ISSN 0351-6407 Banka Prekmurje je ni bilo podatkih je znano Esmeralda največ gledalcev prav ANINA POTOČNIK da ima v Prek- Doslej 93 »županov« ibrodošli Jelovici S stoli in mizami ne morejo na ceste str. 3 bil tudi ta, da bi prišla sem v Je odkupna cena pšenice zadosten motiv za naše kmete? str. f iz Madžarske je tako dopoldne v Soboti. Esmeralda je spregledala, Leticia pa spregovorila bočili, da bi prevzeli sponzorstvo zi ;”^odv Pomur]e. Eden od vzrokov je _ tovarna ne dela, smo zvedeli pri pristojnih. Delovni čas: ob delavnikih 8.00. do 17.00 ob sobotah do 12.00. Nemčavci 1d (BTC) Tel./fax: (069) 22 921 d, 0.0. Lendavska pojavljale se bodo krajevne plohe ali'nevihte. *j»in na Štajerskem. Veliko se je govo-®Mabo prišla k nam v Prekmurje, ven-at is tukaj nismo videli. Zvedeli pa smo, J!e bila odločitev, ali Esmeralda pride v ^urje ali ne, v rokah tovarne Mura. i zaposlenih naj bi dobili tudi največ । ^ste’ naslovljene na Esmeraldo. V Muri pa se Pogovori o reševanju lenda- | vske Nafte so se med njeni- : ma lastnikoma, državo in Petrolom, začeli s torkovim jutranjim srečanjem Dragonje in Lotriča. Ob konkretnih problemih, kdaj in v kolikšnem obsegu nadaljevati z rafinerijsko dejavnostjo, kako s plačo zaposlenim, so načeli strateška vprašanja. Med možnostmi postaja vse bolj realna povečanje .skladiščnih kapacitet za naftne derivate - koncept i Petrola ob dogovoru z državo. .......i K?* Rožice na poti v L/. . Prišel je Wolfgang Schiissel. Drnovškov M obraz se je zgrbančil v nasmeh. Tako vesel je malokdaj. Bojda naj bi predsedujoča Evropski zvezi v naslednjih šestih mesecih Ho, Dr skrbela za našo približevanje evropski fami- 0 ” EvrOpSLS 11 se mudi. On ni samo optimist, on je idealist. On h'Ja, se v treh letih. Kdaj bo tja prišla tudi Slovenija? I^Ptiza Vs, r'ieem zdimo med najbolj pripravljenimi kandidati dne^ ’’ T°da, toda, če ste pozorno poslušali televi- t^all da ‘Potern niste mogli preslišati, čemu nas Avstrija p-lCtN Slo^.^i? sP°minja na hvalisanje; magična beseda je I t tesno sod^’ t0^° ve 0 ^a^anu- Pa ^oris’ B°r!s Frlec, ' t PardOn (i s Hchiisslom. Kako tesno ? Balkanski diplo- [ torej ti Z izkušnjami diplomata iz balkanske države. J5 sam n a ^an Slovencem prav pride. No, če ne že Otežil a ^'balkanski politiki. v 'Atrijep ! ne danes izgubljali besed. O protokolarno- ^elikjp° d°v°lj zgovorno videli na Tonijevem primeru. J ^ju na ritanijaje bila gostiteljica, prva in druga violina da Se°le eWa pa sta ^'1' Nemčija in Francija. Ampak, bii^dJskegat11' sklepali po žuru, ki gaje ob prevze-Pr fl^ttiskpriPravll dunajski župan, na žurpa pova-tiki pitajte si S^°V ^ke Potočnik, ljubljanske županje. sL ’Ce Prilezli^0’ ^a-° Ve^ ZUr Pr‘redili slovenski poli- ZIMSKI VRTOVI,.. URUIINQkA PVCINALU | VHOUNOAM OKNA TER VRATA | Tel : (069) 35 555 nCIllCTDAl Faks: (069) 32 093 UrlllV II1ML GOBE, GOBE... Pregovor: Hiše rastejo EMl kot gobe po dežju, En velja tudi za - gobe! Deževja je res več kot dovolj in zato tudi gob ne manjka, le poiskati |D? jih je treba. Seveda ne t fn mislimo na »hišne MK gobe« (zajedalke), ne na nekaj, kar je po obliki podobno gobi gS (»goba« za krpanje SK nogavic), ne mislimo na Hf gobo, ki vpija vodo; ■ nimamo v mislih ■ atomske gobe (eksplo- M zija), pa tudi ne pišemo g o gobi kot prispodobi ■ (za nekoga, ki dosti ■ pije, pravijo, da ima gobo v želodcu)...; opozoriti vas le želimo (in s tem spodbuditi za nabiranje), da so se gobe lepo razrasle. Pri nabiranju pa seveda ločite med užitnimi in neužitnimi gobami. Užitne so: travniški kukmak, bisernica, navadna podvihanka, užitna sirovka, lisička, mraznica, dežnik, jesenski jurček, maslenka, kostanjevka, poletna gomoljika... - Š. S., foto: N. J. ^čunaln”« se POLETNA I Rod?NlH garnitur, devnih sob, spalnic in kuhinj ter N° IZDELANIH PREPROG ^Lre f1'^;...... 65.696,00 SIT GOTOVINSKO PLAČILO = ' T- >) ... 80.335,00 SIT 5 DO 15 % POPUST ALI 89.127,00 SIT MOŽNOST PLAČILA S ČEKI olj na odlog, brez obresti 55.423,40 SIT Potrošnik, d. d., Ulica arhitekta Novaka 2, 9000 Murska Sobota. 0609630898,041630898 Murska Mrzelinmoker mali srpan trtnemu sadu je močno v bran. ^kalnascena urednik Janez Votek/ cena 200 SIT LOKALNA SCENA str. 5 Bo copekov i lokalne razmi^r AKTUALNO OKOLI NAS __________9. julij i998,JgB Gazprom v težavah Prepoved francoščine V Alžiriji je na 36. obletnico neodvisnosti od Francije stopil v veljavo zakon, ki predpisuje arabščino kot edini uradni jezik v državi. Zakon v javni rabi prepoveduje druge jezike, tudi francoščino, ki je v mestih še vedno zelo razširjena. Zakon je izzval val protestov v tej večkulturni severnoafriški državi, predvsem med Berberi, ki predstavljajo tretjino alžirskega prebivalstva in govorijo svoj, berberski jezik. Vse tiste, ki ne bodo spoštovali novega zakona, bo doletela finančna kazen. Številni Alžirci novi zakon ocenjujejo kot poskus vojaško podprte vlade, da bi pridobila naklonjenost islamskih gibanj. Husein, Mubarak in Arafat V Kairu so se sestali egipčanski predsednik Hosni Mubarak, palestinski vodja Jaser Arafat in jordanski kralj Husein. ' Na sestanku so med dru- Postopek za zaplembo premoženja ruskega energetskega giganta Gazprom, ki dolguje več milijard rubljev zaostalih davkov, so do nadaljnjega zaustavili. Duma je sprejela načelno resolucijo o ukrepih za ureditev razmer v Gazpromu in ostalih monopolistih, kjer vlado poziva, naj s preoblikovanjem monopolistov Gazprom, Združeni energetski sistemi, državne železnice in ostalih počaka do sprejetja ustreznih zveznih zakonov in opozarja, da izjemno napete razmere v državnem gospodarstvu in na finančnih trgih zahtevajo premišljene odločitve vseh vej oblasti za preprečitev nadaljnjega poslabšanja razmer. Ruski premier Sergej Kirijenko pa je zavrnil možnost odstavitve Rema Vjahireva s položaja predsednika upravnega odbora energetskega giganta Gazprom in poudaril, da »vlado zanima le ena stvar - plačilo davkov«. Premier je menil, da morajo vsi v Rusiji plačevati davke in opozoril, da utegne vlada proti tistim, ki jih ne plačujejo, uvesti prisilne ukrepi. a k t u a I n o • a k t u a I n gim razpravljali o franco-sko-egipčanski iniciativi, ki naj bi zamenjala »zamrznjene« ameriške pogovore. Pred mesecem dni sta namreč na sestanku v Parizu Mubarak in francoski predsednik Jacques Chirac predlagala sklic mednarodne konference, na kateri bi sodelovale države, ki si prizadevajo za mir na Bližnjem vzhodu. Na konferenci naj bi se tako zbrali Izraelci, Pa- lestinci, Sirci in Libanonci. V ta namen se je dan pred srečanjem velike trojice sestal z ministrom Moussom tudi odposlanec francoskega predsednika Jean-Claude Cousseran. Cousseran se je nato sestal tudi z izraelskimi predstavniki v Tel Avivu. Trojica: Mubarak, Arafat in Hussein seje zadnjič sestala pred enim letom. IZHAJA V ČETRTEK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota Clintonov obisk Kitajske Večja odprtost komunističnega velikana —I meriški predsednik Bill Clinton in njegov gostitelj Jian Zemin sta v (za kitajske razmere neobičajno odprti) javni razpravi, ki ------1 jo je prenašala celo državna televizija, oblikovala nove temelje v medsebojnih odnosih in odprto spregovorila o spornih vprašanjih. Ali je bil to resnični znak spreminjanja kitajske družbe k večji demokratičnosti ali pa le usluga pomembnemu gostu, bo pokazal čas. Ameriški predsednik Bill Clinton se je, navkljub kritikom in političnim nasprotnikom, povsem pravilno odločil, da opravi uradni obisk na Kitajskem, če upoštevamo posledice, ki so vsekakor pozitivne z vidika ameriških interesov. Najbolj odmevni del obiska, na katerem Clintona spremlja rekordno število gospodarstvenikov, politikov, varnostnikov in pomočnikov, je bil vsekakor sestanek s predsednikom Kitajske Jiang Zeminom, po katerem sta vsak s svojega stališča brez dlake na jeziku, pa vendarle dovolj vljudno, odgovarjala na novinarska vprašanja. V enourni razpravi, ob neposrednem prenosu kitajske državne televizije, so milijoni Kitajcev dokaj presenečeno poslušali Clintonova stališča o temah, ki so doslej do njih prihajala skrbno filtrirana preko državnih cen-zoijev. Kitajci so tako na državni televiziji slišali mnenje, da tibetanski Dalajlama ni tako slab možakar, kot jim razlaga njihova oblast in daje bilo krvavo zatrtje študentskih demonstracij na Trgu nebeškega miru leta 1989 napaka. Kitajska in ZDA sta v zadnjih letih močno povečali obseg trgovine, pri čemer bodo imele ZDA ob koncu letošnjega leta okrog 60 milijard dolarjev primanjkljaja. Prvi razlog za Clintonov obisk je bil vsekakor gospodarski, kajti vse več ameriških podjetij si prizadeva prodreti na dvomilijardno tržišče. Gospodarski razlogi naj bi bili tudi krivi za afero z izstreljevanjem ameriških komercialnih satelitov preko kitajskih podjetij in s kitajskega ozemlja. Kongresniki Clintona obtožujejo, da je dovolil omenjeno izstreljevanje zaradi finančnih prispevkov za njegovo demokratsko stranko, ki bi naj prišli iz kitajskih virov. Ob tem naj bi Kitajci izvedeli za nekatere tehnične podatke, ki so jim pomagali izboljšati natančnost vojaških satelitov. Torej ga obtožujejo, daje sodeloval pri izdaji državnih skrivnosti. Večina Američanov misli, da so take obtožbe kratkomalo neumne, čeprav je zdaj že jasno, da je predsednik popustil pred interesi ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s sateliti. Izstreljevanje s pomočjo Kitajcev je mnogo ceneje, kot če bi ga opravili v ZDA, torej je pri vsem skupaj šlo za dobiček, obstajal pa je tudi politični interes. Vendar slednji v okvirju celotne ameriške politike do Kitajske, da s sodelovanjem in občasnim pogledovanjem skozi prste, pomaga k prehodu komunističnega velikana v sodobnejšo, demokratično družbeno ureditev. Clinton zastopa stališče, da politika kaznovanja ali osamitve, pri kitajski nima možnosti za uspeh. Pred Clintonovo potjo so se pojavila namigovanja, da bo morda med obiskom uradno napovedana bližnja vključitev Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), ki bi jo ameriški predsednik podprl. Zgodilo se ni nič take- ga, to pa predvsem zaradi nasprotovanj a Kitajske same, čeprav uradno razglaša, da njeno vključitev ovirajo politični motivi. S članstvom v AVTO bi morala Kitajska sprejeti delen mednarodni nadzor, kar bi po mnenju uradnega Pekinga negativno vplivalo na potek njihovih domačih reform. . Nobeden resen politični analitik ne pričakuje, da bo na Kitajskem mogoče hitro doseči demokratično preobrazbo. Clintonova politika pa je vsaj za ZDA dosegla nekaj vidnih premikov na bolje. Jiang Zemin in Bill Clinton sta namreč obljubila, da bosta obe državi prenehali meriti druga na drugo z jedrski® gega dosega. Kitajs P je nakazal, da bo s tika v smeri varovanj svoboščin posamezniKa. dejstvo, daje o govoril, kakor ® drugih občutljivih kazuje, da se nekaj U Kot vse kaže, je ton z obiskom l svoj namen.. ObisK n ; tudi osebno, saj je odločno zanikal k^,^ tenost Kitajske v mj) mokratske stran e » ameriško M™*’’ j 8** Tia Iz Ljubljane piše MARJAN Cestišče čez šolsko igrišče r kulturno smetišče Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za lil trimesečje 1998 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Zdaj, ko so prišli demokratični časi, politiki nimajo več dvomesečnih in še več počitnic; pa tako ljubljanski svetniki meljejo kar naprej. Toda mestnega proračuna še niso sprejeli. Očitno bo tako do jesenskih lokalnih volitev. Na zadnji seji so imeli beli glas več kot rdeči! Vendar pa smo kljub vsemu dobili odlok o taksistih in njihovi službi v glavnem mestu, ki so ga pripravljali dve leti. Vsi taksi avtomobili bodo bele barve z rumeno-zelenim trakom in grbom mesta in v njih se ne bo smelo kaditi. Kazen je kar 40 tisoč tolarjev. Vozniki pa bodo morali govoriti slovensko in v en tuj jezik. Tu verjetno ne bo težav, saj že zdaj velika večina voznikov taksistov govori en "svetskl" jezik, res, da je ta sicer balkanski, je pa svetski. Drugega, našega, pa tako nihče ne ve bolje kot “povuci-potegni". Potem so svetniki prešli k sumljivim poslom. Kako bi skoraj propadajočo kliniko za žilne bolezni v Trnovem preselili, nekam pač, na izjemno zanimivem prostoru pa zgradili stano-vanjsko-poslovni objekt. Proti temu so se zbrali krajani Trnovega in Kolezije in zbrali več kot 100 podpisov - hočemo mir v svojem rejonu! Krajani bi radi, da če bi se klinika že selila, naj bi na tem mestu ostala varstveno-medicinska dejavnost, pripravljeni so medse sprejeti celo dom za ostarele. Domnevni kupec atraktivne lokacije naj bi bila SKB, lastnik zemljišča pa ministrstvo za zdravstvo oz. država. Sprememba urbanističnega načrta je visela v zraku, po dolgi razpravi je nekdo celo predlagal, da bi zgradili stano-vanjsko-poslovni objekt brez bifejev, potem pa so z enim glasom večine izglasovali odločitev, da se ob morebitni selitvi klinike na tem prostora ohrani medicinska dejavnost. Spet udarec slovenskemu podjetništvu! In to tam, kjer bo štiripasovna cesta presekala igrišče osnovne šole Trnovo. Trenutno je podjetnikom, ki kupujejo, to pomnožijo z deset in prodajo, na tem mestu spodletelo. Do prvega novega glasovanja, ko bo podjetni duh zmagal, kot je bilo v primeru odločanja o lokaciji za vatikansko ambasado, prav tako v Trnovem, za katero so glasovali tolikorat, da sojo izglasovali. Nam je os J ograji že omenjenega gradbišča c igrišče: "Cestišče čez šolsko igr'sC smetišče". Trnove* Lahko ste prepričani, da v / vali graditi t.i. neprofitna stan°'a„a stanovanjski sistem in na razpise ^pjna11 i na tisoče Ljubljančanov. Prva ta nih stanovanj, ki je v zaključni gra Jj pa je trajala dve in pol leti, je na^ .^0^ / kjer pa ne bo nič več neprofHnl . b<Č j' Nova skupina neprofitnih stano' . ^tof šele leta 2000, ko bodo ob Lju J stanovanja. V to zadnjo skupin0 , bo P zanimivo novost, ko bodo dru^°L’ komisija na osnovi javnega razptg 5t0 upravičeno v prvih vrstah za neP .^b^0 m J plačale lastno soudeležbo. Do ste ij osnovi velikosti družine in ve1 nar naj bi se kasneje vrnil r p<>' obračunaval pri najemnini, ko bo denar za gradnjo vrnjen ^1 vanjskemu skladu. Sliši se site1' ^glaU11 eksperimentov, ki sojih v prete (l / nas opozarjajo, da ne gre Od imenitnejših vroče-jdliJ ajaj° “ M bljani, ko so kulturne zgod e ^gll dan, oz. bolje iz noči v noč, sa^ < pravi, da se “poleti se Jutro za,^glst^ obiska mehiške Esmeralde pre . spr (f ljubljanska županja Vika P°t0 priišd povabila na kavo, omenil razs vanje in proučevanje ptic 0 I11 a[a zdPrt vrati istega magistrata, ki so 0 ' raldo. Čudovite fotografije, op- vSa j da so številne od 100 vrst / plave dajejo dom, ogrožene. ^o, KmU1 lo (neuspešno) plansko gosp0ob spremeniti v žitnico, zdaj P°1 lo le na kune odpadkov. AKTUALNO DOMA ---------------------iZTnristoinost občin Lendava: Vlada nelegalno posegla P S stoli in mizami ne morejo na ceste se izpad občinskega proračuna blizu 100 milijonov tolarjev ne so pogodbe za investiciije, ki so v tem času aktivne. Kaj bomo naredili do konca leta, ne vem. Upam, da bomo našli z vlado skupen jezik. Najbolj žalostno pa je to, da še do danes nismo prejeli sklepa vlade, ki je sklepala o pristojnosti Ker naj bi slovenski šoferji brž povedali »veselo« novico, da ob vstopu v Slovenijo ni več kontrole, če so JANEZ VOTEKl Bsitem ko so se avtoprevozniki po »pogodbi« prehodov I nekako pomirili in niso izvedli zapore ce nezadovolj- ’ Sloveniji, kot so napovedovali, je izbruhni o ve tovorni shh obmejnih občinah, kjer so mednarodni nujni pobiranju I Wmd. V teh občinah so namreč sprejeli občins e o v s(ove. pristojbin (komunalnih taks) ob prihodu ovo ev p|ače. j prevozniki pa so med svojimi zahtevami erj ugodila. | taks in vlada se je s sklepom obvezala, aji občinski proračun Občine I kidava se je iz tega naslova l 'fe steklo okrog 142 milijonov \ Mitjev,letos pa so planirali, da j Mal ta znesek okrog 160 , Wmov tolarjev. Posamezen j prevoznik je moral plačati 1 ^Pmstopu meje z Madžarsko I -feb tolarjev (pristojbine sO 1 Hael-r- ■"»Hhna špedicijah), da s0 \ j delavci obmejnih orga- \ ®wAiso preverjali plačilo, spu- I z njegovim vozilom. I iz tega vira pa name- j 1 ^^vzdrževanje in oprem- I l mejnih prehodov ter za I i^Mje komunalne infrastruktu- j I magistralni cesti v občini. I feek, 23. junija, so plačali pri-l “fenole3 avtoprevozniki, to-l ta6 Zna^a' 'bkaso samo 3.000 medtem ko je bildnev- ?ni $entilj, ki se je znašla v podobnem po-»našai lendavska občina, so nam povedali, da | Pa^ mejna Pristojbina Pri njih 630 tolarjev, p^86 je nabralo okrog 130 milijonov tolarjev. lran^e tovrstne takse so uredili posebno ^iki ž 50 Jo dvigali in spuščali njihovi varno-^iena ^a^ m°ra biti ta zapornica ves čas dvi-od °Vensk' šoferji pristojbine ne plačujejo 'pa še vedno brez težav pobirajo. Naenkrat pa si država privošči to igro in popusti šoferjem, posluša močnejše, ker imajo oni kamione, mi pa imamo le stolce in papirje. S tem ne moremo zapreti ceste. Proračun za I letos je torej sprejet in podpisa- j pred omenjenim ade včasih tudi po ° S° v Lendavi sprejeli da bo s poseb- Jožefa Ko- % ^enja Prizadetih aje ta sklep ^?Wve legalen, saj flo »kodtipo2akPoriSt°jnosti ob' %^’šče n nU ustav-^D^aodi6?101'6 uk’niti ampak lah' čle 'nskernu svetU, spremeni ali <%a,Podlagi novemu S. 2 8d sprejme dr-K^niku?0 bili že bili \ Aa,tl0Upra Orn'sije za lo- '-V,nv'&0’s0 občin® \ sklepom vlade, \ W^ozniki ne bodo pia- \ ^ta^^Mnih taks in pat- \ a °bmoeju obmejnih j Mi, in na državnih ce-\ so 1-člansko delo- ki bo s predstavit^ 4 najti ustrezno A / Prišlo je do uslišanja življenjskih sanj m številnih ljubiteljev nedvomno najbolj gle- ( f ’ dane nadaljevanke Esmeralde z obiskom ' * glavne igralke Leticie Calderon. Tega, daje šlo za pomembno poslovno potezo - ™ osrednje komercialne televizije, ne kaže izpostavljati. Fenomen Esmeralde si kaže ogledati nekoliko drugače. Za sabo je potegnila nepregled- I ne množice, kjer koli se je pojavila. Nesporno gre za izredno po- j osebljanje množic z »neomadeževanim nedolžnim zelenim bitjem I «, ki naj bi poznalo skrivnosti tegob duše človeka. Če sledimo I izjavi ene od oboževalk, ki naj bi povedala, da je bila njena mla- I dost ravno tako polna grenkobe in razočaranj in izhajamo iz te I pripovedi, si je fenomen Esmeralde nekoliko lažje razložiti, kajti | ta grenkoba in razočaranja na nek način dajejo pečat dana- I Išnjemu času, ki bi ga verjetno lažje razložil kak psihiater. Ne I glede na to, da je nadaljevanka postavljena v »visoke kroge« I mehiške družbe s preprosto fabulo borbe med dobrim in zlim, je I njena sled, ki jo pušča za sabo, med množicami prepoznavna in | si jo je moč razložiti. Časi so že taki, ali pa so bili še nedolgo tega nazaj, ko so se ljudje znašli v izrednih socialnih stiskah in Utopija ali mit negotovosti, kijih je pustil za sabo tranzicijski čas. Obdobje agresivnega kapitalizma je našlo ljudi nepripravljene in je v njihove »duše« brez dvoma zarezalo globoke rane, ki so potrebne »duše-f v nega balzama« in stabilizacije. Vprašanje je, zakaj se ljudje | tako močno poosebljajo z zgodbo glavne junakinje, četudi je ta I postavljena v »visoko družbo«. Gre za podobnost mnogokatere I I osebne izkušnje preprostega človeka z novodobnimi bogataši, ki I H so postali »bogovi« z nečistimi posli pri manipulacijah z I M nekdanjim družbenim premoženjem, ali pa ravno na hrbtih pre- I Sm prostih ljudi ali delavcev s svojim brezosebnim iz zaničevalnim | odnosom do njih osebno ali pa njihovega dela. Z nadaljnim raz- I agd mislekom je moč priti tudi do zaključka, da množice pravzaprav j ne zavračajo novega družbenega reda in niso nasprotniki boga- | ■H stva, ali če hočete nostalgiki za starim sistemom. S svojim rav- | nanjem in odnosom do TV-serije le izkazujejo svojo zavest, v I kateri postavljajo na prvo mesto kriterij poštenosti in pozitivnih | ---------------------------' moralnih vrednot. Ob tem si lahko brez razmisleka zastavim I vprašanje, ali gre za utopično pričakovanje ali pa za mit. I Pričakovanje na praktični ravni ni utopično; brez dvoma bi I lahko zapisal, da pogojno rečeno gre za zahtevo. In kaj je v 1 Esmeraldi mitičnega? Odgovor je preprost: če ljudje ali gledalci I imajo svoj ritual (obred) ob pol šestih zvečer, potem imajo tudi j mit (ali spet pogojno svojega boga) Esmeraldo. Ob obisku Leticie I in privrženosti ljudi njenemu liku lahko problem dimenzionira- i mo tudi na drugačen, morda »religiozen« način. Kajti skozi od-AmpaK ul-------------------nos PreJ omenjenih »civilnih« ustanov se kaže ta odnos tudi ne vidim razloga/zakaj imamo «« nek način do institucije, ki naj bi skrbela za njihov mir. Misel lokalne skupnosti. Se pravi, na je morda zapisana trdo ali celo grobo, toda očitno je, da se odpt- eni strani nam dajo izvirne pri- ra vprašanje krize omenjene institucije in omajanega zaupanja •------ nekateri dr- do nje. Možen zadržek ob omenjeni trditvi je lahko ugotovitev, da gre za prevlado množičnih medijev, ki producirajo bodisi pozitivne ali negativne junake, toda držalo pa bo verjetno tudi, da jim omenjena institucija ne nudi več pričakovane pomoči pri iskanju notranjega miru, kot je to delala v preteklosti. S svojo vpetostjo v politiko pa si morda do nje ustvarjajo odnos, ki sem ga zapisal že prej, toda na nekoliko drugačen način. H1«-— pristojbino, so le-ti f seveda to novost velikodušno sprejeli. Občinski odlok pa vseeno kršijo eni in drugi, ker le-ta še vedno velja. Neplačnike je torej možno kontrolirati na kakšen drugi način I in jih predati sodniku Tujcev najbrž ne. občini uradno pa tega sklepa še < nismo prejeli. Dobil sem ga na obrtni zbornici. V 5. členu med drugim piše, da bo vlada do 15. julija sprejela odredbo, s katero bo prepovedala plačevanje komunalnih taks in parkirnin na mejnih pre- ' hodih. Te prostojnosti vlada nima. To nam je zatrdil doktor prava, podžupan občine Šentilj. Lahko pa vlada predlaga državnemu zboru, da sprejme zakon, na podlagi katerega bi se ukinili občinski odloki. Mi smo med večjimi, ki to pobiramo. Ne vem, kako se bo končalo. Upam, da bomo našli skupen je-। zik. Občinski upravi je končno I vseeno, kako pobere država ta denar in nam ga da. Ali bodo to dali v odredbi vlade špediterjem, da morajo kasirati od tistega, ki ima naročeno blago za prevoz, ali bodo to pobrali v cestnini pa nam potem refundirali preko državnega proračuna ali kako drugače. Ampak če je to tako, potem Cm k,— . 1 __ stojnosti, ko pa se nekateri dr- I žavljani R Slovenije »pobunijo«, potem je najlažje posegati v suverenost drugega in sprejmeš sklep, da ti on ne bo več za- računaval.« JOŽE GRAJ« Kaj smrdi v črensuv» »Zasmrajeni Črnec problem,, neočiščene čistilne naprave,« je vzkliknil odranski župan Problem iztoka odranske čistilne naprave v potok Črnec ni od včeraj, tako da je bilo o čistilni napravi in primernosti prečiščene vode že marsikaj pojasnjenega. Pa vendarle ostaja problem, ker so inšpektorji določi lokacijo iztoka v drugi vasi in drugi občini. Tudi pred kratkim so postale pripombe »sosedov« iztoka (prve črenšovske hiše ob Črncu) glasnejše, češ da voda iz odranske čistilne naprave smrdi. Kaj bo, ko bo narejena še podobna črenšovska čistilna naprava,. nai;7acjje 'rncu kanalizacaije in beltinske Ivan Markoja Qp<4^Ouporabi’' wMib° Potrebno, let denarja. Za nas hj? k kigai ' finski pro-in obia' ^ij^Lstu Repub- Župan občine Odranci Ivan ; Markoja in njegov sodelavec sta me v natančni predstavitvi delovanja čistilne naprave, prikazu zadnjih analiz odpadne vode in , terenskem ogledu različnih delov struge Črnca prepričala, da odranska čistilna naprava ne more biti krivec za smrad, ki se širi pred Črenšovci. V Črnec teče dobro prečiščena odpadna voda, v kateri bi lahko gojili ribe. Zdaj smradu iz smeri Odra-nec in čistilne naprave ni, je pa zato nelep pogled na potok Črnec po toku navzgor, torej na drugi strani mostu, kjer je tudi iztok črenšovske kanalizacije. t Če te dni, ko so pasji dnevi, skoči pes v vodo v Črncu, bo smrdel enako, kot če bi skočil v bazen z gnojnico. Zakaj? Razlog je v sosednji Občini Beltinci. Njihova čistilna naprava ne deluje tako dobro, da bi v celoti prečistilna odpadne vode, katerih količina se je močno povečala; pravzaprav zbirajo skupaj meteorne in odpadne vode v zbiralniku, nimajo pa napra- 1 ve za odstranjevanje gostega dela. Ko pride naliv ali večje deževje, odprejo loputo in vso zbrano nesnago iz Beltinec spustijo v Črnec. Ker v potoku ni dovolj velikega pretoka, se po strugi zbirajo usedline in ustvarjajo belo plast blata. In ker so v bel-’ tinski občini lani svoj del struge potoka Črnec očistili, vsa ta odpadna voda iz Beltinec še hitreje priteče v zaraščeni del potoka v Odrancih in Črenšovcih. Ker je v strugi preveč zarasti, se umazanija ustavlja in začne v vročih dneh, kot so sedaj, smrdeti. Odranska čistilna naprava je začela delovati decembra 1996 in pohvalijo se lahko, da so lani dobili uporabno dovoljenje. G. Markoja se tudi čudi, da ljudje še vedno krivijo njihovo | čistilno napravo. Upajo, da jim bo pri dokazovanju krivde sosednje občine pomagala okoljska inšpektorica, ki so jo že poklica- Voda iz iztoka odranske čistilne naprave je v glavnem dovolj prečiščena in brez smradu. Problem je na drugi strani mosta, ko iz smeri Beltinec priteče vsa neprečiščena umazanija iz beltinske čistilne naprave, ki je v bistvu le zadrževalnik. ______ £ V četrtek , 9.julija ob 14.00 | Prašičem popuščajo živci - J okolju neprimerne farme -s in njih očiščenje BERNA«»AB.reWi LOKALNA SCENA 9. julij 1998j®S a n a ' eseni bodo lokalne volitve občinskih svetov občin in županov. Bodo odbržali stolčke sedanji župani ali pa boste volivci izvolili nove ljudi? Kdo pa bi utegnil biti župan v občinah, ki so šele v ustanavljanju? Z vseh območij Prlekije in Prekmurja še naprej vabljeni k sodelovanju v naši nagradni anketi. Izpolnite kupon in ga prilepite na dopisnico ali pa ga vložite v kuverto, nanjo napišite naš naslov (Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13) in jo čimprej pošljite. Vedite: tudi vaš predlog lahko pripomore, da boste dobili župana, ki si ga želite. Predlogi za župane, ki smo jih prejeli do torka (v oklepaju je število glasov). Beltinci: Jože Kavaš (46), Marjan Maučec (5), Stanko Sraka (2), Janko Bezjak (12), Štefan Pintarič (1), Andrej Maroša (1), Branko Žižek (1), Franc Novak (2), Cankova: Drago Vogrinčič (6), Štefan Flisar (2), Ernest Kerec (1), Viktor Voršič (6), Črenšovci: Anton Kolenko (6), Jože Cigan (3), Dobrovnik: Miran Lovrin (1), Marjan Kardinar (2), Gornja Radgona: Miha Vodenik (7), Anton Tropenauer (2), dr. Rudolf Štelcer (24), Peter Fridau (1), Grad: Elizabeta Klement (3), Ludvik Kočar (6), Danijel Kalamar (15), Anton Rac (7), Avgust Vrtič (4), Janko Kikec, Motovilci (1), Hodoš: Zdravko Kovač (1), Lendava: Jože Kocon (1), Ljutomer: dr. Ludvik Bratuša (3), Marija Gjerkeš (1), Kobilje: Pavel Nemet (1), Stanko Gregorec (3), Franc Lutar (1), Križevci pri Ljutomeru: Pavel Šerc (1), Slavko Lovrenčič (4), Feliks Mavrič (2), Av-gujt Trstenjak (1), Alojz Jelen (1), Franc Vaupotič (1), Kuzma: Milan Matiš (3), Ivan Marič (17), Jože Škalič (80), Roman Fartek (64), Drago Kerec (1), Drago Zrim (1), Moravske Toplice: Franc Cipot (18), Geza Džuban (1), Branko Recek (7), Ludvik Sočič (4), Murska Sobota: Anton Slavic (17), Martin Žižek (17), Ludvik Filo (2), Odranci: Štefan Bogdan (1), Ivan Markoja (5), Gornji Petrovci: Franc Šlihthuber (28), Ciril Kozar (4), Vlado Hozjan iz Šulinec (1), Karel Nemec, Šulinci (1), inž. Aleksander Hari (1), Puconci: Ludvik Novak (11), Vili Veren (1), Štefan Harkai (6), Janez Cmor (1). Radenci: Jože Toplak (43), Razkrižje: Stanko Ivanušič (1), Rogašovci: Marjan Gider (6), Julijana Meckar (7), Alojz Turza (1), Dušan Kalamar (1), Edo Mihalič (2), Jože Šarkezi-Huko, Serdica (1), Sv. Jurij ob Ščavnici: Alojz Štuhec (6), Miran Lapi (9), Slavko Mihalič (10), Branko Slana, Boleh-nečici (1), Šalovci: Aleksander Abraham (16), Marija Horvat (1), Dušan Boldižar (1), Jožica Gašpar, Markoci (1), Tišina: Alojz Flegar (6), Turnišče: Štefan Vinčec (26), Jože Kocet (1), Velika Polana: Slavko Prša (1), Štefan Prša (2), Boris Osterc (1), Jože Tivadar (1), Alojz Kramar (1), Agica Kotnjek (3), Veržej: Drago Legen (3), Nada Hanžekovič (1), Miha Pušenjak (1), Andrej Sraka (1). ________ __ (zreži in prilepi na dopisnico SSSSM KMSMk Koga za župana, županjo? Za župana občine (vpiši ime občine) predlagam (vpiši ime in priimek ter naslov »svojega« prihodnjega župana) Obrazložitev (če želite): Predlagatelj:_____________________________________________________ (Če se boste podpisalrin navedli svoj naslov, boste morda izžrebani in boste dobili praktično nagrado.) Koga za župana? Doslej 93 »županov« Kje pa so naše ženske? a uho nam je prišlo, da mnogi radi prebirate našo rubriko Koga za župana, s katero želimo ugotoviti, seveda z vašo pomočjo, dragi bralci, kakšno je razpoloženje na terenu pred bližajočimi se lokalnimi volitvami. Do torka, 7. julija, smo prejeli 625 dopisnic oziroma pisem s predlogi za župane 18 »starih« in 8 novonastajajočih občin v Prlekiji in Prekmurju. Bralci ste evidentirali 93 kandidatov za župane, od tega 16 dosedanjih županov in 77 novih kandidatov. Med kandidati močno prevladujejo predlogi za moške kandidate (88), saj je doslej le 5 predlogov tudi za županje (Grad, Ljutomer, Rogašovci, Šalovci, Velika Polana). • Od skupnega števila glasov (625) ste podelili 215 glasov dosedanjim in 410 morebitnim no Kaže, da volivci še posebej močno zaupajo dosedanjima županoma v Radencih in Lendavi, saj od tam doslej ni predlogov za nove župane oziroma županje. S posameznih območij je pri-' šlo seveda različno število predlo-gaov za župane. »Vodi« Kuzma, od koder smo prejeli 166 predlogov. Evidentiranih je šest kandidatov. Drugo območje po številu glasovnic so Beltinci, od koder je 70 predlogov, od tega 46 za sedanjega župana. Tretje območje so Radenci. Od tam smo prejeli 43 glasovnic in vse se nanašanjo ne enega kandidata - sedanjega vim županom oziroma županjam. I žunana. Pomurska pošta v korak s časom S 37 poštami nad slovenski® povprečjem V treh letih zgrajene nove pošte v Moravskih Toplicah, Odrancih in BTC-ju M. Sobota, ob koncu leta pa še v Kobilju - 1.033 gospodinjstev vezanih na eno pošto - Posodobljen poštni promet skladu z zakonom o poštnih storitvah opravlja Pošta Slovenije kot javno podjetje gospodarsko javno službo na področju izvajanja poštnih storitev. V tej zvezi je dolžna zagotoviti, upoštevajoč predpise, pokritost države s poštnim omrežjem, ki zagotavlja nudenje poštnih storitev vsem prebivalcem. Dejstvo je, da je Pošta Slovenije tržno usmerjeno podjetje, ki mora ob opravljanju monopolnih storitev več kot 50 odstotkov prihodka za pozitivno poslovanje ustvariti z drugimi storitvami na trgu. Predvsem tržna naravnanost in racionalizacija poslovanja sta prispevali k ugodnim rezultatom poslovanja v preteklih letih. Ravno to pa je omogočilo, da so v Pomurju v zadnjih dveh letih in pol izvedli vrsto novih poštnih naložb. Tako so bile v letu 1995 obnovljene pošte Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Kuzma, Križevci v Prekmurju in Velika Polana. Povsod je bila stara oprema zamenjana z novo, sodobno opremo. Tega leta so obnovili okrog 1.400 kvadratnih metrov poštnih prostorov. Leta 1996 so odprli novo pošto v Moravskih Topli- Murska Sobota Načrti mestnih četrti Novi tajnik je pravnik Zoran Hoblaj etošnji program mestnih četrti zajema precej nalog. Tako si v mestni četrti Center prizadevajo izdelati projekt enosmernega prometa v središču mesta, hkrati pa ustrezneje urediti ulico Štefana Kovača s predvideno kolesarsko stezo. V mestni četrti Partizan načrtujejo gradnjo kanalizacije v Mali Novi ulici, ureditev javne razsvetljave v delu Mladinske ulice in enostranski pločnik v ulici Daneta Šumenjaka. V mestni četrti Park je v ospredju gradnja enostranskega pločnika v Borovnjakovi in Košičevi ulici ter ureditev javne razsvetljave v Šolskem naselju v bližini srednješolskega centra. V mestni četrti Ledava naj bi zgradili enostranski ploč- Ostala območja in število glasov: Murska Sobota (36), Grad (36), Gornji Petrovci (35); Moravske Toplice (30), Turnišče (27), Sv. Jurij ob Ščavnici (26), Gornja Radgona (24), Šalovci (19), Puconci (19), Rogašovci (18), Odranci (15), Križevci pri Ljutomeru (10), Črenšovci (9), Velika Polana (9), Odranci (6), Tišina (6), Veržej (6), Kobilje (5), Ljutomer (4), Dobrovnik (3), Hodoš (1), Lendava (1), Razkrižje (1). Koga za župana? Zazdaj je seveda še preura-njeno sklepati, kdo bo prihodnji župan oziroma županja v tej ali oni občini, vendar pa se na podlagi našega (in vašega) evidentiranja, ki je seveda neuradno, neobvezujoče itd., morda da slutiti, komu utegnejo ljudje zaupati. Seveda pričakujemo še nove predloge Š SOBOČAN ■ nik ob Markišavski ulici in otroško igrišče ob Lendavski ulici. Poleg tega načrtujejo izdelavo projekta ureditve Klavniške ulice in kolesarske steze od Markiša-vske do Lendavske ulice, ki bo nadaljevanje že speljane steze od Nemčavec proti Murski Soboti. In še pogled v mestno četrt Turopolje, kjer so najbolj ogreti za asfaltiranje cestišča med Kro-ško in Tomšičevo ulico, ureditev cestišča od Kajuhove ulice proti kanalu in za izdelavo projektov za ureditev parkirišč in otroškega igrišča v Jakobovem naselju. M. JERŠEB Gasilci Noršinci Gasilsko društvo Noršinci pri Ljutomeru je proslavilo 100-letnico. Ob jubileju so pripravili veliko slovesnost. Udeležilo se je je 130 uniformiranih gasilcev iz domačega in sosednjih društev, bil je primeren kulturni program, prebrali so gasilsko kroniko, slavnostni govornik pa je bil župan dr. Ludvik Bratuša. Gasilci so tudi prikazali gašenje s 100 let staro brizgalno, ki sojo pripeljali s konjsko vprego. Na slovesnosti so podelili več gasilskih odličij. Nazadnje pa je bila veselica. -(J. Ma.) Selce Slovesnost ob 50-letnici PGD Selce pri Lenartu je bila v soboto, 4. julija. Praznovanje so združili z dnevom gasilcev Gasilske zveze Lenart. PGD Selce je razvilo društveni prapor in dalo blagosloviti relief sv. Florijana, zaščitnika gasilcev. Podelili so več gasilskih odlikovanj. Kot veleva običaj, so vse skupaj sklenili z družabnim srečanjem gasilcev in simpatizerjev, torej z gasilsko VPQp1irn - fP Rr cah in zgradili nove poštne prostore na Hodošu, v Šalovcih in Turnišču, pri čemer so pridobili 495 kvadratnih metrov poštnih prostorov. Letos še pošti v Mali Nedelji in Martjancih V minulem letu so se veselili novih prostorov v Puconcih, oktobra 1997 so predali namenu nove poštne prostore v Odrancih, tik pred iztrekom leta pa se je v nove prostore preselila pošta na Tišini. Skupno je bilo v letu 1997 zgrajenih okrog 460 kvadratnih metrov poštnih prostorov. In kako bo letos? Tik pred dokončanjem sta poštni poslopji v Mali Nedelji in Martjancih, v BTC-ju pa so letošnjega marca odprli novo pošto, namenjeno za uporabnike v tem centru in širše. Predvidena je tudi gradnja nove pošte v Kobilju ter prizidek in obnova lendavske pošte. Kot Akcija Rdečega križa načrtujejo, bodo v letu 199! V' adili oz. obnovili 850 kvadrati metrov poštnih prostorov. Uto’ ti potekajo priprave na urejanj1 dokumentacije za prizidek med Pošto in Pomursko banko v Ut rski Soboti. Pomembno je omeniti, Ja®' omenjenem obdobju vse pošte' Pomurju opremljene z tacami niško in drugo sodobno opte^ Odleta 1995 do danes pa ceJ pozornosti namenili tudifl sodobitvi dela pismonoš, sajsoz> dostavo pošiljk kupili 46 vo^ je omogočilo, da so na podto^ Poslovne enote s sedežem ski Soboti v sleherni pošti dnevno dostavo, in sicer Ui^s okolišu od ponedeljka do peti' na sedežu pošte pa od po^ do sobote. Do konca letanj bo v Pomurju poslovalo kar pomeni okrog 3.500 pt^*' cev na pošto oz. 1.033 gospodi štev. To pa je ugodnejše od f Prečja Pošte Slovenije. . MILAN Nikoli sami v nesreč T| udi v letošnjem letuje Rdeči križ Slovenije pripravi' no akcijo zbiranja sredstev »Nikoli sami ’98«, k' P0 sloganom »Kadar boli življenje - Rdeči križ in Vb'| Jt snjem tednu so tako razdelili 78 tisočim pravnim osebam Rr renskim gospodinjstvom prošnje za pomoč. Donatorji lahko dstva namenjajo za materialno pomoč revnim in brezposelni®’J vanje otrok iz socialno ogroženih družin, za pomoč bolnim, ® J m ostarelim, za pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, P J vanje zasvojenosti vseh vrst, za pomoč brezdomcem in d£1l dimi. „ V prvih desetih dneh akcije seje zbralo čez 45 milil0110 vanjo pa se je doslej vključilo prek petnajst tisoč donatorji; enarja seje zbralo za program pomoči socialno °8r0Že.feZ/ mezmkom in družinam ter za program pomoči revnim m / mm. V preteklih dveh letih so na tak način zbrali 145 mH« larjev, razdeljeno je bilo več kot 542 ton hrane in higiellS močkov, štirideset tisoč paketov, tristotim otrokom Pa Je gočeno letovanje na morju. Sektorske vaje v Na vajah v Radovcih na Goričkem je sodelovalo ^kih desetin iz sedmih društev z območja gasilskega s Grad. Tekmovali so v trodelnem napadu in štafetne!^* p prenosu ročnika. Pri članih sta izstopali desetini P^ Jih Slavec, saj sta osvojili prvi mesti. Tretji so bibSa® ra a, četrti iz Kruplivnika, peti iz Kančevec, šesti , itd Pri članicah je zmagala ekipa iz Dolnjih Sla* . mladinkami pa so kot edine nastopile domače, torej n‘f sdjllKC. Selo S^96??16 V °P^^Potekalo vnikiS S e 'Z Vse s'ovenije, ki so se ga udele^to^ ga srS °°r'Ckem (na fotografiji), organizatorja de!^" Takrat ie delovalo 13 vasi s 432 1 5 PoDoSr^^ Pa Se je udeležil° okrog 800 56 turnem nrn 9°V°ru žuPana ^čine Miren ■ spoznavi Sledil° zabavn° P°P°ldne’ bo zadnio raZnih predelov Slovenije. NaS“' 1999vJanškovemSel^ , gasilci iz s zani™ania za tovrstna srečanja je ide>a’ , iz Sela v Prekmurju, očitno padla na foto‘- P’ julij 1998____________________LOKALNA SCENA turistična usmerjenost občine Kobilje jipokusili kobiljanske pupleke? kvad6130846 neu^akani: pupleki so iz kvašenega testa, izrezanega v obliki rata (vse štiri stranice so enako široke), z marmeladnim nadevom, »speto« v obliki piramide. 11 i Križi in težave z bodočo avtocesto Beltinčani se čutijo opeharjene živalci Kobilja se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom i Padalstvom, nemalo pa jih je tudi zaposlenih. Nase je šteje 650 ljudi. Na Kobilju menda ni družine, ^Mbiimelavinograda. V zadnjih ^izginja samorodnica (šmarni-m prevladujejo žlahtne trte. Wz, da tam pridelujejo dobro M so odličja, ki jih prinašajo vi-®Mniki z ocenjevanj vzorcev vin. Zaenkrat je kmetovanje še do-siahualen način »služenja« za Wanjikruh, čeprav je za neka-Mole dodaten vir zaslužka ozi-'J™1 samooskrbe gospodinjstev. se bolj redko odločajo za 'Jtentivno kmetovanje. Kmečki '"" 'n kmečko dvorišče pa še ved-s'mbolizirata način zdravega, ^voljnega in veselega življenja, nemalokrat težko. Glede število prebivalr»',‘ dve- liko), smemo ugotoviti, da je na Kobilju zelo razgibano kulturno in družabno življenje, kar dokazujejo številne prireditve, srečanja, proslave, izleti... Ob pomoči ministrstva za kulturo in etnografskega muzeja zbirajo tudi stare predmete, kijih bodo razstavili v panonski hiši, ki jo preurejajo v muzej. Kobilje naj bi postalo sčasoma turistična »destinacija«. V prvi vrsti prelep kraj, primeren za izletniški turizem. Med svoje »adute« uvrščajo: mogočne gozdove, ki so del neokrnjene narave, čist in svež zrak, vinograde in seveda kakovostna vina, zanimivo floro (divje race in gosi, bele štorklje, ostala divjad), edinstveno favno (barkanca - najstarejše drevo svoje vrste v lz Kobilja, zaposlen v Telekomu, bj( tesari orodje, s katerim si je služil kruh njego > pritrdil na S6 poraz9ubilo: očistil in prebarva g ( ^ako ie storil s kmečkimi pripomočk. (kosa, vile, cep vlačuga ...j-Foto: Š. S. Cerkev sv. Martina na Martinovem bregu je seveda sredi vinogradov. Je novejši sakralni objekt, ki se lepo vključuje v svoje okolje. Okrog nje je najbolj živo v novembru, ko je proščenje in krščenje mošta v vino. - Foto: Š. S. Sloveniji; skoriš - stara sadna drevesna vrsta ...), razni eksponati iz davnih časov, ki bodo v muzejski hiši, kulinarične specialitete (reta-ši, salove pogače, pupleki, bograč ...), čista pitna voda - studenčnica in nahajališče geotermalne vode, ki pa je zaenkrat še neizkoriščeno.. Iz peščenjakov je mogoče pridobiti na sekundo 15 litrov vode, ki ima 62 stopinj Celzija. Možno bi jo bilo uporabljati za ogrevanje ali za kopališki ali celo zdraviliški »kompleks«. Trenutno so Kobiljani usmerili vso pozornost v obnovo in razvoj vasi, sočasno pa skušajo marketinško obdelati in aktivirat vse elemente, ki so ključnega pomena v razvijajočem se turizmu na vasi. »Na roko« jim gre tudi meddržavni mejni prehod z Madžarsko. Besedilo: JOŽICA TOPLAK ■ Projekt programa RAPHAEL 0 Copekov mlin J^uiagal lokalne ekujev za obnovo <^kamna in mlinščice lUsk “ta'sk'h Toplicah je bila informativna okviru .Prasni)*« "*■ >kAPHAEL, za katerega je Evropska to . ^ev' Problematiko projekta s0 °n* mariborskega « >«a PHARE Andrej Horvat, direktor tStV° naravne in kulturne dediščine direktorica po-Sinergija Stanislav Sraka m direk , d- o- o., Gabriela Smej. uNv?Za Son'>- « sonaravno upora-kulturne dediščine 'X n/ 'Z GoTnie Bistrice je skupais Partnerp 1^'i6 m Eia’ a^° skuPni projekt l^v^očila in ohranitve mlinarstva v Evropi. Kot upra-vljalec Copekovega mlina blizu Male Polane se je podjetje zavzelo za delno obnovo in začetek izvajanja nekaterih aktivnosti pri mlinu. Tako je Bistrici pripadlo devet tisoč ekujev (1 ECU = CenJevanje krajev je ocenila, daje najlepši n ■t^n° dru*' TUrn'šče, nato Nedelica, Renkovci in Go-st StV° Pa b° skušalo ugotoviti najbolj urejeno Poto^^^^njsko hišo in urejene vodne površine 3 v dnePj ezukate bodo razglasili ter podelili nagra-Praznovanja občinskega praznika. (J. Ž.) Kje se je »izgubil« prvotni projekt Vučja vas-madžarska meja? o so na 52. seji občinskega sveta beltinske občine v navzočnosti predstavnikov ustreznih ministrstev razpravljali o zgraditvi odseka avtoceste Vučja vas-Beltinci, so na dan prišli nekateri pomisleki, češ da naj bi bilo njihovo območje izigrano. Kot je poudaril predsednik občinskega sveta Marjan Maučec, so v dobri veri, da bo oranžno-vijolična varianta gradnje avtoceste, s katero je bil prvotno predviden odsek Vučja vas-madžarska meja, obveljala, pristali na ponujene predloge. Zato so zdaj zelo presenečeni, ker so se na državni ravni odločili povsem drugače. Slišati je bilo celo to, da si je Murska Sobota ob pomoči lobijev uspela izboriti obvoznico, kar velja tudi za Lendavo, njim pa ponujajo večfazni gradbeni postopek, kar bi gradnjo avtoceste na beltinskem območju močno zavleklo. Tako, denimo, ni več usklajen termin gradnje odseka Beltinci-Pince, ampak sedaj terjajo, kot navajajo v Beltincih, izdelavo novih študij in raziskav, s čimer bi pristali na večletni zamik. Bojazen, da avtoceste ne bo , Če je predviden priključek na tako imenovanem Rakičanskem bregu, dodajajo, se bo promet z vozili še naprej valil skozi občinsko središče. V zvezi s tem so izrekli kritiko na račun občinske uprave, ki bojda ni izposlovala kakršnokoli koristi za njihove občane. Še hujše pa je to, kot zatrjujejo, da v Ljubljani igrajo na karto, češ da ta cesta ne bo dovolj ekonomična za štiripasovnico, ker naj bi bil promet premajhen. Zato so v Beltincih izrazili opravičeno bojazen, da avtoceste sploh ne bo. Da pa ne bi povsem zaprli vrat, so občinski svetniki sprejeli stališče, po katerem so za gradnjo avtoceste, vendar bi bilo treba nemudoma spremeniti nacionalni program z izključno uporabo termina Vučja vas-madžarska meja. Za to imajo, kot poudarjajo, vso moralno pravico, saj v beltinski občini niso spreminjali ničesar, kot so to storili drugje. Nepravilnosti pri vodovodu Očitno pa je neizpeto tudi dogajanje glede gradnje vodovoda Beltin-ci-Ižakovci-Melinci. Kot ugotavljajo tudi v poročilu nadzornega odbora, so bile v začetni fazi tega projekta storjene določene nepravilnosti pri izbiri izvajalca del. Zdaj se pojavljajo določene težave glede pogodbenih in izplačanih zneskov ter občinskega rebalansa. Odlok o občinskih upravnih taksah so svetniki podprli. Opredeljeno je, da bodo plačevanja te takse oproščeni socialno šibki ljudje, kakor tudi posamezna društva in neprofitne organizacije. Kolikšna bo upravna taksa, bo določila občinska uprava. Razdelili so denar za potrebe turističnih in kulturnih društev. Pri tem so upoštevali njihovo dejavnost. MILAN JERŠE ■ POSLOVNI OBJEKT SOBOTA-CENTER tako kakor lokalne razmere | TRGOVSKI LOKALI NEŽIVILSKE STROKE (v pritličju) ❖ oblačila, obutev, perilo, nakit... ❖ agencije, predstavništva... ❖ razne storitvene dejavnosti... ❖ ??? PRODAJA: IMO - REAL d.o.o., Arh. Novaka 13, tel.: 31 906 Copekov mlin je 185, 79 SIT) za obnovo mlinskega kolesa in mlinščice, predvidena pa so tudi sredstva za promocijske dejavnosti, kot so delavnice, CD ROM-i in publikacije. Direktorica Gabriela Smej je povedala, da se je mlinsko kolo že vrtelo in da so že namleli nekaj moke, vendar pa je mlin potreben rednega popravila in stalne skrbi. Andrej Horvat pa je dodal, da bodo predlagatelji projekta odpotovali v Francijo, da bi tako pridobili še kaj denarja. Copekov mlin pa naj bi bil tudi odskočna deska za ustanovitev »Mlinarske pobude«, ki bi poskrbela za povezovanje zainteresiranih lastnikov potočnih mlinov, kakor tudi načrtovanih mlinov na reki Muri. Kot je dejal prof. Janez Mikuž, je samo na Goričkem nekoč delovalo kar dvanajst mlinov, eden najlepših, potreben popravila. ki pa je neslavno propadel, je bil v Nedelici pri Turnišču. Z omenjeno mlinarsko pobudo pa bi se poleg obnove omenjenih objektov ohranila tudi identiteta Prekmurja. Lahko pa se zgodi, da se bo projekt Copekovega mlina zaustavil že na začetku, saj so na tem obmgčju še vedno neurejene lokalne razmere med Občino Črenšovci in Krajevno skupnostjo Velika Polana. Če se bo to res zgodilo, bodo predlagatelji projekta svojo dejavnost preusmerili drugam, h kakemu drugemu mlinu. Poudarjajo pa, da bi se z obnovo Copekovega, kakor tudi vseh preostalih mlinov, lahko razvila alternativna oblika turistične ponudbe, ki bi prinašala dobiček v domače kraje. TOMO KOLES foto: JURE ZAUNEKERI TRGOVSKI LOKALI ŽIVILSKE STROKE ( v kleti) ❖ sadje, zelenjava, poljščine... meso in mesni izdelki <♦ mleko in mlečni izdleki <♦ zdrava prehrana, makrobiotika OBJEKT TRŽNICA MURSKA SOBOTA V petek, 10. julija ob 10.30 Kinoventilator naj vas hladijo vesti iz sveta sedme umetnosti FINANCE 9. julij 1998,^ Skupščine, svežnji in Fructal orzni posredniki so v preteklih petih trgovalnih dnevih dosegli skupni promet v višini nekaj nad 2,130 milijarde tolarjev. V tem trgovanju se je vrednost indeksa ponovno približala (+1,2 %) vrednosti 1.700 točk; v preteklosti se je že nekajkrat na tem območju indeks zadrževal le nekaj časa, potem pa se mu je vrednost zmanjševala. K tej rasti mu delnice farmacevtskih podjetij niso veliko prispevale, zato pa so bolj pripomogle delnice, kjer ima država svoje lastninske deleže. Pa še v obdobju skupščin smo in lovu po lastninskih deležih (svežnji). Tudi obdobje svežnjev še ni mimo, kljub temu da se je računovodsko obdobje prelevilo že v drugo polovico leta. Največ svežnjev je bilo realiziranih, kar trije, z blagajniškimi zapisi z nakupnim bonom 9. izdaje in z delnico Leka, po en pa pri delnici Krke, Cetisa in z redno delnico Dolenjske banke ter z zamenljivimi obveznicami Nike 1. izdaje in z obveznico Stanovanjskega sklada 2. izdaje. Na rednem trgu se je fokus trgovanja farmacevtskih delnic.nekoliko razpršil na delnice naftne in trgovinske panoge. Razen pri teh delnicah so tečaji drugih delnic več ali manj stagnirali, prometa pa pri njih tako ni bilo veliko. Na tem trgu je ponovno oživela delnica Interevrope, katere tečaj se ponovno nahaja na območju 1.700,00 tolarjev, kjer pa po dosedanjih izkušnjah ne bo vzdržala dolgo. Ker bo 10.julija skupščina v družbi Luka Koper, je njen tečaj že dosegel vrednost 2.400,00 tolarjev ali 4,6 % povečanje v petih borznih sestankih (delnica bo nekaj dni zadržana). Delnica BTC-ja se tudi v teh dneh zadržuje v območju med 11.500,00 in 12.000,00 tolarji. Nekoliko bolj živahno je pri delnicah Petrola in Istrabenza, katere so se podražile za več kot 2,5 %, vendar so njihovi dnevni prometi še vedno premajhni za kak večji dvig tečaja. Nasprotno pa so v zadnjem obdobju večji prometi pri delnici Zdravilišče Moravske Toplice (glej graf), zato se vrednost tečaja zadržuje na območju okrog 1.400 tolarjev. Vse dražja je tudi delnica Radenske, katere tečaj počasi povečuje svojo vrednost, zdaj se zadržuje pri 2.500,00 tolarjev, ob ugodnih po- slovnih rezultatih samega podjetja pa mu nekateri napovedujejo vrednost 3.000,00 tolarjev. Skupščina delničarjev v Radenski bo predvidoma v drugi polovici avgusta, predvidena bruto dividenda je 47,95 tolarja. Na trgu obveznic se je največ dogajalo s Stanovanjskimi obveznicami 2. izdaje in z zamenljivimi obveznicami Nike 1. izdaje. Res so bili pri njiju realizirani samo svežnji, toda pri tudi pri drugih obveznicah so bili nekoliko povečani prometi. Prosti trg je po rasti nekaterih delnic prinašal največje donose v obdobju mesec dni (junij), pa tudi dnevno so nekatere delnice prinašale velike donose. Tako je delnica Fructala v mesecu juniju imela največji donos 22,6 % (glej tabelo), ta tečaj se je s 1.750,00 povzpel na zdajšnjih 2.482,00 tolarjev. Podobno rast je beležila tudi delnica Inter-trade ITS, katera je v šestih trgoval-nih sestankih pridobila kar 33 % vrednosti, tako da se njen tečaj zdaj nahaja pri vrednosti 1.760,00 tolarjev. Na trgu kratkoročnih vrednostnih papirjev je 6.julija začela kotirati trimesečna menica na ime 2. izdaja izdajatelja Republike Slovenije. Razen te nove kotacije je zanimivo še Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 30. 6. do 7. 7.1998 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 30. 6. 98 7. 7. 98 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgounski center 11.463,00 11.794,34 2,89 Emona Obaka Koper 2.626,66 2.681,98 2,11 Dolenjska banka 13.980,68 13.510,00 -3,37 Droga Portorož 35.848,62 36.804,79 2,67 Intereuropa Koper 1.586,04 1.697,70 7,04 Istrabenz Koper 2.661,29 2.736,77 2,84 . Krka tovarna zdravil Novo Mesto 30.562,01 30.271,07 -0,95 Lek razred A 48.148,70 48.396,76 0,52 Luka Koper 2.292,82 2.399,71 4,66 Merkator poslovni center 4.568,29 4.599,15 ■ 0,68 Petrol Ljubljana 21.730,50 22.318,88 2,71 Probanka Maribor 23.354,30 23.550,00 0,84 Radenska 2.463,26 2.491,21 1,13 Salus 19.770,00 19.100,00 -3,39 SKB Banka 1.905,85 1.846,68 -3,10 Zdravilišče Moravske Toplice 1.373,42 1.407,60 2,49 obveznice na trgu A BTC hipotekama bveznica 109,10 109,10 0,00 Republika Slovenija 2.izdaja 104,00 104,05 0,05 SKB banka 1.izdaja 100,00 101,60 1,60 delnice na OTC Cetis 13.011,76 13.100,00 0,68 Kolor 6.633,33 7.032,33 6,02 Fruktal 2.182,18 2.482,85 13,78 Gorenje 1.697,15 1.730,00 1,94 Helios 36.803,00 37.762,93 2,61 Tovarna sladkorja Ormož 7.918,30 7.918,30 0,00 nakupni boni del nakupnega bona NBS8 (v sit) 1.800,00 1.800,00 0,00 del nakupnega bona NBS9 (v sit) 2.164,14 2.200,00 1,66 Slovenski borzni indeks SBI 1.679,57 1.699,66 1,20 Borzni indeks obveznic BIO 103,79 103,92 0,13 GENERALI SKB Generali SKB Zavarovalnica d.d. Kržičeva 3, 1000 Ljubljana Generali SKB - slovenski del mednarodne skupine Generali, vodilne zavarovalnice v Evropi išče SODELAVCE - ZASTOPNIKE ZA TRŽENJE PREMOŽENJSKIH IN ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ za področje PREKMURJA. dogajanje z nakupnim bonom 8. izdaje, s katerim se trguje po vse nižjih vrednostih, kajti mesečini diskonti so ob mesečni nični inflaciji minimalni. Zanimive bodo: skupščine Gorenjskega tiska (30. julija), napovedana je bruto dividenda 50,00 SIT, prvi trgovalni dan brez dividende je 7. 8. '98; skupščina Intertrade, bruto dividenda je predvidena 120 SIT, prvi trgovalni dan brez dividende je 24.7. ’98; skupščina Kolinske, bruto dividenda je napovedana 90 SIT, prvi trgovalni dan brez dividende pa je 30.7.'98. Borzni posrednik IGOR LEBAR! I Obresti za tolarske hranilne vloge Abanka Murska Sobota vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno vezane - mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nad dvema letoma 1 % 9,65 % 10,51 % do 10,73% 11,06 % do 11,27% 12,79% do 12,90 % 13,88% do Bank Av strija Creditanst alt vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno vezane_yW—- mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nad dvema letoma^- 1 % 9,06 % do 10,73% 19,73% do 11,27% 11,27% do 12,90% 12,90% do 13,99% 12,90% Krekova banki a Murska S obota vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno vezanevj)^- mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nad dvema letoma^- 0,0845 % 1 % 9,65 % 10,51 % do 10,73%' 11,06% do 11,27% 12,69% do 12,90 % 13,99% Pomursl ca ban ka Murska Sobota ^ane5> vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom naddve^ ^letoma^ 0,04% do 0,05 % 0,5 % do 1 % 9,32 % do 9,65 % 10,19% do 10,73% 11,17% do 11,27% 12,44% do 12.58% 13,50% dolj^ Poštna b anka Slovenije vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno vezan^J!x>^ mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nadd^3 ^jetom^ 1 % 9,32 % do 9,65 % 10,41 % do 10,73% 10,95% do 11,27 % 12,58% do 12,90%' 18,66 J SlovensI ca inve »sticijska b anka Ljut omer —— 'Tjnae J vnoaledne vloae kratkoročno vezane vloae dolgoročno vezan^L^J mesečno letno Od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nadd^M leton^v JsSP 0,08 % 1 % 9,54 % do 9,65% 10,51 % do 10,73% 11,06% do 11,27% 12,69% do 12,90 %_ SKB banka Murska Sobota vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročno^ vezanj/ mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom nadd^ letenj 1 % TOM + 0,7 do 1 % TOM + 1,7 do 2% TOM + 2,2 do 2,5 % TOM + 3,7 do 4 %_ »SJ Slovenska zadružna kmetijska banka Murska Sobota letenj r°^ vpogledne vloge kratkoročno vezane vloge dolgoročn mesečno letno od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 180 dni do 1 leta nad enim letom 1 % TOM + 0,95 do 1 % TOM + 1,95 do 2% TOM + 2,45 do 2,5% TOM + 3,95 do 4 % O — ® ra u> " a> ■- Pričakujemo: vsaj srednješolsko izobrazbo izkušnje na področju trženja oziroma direktne prodaje komunikativnost in pripravljenost prisluhniti željam in potrebam naših strank urejenost Nudimo Vam: varnost in ugled mednarodno zelo uspešne zavarovalnice (3. mesto v Evropi) trženje konkurenčnih in evropsko uveljavljenih ter preizkušenih produktov redno delovno razmerje stimulativni osebni dohodek Za zgoraj omenjeno delo iščemo tudi HONORARNE SODELAVCE za področje PREKMURJA. Če se nam želite pridružiti, se do 16. julija 1998 dogovorite za termin osebnega pogovora z gospodom Jožetom Babičem na telefonski številki 041 748 666. Vsak je svoje sreče kovač o ■=. 6 3 o £ T- 0 ra ‘9 Vrednostni Papir jz lOO.OOTSiij^ vdenice Fruktala l22.bUU^ v delnice Moravskih toplic 121 v delnice Gorenja " 114.390^ v redne delnice Dolenjske Banke —1^800^ v delnice Radenska 110.9093^ v delnice Slo^nijales v delnice Nika sklad 1 v delnice Kotorja —“ToOooJji v delnice Luka Koper -■ —Tottoojal v delnice Helios 107.5WA£L v hipotekarne obveznice BTC tetsos. mesečna vezava Slovenski borzni indeks OEM menjalniški □EM Banke Slovenije v delnice Krke 9b.50uAjt- v delnice SKB Banke --^9670903^ vredne delniceLoke v delnice skleda Modra Linija 843003^- v delnice Avto Celje Nakupni bon BS 8 izdaje —”^^2803^ % E ra ® e a Dnevni promeli Tečaj delnic Zdravilišča Moravskih Toplic 1.500,00 1.450,00 1.400.00 1.350,00 1.300,00 srr 1.250.00 1.200,00 1.150.00 1.100,00 1.050,00 1.000,00 16.000.000 14.000.000 PBS. . Poštna banka Slovenil ' 12.000.000 6.000.000 4,000.000 2.000 000 l„l,l Ui Lil 10.«».«» LOTOM Najnovejše! Prva debetna kartica ACTlVA/^jj^ na voljo pri Poštni banki Slov - Informacije na te/, st: voj/ gospodarstvo M«, Površnosti pri gradnji ceste in inundacij Veržej-Dokležovje Ne poznajo Mure in Veržejcev * ... V Pomurki Mesni industriji predlog za začetek prisilne poravnave ^dopolnitvah lokacijske in gradbene dokumentacije naj bi se gradnja ^ržejskega odseka ceste končala kbnA- - spuščati sto metrov prej (da bi faV'Judje ne bi nergali, bi bila cesta že zdavnaj onca , deli hiteli ravno zaradi tega, da bi jo čim prej o pr i * Približno takšen je kratek povzetek pojasnila oraz ■ Stanje ceste Veržej-Dokležovje. Nihče ni pojasnil, l J M»li načrte in začeli z gradnjo brez vednosti domačin , ° 50 natavo reke Mure in poplavnega območja? So se a , vasi »iztržiti« kaj zase? h iz anskih pisarn "> oilo prvič, da so začeli z Mnjobrez vednosti lokalnega živalstva - nekaj podobnega Ugodilo tudi pri gradnji mo-^zLedavo na Lendavski uli- tem dviga cestišča za meter in pol, čeprav bi jo zaradi grožnje poplav lahko dvignili kvečjemu za petdeset centimetrov. Ker bo ta most prevzel vso obremenitev sedanjega prometa čez petanjski most, so morali predčasno poskrbeti za ustreznost cestišča in pocenili gradnjo?), namesto da bi jo spuščali šele za nasipom. Če ne bi bilo pritožb krajanov, bi jim mogoče nadzorni celo pogledal skozi prste. Domačini se pritožijo Vse sedaj zanima, zakaj se gradnja ne nadaljuje in kdaj bo končno »zaflikan« zadnji odsek? Zadeva ni tako enostavna, saj ne gre le za asfaltiranje. In končno: dovoljenje za zaporo ceste je bilo izdano za čas od 4. novembra 1997 do 30. avgusta 1998, torej moramo gradbincem kljub vsemu čestitati za rekordno hitro opravljeno rekonstrukcijo - čeprav pomanjkljivo. Kljub nedo-končanju in ustavitvi gradnje zaradi odločbe inšpektorja je bil Sl Lnačrtov bo obnovljena in dvignjena cesta vendarle potegnjena do nasipa in i' k. 6na ~ 2 gradnjo bodo nadaljevali avgusta ali septembra. »S ^ski Soboti. Tudi tam naknadno ugotavljali, ^^^jeno cestišče pre' Mbno so tudi v KS Ver-e W gtadnj0 ugotovili. Pravzaprav gradijo (Pa pozabimo na »črno seč-t Močem krajinskem Pa' K^Orna je bila predvsem dodatnega mosta in s mostov, ob tem pa so pozabili na naravo: zaradi napačno grajenega železniškega mostu obstaja ob povečanju vodostaja reke nevarnost, da se bo voda razlila čez nasip in poplavila cesto. Tudi gradbeni inšpektorje ugotovil, da gradnja ni pravilna in predlagal popravke - pravza- prav so gradbinci začeli cesto 26. maja opravljen tehnični pregled o varnosti, tako daje 28. maja po njej že stekel promet! Na Direkcijo RS za ceste smo dr. Čeponu poslali vprašanja, kdaj se bo z deli nadaljevalo in v kolikšni meri so upoštevali pripombe krajanov? Stekel je postopek spremembe lo- kacijske in projektne dokumen- i tacije, ki naj bi bila končana do i srede julija. 23. junija je bila tudi na Krajevni skupnosti Veržej obravnava sprememb lokacijske dokumantacije, na kateri so se vsi prisotni razen dveh strinjali s predlaganimi in potrebnimi lokacijskimi posegi. Če tadva ne bosta popustila, lahko to ogrozi izvedbo, je poudaril dr. Čepon. Do 20. julija bo tako pripravljena vloga za dopolnitev gradbenega dovoljenja z manjkajočimi soglasji, tako da bi lahko z gradbenimi deli nadaljevali konec avgusta ali v začetku septembra. Je zavlačevanje povezano s petanjskim mostom? To isto vprašanje je bilo postavljeno državnemu sekretarju na Ministrstvu za promet in zveze Žaretu Preglju in dr. Čeponu I pred kratkim; oba sta zanikala kakršnokoli povezavo med ver-žejskim in petanjskim mostom, čeprav mnogi natolcujejo, da država pač še ni pripravljena na odprtje novega velikega gradbišča v Pomurju - obnove kritičnega petanjskega mostu in preusmeritev prometa čez obnovljeni veržejsko-dokležovski most. Zato naj bi na ministrstvu »pozabili«, kaj so se prejšnji politiki dogovorili glede ceste M 10-1. Dr. Čepon je odločno zanikal namigovanja. Žare Pregelj, ki je sicer vedel, da stane obnova mostov in ceste med Dokležovjem in Veržejem 450 milijonov, dodatna dela in dokončanje pa kar 170 milijonov, pa ni vedel, zakaj se je gradnja ustavila. Je prišlo res do svojeglave gradnje gradbincev brez upoštevanja načrtov ali pa je vse skupaj povezano z zavlačevanjem potrebnih cestnih obnov in rekonstrukcij? Če so krivi gradbinci ali načrtovalci, bodo morali občutiti posledice - kazen. Če ne, pa res lahko verjamemo, da se nekdo igra s Prekmurci in Prleki kot mačka z mišjo. FOTO. NATAŠA JUHNOV BERNARDA B. PEČEK« Upniki se bodo odločili Del terjatev bodo morali odpisati, del pa spremeniti v stvarne vložke -Po opravljeni prisilni poravnavi se bo Pomurka preoblikovala v delniško družbo i Interesno združenje za vodilne industrijske rastline m)nopljaši< zbirajo bila minuli petek ustanovna Neresnega združenja za atrijske rastline IZVIR IfTl otem ko je upniški odbor Pomurke Mesne industrije I J aprila letos sprejel predlog stečajnega upravitelja Mila-Ui na Korena, da se pripravi vse potrebno za končanje stečaja s prisilno poravnavo, je bil 3. julija na Okrožnem sodišču v Murski Soboti pri predsedniku stečajnega senata Dezi-derju Novaku vložen predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Predlogu so priložili tudi vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, in sicer seznam stečajnih upnikov, ki so prijavili svoje terjatve v stečaju, seznam ločitvenih in izločitvenih upnikov ter seznam vseh terjatev delavcev. Priložili so tudi seznam dolžnikov, planiran denarni tok, računovodske izkaze ter poročilo o opravljeni reviziji računovodskih izkazov za potrebe prisilne poravnave za leto 1997. Med temi dokumenti je še posebej zanimiv dokument o pogojih za začetek prisilne poravnave, s katerim so ugotovili, po kakšni metodologiji bodo pripravili program finančne reorganizacije, s kakšnim osnovnim kapitalom bo Pomurka razpolagala po končani prisilni poravnavi ter koliko svojih terjatev bodo posamezni upniki spremenili v stvarne vložke in koliko jih bodo odpisali. V Pomurki zdaj nadaljujejo z aktivnostmi za izpeljavo prisilne poravnave, saj morajo pripraviti takšen program finančne reorganizacije, ki bo upnike prepričal, da je Pomurko kot gospodarsko družbo smotrno ohraniti. Po besedah stečajnega upravitelja Milana Korena bo ta dokument vseboval tri vsebinske sklope. Prvi bo program finančne reorganizacije, ki bo na osnovi že omenjene metodologije določal, kako bodo poravnane upniške terjatve, drugi sklop tega dokumenta bo strateški načrt, ki bo določal, kakšna bo Pomurka Mesna industrija v prihodnjem obdobju do leta 2006. Ta strateški načrt bo nared do 27. julija, v njem pa bodo na osnovi ocen prodajnih možnosti na domačem in tujem trgu določeni obseg proizvodnje, tehnologija, ki je za to potrebna, in lokacija, na kateri bo potekala proizvodnja. Predvideno je, da se vsa proizvodnja skoncentrira na lokaciji ob klavnici, saj predelava na stari lokaciji v Lendavski ulici poslovanje močno podražuje. Seveda bodo poseben poudarek dali posodobitvi tehnologije, saj v zadjih letih temu niso namenjali večjih sredstev. Preselitev na skupno lokacijo in tehnološka posodobitev, ki bo zagotavljala evropske standarde, sta nujni za prihodnji obstoj Pomurke. Zato bo tretji vsebinski sklop določal, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bodo tekle investicije za uresničitev zastavljenih načrtov do leta 2006. Opravili bodo pogovore s poslovnimi bankami, del sredstev za naložbe pa bodo zagotovili tudi s prodajo dela premoženja, ki ni neposredno potrebno za delovanje podjetja. Vse aktivnosti, vključno z dogovori z upniki, morajo biti končane do začetka novembra, saj bo v tem času stečajni senat razpisal narok za prisilno poravnavo. Ob tem velja še poudariti, da so med pomembnimi upniki Pomurke tudi delavci, zato za vse delavce, ki imajo upniške terjatve, pripravljajo poseben program, s katerim jih bodo temeljito seznanili. V Pomurki načrtujejo, da bi tudi delavci del svojih terjatev spremenili v stvarne vložke in tako postali njeni solastniki oziroma delničarji. Takoj po izglasovanju prisilne poravnave se bo namreč Pomurka iz družbe z omejeno odgovornostjo preoblikovala v delniško družbo. LUDVIK KOVAČ I Ustanovni sestanek konopljarjev v Puconcih z atributom združenja konopljo (v ospredju) in z računalnikom. ti''"H zbral; 7Se V Puconski gostilni Kos - Kuhar v dokaj velikem Xlk ,Xa 0^1 °d°či člani združenja, ki je nastalo na pobudo inicia-X i^lUdi v pPjdelovalcev konoplje. Z Uredbo o gojenju navadne or konoVpn$ P0(* določenimi pogoji končno dovoljeno pridelo-o ^frid c Pridoh^ $a Pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, Vanie za kozmetične namene, za hrano živali Ih) .^hi^djslrg3 e":§tem se je odprla možnost za gojenje nove ozi-hoi ^ulna i^ščioe, ki ne bo konkurenca sedanjim uveljavljenim je ^^Phii LPrav za kolobarjenje s sladkorno peso, hmeljem in i?5Pek izxrpajo zemljo. ’iFih XhUdo Proč PolJšin. so dr. ‘n vsek111 za raz’ V^iC^torp-h'116 delo-Nr10 Zd^^onl Se ne b°do ^Mik^ženie vS1’ amPak tas, Je Vodilnih soja, hmelj in druge oljne prediv-nice so pravzaprav že od nekdaj vodilne industrijske rastline. Na ta način bodo tudi, kot so priznali prisotni, v manjšem obsegu tarča raznih napadov in špekulacij nasprotnikov konoplje in dru- Rengeo, člani pa Anton Gazvoda, Vlado Petek, Petra Garin, Pavel Šiftar, Mirko Trampuš, Snežana Levstik, Jože Čas in Štefan Kranjec. Člani nadzornega odbora pa Andrej Žorž, Jože Kosi in Iztok Najdič. Člani upravnega odbora bodo v prihodnjih mesecih pripravili načrt dela, celostno podobo združenja, oblikovali sekcije (po vrsti poljščin) in oblikovali skupino, ki bo pripravila kodeks združenja. Poudariti velja, da bo članstvo v združenju IZVIR strogo nadzorovano, vsak član bo prejel člansko izkaznico in evidenčno številko, deležen bo raznih ugodnosti, prejemal bo posebno informativno glasilo, imel hkrati pa bo tudi strogo nadzorovan. Po ureditvi formalnosti so si udeleženci ustanovnega sestanka ogledali nasade konoplje in drugih rastlin v Šalovcih. Seveda pa bo pri uspešnosti (ponovnega) uveljavljanja pozabljenih poljščin potrebno postoriti marsikaj, ne le priskrbeti seme in ga posejati po njivi. Potrebno je domisliti sistem pridelave, žetve, predelave in prodaje. Pri tem se bodo srečevali tudi s problemom pomanjkljive mehanizacije. Prav gotovo pa bodo te težave prej rešili, kakor pa so uspeli rešiti formalne ovire za pridelovanje, saj je bila Uredba o gojenju navadne konoplje sprejeta šele letos spomladi, vmes — »varuhi reda« kar nekajkrat Purlen Lendava Sindikat družbe Purlen Lendava je na direktorja Jožeta Marinška naslovil sklep o napovedi stavke za ponedeljek, 13. julija. Zaposleni zahtevajo izplačilo razlike plač od februarja do novembra lani in za to obdobje poplačilo prevoznih stroškov ter del lanskega regresa, potem še izplačilo plač po kolektivni pogodbi ter prevozne stroške za april in maj ter plačo za junij do 18. julija ter letošnji regres. Prva pogajanja o stavkovnih zahtevah naj bi z lastniki opravili včeraj. 90-odstotni lastnik družbe Purlen je družba KBM Infond. Napovedovali so aktivno lastništvo in preobrnitev negativnega poslovanja podjetja, kar pa se po neuspešnih dogovorih z največjo upnico podjetja Pomursko banko ni zgodilo. Neuspešno je bilo tudi iskanje kupca za podjetje. MH ■ V ponedeljek, 13.julija ob 14.00 Za zdravje - o poletni nadlogi, zastrupitvah s hrano . 8 (IZ)BRANO 9. julij 1998, Poletje r akorkoli: tudi poletja niso več kot nekoč. Pa ne samo zaradi težačenja pri žetvi, brundajočih mlatilnic ter boječih pogledovanj v nebo, temveč zaradi vrtoglave telekomunikacije, ki naš planet spreminja v vse bolj neprijazno okroglino. Pa vendar se ne smemo pritoževati. Čas nas bo že pohodil, tudi neurja bodo plamtela, dežele, o katerih smo sanjali zroč v turistične kataloge, pa bodo na mah osvojene. Samo spomnimo se potrpežljivih poljskih potovalcev v »pe-glah« s prikolicami, pločevinastih kolon, ki lezejo proti morju, spomnimo se prvih sindikalnih izletov, vznesenih državljanov takoj po vojni, ki so se nastavljali kameram, namakajoč kazalce v morsko vodo. Spomnimo se, kako smo nekoč vihali nosove zaradi »nespodobnega« Vrsarja, mladenk zgoraj brez in večnih »pre-bukiranj«, spomnimo se popoletnih razvnetih pripovedovanj o pivskih dogodivščinah ter sanjarij o izvoljenem otoku - pa nam bo vse naenkrat jasno: poletja te posrkajo prav s svojim milnim mehurčkom, v katerega tako radi lezemo. A letošnje poletje ni sramno. Je zgolj žogobrcarsko in malo manj čas kislih kumaric. Politikantske spletke, lustracije, spra-vljaški dokumenti, pametnije strankarskih veljakov in referendumi za nove občine so ragljice, ki v ničemer ne preglasijo poletja. Vse te stvari postajajo vse bolj postranske, celo poslanske počitnice v ničemer ne spremenijo funkcioniranja države. Še več: mnogi si zaželimo, da bi jih za kar za ves mandat poslali na »delovne«, kreativne počitnice, na katere nas danes mamijo turistične agencije. Kajti počitnice so koneckoncev res delo. Iz izkušenj vemo, da znajo biti hudo naporne, da si po poležavanju na obljubljenih plažah ali po hribolazenju kar zaželimo nazaj v svoje službe, četudi nas bodo, če le prilezemo v koromadijsko Evropo, posrkale do obisti. A kaj bi o tem, sedaj, ko se preležavamo pod palmami, je najvažnejše, da si zapopevkamo za Florjanom Lipu-šem: »Vsi se kopajo in vsi molijo svoje trebuhe soncu naproti in sonce jih greje in sonce se smeje in voda se smeje in metulji se smejejo in komarji se smejejo in fant, ki prodaja sladoled, se smeje in ves svet — soncu se smeje. ki greje in sije brez kategorij«. Ker je tako daleč, da naša zemljica zanjo res izgleda kot modra pikica, ki raje blodi po vesoljskih prostranstvih, kot bi se privoščila vsaj hipček že zdavnaj zaluženih počitnic. MILAN VINCETIČI Panonka je mrtva Njeno funkcijo nadaljuje pet novih kmetijskih zadrug - Slednje so prevzele del premoženja in zalog stare zadruge, ne pa tudi njenih obveznosti A gonija Kmetijske zadruge Panonka traja že nekaj časa, kot vse kaže, pa za ta nekdanji zadružni sistem ni več rešitve. Z dezin-vestiranjem določenega dela nepremičnega premoženja so se dolgovi Panonke sicer nekoliko znižali, vendar po zadnjih podatkih znašajo še vedno več kot 600 milijonov tolarjev. Ker Kmetijska zadruga Panonka že od sredine lanskega leta ne posluje, saj so bile na njenem območju ustanovljene nove kmetijske zadruge, ki pa niso pravne naslednice Panonke, je Pomurska banka že pred časom predlagala sodišču uvedbo stečajnega postopka, do katerega pa ni prišlo. Kaže pa, da se bodo zadeve vendarle začele razpletati, saj se je 23. junija začel zoper Panonko postopek prisilne poravnave, ki ga je predlagala sama Panonka. Kot nam je povedal upravitelj prisilne poravnave Milan Koren, je smisel poravnave, da se poplačajo upniki, vendar bo potrebno še prej urediti premoženjska razmerja. Kot smo zapisali uvodoma, Panonka že od sredine lanskega leta ne posluje, saj njeno funkcijo nadaljuje pet novih zadrug, ki niso njene pravne naslednice, so pa prevzele del premoženja in zalog, ne morejo pa se dogovoriti za prevzem obveznosti stare zadruge. V postopkih prisilne poravnave zdaj ugotavljajo premoženjsko stanje Panonke, hkrati pa pripravljajo osnutek finančne reorganizacije oziroma predlog, kako in v kakšni višini bodo poplačane upniške terjatve. Po zagotovilih Milana Korena bodo konkretni podatki o tem znani čez tri tedne, že zdaj pa zatrjuje, daje premoženje Kmetijske zadruge Panonka razmeroma veliko in kakovostno, razen nerazčiščenih zemljiških vprašanj z zemljiškim skladom pa tudi urejeno. Urejeni so tudi knjigovodski podatki, tako da ne bo večjih težav pri ugotavljanju upniških terjatev in dolžnikov. Po bilancj stanja ob koncu lanskega leta je bilo premoženje Panonke vredno 1,5 milijarde tolarjev, zato obstajajo realne možnosti za ustrezno poplačilo upnikov. Težave pa se lahko pojavijo pri izterjavi dolžnikov Panonke, saj nekaterih dolgov ne bo moč izterjati. Sicer pa trenutno v Panonki tečeta dva postopka. Poleg poplačila upnikov s postopkom prisilne poravnave potekajo še pogovori z ločitvenimi upniki, ki imajo svoje terjatve zavarovane s hipoteko na premoženju. Slednji bodo dobili svoje terjatve poravnane s prodajo tega ali drugega premoženja Panonke. ,, 1X„„. a - Major Troha proti generalštabu Slovenske vojske Perica reže vojski rep Čistili so 53 šotorskih kril za 750 tisoč tolarjev - Vojaška policija ne bo posredovala M ajor Ladislav Troha je pretekli teden pričel z delovnim štrajkom pod jamborom »slovenskosti«, ki stoji nasproti slovenskega parlamenta; to je tam, kjer je bila razglašena država Slovenca. Pod jamborom stoji od 7.00 do 15.00 ure, v vojaški uniformi in s pi- štolo baretto za pasom. »To je edino, kar mi je še preostalo. Opozoriti hočem na številne nepravilnosti v Slovenski vojski, zaradi katerih je naša vojska bojno nepripravljena. Pred tem sem o nepravilnostih opo- zarjal vse mogoče naslove, v vojski in državni upravi. Dvakrat sem o tem obvestil tudi predsednika države Milana Kučana,« nam je rekel major Ladislav Troha. Ob njem se na ploščadi pri Maximarketu zbirajo številni ljudje, predvsem firbci ali politično obremenjeni ljudje. Obremenjenih ne mislim le v slabem smislu. Nekajkrat je med njimi prišlo do hudih spo-'rov. (Ne)znani Prlek iz znamenitega štrajka v Cankarjevem domu, ko so zahtevali odstop Milana Kučana, je skoraj sesul neko žensko. Major Troha se samo smehlja. »Vse to je neka oblike demokracije,« je rekel. Prosili smo ga, da za naš časnik pove eno konkretno nepravilnost v vojski. »Lahko. Ko sem bil namestnik komandanta in sem nadomeščal komandanta je na mojo mizo prišel račun za čiščenje 53 šotorskih kril iz privatne firme. Znesek? 750.000 tolarjev! Za ta denar bi vsakdo izmed nas z zobno ščetko očistil šotorska krila,« je dejal major Ladislav Troha. Obiskal ga je tudi načelnik generalštaba brigadir Slovenske vojske Iztok Podbregar, katerega ukaz o vrnitvi v enoto je Ladislav Troha zavrnil. »Nisem edini, kije zavrnil ukaz. Na desetine takih je v generalštabu,« je rekel. »Kdo lahko postane član generalštaba, me spra- šujete. Važno je samo politična barva, strokovnost je nepomembna.« Obiskal gaje ombudsmen Ivan Bizjak, pozval gaje Ivo Hvalica, da pred kompetentnim odborom državnega sveta pove, kaj ve. Načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Iztok Podbregar je povedal, daje bil zaradi hujše kršitve delovne discipline disciplinski postopek proti Trohi razširjen. Uvedli so ga pred časom, ker je major Troha napačno informiral javnost, zdaj pa je tudi suspendiran z delo- Vandalizem na tujem dvorišču (mostu) vnega protesta naj bibllan va za Slovensko vojs garje mnenja, a ralštab Slovenske J ed časom zelo resn<° y sv# vanja težav, na a j, mnenjih in P°bu v)je0? major Troha. Us bila komisija- zt° tudi trdi, da se bo Troho še pogovarja£ vanje vojaške policU P pride v poštev. Foto: NATA! močno potruditi, da so dosegle svoj namen: vsako koriti so kljub žici obrnile in izpraznile vsebino v reko. Naj jim čestitamo, ker jim je uspelo? Sramota in pli- tkost, če mishF da. pOgU kazale svojo m Eross tudi na petanjskem Komu so bila v napoto cvetlična korita z rožami na ograji petanjskega mostu? I andalizem nekaterih ne pozna meja. Lahko bi ga imenovali tudi I objestnost, uničevanje tuje lastnine iz pijanosti, škodoželjnosti, I mladostniške evforije. Kakorkoli, lahko se je peteliniti na tujem gnoju, še bolj pa v temi, ko te nihče ne vidi. Ti ljudje, ki sredi noči uničujejo tisto, kar so drugi s prizadevnostjo in željo po polepšanju kraja naredili, si prav gotovo ne upajo tako postavljati sredi dneva. Dvomim, da jih je sploh kaj v hlačah, da si sploh upajo kaj povedati! Pred tednom nas je v dopoldanskih urah poklical Viktor Zamuda, gonilna sila Kajak-kanu in rafting kluba Petanjci. Povedal nam je žalostno novico o vandalizmu, ki se je zgodil pri njih ponoči. Skupina pijanih mladoletnic (sodeč po glasovih, ki so jih slišali sredi noči najbližji sosednje) se je sredi noči, okrog 2. ure zjuraj, peš vračala s koncerta italijansklega pevca Erossa Ra-mazzotija v sosednji avstrijski Radgoni. Očitno so upale, da bodo uspele ustaviti kakšen avto, ki bi jih odpeljal do željenega cilja (Maribora), vendar je bilo štopanje brezuspešno. Iz jeze ali objestnosti so se spravile na cvetlična korita na petanjskem mostu, ki so jih zasadile z rožami domače gospodinje. Verjetno so nameravale korita kar vreči v reko, vendar jih je presenetila žica, s katero so bila pritrjena, zato so se morale kar Slovenci smo dobili prvega svetnika - n tiičn^ * Kar precej moči so potrebovali, da so obrnili Cvsaj da je vsebina padla v reko. Letos so jim ostala Anton Martin Slomšek - blaženi Bo papež Janez Pavel II. spet obiskal Slovenijo in tedaj uradno razglasil svetnika? Upanje slovenskih katoliških vernikov, da bo papež Janez Pavel II. ob svojem prvem obisku v Sloveniji maja 1966. leta razglasil Antona Martina Slomška za svetnika, se niso uresničila, pač pa je tedaj napovedal, da še naprej teče postopek. V peiek, 3. julija 1998, je zbor kardinalov (konzistorij) na vatikanski kongregaciji za zadeve svetnikov in ob navzočnosti papeža Janeza Pavla II. potrdil čudež po Slomškovem posredovanju, kar je bil eden izmed pogojev za razglasitev za blaženega. Vatikanski kardinali so potem razglasili, potrdili in podpisali, da je postopek za beatifikacijo končan. »Z beatifikacijo služabnika škofa Slomška bomo dobili potrditev pred vesoljno Cerkvijo, da je slovenski narod v svojih koreninah zdrav narod, sposoben dati svetnika, sposoben krščanskega in evangelijskega heroizma, z vsemi in nenazadnje pravimi narodnostnimi vrednotami. Z beatifikacijo Slomška bomo dobili svojega stalnega zavetnika pri Bogu. Pripro-šnjika iz svojih vrst. Vsem velikega vzornika v osebnem in občestve-nem verskem življenju,« je zapisal v včerajšnji Družini mariborski škof dr. Franc Kramberger. Ljudje včasih porečejo, da »vatikanski mlini« meljejo počasi. Prizadevanja za beatatifikacijo Antona Martina Slomška za svetnika so tekla dobrih 70 let, torej od 1928. leta. Vmes je bila vojna, ko je bil postopek prekinjen in tudi drugi vzroki so bili, daje vse trajalo tako dolgo. Ta čas še ni znano, —^id tudi posvečeti ( paAj župnik žuP^J^^nik Pr sta',%. maj* % drazu. je bil vantinsk^ stad sel, da J škofiJ6.^ Sloms^L;.!^^ tembra j6goViP tev šk° vei>sLii ge P0* zavzema prvo mesto Cifl, X £o svetih bra *^ VdušojeP"2';^ razumel eucn i^o vanje svojega JVSX tedaj, ko je P° b Olimju razglasil Antona Martina Slomška za blaženega ali pa bo morda spet obiskal Slovenijo in bo razglasitev v Mariboru. Anton Martin Slomšek seje rodil 21. novembra 1800. leta na Ponikvi pri Grobelnem -na kmečkem posestvu Slomu (zato tudi Slomšek). Bogoslovje je šno mrtvil0- 1998 (IZ)BRANO Nov obrat Leka v Lendavi Kadar staviš na pravega konja klav^na Zmo90ivosti proizvodnje J^mevanje Rodnosti štirimi leti (prvega julija je Milan Kučan v Lendavi Opiral Lekov obrat za proizvo-klavulanske kisline z bese-»Današnji lekov uspeh je ^ultat dosedanjega trdega ^.ustvarjalnosti in znanja ter 'Juvanja prihodnosti.« In Wnji teden, ko je minister za zadeve Igor Bavčar v ^davi prerezal trak novega Novega obrata za povečanje ^iivosti proizvodnje klavu-kisline, je s svojo prisotno in govorom dal vedeti, da ■u konkretiziral z besedami: «... pričakujemo, da bo Slovenija kot država podpirala firme, znanje in tiste proizvode, ki bodo rezultat razvoja domačih potencialov, lastnega znanja. Saj če hočemo v perspektivi imeti toliko in toliko univerz v Sloveniji, potem načrtujmo te ljudi zaposliti in zato moramo imeti toliko razvojnih kapacitet. In Lek je ena od tistih firm, ki trdi, da sta v okviru farmacevtike pomembni dve ključni stvari -razvoj in trženje. Če to imaš v svojem poslovnem procesu, potem lahko računaš, da si firma bodočnosti.« anketa•anketa•anketa Je odkupna cena pšenice zadosten motiv za naše kmete? proizvodnje pa je bila potrebna za osvajanje novih trgov ter vse večje potrebe po vodilnem Lekoveni antibiotiku Co - amo-xiclav. Leku je uspelo priti na najzahtevnejše svetovne trge Amerike in Evrope, za prodornost v nove svetove pa je bila pomembna tudi januarja sklenjena izvensodna poravnava glede intelektualno lastninskih pravic v zvezi s proizvodnjo kla- ravn0 Sm° ’me^ tr' nesreče večjega obsega. Nesrečni slučaj je bil, ^°vži tednu. ko smo načrtovali svečano otvoritev. Vzroke za zadnji Kmerih a jeve9a klavulonata v hladilnici še raziskujemo. V preostalih dveh >tirOnia Sni0 vzroke odkrili in uvedli ustrezne ukrepe, da do vžiga ne pride, ’Sami h|°e do nje9a Pride’ se na kraju samem zaustavi oz. zaduši. Samovžig Poradi,nic’ °ziroma v logističnih, skladiščnih prostorih je bil tudi za nas ^iraia smo strokovno skupino, ki bo v času letnih remontov zadevo ^li akt' naCin’ ^a se Požar na kraju samem zaduši. Kar pomeni, da bomo n 'Vni Sasilski sistem tudi za logistično podporo samega procesa,« je o Sre^'v Lekovem obratu v Lendavi povedal Edo Capuder. IO &'?rih»d-1 S paradnim konjem - 1ULI v____ H v (gospodarsko) unije. Generalni Pre(isednik uprave wPa te ^anje pihodnosti še MU ■ osvajajo svet Klavulanska kislina je »paradni konj« Leka, povečanje obsega tehnološko zelo zahtevne Cj^vulonat je sol, substanbca za pripravo Značilno zanjo je, da se njena učin o Wr6minia s temperaturo. Učinkovitost se ne Br"1’ce ie na hladnem, na sobni temp za 40 odstotkov ali za k \ ie na sobni temperaturi dva dni. Vrtorei v stiku z višjo temperaturo razpacl~ P M?6 ^^^^najo stranski produkti, ki so s k. 6^sPlozivni. S za a So- lil' je tako kot v pretek-tudi letošnjem šol-Weni niz projektov 'kv^.^ntavlli širši* odprta vrat. so si lahko M? ^'strežnik SUN ^nščenv- — vulanske kisline z eno vodilnih farmacevtskih družb v svetu Smith Kline Beecham. Investicija ■ modernejša, z večjim izplenom, z zmanjšano količina odpadnih voda Zadnja investicija Leka v Lendavi, ki je rezultat lastnih razvojnih ter tehnoloških in inženirskih potencialov, je bila vredna 600 milijonov tolarjev. »To je investicija v odpravo ozkih grl ali povečavo kapacitet proizvodnje klavulanove kisline. Je rezultat Lekovega aktivnega ekt Dan odprtih vrat na r°jektov, I ] V1 • • ,* l soboški gimnaziji ten, inovacijski projekt »Astronomija On-line II« ter projekta »Informatika« in »Z računal- nikom do zvezd«. Obiskovalci pa so se lahko tudi poigrali, in sicer z računalniškimi simulacijami za liziko iz kataloga priporočene programske opreme projekta RO ZRSS in z izdelavo predstavitvenega gradiva z računalnikom, ob koncu pa je bilo na vrsti še predavanje o Internetu kot komunikacijskem mediju prihodnosti. TOMO KOLES FOTO: NATAŠA JUHN£)V ■ Asistent Renato Lukač (na desni) je eden od najbolj zaslužnih, da so se na gimnaziji razvile in izpopolnile znanstvenotehnološke J^iavnnsti. tržnega pristopa, to pomeni večanja tržnih deležev in pa osvajanje novih trgov. Po tehnološki plati se ta investicija ne razlikuje od ostalih, s tem daje sama tehnologije za nivo modernejša, rezultati teh izboljšav pa so že vidni v času kratkega zagona. Linije obratujejo približno dva meseca in dosegli smo bistveno boljše izplene ter bistveno lažjo manipulacijo samih linij, kar se pozna pri zmanjšani količini odpadnih voda. To pomeni, daje pomembna tudi ekološka plat investicije. Inštalirani so tudi samodejni sistemi za pranje in čiščenje, tako da je ročnega dela bistveno manj,« je strokovno plat investicije predstavil Edo Capuder na dan otvoritve (zadnji dan v funkciji direktorja lokacije v Lendavi). Klavulanska kislina je potrebna za Lekov vodilni antibiotični preparat ( co - amoxiclav), ki ima zelo širok spekter uporabe. Je kombinacija antibiotika amoksi-cilina in klavulanske kisline, ki sama po sebi nima antibiotičnega delovanja. Je inhibitor beta laktamaz, ki izboljšuje delovanje antibiotikov, zmanjšuje rezistenco in pomeni bistveno učinkovitejšo terapijo. Proizvodnja strateška za Lek in državo, bojazen Lendavčanov Za lekovce in državo je proizvodnja na lendavskem koncu strateškega pomena. In koliko je pomembna za tukajšnjo pokrajino in ljudi? Daje jim del od skupne blaginje, za katero prispeva tudi Lek, ter skoraj tristo zaposlitev (zadnja pridobitev ne prinaša novih delovnih mest). Življenje v soseščini pa pomeni tudi bojazen. Kemična industrija je vir strahu, dvomov in nezaupanja. V zadnjem obdobju so namreč v lendavskem obratu Leka imeli že tri požare, zadnjega prav v tednu otvoritve novega obrata. MAJDA HORVAT I Pred kratkim so se na posvetovanju ob dnevu pšenice, ki so ga organizirali na rakičanski srednji kmetijski šoli, kmetje potožili zaradi nizke cene pšenice ob visokih stroških. Takrat je bil tam na obisku tudi minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj, ki pa je tožil zaradi težav in zahtevnega usklajevanja vlade zaradi zahtev Evropske zveze po svobodnem trgu pšenice. Povedal je še, da bo zaščitna cena za kilogram pšenice znašala 29,80 tolarja, z dodatkom za kakovost in stroške pridelave, ki jih financira ministrstvo, pa se lahko cena dvigne do 35,48 tolarja. Je ta cena zadovoljiva za naše kmete? Bodo sploh dali pšenico v odkup? Kakšna je bila letina? Pri naši anketi smo šli še korak dlje in vprašali tudi za mnenje o dolgih vrstah kolon traktorjev na Industrijski ulici v Murski Soboti, kar je vsakoletna podoba pred podjetjem Mlino-pek. Ob našem poizvedovanju se je izkazalo, da se vsak posamezni kmet preživlja tako, kot najbolje ve in kot mu dopuščajo možnosti, napačno pa bi bilo sklepati, da se vsi ukvarjajo s kmetijstvom na enak način. Prav zaradi te različnosti so zato njihovi odgovori še toliko bolj zanimivi. BELA SEČI iz Gančan: »Ja, nekaj pšenice bom res dal v odkup. Z odkupno ceno sem še kar zadovoljen. To se pravi, moram biti zadovoljen, saj izbire nimaš, tisto, kar je presežek, moraš dati v odkup. Za mojo letino za zdaj še dobro kaže, polovica zemlje je dobro obrodila, tam, kjer je bolj drobno zrnje, pa je malce slabše. Ja, čakanje v vrsti je res velik problem. Včasih je presneto vroče, včasih hudo dežuje, prihaja do prepirov in podobno. Vendar je za ta predel tokrat nekoliko boljše, saj lahko kmetje vozijo na odkup tudi v Lipovce, kjer je gneča manjša. Toda nisem prepričan, da se vse skupaj splača, glede na izdatke, še posebej tistim, ki nimajo denarja za mehanizacijo. Zato ljudje raje prodajajo zemljo, kot pa da bi delali praktično zastonj.« FRANC MLINARIČ starejši iz Odra-nec: »Odkupna cena? Koliko pa sploh znaša? Saj niti še sam ne vem. Toda glede na lansko leto lahko rečem, da je bila še kar zadovoljiva. Za letošnjo letino kaže, da bo kar v redu. V Mursko Soboto ne vozim, ker je predaleč. Sedaj imamo odkupno mesto tudi v Črenšovcih, tako da čakanja skorajda ni. Pa tudi kmetje se med sabo dogovorimo, na primer če mora eden ne- kam vstran, mu ostala dva varujeta mesto. Včasih pa se človek I res vpraša, če se splača ukvarjati z nekaterimi poljščinami, saj ! sem dobil za kilogram koruze ali krompirja na primer štiri- | najst ali sedemnajst tolarjev, otrobe pa sem kupil po dvain- I dvajset tolarjev. Dobi se tudi ceneje, saj nekateri privatniki vo- I zijo otrobe iz Madžarske in jih prodajajo p^o nizki ceni. Slišal sem že, da so stali samo dvanajst tolarjev in pol.« FRANC BERTALANIČ iz Sodišinec: »Mi pšenice nimamo, ker se naša družina ukvarja s kmetijstvom le za lastno uporabo. Imamo koruzo in ječmen, čeprav se tega slednjega ne splača pridelovati. Glede na lansko leto, kolikor vem, je bila zaščitna cena za kilogram pšenice še kar v redu, in če da država letos še regres, bo toliko bolje. Mi imamo tudi svinje in za njih ravno tako velja nizka cena. Naša letošnja letina je v redu, lahko pa bi bilo še boljše. Malo nam je nagajalo vreme, ker v začetku ni bilo dosti dežja, kasneje pa je bilo na nekaterih delih zemlje zaradi preobilice padavin težko žeti. Vem za dolge vrste traktorjev v Murski Soboti in mislim, da bi se kmetje morali organizirati. Bolje bi bilo, če ta odkup ne bi bil v mestu. Slišal sem, da nekateri kmetje lahko sedaj vozijo v Lipovce in Črenšo- vce in da je tam boljša situacija.« GEZATEMLIN iz Gradišča: »Nimam pšenice in je nikoli nisem sejal, ker imam samo hektar in pol zemlje. Tuje od vsakega nekaj, malo koruze, malo krompirja in malo buče. Kaj naj vam povem? Mislim, da so cene za odkup slabe. Kmetje delajo in delajo, potem pa zaradi nizkih cen ne morejo prodati. Počasi bodo vse »štale« in vsi hlevi prazni. Seveda je za takšno situacijo kriva država. Našim pridelkom zbija cene, uvaža pa potem tiste iz tujine.« TOMO KOLEŠ foto: JURE ZAUNEKERi PORTRET 9. julij 1998 mpak on je drugačen. Ni se potopil v hlepenje za lastno korist, nič v življenju ga ni odvrnilo od dolžnosti živeti za skupnost in v skupnosti, v duhu človeškega sožitja. Copati »komotne« povprečnosti, zazrtosti vase nikoli niso bili po njegovi meri, pa čeprav so se našli tudi takšni, ki so s pritlehnimi besedami sekali za njegovim hrbtom. Ostal je pokončen, s svojo družino os kolesa v vasi. Brez osi pa se kolo ne more vrteti. Jožef Horvat je, a vsi ga kličejo Kozarov dedek, in pri tem so besede zavite v spoštljivi, blagi in prijazni ton. A »Kozarovi, to je domače ime. Moj dedek, po mamini strani, so bili od Ko-zarovih. Priženili so se na grunt, na današnjo številko sedemdeseteden. Tudi moj oče so se priženili in so bili Horvat. Ko pa so tretjič šli v Čikago, že kot poročeni, so kupili ta grunt, to hišo. No, ime Kozarovi pa je ostalo, po Ko-zarovem Tuniji, nekateri so pravili še Likačov Tuni, ker so bili od Likačovih s Črenšovec. V tem, da me ljudje poznajo, je mogoče malo tradicije. Že takrat, za stare Jugoslavije, ko so moj oča prišli domov z Amerike, so bili v raznih odborih ter ustanovni član gasilskega društva v Žižkih. Bili so poveljnik in še petindvajset let blagajnik, kljub temu da so v Ameriko prišli skoraj nepismeni. Tam so se v društvu Sv. Jožefa naučili pisati. Imeli so lepo pisavo, pismo so pa pisali tako, da so vsako vrstico začeli z veliko začetnico. Bili so tudi v prosvetnem društvu, gradbenem odboru za načrtovani Frančiškov dom v Črenšovcih, ki so ga vodili gospod Klekl. Do tega pa ni prišlo, ker je gradnjo preprečila druga svetovna vojna. Pri ljudeh v Žižkih pa tudi okolici so bili priljubljeni in tako poskušam nadaljevati njihovo pot. Bil sem gasilski poveljnik, nekaj časa predsednik in podpredsednik društva in še sedaj rad sodelujem kot gasilski veteran,« je Jožef Horvat, po domače Kozarov dedek iz Žižkov, z globokim spoštovanjem govoril o svojem očetu. Vojak Za časa prve Jugoslavije je končal štiri razrede osnovne šole, ki so jo v Žižkih vodile šolske sestre. Pripravljale so ga za nižjo gimnazijo, vendar se je začela druga vojna in madžarska šola. »Šole sem dokončal, pa nisem vedel več kot štiri osnovne računske operacije in komaj sem čital časopis. Pozneje pa, ko sem bil rekrut, sem opazil, da to tako ne gre, zato sem se prijavil v gradbeno vajeniško šolo v Murski Soboti. Vodja šole je bil Franc Novak, po katerem se v Soboti imenuje ulica arhitekta Novaka. Bil sem med prvimi ^čenci. Toda v tej vajeniški šoli sem bil samo eno leto, saj sem dobil poziv k vojakom. Pri vojakih pa sem bil tri leta in dan,« je pripovedoval sobesednik. V tistih časih je mladinska organizacija, ki je tudi nekaj veljala, za vsakega rekruta pisala karakteristiko in njemu je sekretar, takratni učitelj Ivan Požauko napisal tako dobro mnenje, daje bil sprejet v podoficirsko šolo splošne inženerije, vojaščina pa je zanj trajala leto dni več kot ostalim vojakom generacije osemindvajset. Za zaslužkom »Potem sem prišel od vojakov. Doma pa revščina. Oča so bili kaznovani, ker niso pravočasno oddali zrnja, obleka mi je bila premajhna in bil sem prisiljen iti s trebuhom za kruhom. Oče so imeli obvezo oddaje petsto kilogramov zrnja, so pa dali samo tristo, dvesto pa zadržali za domače potrebe. Pa so prišli s tovornjakom, nagrabili pšenico ter jih še kaznovali s pet tisoč takratnih dinarjev. Oktobra sem prišel od vojakov, januarja naslednje leto pa sem že bil pri Gradisu v Zenici. Gradis je takrat v Zenici delal koksarno in od nas je bilo tam precej.ljudi. Izvolili so me v upravni odbor podjetja, vendar sem imel le polkvalifikacijo. Ker nas je bilo več takih le s polkvalifikacijo, sem Sled njegove poti »Že kot fantje smo na vasi radi peli. To je bila pesem. Dosti pesmi pa sem se naučil ob mlatitvi. Moj bratje imel mlatilnico in parno peč. Takrat je to bilo veliko delo in tam, kjer so bili večji kmetje in kjer so točili vino, tam se je pelo. »Mašinistri« so znali dosti starinskih pesmi, ki pa so s temi možakarji legle v grob. Mislim, da pesem človeka pozdravi, ali kot mi je povedal dvainosemdesetletni Čurinov dedek iz Koga, človeku podaljša življenje vsaj za mesec dni,« je svoj portret zaokrožil Jožef Horvat, po domače Kozarov dedek iz Žižkov. Pa še o kozarček dobrega belega je dodal besedo, saj je po tem, ko je kot sedemdesetletnik opravil vinogradniški tečaj, lani za Chardonnay dobil dve zlati. Berem: »Kaj me briga! Kaj bi se vtikal v stvari, ki mi ne koristijo!« Tako smo rekli in se redili. (Cankar) času organizirati tečaj. Moj predlog je bil sprejt in tako smo opravili tečaj. Potem pa so me hoteli poslati v, Ljubljano v šolo za gradbenega tehnika. To sem pisal domov, pa so mi oča odpisali: ‘Znaš, jaz san tebe računau, ka bi moje delo nadaljuval. Mučo san se po svejti, brat Tjaš, najstarejši sin se je oženo vfkrej, tebe san pa računal doma. Tij prijdi domov.’ Spati nisem mogel, kaj naj naredim. Pa sem delovodji Ignacu Šuštaršiču to povedal, da me oča kličejo domov. Rekel mi je, povsod je lepo, doma je pa najlepše, pa tudi prav je, če starše ubogaš. In ko sem odhajal, mi je še rekel: ‘Horvat, če te bo kdaj pot zanesla za zaslužkom, pri Gradisu so ti vrata odprta’.« Obrtniki, paraziti socializma Štiriinpetdesetega leta se je vrnil domov v Žižke, si ustvaril družino ter začel gospodariti. Toda kruh samo od zemlje je bil preskromen, zato je začel z zidarijo. Vzel si je pavšalno obrt. »Pa je enkrat prišel inšpektor dela. Ker so mi pomagali štirje delavci, saj sam naročila nisem zmogel opraviti, me je kaznoval. Takrat sem videl, da to tako naprej ne bošlo, in sem začel z redno obrtjo. Triindvajset let šem jo opravljal. Pa tudi težko, saj je takratni sistem na nas obrtnike gledal kot na parazite, ki spodjedamo socializem. Zato je obrtnik lahko zaposli le tri delavce. Tu pa so prihajali ljudje z Nemčije, tujine z denarjem in naročali Ivcev, naročil nisem mogel sprejeti. Zato sem zaprosil še za tri delavce, vendar so nekateri odborniki temu nasprotovali, ker da vsi privatniki izkoriščamo delavce. Podprl me je takratni načelnik davčne uprave Lujz Žalig in povedal, da je tovariš Horvat reden davkoplačevalec. Tako da so mi odobrili še dva delavca. Vendar ob svojem poklicu, ki ga še sedaj zelo spoštujem, tudi kmetijstva nisem nikdar zanemaril.« Prvi bicikl v Žižkih je leta 1909 imel Martin Prša, prvi osebni avto pa Slavko Hozjan, ki je prišel iz Pakistana in kupil princa. Prvi traktor je kupil Jožef Hozjan, kije prišel s Kanade, prvi gumivoz pa Ivan Matjašec. Obrtniška vas Sploh so Žižki obrtniška vas že od nekdaj, in če jih štejemo danes, potem je obrtništvu, in to trdnemu, zapisana vsaka tretja hiša. »Že nekdaj smo v Žižkih imeli zidarskega mojstra Martina Čuriča. Imeli smo tudi šnajdra Avgusta Čuriča, ki je sešit prve kroje za žižkovske gasilce. Še sedaj čuvamo račun. Potem so bili mizarji Anton Horvat, Oto Zver, Peter Horvat, katerih dejavnost nadaljujejo nasledniki. Razvito je bilo čevljarstvo. Tu sta bila dva obrtnika Ignac Kuzma in Ludvik Hozjan. Ignac je imel obrt takoj po prvi vojni in videl sem njegovo spričevalo, saj si je kot najmlajši obrtnik moral na sodišči kupiti dve leti, da je potem imel enaindvajset let, ker drugače ni je bil tudi mojster, ki je s slamo pokrival strehe in imel pomočnike Štefana Žaliga in Jožefa Stanka, zadnji pokrivač pa so bili Tratnjek. Potem pa je prišla elektrika in z njo nove obrti,« je obujal prva obrtniških imena v vasi. V gibanju »Že od nekdaj so bili ljudje v Žižkih zelo aktivni. Orli so bili ustanovljeni leta 1919 in potem s posebnim odlokom iz Beograda ukinjeni. V ospredje so takrat potiskali Sokole. Še sedaj imamo foto grafijo ob desetletnici delovanja Orlov, na nji pa so tudi nekateri še živeči, dr. Štefan Gruškovnjak, je kot otrok držal tablo Orel Žižki, potem Monika Hajdinjak, mati od duhovnika Matijo Hajdinjaka in drugi. Leta nazaj je bila aktivna tudi lovska družina,« ve povedati Kozarov dedek. »V ljudeh je vedno bil nemir, pripravljenost sodelovati v gibanju, podjetniški duh. Delno je to bilo zaradi vpliva gospoda Klekla, močan vpliv pa so imele šolske sestre, saj so to vedno podpirale in bile same pobudnice napredka,« je še razmišljal. Žižkovske tombole « Že od nekdaj sem bil aktiven in z Žerdinovim Jožkom sva zelo dobro vozila. Prišla sva s predlogom, da naj gasilsko društvo organizira tombolo, pa noben odbornik ni bil za to. Smejalo so se, kaj bi tombola. Pa smo uspeli, čeprav smo si pravila sposodili pri Nogometnem klubu Mura. Glavni dobitek-prve moderne tombole, avgusta leta 1977, je bil zaporožec, za njo pa je bilo še šest tombol. Na zadnji so že bili že trije avtomobili,« je povedal Kozarov dedek, začetnik znanih žižkovskih tombol. Izkupiček so potrebovali za dokončanje vaško-gasilskega doma, ki so ga potem zastonj odstopili Toku iz Domžal, ter dom. Tudi to je zanimiva zgodba, 4 na pomnenja. Lekov obrat najprej v Črenšovc' »Mi smo vedno bili zato, nekje med Lendavo in So o industrijski obrat. NaTom tudi pokojni Ferdo Godina-& spodarskem vestnik" brali vest, da najbinalokJG vskih zadružnih parcelah svoj obrat. To so nam p° trjevali pri otvoritvi as a Q pa v Trnju in Črens°VŽ'^ da bo za začetek ®eloa obraHifll delavcev, potem pa se 0 In na tem smo gojili upa J ikprine-pa je isti Gospodarski ves; - sel članek, da seje lokacij la in da bo obrat v Len a v Črenšovcih nivo talne sok in da ni povezave z ze smo temu zelo nasproto 0po> obrati so se takrat postav tični liniji. Bili smo Pf|Pr v(jr z avtobusi iti pred skup bljano. Nekdo je to javi ^dt da se tu nekaj kuha in ° pis od občinske SZD , daSef> mo in da naj pridemo g ’ rj]i^ govorimo. Mi pa smo o ne gremo nikamor in ajndo^' dejo dol. Določili so a }ji’ smo se v mali zadfU^‘^ Črenšovcih. Prišel je Pr ne Ivanec, predsedni tar zveze komunistov e bojin10' Prepričevali so nas, naj s saji‘ da naši ljudje ne bi im® sedaj avtobusi, predno pa naj bi imeli ljudje s govorite, Pa sem jim rekel. S daZ bodo imeli naši predno , obrat zgrajen, bo ka r j0pr«’* nekaj’ ... No, rekel se Strašno je to bilo, stra J se in se razšli, obljU2 da bodo; bodo delali na tem, |a0M drugo firmo, ki bo tu o Prišel je T<*° J Po tistem je Prišl°Jki z lenda\ Domžal ter trije po 1 s0 pfi^ občine ter naznani i, vOj0 g vljeni v teh krajih o P stcZ । Pogledali so si vaške P nju, Žižkih na BisZčfenšZ dom in Kleklov dom da|i, d’ ■ »Na koncu so mi P do čez tri dni javili, J s6 od! bili smo sporočilo, paZt za Žižke, ker je tu ve pfjjj4 novogradnja, ki je ? j-jnest' j Mi pa smo jim m°ra laZit da to odstopamo "J ditakf^ imeli sejo in vnatelj Branko Mern*^ ‘Fantje, imejte P^ te plačajo vsajp°S^ Mi smo temu dan šli na občino- e o rekli: Tiho >5 Druge vasi jim P°n goje. Ko boste rabll‘d / novega doma, varTZetZavsi11 na pomoč.’Fehern^ ‘Dajte, zgrabite to P , ^d« vaš dinar damo mi otvoP j d* pejnez ni bilo nic, ^(j jih dobro pogosti" da A/ delamo preveliki doim rjSlic usu.imo. ker bodo bo denar. Jaz Pa s „ smo z gradnjo za dobiiP tudi nadaljevali, Pa snj° dinar ali pa %^nčZ^ niškim del°m 0 jisk'4 smo predali vas^ ni Toko, leta 198 P drugega. ^lonZlZV No,takojetos od|oca „c skih sejah se je tud' Z Z novitvi kulturneg Q j jp . leški Finžgar. P^^ Z voda, asfalta, saj seIp, ljudje. ZadovolJ kot skupnost.« 1 • J^ovičjegnezdn Kolar iz Moravskih Toplic (Na bregu 22) nas je po-™*lanavestfon in želela, da si pridemo pogledal gn °>k>ga je zgradil lastovičji par na električni luči (žarni Njihovi garaži. ’>lasem, ker ste prišli. Veste, 1973. leta smo zgra-^"ovo hišo in šele letos so priletele na našo ao-^io lastovice. Bila sem jih izredno vesela. Opazova 0609 630 898, 041630 898 V eni izmed prejšnjih številk smo objavili presenetljivo novico: 7. januarja je umrl v Ameriki Geza Bela Fliezar (Flisar), sin prekmurske matere, rojen 1922. leta, ki je zapustil premoženje v vrednosti 600.000 dolarjev. Ker ni bil poročen in ni imel potomcev, ne bratov ali sestra, umrli pa so tudi starši, pridejo v poštev za dedovanje drugi dediči: bratranci, sestrične ... Iščemo dediča bogatega Amerikanca Kaj smo zvedeli v Kančevcih? Komu 600 dolarjev? Data Priprta i u naredi|e gnezdo. Na garaži so bila Ingrad-0 ,1713,0 sem ugotovila, da lastovičji par Ro več z L|° 2a 9nezdo. Potem garažnih vrat sploh (. S° bila Ved epa,i’ ampak smo postavili podstavek, V (|2meničn0 Priprta’tako da lahko lastovici nemo-sp Se -a.°? ,eteli. Ščasoma je nastalo gnezdo in r,e mladiči. Prišli ste ob pravem.času, saj bodo zdaj zdaj zleteli.« Tako nam je pripovedovala Etelka in tudi razkrila, da ji bo hudo, ko ne bo več lastovic. Gnezdo bo seveda ostalo, četudi je na električni luči, saj te več ne vključujejo, ampak uporabljajo drugo. -Foto: Š. S. Geza Bela je bil sin Ane Bedek, rojene 1894., 1895., 1896. ali 1897. leta v Felssdszentbenedeku, kar naj bi bili današnji Kančevci na Goričkem. Njena starša sta bila Franc Bedek in Juli Hrismanka. Poleg Ane naj bi imela še hčer Margareto, rojeno 30. maja 1891. leta. Ana Bedek se je 1914. leta odpeljala z ladjo v Ameriko, o čemer obstaji tudi dokument - seznam potnikov. Šla je s trebuhom za kruhom kot mnogi ljudje tedanje Av-stro-Ogrske. V Amerikhse je poročila z Johnom oziroma Johannom Flieszarjem (Flisarjem oziroma Fli-sorjem), rojenim 1877. leta v Gradcu v Avstriji, in rodil se jima je sin, ki sta mu dala ime Geza Bela. Ostalo je le še 300.000 dolarjev Komu 600.000 dolarjev? Od te vsote je ostala za delitev le še polovica. Medtem sta se našla dediča po očetovi strani, ki bosta podedovala 300.000 dolarjev. Ostane torej še polovica za dedovanje po materini strani. Kdo bo podedoval ogromno premoženje? Prejšnji četrtek sem se podal v Kančevce, da bi morda odkril dalj-njega sorodnika pokojne Ane Bedek, poročene Fliezar. Človek preprosto ne more verjeti, da bi rodbi °tnosti kar klesti in podira drevje in Pridejo v vinograd, da bi se poveselili G' ela in Irena Malačič: »Ljudje pri nas veliko govorijo in tuhtajo, kje neki bi morda stala Bedekova hišica, vendar ni'človeka, ki bi si upal reči, pokazati tako mesto. Je pa res, da so pred prvo svetovno vojno odhajali ljudje trumo- S, X • '^graf' labko Pr,šli v Lendavske gorice, v Če-Iral' drevje, ki ga je nekdo posekal ob u $ \k0,11enjenOklical Jože Čeh, Nedeličan, ki ima vino-^Pli, n t01 ,endavskem pobočju. Zapeljali smo । 6 kdo bn ° Pa ®e fotografirali »neprijetno reč« - 0 Ki je r ° labko bil?) je posekal (kak meter od jS-° 'z bre98 in ga s koreninami utrjeva-n ar ti Rot0*6 Se bop’ da bodo P°s,e> korenine >žiji>sj troš^ Zam^e bo zače,a drseti v klanec. Naj ^1? *a Poda,Lezko Prislužene marke (zaposlen je v 3\it. ,Sek skalnate škarpe? Kdo mu bo to po- »Pe/6^ Se je Pridr°žil sosed Laci Vadnaj in f e,a>a »se"?tor>. kar pomeni, da ni več akacije, S1 ^šei n?0'00"’ko ie Prišel v vinograd. Še več: v ^^lo^^Kuri ^V°jeni vinogradniškem dvorišču kup v c^ste1}?^6 ov,ra za promet, bi bilo lepo, ko bi v S6W0''i odo kd° to?) oPozoril »goričance«, ne 898’041630 898 °na sta vedno dosegljivi na Bedek izumrla. Iskal sem starejše ljudi in jih spraševal. Gizela Malačič iz Kančevec je stara 79 let, Irena Malačič pa 72 let. Glavnino svojih leta sta preživeli v Kančevcih, zato so mi vaščani .predlagali, naj obiščem njiju. »Ja, veliko se govori o Ameri-kancu, ki je pustil po smrti veliko premoženje, zato smo se v vasi pogovarjali, ali je morda pri nas kak sorodnik. Nihče ne pozna nobenega Bedeka ali Flisarja. Morda je res kdaj živela ta družina, a zdaj ni več ostankov hiše,« mi je povedala Gizela. Mlajša Irena pa je to le potrdila. Morda so živeli na Vrejaj Kaj pa Sida Lutar, ki je še starejša, rojena 1914. leta, in živi na še višjem pobočju Kančevec? »Ko sem bila majhna, se spominjam, da so s teh naših bregov šli ljudje v Ameriko. Tam, gor od velike bukve, je bil zaselek Vreje. Ljudje so odšli za boljšim življenjem in skupina hišic je propadla. Morda je bila tam Bedekova domačija?« Šel sem pogledat, a sama polja, brez žive duše. Domačija 70-letne Ide Kološa je blizu kančevskega evangeličanskega pokopališča. Nekdo mi je pred lagal, naj še njo povprašam, ali bi morda kaj vedela, in to sem tudi storil. »Na pokopališče sem šla pogledat, ali bi bil kak spomenik za Be-dekbvimi, a ga nisem našla. Morda se je podrl,« mi je razkrila, nato pa predlagala, naj še grem sam pogledat. To sem v njeni družbi tudi storil, a nič odkril. »Morda pa je kak Bedekov spomenik na ,papinskem' pokopališču?« je pomislila. Stopil sem tudi tja, a ničesar našel, odkril. Naenkrat mi je postalo tesno pri srcu, ker se tako ženem za zakladom, dasiravno vem, da ničesar ne bi dobil, četudi bi s pisanjem in terenskim delom odkril bratrance ali sestrične ali druge daljnje sorodnike bogatega Geza Bele Flisarja. Pa ne gre za to, da bi kaj »herbal« podpisani, ampak zato, da si moramo Prekmurci prizadevati, da najdemo dediče po materini strani, sicer se bodo tudi druge polovice premoženja polastili dediči po očetovi strani, manj premožni Prekmurci pa bodo spet »izviseli«. Iščite in povejte naprej! Zgodba o bogatem stricu, ki je živel v Ameriki, še ni končana. Morda bi jo prej razvozlali, ko bi imeli naslov kraja v Ameriki, kjer je stanoval Geza Bela Fliezar. V pomoč bi bili tudi podatki o njegovih sorodnikih po očetovi strani. Teh podatkov pa nemška banka Hoerner Bank iz Heilbronna, ki je menda specializirana za iskanje neznanih dedičev, ni posredovala. Vzrok: zaščita (varstvo) osebnih podatkov. Po svoje je to dobro za dediče po očetovi strani, saj če ne bo dedičev po materini strani, potem utegnejo vse podedovati oni. Bralce Vestnika doma in po svetu, zlasti naše izseljence v Ameriki, prosimo, da pomagajo pri odkrivanju dedičev. Pišite nam, telefonirajte nam! Povejte naprej! ŠTEFAN SOBOČAN ■ Pohvala 1 Kot pacient očesnega oddelka v M. Soboti sem bil prijetno presenečen nad požrtvovalnostjo in prijaznostjo ter dobrim odnosom do pacientov, tako s strani zdravnikov kot medicinskih sester. Ob takem odnosu do pacientov človek odhaja iz njihove oskrbe s prijetnimi občutki in spoznanjem, da nisi samo številka, pač pa tudi človek. Zato se vsem še enkrat iz srca zahvaljujem in jim želim še naprej uspešno delo! Hvaležni pacient MILAN CIPOTI ma v svet...« AKCIJE 9. julij 1998, WjB NOVO - NOVO - NOVO - NOVO SPONA MIZARSKO OKOVJE PE MURSKA SOBOTA Cankarjeva ulica 25 tel.: 36 620 Vsak delovnik od 7.30 do 18.00, sobota 8.00 do 12.00 KUHINJSKI DELOVNI PULTI 19 različnih vzorcev . Cena 2617 SIT/m NAJVEČJA IZBIRA KLJUK ZA OKNA IN VRATA Medenina, Krom, Aluminij ter kombinacija medenina in porcelan Kljuka s s ščitom že za 743 SIT/grt Ključavnica za sobna ali vhodna vrata že za 550 SIT KARNISE PVCie za 399 SIT/m LESENE KARNISE »barok« 1.5 m že za 1372 SIT/kom KUHINJSKE NAPE že za 10.940 SIT Velika izbira pohištvenih ročajev, obešalnikov, okovja za pohištvo, stavbnega okovja, tesnil, vijakov.... V juliju še dodatnih 5% popusta za vse izdelke! Nadgraditi tisto, kar bi storili naši predniki Moderna kmetija? Realnost ali utopija b ogledu prijavljenih kmetij za letošnjo akcijo Naj... kmetija ’98 lahko sklenem, da potihem pričakovane nove moderne in po arhitekturi sodobne kmetije ne bom videl. Na novo pozidanega, racionalno zgrajenega in oblikovno dodelanega arhitekturnega kompleksa, za katerega bi kot arhitekt in član strokovno vsestranske komisije lahko rekel, da odraža sodobne pokazatelje gradnje v več pogledih. Pa vendar se sprijaznim, da take kmetije ni, vsaj pri nas ne. odgovorov zakaj ne, je veliko. Prvi in najbolj pomemben temelji na pomanjkanju finančnih sredstev. Kakor koli kmetija gospodarno rav- na, kmetijska dejavnost ni tako profi-tabilna, da bi lahko kar zgradili nov kmetijski kompleks. Razvoj kmetij pa kaže na rahlo stihijsko dograjevanje in prizidavanje vedno novejših kmetijskih objektov k prvotni stanovanjsko gospodarski celici, ki se je odvijal ob generacijskih zamenjavah gospodarjev. Tako so lahko imeli stalen, pa vendar bolj za obstanek dovolj velik prihodek. Podobne težave pa niso pestile samo naših kmetij, ampak tudi veliko tistih onstran meja. Glede na to problematiko lahko mirno zaključimo, da je nanovo zgrajena velika, moderna in tehnološko sodobna kmetija le utopija. Zanimivo je vprašanje, kako je za njih pomemben razvoj gradbene tehnologije in gradbenih materialov, ki omogočajo racionalnejšo, cenejšo in funkcionalnejšo gradnjo. Večina novih gospodarjev, ki so podedovali kmetijo, so soočeni s prenovo, sanacijo in revitalizacijo določenih kmetijskih poslopij. Izredno pomembna je tudi cena, katero gospodar plačuje za svoje investicije dozidav in prenov. Iz'izkušenj vemo, da ni vsaka najcenejša rešitev tudi najboljša, na žalost pa velikokrat izpade tako, daje na koncu najdražja. Gospodar bi zato moral spremljati razvoj in trende sodobnega gradbeništva in gradbenih materialov. Novi gradbeni materialio omogočajo različne pristope h gradnji, jo cenijo,, dokončanim objektom pa podaljšujejo življenjsko dobo. Tako naložen denar se skozi daljše časovno obdobje pošteno obrestuje. Pa vendar ob nekajletnem sodelovanju v tej akciji in ob ogledovanju kmetij opažam veliko nepravilnih odločitev gospodarjev, ki niso na tekočem z razvojnimi trendi. Naj ob tem samo omenim, da nam.naprimer sodobni novi materiali za strešne kritine omogočajo izvedbo ravnih in eno-kapnih strešin z minimalnim naklonom, kjer se zdi izvedba dvokapne strehe s tradicionalnim naklonom cenovno potratno in nefunkcionalno zaradi večjega notranjega volumna stavb. Ob takem razmišljanju se veliko ljudi razburi, da taka logika nima prihodnosti v našem okolju in da naša »bogata« dediščina (ta na žalost kljub ob opozarjanju stroke nezadržno propada) zaradi tradicionalnih arhitekturnih nastavkov ne dopušča možnosti za drugačno, smisel-nejšo in lažjo gradnjo. Takim zagovornikom bi lahko postavil vprašanja, ki že sama po sebi nakazujejo.slepo ulico, in sicer: Ali ne bi ljudje pred tisočletjem gradili ravne strehe (ki so dokazano cenejše in racionalnejše od dvokapnic), če bi jim takratni gradbeni materiali to omogočali; ali so nekoč odklanjali opeko kot nov material, ob tem pa zagovarjali blatno butano steno kot večno najboljšo konstrukcijsko rešitev; ali so nalašč gradili majhna okna zato, ker bi to bilo samo lepo, ob tem pa si onemogočili razgled na prelepo naravo ... ? Takih vprašanj je veliko, odgovorov, ki bi pa kazali na zagovor tradicionalizma v smislu totalnega ne-spreminjanja, pa nobenega. S to trditvijo ne želim izničevati vsega tistega, kar je bilo skozi stoletja dobro in primerno. S tem želim vse to nadgraditi s tistim, kar bi storili že naši predniki, če bi jim bilo vse to na voljo. Predniki so skozi stoletja imeli zdrav in neobremenjen odnos do novosti, ki jim jih je prinašala zgodovina. Najpomembnejše pa je, da nam razvoj ne prinese takih no- o <98 VESTNIK vosti, ki bi zanemarjajo teklost in značilnosti, vplivajo na bodočnost^ Naj bo tudi gradnja oj nosti, ki temelji na na^ teklosti. Danes ni pravi dediščino tako, da bi gr ne hiše z majhnimi kriza Zaščitimo jo lahkota °. varno koristne in funkcionb tekturne elemente v no tan0. kot so pravilna onenta vanjskih delov hiše na J uporaba »ternaca-■ srečevanje m pociteK, _ aSt£ fološkega arhitekturnega adnil rogradenj. kot so prithc « delitev objekta na stanc> ni in interni del, 9oSP° . eiement°* enostavna delitev fasad" (enal ... Sodobna arhitektura omogočajo izvedbo c . ne stene bivanjskega dejansko pripelje nara odn<>sZ in mu omogoči nep°s stat« njo. Zavedajmo se, prekmurske hiške |iK0 gočale, so pa ponudile। ^ osveščanj, kot so up pe- skih domačih materi vanju notranjosti, 'k stropajnšep konstrukcijskih rešite še .. .Vse te fukciona dosežke iz pretekiosti P mo v novih, sodo opvar°v tako jih bomo resnica0 pred pozabo, ki Jim 9 nep0 nih posnemavanjih .g^sti. nih interpretacijah iz । „ roRANDOM|Nh dipl. inž. arh. GORAM /O •BRAMAD zavarovalnica triglav d.d Območna enota Murska Sobota MS ® 56-63E VESTNIKOVA NALEPKA NA AVTU PRINAŠA berem Je na fotografiji registrska tablica vašega avtomobila? Nič hudega, ker smo vas spravili v zadrego, saj večina voznikov ne ve na pamet teh nekaj črk in številk. Poglejte torej prvo stran prometnega dovoljenja! Zdaj pa že veste, ali ste imeli v tem tednu kaj sreče. Če je na fotografiji registrska tablica vašega ali družinskega avta do naslednjega četrtka pokličite telefonsko številko (069) 31 998 in povejte svoj naslov, da vam bomo poslali Vestni-kovo majico. Seveda pa nagrado lahko dvignete tudi v naročniški službi Vestnika v pritličju žute hiže v ulici arh. Novaka 13 v Murski Soboti. Akcija Vestnikova nalepka prinaša nagrado poteka čez celo poletje, zato nalepko, ki smo vam jo poslali v Vestniku, brž nalepite na avto v bližini registrske tablice. Naši fotografi bodo morda posneli prav vašo »registracijo« in tedenska nagrada vam ne uide. Morda pa boste imeli še posebej veliko srečo in boste na žrebanju, ki bo septembra, zadeli celo motorno kolo (vespo)! MS ® 55-30H MS»L2-045 MS ® 79-91H 1998 KMETIJSTVO Katere strniščne dosevke bomo sejali ------------------------------- ^ strniščnih dosevkov je na slovenskem tržišču izredno velika "In izbiri upoštevamo dolžino rasti zaradi prav' tj 1 setve naslednjega glavnega mrazu in suši, potrebo da spomladi cim p J P no ^sno krmo ter da zeleno krmljenje lahko po a js ’l®seni in način rabe. V kolikor pa se odločimo Ritega dosevka za zeleni podor, pa je pomem ’ . To ’ ratkem času rasti doseže maksimalni priras (obo. p°meni, da še imamo v jeseni dovolj časa za em °P°doravanje organske mase. Krmna ogrščica je zelo bogata na vsebnosti hranil, še zlasti beljakovin, z beljakovinskim razmerjem 1 : 5. Odlično se kombinira pri krmljenju krav molznic s celo koruzno rastlino pozno v jeseni, v obroku pa je ne priporočamo več kot 30 kg. Za njo je značilno, da prenaša zelo Preglednica: Za zeleno krmo in silažo ter zrnje in zeleni podor bi prišle v poštev naslednje vrste in mešanice: VRSTA KOLIČINA SEMENA/ha sanje pa je, če je smiselno ko maso v jeseni globoko "“Mi. Namreč v pozno jesen-obdobju ob veliki količini pa-namesto mineralizacije or-Me snovi lahko nastopijo pro-^'gnitja.kate--. - ■ - materi pa lahko negativ- "J vplivajo na nastanek blagega ,un"isa, ki ima pri ohranjanju oz. ^fevanju rodovitnosti tal naj-vlogo. V svetu se že ponekod Muiujejo metode, ko strniščnih čez zimo ne preorje jo, ^ihko varujejo tla pred neugod-kovanjem dežja in snega, Pa rastlinski pokrov predv-” na nagnjenih terenih varuje tla ^erozijo. Ponekod pa sejejo Jelino rž, ki ima poleg že zg ^njenih pozitivnih lastnosti ■Jtirno še to, da zmanjšuje izpije Predvsem nitratne oblike du-' ^Podtalnico, še zlasti takrat, dane temperaturne razmere ^'ovanje mikrobiološkega življa I “H. I u »oiaiiuljkain lands-I Junica sPadata med pre* ie krmne dosevke in bi jima dali Pri setvi. Z njuno sestvijo Ik kakovostno voluminozno , i $ Je v letu setve, še zlasti do- \ l X0 °b''en pridelek zelinja, v I hMemo po žetvi ozimnega I I H?5' ^e',nie lahko ali presnega I I J1"0 a" Pa poslikamo v kom- 1 ■ ^'S'<'oruzno rastlino ter tako I v° kakovostno travno-ko- l ki je bogata na najo- 1 hranilnih snoveh. Bistve- I Hi^’ skombinacij silaže I be'iakovinsko razme- I jodnejše za prirejo mleka ' ZA ZELENO KRMO Krmna ogrščica...... Mnogocvetna ljuijka. Landsberška mešanica . Sudanska trava...... Koruza.............. Inkarnatka.......... ZA PRIDELAVO ZRNJA Proso.................. Ajda.................. ZAŽELENI PODOR Oljna redkev........... Gorjušica............. Sudanska trava...... Facelija.............. in mesa, kot samo izključno s posi-lirano koruzno rastlino. Obilen pridelek zelinja pa nam dasta še rano spomladi. Zaradi velike vsebnosti lahko topnih sladkorjev ju lahko tudi uspešno siliramo kot samostojna posevka, v kolikor ju po košnji ovenemo na 40 % sušine. Na območju Prekmurja in Prlekije ne svetujemo setve inkarna-tke v samostojni setvi. Če se že odločimo za njo, ji dajmo prednost na siromašnejših tleh, na nekaterih območjih Goričkega. Bolj poznana je pridelava le-te v mešanici z mno-gocvetno ljuljko ali v mešanici z mnogocvetno ljuljko in ozimno gra-šico, pod komercialnim imenom landsberška mešanica ali grašljinka. traktorske pristojbine plitvi pSl<'SVet v Puconcih je sprejel sklep o določi-^torjg0^^1 za uporabo cest za kmetijske trak-P°tem sklepu morajo uporab-,Ja °bdoh traktorje plačevati letna povrači-m686067! Pr' čemer je upoštevana ih^Z mo”620®®3 traktorja. Tako bodo lastniki trak-18 kW morali odšteti 2.600 tolarjev, 2FT °d 18 do 28 kW je ocenjena na 4.000 nad ln 46 kW na 4.900, med 46 in 60 kW na ^Q|°čen0 60 kW pa 7-600 tolarjev. Pristop3 sredstva povračil zbirajo krajevne skupnosti, za ^ajev "i Pa 80 odgovorni sveti KS. Pridobljeni denar, ki je kin'' skupn°sti, bodo porabili za redno vzdrževanje in V Uprav'ianiu KS. Višino nadomestil pa bodo med "ferio s 'J dv'9°m pristojbin za druga motorna vozila, kar bo ePom občinskega sveta. M. JERŠEi nalu Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek, 2. julija, so na sejmu v Turnišču prodajali 63 pujskov, starih do 11 tednov in težkih od 15 do 24 kilogramov. Prodali so jih 29, za par živali pa je bilo potrebno odšteti od 15.000 do 17.000 tolarjev. .......12 kg/ha ....... 40 kg/ha ....... 40 kg/ha .......18 kg/ha 25 kg/ha (80 MK) ....... 30 kg/ha 30 do 40 kg/ha 70 do 90 kg/ha 20 kg/ha 15 kg/ha 18 kg/ha 12 kg/ha nizke zimske temperature zraka, zato jo je možno krmiti pozno v jesen. Sudanska trava je že poznana krmna vrsta na območju Prekmurja in Prlekije. Je vsestranska, saj jo lahko rabimo za presno krmo, silažo ali pa za zeleni podor. Prednost setve ji bomo dali na lažjih tleh oz, tleh, ki so bolj podvržena suši. Po morfoloških lastnostih je podoba na koruzi, le da ne tvori storža. Bo- tanično spada med prosaste trave in zraste do višine 3 do 4 m. Za zeleno krmo jo kosimo pri višini 70 cm, za silažo pa v voščeni zrelosti. Izredno dobro se obnese siliranje v . kombinaciji s celo koruzno rastlino, saj se doseže večja vsebnost sušine, ki ima pa pomembno vlogo pri fermentaciji silaže oz. pri tvorbi mlečne kisline. Primerjanje s koruzo, ki naj bi jo vrsta zamenjala oz. dopolnila v območjih z občasnimi sušami v poletju, je prednost sudanske trave poleg večje odpornosti na sušo in s tem zanesljivejše pridelave še v sposobnosti obraš-čanja, kar omogoča večkratno košnjo. Raziskave so pokazale, daje pridelava sudanske trave kot strniščni dosevek zanesljivejša od koruze. Na enoto površine pridelamo več sušine. V primerjavi z žiti vsebuje proso veliko surovih beljakovin, maščob, malo ogljikovih hidratov ter srednje veliko surovih vlaken in rudnin. Ima kratko vegetacijsko dobo, zato ga lahko uspešno pridelujemo za zrnje po spravilu ozimnih žit, še zlasti ozimnega ječmena. Raziskave pa so pokazale, da ga je tudi možno silirati kot celo rastlino v voščeni zrelosti. Ima nizek transpiracijski koeficient, zato ga priporočamo pridelovati predvsem na sušnejših tleh, oz. tleh z slabo akumolativno sposobnostjo za vodo. O pridelavi strniščnih dosevkov za zeleno gnojenje pa je bilo nekaj napisanega že v prejšnji številki Ve-stoika Kmetijska svetovalna služba za Pomurje dipl. inž. kmet. MAG. STANKO KAPUN ■ Cene krmil ZBH PANONKA TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE CENA SUPER BEK 35 10 kg 780,00 NSK 10kg 596,00 BRO ŠTARTER 10 kg 699,00 TOVARNIŠKO IME AGROTEHNIKA PAKIRANJE CENA BRO ŠTARTER "• 10 kg 719,30 TLŠTARTER 10 kg 616,90 PU ŠTARTER 10 kg 662,90 NSK 10 kg 616,90 VITAREDIN 2 kg 446,50 KRAVIMIN 6 Zn 5 kg 708,80 KRAVIMIN 3 Zn 5 kg 1.033,60 PRAVIMIN 2 5 kg 1.010,00 TOVARNIŠKO IME TIHA - BUČEČOVCI PAKIRANJE CENA PU ŠTARTER 50/1 59,90 PU ŠTARTER 10/1 64,60 S-DOJ 50/1 42,00 BEK 1 50/1 _ 41,50 BEK 2 50/1 39,60 SUPER BEK 35 50/1 65,10 SUPER BEK 35 10/1 69,80 TL ŠTARTER 50/1 _ 50,70 TLŠTARTER 10/1 _ 55,30 TL PIT 1 50/1 35,70 “TL PIT 2 50/1 33,60 KL 50/1 35,70 BRO ŠTARTER 25/1 61,70 BRO ŠTARTER 10/1 65,10 BRO FINIŠER 25/1 58,20 [purTnišer 25/1 61,10 NSK 10/1 55,90 ~ KRMILO ZA KUNCE 10/1 54,20 PU PREDŠTARTER 10/1 137,30 1.465,00 1.336,70 1.337,50 eTOVARNIŠKO IME ZBH PANONKA AGROTEHNIKA KZ G. RADGONA AGROOPREMA ANTRAC0L11I 1.367,90 TL ŠTARTER 10 kg 587,00 AKR0BATMZI1) 4.030,00 4.387,40 3.969,60 PU ŠTARTER 10 kg 666,00 BANVELI1) 8.544.20 8.085,00 8.706,71 559,00 KRMILO ZA KUNCE (Črnci) 10 kg 1.994,00 2.061,90 BOOM EFEKTU) 2.285,10 KRMILO ZA KUNCE (Mlinotest) 10 kg 626,50 BASUDIN (1) 2.268,40 2.404,50 2.335,40 2.335.40 Pomurska mlekarska zadruga Kako omiliti probleme prireje mleka? Pomurska mlekarska zadruga kot pomembna vez med rejci krav molznic in predelovalci mleka na levem bregu Mure Na rednem letnem pregledu dela članov Pomurske mlekarske zadruge je njen predsednik Alojz Omar navedel težave, ki vlogo kmetijske proizvodnje še bolj zapostavljajo, kot na primer nerešeno lastninsko vprašanje. Omar je tudi menil, da je brez ugodnih posojil za kmetijstvo naivno pričakovati boljše pogoje v tej pomembni primarni gospodarski dejavnosti. Zato se tudi ni treba čuditi, da so količine oddanega mleka tej zadrugi iz vrst njenih članov vse manjše. Če ne bo v pričakovanem obsegu v okviru zadruge zaživel lani ustanovljen sklad za zdravljenje vnetja vimena krav molznic (prekmurske občine, zavarovalnice in kmetijsko ministrstvo načrtovanih sredstev za delovanje sklada še vedno niso zagotovili), bodo razmere v prekmurskem mlekarstvu še slabše. In potem se sploh (več) ne bo prav nihče mogel čuditi, da bodo Pomurske mlekarne zaradi premalo prevzetih količin mleka in velikih obratovalnih stroškov ob lanskih dvanajstih zbiralnicah letos zaprle še zbiralnice v devetih drugih krajih. Zgovoren podatek, da je s prirejo mleka v Prekmurju nekaj hudo narobe, je tudi ta, daje še pred desetletjem Pomurskim mlekarnam mleko prodajalo 10.149 kmetij, ki so redile 22.788 krav molznic. Junija letos je bilo takih kmetij le še 3.191 s 13.553 kravami. Tako so se vtem času količine oddanega surovega mleka zmanjšale za skoraj 18 %, število kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, pa za več kot 38 %. Kljub rahli umiritvi upadanja količine oddanega mleka na račun nekaterih večjih specializiranih kmetij in večje mlečnosti je 3.136 članov zadruge lani soboški mlekarni oddalo 28,8 milijona litrov surovega mleka, td je za 2,48 % manj mleka kot leto poprej. Vzroka za slabe razmere pa nikakor ne kaže iskati v odkupni ceni surovega mleka, saj je le-ta znašala lani decembra v Pomurskih mlekarnah v povprečju 52,40 tolarja za liter, s povišanjem cene v začetku leta pa za prvih pet letošnjih mesecih to povprečje znaša 56,32 tolarja za liter. Pomurske mlekarne so tudi letos podelile priznanja svojim najuspešnejšim »mlekarjem«. Za največje oddane količine mleka so jih prejeli Jože Gjerkeš iz Lipe, ki je lani soboški mlekarni oddal 185.448 litrov mleka, Anton Perša iz Gerlinec (116.021 litrov) ter Ludvik Vukanič iz Andrejec (98.470 litrov). Za najboljšo bakteriološko kakovost oddanega surovega mleka pa so nagradili Viktorja Andreča iz Sodišinec, Cirila Svetca iz Markovec in Darka Šarkanja iz Nuskove. GEZA GRABAR I Cene zaščitnih sredstev 2.081,90 CONFIDOR 1.694,40 (0,05) 4.721,3010,11 1.743,40 (0,05) 1.743,4010,05) | CARATAN |1l 2.147,10 2.429,00 2.210,40 DECIS 1,25 EC 111 2.992.50 3.175,20 2.888,90 EUPAREN 111 3.218,80 3.255,00 3.426,54 3.105,00 EKALUX 25 EC 1.038,50 10,21 FRUTAPON 7 E (11 657,00 565,10 FOLPET III 1:223,20 1.259,30 1.259,30 FOLICUR 10,1) 1.669,50 1.464,90 1.613,50 1.613,50 FOLPAN (1) 1.153,40 1.258,30 HOSTAOUICK 50 EC (0,11978,00 802,20 923,35 420.30 INSEGAR 10,6) 8.355,10 9.190,40 KARATE 2,5 ECU) 5.785,90 5.472,60 1.919,50 (0,2) KIDAM 10,1) 740,80 MIKAL 11) 2.947,60 3.471,30 3.151,80 3,151,80 MITAC 20 11) 3.304,00 3.037,80 MESUROL 10,25) 591,20 65'7,00 541,20 541,20 OLEOULTRACID 1.413,20(11 848,00 (0,2) 1.481,20(11 0FUNACI1) 301,30 318,20 317,46 OUADRIS II) 15.341,70 15.316,50 15.316,50 PINOVIT (1) 986,60 1.415,50 1.559,19 * 1.321,90 PIRIMOR 306,10 10,05) 1.690,00 10,1) 1.542,30 10,11 10.501,60111 PINURON 10,2) 1.488,20 1.400,00 4.750,00111 1.531,20 RELDAN SUPER 10,2) 1.379,40 1.424,00 4.212,00111 1.334,50 RUBIGAN |0,l) 1.081,00 1.291,00 4.019,27 1.494,10 RIDOMIL MZO) 2.887,60 3.079,80 3.060,33 2.972,90 SANDOFAN F Ih 5.178,60 8.260,30 1.936,20 (0,25) STOMPIII 1.476,40 1.392,30 1.520,00 STARANE III 6.583,00 5.743,50 TAROT 10,5] 9.941,90 8.899,00 10.229,30 ■ T0PAS100 EC (0,1) 1.156,90 1.046,00 1.092,27 1.113,30 TILT 10,1) 924,90 1.011,00 4.056,80 10,5) 953,90 ZOLONE LIOUID |1) 2.696,80 735,0010,2) 749.60 10,2) 2.840,20 1 KAKOVOST ŽIVLJENJA 9. julij 1998, nekaj novic • nekaj novic Puconci Med učenci OŠ Puconci, ki so v tem šolskem letu končali obvezno osnovnošolsko izobraževanje, je bilo vseh osem let odličnih 6. K temu nadpovrečnemu uspehu jim je posebej čestital (povabil na sprejem) tudi župan Občine Puconci Ludvik- Novak. Radenci Center za turizem in animacijo mladih Radenci, ki ga vodi Enver Vratarič, je pripravil v soboto, 20. junija, otroški in mladinski poletni festival z naslovom Počitnice z Mojco in Mihcem - Radenci ’98. Prireditev je bila v kongresni dvorani hotela Radin, na programu pa je bil tudi nastop Kluba prekmurskih študentov z naslovom Življenje profesorjev. Ljutomer Vrtec Ljutomer je pripravil v petek tradicionalno sklepno prireditev. Bila je na nogometnem stadionu v Ljutomeru. Otroci so prikazali tekmovalne igre z žogami in še marsikaj drugega. Prišli so tudi številni starši in gostje. Gornja Radgona V soboto, 20. junija, je OŠ Gornja Radgona spet presenetila s tradicionalno prireditvijo ob koncu šolskega leta. Imeli so osmi dan šole, ki se je začel s pozdravnim nagovorom ravnatelja Dušana Zagorca, sledile so predstavitve različni dejavnosti učencev od 1. do 8. razreda, športne tekme, risanje na asfalt, nastop šolskih plesnih skupin, prikaz dela s psi, šolske mode ... Vse je bilo povezano z ustvarjalnostjo in družabnostjo. Cankova ■ Tišina Župan občine Alojz Flegar je pripravil slovesen sprejem za 12 učencev osnovnih šol Tišina in Cankova, ki so bili vseh osem let odličnjaki. Ob navzočnosti ravnateljev in razrednikov z obeh osnovnih šol jim je župan čestital za lep učni uspeh in jim podelil knjižne nagrade. (M. J.) Novice zbral: J. G. ■ Uspel šesti tabor d 29. junija do 3. julija je potekal 6. naravoslovno-kemijski tabor pod mentorstvom Jožeta Brumna, ravnatelja Osnovne šole I Murska Sobota, in Marije Šnurer, Tatjane Car, Suzane Gomboc, Suzane Kodila Štefanec, Štefana Červeka, Jožeta Ošlaja ter Maje Rubin. Prvo dopoldne je bilo spoznavno druženje, popoldne pa so mladi ustvarjali s papirjem, glino in steklom. Naslednji dan so delali na terenu. Dopoldan so posvetili pšenici. Spoznali so vse od zrna do kruha na posestvu v Rakičanu in v soboškem Mlinopeku. Sledilo je delo v delavnicah, kjer so opravili biološko in kemijsko analizo pšenice in moke. V sredo, L julija, smo jih srečali med ogledom muzejske zbirke na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ogledovali so si stara orodja in stroje za pridelavo in predelavo žit. Tega dne pa so si ogledali tudi domačo krušno peč. Prejšnji četrtek so se mudili v Otovcih. Spoznavali so sadjarski proces, ki bi ga lahko poimenovali »od pečke do jabolka«. Tega dne so se odpravili še v Fuks grabo, kjer so raziskovali gozdna tla in vode v njem. Tabor so zaključili prejšnji petek na prvi soboški osemletki z razstavo in priložnostnim kulturnim programom. Da je tabor uspel, se je potrebno zahvaliti tudi zunanjim sodelavcem, diplomiranim inženirjem Žiti Novak Flisar, Ernestu Novaku, Jožetu Sukiču, Vladu Smodišu in Štefanu Kovaču. F. Š. ■ (069) 37 - 341 Iklgfoni (069) 37 - 220 (069) 37 - 340 BLIŽA SE ČAS DOPUSTOV VLOMILCI NE MIRUJEJO TEHNIČNO VAROVANJE •HIŠE •VIKENDA • POSLOVNEGA. PROSTORA v mesecu juliju in avgustu vam nudimo Start-up kit Alarmni sistemi P C 1565 2 P Komplet PC 1565 2P vključuje: • alarmno centralo DSC PC 1565 s komunikatorjem • tipkovnico PC 1555RKZ • transformator 50VA ■ paket 6 kom senzorjev BRAVO 2 • 100 m kabla 4x0,22+2x0.5 Tel.: 37-220 " DEŽURNI CENTER NON-STOP DSC PCI 565 2P Keka Cena velja za nakup enega kompleta in ne vključuje prometnega davka. V ceno je vključena montaža! Kategorizacija in standardizacija bolnišnic Daje in jemlje Murskosoboška bolnišnica je že nekaj let klicala po dokumentu, ki bi slovenske bolnišnice pr4 napajanju iz iste finančne pipe postavili v enakopraven položaj; sedaj ga imamo - standardizacijo in kategorizacijo odstvo bolnice je že nekaj let imelo črno na belem izračune o tem, da je s pomurska s primerljivimi bolnišnicami denarno »podhranjena«. To so jim v zadnjem času priznali tako na resornem ministrstvu kot na zdravstveni zavarovalnici. Vendar do sedaj ni bilo pravne poti za popravo krivičnega neenakopravnega vrednotenja. V začetku junija pa je bila v Uradnem listu R Slovenije objavljena dolgo pričakovana kategorizacija slovenskih bolnišnic s standardi, pa čeprav je to nekaterim bolnišnicam sedaj trn v peti. Predvsem tistim, ki so bile na lestvici različno plačanih na vrhu (razpon plačanosti med bolnišnicami je bil od 85 do 130 odstotkov) in ki sedaj izgubljajo. Delila se bo namreč ista vsota sredstev, pridobile pa bodo le tri bolnišnice, največ klinični cen S prvim julijem bo tudi uradno začela veljati kategorizacija in standardizacija slovenskih bolnišnic, ki murskosoboški bolnišnici na eni strani daje in na drugi jemlje. Daje ji dodatnih 150 milijonov tolarjev, vendar zaradi postopnega izravnavanja med bolnišnicami letos le tri odstotke tega denarja. Na drugi strani pa bolnica kot celota izgublja štiriinšestdeset postelj (manjšanje števila bolniško oskrbnih dni) ter tako kot vse regijske bolnišnice zaradi premajhnosti (kriterij je petindvajset postelj) še oddelek za ušesa, grlo nos ter očesni oddelek. Ostala naj bi le odseka s to dejavnostjo, in ne več samostojna oddelka. ter, bolnišnica v Šempetru in pa murskosoboška bolnišnica, preo-’ stale pa bodisi da ostajajo na istem ali izgubljajo, največ bolnišnica v Celju. Da pa rez le ni bil »pregrob«, so si pri izpeljavi nadeli rokavice. Najprej s kompromisnim načelom, da se bodo razlike poravnavale še vedno v razponu od 90 do 110 odstotkov plačanosti, popravki se bodo delali tri leta ali letos tri odstotke od preračunanega, ob tem da bo bolnišnicam omogočeno pridobiti si denar za določeno specifičnost. In prav ob vse te naštete popustke se moremo spotakniti, saj dajo slutiti, da si bodo bolnišnice, ki sedaj uradno izgubljajo, skozi deset stranskih vrat poskušale to, kar so uradno izgubile, pridobiti nazaj in da bodo razlike vendar obstajale tudi še v prihodnje. Kljub temu pa je standardizacija dobra vsaj po tem, Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Nekaj novic Murska Sobota Tudi OŠ III M. Sobota je povabila starše in goste na zaključno prireditev ob koncu šolskega leta. Učenci so pripravili pester in zanimiv nastop, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo o delu in dosežkih na področju interesnih dejavnosti. Novice zbral: J. G. I da bo bolnišnicam omogočeno startati z vsaj približno iste startne črte. Potem pa bomo videli, koliko bo kdo sposoben iztržiti. Na eni strani daje na drugi pa reže Ukinitev oddelkov in postavitev odsekov pa ni le navidezna izguba lepotnega pomena, kakor bi morda kdo zaključil, ampak je začetek konca strokovnega in razvojnega dela na nj- ih. Posebej še za očesni oddelek murskosoboške bolnišnice, ki ima za sabo vrsto pomembnih dosežkov. Stokovno zahtevnejši posegi in zdravljenje bo namreč imelo ob dodatni finančni podpori možnost razvijati se predvsem na oddelkih kliničnih bolnišnic. Ukinitev oddelkov pa je tudi izguba za bolnike z naše mezni zavarovanec. Nujnost povišanja premij pa ni narekovalo le negativno poslovanje, ampak tudi pred kratkim sprejeto dopolnilo k Zakonu o zdravstvenem zavarovanju, ki ponudnike prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja zavezuje, da to obliko dodatnega zdravstvenega zavarovanja organizirajo na načelih vzajemnosti. To pomeni, da bo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje kmalu, ali po napovedih že s prvim januarjem prihodnje leto, organiziral vzajemno zavarovalnico prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pri nas. Zanjo pa je potrebno po zakonu o zavarovalnicah zbrati tudi denar za finančno rezervo, torej za neke vrste varnostni pas novi organiziranosti neprofitnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Prav to je dodatni razlog za vzpostavitev stabilnega poslovanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja še to leto. regije, ki bodo za zahtevnejše zdravljenje morali bodisi v Ljubljano ali Maribor. Odliv / priliv = denar In s kakšnimi vatli so pripravljale! standardizacije merili, da so dobili takšno delitev med bolnišnicami, kot so jo? Standardizacija je upoštevala gravitacijo oziroma delež prebivalstva, ki se zdravi v bolnišnici ter tako imenovani odliv ali zdravljenje drugje. In čim več se zavarovanci določene regije zdravijo v zdravstvenih ustanovah drugje, tem manj denarja dobijo domače oziroma toliko zraven tiste, ki te bolnike sprejmejo na ' zdravljenje. Prav iz razloga priliva bolnikov iz drugih krajev ljubljanskemu kliničnemu centru pripada po novi standardizaciji denarni dodatek. Po skoraj desetih letih ali od sisovskega načina financiranja zdravstva je tako imenovani odliv v zdravstvu spet postal po- Vzajemno zavaroval Zaradi rdečih številk v poslovanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja se je Zavod za zdravstveno j zavarovanje Slovenije odločil za postopno poviševanja^. rvo povišanje od leta ’96 smo doživeli februarja, in sicer na povprečno premijo 1656 tolarjev še 360 tolarjev, drugo pa junija za 246 do 492 tolarjev, odvisno od višine popusta, ki ga ima posa- Vzajemna zavarovalnica je... Vzajemna zavarovalnica je last članov družbe, ki preko skupščine vplivajo na njeno poslovanje. V vzajemno zavarovalnico so prostovoljno vključeni zavarovanci, ki se tako pojavljajo v dveh vlogah, na eni strani so zavarovanci, ki uveljavljajo pravice iz sklenjenih zavarovanj, in na drugi strani člani družbe z možnostjo odločanja o bistvenih vprašanjih v zvezi z delovanjem družbe, pa tudi o pravic iz zavarovanja. Gre torej za nasprotujoči si vlogi na tehtnici, ki se bosta morali izravnavati na točki med odhodki in prihodki. Kljub temu bodo zavarovanci, prav zaradi osebne socialne (zdravstvene) varnosti, ki jo bo vzajemno zavarovanje zagotavljalo, vanjo pripravljeni vstopati. Slovenske bolnišnice so po novi kategorizaciji razvrščene v pet skupin, v prvi sta klinični centertef mariborska bolnišnica, v drugi specialne bolnišnice, na primer Valdoltra, potem regionalne ter krajevne. Murskosobos ostaja regijska bolnism > kot je bila do sedaj-memben, saj prinaša ah J«* denar. Gre seveda vs« vrsti odliva, tistega, 8 Ijanjem bolnikov na^ drugam ustvarjajo ter drugi, ko bolni 1S itve potnico zdravstven^ poda. iščejo drugje. Po aboiBi-tkih ima murskoso šnica nizki odliv;°zir junico upaj z novomeško takoj za Ljubljano .etrten' rom na tretjem oZir 0 te® mestu. Ni pa P° a1 .^8’ koliko je zunajbolms odliva. In sedaj pomtsleK’ |iP3 varovanci od druge' zdravljenju in obra n nost ter tako odrivah bolnika, ker bolnis« šajo« dodatni denar- jS|j je. kar so pripravil3 koš. pa čeprav va”-L tll£|izM odlivu so namreč vljenja tistih bolezni, na primer v . specializiranih mer psihiatrija- ipiSiH pošteno.« bi ‘‘'A,!./ cam plačeval, pa1 da je posamezna g]ede^ na toliko in tol'kO’ta|£ nač>f to, od kod jekOer'pO kapO' nanciranja se naS J začne uvajati tu fstjčn^t da bi domače spe bulante vendar zavar^ zi katerega bi mor ia|iSti^ ci z napotnico z zdravljenje. MAJD* Biti član zavarovaln^ prostovoljk zavaroval - Zavod za zdr^ vanje bo pren^° novljeno vza^ ie co vse.dosedaW pogodbe. P^v ^6^ ter premoženje- P ls], J> t naj bi se, t^ ^ voljno zavaro^^^ tveganja ozir • v pr / dke, ki niso zaJ obveznega zdra za vanja. PlačeJ*^ no premijo k0 . re višina b° rovanjevarn ■ ^0^ valnica bo za varnost žep, torej za terega bodo - bo ter bo viši« 00 pričakovanih- Panonski Opisana 1936/37 Sobota nalna ANRRi Do sedaj smo dr. Vaneka Šiftarja poznali W zgodovinarja, ravnika, humanista, Poznavalca Romov in še i H ob svoji 80-letnici pa predstavil še kot Pesnik. ^estu se ruši, gra-Organizira, in to v Pu- da še sami ko- Se "e smehlja izza njih več Pomlad ... Pri pa sanja tiha, osame- vnini pa je tako žalostno. Biie na dekliških oknih nič več Besedilo in fotografija: ANRR« i_________—-------- Iz Cafove razprave o izvoru besede cize jeatoslov*« ^Šiftarjevimi sodelavci, Wjiin znanci pa tudi v infor-Uni kulturni javnosti se je po- 'tsm'naS pom^adni čas... sin ' Rajajočih zateglo trepe-L^jo. J a^ePačza kruhom v Fran Avtor dr. Vanek Šiftar je zapisal, daje to zbirka pesmi, ki so se ohranile. Kajti med mnogimi selitvami po Slovniji se je marsikaj založilo, zgubilo in uničilo. Pesmi so bile objavljene v reviji Mladi Prekmurec, zborniku Mlada setev, zborniku Slovensko pesništvo upora in še kje. Na slovesnosti, kjer so govorniki omenili, da je znal biti v življenju vedno kritičen, pa je avtor knjige dodal, da 1 je po cesti, kjer je hodil, večkrat klecnil, a se je vedno znova po-i bral. Priznal je, da je nerad ubogal, vendar je znal presoditi, kdor je mislil pametno, neumnih pa se Pesniška zbirka dr. Vaneka Šiftarja * Pobiram orumcncl^nste Mami posvetni i«—______________ Dolnja Bistrica - V Kleklovem domu v Črenšovcih so se trije iz Jakšičevega rodu predstavili s pregledno razstavo likovnih del, ki so jo posvetili mami, 80-letni Ceciliji Jakšič. Svoja likovna dela so predstavili Cilka Bemjak, Nada Ritlop in Matija Jakšič. Razstavljenih je šestindvajset likovnih del ljubiteljskih slikarjev, predvsem mamin por-trtet, tihožitje, bistriška polja, reko Muro ..., razstavo pa si lahko I ogledate do konca julija. J.Ž. s 1 o v s tvene preteklosti med Rabo in Dravo"| loga fotografov. »Fotografija ni le golo tehnično odslikavanje resničnosti. Veliko več se lahko skriva v kemičnih odtisih, ki jih svetloba v delčku sekunde pusti na filmu v fotoaparatu. / .../ Pred vami so naši poizkusi pokazati Mursko Soboto, njene ljudi, okolico, trenutke ... skozi naše oči, skozi-naše duše,« je zapisal predsednik Jože I Pojbič. In o tem, kako jim je to uspelo, se lahko prepričate na fotografijah Dušana Antolina MatejaTišerja, Nataše Juhnov, Igorja Kolenka, Lada Klara, Danija Mauka, Draga Miliča, Simona Petroviča, Jožeta Poj-biča, Karmen Pojbič, Walterja Schneeweisa, Andreja Štajerja, Dominika Steinerja, Izidorja Zadravca, Jureta Zaunekerja in Darinke Zelko, Posamezni fotografi predstavljajo Soboto z , dvema ali večimi fotografijami, j Fotoklub Murska Sobota je j bil ustanovljen decembra lan-I skega leta, danes pa šteje 40 B članov. Svoje prostore imajo I na Kocljevi 7 v Murski Soboti, K kjer imajo redne sestanke vsak ■ ponedeljek ob 17. uri. Pripra-| vljajo pa tudi strokovna predavanja, na katera vabijo uveljavljene fotografe iz vse Slovenije. V okviru Soboških dnevov so se predstavili na prvi skupni razstavi, upajo pa, da bo klu-| bska razstava postala tradicio- je vedno znal hitro otresti. Priznal je tudi, da je hvale res manj delil kot kritike. Sklenil pa je, da so nekoč grabljah listje in vsestransko »šimfali«, v tem primeru pa to prepušča drugim. da so »Orumeneli listi« dvojna zgodba človeka in pesniškega subjekta, so njegova dvojna drama, pa tudi dvojna zmaga. Ali drugače: so ljubeči in tudi ostri žarki na cesti, na kateri«se vsem mu- a a ®r°wna, ki seje predstavil m,— ve ।Se Že vrstijo številne glasbene, kulturne in kot 0 ena zanim>vost: festival se bo končal na-Sp SVet°vno nogometno prvenstvo v Franciji. Tudi ;n ..B^0 na Lentu, saj je nedaleč stran od glavne- Vel,l< ekran. TOMO KOLEŠ.foto: NATAŠA JUHNOV I iS št— bsoe pC'°na'ni festival, ki naj bi ga skupno obiskalo U1- vrhunec prireditve bo prav gotovo nastop • ■ t mina v dvorani raziskovalne pristope. Žal rezultatov svojega bogatega znanja in obsežnega primerjalnojezikoslovnega dela ni obelodanil v lastnih knjigah, tudi ga ni prenesel na mlajše kot pedagog, čeprav so ga 1857. vabili za profesorja primerjalnega jezikoslovja na praško univerzo in 1860. na petrograjsko vseučilišče. Njegovo bogato znanje je mogoče razbrati iz posameznih objavljenih razprav in ocen, iz pripisanih opomb k posameznim, predvsem Miklošičevim jezikoslovnim knjigam in iz rokopisnih jezikoslovnih študij. Tako je leta 1853 pod kraticama O. C. (Oroslav Caf) in V. H. (Vaclav Hanka) v Pragi izšla razprava, v kateri je Caf ocenil vsa do tedaj izšla Miklošičeva dela. V zagrebški Zofije prav tako leta 1853 objavil razpravo O glagolih. V t. i. framskem obdobju, ki je bilo njegovo najplodnejše, je od 20. 1. do 20. 3. 1857 nastala pomembna razprava, v kateri je ovrgel Schleicherjevo tezo o grškem izvoru , besede vztory in nasproti temu njen izvor izvajal iz “ sanskrta (an-tara). Dve leti po Cafovi smrti je Sch-leicher sprejel njegovo tezo. Žal se je veliko Cafo-" vega rokopisnega gradiva neodpustljivo izgubilo, iz “ sramotno majhne ostaline v NUK v Ljubljani pa velja omeniti vsaj še 12 zvezkov dopolnil k Miklošičevemu slovarju stare cerkvene slovanščine (Lexicon Paloslovanicum) in še slovarček, ki gaje Caf naslovil »Slovarček k Lex. palesl., posvečen slavnemu rojaku /p. n./ g. dr. vit. Fr. Miklošiču v prijazen spomin in javno izraženje odličnega spoštovanja. O. Caf«. V teh dopolnilih je Caf učinkovito uporabil svoje znanje sanskrta. Čeprav namenjeni širši javnosti, so zanimivi tudi njegovi jezikoslovni spisi, ki jih je v letih 1872-1874 objavljal v mariborski Zori in njeni znanstveni prilogi Vestnik. Tako je npr. v 1. številki 2. letnika (1873) v rubriki Jezikoslovske črtice objavil članek, v katerem oporeka Miklošičevi tezi o latinskem izvoru besede cize in prav s pomočjo slovenščine dokazuje, da je beseda starejša in ima prednike v san-- skrtu. vanje starih in sonornim jv*..— Med tistimi slovanskimi in slovenskimi jezikoslo- i vci, ki so se podali na to težko, a nadvse zanimivo potovanje, je bil tudi Caf. Res ni dosegel slave Jerneja Kopitarja in rojaka Franca Miklošiča, utemeljitelja primerjalnega slovanskega jezikoslovja kot znanstvene discipline, vendar zgodovina slovenskega jezika ugotavlja, da je bilo njegovo B OROSLAV jeziko(slo)vno znanje enako tistemu slavnejših sodobnikov, v sanskrtu pa CAF celo obsežnejše in temeljitejše. Že v : evropsko | gimnaziji se je Caf poleg obveznih latinščine, nemščine in stare grščine samoiniciativno učil še slovanske jezike, podobno kot Stanko Vraz. Na graškem bogoslovju se je naučil arabsko, hebrejsko in sirsko, potem pa je pod vplivom Boppovih jezikoslovnih raziskav študiral indoevropske jezike in na neposredno pobudo Urbana Jarnika še posebej sanskrt in zend, pozneje pa še litovščino, la-tvijščino in keltščino. Tako si je pridobil obsežno znanje jezikov, ob jezikoslovnem delu pa si je izo-• .-j; .^inkovite primerjalno-zgodovinske ------------------------------- V 27. številki Vestnika z dne 2. 7. 1998 je novinarka A. Nana Rituper Rodež v uvodnem besedilu članka »O današnjem pomenu Stražne pokrajine« (stran 13) med drugimi napisala: »Na posvetu so bili prisotni madžarski strokovnjaki; tako je tudi razprava potekala v madžarskem jeziku, posamezne Slovence pa so pozdravili z Vendi.« V dogovoru z gospo novinarko Rituperjevo izjavljam, da omenjena trditev ne drži, kajti ne beseda Vend, še manj pa že tako preobčutljivo vendsko vprašanje na tej prireditvi ni bilo niti omenjeno. Gre v bistvu za nesporazum, namreč prisotne smo v madžarskem jeziku pozdravili z »Udvbzoljuk Kedves Vende-gejnket«, kar pomeni »Pozdravljamo drage goste«, novinarka pa je mislila, da smo z besedico VENDEG (kar pomeni v slovenščini GOST) pozdravili prisotne Slovence. Za vse tiste, ki madžarskega jezika niso razumeli (bili so trije), smo organizirali prevajanje. V zvezi z vsebino omenjenega članka bom le poudaril, da se z njim strinjam, v primeru sodelovanja s Pokrajinskim muzejem pa je besedilo zelo skopo, zato bi lahko prišlo do protislovne razlage. Zavod za kulturo madžarske narodnosti je vedno želel sodelovati z vsemi strokovnimi institucijami, tako tudi z omenjenim muzejem, vendar verjetno zaradi pomanjkanja strokovnega kadra (torej kadra, ki pozna madžarsko zgodovino, madžarski jezik in kultumo-etnografske vrednote) je to sodelovanjem v । zadnjem obdobju nekoliko stagniralo. Z naše strani pa ni nobenega I razloga, da v bodoče spet ne bi skupaj naredili korak naprej. LASZLO GONCZI Circ. 7 Noš slavni Miklošič navaja v svoji knjigi: Die Fremdw«rtor im Sla- , wiscben str. 9. besedo: o ta e, in piše: cize. f. pl. nsl. zwoirftdriger Schub-karren, rib. lat. cisium. Kolikor jo meni znano, se cisi um edino pri Cicoronu nahaja, iz njega je besedo posnel Festus (364 po Krist.) in pozneje Ulpian ima: o i s i a r i u s, vozotaj.* . Kako bi beseda: cize iz latinščine prišla v slovenščino ne morem zapopasti. Kar mi latinskih in latinskogrških besed v slovenščini imamo, kakor so to postavim : k n š t i g a t i, o i n t o r * v a z c m , v u z e m , iz castigaro, cocmetorium, atymu« (puuis), so v njo prišli po. katoliških duhovnikih, tcda tudi: cisium — cize; ker, ako se uam ne da veljati, da »o starodavni Kirni Norici in Veneti bili Sloveni, po občenji Slovenov z Rimljani beseda cize ni mogla priti v slovenščino, bodoč v začetku 7. stoletja ni Rimljanov več bilo v Karnii in Noriku, tudi ne na sosedni italijanski meji, italjanščina sama pa besede: cisium ne pozna. Pa ne samo v kranjski Ribnici poznajo besedo cize, nego tu^i Sremčaui v bogatem Baualu, pri katerih se pd Vuku (rijeČnik s. v.) dvokolnica veli, č e z e. Sicer so Slovani se v 5 stoletji že z Rimljani bojevali, in tako vtegnili rimska: nci«ia“ spoznati, ali beseda ta tako osamljena stoji v latinščini, da jo vsi glosatori in komentatori imajo za — keltsko, vendai ni v staro ni novokeltskih besednikih ne najdeš te besede. Na Stirskem dvokolnici pravijo: cizi e, po obliki kakor: grable, vile za: vidle itd. Tudi štirski pu avstrijski Nemci so jo sprijeli v svoj: Zeiselwagen. Edina slovenščina ima tudi umno koreniko za razlago. Označevanja za kola so nastala iz korenik, ki izrazujejo pomene: currero-, trah ere voh ere tako: cnrrus, c a r r u s, Kar r en, trah a, voz, k o 1 a i fd Isti pomen gibanja, vrtanja, kotanja teči tudi v koreniki: čig, iz katere ' je slov.: Čigu, trocblca, catadromus, turnus, trochus, Kreisel, Wellrad. č i g a, „s kojem sc voda vleče iz zdenca", č i g e, „na kojih se budodel-niki vleku", scalae gemoniac, (glej Belostenec s. v.), zato starostov, čigot, lietor, Henkersknccht, človek ki po č i g i na vesaia vleče, kai Miklošič ni znal razložiti, dalje: čiger, slov. (Belostenec) in rusko (Dal). mustiim to rti v um, primeri sansk. kadi, agitare, commovore, torquero. Sim spada tudi rusko: Čig e n, Schiffswalze, Čiči ga, orodje, katerim len klatijo; poiski ciga, valček. Sedaj nam je jasno tudi starostov, č e g o 1 i t i v stavku : Istivyj ne prjesta č e g o 1 e na nč" — oox iaaooato o ČoAroc opooouv xav’aoro6. Koi grško; žpooowv prestavljaš tolmači v: če go le, in opčoau (čpč*«) znači: vrtati, bohren, opni, sveder, Bohrer, najdemo v besedi starostov;.- čego-1 i t i sopet pomčn: vrtanja. Cize, čezo, so toraj k o tal ni o e iu ker celo v vciikoruskem narečji, v katero gotovo ni imela latinščina nobenega upliva, nahajamo besedo: čiger iz korenike: čig, so slov, cize in srbske: če z e nepoborljiva vlastnina slovanščine, in ker: oi-s i u m že Cicoro pozna, so cize edino mogle k Rimljanom priti ali .od slov. Venetov ali pa Karnov in NoriČanov. ‘Diofonbaob, ki je vse keltske I besede v latinščini si razjasnovati prizadeva), Cicefonovega 'cjsium ni Štel med Jteltsko. Po vrtenji, čegolenji so tudi živali dobile poznamo-novama, tako srbski (Vuk) čigra, columba gyratrix, 'die Taumcl-taube, horv. (Vuk) čiga, in kači ga, kečiga, po obliki kakor: luža In kalužo, rebro in korebro, der Stčrr, riba, ki so v enomčr vrti in giblje. Po Vuku znači tudi v srbski vojvodini: čigra, trochus, Kreisel, primeri slov.: čigec migec-dideldajček, trochus, Krči sel, z katerim so vino in stotina meJuta; tudi: Čeznuti, vergohen, se sme izvajati it korenike: čeg —kadž. abnn>a-Vn? Univerze v Mari- . r|. pJe,Bla nic8ova pesniška zbi- ,,runlcnt'R“ hsle. Knji- ^cih ob r'1'' l<0"Krcs"' korani v Ra-so sPrt'^™rili ^tZevM F Franc Zadravec, rektor ^an Prav ar'*)oru dr- Ludvik Toplak in iL J Pernek6\a^Ultete V Mariboru dr. Poz’tvovon’ jegove Pesm> je ob spremljavi Andijevih cimbal in dia- i I Poslal ,ejOvem življenju brala igralka Nataša Matjašec. Pismo U 1 Predsednik Milan Kučan. rodila misel, da bi ob profesorjevem visokem življenjskem prazniku izdali zbirko njegovih pesmi kot dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje in izraz osebne izvirnosti in humanistične širine avtorja,« je zapisal v kolofonu Franc Forstnerič. Mnoge je takšen način izpovedovanja in njegova pesmiška zbirka prav presenetila. Pesmi pa so začele nastajati že v 30-ih letih in so nastajale vse do 90-ih, v njih pa se zrcali tudi občutenje spreminjajočega časa, v katerem je avtor živel in aktivno ustvarjal. Povedal je tudi, daje bil - njegov poklic, pa kjer koli je že delal, slediti človeku in z njim iskati pot ter da se je vedno učil iz tega, kar je preživel. Akademik dr. Franc Zadravec pa je zapisal, Caf primerjalni jezikoslovec Potem, ko je William Jones leta jezikoslovno javnost seznanil s sanskrtom in njegovimi podobnostmi s staro grščino in latinščino, in potem, ko je Franz Bopp s svojo Primerjalno slovnico sanskrta, zenda, armenščine, grščine, litovščine, stare cerkvene slovanščine in nemščine(1833-1852) utrdil misel, da lahko odnosi med indoevropskimi jeziki postanejo predmet znanstvenih raziskav, se ie zanimanje za primerjalno-zgodovinsko prouče-- jezikov močno povečalo. "* — -1 ■^prosto: Murska J^jučnH3 0,Jstajaj0? Pravijo, da jih ni. Tako morda ni 5^" ^ota, k j 3 °to8rafska razstava članov Fotokluba Murska So-^B^čas^k-0 po'menoval> Murska Sobota. Prvič zato, ker se jeT 'tr° spreminja 'n d°biva svojo novo podobo. Drugič H te dn* umrI J°že Kološa ■ Kološ, najvidnejši foto- Prav ' V SV°jobjektiv uje' SobotO’ kakršna nikoli več ne Sl9 ^ograf1*3 S° SV°j° prvo razstavo poimenovali kar Murska ^1^' •fiesta3' Pa S° *meb na voljo ^'rok sPekter motivov; od zna-^s i^Utke’ ?°rtretov> detajlov in drugih podob ter poskusov, da foto’ * Soboto Soboto. V galeriji soboškega gradu I v ° O81ed»^8r^f’’*a,n' Predstavlja šestnajst fotografov, razstavo pa 1 Vn« ate do 24. julija. maj dohajamo vse spremembe. Prav spremljanje teh ključnih momentov je zgodovinska na- 16 IZ NAŠIH KRAJEV 9. julij 1998, na kratko•na kratko Šratovci Članska desetina PGD Šratovci se je 24. junija udeležila gasilskega tekmovanja v Murauu na avstrijskem Štajerskem. Šra-tovski gasilci so se dobro odrezali, saj so zmagali (bili prvi) v štafetnem teku na 450 metrov. S tem tekom so tudi za sekundo izboljšali svoj državni rekord v tej disciplini. Lepo! (F. KI.) Lendava V galeriji na gradu je odprta do 15. julija razstava del Cvetke Hojnik - Dorojevič. Na ogled je 17 del, narejenih iz tekstilnih ostankov, ki jih je umetnica prisila na različne mehke podloge. Tokrat se je umetnica predstavila prvič v domačem okolju, sicer pa je že razstavljala v Tokiu in Londonu. (F. Bo.) Gradišče PGD Gradišče pri Murski Soboti je praznovalo 70-letnico. Praznovanje se je začelo z igranjem budnice, nadaljevalo pa z gasilsko slovesnostjo, na kateri so prebrali kroniko, zvrstili so se govorniki, podelili pa so tudi več gasilskih odličij. PGD Gradišče ima 55 članov, primerne prostore za hrambo orodja in motornih brizgaln ter orodnega vozila Mercedes. (F. Ku.) Gornja Radgona Pred nekaj dnevi so zasebni vionogradniki, ki so prodali v lanski jeseni grozdje KZ Gornja Radgona (skupaj 921 ton), prejeli predzadnji obrok kupnine. Preostanek (13 odstotkov) bo izplačala zadruga proti koncu julija. Tisti, ki pa so prodali grozdje delniški družbi Kapela, vinogradništvo in vinarstvo (290 ton), so dobili doslej 66 odstotkov kupine. Končno izplačilo bo do konca septembra. (F. KI.) Radenci Župan Jože Toplak je sprejel 10 učencev z OŠ Radenci in Kapela, ki so bili odličnjaki v vseh osmih letih osnovnošolskega izobraževanja. Predstavil jim je vizijo občine, obdaril s knjigami in pozval k nadaljnjemu izobraževanju. Kapelski župan pa je obiskal malčke v varstveni ustanovi in se z njimi zadržal v prijetnem paberkovanju. (F. KI.) Češki svetnik na Janševem Vrhu Napredek zastri pogled po neskončni pokrajini Kip je dal postaviti plemič N a Janževem Vrhu ali tik pod Ptujsko Cesto že dolgo stoji kip Janeza Nepomuka. Mnogo let je bil zanemarjen in dolgo celo brez glave. Zdaj je obnovljen, a mu je pogled zastrt. Nekoč je Zanimivo je, da stoji ta češki svetnik na bregu, čeprav so ga običajno nekoč postavljali ob mostovih. Odkar so tega svetnika leta 1729 razglasili za cerkvenega mučenca, seje njegovo čaščenje zelo razširilo tudi v naše kraje. Največ njegovih kipov je stalo na mostovih Češki svetnik Janez Nepomuk na Janževem Vrhu v novem okolju. ali pred njimi, in to zato, ker so njegovo truplo v Pragi vrgli s Karlovega mosta v Vltavo. Spomenik na Janževem Vrhu sodi med lepše tovrstne plastike. Postaviti gaje dal plemič, kar dokazuje dvojni grb, ki krasi prednji 120 let gasilskega društva v Žibercih Gasilski dom za devet milijonov V prvo »brizgalno« so vodo prinašali z vedri aljnjega 1878. leta, torej pred 120 leti, so ustanovili gasilsko društvo v Žibercih na Apaškem polju. Pobuda zanj je vzniknila menda tri leta prej, ko so se kar vrstili požari, poplave in druge nesreče. Iz kronike, ki so jo prebrali na nedeljski slovesnosti, povzemamo, da so si kmalu po ustanovitvi društva nabavili za takratne razmere primerno ročno »brizgalno«, ki pa je imela le tlačni izliv. Če so hoteli »špricati«, so morali z vedri ali kakimi drugimi posodami prinašati vodo v rezervoar. Leta 1900 jim je avstrijski cesar Franc Jožef podaril novejšo ročno brizgalno, ki je že imela 'sesalno grlo. Še danes jo imajo, seveda kot muzejski eksponat. 1968. leta pa so kupili prvo motorno brizgalno. V letih 1970-1990 so žiberski gasilci in drugi občani zgradili gasilsko garažo in nabavili sodobnejšo motorno brizgalno Rosenbacher. Leta 1995 se je Gasilsko društvo Žiberci začelo pripravljati na 120-letnico obstoja. Zadali so si nalogo, da do jubileja v 1998. letu obnovijo in razširijo gasilski dom. Odbor sta vodila Miha Ca-harijas in Anton Šlemer. Po pridobitvi dokumentacije so začeli z deli, četudi so bile finančne težave. Milan Šafran in Stane Brandl sta organizirala pobiranje prostovoljnih prispevkov, saj so bila lastna sredstva preskromna. Vrednost obnovljenega doma je okrog devet milijonov, porabljeno pa je bilo šest milijonov tolarjev, ki so jih zbrali na različnih naslovih: na občini, gasilski zvezi, v podjetju OMV, Radenski, Zavarovalnici Triglav, MIR-u, pri podjetnikih na Apaškem polju ... Dobro je tudi vedeti, da so člani gasilskega društva in vaščani prispevali okoli 3.500 ur prostovoljnega dela. Gasilstvo v Žibercih ima 120-letno tradicijo. Zdaj, ko in skoraj vso tehnično opremo, se ni bati, da bi navduse stvo pojenjalo. - Foto: Š. S. Prizadevanja gasilcev iz Ži-bercev je pohvalil predsednik slovenskih gasilcev in slavnostni govornik Ernest Edry. Lepe besede za žiberske požarnike je našel tudi gornjeradgonski župan Miha Vodenik. V krajšem kulturnem programu so nastopili šolarji, godba na pihala in mešani pevski zbor. Nazadnje je apaš-ki župnik Janez Ferencek po krajšem obredu blagoslovil^ berski gasilski dom in s tem Podobo sv. Florjana, ki sojod naslikati na pročelje. Poternl1 bila seveda gasilska veselic^1 kateri je bilo kar lepo obiskovalcev. Nekatere so P^ gnili tudi štirje padalci,^ skočili iz letala nekaj ed gasilsko slovesnostjo. Š. SOBOC^1 Po turško opravljeni konjeniki na velikonedeljskem trgu Zala in Mirko sta se vendarle vz^ V igri je nastopilo kar 150 ljudi □ Kulturno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje je v četrtek, petek, soboto in nedeljo (vsakokrat ob 20.30) uprizorilo na prostem pred osnovno šolo in cerkvijo v Veliki Nedelji ljudsko igro Miklova Zala. Predstave si je ogledalo okrog 3.500 ljudi. Zgodovinska zgodba o Miklo-vi Zali je mnogim bolj ali manj poznana in številni so si jo tudi že ogledali v svojih krajih (dokler so po vaseh delovale dramske sekcije pri KUD-ih) kot odrsko predstavo. Nekaj posebnega, bolj doživetega, pa je uprizoritev na prostem. Velikonedeljsko kulturno dru- podoba svetnika nemo strmela dol po naši Panoniji, zdaj pa so predenj postavili novo poslopje. Dolgo je stala tam poleg le zanemarjena stavba. Zdaj so tukaj trgovina, gostišče ... Časi se spreminjajo. Prizor iz Miklove Zale, ki jo je kulturno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje uprizorilo na prostem - na trgu pred šolo in cerkvijo. Predstave si je ogledalo tudi veliko ljudi iz Pomurja. - Foto: Š. S. štvo, ki letos praznuje 70-letnico, odkar je dramski odsek naštudiral prvo igro, je doslej naštudiralo Miklovo Zalo štirikrat. Prvič 1928. leta, nato 1959. in 1989. leta ter seveda letos. Vsakokrat, razen 1989. leta, so bile predstave na prostem. Uprizoritev je režiral Alojz Matjašič iz Gorišnice, ki je z dušo in telesom vpet v velikonedeljsko kulturno življenje. Predstava Miklova Zala se je dogajala na petih različnih prizoriščih: pred vaško lipo, ki so jo za to priložnost posebej postavili; na domačiji Miklovih (na trgu so postavili hišico 4 krat 5 metrov); tretje prizorišče so bile skale, kamor so se umaknili vaščani pred turško vojsko; četrto prizorišče je bilo gradišče - utrdba, od koder so se branili; peto prizorišče pa je bila temačna turška ječa, v kateri je bila zaprta Miklova Zala. In vsebina? Za Serajnikovega Mirka se potegujeta dve deklici; prvi (Zali) pripada tako rekoč po logiki življenjskih razmer in medčloveških odnosov (odnos Bilo je v nedeljo v Nuskovi na Goričkem Dom gasilcev in krajanov V domu je tudi okrepčevalnica V nedeljo, 28. junija, so v Nuskovi predali svojemu namenu večnameski vaško-gasilski dom, ki so ga gradili od 1988. leta. Denar so prispevala gospodinjstva, gasilci, občina Rogašovci in donatorji, bilo pa je tudi veliko prostovoljnega dela. Vaško-gasilski dom v Nuskovi je lep objekt. V delu stavbe so tudi poslovni prostori okrepčevalnice družine Nemec, trgovina veterinarja Nabergoja in pisarna poslovne enote Zavarovalnice Triglav, območna enota Murska Sobota. Otvoritvena slovesnost je 1 . X T 1 1 a __ .11 so sodelovali: domači mešani pevski zbor KPD Rogašovci, recitatorji OŠ Sveti Jurij ter Novakova pihalna godba od Sv. Trojice v Slovenskih goricah. med družinama, skupni PI dost), druga (tujka Almira)P3. / 'nora zanj krepko boriti, PrI mer poseže celo po izdaji'1. ' fovo pomočjo pridejo v vtif) rki, ki odženejo Zalo v . Ječo. Almira upa, da bow 1 tekmica ostala tam ali celo . / ia, da bi se tako sama por^. I tečajnikovim Mirkom, ase / wne - . nI V vlogi Zale je nastop'^3 j. / fija Kosi, njena tekmica ( / tipaje bila Mihaela J miki, ki sta sicer sestri, sta ^ / no odigrali svoji vlogi 0°.^ / bili tudi vsi ostali glavni ig^j I množica drugih (statistov)- I d so imeli brezžične / zato je bilo dobro / glas z vseh prizorišč- I živitvi vsebine so pd^3.^ I zvočni, svetlobni in dim11 # ti, pa bitje zvona v / Ukonedeljske cerkve- I da čisto pravi konjevi oljeni po turško, sicer ode / jahalne šole iz Skrobe- / nastopila tudi folklorna5 / iz Podgorcev. _ . H f Otvoritve gasilci strije. Obc'n oalb. župan Ja"^tudiPregjt^ spregovoril gjjta K as zavarovalni Ključ vaško g |Ci prinesli trije P ni)’sicerčS>^ kluba. PrevZ PGD Nusk°v Ob otvoritvijo^/ bili blagoslov nSU liški, evange' / štni. . fiC^0 suz ,4 Zaslužnim 9a j8in0 .. ■>._ prizna"' 3^9-julij 1998 IZ NAŠIH KRAJEV Krajevna skupnost Sv. Ana v Slovenskih goricah je lahko mnogim za vzor Gradbene parcele, cestna razsvetljava, ambulanta, 'odo vod a namenili žarnim pokopom a do Krajevne skupnosti Sv. Ana v Slovenskih ej v pOslo-mvejeno. Nedavno so komunalno opremili p 1 na ... stanovanjskem delu naselja. Dve sta ze prodam "Prirasli družinski hiši. novo so napeljali krajevno '^etljavo od pokopališča pri '■Anido oljarne Moleh. Natovi bodo deset svetilk, ven-atbo, glede na potrebe, zaen-d gorela vsaka druga. Denar prispevala krajevna skupnost jp*' Omenjen za komunalna ^cija^1 Je tehnična doku-;"^&nbulantoza zdra-10ambulant Pnkse in za zob’ ^‘PredviH0 PosloPJe bodo "je leto nagraditi priho-toProU °kumentacijo izde-blro Boris De-invesdtor pa Ocio prispevkov krajanov. Zdaj dela zdravnik splošne prakse pri Sv. Ani dvakrat tedensko. Sem prihaja dr. Jože Kramberger iz Zdravstvenega doma Lenart. K zobozdravniku pa hodi tukajšnje prebivalstvo v Lenart, Maribor, na Ptuj... Zdravnik splošne prakse dela zdaj v neustreznih prostorih nekdanje stare šole. Nova ambulanta bo stala na območju nekdanjega šolskega vrta pred starim šolskim poslopjem, v katerem je zdaj pet družinskih stanovanj. Krajevna skupnost je naročila pri Aqua projektu v Mariboru izdelavo načrta za razširitev vo- em a b obisku krajev v Slovenskih goricah, ki ležijo bli-i avstrijske meje, lahko ' da se tukajšnje prebi- ( zgleduje po sosedih Prtk to' ^se,hiše, njihovo okolje, i ^^a poslopja, kmetijska l uvajanje kmečkega \ 1&"4’le Podobno kot v tam-| zaselkih. »Še bolje bi 1 lme'' našl kmetje do- IJavnega kapita-| »e 7«~- ■ Blizu avstrijske meje bodo uredili turistično-vinsko cesto Kmetijski svetovalec Franci Ornik meni, da manjka kmetom na območju Sv. Ane in Lokavca v Slovenskih Goricah osnovni kapital te začetne misli nedavno povedal P'Urnik, svetovalec ^%ke svetovalne sl-^nart . Dela na ob-P^v. Kne inLoka-so mešane kme- Kprečno ’ kJPnva- 'rifSp ^alu sSvS^e ^tS86 tudi \vaPodeže°Stnega K. ^Ptea- e av> so hCdltev okoli ir. -> V Pokopališče pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah je vzorno urejeno. V zgornjem delu je prostor za žarne pokope. Foto: F. Š. dovodnega omrežja v dolino Ščavnice prek Rožengrunta do Lo-kavca. Vodo bo dobilo okoli 150 gospodinjstev. Vsako naj bi prispevalo za glavni vod čez 200 tisoč tolarjev, za priklop pa še dodatnih sto. Znesek bodo poravnali v enem letu. Krajevna skupnost vzorno skrbi za pokopališče pri Sv. Ani. Nameščeno imajo novo ograjo. Grobovi so lepše razporejeni in poti so dobro vzdrževane. Del pokopališča so namenili žarnim pokopom, saj je za tovrstno slovo od pokojnikov tudi tukaj vedno več zanimanja. Žarna grobišča potrebujejo namreč precej manj prostora od obstoječih. F. Š.l Kmetijski svetovalec Franci Ornik v obnovljenem vinogradu pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. deset kilometrov turi-stično-vinske poti. Nosilec je krajevna skupnost. Ta cesta bo vodila skozi najslikovitejšo pokrajino tega območja in bo povezana z republiško vinsko cesto. Vinogradi imajo na tem območju Slovenskih goric dolgo tradicijo, vendar so bili na nekaterih območjih zadnja desetletja precej zanemarjeni in jih zdaj lastniki obnavljajo. Zapisal in fotografiral: FRANČEK ŠTEFANECI ... za pokal Štajerske. Pomerilo se je 31 koscev. Tekmovanje je potekalo po mednarodnih pravilih, ki veljajo za izbirna tekmovanja. Zmaga je pripadla Srečku Vajngerlu, ki je prejel prehodni pokal, preostalim pa so podelili priznanja in praktične nagrade. Posebno nagrado (poldrugi meter dolgo saldmo) je prejela Herta Rajšp, edina ženska, ki je tekmovala v košnji. Organizator tekmovanja Vladimir Toplak želi, da bi podobna tekmovanja organizirali na drugih slovenskih območjih, nakar bi dobili slovenskega zmagovalca, ki bi tekmoval na svetovnem prvenstvu koscev v Avstriji. -Foto: L. Kramberger Miran Nemec... na kratko*na kratko Gornji Petrovci Občina je podpisala pogodbo o neodplačanem prenosu nepremičnin in začasni uporabi ter kupoprodajno pogodbo za odkup zemljišča, s katero Slovenskim železnicam prodaja zemljišča, ki so potrebna za zgraditev železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja z Madžarsko, dala pa je' soglasje k skle-. nitvi pogodbe o vzdrževanju programske opreme za vodenje banke cestnih podatkov na nivoju občine, ki ga izvede Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo iz Ljubljane.(T. K) Gornja Radgona Verniki rimskokatoliške veroizpovedi se letos veselijo 26 katoliških novomašnikov, od katerih jih je bilo 22 posvečenih za delovanje v Sloveniji, štirje pa so iz zamejstva in izseljenstva. Izmed letošnjih novomašnikov je eden tudi iz Pomurja: 29-letni Davorin Vreča iz Gornje Radgone, ki bo daroval prvo sveto mašo v nedeljo, 12. julija, ob 10. uri v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. (Š. S.) Sveti Jurij v Prekmurju Dim nad ognjiščem je naslov skupnega projekta OŠ Sv. Jurij v Prekmurju, Bakovci in Cankova. Prijavljen je pri Uradu za mladino R Slovenije. Na OŠ pri Sv. Juriju se je sestalo ducat učencev od petega do sedmega razreda (Romov) z omenjenih šol, kjer so jim bile ob socialnih igrah v pomoč pedagoginji in socialna delavka. Šlo je pravzaprav za medsebojno spoznavanje učencev in njihovega načina življenja, navad in običajev; skušali pa so jih tudi vključiti v različne delavnice, socialne igre in dejavnosti na terenu. Obiskali so tudi romsko naselje v Serdici. (Suzana F. M.) Posebnost v Cezanjevcih Baročni umetnini na razstavi v Parizu Oltarji iz nekega ženskega samostana red nami je čas dopustov, izletov, spoznavanja domovine in sveta. In priznati si moramo, da vse premalo poznamo celo lastno pokrajino, sosednjo vas. Evropska umetnost je že od nekdaj doma tudi pri nas, le odkriti jo moramo. Predlagamo vam ogled zanimive baročne cerkve v Cezanjevcih v Prlekiji. Posebnost tukajšnje cerkve so trije baročni oltarji, ki so bili nekoč prineseni iz nekega, verjetno ženskega samostana, kar je mogoče domnevati po značilnih plastikah in slikah. Ti veliki oltarji se sicer ne ujemajo preveč s tem okoljem, saj so za ta prostor preveliki. So pa posebej zanimivi zaradi kipov. Dva baročna kipa z enega od oltarjev sta bila pred leti na razstavi baroka v Parizu in Sarajevu. Znameniti oltarji, ki jim je v cezanjevški cerkvi skoraj pretesno. Sliko, ki krasi glavni oltar cezanjevške cerkve, je narisal leta 1682 graški slikar Hans Adam Weissenkircher. Po drugi svetovni vojni je bila dvakrat obnovljena in razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani. Zapisal in fotografiral: FRANČEK ŠTEFANEC ■ ... iz Šalinec pri Ljutomeru je že lep čas ribič. Pred nekaj dni je ujel v gramoznici v Krištancih kar 106 centimetrov dolgo in 19 kilogramov težko ribo vrste tolstolob-nik. Trofeja je prijetno presenetila ribiča in njegovo družino, zato so se vsi fotografirali, potem pa je ribo bratsko delil s prijatelji.-Š. S. 18 REPORTAŽA 9. julij 1998 S edimo v studiu Pro Plusa in ob glasbi ter odlomkih iz nadaljevanke Esmeralda pričakujemo prihod najbolj zaželene igralke ali nasploh ženske ta hip v Sloveniji - Leticie Calderon, bolj znane kot Esmeralda. Vem, da bi v tem trenutku tisoče žensk, in prav gotovo tudi moških, dalo marsikaj, da bili lahko na mojem mestu. S fotografinjo Natašo pa se pravzaprav sploh ne zavedava, da naju je po tej plati doletela posebna čast. Potem je vstopila Leticia, na kratko postrižena, bolj majhna kot velika, skorajda povprečna, a simpatična ženska. Sledila so vprašanja, namenjena tako Leticii kot Esmeraldi. Kakšni so vaši vtisi o Sloveniji? »Moram vam povedati, da sem zelo zadovoljna z obiskom v Sloveniji. Vsi so zelo prijazni in dobri do mene, najbolj pa so zgovorni njihovi obrazi. To so lahko občutili vsi, ki so bili poleg mene. Z besedami je težko opisati to, kar sem ob teh ljudeh doživela in občutila. Slovenija je zelo lepa, lahko bi rekla magična. Počutila sem se, kot bi se moje sanje uresničile v realnosti.« V Sloveniji je vaša telenovela dosegla veliko popularnost, kakšen pa je bil odziv v Mehiki? »Tudi tam so jo zelo dobro sprejeli, gledanost pa je bila vedno na prvem mestu. Zelo velik uspeh pa je dosegla tudi v Mehiki, Argentini, Portu Ricu, Španiji in v deželah Južne Amerike nasploh.« Kakšni pa so bili vaši občutki, ko ste izvedeli, da je v Sloveniji vaša nadaljevanka tako popularna? »Zelo sem bila presenečena, saj nisem vedela, da lahko televizija zbližuje dežele. Ko sem izvedela, sem bila in sem še zelo ponosna.« Kaj vse pa so vam pripravili? »Zelo sem se zabavala, spoznala sem veliko novih prijateljev, skupaj smo se smejali, jokali so z mano. Mislim, da jih bom v Mehiki zelo pogrešala.« Kaj pa je bilo najpogostejše vprašanje, ki so vam ga zastavili? »Najpogosteje so kričali Esme- Esmeralda je spregledala, Leticia pa spregovorila »Skupaj smo se ralda, pa tudi po imenu, vpili so tudi, da me imajo radi. Najbolj zgovorni pa so bili njihovi obrazi. Občudovala sem lahko punčke, ki se smejijo, njihove očke pa so povedale več kot njihove besede. Zelo pa jih je tudi zanimalo, kako je z Josejem Arman-dom - Melehiom ...« Kako pa prenašate popularnost? »V Mehiki je veliko igralcev. Lahko bi rekela, da so ljudje navajeni, da nas vidijo na cesti. Lahko povem, da jaz lahko grem v kino, v gledališče in na večerjo. Pozdravijo me, prosijo za avtogram. Lahko se živi.« Kako pa so sprejeli, da imate novo frizuro? »Pričakovali so, da bom imela dolge lase, kot jih imam v nadaljevanki. Upam, da jih ni motilo, da so me videli v drugačni podobi. Nekateri pa so mi rekli, da mi kratki lasje zelo pristojijo.« Kje so snemali nadaljevanko, saj je veliko posnetega tudi v naravi? »Velika skrivnost uspešne telenovele je tudi lokacija, kjer je nadaljevanka posneta. Kraji, kjer je bila posneta, so majhni. Veliko pa smo snemali tudi v zaprtih prostorih.« Je Fatima v resnici tako zlobna? »Ne, zelo dobra igralka je in je tudi moja dobra prijateljica.« Je bila to vaša prva tako uspešna vloga? »Do sedaj sem posnela petnajst telenovel, ki se jih še vedno spominjajo. Vrteli so jih in bile so zelo uspešne v Španiji, Italiji, Turčiji in seveda Južni Ameriki. Tudi druge so bile zelo popularne, ampak ta je dosegla največje razsežnosti.« V nadaljevanki se veliko pojavljate v zeleni barvi. Je to vaša najljubša barva? »Ja, res je zelena moja najljubša barva. Pri nadaljevanki pa je bila to producentova ideja; s tem je želel označiti tudi podobo Esmeralde. Doma imam veliko oblek v zeleni barvi. Tudi sem sem prišla v zeleni obleki, ker je to barva, ki prinaša srečo. Zanimivo pa je tudi to, da če v Mehiki vidijo koga oblečenega v zeleno, pravijo, da so videli Esmeraldo.« Kakšna pa se vam zdi slovenska hrana? »Vau ... Veliko sem jedla. V Mehiki nikoli ne jem toliko, tudi vina ne spijem toliko. Izvrstno hrano in vino imate.« ANRRi Esmeralda - današnja boginP * ne Tre,lll',|0 »Umrla bom, če jo vidim« | le'da so v času predvajanja trgane * in non/aa nm/nracai/ania nn t I .kK » Le kaj si lahko misli nekdo, ki se po 17.30. uri znajde nekje zunaj? Ulice so puste, trgovine prazne, po cestah vozijo redki avtomobili, v lekarnah in pri zdravnikih ni nobene vrste, v bolnišnicah in raznih domovih pa se množica vali pred televizije. Če bi kdo padel iz vesolja, si verjetno ne bi znal razložiti, zakaj točno ob določeni uri množica roma na eno samo sveto točko - pred televizijo. Takrat zavlada popolna tišina, zvonjenje telefona je strogo prepovedano, kdor pa se ne želi vklopiti v svet nadaljevanke, pa je nezaželen. Poznajo jo otroci, pa mladi, starejši in celo najstarejši; najpogosteje o njej razpravljajo ženske, vendar so tudi moški povsem na tekočem z dogajanjem. In s čim očara in začara zelenooka boginja? je zanimalo tudi nas. Esmeralda in tudi Jose Armando Pri prihodu Leticie Calderon je Slovenijo zajela prava evforija, neprestano pa so klicali tudi k nam, kdaj pride in kam in sploh, kaj se bo dogajalo. Da bi vedeli, kako jo doživljajo ljudje, smo naredili plakate dobrodošlice in jo slepo pričakovali sredi mesta. Pretiranega odziva v soboto dopoldan ni bilo, zato pa so bile reakcije tistih, ki so opazili, toliko močnejše. Neko dekle pa je celo vzkliknilo, da bo njena mama umrla, če bo Esmeralda prišla, ona pa je ne bo mogla videti. Kaj je torej tisto, kar ljudi pritegne pri Esmeraldi? »Tako lepa je, dobra in se lepo obnaša.« Ali pa zato, ker je prijazna in vedno pomaga ljudem. »Tudi tisti črni doktor Jose Armando je zelo simpatičen. Jaz bi ga takoj imela,« je vzkliknila ženska, planila v smeh in odhitela naprej. Gledamo jo, ker je tako življenjska; vsi konflikti, predvsem pa njena usoda,« je komentirala mlajša punca, ki že ve. »Ljudje potrebujejo pravljice, kajti tu so sanje lahko resničnost. Vedno je v zelenem, in to daje upanje,« pa je dodala druga. Tudi moški so priznali, da gledajo Esmeraldo. »Seveda jo gledamo, če pa je zgodba tako zanimiva in napeta.« Gospa pa je dodala, da niti ene ne izpustijo. »Včasih pa gledamo celo ponovitve.« Marsikdo si celo snema in si jih pred spanjem še enkrat zavrti. NAGRADNO ŽREBANJE: 3 X DAEWOO MATIZ! Srečko dobite z nakupom novega avtomobila DAEW00 pri DAEMOBIL PTUJ, Ob Dravi 3a, telefon: 062 783 828, faks 783 832 nexia 1.399.999 sit Žrebanje bo ob koncu leta! Darilo: servo volan ah ■ dodatna oprema v vrednosti NUBIRA 1.999.999 SIT Darilo: klimatska naprava samo 1 SIT ali barvni TV-aparat, ekran 70 cm s teletekstom LEGANZA 3.289.999 SIT Popolnoma opremljen avtomobil! Posebna akcija: LANOS SE ROMEO & JULIET Oprema: centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, klimatska naprava, radio. Vsa našteta oprema za neverjetno nizko ceno: ROMEO - 1.649.999 SIT, JULIET - 1.659.999 SIT PRIHAJA MATIZ! OD 29. JUNIJA NA OGLED PRI DAEMOBIL-u v PTUJU! Finančna rešitev za vsakogar! Kredit in lizing na položnice do 5 let! Poplačilo vaših starih posojil, ureditev novih z obrestno mero že od TOM + 4,8 %. Možnost menjave staro za novo! MOTOR FUTURA SYSTEM L JI UTOAAER S(069) 84 280 24 ur Jaz ne gledam, vem pa vse Mnogo je tudi takih, ki vztrajno zanikajo gledanje Esmeralde, ob omembi pa se celo zgražajo. Če pa jih vprašaš, kdo je kdo in kakšni so zapleti, znajo natančno razložiti, kako gre z zapleti in razpleti. Zgolj slučaj? Povprašali smo tudi otroke, ki so priznali, da nadaljevanko spremljata tako mamica kot očka. Čeprav mamica ponavadi ne sme izdati, da tudi očka presneto skrbi, kaj bo z Esmeraldo. Učlovečenje božanske lepote in dobrote Ljudje z njo živijo, z njo sočustvujejo, se z njo veselijo in z njo trpijo. Če je zadovoljna in srečna Esmeralda, so zadovoljni zbrani pred televizijskimi sprejemniki; če ji gre kaj narobe, se skupaj jezijo na njene sovražnike. Esmeralda jim je prirasla k srcu, ker je učlovečenje božanske lepote in dobrote, ker je tako popolna, odkritosrčna, pripravljena vsakomur pomagati, požrtvovalna, poleg tega pa verna in prijazna. V njej marsikdo vidi ideal popolnosti in se želi z njo identificirati. Pravljica se naj ne konča Esmeralda je življenjska zgodba o vzponih in padcih, s čimer se vsi soočamo. Zgodba o uspehu, ki si ga želimo. Pravljica, v kateri želimo živeti, saj v njej dobro vedno zmaga nad slabim in zlim. Je sanjski svet, ki je za mnoge zaprt. Je torej tista obljubljena dežela, kjer se vedno razplete tako, kot se mora. In če je Esmeralda tista, ki lahko našim ljudem vsaj za trenutek pričara del pravljice, si želim, da se nadaljevanka ne bi nikoli končala. Tudi to se dogaja Zanimivo pa je tudi to, da je Esmeralda vplivala tudi na trg in navade pri nakupih. Prodajalke so mi poveda- je največ povpraševanja po t. i. Esmeraldini a ste, ki ne vedo, je to rumeno-zelena barva. tej barvi gredo kot za med, pa tudi v modni \ ženske povrašujejo po blagu te barve. V c« pa so že začeli prodajati vrtnice Esmeralda. Ustavi pa se tudi življenje na vasi. Nji«s živina mora počakati. Pravijo tudi, da so v ne seh pogrebe prestavili v dopoldanski čas, *icese dan ljudje ostajali doma pred televizorjem. tudi, da so v eni izmed dolinskih cerkva da' samo da bi se Esmeralda rešila skrbi glede o marsikatera Esmeralda je privekala na svet. Dodatnih sedem nadalje^lll Ob koncu nadaljevanke se bo orosilo'ma oko. Gledali pa jo boste lahko do 5. avgus a’ ^10-na Pop TV. Daljši pogovor z njo pa bo na s julija ob 18.30. Ko so producenti zvedeli, njena nadaljevanka tako popularna v Sloveniji. grado poslali dodatnih sedem nadaljeval. ž J kažejo, da je 20-odstotni rating gledanja. P l celo 29-odstotni, najvišje pa je dosege1 Ugotovili so tudi, da nadaljevanko spremlja celotnega občinstva, ki je pred televizijo v vrti nadaljevanka. in^J Leticia trenutno snema novo telenoveloJ vse po načrtih, jo bodo lahko slovenski gl leta 1999. V Prekmur je je ni bilo Po podatkih je znano, da ima Esmeralda dalcev prav v Prekmurju in na Štajerskem- tu* govorilo, da bo prišla k nam v Prekmurje, « nismo videli. Izvedeli smo, daje bila odloc' ralda pride v Prekmurje ali ne, v rokah tova ^^vfje tam zaposlenih naj bi dobili tudi največ PoS' na Esmeraldo. V Muri pa se niso odločili, sponzorstvo za njeni prihod v Pomurje. je bil tudi ta, da bi sem prišla v nedeljo, dela, smo izvedeli pri pristojnih. Živijenjepis Leticia Calderon, ki jo prijatelji kličejo k dila 15. julija 1968 v Mexico Cityju. Z® °top^? otroštva je sanjala, da bi postala igralka.' |a šolskem gledališču, z igro pa se je z :eii v j ukvarjati pri petnajstih letih, ko sojo s igro v okviru družbe Televisia, za katero prva pomembnejša vloga je bila v teleno na. S svojimi zelenimi očmi pa je osvaja levizijskih filmih, priljubljenih mehiških gledaliških predstavah. Ko je lani začel novelo Esmeralda, je kot slepa mlada čari zavrtela glave zdravnikov iz serije ter po svetu in tudi v Sloveniji. 00^^^ Vloga Esmeralde je bila njena drup^trj ga, z njo pa se Leticia danes uvršča m bnejše igralce telenovel v Mehiki. Na se je dolgo pripravljala, posvetovala se J delajo s slepimi, in obiskovala šolo za , ideis zaprtimi očmi vadila ob vsakdanjih opr.gllSki,1^ pih si je izposodila tudi v filmu Vonj p°edal^e'iiid' se je naučila pri slepi pevki Crystal-je po Esmeraldini zaslugi naučila s sj vovalnost in pogum slepih ljudi- zg ae Kmalu pa zaključku snemanja se pof^ poslovila od televizijskih kamer niškega življenja. V času snemanja t z ^0 od ponedeljka do sobote, od Tako je imela le malo časa za pa ji je sedaj najpomembnejši moz pof°C^. zobozdravnik in športnik, s leti. Želita si številno družino in na) (O nutno pa jima delata družbo dva . ■ , škotski ovčar. fo^gpO9 A. NANA Rl™ 19 IffllU, 9. julij 1998 brska Sobota: Nož v trebuh Petek okoli 14. ure so se sprli v soboškem parku brata Štefan in JanezVerba ter Jože Bot, vsi iz Murske Sobote. Prišlo je tudi do pretepa, med katerim je Bot potegnil iz žepa nož ter z njim zabodel v tre-Stefana. Ta se zaradi hude poškodbe zdravi v soboški bolnišnici. Vroča kri pri Nadi coJNadZn(anC' S° Se v nedeljo ob 22.30 pred okrepčevalni- I zaprt G ne^an*' želeni gaj) in hoteli vstopiti, čeprav je bil lokal že | sopret ni dovolila, zato so pričeli z razbijanjem, nato pa občjn^ niene9a moža' Pa ne samo nie9a. ampak tudi nekega Celozvl'krUS°b°te’ k' se je v tistem času pripeljal pred lokal. Pepelnik ' S°’93 V okrepčevalnico. Nekdo ga je tudi udaril po glavi s Pobean i01«! $6 Več' nani *e vr9el re9istrsko blagajno. Potem so tiči 9 '" Škode je za 200.000 tolarjev. Zlomil si je golen nišča 48 ^r°9 20' ure se )e z9°dila prometna nesreča zunaj Tur-promet. etn' avtomobilist Avgust L. se je s poljske poti vključeval v torjem p- J6™ Prednost 16-letnemu vozniku kolesa z mo- ^Ogolen0 J6 *r^en^a' 'n Poaledice: voznik kolesa si je zlomil I Znašel se je v jarku lem času e90vec na Apaškem polju se je peljal 5. julija v večer- j trezen za/ mopedom Pr°ti svojemu domu. Nekaj se sliši, da ni bil I Celem'tel ° zaPe'id v obcestni jarek in padel ter se potolkel po ; esu, a preveč hudo naj bi ne bilo. 35^7 Nesreča Radgončanke ®8rečjiv, ■ a U' 'z Gornje Radgone se je peljala z osebnim avtom v telo, 17-let' Pr' Karičevem in v križišču začela pravilno zavijati na brje^ j0 ■ni M; iz Kidričevega, ki je vozil za njo s kolesom z mo-Hnjimdelo^ V križišču prehitevati po levi strani, a ni šlo: s pre-W nariJr kolesa z motorjem je trčil v prednjo levo stran osebnega j ln se poškodoval. ž^^Siena: Kombajn je zgorel s Z ni° prva nesreča. 1. julija se je pojavil požar na kom-erim ie Marjan C. iz Spodnje Korene pri Lenartu žel ječ- kar širil ^kUŠalp°9asitiz ročnim gasilnim aparatom, a se je ■ ^iirll pj1 . 6 9asiid so pogasili ogenj, ki je zajel kombajn in se Wiajnu rti? Demnevni vzrok požara: električna napeljava na na njvi je za 20.000, na kombajnu pa kar II ,,,,0WpH«t ll«uvjx. | S' n S3 S° sami kr'ži: če že niso ilegalci, se gredo tihotap- I j. r"svSloven» aAnoa C., seveda Romunkinja, se je pripeljala iz Av-f6 pl°šče os S lzbrala je prehod v Gederovcih. V predelu armatur-[ kaii^gnega avta so našli policisti in cariniki več nabojev Verske. r°V' Pot6m so jih zasegli, Anco pa prijavili sodniku za krnilo na meji ^ejni 0^^' državljan, se je pripeljal iz Hrvaškega v Slovenijo 1 »k. od v Petišovcih. Med pregledom so mejni organi našli ' mamilo, zato so jo 'Gram rtaisuvuni. IVIC« ■ °V Snov’' za katero predvidevajo, da je r ln Poslali v ekspertizo. ^skeGorke: Vlom v klet I Pavijan I. G., ki ima v Lendavskih Go . u(k>Van„ ____ _ ri.i________l^uro >m v Spr 4°'/an za 'sp ....... ' Lendavskih Goricah vinsko klet, je rJ^nika z v °°° t°lariev- Tolikšna je vrednost televizijskega 'Ho u i. . Srajenim radijskim sprejemnikom, ki ga je odnesel %c'o?loaiilv vinsko klet. 1^% Oditinesel ie denar ip^Pre s s? °ma’ ne d® b' zaklenil vrata. Še zakleneš ji, pa ti jih k ki js Gabercu pa vrat stanovanjske hiše niso zaklenili. jJ^ral ie v'S61 k ne da bi 9a kdo P°vabil■ ie imel lahko delo: 9as^0!0 vso^° tolarjev in šilingov. Oškodovani Karel M. in imW",,,CU v J69aurac| 'Ja' med 15.10 in 16.10 je prišel nekdo do zup-bi-S Odneg \ Sencih in s silo telesa odprl vrata več prostorov, ^50 n' mčesar. Škoda zaradi nasilnega odpiranja za JU,. u ‘Olarjev. ..... *Olarje^UrSki al“ 9°rivč na bencinskem servisu na Cankarjevi I Pantje na°'' nato pa črpalkarju izročil bankovec za 10.000 l^ljl^ek), 2ato ”Pumpi« so posumili, da gre za nič vreden papir ^odo So Poklicali policijo. Ta je »bankovec« zasegla in \r2aSt ponar ?rokovni pregled. Ugotoviti tudi želijo, odkod na-aRe e ek: iz kake prejšnje zaloge ali pa spet kdo printa Strele, Sefe’. Iast BorisUr'|i6 Strela zanetila Požar na strehi gospodarskega tep °koiiških $ V Lemeriu- Zaradi hitre intervencije gasilcev iz Sit VaS' 'e Z9°rel le del ostrešja, škode pa je za okoli ŠSI s^°to v Tešanovcih bodo v soboto, 11. julija, gostitelj tradi-%ij ^6r|ske n društvenega tekmovanja za članske mo-6se^ne. Pričakujejo 60 desetin iz vse Slo-r^ ^ciba ?Vanje 1)0 potekalo v trodelnem napadu -tJr'4§tvtr°v- Kerer V štafetnem teku prenosa ročnika 9 krat a bre^ 16 bil nekoč eden najpomembnejših članov s°boški industrialec in narodni P°sla' Va,1ie p: bodo Tešanovčani posvetili tudi letošnje 9ovemu spominu. GG ■ _______KRONIKA_____________________ Nova kategorizacija cest v Sloveniji Po kateri cesti se vozite? V Pomurju največ regionalnih cest III. reda V Uradnem listu R Slovenije, številka 33, z dne 24. aprila je objavljena kategorizacija cest v Sloveniji. Uredba, ki bo začela veljati 1. julija, določa državne ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo. V kategorizaciji so zajete tudi ceste, ki še niso zgrajene. V tem pregledu bomo navedli le ceste, ki vodijo ali pa še bodo peljale skozi naše kraje. ci -Križevci-Videm-Senarska (56.601 metrov); št. 440: Petanjci-Gederovci-Cankova-Kuzma (25.238 metrov); št. 441: Murska Sobota-Ge-derovci (9.931 metrov): št. 442: Mar-tjanci-Dobrovnik-Dolga vas (25.360 metrov); št. 443: Lendava-Pince (meja) (7.650 metrov). REGIONALNE CESTE III. REDA: Številka ceste 712: Žihlava-Ro-goznica (Ptuj), (21.035 metrov); št. 713: Ljutomner-Savci-Ptuj (32.067 metrov); št. 714: Videm-Radenci, (10.353 metrov); št. 715: Murska Sobota-Skakovci, (14.230 metrov); št. 716: Lemerje-Grad-Vidonci-Kuz-ma(17.315 metrov); št. 717: Canko-va-Gerlinci-Korovci, (8.637 metrov). Št. 718: Pertoča-Fikšinci (5.570 metrov); št. 719: Rogašovci-Kramarovci (3.448 metrov); št. 720: Sotina (meja) (2.235 metrov); št. 721: Petrovci- AVTOCESTE Številka ceste A5: Pesnica-Len-dava-meja z Madžarsko. Ta javna cesta, rezervirana za motorna vozila, seveda še ni zgrajena, ampak je za-zdaj v planskih dokumentih. Ceste, ki jih navajamo v nadaljevanju, pa so seveda že v svoji funkciji - namenjene so I mešanemu prometu. ... v Slovenskih goricah je končno I uresničena. Delavci Pomgrada -Nizkogradnje iz Murske Sobote so ■ položili pred kratkim še zadnje metre ■ asfalta na 2.300 metrov dolgem od- ■ seku. Predračunska vrednost je bila p 56.000.000 tolarjev. Pridobitevje # velika ne le za ljudi, ki živijo na tam- | kajšnjem območju (nič več prahu | itd.), ampak tudi za razvijajoče se I termalne toplice Moravci v Slovenskih goricah, saj je zdaj vse več ' obiskovalcev, ki prihajajo preko Gomile. Toda, pozor: na cesti (pri domačiji Franca Žlenderja, Moravci 55) je ostal oster ovinek, pred katerim je sicer postavljen prometni znak za omejitev hitrosti, a kaj, ko ga tu in | tam kdo spregleda in zapelje s ceste. Še več: lahko se zaleti celo v križ z razpelom. V krajšem času sta I se zgodili dve nesreči. Nazadnje neki ženski, ki je razbila novega clia. Vzrok, da ovinka niso izravnali, pa ni vtem, da ne bi mogli pridobiti sosednjega zemljišča, ampak ker menda I investitor (Občina Ljutomer) ni imel I dovolj denarja. - Foto: Š. Sobočan HITRE CESTE , Številka ceste H2: Pesnica-Mari-bor (Tezno), (10.255 metrov). GLAVNE CESTE I. REDA Številka ceste 2: Slovenska Bistrica- Hajdina- Ptuj-Ormož-Središče ob Dravi in Ormož-most, (59.170 me-, trov); št. 3: Pesnica-Lenart-Murska Sobota-Lendava-Dolga vas (85.545 metrov); št. 9: Hajdina (Ptuj)-Gruško-vlje (17.960 metrov); št. 13: Maribor (Ptujska)-Slivnica (5.605 metrov). GLAVNE CESTE II. REDA Številka ceste 109: Mejni prehod v Petišovcih-Lendava (4.135 metrov); št. 110: Gornja Radgona-most čez Muro (970 metrov). REGIONALNE CESTE I. REDA j Številka ceste 228: Spuhlja-Zavrč (13.900 metrov); št. 229: Ptuj-Ro-goznica-Senarska-Lenart (23.050 metrov); št. 230: Radenci-Križevci -Ljutomer-Ormož (36.840 metrov); št. 231: Gibina (meja)-Razkrižje-Ljutomer (9.260 metrov); št. 232: Hodoš (meja)-Petrovci-Murska Sobota (32.100 metrov); REGIONALNE CESTE II. REDA: Številka ceste 433: Lenart-Trate-most čez Muro (18.070 metrov); št. 438: Šentilj-Trate-Gornja Radgona (29.265 metrov.); št. 439: Kobilje (meja)-Dobrovnik-Beltinci in Braton- Leto in pol zapora Senat Okrožnega sodišča v । Murski Soboti je spoznal 30-letnega Dejana Gombo-ca iz Murske Sobote za krivega storitve več vlomnih tatvin na območju Murske Sobote iri mu »odmeril« kazen leto in pol zapora. Sodba še ni pravnomočna. ■ _ NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Igor Bakan, zdravstveni tehnik, iz Murske Sobote in Neriman Horvat, likalka, iz Murske Sobote; Roman Kosalec, mizar, iz Veščice in Manuela Borovič, administratorka, iz Lipe; Dejan Puhan, šofer, iz Bogojine in Mateja Benkovič, gimnazijska maturantka, L iz Bogojine; — Drago Prem, avtomehanik, iz Puconec in Albina Časar, ppt tehnica, iz Markovec; Slavko Sapač, kmetovalec, iz Predanovec in Majda Poredoš, zdravstvena tehnica, iz Predanovec; Kristijan KUtoša, natakar, iz Pečarovec in Romana Novak, šivilja, iz Murske Sobote; Dušan Serec, mesar, iz Gradišča in Roman Cigut, ekonomistka, iz Sataho-vec; I Miran Farič, elektrotehnik, iz Murske Sobote in Gaby Flisar, dipl, ekonomi- ; stka, iz Murske Sobote; j Marija Gumilar, avtoklepar, iz Murske Sobote in Anica Rehar, natakarica, iz j Murske Sobote; ; Boštjan Fujs, kovinar( iz Murske Sobote in Violeta Vogrinčič, tekstilna tehni- ca, iz Gradišča; Franc Časar, voznik, iz Čepinec in Galina Vasiljevna Lapšina, bioenerge- tičarka, iz Moskve. Ciril Kuhar, kmetijski tehnik, iz Gradišča in Tatjana Čerpnjak, farmacevtska tehnica, iz Murskih Črnec; I Andrej Šadl, tekstilni konfekcionar, iz Pertoče in Andreja Rajsar, delavka, iz ' j Šalamenec; j Štefan Pivar, zidar, iz Bratonec in Marjeta Perme, gospodinja, iz Bratonec. j Stiv Prelič, šofer, s Suhega Vrha in Amalija Eljaš, likalka, iz Bogojine; I Anton Grašič, dipl. inž. elektrotehnike, iz kraja Gobovce in Cvetka Kuhar, I zdravnica, iz Tešanovec; I Štefan Horvat, šivalec, iz Žitkovec in Marjana Vida, šivilja, iz Motvarjevec; I Jože Videnja, strojnik, iz Gančan in Martina Poredoš, absoventka pedagoške I fakultete, iz Ižakovec; K Rihard Peurača, elčektrotehni, iz Rogašovec ih Gabriela Granfol, profesori- ■ ca, iz Murske Sobote; I Viljem Ficko, tesar, iz Murske Sobote in Melita Sparaš, tekstilna konfekcio- ■ narka, iz Murske Sobote; Silvo Čemela, delavec, iz Murske Sobote in Sandra Žekš, natakarica, iz I pečarovec. Vestnik vam čestita! Martinje-Kuzma-Sotina (19.950 metrov); št. 722: Martinje (meja)-(310 metrov); št. 723: Šalovci-Čepinci (8.776 metrov); št. 724: Hodoš-Do-manjševci-Kobilje (22.894 metrov); št. 725: Martjanci-Prosenjakovci (16.175 metrov); št. 726: Renkovci-Črenšovci-Razkrižje in Stročja vasPa-vlovci (27.650 metrov); št. 727: Razkrižje (meja)-(475 metrov). REGIONALNE CESTE III. REDA - TURISTIČNE CESTE (Na pomurskem in slovenskogo-riškem območju takih cest ni.) SKUŠAJMO Sl ZAPOMNITI: Slovenske državne ceste so po novem kategorizirane v avoceste, hitre ceste, glavne ceste L, II. in III. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda. Torej ne veljajo več prejšnje kategorizacije. Š. SOBOČAN ■ GRADBENIK, SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, D. D. LENDAVA, KRANJČEVA 6 zaradi povečanega obsega del doma in v Zvezni republiki Nemčiji išče naslednje sodelavce: 1. dva diplomirana gradbena inženirja ali gradbena inženirja za nedoločen čas s tremi meseci poskusnega dela za opravljanje del vodje projekta oziroma vodje gradbišča; Pogoj: končana izobrazba VII. ali VI. stopnje gradbene smeri in I opravljen strokovni izpit 2. dva gradbena delovodja za določen čas - za čas dela v tujini; Pogoj: končana izobrazba V. stopnje gradbene smeri - gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja in tri leta delovne prakse s pasivnim znanjem nemščine 3. pet KV-zidarjev in pet KV-tesarjev za določen čas - za čas dela v tujini; Pogoj: končana izobrazba IV. stopnje KV zidar in KV tesar ter eno leto delovne prakse 4. več NK-delavcev za delo na gradbiščih doma in v tujini za določen čas za dobo 3 mesecev. Pogoj: NK-delavec Vsi zainteresirani naj se osebno zglasijo v splošno kadrovski službi družbe v Trimlinih 2f. Izbranim delavcem nudimo stimulativne osebne dohodke, možnost napredovanja in po končanem delu v tujini sklenitev delovnega razmerja za delo doma. OBRESTNA MERA £E POSOJILO IN LIZING NA POLOŽNICE DO 5 LET obrok je lahko večji kot 1/3 osebnega dohodka. Tudi za zaposlene v tujini - brez porokov. ■ g~—k NEKIA že za 1.399.990 SIT. V mesecu juniju brezplačen servo volan ali darilo v vrednosti 54.000 SIT. NUBIRA zdaj že za 1.999.990 SIT ■ mKhSSHK. in klimatska naprava samo 1 SIT. LANOS že za 1.499.990 SIT; omejena količina s servo volanom PRIPOROČAMO IM OLJA ■ Mobil MOTOR S Flamin MS PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 Pooblaščeni prodajalci —————■ * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 20 ŠPORT 9. julij 199^ Predstavljamo vam_______________________| Novi pomurski tretjeligaši V vzhodni skupini tretje državne nogometne lige vzhod, ki jo sestavljajo samo pomurska moštva, bo v tekmovalni sezoni 1998/’98 sodelovalo kar osem novincev. V prejšnji številki smo predstavili štiri moštva: Kemo iz Puconec, Renkovce, Beltrans in Veržeja in Polano. Tokra pa predstavljamo preostale štiri novince: Piramido iz Bratonec, Kobilje, Čardo iz Martja-nec in Panonijo iz Gaberja. Nogometaši Piramide iz Bratonec, ki so v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli tretje mesto in se uvrstili v 3. SNL. Stojijo od leve: Vinkovič, Kuzma, Cor, Ivančič, Koren, Mundjar, Gabor (trener), Miholič; čepijo: Mlinarič, Lopert, Kreft, Forjan, Car, Roz-marič. Nogometaši Kobilja, ki so v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava zasedli tretje mesto in se uvrstili v 3. SNL. Stojijo od leve: E. Fe-rencek (trener), F. Nemet (tajnik), S. Bukovec, M. Horvat, D. Penho-fer, G. Horvat, F. Šijanec, E. Bukovec, S. Gregorec (teh. vodja), Š. Turner (predsednik); sedijo: J. Bukovec, Š. Toplak, R. Rituper, B. Horvat, T. Rituper, M. Nemet, I. Kocet, D. Zver, J. Ferencek, P. Gru-škovnjak. Manjkajo: J. Kustec, M. Ferencek, S. Maučec, T. Gregorec in L. Vugrinec. Nogometaši Čarde iz Martjanec, ki so v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota zasedli četrto mesto in se uvrstili v 3. SNL. Stojijo od leve: G. Cifer (fizioterapevt), Malačič (trener), I. Cifer, Norčič, Lang, Cigiit, Molnar, Cmor, F. Horvat, Babič, K. Kerec, Ne-meš (predsednik); čepijo: Panker, Lepoša, Titan, Čarni, D. Horvat, Zadravec, Panič, Hajdinjak in Š. Kerec (teh. vodja). Nogometaši Panonije iz Gaberja, ki so v prvi medobčinski nogometni ligi Lendava zasedli četrto mesto in si s kvalifikacijami z Mostjem zagotovili mesto v 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: D. Ščančar (predsednik), Režonja (trener), M. Ščančar, B. Prendl, Dudaš, Siič, D. Pren-dl, Hozjan, Ščančar, A. Sakač, Kusek, D. Hozjan; čepijo: T. Hozjan st., D. Sakač, Frletič, T. Hozjan ml., B. Prendl, Smej, I. Ščančar, Žalig. Nogomet - Izžrebani so bili — pari 1. kroga pokala Medobčinske nogometne zveze Lendava, ki bo 9. avgusta. Pari so naslednji: Nedelica : Kobilje, Graničar: Panonija, Nafta veterani: Odranci, Hotiza : Črenšovci, Dobrovnik: Lakoš, Mostje : Polana, Čentiba: Petišovci, Bistrica : Renkovci, Dolina: Žitkovci in Kapca: Olimpija. Nogomet - NK Radgona je — pripravil 1. nogometni turnir (do 10 let) za pokal dneva državnosti. Med 10 moštvi je zmagal Jurovski Dol pred Potrošnikom iz Beltinec, Bakovci, Veržejem, Radgono II, Pho-enixom, Radgono I, Lenartom, Apači in Žepovci. Najboljši igralec in strelec je bil Fanedl (Jurovski Dol), najboljši vratar pa Borko (Radgona). O. Bakal. I Plavanje______________ Sendi Lešnjak zmagala na DP V Novi Gorici je bil prvi del državnega prvenstva v plavanju za mlajše dečke in deklice. Sodelovala je tudi Sendi Lešnjak iz Lendave, sicer članica Olimpije iz Ljubljane in dosegla lep uspeh, saj je osvojila eno prvo, eno drugo in tri tretja mesta. Zmagala je v disciplini 100 m delfin, druga je bila na 200 m mešano, tretja mesta pa je zasedla na 100 m hrbtno, 200 m hrbtno in v štafeti 4 x 50 m mešano. Drugi del prvenstva bo v Radovoljici. Padalstvo - Danes, v četr-—J tek, se bo na soboškem letališču v Rakičanu začelo državno člansko padalsko prvenstvo v klasičnih disciplinah (skoki na cilj, figurativni skoki). Med najboljšimi slovenskimi padalci bodo sodelovali tudi domačini: Stanko Kranjc, Marjan Slak, Jože Veldin, Jure Novak in Srečko Kavaš. Tekmovanje bo končano v nedeljo, 12. julija. Street bali - Radgonski Street klub je pripravil tretji turnir v ulični košarki, na katerem je sodelovalo 16 ekip. V konkurenci do 18 let je zmagala ekipa Bad Boys iz Radenec, v konkurenci nad 18 let pa ekipa SBC Radgona. Tekmovali so tudi v metih za tri točke in v zabijanju. V metih za tri točke je zmagal Radgončan Trstenjak, v zabijanju pa Radgončan Niderl. Dekleta so tekmovala v prostih metih in trojkah, najboljše pa so bile: Romarjeva, Hojsova, Košarjeva in Hrovatova. (O. Bakal) Nogomet_______________ Olimpija in Maribor v Beltincih Nogometaši Potrošnika iz Beltinec, ki so včeraj odigrali prvo prijateljsko tekmo s prvakom Hrvaške Croatijo, bodo v pripravljalnem obdobju odigrali naslednje tekme: Potrošnik : Olimpija (nedelja, 12.7.), Potrošnik : Maribor (četrtek, 16. 7.), Mura : Potrošnik (sobota, 18. 7.), Ljutomer: Potrošnik (sreda, 22. 7.), Slaven Belupo : Potrošnik (sobota, 25. 7.) in Bratonci: Potrošnik (nedelja, 26. 7.) Branko Gros - predsednik MNZ Lendava Za vodenje 3. SNL vzhod smo dobro pripravljeni Zaradi reorganizacije nogometnih tekmovanj v Sloveniji bodo 3. SNL vzhod sestavljala moštva iz medobčinskih nogometnih zvez Lendava in Murska Sobota. Pomeni, da bo to pomurska nogometna liga na nivoju tretje državne lige, ki bo štela 14 moštev. Tekmovanje v 3. SNL vzhod, ki se bo začelo 16. avgusta, bo vodila Medobčinska nogometna zveza Lendava. To je bil tudi eden od vzrokov, da smo se pogovarjali s predsednikom Medobčinske nogometne zveze Lendava Brankom Grosom. - Medobčinska nogometna zveza Lendava je lani dobila težko pričakovane prostore, posodobili pa ste tudi poslovanje. Tega ste bili gotovi veseli? »Prav gotovo! Nogometna zveza, ki vodi takšen obseg tekmovanja kot naša, od desetletnih dečkov do članov, zdaj pa smo dobili še vodenje 3. SNL vzhod, vsekakor potrebuje ustrezne prostore in računalniško opremo, sicer je nemogoče uspešno voditi tako zahtevno tekmovanje. Mislim, da je bilo lansko leto za delovanje Medobčinske nogometne zveze Lendava prelomnica za delo vnaprej.« - Na območju Medobčinske nogometne zveze Lendava ste lani izvedli reorganizacijo tekmovanja članov. Ustanovili ste ligo osmerice. Ali je bila to že priprava klubov za tekmovanje v 3. SNL vzhod? »Z ustanovitvijo lige osmerice, ki je igrala štirikrožno, smo postavili kriterije, ki jih morajo izpolnjevati klubi, ki tekmujejo v tem rangu. To pa so bile že tudi priprave klubov za sodelovanje v 3. SNL vzhod, katere pobudnik je bila lendavska skupaj s soboško medobčinsko nogometno zvezo. S tekmovanjem lige osmerice smo lahko zelo zadovolj-_ ni, saj je pomenila kvalitetni napredek tako na tekmovalnem kot organizacijskem področju. Moštva, ki so se uvrstila v 3. SNL vzhod, pa tako ne bodo imela posebnih težav.« - Vodenje tekmovanja v 3. SNL vzhod bo vsekakor zahtevalo več organizacijskega dela. Ali ste zato pripravljeni? »Zavedamo se, da bo vodenje tekmovanja v 3. SNL vzhod zahtevnejše za Medobčinsko nogometno zvezo Lendava tako z organizacijskega kot kadrovskega vidika. Zato smo se za voden- ;i začeli vljati že v prejšnji le ni . Usposabljali sme a predvideni za posa vodenje tekmovanja^ primerno pa tudi opr^ store. Prepričan sem, da kadrovsko kot organe pripravljeni za vodenj tekmovanje izpelja vseh sodelujočih." . - Svetovno nogo1116^ venstvo v Francij gnilo v za^UCn'ijnjj steznjimzadovo^^ »Mislim, da smo la zanim nogometom a prvenstvu v FranC' , Med reprezentancam razlik, o napredeva^ malenkosti. Neko zočaram s samim sajs(J na svetovnem prv® niki nimajo enakeg paii# so tudi vplivali na recita’ terih tekmah." FERIMA^ Kajak-kanu Speedway Borut Horvat sedmi Na reki Saalach v avstrijskem Loferju je bilo finalno tekmovanje kajakašev in kanuistov za svetovni pokal v spustu na divjih vodah. Sodelovala sta tudi člana Kajak-kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat in Miran Bokan. Kanuist Borut Horvat, ki zaradi vojaških obveznosti na prvih štirih tekmah ni nastopil, je tokrat zasedel sedmo mesto, v končnu uvrstitvi pa je s 73 točkami na 21. mestu. Miran Bokan je bil osemnajsti, v končni uvrstitvi pa je z 52 točkami na 23. mestu. Miran Vereš (Opel MS), ki tokrat ni nastopil, je med kajakaši v končni uvrstitvi s 184 točkami zasedel 47. mesto. Lendavčanina druge'” V Krškem je bil tretja dirka pokala klubov v speedwayu, na katerem je sodelovala tudi ekipa Lendave. Zmagala je domača ekipa Krškega s 34 točkami pred Ljubljano Letalstvo Mednarodni rally v Mostju Aeroklub Mavrica iz Lendave organizira na vzletišču v Mostju 2. mednarodni rally z ultralahkimi plovili za pokal Mure ’98. Na tekmovanju, ki bo od 10. do 12. julija potekalo na območju Slovenije, Hrvaške in Madžarske, bo sodelovalo okrog 30 zračnih plovil iz treh držav. Med njimi bo tudi močna domača ekipa. Razpored tekem 1. SNL 1998/’99 1. krog - 2. 8. ’98 Rudar. Potrošnik Koper: Publikum Gorica: Domžale Olimpija: Primorje Maribor: Triglav Mura : Korotan 2. krog - 9. 8. ’98 Potrošnik : Korotan Triglav: Mura Primorje: Maribor Domžale : Olimpija Publikum : Gorica Rudar: Koper 3. krog - 16. 8. ’98 Koper: Potrošnik Gorica: Rudar Olimpija: Publikum Maribor: Domžale Mura: Pimorje Korotan: Triglav 4. krog - 23. 8. ’98 Potrošnik: Triglav Primorje : Korotan Domžale: Mura Publikum: Maribor Rudar: Olimpija Koper: Gorica 5. krog - 30. 8. ’98 Gorica: Potrošnik Olimpija: Koper Maribor: Rudar Mura: Publikum Korotan : Domžale Triglav: Primorje 6. krog -13.9. ’98 Potrošnik: Primorje Domžale : Triglav Publikum: Korotan Rudar: Mura Koper: Maribor Gorica: Olimpija 7. krog - 20. 9. ’98 Olimpija: Potrošnik Maribor: Gorica Mura : Koper Korotan : Rudar Triglav: Publikum Primroje : Domžale 8. krog - 27. 9. ’98 Potrošnik: Domžale Publikum : Primorje Rudar: Triglav Koper: Korotan Gorica : Mura Olimpija: Maribor 9. krog-4. 10. ’98 Maribor: Potrošnik Mura: Olimpija Korotan: Gorica Triglav: Koper Primorje : Rudar Domžale: Publikum 10. krog - 18. 10. ’98 Potrošnik: Publikum Rudar: Domžale Koper: Primorje Gorica : Triglav Olimpija: Korotan Maribor: Mura 11. krog-25. 10. ’98 Mura : Potrošnik Korotan : Maribor Triglav: Olimpija Primroje : Gorica Domžale: Koper Publikum : Rudar me81* n p " 30 InLendavor^j,^ 10, Bencze4,Ko j Po treh dirkah vod' točkami pred Lend 1 70 in Prelogom 6 & [ Kolesarstvo^ Peta dirka za dečke. oValce. venski pokal- pOvcise.^ lesarskega kluba pet najbolje odr z 8| saj med dečki C z njegova peta^činM obdržal vodstvo-T |k0 pa P indvajseti, Domini dvajseti. 12. krog - 31. 10. ’98 (sobota) Mura: Rudar Potrošnik: Rudar Publikum: Koper Domžale : Gorica Primroje: Olimpija Triglav: Maribor Korotan : Mura 13. krog-8. 11.’98 Korotan : Potrošnik Mura: Triglav Maribor: Primorje Olimpija: Domžale Gorica: Publikum Koper: Rudar 14. krog - 15. 11. ’98 Potrošnik: Koper Rudar: Gorica Publikum : Olimpija Domžale : Maribor Primroje : Mura Triglav: Korotan 15. krog - 22. 11. ’98 Triglav: Potrošnik Korotan : Primorje Mura: Domžale Maribor: Publikum Olimpija: Rudar Gorica: Koper 16. krog - 29. 11. ’98 Potrošnik: Gorica Koper: Olimpija Rudar: Maribor Publikum : Mura Domžale : Korotan Gorica: Maribor Koper: Mura Rudar: Korota Publikum: p^orje Domžale • Prl . 3’ o«™* pi** Primorje . ruu Triglav: Rudar Korotan : Kop Mura:G°oiija 4^ Maribor • Olimn 3- 2°. krog ' r O'imPija; Korotan Gorica: *°r Koper :Tng^ Rudar: Pridale Publikum : Dorn^j 4. 21. krog Publikum P* Mura : Manb 4> 22. kr^ Po,rosn Korotan Maribor-ko |aV °limP,ja pjmori® Gonca' nomžal® Primorje : Triglav 17. krog - 28. 2. ’99 Primorje : Potrošnik Triglav: Domžale Korotan : Publikum do odvisni dveh krogih 9 julij 1998 ŠPORT ems 1» (» K J« if (I l Kocuvan l in Koščak na EP Novi državni kapetan za kadete '"mladince Matjaž Šercer je do-Wdržavno reprezentanco, ki bo do 19. julija sodelovala na ■ »epskem kadetskem in mla-fcstemprvenstvu v Norčiji v Italiji, ženski mladinski reprezentanci ^bdi Sobočana Gregor Kocuvan '"Jure Koščak, kar je veliko priz-^ietako za igralca kot klub. Re-fKentanca je že na pripravah v Wbergu v Nemčiji. Za trenerja '^entance je bil imenovan tre-'*'XsWh ^"0 Sobote Miran kar je prav tako veliko priz-za soboškega strokovnjaka, na evropsko prvenstvo ne bo mogel potovati, tako da ga bo zamenjal njegov pomočnik Mitja Županek. Vodja reprezentance na evropskem prvenstvu v Italiji pa bo dolgoletni namiznoteniški delavec Mirko Unger. m. u.a Pomurci zadovoljni Z minulo tekmovalno namiznoteniško sezono so vse štiri pomurske ekipe lahko zadovoljne. V prvi državni ligi je ekipa Moravskih Toplic Sobote zasedla tretje mesto in izenačila svojo najboljšo uvrstitev, s čimer so načrtovani cilj dosegli. Radgončani so lahko s četrtim mestom zadovoljni. Veteran Kovač je bil četrti igralec lige, vendar je bilo to premalo za višjo uvrstitev. S kakšnim ciljem bosta oba pomurska prvoligaša nastopila v novi sezoni, še ni mogoče govoriti, saj bo ve- rjetno prišlo do nekaterih igralskih sprememb. V drugi državni ligi je uspešno igrala druga ekipa Moravskih Toplic Sobote, ki je z osvojenim drugim mestom prijetno presenetila. Najboljši v ekipi je bil Kocuvan, ki je bil z rezultatom 17:2 prvi igralec lige. Solarje bil tretji, Koščak peti. Igrali so še Šbul, Puhan, Gider, Gyorek ter dvojici Ko-cuvan-Solar in Košček-Šbul. V tretji državni ligi je presenetila ekipa Kerne iz Puconec, ki je zanesljivo osvojila prvo mesto in se uvrstila v drugo državno ligo, kjer bo tudi v novi sezoni igrala vidno vlogo. Najuspešnejši v ekipi je bil Fri-drih z rezultatom 24:2 in je prvi igralec lige. Kuzma je tretji, Sapač šesti in Smodiš osmi. Igrale so še dvojice: Sapač-Smodiš, Fridrih-Smodiš in Sapač-Kuzma. M. U. ■ Košarka Slovenija: Slovaška v Soboti Kvalifikacijska tekma državnih članskih košarkarskih reprezentanc Slovenije in Slovaške za sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo leta 1999 v Grčiji, bo 2. decembra letos v Murski Soboti. Pred kvalifikacijsko tekmo pa se bo slovenska košarkarska reprezentanca tudi pet dni pripravljala v Murski Soboti. To je prvič v zgodovini košarke, da bo državna članska reprezentanca uradno tekmo odigrala v Murski Soboti. Jiu-jitsu Predstavljamo vam - trap j '-""H___________________________________I ^ina Maček in Dejan Gomboc na SP finalno ligaško pa postavila nov državni rekord. 126 zadetki zasedel tretje mesto. ^iedoL? mladince- Lep us- Drugi je bil Ormož, tretja pa Olim- Poleg Maje Frangež iz Ormoža bo-SD Štefana pija. Med posamezniki ie prijetno sta na svetovnem pokalu v Lonatu pija. Med posamezniki je prijetno sta na svetovnem pokalu v Lonatu presenetila Jasmina Maček, saj je s 128 zadetki zasedla drugo mesto in edina v finalni seriji zadela vseh 25 tarč. Dejan Gomboc pa je s ou otetana - trap iz Murske Sobote (J • Gomboc in Muršič), saj je . zadetki zasedla prvo mesto državnega prvaka, hkrati nastopila tudi člana SD Štefana Kovača - trap Murska Sobota Jasmina Maček in Dejan Gomboc, kar je vsekakor lepo priznanje za nadarjena mlada strelca. (FM) Strelstvo Rančigaj zmagal v Nemčiji V nemškem Podhenu je bilo mednarodno tekmovanje v jiu-jitsu za mladince. Med 260 tekmovalci iz 7 držav je sodeloval tudi član Judo kluba Murska Sobota Peter Rančigaj in dosegel lep uspeh. V kategoriji do 62 kg je zasedel prvo mesto in s tem izpolnil normo za svetovno prvenstvo, ki bo novembra v Berlinu. (TK) Gerič državni sodnik, Šeruga državni kontrolor Pred kratkim je bilo v Ljubljani preverjanje znanja iz pravil rokometne igre za sodnike in kontrolorje. Med njimi sta bila tudi Štefan Gerič iz Žižkov kot kandidat za državnega sodnika in Mirko Šeruga kot kandidat za državnega kontrolorja. Oba sta uspešno opravila zahtevno preizkušnjo in si tako pridobila naziv državnega sodnika in kontrolorja. To je vsekakor zelo spodbudno, saj zlasti v Pomurju primanjkujejo sodniki in kontrolorji. Štefan Gerič - Z rokometom se je začel ukvarjati pri Rokometnem klubu Črenšovci, kjer je nekaj let uspešno tekmoval. Zelo mlad se je odločil za rokometnega sodnika in v minuli tekmovalni sezoni skupaj s kolegom Kreitnerjem iz Maribora uspešno vodil tekme kot sodnik tretje kategorije. Na pobudo sodniškega kolega se je tudi odločil in prijavil za opravljanje izpita za državnega sodnika, ki ga je uspešno opravil. Tako imata mlada, perspektivna in ambiciozna sodnika, ki sta se že doslej uveljavila, vse možnosti za napredovanje v višji rang sojenja, kar bosta morala potrditi v novi tekmovalni sezoni. Tudi mi jima želimo, da bi v svojih prizadevanjih uspela. Mirko Šeruga - Bil je med prvimi pomurskimi rokometnimi sodniki, ki je opravil izpit za zveznega rokometnega sodnika v Beogradu. Ker pa sta sodniška partnerja Babič in Dolgov prenehala soditi, se je odločil, da bo rokometno kariero nadaljeval kot kontrolor. Tako je leta 1994 opravil izpit za kontrolorja in to nalogo uspešno opravljal v drugi državni rokometni ligi. Zaradi dobrih ocen je po enem letu napredoval v kontrolorja državne 1. B-lige. Tudi to delo je skupaj s petimi kolegi opravil brez kazenskih točk. Sedaj opravljeni izpit pa mu omogoča napredovanje v 1. A-ligo, kar seveda mora potrditi v naslednji tekmovalni sezoni. Tudi mi mu želimo, da bi se mu izpolnila želja, saj je s svojim dosedanjim delom dokazal, da si to tudi zasluži. (FM) . । Slovenije v odbojki na ie bil drugi turnir Za P°k u.h ekip Na turnirju so SaS°Val0ie 23 moaklh in 13 ze?Sk - P med njimi je ekipa iXihrUd'pomurske ekipe. Najuspesnejs rstl|a v finale, Xai k°Pllc (Deian Fuis’Samo BačvlC ’k' Virice (Sami Mikla-č3 Z vodečo ekiP° Salon,ta 1Z N°V! a0 mesto. Po dveh Si^Cuturič) z 1;12 in 0;12 ter osedla drugo mesto. ®16 6kipa Moravskih T°P,IC na slikarstvo Škraban St^nirju so tekmovale še ekipe: Sob°s'>k^^ jn %ar.C’Tomas čeh), Strehovčana (Igor Prša, 9 enu < ko Janža, Uroš Gumilar). Tekmovanje je klub slao ePo uspelo. (FM), fotografija: N. Juhnov Bronasti medalji za Markojo in Pajiča V Ljubljani je bilo 8. državno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško 60 leže. Sodelovali so tudi pomurski strelci in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče), saj je pri članih s 582 krogi zasedel, tretje mesto in osvojil bronasto medaljo - v trostavu pa je s 1140 krogi bil četrti ter Vito Pajič (SD Ml Pomurka), ki je pri mlajših mladincih s 561 krogi zasedel tretje mesto z enakim številom krogov kot drugouvrščeni in dobil bronasto medaljo. Valter Pajič (SD Ml Pomurka) je s 558 krogi zasedel četrto mesto. Med mladinci je Tomaž Kerčmar (SD Ml Pomurka) nastreljal 517 krogov in osvojil peto mesto. | Judo | Hašaj tretji v Italiji V italijanskem Tarcentu je bil močan mednarodni mladinski turnir v judu. Med tekmovalci iz 15 držav je sodeloval tudi slovenski reprezentant Goran Ha-šaj, član Judo kluba Murska Sobota in se lepo odrezal. V kategoriji do 66 kg je namreč zasedel izvrstno tretje mesto in dobil bronasto medaljo. Hašaj je tako še enkrat dokazal, da sodi med odlične judoiste (TK). Soboški športni dan - Šp- ortna zveza Murska Sobota organizira športni dan, ki bo v soboto, 11. julija, na Slovenski ulici. Udeleženci se bodo lahko pomerili v ulični košarki, rolanju, nogometu z ograjo, judu, glasbi in plesu. Karate - Na drugem klub- skem prvenstvu radgonske- ga karate kluba je sodelovalo okrog 50 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje je potekalo v katah in borbah. V svojih kategrijah so zmagali: Matej Maruško (dvakrat), Marko Karmet, Urban Grujič, Teja Jakopič, Domen Hodnik, Nika Marinič, Aleš Mauko in Adriana Muhič. (OB) V Moravskih Toplicah novo igrišče za golf V Zdravilišču Moravske Toplice, na devetih hektarjih zemljišča, ki je last zdravilišča, med kampom in ribnikom, gradijo novo igrišče za golf s tremi luknjami in vadbiščem (vadba vseh udarcev). Predračunska vrednost igrišča je 94 milijonov tolarjev. Igrišče bodo odprli letos septembra. To je novinarjem na tiskovni konferenci sporočil direktor Zdravilišča Moravske Rokomet Krog premagal Monošter 16b"° '3- mednarod-Slovenije veteranov v at-'e tud'aest p°mur’ W so se lepo odre-X0',ate nad 40 'et v k' a'anTS Radenske Zdra-v teku na 400 m XX nat 00 m (12,7 5) Pa TAedtpv^- ■ in Rožman zmagovalca 'aorijjj ^alci nad 50 Janko Rožman iz Bakovec zmagal v skoku v daljavo (4,62), v teku na 100 m pa je bil sedmi. V metu krogle je Vlado Andrejek zasedel tretje (10,99), Karel Glažar pa četrto mesto (10,44), oba iz Murske Sobote. Med tekmovalci nad 35 let je Franc Rožman zasedel tretje mesto (18:11,32), Anton Rožman (oba Bakovci) pa je med tekmovalci nad 40 let v skoku v višino (140) osvojil četrto, v skoku v daljino (418) sedmo in v teku na 100 m deveto metso. (K. Glažar) Mali nogomet - Disciplinska ______ komisija Medobčinske zveze klubov m^ega nogometa Murska Sobota je znizala kazen KMN Gaj iz Pušče. Namesto izključitve je klubu izrekla javni opomin pred izključitvijo pogojno za dobo enega leta in zaporo igrišča za eno leto. (OB) V okviru tradicionalnega sodelovanja med rokometnima kluboma iz Kroga in Monoštra (Porabje) je bila v Krogu prijateljska rokometna tekma veteranov. Zmagal je Krog z rezultatom 27 : 21 (8 : 10). Za Krog so bili strelči: K. Titan 6, Svetec 6, Varga 5, Kolmanko 2, A. Titan 2, Martinec 2, Bertalanič 2 ter Lapoši in Granfol po enega. Najboljši strelci pri Monoštru pa so bili: Kocsis 9, Makos 6 in Kozma 4. Povratno srečanje bo septembra v Monoštru. Toplice Dušan Bencik. Vodja projekta je Marko Božič iz Bleda, glavni izvajalec pa Nigra iz Murske Sobote. Še ta mesec pa nameravajo ustanovili Golf klub Moravske Toplice in se vključiti v Golf zvezo Slovenije. V srednjeročnem programu zdravilišča imajo pripravljene tudi idejne projekte za gradnjo golf igrišča z 9 in 18 luknjami. Z zgraditvijo golf igrišča želijo v v zdravilišču Moravske Toplice razširiti zdraviliško ponudbo in si pridobiti več gostov. (FM), fotografija: J. Zauneker Klemen Kous iz Murske Sobote, I Stojan Fišer, košarkarski sod- ‘Merska K, reativa c'ea,iv i2 S PrV0 Petič or’ n 6 dečkB 0 2a mlajše >\?k ir> Sa Ovak> To-Rauter PrXih afSk° šol° anketo. - Samo Rauter iz Ljutomera, star 16 let: »Košarkarsko šolo Creativa v Murski Soboti tokrat obiskujem že četrtič. Z dosedanjim delom sem'zelo zadovoljen, tako da mi ni žal, da sem se odločil za šolo. Košarka me veseli in mi tudi zaradi velikosti odgovarja. Sedaj že redno igram med kadeti in mladinci v ligaškem prvenstvu in povprečno dosegam do 10 točk na tekmi. Svoje znanje si vsako leto izpopolpol-njujem in mislim, da tudi v prihodnje rezultati ne bodo izostali, saj košarko igram z veseljem.« - Peter Juteršnik, vodja košarkarske šole: »Z dosedanjim delom in rezultati košarkarske šole smo zelo zadovoljni, saj vsako leto vključujemo nove košarkarske talente, ki jih odkrivamo na šolskih tekmovanjih. Generacije absolventov šole sedaj že uspešno tekmujejo za Creativ v državnem prvenstvu ali za druge klube, v novi tekmovalni sezoni pa bomo prvič nastopili tudi s člani. Z zgraditvijo nove telovadnice in igrišč imamo idealne pogoje za delo šole, kar nam daje tudi nove spodbude, da bomo tudi v prihodnje organizirali šolo.« star 14 let: »Za košarko me je navdušil oče, pa tudi po televiziji zelo rad spremljam košarkarske tekme. Tokrat že tretjič obiskujem košarkarsko šolo Creativa in sem z njenim delom telo zadovoljen. Zaenkrat igram košarko rekreacijsko, čas pa bo pokazal, ali sem sposoben v tej igri doseči kaj več. Z dosedanjem igranjem košarke sem zadovoljen, pa tudi z učinkovitostjo, saj na tekmi dosežem tudi do 16 točk. Košarka me veseli in mislim, dajo bom igral tudi v prihodnje.« nik FIBA: »Kot strokovni delavec v košarkarski šoli Creatriva sodelujem že četrtič. Seznanjam jih s pravili košarkarske igre, o vodenju zapisnika in merjenju časa. Mislim, da je šola opravila pomembno poslanstvo za razvoj košarke v mestu Murska Sobota. Poleg tega pa v počitnicah tudi animira otroke, kar je zelo koristno ne samo za otroke, temveč tudi starše in širše. Med udeleže n c i šole tudi odkrivamo nove košarkarske talente, ki bi sicer o-stali anonimni.« Zlatko Kerec iz Kuzme, star 13 let: »Letos prvič obiskujem košarkarsko šolo Creatriva v Murski Soboti. Za košarko me je navdušil bratranec, ki je obiskoval šolo lani. Z delom šole in načinom seznanja s košarkarsko igro sem zelo zadovoljen, saj sem se naučil nekaterih stvari, ki so v košarki zelo pomembni. Zaenkrat se mislim s košarko ukvarjati le rekreacijsko, čas pa bo pokazal, ali sem sposoben doseči kaj več. Vsekakor pa mi ni ž-al, da sem se odločil za košarkarsko šolo in bi jo priporočal tudi drugim.« FERI MAUČECI MULARIJA 9. julij 1998 Varna povezava Nad mavrico K eprav so od začetka poletja minili slabi trije tedni, nas vreme preteklih Bilo nam je lepo dni še vedno spominja na aprilsko pomlad. Zaradi pričakovanja toplejših in bolj suhih razmer izpod neba so poleg nogometa in Esmeralde vremenski kotički postali še bolj obvezni del našega televizijskega sprejemanja. Časi, ko smo napovedovali vremenske spremembe s pomočjo revmatoidnega obolenja naše babice, ki za današnja ciklonska gibanja med drugim krivi potniška letala in vohunske satelite, so že zdavnaj minili. Cikloni in anticikloni potujejo s tako naglico, da se jim ne morejo prilagajati niti žabe v sosedovi mlaki. V zaostanku je celo stoletna pratika in včasih še meteor-logom ne verjamemo preveč. Zlobni jeziki pravijo, da celo gospod z rožico zvečer na eni od komercialnih televizij napove sončne razmere, ko pa se odpravlja domov, za vsak primer odpre še dežnik. Komu boste verjeli, se odločite sami? Zemlja je najbolj opazovan planet v naši galaksiji. Sateliti v vesolju, poleg tega, kolikokrat ste šli danes na stranišče, spremljajo tudi gibanje oblakov, vetrov, količino padavin, temperaturne spremembe in še in še bi lahko naštevali. Kakšno je vreme, si lahko s pomočjo svetovnega spleta in naslovov, ki jih posredujemo v današnji številki, ogledate tudi sami. Kdo ve, morda pa boste morali v prihodnosti zamenjati katerega od vračev v indijanskem plemenu, in takrat vam bodo podatki s satelita prišli zelo prav. Odločitev, kdaj zaplesati ples dežju in kdaj ples soncu, bo tako še lažja. http://www.rzs-hm.si Stran državnega hidrometeorološkega zavoda. Z obiskom te strani se boste znebili občutka, da meteorologi napovedujejo vreme Velikokrat se starši ne zavedamo, česa vse so sposobni naši otroci, kaj se plete v njihovih glavah, kakšne so njihove želje ... V življenju nas znajo velikokrat presenetiti. Tako se je zgodilo tudi pred nedavnim, ko smo bili starši otrok, ki so obiskovali podaljšano bivanje od 1. do 4. razreda OŠ Radenci, povabljeni na njihov zabavni program v avlo osnovne šole. Skrivnostna vabila niso povedala dosti, pa tudi otroci ne. Tako smo se starši, babice, dedki in prijatelji v velikem številu odzvali vabilu in še dali presenetiti. Učenci so skupaj s svojimi učiteljicami pripravili pester in zanimiv program, saj je vseboval lutkovno igrico, pevske točke, čarovniške spretnosti, plesne točke, modno revijo, dramatizacijo pernic Marka Kočarja, šale, uganke idr. Nastopili so prav vsi brez izjeme. Vzdušje je bilo enkratno in vsem nam je bilo lepo. VLADKA FIALA SUKIČ I Pevska točka Opazovanje skozi okno Dežne kapljice veselo padajo. Nabirajo se na tudi na oknu. Gledam, kako se lovijo, ko drsijo po okenskem steklu. Zunaj dežuje. Drevesa se pozibavajo v ritmu vetra. Po strehah hiš, ki so razmetane po celem bregu, se pretakajo dežne kapljice. Ljudi ni zunaj; nekateri kukajo izpod zaves in opazujejo ples dežnih ’ kapljic. Veliko bolj živahen je ta breg, ko sije sonce. Ljudje so vsi v vinogradih, na njivah ali travnikih. Oglasi se zvon Plečnikove cerkve v Bogojini. Naznani uro, in to se dogaja vsakih petnajst minut. Ta prelepa Plečnikova bela golobica je ena izmed.znamenitosti vasi. Vaščani smo lahko ponosni. Ravnokar jo obletava malo športno letalo. Prav gotovo jo kdo občuduje od zunaj, notranjost pa bo pogledal kdaj drugič. S te strani se vidita dva stolpa. Eden je večji. V njem »čepita« velik in manjši zvon. Tu so tudi raglje, ki zapojejo samo v velikonočnem času. Na sprednji strani cerkve pa se lepo vidi kip Jezusa, ki ima odprte roke in se dviga k višku, kar ponazarja vnebohod. Nad njegovo glavo je okence. Pogled na druge dele cerkve pa mi zakrivajo visoka drevesa, ki so pred njo in za njo. Prav tedaj prileti na vejo ptiček, me opazuje, ko pa se * ndlfi* spet oglasi zvon, ti. Okrog manjšega^0 pa letajo črne vrane za mesto na knzu, I eza|# pa. Porivajo se z njeg vajo ena v drugo. je tudi’ Pogled skozi o deževnem vremenu spomine in vedno s pega in zanimivega. Travniška poroka Zvončica in kozja brada sta sklenili, da se bosta poročili. Zvončica je bila oblečena v belo obleko, narejeno iz tisoč cvetov Tudi v Radoslavcih50 bili nekoč lončarji samo za ljubljansko bar-'je, čeprav naj bi pokrivali vso Slovenijo. Na voljo so tudi zadnji vremenski podatki, ki jih »osvežujejo« vsako uro, satelitske slike oblačnosti, objavljajo pa tudi zanimivosti s področjaa meteorologije. ivanjščice. Kozja brada pa stja. Na njuni poroki je sta stopila skozi vrata, je lih marjetic je vrgla na-Župnik regrat je kon-... »in zdaj poljub, pro-in nevesta poljubila, je in kamnov, čeprav je vreme. Dežen se je pošalil in potresel moje napovedali ples. Zvončica krat. Jedli so med in pili roso. je imela suknjič iz suhega li-bilo zelo lepo. Ko je neve-vse utihnilo. Šopek iz be-ravnost kukavičji lučici. čno prišel do besede: sim!« Ko sta ste ženin začelo deževati iz trave bilo napovedano lepe zasmejal: »Jaz sem se venčne liste.« Potem so se je zavrtela približno sto- GALJA ŠUMAK, 2. c, OŠ Ivana Cankarja Ljutomer ■ http://www.nottingham.ac.uk Na nottinghamski univerzi v Veliki Britaniji so poskrbeli za natančnejšo vremensko sliko, ki jo iz vesolja pošilja satelit Meteosat. Slike prihajajo v petminutnem zaporedju, ločljivost je 800 x 800 »pikslov« http:// www.nasa.gov jejo zadnje Rdeči šal V majhni hiši je živel deček, ki si je želel šal. Rad je imel rdečo barvo. Nekoč sta šla z mamo k babici. Deček jo je poprosil, naj mu splete šal. Babica je rekla, da nima časa, a mu ga bo vseeno spletla. Vprašala gaje: »Kakšno barvo pa hočeš?« Deček je odgovoril: »Rdečo!« Babica mu je rekla: »Zdaj imaš počitnice. Kaj, ko bi te naučila plesti? Lahko bi ostal nekaj časa pri meni!« Mama mu je dovolila. Minil je en teden in deček je že znal plesti. Dobil je tudi rdeč šal. Imel gaje tako rad, da gaje nosil celo poleti, pomladi in jeseni. Vsi so se mu smejali. Nekoč pa je bilo dečku dovolj. Vprašal je mamo: »Zakaj se mi vsi smejejo?« »Zato, ker nosiš šal vse letne čase.« Sklenil je, da ga bo nosil samo pozimi. SABINA KOSI, 3. raz. OŠ Janka Ribiča Cezanjevci I V naših krajih je bila nekoč razvita lonačarska obrt. Povprašali smo pri Filipičevih v Radoslavcih, kjer je živel zadnji lončar. - Kdo je bil pri vaši hiši lončar? Naš pradedek. - Kako se je pisal in kako so mu rekli po domače? Franc Draškovič ali po domače Vučovi. - Do kdaj ste imeli lončarsko obrt? Do leta 1972. - Imate še kakšne predmete in pripomočke? Da, imamo še nekaj posode, orodja pa žal ne več. - Kaj vse so izdelovali pri vas? Lonce, šuce za zvoro (latvice za mleko), lončke za rože različnih velikosti, sklede, ročke, levore (umivalnike), sklede za gibanice, špara-vce prašičke (hranilnike), zvonce, Peteline, vaze, lončke za čaj in kavo. - Kje so prodaj1' izdelke? , Doma, na sejmih m Kupovali smo jo v W smo je kopali v_g°zdU cih in na domači nji ■ Racak [ V ribniku nekaj Prhut^ojil rjavo je in zeleno f Za racami se P°a vmes pa nbe loVl. Rumeni kljun ima z njim kliče: To je naš racak, ki pravi je junak: zdaj ni več sam, $ *** J n V zemeljski orbiti niso samo sateliti. V določenih časovnih presledkih najdemo med zvezdami tudi astronavte, ki so zašli med zvezde s pomočjo ameriške uprave za vesoljske polete, ki ji pravimo NASA. Njihova stran je ena zanimivejših v svetovnem spletu, veseli je bodo predvsem tisti, ki razisku-meje našega vesolja in ki se od- pravljajo tja, kamor prej ni šel še nihče. http://liftoff.msfc.nasa.gov Američani so bili prijazni in so prostor na svojem strežniku odstopili tudi prijateljem, s katerimi so se spoznali v hladni vojni. Ruska postaja MIR je v orbiti že več kot 10 let, medtem je spremenila lastništvo, stečaja ni bilo, bo pa kmalu dočakala upokojitev. http://fmff- St-oKi« Hum MIH Sr.irlon Stran, ki nima zveze z vremensko napovedjo niti z vesoljem. Njen URL je poslal naš bralec s pomočjo elektronske pošte. Ogled priporočamo prebivalcem puconske in sosednjih občin, tistim, ki še niso videli puconskega župana, in tistim, ki jih zanima, kakšna je podoba in zgodovina vasi puconske občine. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. VERŽEJSKI PLESALCI - Na OŠ Veržej sta v tem šolskem letu delovali dve plesni skupini učencev od 1.-5. razreda, ki ju je vodila zunanja mentorica Nina Fras. Učili so se različne plese in tehnike plesa, kot so jazz, horton, gra-ham, pa tudi osnove baleta in hip-hopa. Obe skupini sta se udeležili občinske revije (tekmovanja) v Ljutomeru in se zelo dobro odrezali, saj sta bili povabljeni tudi na medobčinsko tekmovanje v Lenartu. Tudi tam so bili med najboljšimi. Starejša skupina (na posnetku z mentorico Nino med vajo) je zaplesala posebno koreografijo na glasbo iz filma Titanic The Siking. Ocenjevalci so zapisali, da je bil to koreografsko zares dodelan pristop k tematiki iskanj, dvigov, padcev, prodorov in umikov, da so plesalci prikazali skladno in dinamično gibanje ter da so izžarevali skupinsko energijo. Foto: J. G. Travna bilka mi je zaupala Nekoč je šel fant z imenom Peter na sprehod. Ko je nekaj časa hodil, je prišel do velikega in lepega gradu, ki je bil začaran. Stopil je do vrat in ta so se mu sama od sebe odprla. Vstopil je. Prišel je do sobe, v kateri je bila velika postelja, ob njej pa nočna omarica. Na njej je bila vaza, v njej pa lepa, bela travniška bilka. Peter ni mogel odvrniti pogleda od nje. Naenkrat gaje bilka ogovorila, naj jo vzame iz vaze, da mu bo povedala svojo skrivnost. In Peter jo je res vzel. Bilka mu je povedala, da je začarana, in če bo odšel k čarovnici ter ji vzel čarobni napitek, ki ga bo spila, se bo spet spremenila v princeso. Peter jo je ubogal. Prinesel je čarobni napitek in bilka je postala princesa, čarovnica pa se je spremenila v prah. Peter in princesa sta se nato poročila in srečno živela v gradu do konca svojih dni. MARIJA ZANJKOVIČ, 4. raz. OŠ Razkrižje ■ ... c n*: J KarpreceižS^ nili. । Lep Zvedela sem. Bila sem srečn®0 pričaj Prišel je ZjutrajSem2ibUs'i5 nas je pričaka a aZovai / So»Uuto*.ZX> nje. Bili so razi' a J sti. Bili so tudi odpeljali na Jej r j' smo vinograd gili^pJ smošlivRad^^Js parku. Lizali sm smo se vrni smo se najej' j minil lep izle • Kako izdelujejo oP , se111’j/8 'aj<^ stan® 0PX grad'*10 Bili smo v Križevcih, kjer izde- | lujejo opeko. Najprej meljejo glino, iz katere potem stroj izdeluje dol-ge in okrogle rezance. Po traku & gredo navzgor, na drugi strani pa pridejo ven dolge opeke. Z nitjo jih je stroj reže po meri. surovo Nato jih z viličarjem odnesejo na vagon. Ko je poln, ga porinejo v peč. Tam 1 P D NA SCENI 9 julij 1998 Da bo bo| Ime in priimek: MAJA VOGRINEC Starost: 16 LET Horoskop: TEHTNICA Višina: 159 Barva oči: MODRA Barva las: SVETLORJAVA Maja Vogrinec iz Ljutomera je končala drugi letnik farske srednje šole v Ljubljani. Kuponček nam je osalanekoliko za hec, po tihem pa je upala, da bo 'Zbranka za na®° akcii° Vaaau- Ko ie pr'®el -J™’ n'a hudega sluteč listala in vzkliknila le ie zagledala svojo fotografijo. Maja se rada 0 lači, če ji kdo pri tem svetuje in ji pri ličenju je toliko boljše. franka °h°žuie konje in se s kasaštvom tudi d°ma pa ima pravi mali živalski vrt: ka-jahžPapi9e’dva Psa. mačke, pričakuje pa še ene-še kaj bi se našlo. Pri skrbi za živali pa ji ^^Sababica. fcur Sm° na*prei odpeljali v Claudia Shop na Ko-^eslin'r1V^'Urs^i Poboti. Potem ko smo dodobra pre-.'Ce 'n Se 'e Maia najmanj tisočkrat pojavila v novi to jn'|eizPra'a kavbojke in jakno Emanuel &Co, maji-as znamke Gas, nahrbtnik Unlimited in športne copate Ali Star. Naše popotovanje do nove podobe pa smo nadaljevali v studiu Venus. Frizerka Mateja Ketiš je uspela prepričati Majo, da si je lase nekoliko skrajašala, potem pa so ji z rdečo nianso osvežili naravno barvo las. Ker se ukvarja s športom in je tudi sicer bolj športne narave, so ji naredili frizuro, ki je enostavna tudi za na-dalajnje oblikovanje. Frizerka Mateja pa ji je za letos priporočila čim krajše lase in čim več barv, od rdeče do temnorjave nianse. Že tako simpatično Majo pa je v roke dobila še kozmetičarka Zdenka Rajh, ki je naši »vaaau punci« naredila dnevni make-up in uporabila barve v oranžno-rjavih odtenkih. Razložila je, da je Maja temnejše polti, ima globoke oči, zato so ji zabri- Pripišite še kaj odbitega o sebi in obvezno priložite fotografijo. Izbiramo najbolj duhovite. Izpolnjeno prijavnice pošljite do 20. junija na naš naslov: za rubriko Vaaau!, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če ti nekdo reče: »Vaaau!« j v Ga bom izgubila, če ga zavrnem? Ut Zelo dobr et 'n dva mesece hodim s štiri leta starejšim fantom. Pravi, da me ljubi in tudi jaz ljubim Se nek razumava' Pred kratkim pa me je vprašal, če bi imela z njim spolne odnose. Meni bi to bilo Hv0|j 'n menim, da še nisem pripravljena nato. Čeprav mu zelo zaupam. Prepričuje me, če hi 'n Vern’ da tudi večina mojih priateljic že ima podobne izkušnje s spolnostjo. Bojim se, da bi 9a zavrnila. , KLEMENTINA STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon. 21 667 Kocljeva 12b in Mladinska 18 9000 Murska Sobota j Draga Klementina! ^°$ariatri[re^nično 'n iskreno ljubi, lahko to ugotoviš prav pri tem vprašanju. Dogaja se, da nekateri fantje % globni/ 6pimi in sladkimi besedami o ljubezni. Ko pa te zapelje v posteljo, pa se ti na oncu za i besede 0 ljubezni pa razvodenijo. Z besedami ne moreš nikoli dovolj nazorno pokazati kak Po|an Se p°kaže samo z dejanji. In če te ima res rad, bo počakal, da boš tudi ti poprav jen e9a pa fantje veliko bolj spoštujejo dekleta, ki počakajo in ne »padejo« na nji ov prvi šali s svetlejšimi toni. Priporočajo ji, da si pri očeh ne dela črnih črt. Ker pa nas čaka še vroče poletje, kozmetičarka predlaga, da uporablja ličila, ki so obstojna na vročino, 24-urni puder, vodoodporne maškare in podobno. Poleg tega pa ne sme pozabiti še na kremo za podlago. Poudarila je tudi, daje kozmetiko potrebno kupovati glede na starost in tip kože. In kako se je počutila po tem, ko je Maja postala »vaaau punca«? »Super, zelo sem zadovoljna s svojim novim videzom. Tudi sicer pa je bilo zelo zanimvo in nič kaj težko mi ni bilo presedeti na frizerskem in lepotilnem stolčku. Rada bi, da bi se to še kdaj ponovilo.« S Mama! Ko te zadnjič nekaj dni ni bilo doma, sem spoznala, kako bistvena si v mojem življenju. Na tvoji rami se lahko zjočem, z mano se veseliš mojih uspehov, zaskrbljena si, ko me kaj boli, in pobiraš me, ko padam. Vem, da boš vedno tudi, ko te bom rabila. HELENA Ime in priimek: _ Rojstni podatki: 1 Stalno bivališče:. Telefon:__ Višina, teža:_____ Ostalo: __________ Kupon št. 4 Si^Kie^ Mama pravi, da sem neumen! t j I^N^9^ osnovno šolo. Resda nisem odličnjak, ampak nikoli nisem imel v šoli večjih težav. ^er. g0 sem se d°bro odrezal. Najboljše rezultate pa sem dosegel v športu. Moja mama pa ni ^te^zato, ker Vori mi' da s®m neumen, da v življenju ne bom ničesar dosegel. Žali me, ootem pa mi me ima rada. Starejši sem, bolj me prizadanejo njene besede. Začel sem se zapirati vase. MARJAN Grega! Za rojstni dan ti želiva veliko ljubezni. M&M Izpolnjeno prijavnico pošljite do 17. julija naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za rubriko Vaaau! Ne pozabite odbitega pripisa o sebi in fotografije! ,. Drad Marjan! doživel njene besede! M sam,, SMom »<«*« dobro, „„ so redte. S samo dobro!. Res » g edotoa se ea ,** ’Praviš, in prav gotovo je kdo, ki jih opazi. Osr Rok! Mislila sem, da nikoli več ne bom mogla ljubiti, da nikoli več ne bom srečna in da je smeh na mojih ustnicah preteklost. Hvala, ker si mi vrnil te bistvene stvari in da se vsako jutro znova veselim dneva. PANDORINA SKRINJICA Jasna! Rad bi ti povedal, pa si ne upam: »Ljubim te!« PRIMOŽ 1. Če si odšel(a), na počitnice sam(a), brez svojega prijatelja(ice), s katerim se odlično razumeta, se ne spuščaj v novo vezo, samo zato, da ti ne bi bil dolgčas. Nekaj dni bi se odligno zabavala, potem pa bi se vrnil(a) v stari objem. 2. Če nisi prepričan(a), da si noro in nepozabano zaljublje-n(a) in se ne želiš spuščati v intimnosti z nekom, ki ga komaj poznaš. 3. Če ti je že v naprej jasno, da boš trpel(a) še naslednjih nekaj mesecev, da boš še dolgo sovražil(a) fante ali punce ali pa boš z glavo skozi zid rinil(a) v novo romanco. 4. Če ti namiguje in te zapeljuje fant, za katerega velja, da skače od ene do druge punce ali punca, ki je pogosto v družbi z drugim fantom. Prav gotovo si ne želiš, da je tvoje ime samo eno na seznamu. 5. Če si želiš mirno leto v družbi knjig, starih prijateljev, brez pospešenega krvnega pritiska, brez burnih nočnih izletov in brez boležih slovesov. PUŠČICA 9.^0 199^®? Y n s o MED ZVEZDAMI m s y)o — h OVEN Ona: Spoznala boš nekoga, ki sploh ne bo tvoj tip idealnega moškega, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspela upreti.Tako ne boš niti opazila, kdaj se boš ujela v zanko, ki si jo pripravila nekomu povsem drugemu. On: Pripravljen si na marsikaj, vendar pa bodo dogodki prihodnjega tedna docela presegli tvoja pričakovanja. Toda kar brez panike, saj se ti obeta le dobro, še posebej pa bodi pozoren na ljubezenske premike... BIK Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse skupaj je potrebno pogledati z malo bolj optimističnimi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta se ti precej »vroča« avantura, ki te bo dodobra izčrpala. On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu povsem drugemu. DVOJČEK Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Phložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa je odvisno, ali jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi na svojega partnerja. On: izogibaj se provokatorjev, ki te hočejo na vsak način zmesti in zapeljati na napačno pot. Predvsem pa boš postavljen pred dilemo, ali naj daš prednost ljubezni ali pa poslovnim zadevam. Odločitev bo težka. . - - RAK Ona: Prihodnji teden se bo nekaj premaknilo, pa naj gre za tvoje ljubezensko življenje ali pa za poslovnost. Vsekakor pa bodo spremembe vplivale predvsem na tvoj odnos do partnerja, ki bo nad tem nemalo presenečen. On: Postavi se na noge in si zavihaj rokave! Le tako lahko upaš, da se ti bodo načrti tudi uresničili. Prijetni pogledi te bodo sicer za kratek čas zmedli, vendar pa se boš kaj hitro znašel. Le pogumno! LEV Ona: Živiš v popolnem kaosu, vendar pa te lahko tudi takšen življenjski stil kaj hitro privede do nepričakovanega dobitka - predvsem na ljubezenskem področju. Prijateljice ti bodo poskušale nekaj podtakniti... On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem podropju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari izdatno poslabšajo. DEVICA Ona: Tvoji izgovori bodo precej »prozorni«, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja in te imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič slabega, vendar pa imaš tudi ti pravico do svojega privatnega življenja v dvoje. TEHTNICA Ona: Prihajaš v obdobje popolne harmonije s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na tvojem izgledu ter razpoloženju in kaj hitro bodo rezultatu tudi drugje. On: Kaj kmalu boš ugotovil, daje nasvetu še veliko prijetnejših stvari, kot pa je stalno pehanje za denarjem, je že res, da ti poslovni uspehi prinašajo dober občutek, vendar pa se ti obeta nekaj še boljšega... ŠKORPIJON Ona: Nikar ne objokuj tistega, ki te je pustil na cedilu, temveč se raje posveti tistemu, ki si te želi. Tiha voda bregove dere ... Sicer pa je že zadnji čas, da vsaj malo poskrbiš tudi'za svoje denarne zadeve. On: Glede na to, da je zejena barva, ki pomirja, bi bilo dobro, če bi več časa preživel v naravi. To bo koristilo tako poslovnim zadevam, kot tudi tvojim odnosom s partnerko. Romantična večerja v ' dvoje ... STRELEC Ona: Kar trenutno najbolj potrebuješ, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to niti ne bo tako lahko, kot pa se ti morda zdi na prvi pogled. Vsekakor pa ti bo to služilo kot koristna šola za prihodnje preizkušnje. On: S prijatelji se boš odpravil na veselo ponočevanje, ki pa bo imelo vse drugačne posledice, kot pa boste predvidevali. dRugič pa raje dvakrat premisli, preden se boš pnovno spustil v neodgovorna dejanja. KOZOROG Ona: Nekdo te bo poskusil izkoristiti, od tebe pa je odvisno, ali mu boš to tudi dovolila. Ponudba, ki jo boš dobila, bo vse preveč mamljiva, da bi seji uspela upreti. Konec koncev: samo enkrat se živi! On: Zdaj je čas, da se odločiš, ali greš do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda ha koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, več kot pa izgubil. VODNAR Ona: Zgodilo se bo tisto, za kar si še nedavno tega goreče zatrjevala, da se tebi enostavno ne more zgoditi. Toda še je čas, da poskusiš rešiti, kar se rešiti da. Obetajo se ti dokajšnje težave z denarjem. On: Odkril boš, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni. Povsem drugačna pa je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. RIBA Ona: V življenju gre mnogokrat za masko, in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželjena vrlina. On: Poslovna poteza, ki ti že nekaj časa dozoreva v glavi, se bo končno začela tudi uresničevati. Le zakaj si tako dolgo čakal? V ljubezni pa nikar ne pričakuj čudežev, ampak bodi malo bolj samokritičen. Kacotov svetilnik Prvopodpisani pobudnik Jelko Kacin je predlagal, naj jim v državnem zboru vendarle že tapecirajo stole. Čeprav naj bi to storili v tem in prihodnjem mesecu,-se nekateri bojijo, da bodo prekmurski poslanci še bolj kinkali kot doslej: z vročino ali brez nje. Ldsovski bodoči župani Na Rogli je premier postroji! bodoče županske kandidate. Za zgled jim je postavil poslušnega Arthurja. Bodoči župani so v zboru prepevali »Evropa, kdaj?« Smrkoljeva centralizacija Ciril Smrkolj je odločno nastopil zoper decentralizacijo bodoče gospodarske zbornice. Boji se namreč, da bi ob osmih direktorjih in osmih tajnicah nakupili še osem fikusov. Kolhozna pamet nekatere nikoli ne pusti na cedilu. Cerkvena blaženost Smejimo se Ob glasovih iz Vatikana, da naj bi razglasili Slomška za laženega, se v bodoči soboški škofiji že na prihod svetega očeta. Slovenska policija si je izdala brošurico Smejmo se skupaj -300 šal na račun policije. Bojda zato, ker si jih policaji ne morejo zapomniti, so iih izdali na papiriu ... Kmeta je potrebno pomolsti V državnem zboru je odbor za kmetijstvo, gozdarstvo m P vno šaril po zakonu o kmetijsko gozdarski zbornici. Sklen čunatid^56 rajo vlado, ki hoče kmetom za obvezno članstvo zarac tolarjev. Haska pa nobenega... Dobri odnosi s sosednjo Hrvaško V Tolminu so v ponedeljek odigrali povratno tekmo med nogometno ekipo slovenskega parlamenta, oplemeniteno s svetniki in poslanci hrvaškega sabora. To pa so tudi edini »uspešni« stiki med parlamentarci s te in one strani Kolpe. Štiri - nula, zna se za koga... Če potegnete vzporednico s slo- roha protestira Major slovenske vojske Ladisla Troha je pred parlamentom na Trgu republike javno protestiral, saj je bil zaradi obveščanje slovenske javnosti o nemogočih razmerah v SV suspendiran z delovnega mesta. Načelnik generalštaba brigadir SV Podbregar je Trohov protest pospremil z besedami, da je za demokratično državo takšno vedenje državljana legitimno, za SV pa ne pride v poštev. V vojski ni nikoli demokracije ... Sova preložen3 Poslanci si celZ(SI^ popolnost sakonO i ggsi’ ob,ašč«alno < parlamentu b*0Z daljnjega skriv njegovo obravna Podajani® Ovadba ,z°^e državnegatoZ'c ra do nbora preko Radi bi dokazal, leru ali bossje bo Adija Jntra^ Prejšnji Slivnikov dnevn zaradi barv... i i ti niarfmark« * jjjjK, 9. julij i998 DOBRO JE VEDETI 25 ^murske lekarne razkrivajo Pravilne skrivnosti Če je zdravilo prešibko, ga bolezen premaga. Sčim bo potem bolnik premagal bolezen. Če je zdravilo premočno, le-to premaga bolnika. Kdo bo potem premagal bolezen. t ^kepice, tAhn)a,antička: leles° fantička /O. Župančič/ *i,c;^ ^^vzroefe0 kkVa’ na sluznicah Ker ?Uh ln stiskai°č ob-woiii04- °^° be|Jakovine, z tehera2 ZW^ Razred- cWans^ blis v tkiv0PkiPrOdrejo večine glo-Mo. Prvo6r 9a vnameJ° in raz-^tijo; ker labrekni|a?edceliano snov, ki je vnetne in razkro-^bino zdra° Or^otudi celično ^koneTn93 tkiva' Pravilen J M tiste invnetnesno-^^nih^te^zraP3-^^dpr, zmanjša^dra-^•Nasi^0?010^^ blaŽi ske-ni P°vršini ali rani Senje 'nustavi Površinsko in Pretv^3 patol°ško iz-i. °vi> slu?,,-Cl vsrkanie strupe-^breki^05130^0 mar|j %vs ° kivo se Skrči’ oko|iu । Tako krčil06 Podla9e za svoj ^e°d pravih909^ ^°Viih razkuzil- Deloma izlon ° 2n°inice in zmanj- -J6 v glavnem emem P°tenju' Vlne so kr^ 9a znaoaja. pranje tum 3 naravne9a iz' ^P. Diet J Zap'raio in usta-K. etska sredstva, kot so črno vino, kitajski čaj, indijski čaj, posušene borovnice in kakav, delujejo v glavnem zaradi vsebujočih čreslovin. Droga: Dob in graden (Ouercus robur L. et Quercus petraea Liebl) Uporabni del: Posušena skorja z mladih hrastovih vej in stebelc. Je šibkega značilnega vonja, zelo trpkega in nekoliko grenkega okusa. Vsebovati mora najmanj 6 odstotkov tanina. Zeliščna raba: Zaradi vsebujočih čreslovin je krčilo, posebno še za zunanjo rabo v obliki kopeli, obkladkov ter raztopin za dlesni, izpiranje ust in grgranje. Prevretki skorje pomagajo pri rosečih kožnih izpuščajih, blagih vnetjih v ustih in žrelu ter na spolovilih, zlati žili in povrhnjih razpokah na zadnjiku, pa tudi pri ozeblinah in čezmernemu potenju nog. Pri notranji uporabi zapirajo ter ustavijo nespecifično akutno obliko driske. Izvlečki so v fitomedicini sestavina želodčno- črevesnih pripravkov, v manjših odmerkih kot stomahik, sredstvo za želodec. Odmerek za odrasle: Za notranjo uporabo je dnevni odmerek 3 grame. Gram fino zdrobljene droge se da v dva decilitra hladne vode, krajši čas prevre, po 10 minutah precedi in pije ohlajen po požirkih 3-krat na dan čašo. Lahko se zaužije tudi 4-krat na dan (zadostuje nožna konica) zelo drobnega prahu s požirkom tekočine. Za obkladke in grgranje se pripravi pre-vretek iz 20 gramov droge v litru vode; za kopeli in delne kopeli pa iz 5 gamov v litru vode, naj vre 15-20 minut, preden se’precedi. Če ni drugače predpisano, se ustna in žrelna sluznica izpirata z nerazredčenim ohlajenim prevretkom nekajkrat na dan, kopeli in delne.kopeli, na primer sedežne in nožne, pa naj imajo temperaturo od 32-37 stopinj C in se uporabijo do 2-krat na dan po 15-20 minut. 1 čajna žlička tehta približno 3 g, jedilna žlica pa 6 g droge. Novejša dognanja: Učinki niso le krčilni, omejijo vnetni bolezenski proces, ampak tudi virustatični, zavrejo virusni razvoj. Stranski učinki in strupenost: V predpisanih odmerkih niso znani, zaradi pičlega vsrkanja prek kože in sluznic pa tudi ni pričakovati strupenega učinka po zunanji rabi na manjših površinah. Večje koncentracije lahko dražijo kožo, prek večje obolele površine pa lahko vsrkanje postane pomembnejše. Vsrkan čisti tanin povzroči odmrtje jetrnih celic. Prepovedi In opozorila: Naj se ne rabi na poškodovani koži večjih površin. Ne glede na vsebujočo učinkovino pa kopeli niso primerne, ko izcedni lišaj ali poškodba prizadene večjo kožno površino, pri vročičnih in kužnih obolenjih ter oslabelem srcu in visokem krvnem tlaku. Lahko upočasni celjenje ran, zato se več ne priporoča za zdravljenje opeklin, rabljena na nosni sluznici pa upočasni gibanje migetalk. Naj se ne zanese v oči. Čisti tanin se ne sme vzeti notranje, ker bi dražil želodčno in črevesno sluznico, pri tanoidnih drogah pa so čreslovine površinsko vezane na koloidih, s katerih se postopoma sproščajo, zato je verjetnost dra-žilnega učinka majhna. Medsebojno lahko deluje z drugimi zdravili, v prebavilih zavira vsrkanje alkaloidov in drugih bazičnih zdravil in s tem zmanjša njihovo učinkovitost. Če driska traja več kot 3-4 dni, je potrebno na posvet k zdravniku. Za zunanjo rabo pri nosečnicah in doječih materah niso znani pomisleki,.,, nasploh pa naj le-ta ne traja več kot 2-3 tedne. Drogo je treba hraniti zaščiteno pred svetlobo in vlago pri temperaturi nižji od 25 stopinj C. Lekarniško mnenje: Hrastova skorja je krčilno zdravilo, ki na nespecifičen način blaži vnetje in ustavi krvavenje. Po zdravilskem razmisleku in primernem odmerku je koristna zlasti za podporno zunanjemu zdravljenju različnih vnetij omejenega obsega na koži in sluznicah, denimo vlažnih ekcemov, odrgnjenih kožnih gub in srbeža v spol-no-zadnjičnem predelu, pa tudi proti čezmernemu potenju, pri površinskih ranah in za sušenje kužnih ali za okužbo ogroženih bolezenskih procesov na koži. Notranje pomaga.ustaviti nespecifično akutno drisko, a v Nemčiji nima splošnega dovoljenja za ta namen in tudi pri nas rajši priporočimo bolj uveljavljene tanoidne droge, denimo borovnice in indijski čaj, ki se zaradi manjše vsebnosti čreslovin lahko popijejo v večjih odmerkih, se z njimi nadomesti zadostna količina izgubljene vode in so primerne tudi za otroke. Sklep: Pred rabo zdravilo v mernik in luč izpod mernika! mag. farm. JANEZ ŠPRINGER ■ K standard - nezdrava prehrana -- ---- tanjšajmo maščobe Nasičene maščobe Poglejmo nekaj prekmurskih jedi v modificirani - bolj zdravi izvedbi: Nadeta jajca S estavine: 4 jajca, košček masla, 1/4 v mleko namočene žemlje, 1 rumenjak, sardelna pasta, 3 žlice smetane, sol, drobnjak ali zeleni petrešilj. 4 jajca trdo skuhamo, položimo jih v mrzlo vodo, olupimo in po dolgem razpolovimo. Rumenjake in namočeno ter ožeto žemljo skupaj pretlačimo. En rumenjak umešamo z malo masla, dodamo z žemljo vred pretlačena jajca, 1 žlico smetane, poper, sardelino pasto (sardele z vilicami nadrobite) in če je potrebno, še solimo. S to maso nadenemo polovičke jajc. Ostanek nadeva umešamo s smetano in gorčico v gosto omako, z njo prelijemo v skledo naložena jajca. Obilno jh posipljemo z drobno narezanim drobnjakom ali zelenim peteršiljem. Namesto sardelne paste lahko dodamo nadevu dušene gobe, lisičke ali sesekljano šunko. NADALJEVANJE IZ 27. ŠTEVILKE i? holesterol v hrani sPr®membe recepta, da zmanjšamo maščobe, maščobe in holesterol Pečenju)_________________Predlog za spremembo:--------------- ________________2 jajčna beljaka____—--------------- 1 celo jajce in 1 beljakjli3teljake----------- Q/° maščobe/ 0 % maščobe/ 2 dl posnetega mleka Petane Za kuhanje 2 dl evapoiranega posnetega mleka 2 dl delno posnetega jogurta______________________ stepemo 0,7 dl sladke smetane /30 % maščobe/ in dodamo 1,4 dl navadnega delno posnetega jogurta ali stepemo dobro ohlajeno evapoirano nemastno mleko, odišavljeno z vanilijo________________________________________________ 2 dl navadnega delno posnetega jogurta ali pri kuhanju 2 dl nemastnega jogurta in 1 jedilna žlica koruznega škroba ali moke (zmešamo hladno, da se škrob ali moka ne skepi) 65 g dietne margarine 50 g finega olja _________________________ 1 žlico kisle smetane + 1 dl posnetega jogurta J dl 10 % kisle smetane__________________________ 50 g skute iz posnetega mleka___________________ 3 jedilne žlice kakava in 1 jedilna žlica olja (čim bolj nevtralen okus olja) BOGRAČ Originalni recept 50 dag govedina brez kosti (pleče) 50 dag svinjine brez kosti (pleče, vrat) 50 dag divjačine (srna, d. svinja ...) 6 srednje debelih čebul 10 dag svinjske masti žlica sladke rdeče paprike sol po okusu ' celi poper po okusu lovorjev list 1 kg olupljenega krompirja 3-4 del kvalitetnega belega vina 4-6 celih feferonov Priprava: na maščobi toliko prepražimo na drobno sesekljano čebulo, da postekli. Dodamo na kocke narezano govedino. Dušimo toliko časa, da se govedina do polovice zmehča. Nato dodamo na kocke narezano divjačino in dušimo še 20 minut. Šele potem dodamo ravno tako na kocke narezano svinino. Dušimo še približno 15 minut. Potem primešamo naštete začimbe. Solimo, premešamo in prilijemo 2 do 3 del vode. Posodo pokrijemo in počasi dušimo na šibkem ognju. Ko je tudi svinina skoraj zmehčana, naložimo na vrhu mesa olupljen in a podolgovate krhlje narezan krompir. Po potrebi prilijemo toliko vode da je krompir zalit. Posodo dobro pokri- jemo in počasi dušimo. Lonca ne odkrivamo pogosto in jedi ne mešamo, dokler krompir ni kuhan, ker mora ostati v kosih. Zalijemo z belim vinom in prevremo. Po želji dodamo še feferone. NASVET: krompir lahko kuhamo v posebni kozici in ga dodamo, ko je meso zdušeno do konca. Ravno tako zalijemo z belim vinom. Bograč ponudimo s črnim domačim kruhom. MODIFIKACIJE: I. 50 dag govedine brez kosti (pleče) 25 dag svinjine brez kosti (pleče, vrat) 25 dag purjih prsi (kunčja stegna) 50 dag divjačine (srna, gams ...) 6 srednje velikih čebul 50 g sončničnega olja žlica sladke rdeče paprike sol, celi poper, lovorjev list po okusu 1 kg olupljenega krompirja 3 do 4 del kvalitetnega belega vina 2 do 3 feferone Priprava enaka kot prej, le purje prsi dodamo na koncu (govedina, divjačina, svinjina, purje prsi). II. 60 dag govedine brez kosti (pleče) 30 dag purjih prsi (kunčje meso) 60 dag divjačine 3 do 4 čebule 50 g sončničnega olja sol, lovorjev list po okusu ščep timijana in majarona 2 do 3 stroka česna 2 sveži zeleni papriki 2 sveži rdeči papriki žlička paradižnikove mezge 1 kg olupljenega krompirja 1 ali več feferonov 3 do 4 del kvalitetnega belega vina lil. 75 dag govedine brez kosti (pleče) 75 dag divjačine brez kosti (srna, gams...) 3 do 5 srednje velikih čebul 50 g sončničnega olja sol, lovorjev list po okusu ravno tako ščep timijana in majarona 2 do 3 stroke česna 1 sveža zelena paprika 3 sveže rdeče paprike žlička paradižnikove mezge 1 kg olupljenega krompirja 3 do 4 del kvalitetnega rdečega vina 1 ali več feferonov Osnovo testo hitro zamesimo, da se od roke preveč ne segreje in zmehča; pokritega damo do uporabe v hladilnik, nato ga tanko razvaljamo, položimo v pomaščen pekač, robove testa malo dvignemo od dna pekača in pritisnemo na steno. Vlečeno testo naj bo mehkejše in temeljito obdelano, da se bo dalo tanko razvleči. Glede na velikost mize in kuhinjskega prta oblikujemo enega ali dva hlebčka, ki naj dobro pokrita počivata. Za prekmursko gibanico potrebujemo 10 listov vlečenega testa, ki naj bodomalo večji od pekača. Vsak nadev se ponovi dvakrat, ponavadi v vrstnem redu od spodaj navzgor. Na krhko osnovno testo damo list vlečenega testa in nanj prvi nadev - običajno mak. Pokapamo ga z maščobo in skromno s smetanovim prelivom, kamor smo vmešali 4 cela jajca in po okusu posladkamo. Na nasle- dnji list teta potresemo naribana ja-odišavimo s cime- bolka, sladkamo, PREKMURSKA GIBANICA Originalni recept Osnovno testo: 20 dag moke, 10 dag masti, sol po okusu, mrzla voda za mesenje Vlečeno testo: 45 dag gladke moke, 1 jajce, žlica olja, sol, mlačna voda za mesenje Nadev: 25 dag mletega maka, 30 dag zmletih orehov, 1 kg kislih jabolk, 1 kg sveže, dobro odcejene polnomastne skute Poliv: 15 dag tekočega masla, 6 del kisle smetane, 4 cela jajca, sladkor po okusu tom. Sledijo orehi, nato skuta. Skuto izdatno polijemo s smetanovim prelivom. Nadevanje še enkrat ponovimo. Zgoraj položimo dva lista testa, vendar vmes natančno pokapamo z maščobo in smetano, da se ne sprimeta v trdo ploščo. Pred peko gibanico dobro premažemo s smetano, počasi jo pečemo dobro uro, ponudimo toplo ali ohlajeno. MODIFICIRANA OBLIKA I. Osnovno testo: 20 dag moke, 8 dag dietne margarine 3 do 4 žlice belega vina, ščep soli, vodo po potrebi Vlečeno testo: 45 dag mehke bele moke, žlica olja, mlačna voda, ščep soli Nadev: 25 dag mletega maka, 30 dag mletih orehov, 1,2 kg kislih jabolk, 1 kg sveže, dobro odcejene puste skute Poliv: 8 dag dietne margarine, 4 del 10 % kisle smetane, 1 celo jajce in 4 beljaki, sladkor po okusu. Priprava je enaka kot pri originalnem receptu. II. Osnovno testo: enako kot pri I Vlečeno testo Nadev: 25 dag mletega maka, 10 dag zmletih orehov, 10 dag zmletih lešnikov, 10 dag zmletih madeljnov, 1,4 kg kislih jabolk, 10 dag rozin, 1 kg odcejene posnete skute Poliv: 5 dag olja iz koruznih kalčkov, 4 del 10 % kisle smetane, 1 celo jajce, 2 beljaka, malo sladkorja Priprava je enaka kot pri originalnem receptu, le vmesnih plasti iz vlečenega testa ni. zaradi sočnosti vzamemo več jabolk, sladkor zmanjšamo na račun rozin; zmanjšamo tudi količino poliva. Tako modificirano gibanico ponudimo rahlo toplo, boljše hladno (želiranje jabolk). (KONEC) dipl. inž. živil, tehn., pharm. JOLANDA PRELEC LAINŠČAKI M zdravje, lepši videz in dobro počutje 26 DOBRO JE VEDETI 9. julij 1998, gB o je torej prostor, ki nam je vdanih okoliščinah na voljo, pa naj je to majhna garsonjera ali večsobno stanovanje, morda vila na podeželju ali kmetija na vasi. Morda nam je bil že prej znan kot na papirju načrtovana enota v nekem objektu, kot individualna stavba; morda smo z njim zaenkrat samo bežno seznanjeni ali pa snujemo skupaj z načrtovalcem arhitektom med oblikovanjem samega objekta - takrat smo najbolj zraven, takrat smo pri samem izhodišču. Ker bomo v njem preživeli najbolj intimne trenutke, bodisi sami s sabo ali s svojo družino in prijatelji, poizkušamo vložiti v urejanje doma Zakaj vso našo kreativnost. To je nekaj, kar se na novo rojeva in vsako rojstvo predstavlja košček sreče, pričakovanja ... Naša moč vizualizacije je prisotna pri enih bolj pri drugih manj, gotovo pa znamo vsi ugotoviti naše funkcionalne potrebe. V naši zavesti so prisotni različni vzorci in merila, po katerih vrednotimo tudi pojme za lepo oz. grdo. Vendar, če se držimo ob strani narave in vsega, kar je z njo v tesni navezavi, od materialov, barv do kompozicijskih sklopov, tudi v estetiki oblikovanja in kaj naj bi arhitekt... Najožje okolje, v katerem živimo, naš dom, spontano ustvarjamo sami; bodisi da ga sami opremljamo ali da ga pustimo opremiti drugim, oziroma se podamo v že opremljen prostor Zmeraj je prisotno nekaj, kar je izključno naše, pa čeprav je to samo prestavljanje in kombiniranja ne bomo zgrešili. Vodilo naj bo osebni izraz, ki ga lahko izrazimo z domiselnimi pohištvenimi združbami in z dekorjem ustvarimo lastne rešitve. Tako se lahko lotimo naloge - opremiti si svoje, naše stanovanje, sobo, delovni prostor, celotni interier individualne hiše..., kajti možnosti izko- listka prostorov so zelo velike. Včasih smo postavljeni pred dejstvo neke že predvidene (projektirane) ali že izgrajene lupine. In kakor si je moral stvaritelj enega in drugega (projektant) svojo vizijo osmisliti v širšem prostoru, tako imamo sedaj mi kot bodoči koristniki tako določenega prostora možnost, da si na majhnem ali velikem prostoru ustvarimo svoj mali kozmos. / Lahko je to samo delovni kotiček v spalnici, otroška igralnica v dnevni sobi, šivalnica na podstrešju, ali delavnica v kleti.../ Ponavadi je pri vsakem dejanju, pri kreaciji in realizaciji predhodna želja, potem misel, vizija in končno več ali manj uspešna realizacija. V poplavi literarnih in drugih medijskih virov smo navdušeni zdaj nad to zdaj nad ono stvarjo. Na skupni imenovalec zgrnemo prijateljevo kuhinjo, sosedovo komodo, pohištveni sestav od kolega in še kaj. Zmeda, ki vlada v naših predstavah, je utrujajoča. Vemo ali čutimo, kaj nas bolj in kaj manj pritegne. Takrat, ko to zaznavamo, se notranje poslušamo. Prisluhnemo temu in onemu in potihem ugotovimo, da je to veliko stvari, ki imajo neke kvalitete, ki nas s svojimi karakteristikami posebej pritegnejo. To so: »OKOLICA« OGLEDALO GOSPODARJA ZKG Podjetje za trgovino in storitve Grad d.o.o. mURRAY Mlado podjetje; 5 zaposlenih; uspešno poslujemo že 6 let. VINA Prodajamo: jCe vrtne traktorje, kosilnice, kosi nitko... an Smo zastopnik in prodajalec mURRAY ssnrnSf «a» __ Servis in trgovina Grad 186, 9264 Grad tel.: 069/ 53 200 trgovina Murska Sob®^ Slomškova 25 (nasproti hote 3 tel./faks: 0069/32 362 VA^ NAJ POSTANE OKOLICA« - VAS6 OGLEDALO! za prijeten dom in okoli SMojulij 1998 DOBRO JE VEDETI Pri nas do temen zrači*6 prostora: svetel-। racen, nizek-visok '^litete funkcije komp°zi- konino vem'u9ot°vitvijo, da se s M S"Papirjem v roki loti-ci°nalne ra^n nacrtovanja ’ funk- ^nes na t i Z ®°iskih časov, W pomij ® pomočjo raznih "in Pa merak 9a Sl obud'mo spo-}e°MrijskP 6 anotein nekatere ^Potreb® akonitosti, ki jih je "'“Prislikati ? vladati’ če si že-0 rea|no 7n ?®,Jeno stanje, ki ^^eželip^'Se namreč, da ^Prosto? n k')lh imam°i v dajati. Pac ne moremo reali- 30 p°trebna S ?birov^ *Vezavi m6 9'banja " in s tem ^Pripoh^ k! standardi, ki h^itekturi en'h artiklih oziro-S ktur,oz-umetnosti stav- Ko Xh2tOrfunkciona|no to^ientui T?v ”sv°i° P°do-barvne V2n ljUČevati °bHkov-^nevsr, rCe’ ki’ih imamo vsPominu... kvaliteta, o kateri prej koristnik niti razmišljal ni. Tako nam poleg zadostitvi fukcije daje novo likovno vrednost in estetski užitek. Če nameravamo pri opremljanju uporabiti pohištvene elemente, ki so na tržišču znani pod nazivom komponibilno in sestavljivo pohištvo, ali so to sklopi elementov, ki tvorijo neki sestav, ali so to garniture (jedilne, sedežne, vrtne) ali so to zopet zaključene celote spalnic, nam bodo v veliko pomoč že prodajalci svetovalci v salonih in trgovinah s pohištvom, ki'obvladajo tehnične karakteristike posameznega programskega pohištva. Prav tako nam pripomorejo pri sestavljanju in izboru kuhinjskega in kopalniškega pohištva. Oni so tisti, ki nam na »našo mero« izberejo elemente, ki bodo zadostili potrebni funkciji. Če se podajamo v nakupe po lastni presoji, pojdimo nakupovat z merskim pripomočkom v roki, s svojo skico, ki smo si jo izrisali v pomanjšanem merilu 1 : 50 ali 1 : 20. Lahko se namreč pripeti, da nas sami razstavljeni artikli zavedejo. V nekaterih razstavnih salonih s pohištvom ambientalnih postavitev pohištva še ne uveljavljajo. Običajno,so tudi prostorske danosti na takih prostorih drugačne od tistih, ki so doma. Nemalokrat so pohištveni elementi v trgovinah videti manjši, kot bi bili videti v domačem prostoru - vizuelno zaznavna prevara. Prostori, ki jih opremljamo, delujejo po navadi manjše, ker so obodno na tak ali drugačen način omejeni - stene, predelni sestavi itd. Posebno občutljive so tako imenovane sedežne in jedilne garniture, kjer se nemalokrat ne upošteva zadosti širok komunikacijski prostor - med sedeži in steno ali drugimi pohištvenimi elementi. In ko ne boste našli odgovorov pri sebi, ko vam rešitev ne zmorejo podati prodajalci, ko niste zadovoljni s predlogi mojstrov izvajalcev, takrat se lahko ustavite tudi pri arhitektu. dipl. inž. arh. LENA MEDEN I Obiščemo salone s pohištvom, pridobimo si prospekte s pohištvenimi programi, obenem spreminjamo vizijo talnih, stenskih, stropnih obdelav, nepohištvenih predmetov, kot so zavese, preproge in svetlobna telesa; velikokrat se znajdemo v sanjarjenju okoli neke malenkosti, ki nam osebno veliko pomeni. Tej navadno posvetimo prav posebno mesto v viziji svojega prostora. Če nismo ravno človek iz stroke, si po navadi želimo pridobiti še kakšno mnenje, nasvet nekega nevtralnega sobesednika, ali pa ... namenoma išče- mo nekoga, ki se z urejanjem prostorov poklicno ukvarja, in bi nam morda samo majhen namig potrdil ali pa ovrgel naše razmišljanje in predstave o »podobi ambienta«. Ko »začutimo svoj ambient«, pa ga zaradi strokovnega neobvladovanja ne zmoremo definirati v taki obliki, da bi se ga dalo realizirati, ga bomo ob tankočutnem sobesedniku lahko vsaj opisali, nakazali to in ono, mu zaupali svoje posebne želje, ki bi jih radi diskretno vključili vanj. Pomoč arhitekta v fazi načrtovanja nam bo prihranila ne samo marsikatero napako, ki lahko v konceptu celote deluje kot kardinalna, marveč tudi finančna sredstva, ki bi jih namenili za nepotrebne stvari. Največja prednost pri vsem tem pa je poklicna in moralna angažiranost, kajti v želji, da zadosti željam in pričakovanjem, se arhitekt kreativno vključi v reševanje problema, ker je vsaka nova naloga za njega izziv, pa naj bo še tako majhna. Problem je lahko neskončno velik pri zelo majhnih stvareh. Bistvo pristopa je v tem, da se iz problemske situacije izvede atraktivno, na vsak način funkcionalno in v sožitju z ostalim - da so izbori materialov in njih grupacije ter načini izvedbe, kakor tudi barvne kombinacije temu ustrezne. Važna so razmerja uporabljenih materialov ali efekta njihovega delovanja kotrecimo les-kovina, les-kamen, toplo-hladno, mehko-togo itd. Z rešitvijo problema se odpre skoraj vedno še neka nova gnje rjave prsti iz organskih ostankov ^postiranje Ve? bičkarjev se odloča za X in^a2n° Pride,ovanie vrtnin, ^novn Ja9od’čevja, pri kateri je ^^Pomena organsko gnojenje. Pridobi- V9anskih e prst' iz or-^kov in ga Saja*o tudi V doma- 0 tudi v doma- ^8t,1i kun' Prav'lno Pripraviti l^is. lem dogajajo ler J k nizke zimske SMo življenje v očro j/stro, S/ove/7/ja - 70.00Za ve5no - 70.50 s/rop - 77.00Esmeralda - 7700 Ljubezen skoz/s to 7e tja - 73.00 Eotn/šn/ca uap-nja - 7400 Obalna straža - 7500 Ogfeda/o - 75.30Za vedno - 76.30 Vrnitev v TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki paradiž- 17.30Esmeralda - 1B.30 Sedma nebesa - 19.3024 ur - 20.00 Melorse Plače - 20.50 Dobrim - podarim - 21.00 Manhattan bo moj - 22.00 CybiH - 22.30 Krila - 23.00 Ciklus filmov Chevyja Chaseja: Kdo je tukaj nor? - 1.00 24 ur tajvanski 7/7m TVMADZARSKA 7 5.50 Vaška TV - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.00 Počitniški program - 9.30 930 13.00 3.10 3.40 4.30 6.20 6 50 7.10 7 30 8.20 9.30 9.05 11.00 !1.05 >2.30 22 45 22.50 0.00 1.10 125 Tedenski izbor Palčkov pisani svet Poročila Zgodbe iz školjke Koncert Tria Novšak v Zemonu Tedenski izbor Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV Obvestila Po Sloveniji Jasno in glasno Parada plesa Dnevnik Emily z mesečeve domačije, kan.nan. Dobro je vedeti Tednik Kultura Oglasi Nočni pridih Brane Rončel izza odra Parada plesa Izzivi prihodnosti, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.00 9 55 10.00 10.50 14.25 14.30 16.20 18.00 18.55 19.55 20.00 20.55 22.20 22.25 Vremenska panorama Napovedniki Matineja Tedenski izbor Oglasi Euronews Le Bon Plaisir, ponovitev oglasi Oglasi Oglasi l Razvedrilna oddaja • Grozljivo, angleški film i Oglasi i Dancing in The Street, angleška glasbena oddaja KANALA 3.00 Videostrani - 9.00 Srečni časi - 9.30 družinske vezi - 10.00 Macgyver -11.00 Misija - 12.00 Petrocelli - 13.00 Odklop-14.00 Drzni in lepi - 14.30 Oprah Show - 15.30 Sončni zaliv - 16.00 Družinske vezi - 16.-30 Cooperjeva druščina - 17.00 Družinske zadeve - 17.30 Nora hiša - 18.00 Princ z Bel-Aira - 18.30 Oprah Show: Ko je čas denar - 19.30 Korak za korakom - 20.00 Mesto zločina -21.00 Strasti, laž in prevare: Skušnjava - 22.30 Macgyver - 0.30 Misija: Nemogoče - 1.30 Psi faktor - 2.30 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Reportažni utrip, ponovitev - 16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kulturno-razvedrilno: Portret - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa - 16.00 Robocop - 17.00 Matlock - 18.00 Umor, je napisala - 19.00 Živa - 19.15 Esmeralda - 20.00 Dosjeji X -21.00 Dosjeji X - 22.00 Živa - 23.00 MacGyver - 0.00 Odpadnik STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? ponovitev 5.dela -10.30 Iz produkcije CATV TV PTUJ -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES • 16.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? -17.00 Iz produkcije ZLTV TV PTUJ -17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES inf. oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu - 21.00 MEHANIKA 1951 - 22.00 Naj spot - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 11.00 Poletni izobraževalni program - 12.25 New York, serija - 12.55 Fimi Jamesa Cagneya: Luči gledališč - 15.00 Program za otroke in mladino- 15.30 F.D. Roosevelt, dokumentarni film - 17.10 Hrvaška kulturna dediščina -19.10 Hrvaški pomniki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj... -21.10 Diplomat, kviz - 22.10 Opazovalnica - 22.35 Oddelek za umore - 23.20 Negovalka, ameriški film 12.00 Zvon, vzdrževalna dela na oddajnikih - 16.00 Za otroke - 17.05 Na pomoč, mentalna higiena - 17.15 Žbegavčki - 17.20 Nočna pesem andaluzijskega psa, nanizanka - 17.40 Evro - minute -17.45 Regionalne oddaje - 18.00 Program madžarskih Židov - 18.20 za otroke - 18.35 Gospa ambasadorka, nanizanka -19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Sosedje - 26.35 Telefonistke - 21.10 Noro mesto - 21.30 Studio 98 - 22.05 Poročila - 22.15 Aktualno - 22.45 Habanera TVMADŽARSKA 2 7.00 Dnenvik- 7.15 Aktualno - 7.45 Regije -8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje - 10.30 Zakladnica 12.00 Vzdrževalna dela na oddajnikih -16.05 Repeta -17.35 S seje vlade - 18.0 Madžarska danes - 18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik- 21.00 Naše XX stoletje - Ženska polovica človeštva - 22.00 Twin Peaks, nanizanka - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.20 Superman - 10.05 Radijski morilci, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.15 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 14.50 Ped-mornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stockinger - 21.05 Poletni Hopla -22.00 Dosjeji X - 23.35 Oddaja o kulturi - 1.45 Najnevarnejši mož na svetu, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klinika pod palmami - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda - 14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji— 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Pearl EUROSPORT 8.30 Jadranje, magazin - 9.00 Veslanje: Svetovni pokal v Luzernu - 10.00 Kolesarstvo: Tour de France - 12.00 Avtomoto šport - 13.30 Gorsko kolesarstvo -14.00 Kolesarstvo: Tour de France - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 17.30 Nogomet: SP '98 - 19.30 Atletika: miting v Nici - 22.30 Kolesarstvo: Tour de France - 0.30 Avtomoto šport TV HRVAŠKA 2 7.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.15 Filmska noč z Michaelom Caineom: Umazani pokvarjeni prevaranti - 17,00 Frankebergovi, serija - 18.30 RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop-06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika-07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Športna stava -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi -08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 0640 Vreme, ceste - 06,25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.15 Trn v peti _ - 10.00 Poročila - 1O.O5 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak sanzliifto- 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14,00 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.07 Menjalniški tečaji agencij -10.10 Unicem -11.15 Kratki stik -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi -21.00 Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. 4^. * SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi -07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi- tO.OO Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv- 11.00 Anketa ■ 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar vi. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila- 15.30Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Bilo je nekoč - 19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Bilo je nekoč - 20.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. ORED Nedelja, 12. 7. 1998 B 00 v>aeos«an> - 8.00 Butec m Butec - 8.80 OooodKSSne meUMeUKa Ruxema - 9 00 Bolevnlkl prUroanosti - 9.30 Kremrsntkoul - 10.00 NUaUr Supermarr -10.30 Power Rangers - 11.00 Beuertv Hills - 1Z.00 Melrose plače - 12.60 Dobim - podarim - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.00 Oddala pred prenosom dirke Formule 1 - 15.00 Formula 1: Silverstone - 11.00 Gospa iz kongresa - 19.00 \X\arvsVA \\\vcx TV SLOVENIJA. 1 7.55 Napovedniki 8.00 Živ žav 9.50 Ozare, ponovitev 9.55 Veliki ruski skladatelji 11.00 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Tedenski izbor 16.50 Obvestila 17.15 Alpe Jadran 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.30 Dnevnik 20.00 Poletni most 21.35 Intervju 23.00 Tretji kamen od sonca 23.25 Bramwell II, a ngleška nadaljevanka 0.15 Razgledi slovenskih vrhov TV SLOVENIJA 2 7.25 Vremenska panorama 9.30 Teater paradižnik 10.30 V vrtincu 11.00 Drobtinica lil, danski film 16.30 BTC odprto prvenstvo Slovenije za profesionalce v golfu 17.00 Radovljica. Mednarodno prvenstvo v plavanju 18.45 Veslaška regata: Finale, posnetek iz Luzerna 19.30 Videoring 19.55 Naša krajevna skupnost 20.40 SP v nogometu 23.00 Šport v nedeljo 23.30 Drzni in nori, ameriški film Športni krog - 20.00 Za konec tedna: Fant sreča dekle - 21.45 Odpadnik - 23.00 Lovčeva poteza - 1.00 24 ur - 1.30 Videostrani KANALA 7.00 Videostrani - 8.30 Kaličopko - 9.30 Mogočni Mišek - 10.00 Mork in Mindy, - 10.30 Jeanny - 11.00 Atlantis - 12.00 Nedeljska matineja - 13.30 Drzni in lepi - 15.15 Bravo, maestro - 15.30 Vzhodno od raja - 18.00 Miza za pet - 19.00 Duh bojevnika - 20.00 Vedno zlo - 21.30 Odklop - 22.30 Šampanjski Charlie -0.00 Misija: Nemogoče - 1.00 Cannon - 2.00 Videostrani IDEA TV - KANAL 10 10.00 Med našimi zdomci v Munchnu, med člani Slovenskega kulturnega društva Lipa, Soboški dnevi, Iz naših krajev: Apače, Portret, Kam na izlet, Pregled dogodkov tedna -15.00 TV Gajba -18.30 Živa, regionalni program -19.30 TV Gajba TV GAJBA 15.00 Zapp - 16.00 Ujetnik druge avenije - 18.00 Neverjetne zgodbe - 18.30 Živa -19.30 Skrivnostni otok - 20.00 Nostalgija: Boljše življenje - 21.00 Vrnitev odpisanih - 22.00 ČB klasika: Hitro srce v 0.30 Živa STUDIO AS 9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES -11.30 POSLOVNO oddaja o podjetništvu -12.00 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? 4.del -12.30 SOBOSKI DNEVI --Videostrani -18.00 MOJI MALI PRIJATELJI -18.30 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 Naj spot - 20.45 Videoboom 40 - 21.40 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Opazovalnica - 9.10 Čarovnija filma - 9.35 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik - 13.45 Mir in dobro v 14.15 Duhovni klic - 14.20 Poročila -14.35 Oprah Show - 15.25 Nedolžna ljubezen, ameriški film - 17.20 Beverly Hills, serija za mladino- 18.15 Melrose Plače, serija za mladino - 19.10 Hrvaški pomniki -19.30 Dnevnik - 20.15 Gabrijel, dramska serija - 21.05 V. Kočiš v Lisinskem, pono-..vitev koncerta - 22.25 Opazovalnica - 22.45 Holiwodske ljubezni - 23.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 7.00 Panorama turističnih središč Hrvaške -14.10 TV koledar -14.25 Polnočna premiera - 16.10 National Geographic - 17.05 Slavonski žetveni običaji - 17.35 Alpe Donava Jadran - 19.05 Maček Viktor - 19.30 Dnevnik - 20.15 Lokalni junak - David Putnam, angleški dokumentarni film - 21.10 Jules in Jim, francoski 6.35 Maska TV - 1OO Računalništvo -1.25 Mija -1 30 za otroke - 5.30 Znanost - 10.00 Tv magister - 11.05 Puder - 11.35 Poje Bertalan Hotay - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo- 12.35 Urgenca, nanizanka - 13.25 Reformatski verski program - 13.50 Disneyievi filmi - 14.55 Formula 1, VN Anglije - 11.05 Odločate vil - 18.05 Halo svet, turizem - 18.53 Vreme - 19.00 Teden, Dnevnik -20.00 Kabaret z odra Helatai - 20.55 SP v nogometu, finalna tekma - 22.55 Atletika, državno prvenstvo - 23.25 Tonik TV MADŽARSKA 2 7.00 Vesoljske igre - 7.30 Kje? Kaj? - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Izvidnica na nebu, č. b. nanzanka - 22.35 Za otroke -13.04TV imenu ljubezni, pon. nanizanke - 14.55 Slikanica: Bunbury, angl, film - 16.30 Prosta ura, o poeziji -17.15 Napoved programa -17.30 Gaj ob petih -18.00 Animacija - 18.30 Nova odprta knjiga - 19.00 Svet tišine, poljudnoznanstveni film - 20.55 Glasbeno TV-gledališče, m. Eisemann: Jaz in moj mali bratec, spevoigra - 22.05 Dokler še živimo, nanizanka - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.15 Otroške pravice - 10.30 Formula 1, prenos ogrevanja - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Pleško - 12.25 Majhni velikani, filmska komedija - 14.10 Šport: Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Velike Britanije -17.00 Superdekle, znanstvenofantastični film - 18.30 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Studio SP - 20.50 Nogomet: Finale SP 98, prenos iz St. Denisa -23.00 Kolumbe - 0.25 Kitajska roka, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Na lepi modri Donavi, film - 10.30 Teden kulture 7 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina -14.00 Pogledi s strani - 14.15 Lipova cesta - 14.55 Policijska inšpekcija 1 -15.20 Divje vode, film - 17.00 Poročila -17,05 Klub seniorjev -18.00 Srček -18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes -19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Narodnozabavna hitparada - 22.05 Poročila - 22.15 Michael Heltau sredi odrskih luči -23.55 Poročila - 0.00 Vizije - 0.05 Enostavno klasično -1.05 Camelot, film Ponedeljek, 13. julij EUROSPORT 8.00 Nogomet: SP ’98, vrhunci - 9.00 Nogomet: ponovitve - 11.00 Tenis, prenos iz Gstaada - 13.00 Športni avtomobilizem -15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.30 Nogomet SP '98: Pred finalom -18.30 Kart: Svetovna serija v Clevelandu - 20.30 Športni avtomobilizem - 21.30 Kolesarstvo: Tour de France -23.00 Nogomet SP ’98: Finale - 1.00 Nogomet: vrhunci dneva »ORED Ponedeljek, 13. 7. 1998 TV SLOVENIJA] 7.30 Vremenska panorama 9.30 Tedenski izbor 13.00 Poročila 13.15 Tedenski izbor 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.30 Radovedni Taček: Koš 18.20 Ne bom, ne morem 19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19,30 Dnevnik 20.05 Savannah 20.55 Oglasi 21.00 dobro je vedeti 21.05 Dosje 0.00 Nočni pridih: Fina gospa, angleška nanizanka 0.30 V New Orleansu 1.15 Ne bom, ne morem, ponovitev IV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 10.00 Matineja 10.50 Tedenski izbor 14.00 Euronews 16.30 Sombras Es Una Battalla, ponovitev 18.00 Oglasi 18.05 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 19.30 Videoring 10.00 Studio City 11.00 Cikcak 11.50 Oglasi 13.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Studio City, polnovitev POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Za vedno - 10.50 Top shop - 11.00 Esmeralda -12.00 Padli angeli -12.30 Športni krog -13.00 Bolnišnica upanja -14.00 Obalna straža - 15.00 Ogledalo -15.30 Za vedno - 16.30 Vrnitev v paradiž - 17.30 Esmeralda - 18.30 Sedma nebesa -19.20 Vreme -19.30 24 ur - 20.00 Poslastica tedna: Benny in Joon - 22.00 Detektiv iz Salzburga - 23.00 Ciklus filmov Chevyja Chasea: Milijonarjeve muhe - 1.00 24 ur -1.30 Videostrani KANALA 8.00 Videostrani - 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi -10.00 Cannon -11.00 Misija: Nemogoče -12.00 Petrocelli -13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Drzni in lepi - 14.30 Oprah Show - 15.30 Sončni zaliv - 16.00 Družinske vezi - 16.30 Cooperjeva druščina - 17.00 Družinske zadeve - 17.30 Nora hiša -18.00 Princ z Bel Aira - 18.30 Oprah Show: Jutra s Katie in Mattom - 19.30 Korak za korakom - 20.00 Simpatije - 21.00 Vrtnice, film - 22.30 Lepota telesa - 23.30 El-len - 0.00 Prijatelja v krilu - 0.30 Nemogoče - 1.30 Cannon IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Kronika - 22.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 16.00_Grdi raček - 16,30 Kritik -17.00 Ma-tlock -18.00 Umor, je napisala - 19.00 Živa - 19.15 Esmeralda - 20.00 Znanstvena fantastika: Zvezdne steze: Nova generacija - 21.00 Druga zemlja - 22.00 Živa - 23.00 MacGyver - 0.-00 Odpadnik STUDIO AS 9.30 Naj spot -10.15 Videoboom 40-11.10 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 Videoboom 40 - 16.55 Naj spot 17.40 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 SOSEDJE 11 .del avstralske nadaljevanke ■ 19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 FILM - 22.00 Glasba - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.40 TV razpored - 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.30 Rdeči palčki, humoristična serija -11.00 Poletni izobraževalni program -12.00 Dnevnik 12.25 New York, serija - 12.55 Državni sovražnik , film - s!4.55 Poročila -15.00 Program za otroke in mladino-15.30 Spomini Walterja Cronkitea, dokumentarni film - 16.35 Mr. Majeika, serija za otroke - 17.10 Hrvaški operni pevci -17.50 Rančer -19.30 Dnevnik - 20.15 Plavi 9, hrvaški film - 21.45 Zakonska kvadrifora - 22.20 Opazovalnica - 22.45 Filmska noč z Michaelom Caineom: Romantična Angležinja TV HRVAŠKA 2 7.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.25 Afera Hearst in Davies, ameriški film - 18.05 Hugo - 18.30 Popolni tujci - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik- 20.15 Vprašalnik - 20.30 Prijatelji - 20.55 Poročila - 21.10 Newyorški policisti - 22.45 Operacija Barbarossa TV MADŽARSKA! 5.50 Sončni vzhod - 9.30 Vino in oblast, nanizanka -10.05 Počitniški program -12.00 Zvon, ura novic -13.00 Globus - 14.00 Za manjšine -14.55 Derick, kriminalka -16.00 za otroke - 16.30 Oregbereny -17.00 Popoldanska ambulanta -17.15 Regionalne oddaje -17.55 Za otroke -18.10 Mixi -18.35 Gospa ambasadorka -19.27 Vreme -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Človek senca - 21.10 Večno članstvo - 22.05 Aktualno - - 23.10 Habanera, špansko kubanska nanzanka TV MADŽARSKA 2 7.300 Dnevnik - 7.15 Tednik - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje, ponedeljek -10.30 Zakladnica -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 TV-magister -14.00 Petofi, 16. zadnji del - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, poletje -17.30 Indaba, nanizanka - 18.00 Madžarska danes - 18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik- 21.00 Omama hitrosti, nanizanka - 21.30 Evropski kino: Hodi počasi, da dlje prideš, italijanski film - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Superman - 10.00 Majhni velikani, filmska komedija -11.45 Konfeti -12.15 Medvedja banda - 13.10 Risanke -13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.50 Podmornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19,00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Radijski morilci, filmska komedija - 21.55 Dvojni križ, srhljivka - 23.25 Nash Brid-ges - 0.10 Kdo bi rad požrl modre kosti?, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Divje vode, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Konflikti -11.50 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije -13.00 Poročila -13.10 Velika svoboda -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi -15.30 Domača prednost - 16.00 Stari - J7.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Politična oddaja - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20,15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Kraj srečanja kultura - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Helsinki in Leningrajski kavboji EUROSPORT 8.30 Nogomet SP '98: vrhunci - 9.30 Kolesarstvo: Tour de France - 11.00 Nogomet SP '98: ponovitvea -13.00 Kolesarstvo: Tour de France -14.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 16.15 Superbike - 18.00 Superšport serija - 19.00 Športni avtomobilizem - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Vleka traktorjev - 22.00 Kolesarstvo: Tour de France - 0.00 Boks -1.00 Na štirih kolesih Torek, TV SLOVtNMAI T. 35 V temenska panorama - XX 55^ - XX-ž5Xx-aMV\\K - XX.XX- XX.XX sVaia. - XX .XX - XX XX - XX.XX\1xxXsn n vej^vz. - XIXX - XXXX - XXXX2A \w - XX.XX - XX U\aA\ pas - XXXX Kx\\a - XX.XX £\V\\is Chasra. V\aXcX\ z\xf\ -\.XX2Auv •zss ~včxs^k ks^ ^<^vs\-a. - ^rz 55^ Vk^V^V^ V^?\X^Xt\5>. - 'ZZ.TŽKS va^RS. - 'Ti T> Y\MY1A»^S*A.A X.XX vtX\xA - X3&xi\xx \x xxx\7.xxkx - XX .XX V \kxx^x\ - 8.55 9.30 13.00 13.10 16.20 16.50 17.00 17.10 1730 18.15 18.20 19.30 20.05 21.00 22 05 22.50 23.55 1.20 Napovedniki Tedenski izbor Poročila Tedenski izbor Prisluhnimo tišini Obvestila Obzornik Po Sloveniji Oddaja za otroke Oglasi Velike knjige DTV Dnevnik ^Hrošči Dobro je vedeti Made in Slovenia Nočni pridih Beneški trgovec, angleška dama Velike knjige, ponovitev dokumentarne oddaje TV SLOVENIJA 2 9.00 9.55 10.00 10.50 14.35 18.05 19.00 20.00 21.50 22.35 23.35 Vremenska panorama Napovedniki Mtineja Tedenski izbor Euronews Dom, angleška nadaljevanka Kolo sreče le Bon Plasir, francoski film Hommage a la Musigue, Hommage a la Harpe, koncert Atletika zlata liga, posnetek iz Rima Svet poroča KANALA 8.00 Videostrani - 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 Cannon - 11.00 Misija: Nemogoče - 12.00 Petrocelli - 13.00 Atlantis - Drzni in lepi - 14.30 Oprah Show -15.30 Sončni zaliv -Družinske vezi - 16.30 Cooperjeva druščina - 11.00 Dmžinske zadeve - 17.30 Nora hiša -18.00 Princ z Bel aira - 18.30 Oprah Show - 19.30 Korak za korakom - 20.00 Odklop: Mladost je norost - 21.00 Na lovu za pravico, film - 22.30 Svilene sence23.30 macgyver - 0.30 Misija: Nemogoče -1.30 Cannon IDEA TV - KANAL 1O 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 Kronika - 15.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 16.00 TV Gajba - 19.00 Živa, informativna oddaja -19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 V torek v živo: Odprti telefon - Iz našega studia - Soboški ekran: Pred občinskim praznikom mestne občine Murska Sobota - 23.00 TV Gajba TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.30 Rdeči palček - 11.00 Poletni izobraževalni program -12.00 Dnevnik- 12.25 New York -12.55 Filmi Jamesa Cagneya: Nor za plavolaskami - 15.00 Program za otroke in mladino - 15.30 Spomini VValterja Cronkitea - 17.10 In tudi tega leta - 17.50 Rančer - 19.10 Hrvaški pomniki -19.30 Dnevnik - 20.15 V obnovi Hrvaške - 21.00 Faustovo prekletstvo, prenos - 23.35 Opazovalnica - 00.00 Brez sledi, ameriški film TV HRVAŠKA 2 7.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.15 Kot oče in sin, ameriški film -17.00 Frankenbergovi - 18.30 Popolni tujci - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Kviz - 20.35 Chicago Hope, serija - 21.35 Poročila - 21.45 Črno-belo v barvi: Skica za portret: Steve McOuin - The sand pebbles, ameriški film -James Brovvn TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 16.00 Nova generacija - 17.00 Matlock -18.00 Umor, je napisala - 19.00 Živa -19.15 Esmeralda - 20.00 Severna obzorja - 21.00 Severna obzorja - 22.00 Živa - 23.00 MacGyver - 0.00 Odpadnik STUDIO AS 9.30 GNES -10.00 FILM -11.30 SOSEDJE ponovitev 11 .dela -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 FILM ■ 18.00 Videostrani -18.15 Risanke -18.35 SOSEDJE ponovitev 11 .dela -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - Tk.UbTNon, uta novic - 13.55 Slobtis, nanizanka - lASUZa nvSastno - 11.35 Ženska tno\ega srca, francoski TN-TArn - 15.55 Za otroke -15.35 Oregberen^ -11.05 Sotrpini - 11.15 Z Taktiko in znanjem, kviz -11 ,W Iščemo pogrešane -11.45 Regionalne oddaje - 18.00 Katoliška kronika - 18.20 Za otroke - 18.35 Gospa ambasadorka, nanizanka - 19.21 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.00 Tattm-gers, nanizanka - 21.00 Kriminalno, magazin - 21.30 Telesreča - 22.00 Poročila - 22.10 Aktualno - 22.35 Dekleta, madžarsko-nemški film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 Aktualno - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Sosedje -10.30 Zakladnica - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 TV-magister - 14.00 Vohuni, nanizanka -14.25 Kralj pamp, nanizanka - 16.10 Repeta, poletje - 17.30 Indaba, nanizanka -18.00 Madžarska danes -18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik, - 21.00 Marseillaise - 21.25 Prostozidarstvo - 22.00 Twin Peaks, nanizanka - 22.50 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.30 Superman - 10.20 Superdekle, znanstvenofantastični film - 11.45 Konfeti - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.50 Podmornica SeaOuest - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 20.15 Umor po rojstvu, srhljivka - 21.45 Letališče, film katastrofe - 0.00 Cena moči, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Srečna človeka, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi -1 i .20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling -12.35 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda -14.00 Umor je njen konjiček - 14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost - 16.00 Stari -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0,00 Čas v sliki - 0.30 Pearl EUROSPORT 8.30 Superbike - 10.00 Kolesarstvo: Tour de France - 12.00 Kart: Svetovna serija v Clevelandu, ponovitev - 14.00 Kolesarstvo: Tour de France - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos -17.30 Veslanje: Svetovni pokal v Luzernu - 18.30 Vleka traktorjev -19.30 Na štirih kolesih - 20.00 Nogomet: SP '98 - 22.00 Kolesarstvo: Tour de France - 0.00 Superbike Sreda, 15. 7. 1998 TV SLOVENIJA 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 napovedniki 9.30 Tedenski izbor 13,00 Poročila 13.15 vremenska panorama 13.55 Tedenski izbor 15.40 Oglasi 16.20 Obzorja duha 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Oddaja za otroke 18.20 Afriške korenine 19.30 Dnevnik 20.05 J.A.G., ameriška nanizanka 20.55 Oglasi 22.30 Kultura 22.55 Nočni pridih 0.05 Aliča 0.35 Macbeth, 2, dejanje 1.35 Afriške korenine TV SLOVENIJA 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Matin eja 10.50 Tedenski izbor 13.40 Oglasi 15.55 TV prodaja 16.25 Drobtinica lil, ponovitev 17.50 Oglasi 18.55 Oglasi 19.00 Kolo sreče 19.55 Oglasi 20.00 Kolesarska dirka tour de France, posnetek 21.30 Šestero zgodb, avstralska nanizanka 22.25 Lov za zakladom 23.55 Napovedniki POP TV 6.00 Videostrani - 7.00 Dobro jutro, Slovenija -10.00 Za vedno-10.50 Top shop - 11.00 Esmeralda - 12.00 Otroški zdravnik - 13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 obalna straža - 15.00 Ogledalo- 15.30 Za vedno - 126.30 Vrnitev v paradiž -17.30 Esmeralda - 18.30 Sedma nebesa - 19.30 24 ur - 20.00 TV kriminalka: Slepa priča - 21.45 Newyorška policija - 22.30 Krila - 23.00 Ciklus filmov Che-vyja Chasea: Čudežna moč - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Videostrani - 9.00 Srečni časi - 9.30 Družinske vezi - 10.00 Macgyver -11.00 Misija: Nemogoče -12.00 Petrocelli - 13.00 Dannyjeve zvezde - 14.00 Drzni in lepi - 14.30 Oprah Show - 15.30 Sončni zaliv - 16.00 dRužinske vezi -16.30 Cooperjeva druščina - 17.00 Družinske zadeve - 17.-30 Nora hiša -18.00 Princ z Bel Aira - 18.30 Črno - bele resnice - 19.30 Korak za korakom - 20.00 Vsi županovi možje - 20 30 Sam svoj mojster - Še 48 ur - 22.30 Žlahta - 23.30 Macgyver - 0.30 Misija: Nemogoče - 1.30 Dannyjeve zvezde IDEA TV - KANAL 10 15.00 Živa, ponovitev - 15.15 V torek v živo: Odprti telefon - Iz našega studia: Pred občinskim praznikom mestne občine Murska Sobota,- 16.00 TV Gajba -19.00 Živa, informativna oddaja - 19.15 TV Gajba - 22.00 Živa, regionalni program - 22.15 Reportažni utrip: Iz naših krajev - Ribji paprikaš iz Gezovih jam -23.00 TV Gajba TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA -16.00 Detektivka Lea Sommer -17.00 Matlock - 18.00 Umor, je napisala - 19.00 Živa - 19.15 Esmeralda - 20.00 Sredina bonboniera: Biti ženska je težko - 22.00 Živa - 23.00 MacGyver - 0.00 Odpadnik STUDIO AS 9.30 GNES - 10.00 TEDEN OB MURI informativna Oddaja -11.30 PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM - 12.00 Videostrani -16.00. GNES ■ 16.30 TED£N OB MURI inf. oddaja -18.00 Videostrani - 18.30 PRESE-NEČEMJA Z DRAGOM PAPLERJEM - 19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI ? 5.oddaja ■ 21.00 Iz produkcije ZLTV TV PTUJ ■ 21.30 Glasba - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila -10.30 Rdeči palčki -11.00 Poletni izobraževalni program -12.0 Dnevnik - 12.25 New York - 12.55 Filmi Jamesa Cagneya: Vrisk gomile -15.00 Program za otroke in mladino- 16.40 Igre z divjimi živalmi - 17.40 Poročila - 17.50 Rančer - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik -20.15 Turistični magazin - 21.05 Sibirska brezpotja v 22.05 Opazovalnica - 22.30 Zgodbe Ruth Rendell, serija - 23.25 Filmska noč z Michaelom Caineom: Umazan pokvarjen prevarant TV HRVAŠKA 2 7.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.15 Filmska noč z Michaelom Caineom: Brez sledi - 18.05 Hugo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.30 Marguerite Volant, serija - 21.40 Vrži mamo z vlaka, ameriški film TV MADŽARSKA 1 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka -10.05 Počitniški program -12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Globus, nanizanka - 14.00 Za manjšine - 15.15 Dediščina - 15.30 Za otroke - 16.00 Gozdovniki - 16.30 Oregbereny - 17.00 Služba alfa -17.15 Regionalne oddaje -18.0 Verski program - 18.25 Za otroke -18.35 Gospa ambasadorka, nanizanka -19.27 Vreme - 19.30 Dnevnik, šport -20.00' Tropska vročina - 21.00 Ključ, show - 21.45 Album smešnic - 22.00 Aktualno - 23.05 Sammy in Rosie, angleški film TV MADŽARSKA 2 7.00 Dnevnik - 7.15 aktualno - 7.I45 Regije - 8.00 Izobraževalni program -10.00 Sosedje -10,30 Zakladnica -12.00 zvon, ura novic - 13.00 TV magister - 14.00 Vohuni -14.25 Kralj pamp - 16.10 Repeta - 17.30 Indada, nanizanka - 18.00 Madžarska danes - 18.30 Zakladnica - 20.00 Pravljice - 20.20 MC - 20.30 Dnevnik, šport - 21.00 Thalassa, magazin morja - 21.30 Polnočna čipka, ameriška kriminalka - 23.20 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.35 Letališče, film katastrofe - 11.45 Konfeti - 12.15 Risanke - 13.35 Kje tiči Carmen Sandiego? -14.50 Podmornica SeaOuest -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Superman - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Močna družina - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Varuška - 19,30 Čas v sliki - 20.15 Zadeti - in vendar zgrešeni, kriminalna komedija - 21.45 Železni križec, film - 23.50 Najnevarnejši mož na svetu, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Kolumbo - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme -12.00 Poročila -12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Velika svoboda -14.00 Umor je njen konjiček -14.45 Bogati in lepi - 15.30 Domača prednost -16.00 Stari - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes -1,9.30 Čas v sliki - 20.15 Klinika pod palmami - 21.45 Pogledi s strani - 22 00 Cas v sliki - 22.30 Žarišče - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Apropos film EUROSPORT 8.30 Olimpijski magazin - 9.00 Športni avtomobilizem - 10.00 Kolesarstvo: Tour de France -12.00 Tenis: Pregled ATP-turnirjev - 12.30 Jadranje - 13.00 Motokros - 13.30 Gorsko kolesarstvo -14.00 Kolesarstvo: Tour de France - 15 00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos - 17.15 Svet hitrosti, magazin - 19.00 Bowling -20.00 Funboard - 22.00 Kolesarstvo: Tour de France - 0.00 Svet hitrosti mana-zin ’ Julij 1998 31 ■ Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. ZAHVALA V 61. letu je ugasnil življenjski plamen dragemu Ludviku Vogrinčiču iz Andrejec Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji *********************************************** Stari oče, pogrešala te bova! Goran in Anja Rad vprašal bi gozdove, reke, morja. Rad vprašal bi jaz polja orna, zakaj tema je. Zakaj ne vidim več svetlosti obzorja, zakaj ne slišim ptičkov žvrgoleti, zakaj sem moral jaz umreti? V SPOMIN 11. julija mineva deset let, ko mu je kot žrtvi prometne nesreče ugasnila luč življenja. Od nas je odšel brez slovesa ljubljeni in plemeniti sin in brat Branko Nedeljko iz Stare Nove vasi akaj neizprosna in nerazumljiva usoda jemlje Razdira tat najdragocenejše? l“ko nenavadno in kruto. Zakaj vse prezgodaj Vt;L-asa SV°je 'France v večni mir in tišino? zahvaljn' bolečini in rani, ki se nikoli ne zaceli, se Bral6"10 VSem’ ki obisknj616 Prerani grob našega nka’ mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA nas je v 81. letu zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Justina Gomboc r°j Recek iz Zenkovec 4 So^^ikom^d se iskreno zahvaljujemo vsem 5^ v tako v’ 7?br'm sosedom, znancem in prijateljem, ki Otekli ,m številu pospremili na njeni zadnji poti, °Zalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in za mrliško vežico. pS(. , Sem še enkrat - iskrena hvala. n ■ lokala ali druge podobne bližini Murske Sobote. Tel.: N' / BELMURA-nepre^ l nine: nakup, prodaja, j jem, oddaja stanovanj in ostalih nepremi^ I Trg zmage 8, 9000 M- I bota (hotel Zvezda), I 141 255.ml9342 I kmetijska BALIRKO dam. tel.: 63 752- .1tU,I,1| OBRAČALNIK ^NT6|,: H5 ohranjen, proda ■ | m 19248 ŽITNI KOMBAJN K 681 _ . _ x v K PAKT 30,prodam- NOVO M ŠAVEL CENTRU LISCA Sevnica LABOD Novo mes moške sM ženske Trgovina DANA, go. Danice PETRIČ, je ek-sluzivni zastopnik firme LACOSTA v Pomurju, ki letos praznuje 65-letnico obstoja. V ta namen so ponudili tržišču omejeno serijo modelov majic, kakršne so prodajale v letih 1 958-1 968. Embalaža in všivne etikete na majicah so prav takšne, kot so bile tedaj, vsak vezen krokodilček pa je na majico še dodatno ROČNO prišit s prozornim sukancem. V vseh teh letih je postala paleta izdelkov LA-COSTE zelo obširna, saj obsega šest modnih linij: yachting, golf, club, klasic, tenis in prosti čas. Znotraj vsake najdemo od majic, srajc, hlač, bermud, kopalk, puloverjev in vetrovk do nogavic, kap, pasov, kravat, brisač,torb, dežnikov, golf torb, palic in žogic. LACOSTE kolekcija je predvsem moška, vendar v zadnjih letih delež ženske kolekcije povečujejo. * moške in ženske hlače ELKROJ * žensko in moško spodnjo perilo * ženske in moške pietnine DANA - butik po vaših iulij 1998 33 ® 19264 «66.ml93028°dnO Pr°dam' TeL: 70 z vsemi “Pradam p° epo °hranjen, ugod-162. J°mbajnZMA]. . a®.Tel' 7« 780 u«odno pro- L 76 195. ml9358 pridelki z dostavo orna’ PSe!llcno na njivi 3|^1 768 «/ 062 764 Mml9226 ^novcH?^^/IN0 prodam-" 48 374- m19247 Pr*m. večJe količine, ?26 555-n>i9263 Po ce^ RDEČEGA 4:0 6>0. ml9°269T/hter prodatn-^ica^tep 47 «a° prodam-^tepir •mI9275 Jh. M p« ^rmna ali za podor) Petr°vci 1 a. tel.: 46 512 &0 'M na doale’z?r°dan1- Pri' " 077 no7Id°m- Godemarci 3, > kv’ ‘•UrimI9319 Sšmarnk0TnTN° DOMAČE Tel 45’P“zelo ugodni ceni 63' ml9328 Preklicujem veljavnost spričevala o končanem 1. in 2._letniku tekstilne šole, izdane na CPŠ v šol. 1. 1990/92 na ime Milica Horvat, Lipovci 132, Beltinci, ml9271 PRIKOLICO ZA AVTO, novo, po polovični ceni, kompresor na vodno hlajenje, motor za cirkularko z reduktorjem in vodno črpalko, prodam. Tel.: 31 121, zjutraj do 8. ure ali zvečer po 19. uri. m 19290 DOBAVIM IN DOSTAVIM KAMEN ZA OBLAGANJE FASAD - Pohorski skrilavec. V račun vzamem luščeno koruzo. Tel.: 063 762 888. m 19312 INVALIDSKI MOPED ALI TRIMO-BIL, lepo ohranjen, kavč z ležiščem in dvema foteljema, prodam. Tel.: 32 235. ml9318 HLADILNI TOČILNI PULT, 3 m in opremo za bife, staro samo eno leto ter kosilnico za igrišča, parke, 12 KS z metlo, košem in plugom za sneg, prodamo. Tel.: 63 053. ml9320 KUHINJSKE ELEMENTE, svetle barve, nove, ugodno prodam. Tel.: 21 196. ml9333 delo NUDIMO DODATNO DELO za Pomurje. Poskusna doba 2 meseca. Tel.: 27 817. m!9IO2 ZAPOSLIMO ZIDARJE, tesarje in keramičarja. Možnost bivanja v Mariboru. Tel..-041 684 637. m 19240 NATAKARICO v piceriji, pogodbeno zaposlimo. COUNTRY Lipa, tel.: 421 584. ml9330 SAMOSTOJNA POSLOVNA DEJAVNOST. Pošten zaslužek. Informacije po tel.: 064 713 303 v soboto, 11. 7. od 8. ure dalje. m!9361 srečanja PiiLna drva Prodajamo I' ’Cev Te| 7a pe,ko odojkov in b°kVmn^ ' 76 °41- ml9297 Mar prav zares odšla je tja v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu. Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru. ZAHVALA Po hudo bolezni nas je v 60. letu zapustila draga žena, mama, tašča, babica, sestra, sestrična, teta in botra ZAKAJ BI BILI OSAMLJENI? VESNA, ženitna in video ženitna Frančiška Šiftar roj. Vogrin °bb ^orana Velnarja 28, M. Sobota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, csttani, fer’.Pnlateljem in znancem, ki ste ji ob bolezni stali ob ।7e' rože j P°spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence, et svete rnn.darovaliza izgradnjo kapelice v soboški bolnišnici s hv^’ nam Pa 'zrekk ustno *n Pisno sozalje- Posebna V^a°sebju l a ^žini Botjak za nesebično pomoč. Isk lrurškega oddelka soboške bolnišnice, posebej dr. ^na _ Arpadu Norčiču st.. 8- župniku za obiske v bolnišnici ter g. kaplanu za Hva]a m /°8rebn' obred in mašo zadušnico. U cerkv6SarieniU pevskemu zboru Štefana Kovača in Pa ^ala g Mnemu Pevskemu zboru za odpete pesmi. erklinu za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi tvoji E tebi je bila velika bol, a zamahnil si z roko, češ zmogel bom, močnejši sem, pa vendar ni bilo tako. ZAHVALA V 66. letu nas je zapustil dragi mož, brat, stric in svak Stefan Kuzma 0^^ *z Gornje Bistrice 139 a Ko^Ri sosedU^'Se 'skreno zahvaljujemo sorodnikom, ki stOrn’ Pr‘jateljem in bližnjim znancem in s m6 dra8e8a pokojnika spremljali na njegovi u e’Za ceri!* Poklonili cvetje, sveče, darovali za svete hval- 67 'n nam ustno ter Pi®0 izreki' sožalje. ^sp^i °bre f°Spodu častnemu kanoniku za opravljen ŽižK ’ pevcem za odpete žalostinke, govorniku Za besede slovesa in pogrebništvu Balažič x za opravljene storitve. Seni še enkrat - iskrena hvala! 'Joči vsi, ki smo ga imeli radi posredovalnica vam poišče partnerja. Samo za resne stike pokličite po tel.: 067 24 486. ml9317 32-letni razočaran fant išče dekle ali mamico, kateri zunanji videz ne predstavlja vse za občasna srečanja, pozneje zaželjena resna zveza. Šifra UPANJE. m!9362 storitve MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ, LAMELNIH ZAVES PO UGODNI CENI. Tel.: 71 410. ml9262 PRIPRAVUAM NA POPRAVNE IN ZAKLJUČNE IZPITE v avgustovskem roku in prevajam. Tel.: 27 183, 23 038. ml9336 ŠOLARJI, DIJAKI IN ŠTUDENTI, ki želite izboljšati svoje učne navade s sodobnimi tehnikami, pokličite po tel.: 76 364 Dejan. ml9344 KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in trgalnikih za koruzo. Valje dostavite. Tel.: 062 701 593. KOMBAJNISTI! Izdelujem lesene ležaje za kombajne Zmaj tip 142 in 133. Tel.: 062 701 593. ml9347 POZOR! Ugodno barvamo! Fasade, napušče itd. Tel.: 0609 617 778 ali 062 225 491.ml9348 CENTRALNO GRETJE IN VODO- MONTAŽA. Šarkezi Ivan, s. p., tel.: 76 376. ml9350 B2 B2 B2 http://WWW.B2IVIB.SI B2 B2 B2 Računalniški TEČAJI B2, d. 0. 0., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160 22.7. - 24.7. ob 8.00 do 11.15 Internet 20.7.-24.7. ob 12.00 do 15.15 Word osnovni 20.7. -24.7. ob 16.00do 19.15 EXCEL osnovni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le bolečina in samota sta nam ostala. ZNHNMA Zapustila nas je naša dobra mama, babica in prababica Apolonija Cor iz Gregorčičeva 9 a v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in sveče ter nam izrazili pisna in .ustna sožalja. Hvala gospe Horvatovi za vsestransko dolgoletno pomoč, hvala župnikoma g. Horvatu in g. Režonji za opravljen pogrebni obred in sveto mašo. Vsem še enkrat - iskrena hvala. V večnem spominu mama ■ vsi tvoji najdražji Duša in srce boli, ko zdaj tebe draga mama, več med nami ni. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 76. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča in mamca Terezija Smej iz Gaberja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter v druge namene in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala dr. Vassu in patronažnim sestram, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in sodelavcem Davčnega urada M. Sobota in izpostavi Lendava. Vsem še enkrat - iskrena hvala! >. Žalujoči vsi njeni najdražji ... solza, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki v srcu spi... UHVKLA V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, svak in stric Rudi Simonič iz Ljutomera Mestni breg 6 nazadnje stanujoč Puconci 241 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče. Hvala tudi vsem govornikom in pevcem za čutno odpete žalostinke. Žalujoči: žena Irma, hčerki Nada in Ljuba ter sin Miro z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, sestrične, svakinje, tete in botre Barbare Denša roj. Berden 3. 12. 1919 -27. 6. 1998 iz Filovec 119 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, dobrim znancem, ki so z nami sočustvovali, izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše, za vežico in za cerkev ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka II. nadstropje soboške bolnišnice, posebej še dr. Kološevi ter njenemu osebnemu zdravniku dr. Škaliču. Hvala tudi župniku g. Zveru za opravljen pogrebni obred, pevcem in vaškim pevkam za odpete žalostinke, govornikoma g. Feriju in g. Mariji za besede slovesa ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči njeni najdražji Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko potajiti, le tebe draga nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN Hedviga Kreft 9. julij 1988-9. julij 1998 V naših mislih si z nami Vsi tvoji V SPOMIN V teh dneh mineva 15 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Janez Sukič iz Martinja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Tiho teče reka našega življenja, tiho teče solza lepega spomina. Umre srce, a ostane bolečina, v srcu dobrega in večnega spomina. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 7. julij, ko je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast * Jože Sadi iz Prešernove 27, v Rakičanu Hvala vsem, ki se z lepo mislijo nanj ustavite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji N SPOMIN 13. julija sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin in brat Koloman Lazar iz Sela 18 Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi 34 9. julij 199S. 1f TUROPOLJE d.o.o. ul. Zorana lletaja 13, n • 9000 M. Sobota, tel.: 36 580 S TIH L. TRGOVINA WOLF, Krašči la, tel.: (069) 40 138 Obveščamo vas, da trgovina od aprila 1998 posluje ob delavnikih od 7.00 do 19.OO, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7.00 do 17.OO. Ponujamo vam RIBIŠKO OPREMO, živila, galanterijo, gospodinjski plin ... VAM ZBISTRI POGLED IN OBARVA SVET —i VODOINŠTALATERSTVO Vlado Preininger, s. p. Černelavci, Dolga ulica 83, M. Sobota, tel./faks: 21 594 GSM: 041 741 194 1 w * IZ PONUDBE * * sončna očala: VOGUE, WINCHESTER, C. DIOR, RAY-BAN ♦ okulistični pregledi * montaža korekcijskih očal, tudi na recept * okulistični pregledi * barvne leče, tudi z dioptrijo, po naročilu Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430 /|Q E O TRGOVSKO'STOR,TVENO PODJETJE Mm d.o.o. Prešernova 13, Radenci, tel: 66 763 Prodaja: - GRADBENIH MATERIALOV - KMETIJSKEGA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA - strešnih oken VELUX Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade Občinskega sveta Občine Beltinci na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Beltinci (Ur. list RS, št. 47/97) objavlja RAZPIS za vložitev predlogov za podelitev priznanj Občine Beltinci Priznanja Občine Beltinci so: 1. Naslov častnega občana Občine Beltinci 2. Plaketa občine 3. Pisno priznanje občine 4. Denarne nagrade Naziv častni občan Občine Beltinci se podeli osebi, katere delo in aktivnosti pomenijo pomembne zasluge na katerem koli področju človekove ustvarjalnosti, ki je posebno zaslužna za pomembne dosežke v razvoju in ugledu občine. Plaketo Občine Beltinci z listino in denarno nagrado se podeljuje posamezniku za večletne uspehe trajnejšega pomena za življenjsko delo in za izjemne dosežke. Plaketo Občine Beltinci z listino se podeljuje podjetjem, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za uspehe in dosežke s katerim se poveča ugled Občine Beltinci na gospodarskem družbenem, humanitarnem in drugih področjih. * CERNELAVCI Ledavska 17, tel., faks: 22 943 izdelava in prodaja vseh vrst j rotacijskih mulčerjev in mini j podrahljačev popravila kardanov prodaja gradbenega materiala I Pisno priznanje (listina ali diploma) se podeli posameznikom, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim ter društvom ob posameznih jubilejih in priložnostih, kakor tudi uglednim gostom oziroma delegacijam, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organr zacije ali skupnosti v občini. Predloge za podelitev priznanj Občine Beltinci lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva, delovna telesa občinskega sveta ter politične stranke. Predlog mora biti podan v pisni obliki, vsebovati mora podatke o datu za priznanje in podatke o predlagatelju pobude. Biti mo . 10 dni od objave na naslov: Občina Beltinci, Mladinska ul'caza’p0(je|i. sija za priznanja, odlikovanja in nagrade s pripisom Predlogi tev priznanj Občine Beltinci. župan Občine Betti J Jožef Kavas.mz- 24 TRADICIJA IN KVALITETA PO KONKURENČNIH CENAH Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tel.: 65 830 24 ur na dan MONTAŽA IN SERVIS GORILNIKOV Zidarstvo - fasaderstvo • oljni gorilniki • termoregulacije . solarne naprave Gornji Črnci 3, 9261 Cankova DOBAVA IN VGRAJEVANJE PLASTIČNIH OKEN TER VRATINTERLESOVE PROIZVODNJE * KROVSTVO * STAVBNO KLEPARSTVO * * STRELOVODNE INSTALACIJE * HIDROIZOLACIJE * STREŠNA OKNA LOKAVCI41, 9245 SPODNJI IVANJCI, tel. (069) 60 037, _____________(062) 731 438, faks: (069) 60 010_______ in izolacije zidov, strojni ometi ZIDARSTVO -TESARSTVO -FASADERSTVO MIO JAKOVLJEVIČ Nemčavci 5 b, tel: 23 700 FICKO - DURIČ tel. 40 152, 40 146 mtel 0609 612 628 JOŽE HORVAT Filovci 110, Bogojina, tel.: 47 014,47 300, mtel:0609 631193 »TONI«, Anton Cor Kovačeve! 31, tel: 51 208 * zaključna gradbena dela * manjša zidarska dela * polaganje keramičnih ploščic PARKETARSTVO KOZIC Polaganje vseh vrst talnih oblog iz plastičnih mas in lesa po konkurenčnih cenah tešče 3, Mor. Toplice, tel.:48 805, GSM: 041 637 052 EKO-PIJN Si Želite Intimnosti/ 00.569.04571 Vzemi me stra^°! 00.569.04575 RAVENSKA 20, KROG, 9000 MURSKA SOBOTA TEUFAX'(069) 32-625, GSM: 041 628-514 Mednarodna tan^_ servis in trgovina POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV: Zetor, IMT, BCS, Torpedo, Ursus Franc Gergek, Puconci 61, tel., faks: 45122 TRGOVSKO-OBRTNA ZADRUGA Prekmurka M. Sobota, Slomškova 25, tel.: 32 706, 32 525, 22 707, fax.: 21 984 GRADITELJI, POZOR! ZELO UGODNO! PONUJAJO: • adaptacijo in novogradnjo v celoti • nabavo in vgraditev gradbenega materiala samo s 3% davkom • vzdrževanje objektov in industrijsko kooperacijo • izdelavo in montažo kuhinj po naročilu SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO demit fasade, barvanje fasad, baumit, barvanje ladijskega poda in vsa druga zaključna dela v gradbeništvu JOŽECZVAIIO&P, TROPOVCI, Šolska ul. 4, Tišina Tel: 46 483 (od 7. do 21. ure) GSM: 041 694 650 KURILNO OLJE, PREM0 Ugodne cene in možnosti I KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, POSKRBI M avtokleparstvo ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija VEŠČICA 1h M. Sobota Tel:32-406 GSM: 041 717 065 NONSTOP TESARSTVO Ivan Mertuk ‘BRUNARICE* .STREŠNE KONSTRUKCIJE* KROVSKA DELA* MONTAŽNE GARAŽE* Bratonci 158, tel: 421 247 GSM: 041 639 852 ELEKTROKOVINA SERVIS Trgovsko in storitveno podjetje Vodovodna 32, p.p.2 Maribor 2107 Tel: 062/ 3000-600 Fax: 062/3000-620 BBS: 062/ 3000-640 Http://www.shops.si RAZPIS VSE ZA PIKNIK, TUDI V NEDELJO KODILA TRADE, Markišavci Vabimo k sodelovanju podjetja in samostojne podjetnike, ki se ukvarjajo s previjanjem in servisiranjem elektromotorjev, črpalk in svetlobne tehnike (razsvetljava v prostorih, na prostem, cestna razsvetljava, varnostne svetilke in reklamne table). Želimo namreč razširiti servisne mrežo pogodbenih servisov v Sloveniji za servisiranje elektromotorjev; črpalk in svetlobne tehnike proizvajalca Elektrokovina, IMP, Pedrollo, Franklin Electric, Pleuger, Vogel Pumpen, Calpeda ter VIP tehnika. Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o. Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983 Zainteresirane vabimo, da svoje prijave pošljejo na naslov: SHOPS d.o.o. Elektrokovina - servis - trgovina Vodovodna 32, p.p. 2 2107 Maribor 1SCEM SOPOTNICO ZA V P TWINGO GRE NA POČITNICE. BOGATO OPREMLJEN KOT VEDNO JE TOKRAT POSKRBEL ŠE ZA POSEBN°^e PRESENEČENJE - VSAJ 70.000 TOLARJEV POČlTN ajLT' POPOTNICE V VSEH PRODAJNO-SERV ISN1 H CENTRIH /A VI ŽE VESTE, KAKO JIH BOSTE PORABILI- 00® TWlNGO.ZA LJUDI Z BUJNO DOMIŠLJIJ0' Renault. Moč idej že sto let I 4 4 O j or 4 O Ul Z 2 1 a 4 Z 4 0 4 tf ■ 9- julij 1998 NAPOVEDNIK 35 Brovan3 ma Kranjčeva 78, 9220 na9radno vprašanje pa je: ^liTravolte^6 Zaslovel Samuel L- Jackson ob boku Odgovore pošljite do 14. julija na naš naslov; Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lendava V Lendavi je bilo srečanje gozdarjev in lesarjev Slovenije, Madžarske in Avstrije. Gostitelj srečanja je bilo Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Pomurja iz Murske Sobote. Govorili so o problematiki v gozdarstvu in menili, da bi morali priti stroka do večje veljave. Ogledali pa so si tudi nekaj krajevnih zanimivosti: fosilni hrast premera 1,6 metra in pragozd v Murskem gozdu, ki se razprostira na površini 3,4 hektarja. V njem je sicer 12 vrst listnatih dreves in pet vrst iglavcev. Ostal naj bi še naprej nedotaknjen. (J. Z.) Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo Kino Park Sobota znan-w»ec asboni film Zadnj' Petakih a' n 21 ■ un ter v 4 ksobotoob^ Mekinj ako vrtela le v K,nsobotoob21. uri. Mahr"’3 Rad90na 47 “^slovensko ^elijoh^^^®^0 Brezno. 10. Ju-«ia, Ob 21 $°bOtO' HJu-Jkobja’Vnede|j°’ 12. ju-13-Mia n'19 v ponedeljek, riškaakCii b2°'3°uri.Ame-Mpa ska srhljivka Zvezni in V nedelionnhPoredU V petek °l> 1g j b 21 v soboto 1S-30uri POnede|iek ob S^utomer ,4°Odit u° amer'ška ko-8icer v Petptkan° ^ienje, in 2Urv ±k.,nv nedeljo ob p‘//www. Msif.si POMOŽNI DELAVEC ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 12.07.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. dei. mest: 4 POMOŽNA GRADBENA DELA - BETONSKIH IZDELKOV; določen čas 9 mes.; do 10.07.98; ROGAČ ALOJZ S. P. ZIDARSTVO, MELE 12, RADENCI POMOŽNA GRADBENA DELA; določen čas 3 mes.; do 14.07.98; KLEMENČIČ LEOPOLD S. P. STROJNO IZDELOVANJE CEMENT. TLAKOV, POLICE 9, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2 ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; do 16.07.98; KONSI, PROIZVODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. nerjavečih kovinskih posod Jaklič PONUDBA POLETJA Pri gotovinskem nakupu boste prihranili 10% vrednosti kupnine. se Mercalorjeve speMizJ"” ALendavi ‘uiu, v Ormožu, Lenartu, Gornjt fluag0^ ^ercst\.wnajboljšijosed^ Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 MURSKA SOBOTA, Nemčavci 1D (BTC), tel.,fax:(069)22-921 DISKONT UNIVERZAL, Križevci Ljutomer Puconci Navezava stikov med ženskim pevskim zborom občine Puconci in moškim pevskim zborom KUD-a Toneta Pleja iz Črenšovec je obrodila sad: zbora sta vjedilnici puconske OŠ pela slovenske ljudske in umetne pesmi. Lepo doživetje za tiste, ki so ju poslušali, žal pa jih ni bilo ravno veliko. Vzorčno-izobraževalni center OŠ Puconci je končal delo v tem šolskem letu. Opravili so poskuse z 11 sortami krompirja. Pridelek je bil dober, porabili pa ga bodo v kuhinji šole in vrtca. (J. K.) PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________________Izobrazba_______________ l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 11 6 3 3 19 42 NATAKARSKI POMOČNIK POMOŽNA NATAKARICA - NATAKARICA; določen čas 12 mes.; do 10. 07. 98; VUČKO BOJAN S. P. DNEVNI BAR PINKI, ČRENŠOVCI, JUŠA KRAMARJA 7, ČRENŠOVCI STROJNI MEHANIK POMOŽNA KLJUČAVNIČARSKA DELA, MONTAŽA BALKONSKIH OGRAJ; določen čas 3 mes.; do 10.07.98; OSTRC MATJAŽ S. P. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO, ŠALINCI 18, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU STROJNI KLJUČAVNIČAR; nedoločen čas; do 05.08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, kulturni koledar Glasba MURSKA SOBOTA: V četrtek, 9. julija, bo na grajskem dvorišču ob 21. uri koncert folk-rock skupine K-Passa iz Velike Britanije. Ob 23. uri pa bo nastopila skupina Hladno pivo iz Hrvaške. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava slik, grafik in skulptur iz zbirke muzeja konkretne umetnosti Ingolstadt. Odprta bo do 22. julija. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba, ki ponazarja etnološki pogled na svetila in pripomočke zanje. Razstavo posreduje Slovenski etnografski muzej. V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku knjižnice si lahko ogledate razstavo z naslovom Živeti z mejo. MURSKA SOBOTA: V Galerijii Murska Sobota si lahko ogledate razstavo 2. bienala male plastike učencev OŠ Slovenije. MURSKA SOBOTA: V Cafe Artu je na ogled razstava fotografij Vestnikovega fotografa Jureta Zaunekerja. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prdstorih soboškega gradu si lahko ogledate 1. klubsko razstavo fotografij na temo Murska Sobota. Pripravili so jo člani Fotokluba Murska Sobota. ČRENŠOVCI: V Kleklovem domu je do konca julija na ogled razstava likovnih del treh ljubiteljskih slikarjev iz Jakšičeve družine iz Dolnje Bistrice. LJUTOMER: V Galeriji Ante Trstenjak je na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja Ota Rime-leja Slike. LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; do 05.08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA FRIZER FRIZERKA - LAHKO PRIPRAVNICA; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: madžarski jezik - govorno; do 10.07.98; KAPUN EVA S. P. FRIZERSKI SALON EVA, KRANJČEVA ULICA 2, LENDAVA - LENDVA ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; ostali pogoji: VSA ZIDARSKA DELA; do 05.08.98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA NATAKAR NATAKARICA - LAHKO PRIPRAVNICA; določen čas 6 mes.; do 14. 07. 98; KODELA MARJAN S. P. DNEVNI BAR CITY, BOGOJINA 74, BOGOJINA UPRAVNI TEHNIK STROJEPISKA-ZAPISNIKARICA II. RAZREDA ALI PRIPRAVNICA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - go-vorno in pisno; ostali pogoji: SREDNJA 4-LETNA STROKOVNA IZOBR. ADMIN. ALI UPRAVNE SMERI, PREDHODNI PREIZKUS NAD 200 UDAR/ OKNAJELOTERM NOTRANJA VRATNA KRILA MIN, RAČUNALNIŠKA ZNANJA; do 10.07.98; OKRAJNO SODIŠČE V MURSKI SOBOTI, SLOMŠKOVA 21. MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 12 mes.; do 14.07.98; OSNOVNA ŠOLA KOBILJE, KOBILJE 32A, DOBROVNIK - DOBRONAK PREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE UČITELJ BIOLOGIJE - KEMIJE - LAHKO PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DOPOLNJEVANJE SN, PODALJŠANO BIVANJE; do 10. 07. 98; OSNOVNA ŠOLA FOKOVCI, FOKOVCI 32, FOKOVCI PREDMETNI UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE PREDMETNI UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; do 14.07.98; OSNOVNA ŠOLA GORNJA RADGONA, PREŽIHOVA 1, GORNJA RADGONA VIŠJI KNJIŽNIČAR KNJIŽNIČAR Z DOPOLNJEV. OBVEZE S SLOVENSKIM JEZIKOM; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 14.07.98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK - DOBRONAK DIPLOMIRANI INŽENIR GEODEZIJE PLANIR., VODENJE IN NADZOR PRO-JEK. S PODROČ. OSN. GEOD. SISTEMA; nedoločen čas; 8 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, angleški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT IN POZNAVANJE ZAKONA O UPRAVNEM POSTOPKU; do 10.07.98; GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA MURSKA SOBOTA, SLOMŠKOVA ULICA 19, MURSKA SOBOTA DIPLOMIRANI INFORMATIK UČITELJ RAČUNALNIŠTVA IN FIZIKE; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT; do 10. 07. 98; SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14. 07. 98; OSNOVNA ŠOLA GRAD, GRAD 172 E, GRAD PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 10. 07. 98; OSNOVNA ŠOLA ŠALOVCI, ŠALOVCI 172, ŠALOVCI; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: PROFESOR ALI PRU RAZREDNEGA POUKA; do 14.07.98; OSNOVNA ŠOLA KOBILJE, KOBILJE 32A, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 2 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; do 14.07.98; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU; št. del. mest: 2 PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA Z DOPOL.OBVEZE V KNJIŽNICI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 14. 07. 98; OSNOVNA ŠOLA GRAD, GRAD 172 E, GRAD PROFESOR SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; do 10.07.98; SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA RAKIČAN, LENDAVSKA ULICA 3, MURSKA SOBOTA PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA Z DO-POLNJEV. OBVEZE V DOŠ GENTE-ROVCI; nedoločen čas; Družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 14. 07. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266 J, DOBROVNIK - DOBRONAK PROFESOR FIZIKE UČITELJ FIZIKE IN TEHNIKE Z DOP. OBVEZE V DOŠ GENTEROVCI; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik-govorno in pisno; do 14. 07. 98; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA, DOBROVNIK 266J, DOBROVNIK -DOBRONAK PROFESOR ZGODOVINE PROFESOR ZGODOVINE; določen čas 12 mes.; do 10.07.98; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER PROFESOR PEDAGOGIKE SOCIALNI PEDAGOG; nedoločen čas; do 10.07.98; VZGOJNO-IZOBRA-ŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ, BRATSTVA IN ENOTNOSTI 5, VERŽEJ; št. del. mest: 2 PROFESOR GLASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE; nedoločen čas; do 14.07.98; OSNOVNA ŠOLA KUZMA, KUZMA 20, KUZMA PROFESOR TELESNE VZGOJE PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE; nedoločen čas; do 10.07.98; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER DIPLOMIRANI PEDAGOG SVETOVALNI DELAVEC - DIPL. PEDAGOG - PSIHOLOG; nedoločen čas; do 10.07.98; OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS, STROČJA VAS 24, LJUTOMER; (*) ZADNJA STRAN V dvoje je lepše Naslov naše in vaše rubrike je V dvoje je lepše, kar je najbrž res, vendar pa je lepo, morda celo še lepše - v troje. Otrok je blagoslov za mlada zakonca, O tem govori tudi fotografija, ki prikazuje mamico, očka in VESTNIKOV KOLEDAR 9. julij, četrtek,VERONIKA 10. julij, petek, LJUBICA 11. julij, sobota, OLGA 12, julij, nedelja, MOHOR 13-julij, ponedeljek, .... EVGEN 14. julij, torek, FRANC 15. julij, sreda, VLADIMIR Lunine mene: 11. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 22 minut, zašlo pa ob 20. uri in 52 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 22 minut, kar je že za petnajst minut krajše kot prejšnji teden. V četrtek, 16. julija, bo ob 17. uri in 13 minut nastopil Lunin zadnji krajec. NI hčerkico. Doma so v Radoslavcih v ljutomerski občini. Mamica je Zlatka (do poroke se je pisala Horvatič), očka pa je Robert Cimerman iz Stare Nove vasi. Ker sta starša lepa, je še lepša hčerkica Nuša. Pred kratkim je bila stara dve leti in prav na njen drugi rojstni dan sta se 25-letna Zlatka, ki je konfekcijska tehnica, in 27-letni Robert, ljubkovalno Robi, ki je po poklicu elektrikar elektronik, poročila. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Ljutomeru, cerkvena pa v župnijski cerkvi v Mali Nedelji. Njej je bil poročni priča brat Jernej Horvatič, njemu pa birmanski boter Vladimir Rudolf. Na gostiji, ki je bila v gostišču Zorko v Borečih, je bilo okrog 100 gostov, ki seveda niso prišli praznih rok. Za ume pete je igral ansambel Štrk. Robet nam je razkril, kje je spoznal svojo svetlolasko. »S prijateljem Mitjem Kosom sva imela potujočo diskoteko. Z njo sva gostovala v Radoslavcih ...« Tako: »disk džokej« se ni le umiril (ne navija več do konca), ampak je srečen v svojem zakonskem gnezdecu. Sprva sta živela na njegovem domu v Stari Novi vasi, pred letom pa sta se preselila v Radoslavce. Varčujeta in nekoč si bosta zgradila lastno hišo. Zlatka je zaposlena v ljutomerski Muri, Robert pa v zasebni firmi Dasko v Stari Novi vasi. Robert je imel nekoč motorno kolo Kavvasaki. Ko ga je prodal, je kupil osebni avto. Lani sta bila s svojo hčerkico na morju v Rovinju, letos pa se hodijo le kopat v Banovske toplice. Torej ne bo nič s poročnim potovanjem. Pa kaj bi se šla formalnosti, ko pa sta že prej, kot fant in dekle, pa poznje, ko sta začela živeti skupaj, obšla veliko krajev. Pa še nekaj je: nista več samo v dvoje, ampak, ker imata svojo hčerkico, so v troje. - Š. S. Mura: Daugava (Latvija) hotelu Hilton Noga v Ženevi so v ponedeljek izžrebali pare predkroga v evropskih pokalih. Soboška Mura, drugouvrščeno moštvo v državnem prvenstvu, bo v prvem krogu igrala z drugouvrščenim moštvom v državnem prvenstvu Latvije Daugavo iz Rige. Sobočani nasprotnika ne poznajo, vendar (so- Menialniškitečai Pomurske banke 30. 6.1998 deč po nekaterih informacijah) je bil žreb ugoden, tako bi lahko Mura uspešno preskočila prvi krog predtekmovanja v pokalu UEFA. Poleg Mure so v C-skupini še naslednji pari: Železničar (BiH): Kilmarnock (Škotska), Akra-nes (Islandija): Žal (Litva) in Hapoel Tel Aviv (Izrael): Fin-npa Helsinki (Finska). Prva tekma bo v sredo, 22. julija, v Murski Soboti, povratna pa v sredo, 29. julija, v Rigi. (FM) Pred 25 leti je bil posajen velikocvetni srobot (Clematis ha. Nelly Moser) na južni strani hiše v Strehovcih pri Vargovih. Ker mu odgovarja lega v zavetju, se je letos izkazal in zacvetel v vsej svoji lepoti z okoli 790 cvetovi. V vseh teh letih ni bil deležen kakšne posebne nege. Cvetovi so veliki, rahlo rožnati s karminasto rdečo progo. Cvetel je okoli tri tedne. Sadika je bila vzgojena v Vrtnarstvu M. Sobota. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. 6. 1998 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 100 1.332,4173 1.326,00 1.340,00 Francija 100 2.796,6420 2.783,10 2.812,80 Nemčija 100 9.374,6381 9.330,00 9.430,00 Italija 100 9,5162 9,28 9,57 Švica 100 11.129,5704 11.073,90 11.305,60 ZDA 1 169,6997 166,70 169,40 POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA! OBRESTNE MERE od 1. julija 1998 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za julij je 0,7% mesečno oz. 8,56 % letno. Sredstva na vpogled Nominalna letna obrestna mera Hranilne vloge 1,00% Tekoči računi 1,00% Žiro računi 0,50% Kratkoročna Rok vezave vezave vezava tolarskih sredstev Obrestna Skupna letna mera obr.mera Od 31 do 90 dni od TOM+ 0,7% do TOM+ 1% 9,32% do 9,65% Od 91 do 120 dni od TOM+1,5% do TOM+ 1,9% 10,19% do 10,62% Od 121 do 180 dni od TOM+ 1,6% do TOM+ 2% 10,30% do 10,73% Nad 6 mesecev od TOM+ 2,2% do TOM+ 2,4% 10,95% do 11,17% Na 181 dni TOM + 2,5% 11,27% Nad 9 mesecev od TOM+ 2,4% do TOM+ 2,5% 11,17% do 11,27% Depozit z valutno klavzulo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev Val. ki. + 3,64 % do 3,86% Depozit s premijo Rok vezave Letna obrestna mera Na 12 mesecev TOM + 3,78% do 4,00% pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Izpolnite priloženo naročilnico in dobili boste palični mešalnik. Naročam VESTNIK Ime in priimek: Ulica:________________________________________________ Kraj:_________________________________________________ Pošta:------------------------------------------------- Podpis:________________________________________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: VESTNIK, Ulica arhitek-I a« m_r« h o r\r\r\r\ 106 razlogov za PEUGEOT 106! NOVEMBRA ŽREBANJE za NAROČNIKE. Berite VESTNIK 107. razlog za avto PEUGEOT 106! Ob otvoritvi lendavskega* ta Leka seje dvign^ lepo število balone niso bilidemonstac J delovne zmage, ampgg jih v prihodnje upor praktične potrebe^ ^binamre^Zi pa odstranjevali hitro .bje snovi iz sklad's ' žaroV.To-bilože kar nekaj P da nekateri so pre* naslednjo delovno * - njemet, letošnji je bil štiri dni prezgodaj- *** ir. ■ nr\ Potrošnikovi tr9oVC' ustvaf-veliko zadovoljstvo n aj jenim dobičkom .^ bi bili navdušeni nao dami, ki naj bi Ji ’ jinlje larjev po delnici. pojasnila, da jeat> p, bi preprečil nak P (po- trošnikovih trgov vskem centru M , moral kontrolirati sp^ nimi vohuni. *** L Najbolj PerspeM'Vn'^cf' ni biznis naj bi ,b'^ cev zemlje, ki Ji z38p-na kemijska krat brez konkLJr^.Aeni rejo* pa so lahko nav bObis- plamenskih teli . kupca ku najbolj interes e|)|jal iz Bosne, ki 9a) g0spo- sam bosanski min^.bil0 da glavnegadmek ravenna zraven, bo pa bob^ promenadi gove h pj? soboškega parka m P" I jih dirkah v galopu - * ** rlS Agrarno PosloV^erik in Dejan Rengeo' sta po uveljavitvi K vGfCljo šla na strokovno P kjefse in zatem na Ki* bosta usposobilaza r prejk. * ** ■ K09a BeltinčanisedaJ,^ bodo podprli to še naprej J Ižup ali pa ' j, bodo1’ Blatter. Če dob P bOdo J dobrem kulturn u „1 d«1 dprti z dobrimi h citalih, v pnmeruo fuzbalerji * ** ji Jože NemešJ končno oda r> M Koren ■D? vzCpona PaS^' nimi bl%j'bodo^ Ini kmečki po^'dZ imeli v rokah up ... ,» sveta in ekP|o9 eben % Pikcajg testira। P otro mestnem igr S itjsa. r^ 50 P^^P^J^ neča pa, d rbavec 9aignsca' „KurbUs,,at/ Cvetličarstvo k g3riZri, oster pro^Psrednii> koncerta v sos bi pil kajti konc^ čitelj un*cen,a K«*a„% stu, namreč