje v pogojnem odvisniku, zgled (12). 14 (9) To, da ohranim mirno glavo, ne bo rešilo vseh problemov. (10) Najlepše je tu, kjer živim. (11) Za predlog so bile skoraj tri četrtine volivcev, ki so prišli na volišče. (12) Če vam je to všeč, potem uživajte. 11 [tag="L"][tag="Zk.*|Rs."][word=","][tag="Zz.*|Vd"] 12 To sicer ne velja za medtem ko, ki uvaja protivno nematično dopolnilo, npr.: Bil je predvsem figura- lik, slikar aktov in portretov, medtem ko so njegove pokrajine in tihožitja v manjšini. Tu odnosnice ni, veznik pa je medtem ko – zgolj ko tega pomena ne more izražati. 13 [word="\."] [word="Medtem"][word="ko"] [] {0,3} [tag="Ggn.*"][] {0,3} [word=","][] {0,3} [tag="Ggn.*"] 14 Enako velja za angleški pogojni odvisnik (Huddleston 2002: 757). JIS_3_2023_FINAL.indd 48 JIS_3_2023_FINAL.indd 48 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 49 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi 2. Vloga odnosnice v podredjih Vloga odnosnice bo na zgledih prikazana v posameznih skupinah podredij. 2.1 Odnosnica v oziralnih odvisnikih Odnosnica izraža istega udeleženca kot oziralni veznik. To je tudi eno od pove- zoval stavkov v dvostavčju. Predmetne odnosnice so lahko tudi predložne – in te praviloma so izražene. Kot odnosnica lahko nastopa skoraj vsak samostalniški zaimek. V oziralnih odvisnikih (to velja tudi za prislovnodoločilne oziralne odvis- nike) je odnosnica pogosto izražena in ima najpomembnejšo vlogo. (13) Včasih naredim kaj, kar ga malo razjezi. (14) Prav on, ki je živel in doživel večjezičnost, je vedel, da je prihodnost obmej- nih dežel v medsebojnem spoznavanju in sprejemanju. 15 Posebnost oziralnih odvisnikov je raba naslonskih oblik osebnih zaimkov v vlogi odnosnice, kot so ga, mu, ji. Uporabljajo se, ko se sklonska oziroma stavčnoč- lenska vrednost odvisnika in sklon oziralnega veznika ne ujemata. Na istem mestu bi sicer lahko uporabili tudi kazalni zaimek v ustreznem sklonu. V zgledih (15–16) gre za predmetna odvisnika. (15) Blagor mu, kdor verjame. (16) Kdor ne kadi, ga podražitev cigaret ne more udariti. 2.2 Odnosnica v vsebinskih odvisnikih Odnosnica je sistemsko obvezna, a redko izražena. Izražena je predvsem takrat, ko povedek matičnega stavka zahteva predložno vezavo (zgled (17)), je odvisnik na začetku (zgled (18)), čeprav tudi tu odnosnica ni nujno izražena, ali pa je vsebina odvisnika (dodatno) poudarjena (zgled (19)). Za razliko od večjega števila odnos- nic oziralnih odvisnikov se tu pojavljata le najosnovnejša ta in tisti. (17) Kako gledate na to, da je kulturni dom zaprt? (18) To, da zna avto »drseti« po cesti, je veliko vredno. (19) Pravzaprav jim preostane le to, da v prostorih društva utapljajo žalost in jezo. 15 [word="on|ona|oni"] [word=","] [word="ki"] JIS_3_2023_FINAL.indd 49 JIS_3_2023_FINAL.indd 49 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 50 Dejan Gabrovšek 2.3 Odnosnica v prilastkovih odvisnikih Prilastkov odvisnik je edini tip odvisnikov, kjer je odnosnica izražena vedno: brez odnosnice je prilastkov odvisnik neslovničen. 16 Kot odnosnica oziralnega pri- lastkovega odvisnika lahko nastopa vsak samostalnik, za vsebinske prilastkove odvisnike pa so značilni zlasti samostalniki, ki so tvorjeni iz glagolov govorjenja, mišljenja in zaznavanja (Gabrovšek in Žele 2019: 496). (20) Sladkor je našla tudi v hrani, v kateri ga ne pričakujemo. 17 (21) Uspehi so dokaz, da se kakovost smučarskega teka dviga. (22) Razlogi, zakaj nekdo zboli za epilepsijo, največkrat niso znani. 2.4 Odnosnica v krajevnih odvisnikih Uvrstitev v podtip krajevnega odvisnika je odvisna od pomena povedka matičnega stavka, ta pa vpliva na izbiro odnosnice (tudi če je izpuščena), npr. zgled (23) iz- raža mesto dogajanja in ne cilja dogajanja. Odnosnica tam namreč izraža statično mesto (četudi oddaljeno od mesta govorjenja), veznik kamor pa se prilagodi glede na glagol v odvisniku. Pogostejši so odvisniki, kjer se pomen odnosnice in pomen veznika ujemata, npr. mesto dogajanja: tam, kjer, cilj dogajanja: tja, kamor. Po- men odvisnika je torej odvisen od matičnega stavka in ne od veznika. To kaže na podobnost krajevnih odvisnikov z vezljivimi oziralnimi odvisniki. Če odnosnica ni izražena, lahko predvidevamo, da se pomen veznika in izpuščene odnosnice ujemata, npr. cilj dogajanja: Hodil sem, kamor je bilo treba. Odnosnice so pri- slovni zaimki: prevladujeta tam in tu, poleg njih pa so najpogostejše odnosnice kjerkoli, koderkoli, drugje, drugod, tja, tod, kje, nekam, kam; možne so še druge, a so redkejše. Možne so tudi predložne zveze predloga in prislovnega zaimka, ki še dodatno specializirajo vrsto krajevnega razmerja. (23) Tam, kamor boš šel, precej dežuje. (24) Ne gre nikamor, kjer ni interneta. 2.5 Odnosnica v časovnem odvisniku Odnosnica v časovnih odvisnikih ni tako pomembna kot pri krajevnih, kar je povezano z redkejšo oziralnostjo. Bolj kot odnosnica na pomen časovnega od- visnika vplivata veznik in glagolski vid v obeh stavkih (torej njuna permutacija) (Krvina in Žele 2018: 7–8; Gabrovšek in Krvina 2020: 336; Gabrovšek in Krvi- na 2023). Kot že omenjeno, lahko pri časovnem odvisniku opazimo dva načina tvorbe odvisnika. Prvi je s specializirano odnosnico in splošnopomenskim ve- znikom (od takrat, ko). Ta način tvorbe je podoben kot pri oziralnih odvisnikih. 16 Zato tudi ne more stati na začetku povedi. 17 [tag="D."] [lemma="kateri"] JIS_3_2023_FINAL.indd 50 JIS_3_2023_FINAL.indd 50 28. 11. 2023 11:16:43 28. 11. 2023 11:16:43 51 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi Drugi je s specializiranim veznikom (odkar, dokler (ne)), odnosnica pa je iz- ražena le redko in ima enak pomen kot veznik. 18 Če je v tem tipu odnosnica izražena, je njena funkcija predvsem poudarjanje (vse dotlej, dokler). Odnosnice so torej pomembnejše pri izražanju specializiranih podtipov časovnega razmerja zlasti z veznikom ko, saj je ta pomensko presplošen. Zelo pogosto je del odnos- nice (kot samostojna beseda ali del sklopa) predlog, ki časovno razmerje določa natančneje: od izraža začetek, med vzporednost itd. Predlog se v teh primerih veže s kazalnim zaimkom ta (redkeje tisti) – skupaj tvorita prislovno predložno zvezo (med tem) ali prislov (medtem), ki deluje kot specializirana odnosnica. Izpredložni odnosnici sta tudi dotlej in odtlej. Sinhrono netvorjeni odnosnici sta takrat in tedaj. Pojavlja se tudi predložna odnosnica, in sicer v času, ko/kadar, zgled (25). (25) Predvsem v času, ko ni veliko opernih predstav, bi bili takšni večeri zelo dobrodošli. (26) Pravo vrednost odčitamo takrat, ko kazalec merilnika pokriva svojo sliko v zrcalu. (27) Jabolk ni zmanjkalo skoraj dotlej, ko se je jesen že močno približala zimi. (28) Sodelovala je vse do takrat, dokler se veliki igralci med seboj niso sprli. (29) Sodelujeva od takrat, ko je začel resno trenirati. 2.6 Odnosnica v vzročnostnih odvisnikih Odnosnica ima v vzročnostnih odvisnikih zelo majhno vlogo, razmerje zgolj (ne- koliko) poudarja. Najpomembnejšo vlogo ima v vzročnem odvisniku, a tudi tu pogosto prihaja do združevanja odnosnice in veznika (zato, ker > , zato ker), pri tem pa ne pride do pomenskih sprememb; razlika je zgolj formalna, torej v mestu vejice (Gabrovšek in Krvina 2022: 578). 19 Odnosnica pogojnega odvisnika je po- tem, kar kaže na podobnost s časovnimi odvisniki. Nepomembnost odnosnice ali celo njena skoraj popolna odsotnost kaže, da pomen razmerja izražata predvsem veznik in odvisnik. Poleg odnosnice zato je pomembna še predložna odnosnica dopustnega odvisnika kljub temu, ki pa se zelo pogosto združuje v vezniško zvezo kljub temu da. V posameznih primerih sta odnosnica in veznik razdružena, kar se sicer sporadično pojavlja pri vseh tipih odvisnikov (zgled (31)). Najmanjšo vlogo ima odnosnica v dopustnem odvisniku, pri veznikih čeprav, četudi, čeravno pa odnosnica ni prisotna, kar že kaže na prehod proti nematičnim dopolnilom, kjer odnosnice ni (Gabrovšek 2019). Pri sorazmernem odvisniku izstopajo prislovi v vlogi odnosnice, zgled (33). 18 Natančno je časovni odvisnik z veznikoma dokler in dokler ne predstavljen v članku Veznika dokler, dokler ne: raba, pomen in vpliv na vid dejanj, ki jih povezujeta (Gabrovšek in Krvina 2020): izkaže se, da je sam pomen veznika in določena permutacija glagolskih vidov dovolj za izrazitev določene- ga pomena, odnosnica pa ima lahko le dodatno poudarjalno vlogo. 19 Razmerje med zapisom zato, ker proti , zato ker je sicer 26 : 1. JIS_3_2023_FINAL.indd 51 JIS_3_2023_FINAL.indd 51 28. 11. 2023 11:16:44 28. 11. 2023 11:16:44 52 Dejan Gabrovšek (30) Takšno barvo ima zato, ker je iz hmelja. (31) Zato sem nehal kupovati predmete, ker so postali predragi. (32) Do svetovanja bodo upravičeni vsi člani pod pogojem, da imajo poravnano članarino. (33) Več kot tekmuješ, več zaslužiš. 20 (34) Kljub temu, da je včeraj nehalo deževati, je bil avtocestni izvoz večji del dne- va poplavljen in neprevozen. 2.7 Odnosnica v načinovnih odvisnikih Odnosnica je v primerjavi s časovnimi in vzročnostnimi odvisniki zelo pogosto izražena. V nekaterih odvisnikih je izražena (skoraj) vedno. Ker načinovne od- visnike uvajajo predvsem pomensko ekstenzivni vezniki (da, kot), je večja vloga odnosnice razumljiva, saj sam veznik ne more enoumno izražati določenega raz- merja, kot ga lahko pomensko specializirani vzročnostni veznik (primerjaj razlike med toliko, da; tolikokrat, da; tako, da). Odnosnica je torej pomensko specializi- rana in jih je zato tudi več kot veznikov, ki uvajajo načinovne odvisnike. Razmerje med odnosnico in veznikom je precej podobno kot pri časovnem odvisniku: če je veznik pomensko posplošen, razmerje specializira odnosnica. Pogosto prihaja do združevanja odnosnice in veznika v vezniško zvezo (tako, da > , tako da; namesto tega, da > namesto, da > , namesto da), kar smo opazili tudi pri drugih odvisnikih. Pomembna novost je, da prihaja do večjih razlik v pomenu med zvezo odnosnice in veznika ter vezniške zveze, sestavljene iz (prejšnje) odnosnice in veznika. Tako lahko rečemo, da tako, da ≠ tako da. Raba vejice seveda ni vedno striktna, tako da to pravilo ni popolnoma zanesljivo. V vlogi odnosnice pogosto nastopajo prislovi, zgleda (38, 39). 21 (35) Posel ni stekel tako, da bi lahko vračal dolg. (36) Dlani podrgnemo drugo ob drugo tolikokrat, da postanejo tople. (37) Zadovoljen sem glede na to, kaj sem pokazal na treningih. (38) Ponavadi raje pokličem, kot pa da pošljem sporočilo. (39) To se je dogajalo večkrat, kot si morebiti mislite. V načinovnih odvisnikih so združene vse možnosti obnašanja odnosnice: od njene (skoraj popolne) odsotnosti, do obveznosti, združevanja z veznikom in razdruže- vanja – torej da odnosnica in veznik ne stojita skupaj. 20 [word="bolj|več"][word=","]?[word="kot"]?[]{0,3}[tag="Gg.*"][]{0,3}[word=","][word="bol- j|več"][]{0,3} [tag="Gg.*"] 21 Zaradi jasnosti sta odnosnici odebeljeni. JIS_3_2023_FINAL.indd 52 JIS_3_2023_FINAL.indd 52 28. 11. 2023 11:16:44 28. 11. 2023 11:16:44 53 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi 2.7.1 Poudarjena odnosnica Strukturno gledano poseben podtip predstavlja dvostavčje z dvodelnim veznikom tako kot – tako in toliko kolikor – toliko. V teh primerih se je odnosnica združila z veznikom (tako, kot > , tako kot), dodatno pa je primerjava poudarjena z odnos- nico tako v matičnem stavku. To tudi dokazuje, da prvi tako v tako kot ni več od- nosnica. Ta tip je možen le, če je odvisnik pred matičnim stavkom. 22 Konstrukcija je: tako kot se zgodi/dogaja X, tako se zgodi/dogaja Y . Odvisni stavek je tisti, v katerem je veznik kot. Pri tem podtipu se na eni strani kaže, kako odnosnica izgubi svojo vlogo in postane del vezniške zveze, po drugi strani pa se poudarek razmer- ja, ki ga sam veznik ne more dati, četudi je sestavljen iz odnosnice ter veznika in je ta zveza prozorna, vzpostavi z (novo) odnosnico. (40) Tako kot se globalizira kriminal, tako se mora globalizirati in prilagajati tudi policija. (41) Toliko kolikor imaš denarja, toliko si lahko privoščiš. 3 Zaključek Prispevek je prikazal vlogo odnosnice v slovenski podredno zloženi večstav- čni povedi. Pokazalo se je, da je odnosnica pomemben povezovalen element v podredno zloženi povedi in da ima tako strukturno kot pomensko vlogo. V ostalih tipih zložene povedi odnosnice ni, prav tako je ni v enostavčnih povedih. Odnosnica skupaj z odvisnikom tvori eno stavčnočlensko enoto. Njena vloga je najpomembnejša v oziralnih in prilastkovih odvisnikih, najmanj pomembna pa je v vzročnostnih odvisnikih. Dejstvo, da je v večini primerov lahko izpuščena, je verjetno prispevalo k temu, da do sedaj ni bila obravnavana tako izčrpno kot vezniška beseda. Viri Korpus Gigafida 2.0 v orodju NoSketch Engine. https://www.clarin.si/noske/sl.cgi/first_ form. (Dostop 29. 5. 2023.) Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0: https://viri.cjvt.si/gigafida/. (Dostop 29. 5. 2023.) Slovarski portal Fran. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU: www.fran. si. (Dostop 29. 5. 2023.) 22 Če bi odvisnik stal za matičnim stavkom, bi dobili zvezo *tako, tako kot. JIS_3_2023_FINAL.indd 53 JIS_3_2023_FINAL.indd 53 28. 11. 2023 11:16:44 28. 11. 2023 11:16:44 54 Dejan Gabrovšek Literatura Cazinkić, Robert, 2000: Oziralni prilastkovi odvisniki. Jezik in slovstvo 46/1–2. 29–40. Cazinkić, Robert, 2004: Pojmovanje odvisnika in razmerja med nadrednim in odvisnim stavkom. Jezikoslovni zapiski 10/1. 43–58. Gabrovšek, Dejan in Krvina, Domen, 2020: Veznika dokler, dokler ne: raba, pomen in vpliv na vid dejanj, ki jih povezujeta. Slavistična revija 68/3. 335–352. Gabrovšek, Dejan in Krvina, Domen, 2022: Skladenjsko razmerje med istoizraznim pris- lovom in veznikom – opis glede na njuno mesto in funkcijo v povedi ter obravnava zlasti v SSKJ. Slavistična revija 70/4. 573–589. Gabrovšek, Dejan in Krvina, Domen, 2023: Vloga permutativnosti pri določanju in razvr- ščanju skladenjskih pomenov. Schlamberger Brezar, Mojca in Smolej, Mojca (ur.): Prispev- ki k preučevanju slovenske skladnje. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 59–75. Gabrovšek, Dejan in Žele, Andreja, 2019: Tipologija stavčnočlenskih odvisnikov v sloven- ščini. Slavistična revija 67/3. 487–507. Gabrovšek, Dejan, 2019: Tipologija nestavčnočlenskih nematičnih dopolnil. Jezikoslovni zapiski 25/2. 83–96. Gregorčič, Kristina, 2021: Pomenske lastnosti in značilnosti rabe slovenskih oziralnopo- ljubnostnih zaimkov. Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 13. 61–84. Huddleston, Rodney idr., 2002: The Cambridge grammar of the English language. Cambridge: Cambridge University Press. Krvina, Domen in Žele, Andreja, 2018: Vezniki: poskus opredelitve njihove vloge v sloven- skih zloženih povedih. Jezikoslovni zapiski 24/1. 7–25. Orešnik, Janez, 1992: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU. Pekelis, Olga, 2018: Korreljaty. Russkaja korpusnaja grammatika. http://rusgram.ru/. (Dostop 29. 5. 2023.) Piper, Predrag idr., 2018: Sintaksa složene rečenice u savremenom srpskom jeziku. Novi Sad: Matica srpska; Beograd: Institut za srpski jezik SANU. Pogorelec, Breda, 2021: Veznik v slovenščini. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Quirk, Randolph idr., 1985: A Comprehensive Grammar of the English Language. New York: Longman. Toporišič, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. Toporišič, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Žele, Andreja in Krajnc Ivič, Mira, 2020: Sodobna slovenska skladnja: diskurzni in slovnič- ni vidik. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. Žele, Andreja, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku. Ljubljana: ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2016: Odvisniki v slovenščini: vsebinski odvisniki in nepravi prislovnodolo- čilni odvisniki. Slavistična revija 64/2. 81‒94. Žele, Andreja, 2017: Razmerje osebek proti osebkov odvisnik v slovenskih povedih. Slavi- stična revija 65/1. 81‒97. JIS_3_2023_FINAL.indd 54 JIS_3_2023_FINAL.indd 54 28. 11. 2023 11:16:44 28. 11. 2023 11:16:44 55 Vloga odnosnice v slovenski podredno zloženi povedi Role of the correlative in a Slovene subordinate sentence The article presents the properties of the correlative in a Slovene subordinate sentence. A correlative is a pronoun, noun or adverb that stands in the matrix clause, expresses the function of the dependent clause and acts as a bridge between the matrix clause and the dependent one, and is a mandatory com- ponent of a subordinate sentence. Its importance varies according to the relation it introduces: it is the most important and most frequently expressed in a relative dependent sentence, while in a causative dependent sentence its role is the least important. In addition to establishing a subordinate relationship, the correlative can also specify the content of the dependent clause. Keywords: syntax, dependent clause, clause, conjunction, backward anaphora JIS_3_2023_FINAL.indd 55 JIS_3_2023_FINAL.indd 55 28. 11. 2023 11:16:44 28. 11. 2023 11:16:44