Ljubljana, nedelja 26. junija 1932 Cena 2 Din Lpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva . ulica 5. — Telefon 5t 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Seleo-burgova oL 3. - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce>ta št 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Naročnina znaša mesečno Din 25.—, za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. Tdefon št 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova uL 8. Tel št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. oristite skupnosti! Ne pustite propadati koristnih reči, ki jih ne rabite več. Ponudite jih v „Jutrovem" malem oglasniku, ki Vam bo dovede I dovolj hvaležnih kupcev. Danes 426 ponudb in povpraševanj. Direktna pogajanja med francosko in nemško delegacijo se bodo nadaljevala v ponedeljek — Herriot v Parizu, Papen v Berlinu Lausanne, 25. junija, d. Dočim je na včerajšnjem sestanku francoske in nemške delegacije obrazložil nemški finančni mini-ste* grof Schvverin-Krosig finančni in gospodarski položaj Nemčije, je na popoldanskem sestanku dokazal francoski finančni minister Germaki-Martin, da je finančni položaj Francije preveč kočljiv, zaradi česar se ne more povsem enostavno odreoi reparacij-skemu presežku, ki je za dolga bodoča leta določen kot bistvena postavka proračuna. Po njegovem poročilu se je pričela izmenjava misli, po katerih pravi po fcji izdani komunike, da se je vršila z enakim stremljenjem na obeh straneh, da bi se temeljito proučila ^sa vprašanja. Prihodnji sestanek obeh delegacij bo v ponedeljek popoldne. Državni kancelar Fa-pen je po včerajšnjem sestanku zvečer odpotoval v Berlin, dočim se je predsednik francoske vlade Herriot vrnil davi v Pariz, d« poroča vladi o poteku pogajanj v J.ausanni. Francoski finančni minister Ger-main-Martin je po včerajšnjem sestanku obeh delegacij izjavil, da je sedaj stvar tiemške delegacije, da predloži primerne predloge. Kakor se doznava. je nemški finančni minister grof Schvverin-Krosig na dopoldanskem sestanku poudarjal, da se je položaj Nemčije po poročilu baselskih strokovnjakov od decembra da; je poslabšal dočim je Herriot omenjal to poročilo kot podlago 7a razprave. Nemški finančni minister je opozoril na izpremenjeno trgovinsko bilanco. zmanjšanje deviznih zalog nemške državne banke, proračunske težkeče. veliko brezposelnost ;n splošno gospodarsko spremembo m zlasti naglašal. da mora znižanje socialnih podpor imeti za posledico največjo socialno napetost, ker si brezposelni, k so po večini že dolge me.sece navezani nanje, ne morejo nabaviti svojih potrebščin. Francoski finančni minister je v glavnem ponovi! francosko tezo, po kateri se priznava sedanji težavni položaj Nemčije, za katero pa obstoja po prenehanju krize možnost, da zbere potrebna sredstva za svoie obveznosti, za kar naj bi se našel primeren način baš s francoskim načrtom. Nemški glasovi Berlin, 25. junija. AA. Listi priobčujejo dolga poročila o sestanku med nemško in francosko delegacijo v Lausanni, vendar pa tis navajajo, ali so bili pri razgovorih že doseženi kakšni sklepi. Desničarski listi smatrajo, da je položaj v Lausanni zelo kočljiv in da sedaj ni mogoče napovedovati izravnave nasprotujočih si stališč francoske in nemške delegacije. Ta poročila nikakor niso optimistična. Nasprotno so levičarski listi za do volj- ne, j ši in sodijo, da bo prišlo do ugodnih sklepov. »Lokalanzeigert ugotavlja, da je bil doslej dosežen v Lausanni le delni uspeh, ker se je Nemčiji posrečilo razbiti fronto njenih upnikov. »Germania« smatra, da mora Nemčija odkloniti nepremagljive koncesije in da je zanjo bolje, ako se lausannska konferenca razide brez uspeha, kakor pa da podpiše neugoden sporazum. »Vossische Zeitung« je mnenja, da lausann-ska konferenca ne bo končana brez sporazuma, ki bodo nanj pristali vsi. Vse kaže, da bodo morali Nemci predložiti svoj načrt reparacijske rešitve. Papen za sporazum s Francijo Berlin, 25. junija, s. Državni kancelar Papen 'e zastopniku \Volffoveg^. urada '6-javil o včerajšnjih razpravah v Lausanni naslednje: Del francoskega tiska ni točno prinesel smisla mojih izjav pred odhodom iz Lausanne. To velja posebno za odstavek, ki govori o pravici Francije do nadaljnjih repam*-oijskih plačil. Ze v govoru, ki sem ga imel na prvi plenarni seji, sem poudaril, da v Lausanni ne gre za razmotrivanje pravne osnove reparacijske zadeve, temveč izključno za to, da se končnoveljavno reši ves kompleks vprašanj, ki uničujejo celotno svetovno gospodarstvo, ker sili k temu dejanjski položaj. V zvezi s tem 6em nasproti zastopnikom francoskega tiska ponovno poudaril, da zahteva cbnova svetovnega gospodarstva posebno tesno sod v lovanje med Nemčijo in Francijo. Takšno sodelovanje bi za Francijo prineslo mnogo večje in dalekosežnejše koristi kakor nadaljevanje kakršnihkoli reparacij-skih plačil. Državni kancelar Papen upa še vedno, da se bo kljub nasprotstvom. ki so se pojavila v zadevi plačevanja trihutov. med Nemčijo in fntrčijo vendarle našla pot za gospodarsko sanacijo Evrope. Angleži optimisti London, 25. junija AA. Včeraj je vladalo v Lausannu zelo optimistično razpoloženje. To se tudi ziroali v poročilih današnjih londonskih listov. Tako n. pr. piše lausannskj dopisnik >Timesa<: Nič čudnega ne hi bilo, če bi delegacije glavnih držav že računale z definitivno ureditvijo problema na temelju tega. da bi bile dajatve možne le v obliki blaga ali pa posebnih ugodnosti. To bi pomenilo znaten napredek v razvoju konference. Vlada je skleniHa d-avii, da se bo zunanji minister Simon vrnili v Lau-sanno šele v ponedeljek ali torek. Prvotno se je Simon nameraval vrniti v Švico že v nedeljo dopoldne. Proglasitev ustavne monarhije v Siamu Revolucijo v Siamu je rodilo nezadovoljstvo nad poslabšanimi gospodarskimi razmerami in prevelikim vplivom princev na vladne posle Bangkok, 25. Junija d. Revolucija v Siamu je popolnoma vojaškega značaja Uporniki so prijela ministre in prince -in jih drže kot talce. Proti kraljevski rodbini, ki se sedaj nahaja v poletni rezidenci v Hua-hlnu. uporniki niso ničesar sovražnega po-krenili. Upor, ki sta ga izvedla v včerajšnji noči d-al mornarice in vojske pod vodstvom oficirjev, je bil izvršen brez večjega prelivanja krvi. Brzojavni ln telefonski promet je delno prekinjen, vendar se pa mir in red vrzdržujeta i.n tudi inozemci n>iso ogroženi. Uporniki so hoteli izsiliti odstop vlade, izločiti vpliv pmncev na državne posle ter omejiti absolutno oblast kralja. Aretirana sta bila princa Paribatra in Purahatra, ki sta člana vlade. Uporniki so osnovali ljudsko stranko, ki je proglasila ustavno monarhijo. Sia.m, ki štetfe 11 in pol milijona prebivalcev trpi izredno zaradi svetovne gospodarske krize, ker je bil (izvoz riža. ki predstavlja 90 od-stotkov celotnega izvoza, po padem angleškega funta ogrožen. Državne blagajne so postajale vedno bolj prazne, uradniki! in vojaki niso več redno prejemali svodih plač in padec cen riža je imel končno za posledico tudi to, da je sdamska vlada opustila zlati standard. Vse to je povzročilo, da se je zasnovala zarota v vojski in mornarictl, ki je izvedla včerajšnji prevrat. Siamska vojska je bila šele po vojni popolnoma modernizirana ter šteje 10 divizij Siamska mornarica je majhna in šteje le 5 topničark, 3 rušllce, 4 torpedov-ke in šolsko ladjo. Bangkok, 25. junija, s. Sedaj računajo s tem, da je bil medtem aretiran tudi riamski kralj. 0 vzrokih prevrata se je izvedelo, da je vladalo v deželi že več mesecev veliko nezadovoljstvo, ker je svetovna gosj>odarska kriza zelo občutno zadela tudi Siam. Letina riža je bila slaba, prodaja kavčuka neznatna, razen tega pa je padel tečaj srebra in so se zvišali davki. Uprava je hotela prihraniti 25 milijonov tikalov in ie zaradi tega odpustila večje število uradništva in častnikov. Ko so prišle v upravi na dan še razn« nerednosti in je kralj vedno bolj kolebal med diktatorsko strogostjo in neumljivo popustljivostjo. se je stopnjeval obup ljudstva do vrhunca. Položaj je bil tako napet, da je finančni posvetovalec vlade Cooc nedavno izjavil kralju, da smatra svoio navzočnost v Bangkoku za nejx>trebno in da x> zato podal ostavko. Spr ejem naraščaja SKJ v Pragi Praga, 25. junija, p. Jugoslovensko moško in žensko sokolsko mladino, ki je prispela snoči v Prago, je na \Vilsonovi postaji sprejel vsesokolski zletni odbor s starosto ČOS dr. Bukovskvjem na čelu. Na postaji se je zbrala velika množica Sokolov in občinstva. Godba je ob prihodu jugoslovenske sokolske mladine zaigrala češkoslovaško in jugoslovensko državno himno. Po pozdravu se je formiral sprevod z 11 zastavami Sokola kraljevine Jugoslavije na želu. Velika množica ljudi je navdušeno pozdravljala sokolske vrste. V šoli, kjer je bila jugoslovenska sokolska mladina nastanjena, jo je pozdravil starosta dr. Bukovsky, ki je v svojem govoru poudaril veliko ulogo Sokolstva za zbližanje med slovanski.ni narodi. Jugoslovensko sokolsko mladino je pozdravil tudi zastopnik Prage dr. Martinez, Za pozdravne govore in lepi sprejem se je zahvalil podstarosta našega saveza Engel-bert Gangl. DR. MARINKOVIČ O POGAJANJIH V LAUSANNI IN ŽENEVI Važna izjava našega ministrskega predsednika o položaju na re< paracijski in razorožitveni konferenci Deportacija Pangalosa preklicana Atene, 25. junija s. Vrhovni državni varnostni svet je z utemeljitvijo, da je obtožnica zaradi zarote proti varnosti države premalo utemeljena, razveljavil pregnanstvo Pangalosa in njegovih pristašev. Beograd, 25. junija, p. Davi ob 7.50 se je vrnil z ekspresnim vlakom iz Lausanne ministrski predsednik in zunanji minister dr. Voja Marinkovič. Na kolodvoru so ga pričakovali njegov namestnik minister za trgovino in industrijo dr. Kramer. prosvetni minister dr. Kojič, naš poslanik v Bukarešti Čolak - Antic, naš poslanik v Ankari Miroslav Jankovič. večje število senatorjev m narodnih poslancev ter višji uradniki zunanjega ministrstva in ministrskega predsedni-štva. Ko se je dr. Marinkovič z vsemi toplo pozdravil, se je odpeljal v spremstvi namestnika ministrskega predsednika dr. Kra-merja v ministrsko predsedništvo, kjer mu je nato dr. Kramer poročal o tekočih zadevah. Pozneje se je vršila daljša konferenca med dr. Marinkovičem. dr. Kramerjem m predsednikom Narodne skupščine. Ob 13. je' j>ovabil ministrski predsednik dr. Marinkovič v ministrsko predsedništvo zastopnike vseh večjih domačih listov ;n jim podal daljšo izjavo o položaju na lausannski in ženevski konferenci. Med drugim je dejal: ReparaclfsM problem Povabil sem vas. da vas informiram o tem, kaj je bilo v Lausanni in Ženevi. Kakor ste mogli razvideti že iz dnevnih jx»ro-čil, lausannska konferenca diplomatsko ni bila pripravljena. Zaradi tega sta se razvili tam sjx>redno dve akciji: konferenca sama in ono, kar bi moralo biti gotovo že pred konferenco. Zaradi tega smo imeli vsega samo tri seje, od katerih je bila prva, kakor vselej, samo formalna. Ostalo so bili razgovori in pogajanja med posameznimi delegacijami glede priprav dnevnega reda konference same. To je bil tudi razlog, zaradi katerega sem moral biti osebno navzoč v Lausanni, ker ni bilo mogoče dati navodil naši delegaciji, preden se ni vedelo, kako se bodo stvari razvijale in kako stališče bodo zavzele posamezne delegacije. Mi smo imeli svojo tezo. ki je znana in sem jo že večkrat obrazložil. Toda način, kako jo bomo branili, je bil odvisen od tega, v kaki sme ri se bo razvijalo delo na konferenci in o čem se bo vse razpravljalo. Formalni predmet konference jo porodilo komisije ekspertov v Baslu. Ker pa *a komisija ni tz dala nikakih sklepov, je bilo treba vedeti, kake zaključke izvajajo posamezne del ega cije na konferenci. Francoska in angleška teza Takoj sta se pokazali dve tezi, ki sta jih očrtala v svojih govorih pTvi delegat Francije in prvi delegat Anglije. Teza angleškega delegata je bila, da je treba črtati vse vojne dolgove in vsa reparacijska plačila. Francoska teza. ki jo je razvil v svojem govoru g. Herriot, je bila, da Se to vprašanje ne more definitivno rešiti na lausannski konferenci, marveč je treba iskati rešitve v širšem okvirju, pri čemer pa je neobhodno potrebno sodelovanje Zedinjenih držav, in nadalje da se mora vaditi račun o čistem saIdu, ki so ga od re-paracijskih plačil imele posamezne države, med njimi tudi naša, preko onega, kar dolgujejo drugim državam. Stališče Jugoslavije V tej uvodni debati sem jaz samo sn-marno razložil našo tezo, ki 6e principijal-no strinja s framoosko ter mi ni bilo treba tega podrobnejše razlagati. Pač pa sem smatral za potrebno naglasiti, da naša zahteva po ohranitvi tega čistega salda ni samo vprašanje naše pravice in da se mi ne kapriciramo na to iz principa, marveč, da je to naša velika potreba, da je naše gospodarsko stanje tako težko, da se nikakor ne sme v želji, da Se pomaga edemu, drugemu toliko odvzet, da b> prišel v položaj, iz katerega se želi rešiti prvega. To je bilo tem bolj potrebno, ker se v Inozemstvu vsled našega splošnega finančnega stanja ni dovoljno uvid eva lo, kako zelo so nam te dajatve iz neir.ških reparacij potrebne. V poučenih krogih inozemstva ie znano, da smo mi v glavnem ohranili proračunsko ravnotežje med dohodki in izdatki in da izhajajo finančne težkoče, v kolikor se pri nas pojavljajo, pred vsem od tega. ker smo mi v prvi vrsti agrarna država, ki ima v prvi polovioi leta vedno slabše dohodke, kakor v drugi polovici. Zato se računa, da bi mogli mi preživeti to krizo brez večjih finančnih pretresija-jev in brez nemških reparacijskih plačil. Toda pri tem se izgublja iz vida, da vsi dohodki niso enake kvalitet» in da za kritje naših inozemskih plač f| i dovol j, če imamo mi dovoljne notranje dohodke, če pa nimamo dovolj deviz za vlačilo naših inozemskih dolgov. To sem moral v splo-šni obliki omeniti v svojem govoru, a pozneje sem v razgovorih s posainezrimi predstavniki delegacij to tudi podrobno razložil in pust'l navod !a naš; delegaciji, da v tem pravcu nadaljuje. Naš izvoz je padel za poloviuo svoje prejšnje vrednosti in njegov aktivni salvi" ni tolik, da bi mogli pokriti naša državna plačila v inozemstvu. Da smo mog'i to storiti do sedaj je moral izdati finančni minister zelo stroge ukrepe o regulaciji prometa z devizami in valutami in absorbirati is državne potrebe večji del razpoložljivih deviz. To pa se je moglo delati samo začasno in to ne more postati stalen režim, ker bi s tem riski-rali, da bi desorganizirali celotno nnše gospodarstvo in bi dovedlo to do stvarnega proračunskega deficita. Če bi popolnoma izostal dotok deviz, ki smo jih imeli iz reparacijskih plačil, bi morali izdati take ukrepe, da bi naše državne obveznosti v inozemstvu pokrili samo v oni meri, v kateri bi imeli normalen devizni dotok. Pri takem stanju stvari moralno nimamo pravice napram našim upnikom poklanjati komurkoli del naših dohodkov in pristati na kak moratorij, dokler nimamo jamstva, da bomo dobivali te devize za dobo ustavitve nemških plačil na kak drug način, dokler traja sedanja kriza. Zbližanje Francije in Anglije Ko so bila tako pojasnjena stališča posameznih delegacij, se seje niso več vršile, da bi mogle delegacije stopiti v medsebojne stike in da bi se mogla najti rešitev na-sprotstva med francosko in angleško tezo. Francoska in angleška delegacija sta imeli razgovore vse do četrtka in v četrtek se je posrečilo zbližati stališči obeh držav v toliko, da se lahko smatra, da lahko pride med njima do sporazuma. Včeraj bi se morala pričeti pogajanja med Francijo in Nemčijo. Vse dotlej, dokler bodo Angleži zastopali stališče, da se morajo reparacije črtati, je ostala nemška delegacija v ozadju. Kakor pa izgleda, se je našel izhod, ki je zbližal francosko in angleško tezo. Sedaj je bilo potrebno vedeti, kako stališče zavzemajo Nemci, ker so se Italijani približali Franciji in Angliji. S tem je bila dovoljno obeležena situacija na konferenci, tako da sem mogel dati konkretna navodila naši delegaciji, ter sem v četrtek zvečer zapustil Lausanno. Računa se, da bo lausannska konferenca končala svoje delo do 20. julija, to je rok, na katerega polaga angleška delegacija zaradi imperijske konference v 0'ttavvi veliko važnost Mogoče pa je tudi, da bo lausannska konferenca samo prekinjena in da bodo ostale strokovne komisije, ki bodo izdelale podrobnosti do ponovnega sestanka plenuma. Razorožitvena konferenca Istočasno se je delalo tudi v Ženevi. Tam so v zadnjem času, zopet izven sej, v teku konference med. angleško, francosko m ameriško delegacijo, na kateri se poskuša doseči enotno stališče. Nenadoma a je v sredo prišla deklaracija predsednika Zedinjenih držav g. Hoovra in prvega ameriškega delegata Gibsona, v kateri se je na prvi pogled v ultimativni obliki postavila zahteva Severne Amerike glede razorožitve. Smatra se. da so bili s tem razgovori, ki so bili v teku med Francijo, Anglijo in Ameriko, prekinjeni, ker je bilo očividno, da n'ti Francija niti Anglija ne moreta sprejeti ameriškega predloga tako, kakor je bil formuliran. Toda prvi ameriški delegat Gibson je takoj nato stopil v stike s francosko in angleško delegacijo in kakor sem obveščen, nadaljeval pričete razgovore, pri čemer je naglasil, da je smatrati program, obeležen v deklaraciji predsednika Hoo\Ta, samo za maksimum zahtev Zedinjenih držav, od katerega pa so pripravljene za dosego kompromisa popita ščati. Kljub temu pa je danes glede ra»-orožitve situacija manj jasna, nego je bila pred ameriškim predlogom. Z našega stališča ima ta predlog nedo. statke, kakor jih imajo skoro vsi amerišfkf predlogi, ki se nanašajo na Evropo. Vsi si preveč shematični in preveč enostavni it\ ne upoštevajo dovolj kompliciranega položaja v Evropi ter obstoječih političnih, gospodarskih, socialnih in geografskih razlik med posameznimi evropskimi dr/avamu Tako n. pr. ameriški predlog prav nič ns upošteva našega pomorskega položaja io naše vojne mornarice. Če bi se ameriški predlog dobesedno izvedel, bi morali mi našo mornarico, ki je sploh še nimamo, znižati za eno tretjino. To je samo en drastičen primer, ki kaže, da so tako postavljene rešitve, ki so sicer ameriški publiki po svoji enostavnosti simpatične, ki pa so v stvari komplicirane in nemogoče ter da se mora za komplicirani problem razorožitve iskati daleko drugačne rešitve. Ministrski predsednik dr. Marinkovič so je nato še nekaj časa razgovarjal z novinarji in odgovarjal na razna vprašanja, nato pa se je ljubeznivo poskmL Bavarska proti berlinski vladi Hitlerjevski pohod v Monakovo - Bavarska vztraja na prepovedi nošenja uniform j^ tT \7 c oiV^ o rv^ Vfu q Tri _ _ Berlin, 25. junija dg. Vsakdanji krvavi spopada političnih nasprotnikov v vseh delih Nemčije dajejo levičarskemu tisku povod za ponovno ugotovitev, da je državni predsednik Hindenburg odredil ukinjenje prepovedi napadalnih oddelkov ln nošenja uniform pod ilzrecnim pogojem, da se bo politična borba v Nemčiiji v bodoče razvijala v mirnejših oblikah in da bodo izostala nasilstva. Zgodilo pa se je nasprotno. Narodno socialistična stranka, kateri je ugodila državna vlada z ukinjen jem prepovedi napadalnih oddelkov in nošenja uniform si prizadeva, da bi državno vlado prisilila še k nadaljnjima korakom. Izjave narodno-soclalističnih govornikov in listov postajajo vedno bolj hujskajoče in vse kaže. da imajo hitlerjevci namen, prisiliti državno vlado k proglasitvi vojaškega izjemnega stanja in prepovedi komunistične stranke. Obenem je akolja narod no-socialistične stranke naperjena proti vladam južnih nemških dežel. Kako močan je odpor Bavarske dokazuje izjava državnega tajnika Schafferja, ki je na zborovanju bavarske ljudske stranke v Monakovu protestiral, ker se hoče Bavarski vsiliti politična volja strankarskega diktatorja. Izjavil je, da more priti tako daleč, da bo bavarska država, kakor že svoječasno, pozvala prebivalstvo, naj ne prepusti ulice kaki stranki. Ostati hočemo svobodni ljudje v svobodni državi, je poudarjal. Listi poročajo, da nameravajo jutri zbrati narodni socialisti v Monakovu okoli 40 tisoč svojih ljudi, da bi tako protestirali proti postopanju bavarske vlade, ki vzdržuje iprepoved nošenja uniform. Hitlerjev-cem je bilo za to demonstracijo izdano navodilo, naj se ne strašijo obstoječih prepovedi aH policijskih ukrepov. Uradni bavarski tiskovni urad objavlja glede na to, da je prepoved uniform in pohodov še nadalje v veljavi, tudi za jutri. Zato bo policija nastopila proti vsem kršiteljem predpisov s .pri mer mi,mri sredstvi. Glede na to je pričakovati, da bo jutrišnja nedelja .precej krvava Pruska vlada bo sredi prihodnjega tedna s posebno zasilno uredbo razveljavila prepoved demonstracij. Ta ukreip ni toliko posledica želj državne vlade, temveč mnogo bolj tendenca, da bi se PTed parlamentarnimi; volitvami dovolila svoboda manifestacij. Doslej je bila demonstracijska svoboda vsekakor omejena na dva tedna in njeno podaljšanje je torej koncesija Pruske nasproti željam državne vlade, ki jih je izrazila pod pritiskom narodnih socialistov. Nova zasilna uredba državne vlade, ki bo izšla baje tudi sredi prihodnjega tedna, se bo b avli a z južno-nemškim vprašanjem. S to uredbo bo državna vlada, kakor je sedaj že gotovo kljub protestom južne Nemčije, poizkusila s svojim posredovanjem zopet dovoliti narodno-soc.ial.i-stičniim napadalnim organizacijam nošenje uniforane na vsem državnem ozemlju. Za ta sklep se je dTžavna vlada odločila po posredovanju n arod n o-sooi ali s t i čn e stranke pri notranjem ministru Gajnlu, kakor tudi pri državnem vojnem ministru. Iz Bavarske Je državna vlaida v tej devi že prejela nedvoumen odgovor. Na dopoldanski izredni seji bavarskega deželnega zbora je ministrski predsednik HeU sporočil, da je bavarska vlada po izčrpnem posvetovanju sklemila soglasno, da ne more ugoditi prošnji državnega notranjega minstra, naj se na Bavarskem prekliče na-redba glede prepovedi nošenja uniform Za ta sklep se je vlada odločila iz pravnih« kakor tudi iz stvarnih razlogov. Ministrski predsednik je svoj odgovor za&ljučiil s posebnim poudarkom, da j bi.la in bo ostala državi zrvesta. Nato i» bil s 74 glasovi bavarske ljudske stranke*: kimetske zveze in socialruih demokratov —*. v odsotnosti 54 članov narodne socialistične stranke in nemških nacijomalcov —. sprejet sklep, v katerem javlja bavarski deželni zibor, da je odobril prepoved nošenja uniform, ker je tndno prepričan, da se more le tako zagotoviti notranji polMšč-ni mir. Prazne avstrijske blagajne Dunaj, 25. junija, d. Stanje v avstrijskih državnih blagajnah se je od početka leta tako poslabšalo, da se je ponovno pojavilo vprašanje, ali bo v pričetku vsakega meseca mogoče v celoti izplačati državnim nameščencem plače. Te dni se je bavil ministrski svet s to zadevo ter je sklenil, da se 1. julija izplača državnim nameščencem le 60 odstotkov plač, ostanek pa sredi meseca. Izjeme za manjše plače niso več določene, ker do pričetka meseca ni dovolj časa za izvedbo tehničnih del. Ostavka portugalske vlade Lizbona, 25. junija. AA. Portugalska vlada je podala ostavko. Predsednik republike je ostavko sprejel in pooblastil vlado, da vodi posle do sestave novega proračuna in do imenovanja nove vlade. Nova vlar da bo sestavljena še pred 1. julijem. Osrednja zadruga za izvoz sadja Beograd, 25. junija p. V dvorani Trgovske akademije se je vršilo danes dopoldne zborovanje snovateljev centralne kooperativne zadruge za izvoz sadja. Zborovanje je vodil kot začasni predsednik narodni poslanec dr. Bogumil Vošnjak. Nato je uradnik trgovinskega ministrstva Ilija Stanišič, ki je dal inicijativo za ustanovitev te organizacije, obrazložil njen namen in pomen, ki obstoja v glavnem v tem, da se izvede dobra organizacija izvoznikov za pospeševanje izvoza našega sadja, svežega in predelanega. Organizacija bo imela svoj sedež v Beogradu. Na današnjem zborovanju je bil izvolien pripravljalni cd-bor, ki bo vodil posle do sklicanja prve redne glavne skupščine. Druga Hoovrova senzacija Po svetovni vojni je Severna Amerika postala odločilen činitelj v mednarodni politiki, njem državniki pa se oči-vidno še niso znašli v novi vlogi in ne upoštevajo okoliščine, da taka odločilna pozicija nalaga tudi večje obveznosti, predvsem pa zelo veliko odgovornost. Za njo je potrebno točno poznavanje razmer v drugih delih sveta; zlasti potrebna pa tudi dalekovidna umer-jenost, ld ne dopušča grobih in celo brutalnih imperatov, da s tem ne oškoduje ene skupine države na korist drugi skupini ali celo na korist eni sami državi. Hoover pa je ravno leto dni po svoji reparacijski bombi vrgel v Evropo novo tezo. ki je uničila vse dosedanje delo, razpalila opozicicnalna stališča in samo še prilila olja v ogenj svetovne politične razdrapanosti. Lani je predsednik Zedinjenih držav posegel v reparacijsko vprašanje s svojo enostransko zahtevo po moratoriju, letos pa ie z enako gesto nepotrpežlji-vosti posegel v ženevska razorožitvena pogajanja. Oba Hoovrova prijema dokazujeta, da se Američani zavedo svojih dolžnosti kot odločilni faktor vselej šele tedaj, ko je napetost dosegla vrhunec. Dokler se vrše pogajanja, ki naj dosežejo uravnovešenje vseh interesov, se Amerika skrbno ogiblje vsakega sodelovanja; v Ženevi so njeni zastopniki le gostje in opazovalci, pa tudi v Lozani samo od časa do časa nekoliko pode-butirajo. Ko pa pride odločilen trenutek, pridejo s svojim popolnoma oddvojenim predlogom ir. svet se jim mora ukloniti, dasi najčešee ameriški motivi niso ravno idealni, marveč predvsem izliv sebičnih interesov Wa!lstreeta. Ta način državniškega postopka se da pojasniti samo s tem, da ameriški politični činitelii nimajo dovolj stika z evropskimi in da jim manjka poznavanje stvari, v kateri odločajo t?ko samo-lastno. Razen tega je predsednik Hoover preobložen z domačimi težkočami in z zadevo čisto osebnega značaja: z novimi predsedniškimi volitvami, v katerih se bo ponovno potegoval za mesto poglavarja Zedinjenih držav. Zato ni čuda, da nosijo njegova poseganja v evropske zadeve prav posebno obeležje, temelječe na domačih skrbeh in da je njegov zorni kot na tuje težave zelo ozek, zato pa tem brezobzirnejši v pogledu evropskih potreb. Že iz lanske svoje demarše bi bil predsednik Hoover lahko posnel koristnega pouka, ko je videl, da se je isto doseglo v Lozani tiho, brez prevelikega razburjenja, in z uspehom, kakršen ie bil pač še mogoč po lanskem ameriškem sunku, ki je iz-podmaknil temelje vsakemu znosnemu sporazumu. Prošlo sredo je predsednik Hoover naperil enak udarec razorožitvenim pogajanjem. Novega sicer s tem ni prinesel nič, samo poostril je tezo, ki jo ie že tik po Veliki noči iznesel v imenu Zedinjenih držav Gibson. Hoover je to pot poudaril le to, da je treba pospešiti redukcijo vojnih proračunov raznih držav in to znižanje dekretiral s 30 odstotki. Ko je lani omajal reparacije, so s tem postala močno iluzorna tudi plačila iz naslova mednarodnih vojnih dolgov, ki se koncem koncev po pretežnem delu stekajo v Ameriko. Znižanje postavk za vojne namene, naj bi omogočilo evropskim državam, da vsaj do neke mere zadoste svojim obveznostim do Amerike. Tudi novemu Hoovrovemu predlogu, kakor je na videz plemenit, ko zahteva razorožitev in zmanjšanje vojaških bremen, ne moremo prisoditi nesebičnosti. S prihranki na razorožitvi fci namreč narodom ne bilo skoro nič pomagano, ako bi morali te prihranke odvesti preko Atlantika, namesto da jih porabijo v svojem lastnem gospodarstvu. Podoba je, kakor da se je Hoover naveličal dolgih pogajanj v Ženevi, kjer se brez Amerike ne more skleniti nič stalnega in je zato z naglim posegom v razvoj pogajanj kratkomalo predpisal S0-od?totni prihranek. Še važnejše pa je, da je Hoover iz te zahteve izvzel one države, ki so po mirovnih pogodbah že razorožene. V tem številu je tudi Nemčija, ki je 1. 1924. potrošila za vojaške svrhe štiri milijarde dinarjev, lani pa je to postavko ž? podvojila, dasi izjavlja, da ji ni mogoče plačevati reparacij. Njeno razoroženje je tedaj zelo problematično že sedaj in ni dvoma, da bo novi režim še znatno povišal to postavko, tako da bo celo presegla višino nemške reparacijske anuitete. Prihranki iz brisanja reparacij bi šli tedaj v Nemčiji izključno v svrhe oboroževanja, osobito kar Hoover Nemčiio izpušča iz spiska držav, ki morajo znižati svoj vojni proračun. Tudi v pogledu številk za posamezne kategorije oborožene sile Hoovrov načrt v očeh strokovnjakov ne vzdrži podrobnejše kritike. Njegovo merilo sto tisočne vojske za vsako velesilo ne upošteva okolnosti, da gre v Nemčiji za poklicno vojsko, ki je draga, druge države pa imajo brambno dolžnost, ki ie znatno cenejša. Razen tega manjše države ne morejo znižati svoiih vojsk proporcionalno po številu prebivalstva, dokler jim ri zajamčena varnost pred zunanjim napadom. Ako bi zahteva po varnosti ne bila utemeljena že sama po sebi, bi jo nujno morali roditi pojavi, ki jih dan za dnem in v vedno jačji obliki opažamo med raznimi evropskimi narodi. Madžarski klici po obnovitvi nekdanje Ogrske, nemške zahteve po odstopu sedanjega poljskega ozemlja in neprestane italijanske pesmi o »neodrešeni italijanski Dalmaciji«, pa še mnoga druga sorodna stremljenja pozivajo k opreznosti. V njih je glavna ovira velikopotezne razorožitve, ki si je najbolj iskreno žele ravno oni narodi, katerim razni revanžisti in imperialisti očitajo, da se ji upirajo. Grško-iialijanski spor Solun, 2-3. junija. Ni še niti teden dni, kar je »Agcnzia di Roma* sporočila javnosti izjavo grškega ministra mornarice Vassiliadisa, da je me-d grško vlado in italijansko ladjedelnico »Ode-iro« dosežen popolen sporazum glede gradnje :n dobave štirih »rušilcev«, ki jih je grška vlada lani naročila v tej ladjedelnici. Italijanski tisk je tedaj zabeležil to vest s pravcatimi slavospevi italijansko-grškemu prijateljstvu, ki se tako kaže tudi v dejaniiu, a ne samo v besedah. Že prav kmalu pa se je stvar nekam zavozljala, češ. da je medtem, ko je ladjedelnica izvrševala naročilo, nastala v denarnem pogledu izpremem-ba, ki bi toliko oškodovala ladjedelnico, da bi ne mogla dovršiti naročbe in izpolniti pogodbe. Pogodba se je namreč glasila na angleške funte, ki so med tem znatno padli v vrednosti. Zgoraj omenjeni sporazum se ie torej nanašal na odplačilo 70 do 75.000 anglešk.h funtov, na katero ie pristala grška vlada, da bi dobila naročene štiri rušilce. Rimska agencija je nato poročala, da se že tekom tega tedna na dveh rušilcih, »Paulos Kondouriotis« in »Hydra«, ki sta že do-gotovljena, raczvije grška zastava in odplujete ladji v grške vode. Toda! — Pred kratkim je bil v italijanskem parlamentu sprejet zakon, po katerem more italijanska vlada prepovedati dobavlianje vojnih ladij, orožja in streliva inozemstvu, posebno onim državam, ki so proglasile moratorij. In Grčija ie proglasila moratorij. Ker bi biLi obe dogotovljeni ladji že morali razviti grško zastavo in odpluti v grške vode. kar se pa doslej ni zgodilo, je v grški javnosti nastalo razumljivo razburjenje. ki se kaže zlasti v protivladnem tisku. Italijanska vlada more sicer v smislu omenjenega zakona napraviti z Grško izjemo, toda dosle-i se še ne ve nič o tem, dasi je grški poslanik v Rimu dobil nalog iz Aten, da nai posreduje v tem smislu. In stvar je za Grško še tem kočljivejša, ko je že plačala 70 odstotkov pogojene cene za ladje. Italijanski tisk je seveda takoj začutil hladni veter, ki je zapihal tja čez dolnji Jadran, a ker se italijanska vlada najbrž še ni odločila, kako nai reši to vprašanje, ie hitro našel strašilo, s katerim hoče odvrniti pozornost grške javnosti od te za'Grško teko važne stvari. Po vsem italijanskem tisku se je začela širiti vest. kako konkurenco dela jugoslovenska svobodna luka v Solunu tamkajšnji grški svobodni luki. Promet v grški svobodni Inki da stalno pada. v uvozu in izvozu, dočim promet v jugoslovenski raste in raste, in sicer na škodo Gršiki. kateri ga odvzema »Agenzia -nega odbora narodni poslanec g. Mrovlje je predlagal, da se ustanovi pri Kmetijski ■družbi poseben odsek za vnovčevanje pridelkov. Minister g. Ivan Pucelj je potrdil nujnost ustanovitve tega odseka, ki se naj takoj ustanovi. Opozoril je tnd.i, da kontingent za izvoz prašičev v Avstrijo še ni izčrpan in da naj Kmetijska družba skuša •doseči del te?a kontingenta. Pozneje naj bi družba prevzela tudi skrb za izvoz volov v Avstrijo. Po daljši razpravi o tem predmetu, katere se je udeležil tudi narodni poslanec g. Petovar je glavni odbor izvolil za načelni',ka odseka za vnovčevanje pridelkov g. Josipa Lenarčiča, M je že sestavil tozadevni načrt, v odibor pa so biLi izvoljeni še gg. Bajuk, PrijateLj. Goričan, Kuhar, Sancin, Pipan, Trček, Mravlje Ln Hočevar. Nato je glavni odbor sprejel tudi! predlog, da se ustanovi poseben pravni odsek, bi mu oo načeloval dr. SpiJle.r-Muvs. Na predilog narodnega poslanca g. Petovarja je bilo nadalje sklenjeno, da se ustanovi živinorejski odsek, v katerega so bili (izvoljeni: kot načelnik g. Ravtar, kot člani pa gg. Goričan, Hočevar, Lenarčič, Petovar, Miku ž An Ažman. Ta živinorejski odsek. naj bi kot posvetovalni organ ba.nske uprave podajal svoja mnenja predvsem o govedoreji in prašičjereji. Minister g. Pucelj je pri tej priliki priporočal, naj vloži Kmetijska družba na ba.nsko upravo posebno spomenico s prošnjo, da naj ha.ns.ka uprava smatra družbo kot posvetovalni organ v vseh kmetijskiih vprašanjih in zadevah ki se tičeco kmetijstva. Nobeno kmetijsko vprašanje naj ne bo rešeno, ne da bi bila prej zaslišana Kmetijska družba Glavni odbor je nato razpravljal še o težV.očah zaradi zakona o šum ah ln je sklenili vložiti predstavko zaradi izvajanja tega zakona, oblastva pa naprositi, da milejše postopajo pri paši v gozdovih. Glede izvajanja zakona o pospeševanju kmetijstva pa je odbor sklenil predlagati kmetičske- Šahovski turnir v Sliaču S'i a«, 25. jun.ja. h. V današnjem kola mednarodnega šaho-vskega turnirja je igral dr. Vidmar proti Englu. Partija je bila riekmjena. Dr. Vidmar ima mnogo boljšo pozicijo. Bogoljubov je izgubil proti Maro-C?wu, dočim je partija Spiclmann—Flonr os'ala remis. Pire je porazil Cpocensk»ga. Stan ie točk po 11. kolu: Spieln.arn Flonr 7 hi pol, dr. Vidmar 7 (1), F:rc Maroczv 7 Bogoljubov 6 in pol. Canal 6, Pokorny j ia pol. Trevba1 5. Opočenskv 4 in pol. \Val-te- 4. May, Rohaček 3 in Engel 2 m pol (ll 1''^"predzadnjim kolu bodo igTali jutri: dr Vidmar proti Rohačlu Pire pr>'i Englu, Opočcn*ky proti Flohru, Walt;r pioti Spielmannu. Maroczv proti _ P^or-Utro« poroča, da }e narodni poslanec Drenski dal svoj pristanek na to, da bo imenovan za bolgarskega poslanika v Beogradu. Sitno neurje v Bosni Ba*ijalulta, 25. junija č. Nad vso Bosansko krajino ,1e divjala včeraj nevihta. Silen naliv so imeli v petih okrajih, in sicer v banjaluškem, kotor-varoškem, prije-dorskem, "jajčjem in mrkonjič-gradskem. Najhuje je divjala nevihta v kotor-varoškem okraju. Blizu čelinca se je podrl mojt čez reko Josavko. človeških žrtev ni. Vremenski pregled Velika anticiklona, ki nam je s svojim prostranim območjem visokega zračnega pritiska naklonila vrsto lepih dni v preteklem tednu, se je držala komaj še čez prejšnjo nedeljo. Že čez nedeljo se je odmaknila pro'i zapadu, v srednji in južni Evropi pa je zračni tlak zopet padel in stvorile so se manjše in večje depresije, razvrščene od skrajnega ruskega severa pa tja do Španije in južne I ta'i je, in povsod tod se je vreme zopet temeljito poslabšalo. V toku naslednjih dni^ ta dolgi pas depresij prav počasi potoval čez Evropo od zapada proti vzhodu in z njim vred je potovalo slabo vreme, z mnogimi nalivi in nevihtami pa obilico oblačnastj. In-teresanena je bila pri tem razporedit"/ temperature. Na vzhodni strani depresijskega območja, kjer je prevladovala južna zračna stnija, je bilo zelo vroče in soi arno. na za-padni strani prav hladno. Tako je imela južna in vzhodna Rusiia izredno veliko vročino. da. celo znatno hujšo nego sredozemske dežele; na spodnji Volgi, v Ukrajini in ob Črnem morju so imeli že ob 7. zjutraj 20 do 26° C, dočim je bilo istočasno celo v južni Italiji in ob Atlantski obali v Afriki 20 do 23° C. Vsa severozapadna polovica Evrope, ki jo je ves teden preplavljal mrzel zrj.k od polarnih predelov, pa je imela v istem ča=n le okrog 10—14° C. Kakor je denresijsko območje potovalo proti vzhodu, tako se ie tudi hladna poplava širila vedno bolj proti jugovzhodu; sredi tedna je dosegla nase krale in za kres smo dobili hlad. kakor da smo v aprilu. V drugi polovici tedna se ie hlad raznrostrl še dalje čez večino Rusije. Za odhajaiočim depresijskim področiem tišči zopet visok zračni tlak. tvoreč veliko anticiklono, ki ima svoje središče znnadno od Biskajskega zaliva, a sega že nad vso zapadno polovico Evrope. Prevlado nad našimi kraji mu zapira lokalna depresija, ki trdovratno drži nad Jadranskim morjem in ki je sprožila celo hudo burjo na naši obali. VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za daij*.*: Pretežno oblačno, zmerno toplo, n^oliko nestalno. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno jasno. V prenovljenem delu stare Ljubljane TTako je Trnovo iz vasi postalo mesto. — Najlepša arhitektonsko zaključena celota, ki bo v ponos še poznim rodovom Ljubljana, 25. junija Trnovski okraj bi lahko imenovali ponižni de) našega mesta. Saj se še ni zgodilo, da bi Trnovčani klicali mestno občino na pomoč za svoje pravice, kar drugi okraji posebno zadnje čase pogostokrat delajo. .Detajl z mosta: piramidni svetilnik nasproti kipu Janeza Krstnika So pač tradicije doma v Trnovem Ljirlje ifcnajo radi mir in sem pa tem maLo dežja, jim uspevata zelje in solata. Potem so ■pogoji sa udobno življenje tu in nič jim ce greni zadovoljnosti, socn-e kot njihova zelenjava. Pa ne, da bi občina pozabila na Trnovo im ga pustila sončiti v tej za dovoljenosti. -Kaj so vse naredili zanj r paT letih in to brez kričanja in hvalisanja. Ko so pričeli z regulacijo Gradaščice, ko so Trnovčani skoro čez noč dobili paT novih mostov, pre-raovijeno oerkev in druge olepšave, niso prav nič prišli s tira, mimo so čakali, kaj še vse pride. Vse jim je bi3o povsem naravno in potrebno. Prišli .so pač na vrsto in obdarovani so bili obilno. Da, potrpežljivost je res lepa čednost, ki s« izplača... Trnovska cerkev je mestna cerkev, zato »o pn novih delih še posebno gledali, da se to poudari. Novi most pred cerkvijo m le najlepši in najširši most v mestu, ampak je za ves okraj pravi arhitektonski biser. prijavile k sodelovanju, čimpreje javijo v večjem številu, da jim zamore odbor nuditi potrebne informacije m jim da navodila glede voznih ugodnosti po železnici, ki so n°^>rošene in jih javimo v dnevnem časopisju Spored kongresa: V soboto, dne 3. septembra je otvoritev kongresa in pozdrav gostov. Popoldne ogled mesta, ob 20. bajna razsvetljava Ljubljane, baklada po mestu, ob 21. godbeni koncert na Kongresnem trgu, med koncertom bengalična razsvetljava. V nedeljo, dne 4. septembra ob 6. bud-nica oo mestu, pri jutranjih vlakih pozdrav gostov, ob 9. na Kongresnem trgu sv. maša m prikazanje običajev ob vstoličenju na Go-sposvetskem polju, nato zborovanje in srrevod narodnih noš po mestu (korzo). Po obedu popoldan ob 15. revija narodnih ncš in razdelitev nagrad na ljubljanskem velesejmu. Ob 20. velika ljudska zabava, Konec planšarstva v zj Usoda Doma rta Vršiču ln pašnikov onkraj Prisanka Kranjska gora, 25. junija. Z vsem idealizmom našega predvojnega planinarstva je bil zgrajen skoro tSk pred vojno dom na Vršiču. Malokdo izmed dali ::.šr ih športnih turistov ve, s kakšno prisrčne ljubeznijo je bilo postavljeno to lepo piannsko zavetišče. Dom na Vršiču je bil izra;: stremljenj velikega turistovskega ide>-a sta dr. Josipa Tičarja. Zares prekrasna stivba ie postala zbirališče vseh naših turistov, ki iim je bila lepota nad vse, posebno pa še, ker ie bila sosedna Vossova koča gnezdo nemškutarjev. A kakor v posmeh vseirm idealizmu je zajela to zavetišče vojna in je divjala mimo njega in okrog njega. A reči se mora, da je izAlo iz vojne še precej krepko in v še preči: dobrem stanju ter bi bilo po vojni pro-snevalo še bolj kakor prej, da se ni čez poč znašlo na italijanskem ozemlju. Zasedli s* to kočo italijanski graničarji m stanovali v nji, dokler je šlo. Italijanska uprava se je pogajala s kranjskogorsko občino, da bi ji prodala kočo, kar pa ni uspelo, ker se je vsa javnost uprla tei kupčijL Koča je pričela razpadati, ker je ni popravljal nihoe. In ker je razpadala, so Italijani postavili nedaleč od nje karaulo za svoje grairičarje in prepustili razvaline Doma na Vršiču usodi. Tak konec ie doživela zgradba, ki jo je Postavil naš idealizem. A to še ni bilo vse. kar so morali naši ljudje molče žrtvovati. Prišlo je še drugo, ki je še večje zlo za naše domačine. Posestna last občine Kranjske gore je segala precej preko državne meje na trentarsko stran; to so obsežni kompleksi v Prisanka in na Moiist rovki ni strani za takozvanim Šitom. Na tem ozemlju so se nahajali še pred petdesetimi leti bogati pašniki in planine, ki so bile za K r.;:: ■ sko goro eksistenčne važnosti, saj so bil; Borovci takrat še spretni živinorejci in je bila njihova živina po svetu iako čislana. osohiio v sosednjem Korotann. Dasi so bile v zadnjih desetletjih naše r'anine močno zapuščene zaradi propadanja ž viroreie. so planine vendar še predstav- ljale veliko vrednost, če dnuge ne, nacionalno pa gotovo. Se nedavno se je skoro že pričela akcija, da bi se borovške planine zopet obnovile, ker zahteva tako domača gospodarska konjunktura. A ta akcija bi se kljub prizadevanju in kljub uvidevnosti od strani domačinov ni mogla realizirati, ker so jo že v kali zatrle italijanske oblasti Ker občina nri bila zadovoljna s kupčijo zaradi Doma na Vršiču in jo je iz razumljivih razlogov odklonila, so se Italijani poslu-žili drugih metod, da si zagotovijo ozemlje, ki se razprostira sicer na njihovi strani, a je pravna last občine Kranjske gore. Pričeli so s pogozdovanjem terena na Prisan-'kovem pobočju, kjer se nahajajo ravno borovške planine, ker jih k temu baje silijo terenske razmere. Koliko je v tem resnice, ve vsak, kdor pozna prilike zapadnega Pri-sankovega pobočja in njegov ustroj; v vsem tem pa je očitna namera, da si Italijani na tak način pri svo je obmejno ozemlje za majhen denar in tako zapro Kranjskogor-cem pot do njihovih pašnikov in- planin. Kakšno vsoto ponujajo Italijani za odkup takega ozemlja, ni točno znano. Vrše se sicer pogajanja, a iz vsega je razsvidno, da bodo ceno diktirali Italijani sami in bodo končno le dosegli svojo namero. Če je ta prodaja v interesu kranjskogorske občine, Pri revmatičnih bolečinah vseh vrst je bil dosežen dober uspeh s Togal-tableta-mi. Po strokovnih ocenah, vposlanih od mnogih zdravnikov, med katerimi je mnogo priznanih profesorjev-zdravnikov, učinkujejo Togal-tablete naglo in z uspehom. V predpisanih količinah so neškodljive za srce in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! En poizkus bo tudi Vas prepričal! Zahtevajte v svoji lekarni prave Togal-tablete! Ako slučajno ne bi bile v zalogi, jih lahko takoj dobavimo. (Odobreno od ministrstva socljalne politike !n narodnega zdravja S. br. 1437 od 5. H. 1932.) je drugo vprašanje, sai je zadeva v gospodarskem, a še bolj v nacionalnem pogledu veLikega pomena. Še večjega pomena pa je vprašanje, če so Italijani s pravnega stališča upravičeni, da forsirajo to prodajo, in če je kranjskogorska občina v resnici pri-morara, da odstopi iz prej navedenih italijanskih razlogov svojo last ki jo ščitijo med dr," avne konvencije. Razpoloženje prebivalstva nasproti tej kupčiji je deijeno, a vendar spozna človek takoj, da je na podlagi tega razpoloženja vse v nevarnosti — v nevarnosti Dom na Vršiču, da izgine popolnoma s površja, v nevarnosti borovško planšarstvo, ki ea ne bo več! Cb 63 letnici Gasilskega društva v Slovenski Bistrici Slov. Bistrica, 26. junija Danes slavijo naši gasilci jubilej uspešnega, tihega dela, ki so ga opravljali dolgo dobo 60 let v službi bližnjega. Proslava, katere pomen je podčrtal ban g. dr. Marošič s tem, d^ je prevzel pokroviteljstvo, bo mogočna manifestacija gasilskega dela. Pred 60 leti 4. oktobra leta 1872. je vpepe-lil požar dvoje hiš v SI. Bistrici in ogra-žal vse mesto. To je bil neposredni povod, da so se ugledni občani strnil' in 24. oktobra istega leta osnovali prostovoljno gasilno organizacijo. Ves čas obstoja je društvo vneto vršilo svojo odgovorno dolžnost. Pri preko 180 požarih je uspešno pomagalo, neštetokrat je članstvo čuječe stražilo ob raznih nevarnih prilikah in zlasti pri poplavah in neurjih pomagalo vsakomur, ki ie bil v sili. Pri tem delu so društvo vodili naslednji načelniki, ki se jih danes na iem mestu hvaležno spominjamo: notar Katri, Nasko, Jannach, Julij Bauman, Ivan Ratho-fer, Fran Petzold in od leta 1914. do danes zaslužni načelnik g. Karel Kukovič. Iz skromnih početkov se ie društvo razvijalo od leta do leta lepše in je ziasti z reorganizacijo ob priliki 50-letaice leta 1Q22 doseglo nov razmah, tako da je v razmeroma kratkem razdobju 10 let izpopolnlo svoja sredstva z veliko, moderno motorno brizgalno, v letošnjem letu pa celo nabavilo gasilna avtomobil. Danes, ko se zbirajo gasilci iz vsega področja ljubljanske jugoslovenske gasilske zveze v Slovenski Bistrici, da tovariško praznujejo jubilej domačega društva, želimo organizaciji v bodoče še več uspehov pri njenem nesebičnem c!e-; lu, vse n gostom pa izrekamo prisrčno do-; bredošiico. Posebno počaščena bosta naše j mesto in ves okraj z obiskom g bana. Ki se bo tokrat prvič mudil med nami in s tem pokazal, kako ceni gasilstvo. Doleniska kronika i/ Dolenjske Toplice, jum-ja. Pred kratkrm je imel topliški občinski odbor sejo, katere najvažnejša točka je bila razgovor o prevzemu in razlastitvi veleposestniških gozdov, o čemer se je razvila daljša debata. Sklep občinskega odbora je bil, da so se povabile za nedeljo 12 t. m. vse zainteresirane občine Krške doline na razgovor. Vabilu so se odzvale kočevske občine, dalje Žužemberk, Prečna, Smihei-Stopiče dn Dvor. Odposlanci občin so se dogovorili, da počakajo s končno izjavo co tedaj, dokler ne izide zadevni pravilnik, bi bo pokazal v kolibo bo izvedba razdelitve občinam v korist Pretekli četrtek je razsajala nad delom občine huda nevihta. Padala je tudft gosta in precej debek toča, ki je napravila precej škode na polju. Sreča je le, da je bil po toči prizadet le manjši obseg in da vinogradi niso bili nič prizadeti Zakonska odredba glede nesrečne Smar-nioe je rodila mnogo nepotrebnega godrnjanja. Naposled pa so lastniki vinogradov s satnorodnicami spoznali važnost precepi janja trt, tki ga sedaj vrše v velikem številu. V e&dnjem času so precepih tisoče in tisoče trt Zadovoljnost pa bo še večja, ko bodo trte rodile žlahten sad. V zadnjem času se klati po deželi mnogo brezposelnih, še več pa takih, ki jim smrdi delo in hočejo živeti le na račun drugih. Tak nepridiprav je poizkusil pred kratkim svojo srečo tudi v topliški šoli. Ponoči je udri skozi okno v šolo. Ko je zaslutila neljubega gosta hčerka šolske po strežnice, ki je bila sama d-oma, je v strahu bežala v prvo nadstropje ter se skrila in zaklenila v Sobii za učila. Medtem pa je tat nemoteno gospodaril v pritličju. Iz šolskih sob m imel kaj odnesti, kar bi mu moglo koristiti, pac pa je odnesel hčeri hišnice 50 Din v gotovini, nekaj jestvin in pijače in dežnik. Vlomilec je že pod ključem. ^^ , Topliška šolska mladina (TRK) je prare-difla preteklo nedeljo na sokolskem odru v Toplicah mladinsko predstavo »kralj Matjaž« Mali igralci so svoje uloge zelo dobro podali To nedeljo pa priredi šola razstavo desk:h in dekliških ročnih del in risarskih izdelkov. Žalostna slika našega naraščaja Zagorje, 25. junija Zadnja leta se je že opažala pri naši mladini večja resnost ob priliki naborov. Mislili smo, da so za nami žalostni časi sirovih pretepov, vendar temu ni tako. Se vedno ie med našo mladino mnogo siro-vosti. Kriv je temu seveda največ alkohol. Večina letošnjih nabornikov iz zagroske-ga okollša ni dala povoda za zgražanje, a neka manjša pijana skupina, ki ji je orožništvo že za petami, je med divjim kričanjem izruvala pri mostičku nad rudniškimi apnenicami razpelo in ga vrgla v naraslo Medijo. ki ga je odplavila v Savo, odkoder so ga pasanti izvlekli ra suho. Menda ista družba je zaradi Štefana vina. ki ga ni hotel nihče plačati, uprizorila na Lokah bitko s poleni. Nekaj vročekrvnikov je bilo pri tem hudo poškodovanil. Sploh so se ti fantje obnašali tako, da zaslužijo eksemplaričen pouk zaradi bogokletstva in Kresovi ln žrtvenlki našega osvofeojenfa Iz spominov in zapiskov naših dobrovoljcev ii. Sanitetni podporočnik Milko Gnezda Je začel svoj dnevnik pohoda jugoslovenski h dobrovoljcev v Dobrudiži z dnem 18. a- spusta 1916, ko so že na vse zgodaj zju-tra/j goreli nad Donavo veliki kresovi, da se je valil dim v šatorsko taborišče, in ko jc bilo vse pripravljeno za transport odredov na fronto proti Bolgarom. V dnevniku je točno opisana pot. iz taborišča proti pristanišču, opisani so rojaki. ki so se srečali, ponosni brodova in tudi barža z imenom >01ga«, ki je bila oddelku namenjena za. vožnjo, opisan je Grk. ki se je naenkrat pojavil v taborišču ter mnozo besedičiil v čudna italijanski meša-rui.cn. Nadaljnje slike pa postajajo vse med-lejše kakor na fi!skovi-tost, ravne strehe) in notranji opremi najlepši šoli ne samo v naši državi, temveč na vsem Balkanu. Nedavno so si ogledali omenjeni šoli tudi neki Pariza ni, ki so izjavili, da nimajo niti v mogočnem Parizu narodne Frankfurtu ob Meni. Mogočno prijazno ozadje tvori pošumljeno Sljeme, v neposredni okolici pa leže maksimirski travniki, njive, vinogradi in lični sadovnjaki okrog hišic. Po svojem okolju ne bo ta zgradba samo prijazna šola. temveč tudi sanatorij, poln solnca. zraka in luči od vsčh strani, daleč proč od mestnega trušča in tovarniškega dima. Zidana je za 12 razredov za deško in dekliško osnovno šolo te kmetsko - delavske okolice s 600 otroki. Skoro nič manj ugodne lege nima šola na Selški cesti, odkoder je ravno tu lep raz- DeSka in dekliška feola na Selški cesti šole, ki bi jo mogli kako primerjati s katerokoli teh dveh najnovejših zagrebških šol. Edinole nekatera večja nemška mesta se morejo ponašati s podobnimi modernimi šolskimi poslopji, kakršni sta šoli na vzhodni in jutrozapadni strani zagrebške periferije. V kulturnem razvoju Zagreba in njegovega Šolstva v zadnji dobi lahko smatramo postavitev teh dveh. vsem higijenskim in pedagoškim predpisom ustrezajočih šol za najbolj pomemben dogodek, osobito v dobi. ko je neprizanesljiva kriza zajela tudi šolstvo in vzgojstvo v znamenju štednje in redukcij. Kljub depresiji gospodarskega življenja sta dve taki, na vsem Balkanu najlepši šoli, kt moreta zadiviti po svojih nenavadnih dimenzijah in modemi arhitekturi slehernega človeka. V zgodovini zagrebškega šolstva se omenja prva »žunska« ali mestna kaptoiska šola. in sicer že pred 700 leti v temni dobi X7T. stoletja. Zaradi raznih nesoglasij v takratnih šolskih zadevah med nekdanjo kap-tolcko in mestno občinsko iurisdikcijo, je za -rrebška občina že 1. 13R2. sama osnovala svojo lastno šolo. ki je podrobneje omenie-■na v mestnem arhivu. Pa se šolstvo v Za-rrebu do polpretekle dobe ni najbolj povolj-no razviialn. priča dejstvo, da ip obiskovalo okoli 1. 17S7. glavno mestno učilnico s 4 razredi 34 plemiških. meščanskih in komaj ?4 kmetskih otrok, šele v razdobju ilirskega •pokrf'a ie dobil Zagreb 1. 1830. svojo prvo trirazredno kaptolsko šolo, ki je prva _ zagrebška ljudska šola s hrvaškim učnim iezl-kom in istočasno kot taka tudi ena najstarejših šol na Hrvatskem (Po A. Čuvaju: Po-vij&st školstva). Prvo javno zgradbo, zidano nalašč v šolske svrhe, pa je dobilo mesto Zagreb šele 1878. r>od imenom >G!avna mestna učilnica* na Kaptolu v Zagrebu. $p!p jr vsestranskim gospodarsko-politi?t-rim razvojem Zagreba v zadniih desetletji b je napredovalo tudi meseno narodno šolstvo. V začetku letošnjega «olckegj< leta je b;lo vpisanih namreč že 12.511 učencev v rnocfne osnovne šole. V v=eh teh pa ima Zagreb simo 158 učilnic, a 269 razredov, to-Tef nad 1O0 razredov vpč ne^o ie za to potrebnih učnih sob in predavalnic. Tako ob-1 etos vsak rsrred povnrečno okoli "0 ^^pnepv in nar! 5D0f> otrok nima lastnih uč-n;b prrvsforov. To deistvo je slednrč pr i or javilo mestno občino do zidanja novih šolskih pocio-nij. Po vsem tem s«5 n® more = matrat1 z<-rndbn teh dveh novih šolskih palač za >ra7sip*njp denarjaTst^ča^no pa nrmravMn mesto ?p gradnjo dveh dn-ienh osnovnih šol. predvsem one v železničarski koloniji na M*»ksimim. Vqr'dealneTV» le^o ima po svojem noložahi v«el.-akor šola na Rebrn. Ta ie zidana dosledno po vzoru nemške osnovne šole v Narodna gola na Rebri pri Zagreba gled na mesto in proti Sjemenu, samo da je ta šola po obsegu veliko večja in impo-zantnejša od prve. V njej je 16 zračnih učnih sob z najmodernejšo notranjo opremo od klopi do navadne ključavnice. Vpisanih je 1600 učencev. Obe šoli imata poleg učilnic še vse za vzgojo, higijeno in prehrano potrebne lokale, kakor: šolske kuhinje, obednice. slavnostne ln gimnastične dvorane (kino, radio, oder, ol-tarček), delavnice za ročna dela. garderob«, kopalnice s prhami s toplo in mrzlo vodo. prostrane terase v nadstropjih za pouk na prostem in za solnčenje, centralno kurjavo in druge pritikline. šola na Selški cesti ima v sredini prostorno mladinsko zavetišče 9 3 dvoranami, katerih stene so poslikane s samimi eksotičnimi živalmi v škropilni tehniki: sloni, žirafami, levi. pelikani, po katerih se bodo pasle radovedne otroške oči z vso fantazijo mladostnikov. V teh prostorih bodo našli otroci čez dan zaposlenih staršev topel dom in vso svoio mladost: zabave tn iger, pa mleka in kruha ... Okna posameznih razredov in lokalov z dvojnimi stekli zavzemajo skoro vso steno v velikosti 6.40m X 2.40 m, tako da bo zraka vselej dovolj. Šolske kloni so samo dvosedežne z jeklenimi stojali in leseno pridvižno desko. Omare po razredih in hodnikih so vzidane v stene, da jih je komai ooaziti v zidu. Istotako praktične so vodovodne higijenske pipe. da je izključena infekcija otrok. Kot posebnost je omeniti še to. da je božje znamenje nad katedrom iz ličnega hrastovega križa., brez razj^etega Kristusa, to pa zato. ker bodo Šolarji po razredih različne veroizpovedi. Pred zavetiščem šole na Selški cesti ie na dvorišču bazen za konanie v velikosti 25 m X 7 m s tekočo vodo, ki fo bo grelo južno solnce. Da so hidi okolišni prostori (nasadi, 'grišča. vrt) okoli šole vse pohvale vredni, ni treba posebej omeniati. V ilustracijo današniih časov še to. da bo imel sluga s katerekoli teh dveh šol večio plačo kakor r« mlad učiteljski pripravnik s položeno mahiro po letih č^kania na službo ... Poleg bivšega mestnega načelnika dr. Srkni ja si je stekel zasluge za novi šoli posebno še mestni šolski nadzornik g. -T. Buto-rac z lokalnimi sotmdniki. Kar težko sem se ločil od teh najlepših šol v državi in stopil na zaprašeno ulico! Vem: v ob:*h hramih bo našla mladina vse, kar ii ie treba za neoviran telesno - duševni razvoj: zdrav-ia in sotaca. dela. modrosti in ljubezni svojih vrrrojiteliev. Pa nai bodo žrtve za vzgojo naiširših ljnd=kih plasti še tako velike in težke (obe šoli sta «ta1i oblino okoli 11 milijonov Din), za našo mladino niso nikoli — izgubljene! Tndi z deianii priznajmo, da živimo v >stoletju otroka-?! Albert Žerjjaz. Tihotapstvo pri dobavah ti inozemstva Državna blagajna je baje oškodovana za 12 milijonov dinarjev 3eograd, 24. junija. Cela štiri le+a se že vleče ta stvar in Se vedno ni konča.na. Pomladi 1928. je državna rečna plovb a naroč.Ma več vagonov raznega železnega matertiaia iz Nemčije. Bilo je naročene naiiveč jeklene žice in železnih vrvi za privezova.n ie la.dij, vla&ilcov ta ^tekov«. Bla.eo je bilo naročeno po trgovcu O-ustavn Kleinu. ta pa je sklenil s prevozniško tvrdko Srh en ker & Co pogodbo, po kateri je b'la slednia tvrdka obvezana, da dobavi naročeno blago rečni plovbi fran-ko njeno skladišče v Beogradu i.n zacari-n1«r>o. Za w».oa;rtnJen 1e blasa Je Grnstav oh zakilfaičiku posrodbe položili tvrd.ki Schenker & Co 70 tisoč dinarjev. Gustav Klein je naročeno blago krni! v Nemčiji in tvrdka Schenker ga je dobavila ka.kor je bila pogodbeno obvezana, rečni Tviovbi f.ranko njena skladišča, ali brez carine. Stvar je bila tako, k a,t se tiče rečne plovbe same in pa. tudi dobavitelja Gnsta-va Klein a, ponotaoma v redu. vsaj navidezno. Ko j« namreč Klein zahteva.! od tvrdke Schenker & Co obračun za zacartajenje i> tvrdka neprestano Izmikala In mu nikakor ni predložila obračuna, kar je vseka ko moralo postati sumljivo. Ali ie glas o tem sooni med Kleinom in Sohenkeriem zašel v javnost, ali pa se je zgodilo na kak drug način, se ne ve, toda nena.dor»a se je začelo za c.tva.r zanimati finančno oblastvo, pak-ar se le dognalo, da Ip tvrdka Schenker f- To dobavni a. vso poši.liko. ne da bi pla-tudii le eno oairo carine Dognalo se je da je prevozna tvrdka. da bi dospsrla carine prost uvoz za vso oošilijatev. napravila relo vrsto vlosr ta prošenl. a zarie je nr»o-rabliala tiskovine delniške družbe bakre-rudnika, v Mai^-Pekn. katera je Ti%wa,ia nosebne narodnosti v carinskem pogledu. Tako je torerf tvrdika Schenkeir & Co dejansko vitiihotapdila vso pošiljko v dr- žavo in ie ®ato svoje denarni© bila poklicana na odgovor. V teku štirih W„ kar »e (te doaodlilo bo tihotapstvo, je stvar iroma.la od Poncija do Pilata od carinske oblasti prve storvnie navzgor do fi-nančnesa mtaistrstva ta nazaj. na spet do vrha ta oelo do državnega, sveta. Carinska obla^st prve stopile se Je nosta-vjiila na zelo čudno stališče, da ie za vse to kaznivo d po an je odgovoren — Ouis+av Ki^n ne pa tvrdka Schenker & Co. češ da bd bi;l on mora.l kontrolirati poslovanje tnrdke, kateri je noveli nTevoz ta vse ostale dobavne posle. Tvrdka Schenker & Co je pač nanela vse moči, da bn se reši'!a 'z zan.iike, ki si jo je sama sniioMa. ita je celo zatariiila vodio svojega ca.rtawV-ega odldeiTka. Leopolda Nen.manna. ki je vodiil vso carinsko stvar pri oni dobavi. češ, da nI delal v njenem imenu, temveč na las+.no pest Seveda. nerv!a>ča.na carntaa 7. pVabo vred znaša 12 miliionov d'riarl«v. Tn tvrdka Sohenkeir & Co je računala. T*r1 tom zelo pametno- G-ustav Kleiin je med tem trgovsko ponotaoma pronadol, njemn se i+aik ne more nič vzofci, tvrdka pa ostane živa ta zdrava. a Prva taftaroa, oair4nsTra oblast, je v res-nlo? obsodnMa Cnstava Klein a.. Na njegovo pritožbo je carinski odldeie(k finančnega ministrstva nonoinoma preolbrniil stvar ta obsodili! t.vr<1(ko SobenkT & Co. da plača dr žavni hla.gaini oko1! 12 mi^iiomov d^-ariov. Tn sedai se je zgodBo nekad zelo čn^retea TvrdVa Schenker 1 pri tožil'a prot,! rarso^bl mrve storun.ie ita se je v ted svorH nri(tožbi odrekla svojega nameščenca N-enrmanna. če^S. da. Je dela! cm vse na svoio nest.. Na to rmrito^bo Je »stl ci-rn.n^fcl od.delek ftaančinega mtanstinstva. ki Jp prei obsodil tv^dVo, kor ife smatral za dOkaizano. da po Neivma.nnoveim iprizran/ta-da j© le-ta kot zastopnik evoje tvrdke v družbi z nekim c®rtaskim posreitaiikom protipravno uporabil tiskovine onega rudnika in nanje podpisal Kleina, oprostil tvrdko Schenker & Co. in obsodil Kleina. da plača dvanajst milijonov. In Klein, ki še dane« nima obračuna od Schenkerja za 70 tisoč dtaarjev in je popolnoma nedolžen na vsej tihotapski stvari, je poleg vsega teea še tasolventen. če bf obveljala ta razsodba izgubi država 12 miinjonov! Toda naposled je sedaj stvar prišla pred državni svet. ki je sodil drugače. Odredi! je revizijo vsega postopka v smislu odgovornosti tvrdke Schenker & Co. za poslovanje njenih nameščencev. Končna razsodba bo sedaj menda vendar pravična. Na vojno za Dolenjsko! Kriza je vsepovsod, kako vendar, da bi jo manjkalo po Dolenjskem. Na primer v pogledu tujskega prometa, ki v tem lepem delu naše zemlje tudi v boljših časih ni kdovekaj cve^el. Zadnje čase je pa prav vse obstalo tako, da so tudi dobrovoljni in mirni Dolenjci vzrojili in nam vrgli v obraz očitek: zap<- stavi janje! Pa ni nihče Dolenjske zapostavljal, ko se vsemu svetu prav tako godi. Koristi zase bo odnesel le tisti, ki bo uspešnejše nase opozarjal. Reklama, to je tista reč, ki sedaj kraljuje. Nič ne pomaga, če je v Dolenjski skritih še toliko lepot, če se pa o njih ne govori in se jih ne hvali. Profesor Pirnat pri tujsKo-prometnera društvu v Novem mestu je srečno pogodil, kako pomagati v tem nogledu in napraviti tamtam, da se privabijo tujci. Povabili so v goste amaterje iz fotografskega tečaja drogerije Gregorič v Ljubljani. Culi so. da je ta vojska eno nedeljo oblegala Turjak, drugo pa Polhov gradeč, kjer so šli domačini vsem 80 fotografskim entuziastom zelo na roko, posebno še grajščakinja gospa TJrbančičeva in restavraterka gospa Gru-šičeva. Za vse to bodo imeli Turjačani in Polhograjčani dobiček, saj je šel glas o lepotah njihovih krajev precej daleč okrog ras. 3. julija pa bodo imeli Novomeščani goste od zgodnjega jutra do poznega večera. Prebrskali bodo romantično »dolino gradov«, biser Dolenjske, ki nam je pa na žalost še prav malo poznan. 14 srednjeveških gradov in druge zanimivosti bodo hvaležni objekti pred več ko 200 fotografskimi kamerami, kolikor bo tudi udeležencev, saj pride tudi stotina amaterjev iz Zagreba ter novomeška drogerija »Krka« s tamkajšnjimi amaterji. Dolenjci so navdušeni in čakajo, kaj bo. Drogerija Gregorič je to pot omogočila udeležbo tudi fotoamaterjem, ki niso člani njenih foto-tečajev in bo brezplačno posodila fotografske aparate. Tehnično vodstvo bo imel prof. Hrovat. slikar Božidar Jakac pa ne bo le filmal izleta ln vseh zanimivosti, temveč bo tudi vsem najzgovornejši cicerone. V lepem vremenu bo odhod lz Ljubljane z avtobusi 3. juiija ob 5. zjutraj s sv. Jakoba trga. Prispevek k vsem stroškom s celodnevno prehrano vred znaša za prijavljenega udeleženca 70 dinarjev. Za umetniško dovršene posnetke so določene lepe nagrade, med njimi tudi nagrada g. Rosta-na, predsednika društva »Krka«, katere člani se tega izleta tudi udeleže. Tenorist Marčec in njegov razvoj Po povrartikn z Dunaja je sr**t fistopil teinorist g. Marčec. V raznih operah: predvsem v »C.armen« >Pagiliaooih« >Bu.tterffley in najizaidnje v >Turandot«. Tako je dovol^-no ,pokazail, da je s svojrjm pevskim študijem na Dunaju res neverjetno mnogo .pri-dobl'1. Po zad/ncom jiastopu v >Turandoitu< je žel brez vsiljive nekritične kJake in druikarije prav iskreno pniiznanje _ kakor je zapisal g. Govekar v >Sdov. Narodu« in še dostavi!, da je Marčec podal v pevskem igralskem ta mimiičnem pogledu svojo na.j-bolj-šo kreacijo. Njegov glas je zelo napredoval po svojii miiltai, glad.kostd in probod-nosti, igra se mu je sprostila in mimika mu je že svobodna. Gosp. Marčec skratka zelo razveseljivo raste in se razvija v vsega respekta vrednega junaškega tenorista. Po tako ila.skarviih priznanjih zares velja prafir od blizu predstaviti g. Marčeca vs«d naši javnosti. »Iz Varaždtaa je doma, tam je tudi končal gimnazijo. V Zagrebu je diplomiral na juridi. Ves ta čas, kar je biil v Ljubljani, se Je pridno .posvetil študiju. TJčil ee je pr! Hu-badu in Bettetu. Da se .pedagoško podkuje, je šel za nekaj časa na Dunajj k slavnemu, svetovno znanemu pedagogu Italijanu Ar-turju de Sancti.su, pri kaiterem so ee šolali najznamenitejši pevci kaikor: C aru so, Tita Ruffo, Giigli... ta tudi naiš Betteto. Nemški repertoar pa Je študiral najprej Pri znanem kapetaiku pokojnemu dr. Kaiser- LASJE RABIJO ZA SVOJO NEGO TEČ KAKOR IVAmONO MILO > ^ * k or Po 1 'O vse r umtt-u^-v-h fotografij, na katero vabi vsa sorodna društva in odseke, fotoarnaieoe 'n poklicne fotografe iz vse drza/e. z.adp.,1 rok za predložitev slik poljubne vssvie n izdelave je 15. avgust: ?ri*iv? z navecbo števila slik pa se sprejemajo ze prej. Vsak koirpetent mora poslati nai.n.nij iri de,a. višje število bo pripuščeno na razstavo ce bo zadosti prostora. Predložne sluce pridejo pred izvenklubsko razs > 1 sce. Sike se pošljejo v ornem okviru in pod steklom, ce re. oskrbi to za definitivno sp-ejete slike klub som na stroške razsta/palca, kar bo s-alo no velikosti slike 10 do 13 Dm, ki j,h ;e poravnati še pred otvoritvijo razstave Člani fotokluba nimajo nob^n h drugih cie-ra-nib obveznosti, nečlani na plačajo eventualno prodano sliko 15% v k^ovo b'a2aVto. Pri vsaki sliki naj bo navedena p rod a m a cena. Vse pošilike je nas-loviti na FOTOKLUB Ljubljana. Poljanski nasip 16. vrata 1. kjer dobe interesenti tod" vsa podrobne iša pojasnila. SAMO SE DANES! Knpljeni soprog Sijajna šaloigra po odrskem komadu „ZADEVA KAISEB" CHARLOTTE SUSA — WER-NER FCTTEKER — HANS MOSER — PAUL MORGAN — GEORG ALEKSANDER NAJNOVEJŠI FOXOV ZVOČNI TEDNIK! Predstave danes ob 3., 5., %8 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124. * V proslavo Vidovega dne bodo goreli v p on ©del j »"r 27 t. m zvečer ob 21. kresovi na naših vrhovih. * Kongres Narodne odbrane, določen za 23. in 29. t m. v Ljubljani, se ne bo vršil. Vsa vabila in legitimacije za znižano vožnjo se s tem preklicujejo. * Nova monumentalna cerkev v Beogradu. Kakor javljajo iz Beograda, je odbor za gradbo cerkve sv. Marka sklenil, da _ se gradbena dela cerkve poverijo arhitektu Smiljaniču, ker je bila njegova oferta najnižja (13.500.000 Din). Gradbena dela bodo trajala 2 in pol leta. Cerkev bo zavzemala površino 1740 kvadratnih metrov, prostora pa bo v cerkvi za "000 oseb. Kakor se zatrjuje, bo to najlepša in največja pravoslavna cerkev. Kova cerkev bo zgrajena v tako imenovanem srbsko-bizantinskem slogu. * Učiteljsko letovanje na Jadranu v Veli Luki. Zaradi vsesokolskega zleta v Pragi se prične letovanje šele 14. julija. Zato se sprejemajo priglasi še 7. julija. Vsi učiteljice), ki žele mesec dni preživeti ob najugodnejših finančnih pogojih v okrepitev zdravja na našem lepem Jadranu, naj hite s prijavami. Za minimalno ceno se bodo vršile številne ekskurzije. Prijave sprejema ra UFS Slavko Mrovlje, glavni poverjenik, Slovenjgradec. Podrobne informacije slede. * Pokrajinska zveza hišnih posestnikov v Sloveniji opozarja hišne .posestnike v dravski banovini, da so opbot.nice in najemninske pogodbe v slovenskem jezika že PTed dnevi došle davčnim upravam ln da jih morajo imeti v zalogi vse tra.fi k e, ki prodajajo kolke. Pogodbe je treba brezpogojno narsraviti do 1. julija v smislu na- r i i EAU DE COLOGNE „SOIR DE PARIŠ" od B0URJ0IS PARFUMEUR-PARIS iadovoljava najbolj prefinjens in najbolj raivajune poznavalce in ljubitelje vonjav Vremensko inoročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani istevilke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer m brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 25. Junija Ljubljana 7, 759.8, 11.8, 80, SW2, 10, —, Ljubljana 13, 768.5, 18.2, 50, WSW2, 8, _ _; Maribor 7, 758.5, 14.0, 70, NW1, 0.5, —, Zagreb 7, 758.9, 15.0, 70, SW2, 7, 0.3, dež; Beograd 754.6, 13.0. 90, W4, 10, 2.0, dež; Sarajevo 7, 758.0, 10.0. 90, WSW1, 10, 3.0, dež: S kopije 7, 756.2, 15.0, 70, N4, 0.5, 2.0. dež; Split 7, 758.0, 18.0. 60, NNE3, 3. 0.5, dež; Kumbor 7, 755.8, 16.0, 80, SE2, 8, 15.0, dež; Rab 7, 759.8, 18.0, 70, N2, 5, —, Temperatura: Ljubljana 19.4, 11.4; Maribor 18.8, 10.0; Zagreb 22.0, 13.0; Beograd 22.0, 12.0; Sarajevo 20.0, 11.0; Skoplje 24 0, 12.0; SipJn.t, 1S.0, — Solnce vzhaja ob 4.43, zahaja #b 19.51. Luna vzhaja ob 23.47, zahaja ob 11.43. ših navodil, ki ustrezajo zakonitim .predpisom. Vsa potrebna pojasnila se dobe v društveni pisarni, SaJendrova ulica 6, Ljubljana. * Izlet priredi Čebelarsko društvo v Ljubljani na praznik sv. Petra in Pavla v Kamniško Bistrico. Ogledali si bomo novo društveno čebelno plemenilno postajo. Odhod ob lepem vremenu s turistovskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40. Vabljeni čebelarji, posebno ljubljanski in oni ob kamniški progi, da se izleta udeleže v velikem številu. * Zveza bojevnikov Ljubljana priredi 10. julija običajni tabor na Brezjah. Polovična vožnja je dovoljena na vseh progah savske i dravske banovine do Otoč in Rodov! ji ce za vse udeležence. Na odhodni postaji se kupi cel vozni listek, ki je veljaven tudi za nazaj, ako se izkaže udeleženec s potrdilom o udeležbi tabora. Taka potrdila bo izdajala zveza 9. in 10. julija na Brezjah. Zato hranite kupljene že^ezmške karte za povratek. Odbor poziva blojevn:ke. da se tabora v čim večjem številu udeleže. Tabor bo vodil predsednik general Maister. Posebnih vabil zveza letos ne bo pošiljala. * Priprave za primorski dan v primorski naselbini Petešovcih pri Dolnji Lendavi, ki bo 3. julija so v polnem razmahu. Opozar jajo se že sedaj vsi primorski in istrski rojaki na to prireditev, katere namen je vzbuditi spomine na rojstne kraje in napraviti načrte za bodoče sku on o delovanje. Spored bo pravočasno objavljen. * Absolvente in absolventke državnih dvo-razrednih trgovskih šol naproša odbor, da čimprej pošljejo izpolnjene pristopne izjave z navedbo, katerih tečajev se nameravajo udeležiti, da se pospeši otvoritev tečajev. Kdor pristopne izjave ni prejel, jo lahko dobi pri Društvu absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani, palača »Grafike«, I. nadstropje. + Nova groba. Umrla je v celjski javni bolnici 60 letna vdova po u,pokoj en e.m orožniku ga. Ana Tofantova. _ V Ljubljani je umrl bančni uradnik v pokoju g. Karel Bal log h. Pogreb bo danes ob 16. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Nalezljive bolezni ▼ dravski banovini. V dobi od 1. do 7. junija je v dravski banovini obolelo za nalezljivimi boleznimi 548 oseb. in sicer: za ošpicami 356 (v laškem okraju 223), za škrlatinko 49, za davico 4-5, za hripo 44, za dušljivim kašljein 28, za še-nom 14, za tifuznimi boleznimi 6, za krčevito odrevenelostjo 2, za otročniško vročico 2, za nalezljivim vnetjem možganov pa 1 oseba. * Tujci natakarji v Dalmaciji. V hotelih in kavarnah južne Dalmacije, zlasti v Dubrovniku, je zaposlenih približno 200 tujih natakarjev. Ker je samo v Dalmaciji približno 150 natakarjev brez posla, so pri kompetentnih oblasteh bili te dni storjeni koraki, naj se službena mesta tujih natakarjev dajo domačim nezaposlenim natakarjem. * Velik požar v Sarajevu V noči od petka na soboto je v prodajalni veletrgovca Salomona Bate izbruhnil požar, ki je povzročil pol milijona škode. Zgorelo je večinoma galanterijsko blago. Hiša in trgovina je zavarovana za 1,000.000 dinarjev. * Otrok brez rok. v Sarajevu je žena nekega finančnega uradnika porodila otroka. ki nima rok. Otrck je drugače zdrav. * A vi jOnska nesreča pri Mostarju. V okolici Mostarja se je pretekli četrtek pripetila huda avijonska nesreča, ki je zahtevala življenje pilota narednika Boža Vrbice in pilota pripravnika Sveta Proki-ča. V višini 100 metrov je Vrbica pomot-no uporabil napravo za naglo in navpično spuščanje. Pogreške pa ni mogel več popraviti. Prokič se je s pomočjo padobrana iz višine 50 metrov spustil na zemljo, a se padobran ni otvoril. Ponesrečenca sta bila pokopana ob veliki udeležbi tamkajšnjega prebivalstva. * Smrt pod plazom. Kmetica Marija Propakova iz Presetinca v Medjimurju je šla te dni kopat gramoz, ki ga je potrebovala za popravilo domače hiše. Med kopanjem pa se je utrgala velika plast gramoza. ki je ženo zasula. Mala hčerka ji ni mogla pomagati in tako je nesrečna žena izdihnila pod plazom. * Svetovni veleslepar aretiran v Jugoslaviji. Naše časopisje je nedavno objavilo vest o belgijskem knezu, ki potuje peš po svetu brez pare v žepu. Cilj njegovega potovanja naj bi bil belgijski Kongo. Zagreb ška policija pa je bila obveščena, da je ta belgijski knez znani svetovni veleslepar, ki je osleparll že pol Evrope. Zato je izdala za njim tiralico. Na podlagi tiralice je bil »knez« v Brodu ob Savi aretiran in pod močno eskorto doveden v Zagreb. * Izjava. Slišal sem, da agitirajo gotovi a.kviziterji proti zavarovalnici »Slavij i«, češ, da sem prejel od nje za mojo požarno škodo premajhno odškodnino ln to še le potom tožbe. — Resnici na ljubo izjavljam, da so te govorice neresnične in da sem bil Po zavarovalnici > Slavij i« prav dobro plačan in to brez vsake tožbe, kar dokazuje tudi dejstvo, da sem se pri »Slavijn« ponovno zavaroval. — Celje, dne 2?. junija 1932. — Franc Sod.in, 1. r. gostilničar in posestnik v Bukovžlaku. * Letovišče Maiernigg ob Vrbskem Jezeru blizu Celovca je na najboljšem glasu ne samo kot udobno in mirno zavetišče ob .počitnicah, temveč tudi kot vizorno urejeno zdravilišče, ke,r se po najnovejših metoda.u in pod zdravniškim nadzorstvom lečijo pacienti in rekonvalescenti. »Izredno ugodna klima, blagodejen mir Ln vse, kar nudi uprava letovišča v pogledu terapije, je pomagalo že mnogim gostom, ki so se zatekli tja ii izčrpani od težkega dela in napadeni od raznih bolezni. Kdor je potreben počitka, bo v tem letovišču gotovo prišel na svoj račun In če bo potrebno, .bo deležen tudi .posebnega lečenja. ♦ »Franz-Josef« grenčica odstranjuje motnje želodca, slabost in ipotntost. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira JOS. REICH. * Svojim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, oglejte si zato trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik dalje skice in album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši dobavitelj loi sopmenikov kamnoseško-kiparski tvrdiki Fran Kunovar, pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 27-87. * Ponovna otvoritev. Po preteka nekoliko dni se bo početkom prihodnjega tedna zopet o tvorila renomirana trgovina tvrdka Fran Kolliman, Mestni trg št. 16., v Ljubljani. Opozarjamo na ogled izložbenih oken tvrdke HED, ŠAEG v Šelenburgovi ulici, kjer \e razstavljena krasna nevestina oprema. 7654 ♦ Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za 165 kompletnih oblek iz temnosivega oz. sivega sukna, 25 zimskih sukenj, 180 službenih čepic, 149 parov izgotovljenih čevljev za mestne služitelje, dohodarstvene nameščence ln poklicno gasilstvo, in usnja za 20 parov škornjev za poklicno gasilstvo. Nadalje razpisuje izdelavo teh oblek in zimskih sukenj po kroju ki ga določi mestno načelstvo. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 11. julija opoldne .pri mestnem gospodarskem uradu, kjer so vzorci blaga na vpogled in kjer se dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila ozi.r. dobavni pogoji proti povračilu stroškov. ♦ Kronična vnetja leči Sisaška mineraina veda čn zaradi tega jo izdatno uporabljajte v takih primerih. ♦ Vpisovanje v Ant. Rud. Legator enoletni trgovski tečaj dnevno v trgovini, Maribor, Slovenska ulica 7, Dijaški internat. ♦ Svila Beniberg. krasni vzorci, meter 24 Din, Stermecki, Celje. ♦ Dentist Ivan Novak v Ribnici do 3. julija ne ordinira. Restavracija pri Otefu v a-! nudi letoviščarjem in izletnikom dobro hrano po zelo nizki ceni. — Na razpolago je poleg prijaznih lokalov lep vrtiček. Solidna postrežba! 7679 NOVI VINODOL 145 Palače hotel Lišanf, Komfortno urejen tiotei v bližini kopr lišča s prvorazredno kuhinjo ir terasami za sončenje Ne manjka ničesar zd. naj-prijetnejše bivanje ob morju. Najskr^-nejša solidna postrežba Tekoča topla in hladna voda v sobah. Penzion od Din 65.— dalje. Zahtevajte prospekte? Obalni eta&Ussement pri Maiernlggu. na Vrbskem jezeru. Koroška. Dopust in počitnice pri Maierniggu. Krasna, prahu prosta lega v mirnem zalivu jezera. Velika sončna obala. gozd. gaji, razgledni stolp, motorni čolni in čolni na vesla, lastno rib'štvo, bar, koncert, ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehajali šča. plitvi bazeni za otroke Zdravniška kontrola — Posebna otroška garderoba za vse jezero, prt šolanem nadzorstvu Polna hotelska penzija (3 obedi pred in po sezoni 7 do 9.50 šilingov, v sezoni (julij - avgusti 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel In okrep čevališče Maiernigg na Vrbskem jezeru. Koroška, Avstrija. 70 •.»<• -■'). : '' . •• sii. SA. f->t'.rZ ■ ' H!/® •.»»-»•' ^ f* ?tttisear$lfel dam S. K< v Planici p. Rateče, Gor, Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica. Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba. Nizke cene. — Skupni planinski izleti, skupni izleti v Triglavsko pogorje. Dostop mogoč vsakomur. — Pojasnila daje Janez Bitenc, Smučarski dom SK Ilirije, Rateče-Planica. ♦ O veslaški regatj na Savi se še vedno mnogo razpravlja ln mnogo se ugiba, kako se bodo odrezali posamni klubi pri tekmah za diržavno prvenstvo tn evropski šampi-onat v Beogradu. Vsi zagrebški klubi se vneto pripravljajo za to tekmo, se vežba-jo, žive trezno in se primemo tudi hranijo. Izkušnje zadnje regate so povečale število stalnih konsinmenitov krepilne hrane co-maltine in je te dni tvomica ovomaltine od >Uskoka< prejela naslednje ipismo: Ponovno nam nala.ga dolžnost, da se Vam kot najmlajši veslaški klub v Zagrebu zahvalimo, ker ste v razumevanju potreb spo.rt.i-stov iposlali ovomaltino našemu regatnemu moštvu, ki je 19. t. m. ipri 5 svojem nastopu zmagalo v štirih disciplinah. Sledijo innena zmagovalcev, ki sa.mi še posebej izražajo zahvalo in .priznanje ovomaltiml s pomočjo katere so se tuidii po ponovni vožnji občutili tako sveže. Za mišice vežba, za zmago volja, za hrano .pa ovomaltina, je bil eden od na/p i sov na veslaški regati. Prej navedeni dopis mopolnoma upravičuje to geslo. Iz LlusMlatsc o— 75 letnica vzome matere. Te dni je (praznovala pri trdnem zdravju 751etnico gospa Antonija Ore.hkova, vdova po sodnem cifciijalu, stanujoča na Poljanski cesti 20. Gospa se je rodila v Vrhpoljah .pri Moravčah, kjer se je v defkliških letih seznanila s svojam bivšim možem Lovrencem, ki je služboval pozneje kot sodni uradnik v Škofji Loki, Kranju, Mariboru in Ljubljani. Rodilo se jima je pet otrok, štiri hčerke in sin, ki so vsi vzgojeni v strogo narodnem duhu. Dve hčerk! sta učiteljici, od diveh poročenih pa ena soproga finančnega svetnika, druga uradnika OUZD, dočim j« sin železniški uradnik. Ko je umri soprog leta 1902. in zapustil še nedorasle otroke, je morala vdova skrbeti za vso družino. To so bili pač časi mučnih skrbi. Plemenita žena in najpožrtvovalnešja mati pa je zdržala v borbi življenja, lepo je vzgojila deoo ln jo spravila do uglednih LIREB grande, trappistin, cacao rajhenburških očetov trapistov, čašica 2 Din, v Automat buffetu »DAJ — DAM« 7726 življenjskih pozicij. Zato se je otroci spominjajo z najpiemeniitejšimi čustvi in ji ne štedijo z iskreno hvaležnostjo. K jubileju gospej Antoniji Orehkovi tudi naše prisrčne čestitke! u_ šentjakobski krajevni odbor JRKD priredi ob priliki cerkvenega žegnanja v nedeljo 31. julija običajni šentjakobski sejem na vrtu gostilne »Na Osojah«, na kar se vsa prijateljska društva in cenjeno občinstvo že danes cjx>zarjajo. u_ Predavanje prof. dr. Petra Struve. Jutri v ponedeljek, točno ob 19. priredi Ruska .Matica v prostorih Francoskega instituta rusko predavanje profesoria g. dr. Struve, člana Ruske akademije v petrogradu. o sodobni gospodarski krizi v zvezi s problemom prebivalstva. Predavatelj, ki biva sedaj v Beoradu. je svetovno znan strokovnjak za narodno gospodarstvo, znameniti publicist in glavni urednik znane revije »Rossija i Slavjanstvoc. ki izhaja v Parizu. Vstop prost in brezplačen. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. u— Vojaškim obveznikom ljubljanske občine se bo v nedeljo 3. julija cb 8. zjutraj na Ambroževem trgu priobčil vojni razpored za letos. Prizadeti obvezniki morajo biti točno ob 8. zbrani na omenjenem občinskem zbirališču, in 6icer: 1. pred lopo I letniki 1S82., 1S83. 1884., 1S85., 1886. in 1887.; 2. pred lopo II. letniki 1888., 1SS9., 1890.,' 1891., 1892. in 1893; 3. pred lopo III. letnii 1894., 1895., 1896., 1897., 1898. in 1899.; 4. pred lopo IV. letniki 1900., 1901., 1902.. 1903., 1904. in 1903.; pred lopo V. letniki 1906., 1907., 1908., 1909., 1910. in 1911.; 6. pred lopo VT. pa se zberejo lastniki živine im vozil (konj, voz, avtomobilov in motocikljev). Oficirjem v rezervi, obveznikom tuiih občin, stalno 'n začasno nesposobnim obveznikom kakor nabornikom. ki še niš« odslužili svojega kadrskega roka, ni treba priti k priobčitvi. Obvezniki, ki so pomladi oddali voj. knjižice v mestnem vojaškem uradu, dobe te ob priliki priobčitve razporeda nazaj. Priobčitev bo ob vsakem vremenu ki točno ob napovedani utL Zdaj pa zna že vsa Ljubljana, kje ljubljanska družba je izbrana, to Petričkova je slaščičarna, ki obenem je kavarna. 138-L n— xn. delavski prosvetni večer, ki ga priredita »Svoboda« in »Zarja« v ponedeljek 27. t. m. ob 20. zvečer v dvorani Delavske zbornice, bo nad vse lep in zanimiv. To bo zadnji prosvetni večer v tej sezoni in ima že zato izbrani program. Pisatelj Grahor bo predaval o delovni šoli. Božič bo recitiral pesem »Obup« in »Plačilni dan« iz Se.liškar-jeve zbirke »Trbovlje«. Govorni zbor »Svobode« bo predvajal Čufarjevo »Zelezobeton«, naštudiral Ferdo Delak. Mladoletni pevec -solist Lado Krušič zaj>oje »Oj. Triglav moj dom«, oktet »Ljubljanskega Zvona« pa več narodnih pesmi. Katja Delakova bo izvajala od nje za ta večer naštudirani ples iz Straus-sovega valčka »Pomladni zvoki«. Nastopi delavska godba »Zarja« in tercet. Solisti: sopranistki Sivec Josipina in Dragica Sokova ter baritonist Arnold Arčon zapoie več lepih solospevov. Pri klavirju kons. Menar-dijeva in M. Lipovšek. Vstopnina običajna. u— Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani priredi reprezentativno razstavo od 26. do 30. t. m. v prostorih na Turjaiškem trgu 4/1. Razstavljena bodo najlepša dela raznih tehnik. Vabimo k ogledu. U_L Podporno društvo državnih ln banovinskih uslužbencev drarvske banovine v Ljubliani obvešča članstvo bolniškega skV da, da bo društveni zdravnik vodil v<0j Doberdob: in »Na Adrijo« s spremlje-vanjem godbe »Lire« iz Maribora. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden mestna lekarna Minarik »pri Orlu« na Glavnem trgu. a— Huda nesreča je doletela posestni-co Marijo Gabrovo iz Orehove vasi. Pri nakladanju drv so ji po nesrečnem naključju popolnoma zmečkala težka polena tri prste na levici. Ponesrečenko so prepeljali v mariborsko bolnišnico. a-— Prijet tihotapski parček, v Zemu-nn so varnostne oblasti zasačile pri tihotapljenju s saharinom upokojenega železničarja Alojzija Duka in železničarjevo ženo Ivanko Kraussovo, oba iz Maribora. Pri Kraussovi so našli še 12 kg saharina med tem ko je Duk svojo zalogo bil že prodal v Beogradu. Oba aretiranca, je po aaslišanju zemunska policija izročila finančni varnostni oblasti. a— Obsojena kradljivca. Mali kazenski senat je obsodil včeraj 26-ietnega delavca Franca Veroneka iz Zloč, radi kraje in vlomov na tri leta težke ječe s pridržkom v zaperu za 5 let in izgubo častnih pravic za dobo 10 let, 30-letnega delavca državnih železnic Ivana Rebernika pa zaradi kraje raznih bakrenih in medeninastih predmetov v delavnici na 14 mesecev težke ječe. Iz Celja e— Dve občinski seji. V petek zvečer se je vršila na mestnem magistratu zadnja predpočitniška seja celjskega mestnega občinskega sveta Najprej so občinski svetniki stoje počastili spomin pokojnega člana dr. \Volfa, nato pa je sledila dveurna tajna seja, na kateri so bili sprejeti v glavnem naslednji sklepi: Policijskim stražnikom se bodo izplačevale plače od 1. julija dalje po občinskem proračunu za tekoče leto in bodo prejemali nekaj več kakor doslej. V mestni plinarni je bil nastavljen provizorično inženjer Boris Lavrenčič, kot mestni živmozdravnik pa veterinar Josip Koželj iz Šoštanja. Razpisana je bila služba strojnika v mestni klavnici. Rešenih je bilo še nekaj drugih vprašanj materialnega in službenega značaja. Za namestnike članov gradbenega odbora so bili imenovani gg.: Brinar, inž. Komelj in dr. Raišp, za namestnike članov davčnega odbora pa gg. Dolžan, Loibner in dr. Skoberne. Občina bo prevzela vse obveznosti in pravice, ki izvirajo iz točke 18. pravil gasilnega in reševalnega društva v Celju. Vodarina za javno bolnico je bila znižana na 1 Din za kubični meter. Kanalska pristojbina v bolnici ostane kakor tudi vodarina do preklica neizpremenjena. Slavku Furmanu, najemniku Celjskega doma. se je znižal ve-selični davek za čas od 1. junija do 31. avgusta za 50 odstotkov. Nadzorstvo nad mestnimi kopališči je poverjeno finančnemu referentu. Glede občinske cestne naklade ostane vse neizpremenjeno, za tovore od 20 do 60 kg pa je določena najmanjša pristojbina 0.50 Din. Dovoljeno je bilo nekaj priključkov na vodovod v celjski okolici. Mestna elektrarna je izpTemenila pogoje za dobavo električnega toka v nove stavbe, in sicer bo plačal prvi naročnik celoto, vsi nadaljnji prikljueniki pa bodo prispevali k instalaciji. Gasilnemu društvu je bil odobren breziplačen plin za kuriavo. V principu je bila sprejeta ponudba tovarnarja Viktorja Tomšiča s Te-harja za prevzem tamkajšnjega električnega omrežja, to pa le pod pogojem, da bo reč rentabilna. Kolenčeva ulica pri no- e— Športni dan v Celja. Prireditveni odbor SSK Celja je moral svoj športni dan, določen na 3. julija, preložiti zaradi tehničnih zaprek na poznejši čas. Točen termin bo objavljen pravočasno. e— Kubanski kozaki so prispeli v Celje in bodo izvajali svoje vratolomne produkcije na konjih danes ob 15. na Glaziji. e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in 21. zvočno kriminalno filmsko dramo »Ječa«. Zvočna predigra. V ponedeljek ob pol 21. premiera sijajnega zvočnega filma »Ben Hur«. e— Dva nesrečna padca. Pred dnevi Je padel 9-letni posestnikov sin Jakob Ru-pnik s Kalobja pod voz in dobil hude poškodbe na prsih in v spodnjem delu telesa. Istotako je pri padcu dobil hude poškodbe na glavi 26-letni rudar Hinko Gril iz Kaple vasi in si pretrese! možgane. Oba se zdravita v celjski bolnici. e— Izgubljeno. Izgubljena je bila 150 Din vredna zlata broška in zlat poročni prstan. Oddasta naj se pri celjski mestni policiji. Iz Krama r— Primorsko društvo »Zarja« bo imelo danes ob 9. dopoldne v društvenih prostorih g. Peterlina. hotel »Kranjski dvor«, občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za člane udeležba obvezna, prijatelji društva vabljeni! Popoldne ob 1. bo izlet na Sv. Jošt z vsemi došlimi bratskimi društvi. Zbirališče bo na savskem mostu. Z Jesenic s— Zbor strelske družine bo v sTedo 29. t. m. ob 10. dopoldne v prostorih S oko ls lega doma na Jesenicah. Vabljeni! JESENICE od 25. junija ne ordinira Dan povratka se objavi Iz ško£je Loke šl— Uradne ure pri okrajnem sodišču v Škof ji Loki bodo od 1. julija do 31. avgusta naslednje: ob delavnikih od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah in praznikih od 9. do •11. dežurna služba. Vložišče bo odprto od 8. do 12. Sodišče posebej opozarja, da se nevabljene stranke sprejemajo med temi uradnimi urami le v posebno važnih in neodložljivih primerih, ker imajo nevabljene stranke sicer dostop na sodišče le ob sobotah šl— Župna gcfsilska vaja škofjeloškega okraja bo danes popoldne v Dorfarjih. Sodelujejo vsa društva z ročnimi in motornimi brizgalnamL NIVEA-KREMA: DIN 5.- — 22.-NIVEA-OLJE: „ 25,- in 35.- Jugosl. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j.. MARIBOR Učite se pravilno solnciti! To pomeni: nadr^nite Vaše felo predno se iznostnvite solnčnim žarkom z NIVEA KREMO JiNIVEA OLJEM Oboje vsebuje edino sreOslvo zai.e^o kože* eueerit, ki je koži sorodna tvarina, vsled česar so nam ia sredsiva iakorekoč naravno podana ier jih ni mogoče nadomestiti, naj« manje pa z nekimi „čudolvornimi kremami". Nivea«krema in Nivea-olje zmanjšujeta nevarnost skelečih solnčnih opeklin ier dajeta Vaši koži krasen bronast ton. Vvročih dnevih učinkuje Ni veaderema prijetno ohlajujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nivea«olje pred prevelikim ohlajenjem, ki tako lahko dovede do prehlajenja. Nekaj pa upoštevajte: ne solnčite se z mokrim telesom in namažiie se vedno poprej I vi palači Pokojninskega zavoda bo urejena zaradi pomanjkanja denarja po možnosti šele prihodnje leto. Na Stp. Lanovžu je bilo prodano zemljišče 803 kvadratnih metrov Fani Zinauerjevi. Za znesek 12.000 Din s Ki bila popravljena mestno moško in žensko kopališče. Otvoritev otroškega vrtca ob Dečkovi cesti je bila začasno opuščena, izvršile pa se bodo za 28.000 Din potrebne adaptacije in bodo oddana 4 stanovanja v najem. Na ljubljanski univerzi so dognali od 4 poslanih vzorcev kot najboljši kamen gramoz iz jarka pod Vipoto. Razvaline Starega gradu so prešle defini-tivno v last mestne občine. V smislu novega zakona bo mestna občina prispevala za meščansko šolo šolske prostore, razsvetljavo, kurjavo, vodo in okrog 30.000 Din letno za materialne potrebščine. Sklenjeno je bilo, da se za bodoča rekrutova-nja po možnosti ne bo več uporabljala meščanska šola, če bi bilo pa to nujno potrebno, se bo pouk tedaj ukinil. Po novem gradbenem zakonu mora mestna občina oskrbovati mostova čez Sušnico na Ljubljanski cesti in čez Koprivnico na Mariborski cesti. Mesto referenta za klavnico je zasedel začasno občinski svetnik Bernardi. Jenkova in Oblakova ulica se otvo-rita za javni promet. — Zvečer v petek se je vršila v občinski pisarni na Bregu tudi redna seja celjskega okoliškega občinskega sveta. Odobren je bil v smislu določb nove uredbe banske uprave obračun za leto 1931. s sklepom 31. marca. Prejemki s prehodnimi dohodki so znašali 2 milijona 30.346 Din. izdatki s prehodnimi izdatki p? 1.6O2.170 Din. Prebitek znaša 338.176 Din. Inventar občinskega premoženja je bil v nepremičninah precenjen na 631.813 Din, v premičninah pa na 34.000 Din. Neporavnane obveznosti občine, ki vsebujejo prispevek za cesto na Jožefov hrib, za vojaško municijsko skladišče, lansko škropljenje okoliških cest. regulacijo cest, regulacijo Savinje in pritokov 393.000 Din in za dolg na okoliški šoli še okrog 3,000.000 Din. Dvema občinskima uradnikoma sta bili zvišani plači za 250 Din. odnosno 50 Din mesečno. Ob Mariborski cesti se bo za odstopljeno zemljišče v cestne regulacijske svrhe izplačalo posestniku Gorjancu 500 Din za napravo ograje. Sve-tlu pa 1000 Din za 10 vreč cementa. To se bo izvršilo takoj. Izvoz fekalij na teritoriju celjske okoliške občine je prevzel letos Avgust Žagar. Okoliška občina izreka vsem darovalcem k pomožni akciji za bedne in brezposelne svojo najtoplejšo zahvalo. e—. Zanimiva nogometna tekma bo odigrana danes ob 17. na Glaziji. V prvenstveni borbi se bosta kosala S(K Amater in SSK Celje. Iz Kamnika fca— Pred zletnim jubilejem kamniških gasilcev. Naši vrli gasilci se z veliko vnemo pripravljajo, da dostojno proslavijo 501etni-co svoiega društva. Proslava se bo vršila 17. julija. Ob tej priliki bo tudi zlet Jugoslovenske gasilske župe v Kamnik, za kar je že dovoljena polovična vožnja. Vsi odseki so že pridno na delu. Po pripravah sodeč bo to največja letošnja prireditev v Kamniku. Pri gasilnem domu z veliko naglico dokončujejo dozidavo za hramibo orodja; nova motorna brizgalna, katero bodo blagoslovili ob proslavi, je tudi že na poti v Kamnik. ka— Za uvedbo kontrole nad prodajo razglednic. Pred kratkim je neka ugledna ljubljanska založba izdala razglednice kamniškega kopališča s pogledom s Starega grada, odkoder se najlepše vidijo vse kopališke naprave s planinami v ozadju. Na razglednici, ki nai bi bila reklama za naš lepi Kamnik, pa je kopališče prikazano ravno v času, ko so bile zatrvornice spuščene in so iz izsušene struge odvažali gramoz. Ker so ravno v tem času popravljali tudi talni prag med obema bazenoma, je na sliki podrt tudi del ograje, kopališče pa v velikem neredu. Namen razglednice je zato po-gtrešen in kopališče napravi na vsakega neugoden vtis. Fotografske razglednice, namenjene za prodajo, morajo biti bolj izbrane, ne pa morda kar slučajni posnetki. Ista založba je izdala tudi razglednice s pogledom na kamniško pokopališče Zale pod napisom: Kamnik, Žalna. Kamniške Zale so edini kraj, kjer je ohranjeno starosloven-sko ime za pokopališče, zato je popačesnje imena v »Žalna« nedopustno. Kontrolo nad prodajo razglednic ima vsako letovišče m zadnji čas ie, da se tudi v Kamniku ▼ tem pogledu nekaj ukrene. ka— Blagoslovitev planinskega stana na Menini planini bo v nedeljo 3. julija. Sreski kmetijski odbor se že z vso vnemo pripravlja, da dostojno proslavi ta praznik. Obeta se velika udeležba iz Kamnika, h Tuhinjske in iz Gornjegrajske doline. Cerkvene obrede blagoslovitve bo izvršil znani planinec profesor g. Janko Mlakar. ka— Za današnjo nogometno tekmo med starimi in mladimi kamniškimi nogometni-ki vlada veliko zanimanje v vsej kamniški javnosti. »Stari dečki« bodo poklonili mlajšim tovarišem športnikom v soomin na tekmo lepo in trpežno žogo. Iz Novega mesta Za upravnika tukajšnje pošte je imenovan uradnik istega urada g. Ivan Kambič. Čestitamo! n— Državna realna gimnazija priredi šolsko razstavo, ki se otvori v risalnici danes ob 11. dopoldne in bo dostopna občinstvu danes 28. in 29. t. m. Na Vidov dan 28. t. m. pa bo v gimnazijski telovadnici šolska proslava. Vabljeni! n— Žrebanje efektne loterije železničar-ske jubilejne knjižnice v Novem mestu bo nepreklicno na Vidov dan 28. t. m. ob 14. v knjižničnih prostorih. Segajte pridno po srečkah. n— Na predvečer Vidovega dne naj se zažgejo po okoliških vrhovih kresovi, da bomo tako čim sijajneje proslavili zgodovinski Vidov dan. n— Športna prireditev. Danes ob 17. bo na Doki nogometna tekma med SK Viktorijo iz Karlovca in SK Elanom. Ob pol 16. bo predtekma obeh rezerv. Iz Krškega kr— Meščanska šola v Krškem bo imela po zaključni službi božji običajno vidov-dansko proslavo, po proslavi pa se otvori razstava pismenih in risarskih izdelkov, ki bo obilno zastopana tudi z ročnimi izdelki. Razstava bo odprta na \~idov dan od 8. do 12., na praznik pa od 14. do 16. Vstop prost Vabljeni pa so zlasti starši otrok. Iz Litije i— Tekma koscev. Društvo kmetskih fantov in deklet na Vačah, bo priredilo danes ob 15. tekmo koscev v Gradcu pri Litiji. Govoril bo naš narodni poslanec g. Milan Mrovlje. Zmagovalci tekme koscev in škricev bodo prejeli nagrade. Na vrtu g. Vrhovca bo nato prosta zabava. i— Cvet in sad. Litijski progovni nadzornik g. Rondo je nabral več zanimivih dokazov igraokanja narave. Na istih vejicah jablane so obenem lepo razviti cvetovi in že zoreča jabolka. S? Trfeovelf t— Trboveljski gozdovniki bodo letos v jislilju zopet taborili v bližini Radovljice n-i Gorenjskem. Ker bo v bližini taborilo tudi več drugih ustanov, obeti biti to taborenje nad vse zanimho. Članstvo je že izde'aio nekaj ličnih čolnov, ki bodo tabore-čirn na razpolago. Tabomina je letos izredno niz--ka, da bo omogočena vsakomur udclež>a. Sprejmejo se tudi gosti, ki se lahko prijavijo pri Andjelki Kostarajskovi, Loke 3'o, kjer dobijo vse potrebne podatke. Ker je število šotorov omejeno, se bo oziralo samo na tiste, ki se prej prijavijo. Odhod bo okrog 10. julija. t— Uradna preiskava. Banffca oprava je na prošnjo občinskega odbora odredila po oblastnem komisarju uradno preiskavo glede na trditve, ki jih je iznesel poslanec g. Pavlič na javnem shodu proti občinski uoravi zaradi slabega občinskega gospodarstva. Županstvo je izdalo proglas, da bo preiskava 30. t m. v občinski pisarni, in poziva občane, naj ta dan iznesejo svoje konkretne pritožbe ustno ali pismeno. t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 16. in 20. velezabaven zvočni film »Zasnani mož« z Marijo Paudlerjevo v glavni vlogi. Iz Hrastnika h— Odbor za pomoč brezposeflnlm ge deluje ter je nedavno razdelil 5000 Din, ki jih je nakazala Dslavska zbornica, med najpotrebnejše. Od prodaje pšenične moke, nabavljene od trbovljske občine, Ima odbor 1600 Din kot dobiček, določen za podpore brezposelnih delavcev in njihovih družin. Vsa društva, ki so v zadnjem času karkeli priredila v prid brezposelnim, se prosijo ,da izroče svoje v ta namen namenjene dobičke odborovemu blagajniku, občinskem svetniku g. Malovrhu. „ h— Igra »Sirota Jerica«, ki jo Je priredil mladinski oder Sokolskega društva, je v vsakem oziru dobro uspela ter Je igra mladine, zlasti v zadnjem dejanju globoko ganila posetnike. Za uspeh ima velike zasluge režija učiteljice gdč. Marije Pa-ternostrove. Pevske točke je naštudirala ter jih spremljala s klavirjem šolska vrt-narica gdč. Balohova, ki je tudi mnogo pripomogla k uspehu. Igralcem in prirediteljem vsa čast. Iz Laškega 1— Vidovdansko proslavo priredi Sokol v Laškem danes ob 20. v dvorani hotela »Savinje«. SLavnostni govor, deklamacije, rajalne in proste vaje. Sodeloval bo sokolski orkester. 1— Šentjanžev sejem. Blaga In živine je bilo sicer dosti na trgu, a kupcev le mala Prignanih je bilo 376 glav, prodanih pa okrog 70. Cer.a se je gibala od 4 do 4.50 Din. Samo psr volov, ki so tehtali 1700 kg, je bil prodan po 5.75 za kg žive teže. Iz Slovenske Bistrice ib— Občni zbor Društva za olepševanje in tujski promet se je vršil 18. t m. žal ob slabi udeležbi meščanov. Iz poročila predsednika g. Ferenčaka in ostalih fudkci-jonar.iev posnemamo, da je društvo v letn 1931. obnovilo vse obstoječe nasade, napravilo lepo pot od farne cerkve do pokopališča, sodelovalo pri organizaciji slovenj ebistriškega oddelka feuisko-prometrie razstave v Ljubljani ter priredilo cvetlični dan, vrtno veselico in zbirko ob Vseh sve- "Čisto in dišeče je perilo!"-ker je vedno oprano z Gazelo 1 TERPENTIN0V0-MIL0 gfggjl §|§||oJ| tih na pokopališču. Za letošnje leto sta projektirana podaljšanje kolodvorskega drevoreda in naprava sprehajališča od meščanske šole do novih hišic na bivših Sti-gerjevih parcelah. Dohodkov je bilo v preteklem letu 21.385 Din. izdatkov 15.785 Din, tako da znaša preoitek 5600 Din. Zupan g. dr. Jagodic ie društvu nasvetoval povečanje tuisko-prometne propagande z delovanjem podružnice SPD, Gostilničarske zadruge in gremiia trgovcev. Predlagalo se ie tudi aktivno sodelovanje društva pri izvedbi regulacijskega načrta, ki ga bo moralo mesto nabaviti v najkrajšem času. Vse to pa bo mogoče izvršiti le v primeru, če bodo vsi meščani pokazali voljo za sodelovanje. Pri volitvah ie bil izvoljen ponovno za n-a5e'nika g. Franio Fererrčak, v odbor pa gg. Walland. Mondini, Dcrn, Arzenšek, Tajnik, Peče, Serianc in Rumež. Iz Ljsgtoižsera 8— Šolska slovesnost meščanske šole v cedelio 19. t m. je lepo uspela, žal pa zaradi razvitja sokolskega prapora v Gornji Radgoni ni bila deležna tolikega poseta, kakor bi ga bila zaslužila. Občinstvo ie pevske točke, ki jih je izvajal mladinski zbor, ■sprejeto s toplim odobravanjem. Telovadne točke so pokazale dobro izvežtoanost ■Tretja točka ie bila otroška opera »Začarana princesa«. Mladina je izvajala to glas-beoro delo pogumno, in z očitnim veseljem ob spremlievanju salonskega kvarteta. Posebno so bili lepi in zvočni zbori, pa tudi solisti so se postavili. Pestre in učinkovite so bile slike, ki jih je mi-dil oder. Zasluženo odobravanje je nagradilo mlade igralce in tudi učiteljstvo, ki se je z vso vnemo potrudilo za uspeh prireditve. Posebno ie •treba tu omeniti gdč. Scheithauerjevo, ki ie izdelala z znano spretnostio pevsko stran prireditve, potem gosipodicni Lindtnerjevo in Pogačnikovo, ki sta poskrbeli za igralsko stran opere. Zaposleno j« bilo v ostakra vse učiteljstvo, ki mu je v svoji znani po-sarežlijivesti pomagal g. ho Seršen. Iz Koaps nj— Iz seje občinske uprave. V torek so je vršila seje občinske oprave, na kateri so se obravnavale tudi nekatere pomembnejše občinske zadeve. Glede ne. odlok banska uprave v zadevi prevzema razlaščenih gozdov tukajšnjih ve-i-eposestev se je po daljši debati z veliko večino sklenilo, ola občina vztraja pri svoja prvotni zahtevi po dodelitvi razlaščenih gozdov. Glede msroizkus-nega urada je sprejela občinska uprava sklep, da ne more prevzeti nakupa nove opreme. Ukrenilo se je soglasno vse potrebno za dostojen sprejem bana g. dr. Draga ^larusšča, ka pride k razvitju sokolskega prapora 29. t. m. v Konjice in bo na ta dan. spreijel tudi vse župane konjiškega sreza v dvorani Okrajne hranilnice. Za preg.edr>-valca računov za leto 1931. sta se določila gg. Sutter Maks in Petek Anton. Tujsko-prometnemu odseku SPD v Konjicah se je podelila podpora 200 Din. Odobrilo se je popravilo občinske hiše ob Dravinja. Ob pešpoti od dravinjskega mostu proti kolodvora 6e namestita dve napisni tabli glede prepovedi kolesarjenja po tej pešpoti. Pri falski elektrarni se bo posredovalo za pocenitev električnega toka. nj— Za veliko sokolsko manifestacijo, ki bo na praznik sv. Petra in Pavla v Konjicah ob priliki razvitja društvenega prap<>-ra, vlada v vsem srezu veliko zan manje. Na ta dan pride v naš srez prvič oficijelno g. ban. Sprejem g. bana na nitji celjskega in konjiškega sreza izvrši županstvo v Stranicah, v Konjicah pa bo sprejem ob 10. pred. Narodnim domom ob slavoloku. Razv^e prapora bo na glavnem trgu ob 11., po razvitju se zberejo vsi gg. župani v Okrajni Poset patrijarha Varnave v Rogaški Slatini Patrijarh Varnava je ob svojem bivanja v Sloveniji posetil t«® Rogaško Slatino in ga slika predočuje v spremstvu gg, zdraviliškega direktor i a inž. Ditricha in oolkov- nika Puriča. hranilnici, kjer bo imel g. ban razgovor « njimi. Ob 13. bo skupen obed v dvorani Narodnega doma. Ob 15. se prične javna *e-lovadba, ob 18. pa narodna veselica zo Na-rodirm domom. Sodelovale bodo vse sokolske edinice iz dravinjskega okrožja, oddelek Sokola iz Slovenske Bistrice -n od tam tud: oddelek vojaštva. Igrala bo godba »Dravinja« iz Konjic. Iz PStiia j— Prihodnja javna občinska seja bo v ponedeljek 27. t. m. ob 18. v posvetovalnici mestnega magistrata. Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo o reviziji Mestne hranilnice. j_ Občni zbor Gremija trgovcev v Ptuju bo 2. julija v gostilni g. Brenčiča na Ormoški cesti ob 19. Med drugim bodo na dnevnem redu preosnovanje gremija, odobritev rovih pravil, volitve nadzornega odbora in razprava o izvedbi obligatornega bolniškega in starostnega zavarovanja. j— Sokolska četa pri Sv. Barbari v Halozah priredi danes letni telovadni nastop na šolskem dvorišču ob 15. Za Ptujčane bo vozil avtobus z odhodom izpred mestnega mag;strata ob pol 14. Vožnja tja in nazaj 16 Din. j— Sokolska četa pri Sv. Urbanu pri Ptuiu je priredila v nedeljo 19. t m. svoj javni nastop, ki je precej dobro uspel. Odbor se zahvaljuje Ptujčanom, ki so nas po-setili. kakor tudi vsem, ki so s svojimi darili pripomogli k zadovoljivem gmotnem uspehu. j— Ptuj dobi v kratkem zvočni kino. Dramsko društvo je skupno s Sokolom na-ročilo aparaturo, ki je že n* potu. Prve p-edstave hodo meseca avgusta. Tako bo naš-e mesto naposled vendarle dobilo mori crn kino. j— Živinski sejem, Id se je vršil 21. t. m., je bil ra zmerno zelo dobro oibskan, dočim je bilo kupčij le malo sklenjenih. Na selein je bilo prignanih 223 krav, 77 telic, 123 volov. 37 bikov, 88 konj, skupno 548 glav. Prodanih pa je bilo 1-39 glav. Cena kravam 1_50 do 4. telicam 2.50 do 4.75, volom 2.50 do 4.25, bikom 2.50 do 4 Din za kg žive teže. Konji so bili po 40i) do 3.200 Din za glavo. Na svinjski sejem 22. t. m. pa je bilo pripeljanih 55 prascev in 45 svinj. Prodanih je bilo skuirmo 82 rilcev. Cena prascem je bila 80 do 200 Din za rilec, svinjam pa 5.75 do 8 Din za kg žive teže. j— Huda nesreča s kolesom. Nedavno rc je vozil mizarski pomočnik L. M. s kolesom v Spuhlji in na nekem ovinku zavo-zi v Terezijo Roškarjevo iz Spoihlje baš v trenotku, ko je nesla preko ceste na rokah deteljo. Sunek je bil tako močan, da je Roškarjeva obležal nezavestna na tleh. Do-bia je znatne poškodbe na glavi in si pri padcu izbila dva sprednja zoba iz spodnje Čeljusti. Neprevidna' kolesar se bo moral za-gvar jati pred sodiščem. i— Aretacija. Naša policija rma zadnje čase srečo. Ko je 20. t. m po mestu bera- FRAM PRI MARIBORU. V nedeljo 19. t f m. nam je pripravil Sokol izredno prijeten popoldan. Priredil je šaloigro »Peg, srček moj', ki je dobro uspela Vse uloge so bile srečno razdeljene in lepo podane. Po končani predstavi je nastopil mešan pevski zbor, ki je pod vodstvom šolskega upravitelja zapei nekaj prav mirnih pesmi z dovrše-r ostjo. Sledila sta še spretno igranje na gosli in lep solospev sopranistke z dovršenim soremljevanjem na klavirju. Pred prireditvijo in v odmorib je sokolski tamburaški zbor pridno sviral. Vsi, ki smo preživeli nekaj veselih uric, smo hvaležni prirediteljem. Ker so vse točke sporeda tako ugajale, so se že slišale želje, da bi se prireditev ponovila. To se bo 29. t. m. zgodilo. Upamo, da bo uspeh prav tak kakor prvič. GORNJI PETROVCL V nedeljo 19. t m. smo imeli v Gornjih Petrovcih krasno uspelo šolsko prireditev. Šolski otroci so nastopili s petjem in mladinskimi igrami. Zlasti 4£ra »Dvakrat Lenčka« je zadivila prisotne. 1'evsike točke je spremljal tamburaški odsek domače sokolske čete. Vsa čast šolskemu upravitelju g. Ivanu Pavliku, de jo učil in vodil šolsko mladino. Njegov velik trud je obrodil obilen sad. MORAVČE. Nastop agilnega moravške-ga Sokola v nedeljo 19. t. m. je sijajno uspel V lepem številu so se ga udeležili tudi Sokoli iz Dobra, Domžal, Litije in od drugod. Počastila pa je nastop tudi župna načelnica sestra Boltavzerjeva. Ko je ob 15. pestri sprevod, ki se je je udeležil celotni občanski odbor s konjenico in moravško godbo na čelu. prikorakal na telovadišče, je številno čil neki Intihar Ernest, kleparski pomočnik z Viča pri Ljubljani, ga je policija aretirala in odvedla na stražnico. Pri pregledu policijskega dnevnika pa se je ugotovilo, da ga zasleduje ljubljanska policija zaradi javnega nasilstva. Intihar je bil eskorti-ran v Ljubljano. Iz Preltitiurfa -»m— Proslz\>a Vidovega dne v Dolnji Lendavi. Naše šole se pripravljajo na svečano proslavo Vidovega dne. Prvo prireditev bo imela osnovna šola v ponedeljek popoldne. Šolarji bodo predvajali igro »Grudico«. Prireditev bo v dvorani hotela »Krone« ob 18. Na Vidov dan bodo imele šole proslavo po božji službi. Gojenci meščanske šole nastopijo z raznimi deklama-cijami in drugimi točkami. Glavno proslavo pa priredi meščanska šola istega dne ob 15. Ta prireditev gojencev meščanske šole obeta biti zelo zanimiva. To pot bo-go goreli tudi kresovi na vrhovih Lendavskih goric. Pridite! pm— Osebna vest. K četi 36. p. p. v Murski Soboti je bil dodeljen podporočnik g. Markovič Vojeslav iz Varaždina, ki je že nastanil novo službeno mesto. pm— Osebna vest. Za komandirja orožni-ške postaje v Črensovc.ih je postavljen a. Plešovnik Friderik, ki je prišel s Tišine. G. Žarjal pa ie premeščen v Mursko Soboto. pm— Se o zadnjem sokolskem nastopu. Kakor smo že poročali, je zadnji nastop Sokola pokazal sadove trudapolnega dela pri vseh oddelkih in je bil dosežen popoln uspeh. Velik delež nri tem pa ima tudi realna gimnazija v Murski Soboti, ki je z nastooom svojih gojencev pokazala, da se je sokolska misel na zavodu razveseljivo razmahnila. Nastopajoči oddelek, broječ preko 50 dečkov, je pod vodstvom bratov profesorjev Ščuke in Justina izvajal vaje z vso eksaktnostjo in vzbudil obče občudovanje in priznanje. Izvajane vaje. ki jih je spremljala sokolska dijaška fanfara, je bil točka zase, ki je dovolj zgovorno pričala o uspemem delu in vzgoji na zavodu pod ravnateljstvom direktorja g. Vagaje. pm— Sokol v Dolnji Lendavi priredi tombolo na dan sv. Petra in Pavla ob 15. pred »Krono<. Društvo razpolaga s nravi lep;mi dobitki, zato 9e pričakuje velika udeležba naroda. pm— Živinski sejmi t dolnjelendavskem srezn. Kakor znano, so bili živinski seimi od aprila zabranjeni zaradi živinske bolezni v sosednem srezu preloškem. Ta zapora je prizadela veliko škodo narodu, zato se je storilo vse, da se v našem srezu ta zapora ukine. To se je sedai res zgodilo. Živinski sejmi so dovolleni sedaj tudi v dolnjelendav-skem srezu. Tako se bo vršil z dovolien^m banske uprave seiem v Dolnii Lendavi ?>0 t. m„ ker se zadnji sejem še ni mogel vršiti pm— Električna razsvetljava v Dolnji Lendavi. Kakor se čuje. namerava nQki podjetnik postaviti električno centralo, ki bo oskrbovala z razsvetljavo Dolnjo Lendavo. V teku so že priprave, predvsem prošnja za dovoljenje. sokolsko družino pozdravil starosta br. Toman in končal govor s pozdravom na starešino prestolonaslednika Petra in vso kraljevsko rodbina. Telovadni nastop vseh oddelkov je pod vodstvom načelnika br. Verhovca in agilne načelnice s. Kovičeve pokazal razveseljiv napredek. Sledila je prosta zab-ava. ki je ob zvokih vrle moravške endbe not kla v lepem sokoskem soglasju. T". ros usnelemu nastopu moravškega Sokola čestitamo. POIJČANE. V torek se je zgodila v tukajšnji tcranii za lesno volno huda nesreča. 17-letni delavki Malčl Fermclškovi je odrezal stroj tri prste desne roke. Nesreč-rica se je v hudih bolečinah zgrudila nezavestna na tla. Prepeliali so jo v bolnico. Tukajšnji podružnica SPD je namestila ob irh.odu kolodvora velik kažipot na Brč. — Ni tukajšnjem sokolskem odru bo gostovala v nedeljo 26. t. m. sokolska deca iz H?č. ki vprizrri pod vodstvom s. Apihove r-ladin^ko igro ^Kraljičina z mrtvim srcem« Začetek ob r>ol 16. Vstopnina nizka; ra. dpco 2 Din. čisti dobiček je namenjen za ubogo deco. — Prihodnjo nedeljo 3. ju-l;ia priredi Sokol vel;k srečolov s sodelovanjem domačegra pevskega odseka in godbe »Drava« iz Maribora. — Grobelško-vo posestvo iz Lušečke vasi je kuoil go-rrod Skrabelj iz Loč. G Kunce iz Frama ;>• prodal svojo hišo s nosestvom tukajš-^ iernu posestniku in trgovcu. g. Zebcu. — 7 ra nedeUskem sestanku rogaške in poli-čanske podružnice SPD ie bil izvoljen za i rvosra predsednika novi ravnatelj roga-š' e?-a zdravilišča sr. inž. Ditrih. Sklenilo fsf- ie tedaj tudi. da. se planinska koča s frdla Boča prenese do Sv. Miklavža, kjer se povečana nreuredi v primerna pren^či-?*a. S to pridobitvijo se bo Bo? še boli populariziral. Premarkirala in popravila se b^do nekatera boli zanemariena pota. zla-rti ono idilično pot do Fi^ž^arjevega križa !n od tam dalje do stolpa. SEVNICA OB SIAV1. V nedeljo 26. t. m. ob 17. bo v Sokolskem domu pon.;čno filmsko predavanje o j etiki. Predaval bo brat dr. Miušič s predvajanjem filma »Dva brata«. Vstop prost. — Kresovi bodo zagoreli na predvečer Vidovega dne v ponedeljek 27. t. m. na Zajčji gori in drugod. H kresu so vabljeni vsi narodno zavedni občani. — Proslavo Vidovega dne priredi 28. t m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu šolska in sokolska mladina Vstop prost. Na praznik 29. t m. popoldne ob 5. bo v Sokolskem domu posebna filmska predstava za šolsko mladino do 14. leta. Predvajan bo prosvetni film »Beli stadion«. Vstopnina samo 1 Din. — Javni telovadni nastop Sokola bo v nedeljo 3. julija ob pol 16. Po telovadbi prosta zabava na letnem telOvadišču. Sevniška godba. Obilen sreč o lov. Vabljeni! — Na sokolskem odru 9ta nas v petek 19. t. m. zvečer prav prijetno zabavala sokolska diletantska družina in društveni orkester z uprizoritvijo Doboviškove »Radikalne kure«. 4 Dokaz ogromnemu zanimanju za to predstavo je bila natlačeno polna dvorana Sokolskega doma. Prisoten je bil na tej jubilejni stoti uprizoritvi te igre tudi avtor g. dr. Dobe-višek, ki je prejel zasluženo priznanje navdušene publike. Igro je režiral br. Drago Cimperšek Vsi igralci so dobro izved1! svoje vloge. V nedeljo 12. t. m. popoldne se je vrišla prva repriza z enako dobrim uspehom. — V nedeljo 12. t. m. dopoldne se je vršil v zadružni pisarni občni zbor Splošne gospodarske zadruge v Sevnici. Zadruga, ki je članica Zveze slovenskih zadrug, je imela ob koncu 1. 1931. 641 članov s 718 deleži. Sflcunni promet je znašal v 1. 1931. 14.514.059.52 Din. Stanje hranilnih vlog ob koncu leta je bilo 2,400.30(2 Din 2 pari, stanje posojil ob konca leta pa 1,667 737.63 Din. Reservni sklad znaša 37.18151 Din. Čisitega dobička je bilo v letu 1931. 41.278.40 Din. Poročilo načelstva je podal g. Trupe j Franc. Kot novi član načelstva je bil soglasno sprejet g. Šetina Peter. V nadzorstveni odibor so bili soglasno izvoljeni gg. Ušl.aker Ivan, notar; Dermelj Alojzij, narodni poslanec; Lipov-šek Franc, posestnik; Erjavec Alojzij, posestnik; Divjak Anton, posestnik; Rozman Ivan, posestnik. ŠKOFJA VAS. Tudi v naS prijazni vasici se gibljemo. V nedeljo 19. t. m. popoldne se je vršila tekma koscev m grablpc, ki so jo priredili fantje in dekleta na travnika g. Medveda Alberta. Pri tekmi so sodelovali tudi fantje in dekleta iz sosednjih občin, zlasti iz Zg. Hudinje in Frankolove-ga. —Lepo nedeljsko vreme je privabilo iz sosednjih krajev večstoiglavo množico, ki ie z zanimannem opazovala tekmo zdravih m stasitih fantov in deklet Na travnika je igrala godba, ki je tekmovalce bodrila, gledalcem pa nudila razvedrilo. Po končani lepo uspeli tekmi so se številni gostje in tekmovalci podali na malico v gostilno g. Medveda, ki je poskrbel za dobro okrep- črlo. ŠT. TTJ V SLOVENSKIH OORTOAH. Gasilno društvo bo rmelo 3. julija ob 15. slovesno otvoritev Gasilskega doma z veselico. Ples, srečolov in druga zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo Gasilskega doma in za nakim gasilskega orodja, vabljeni prijatelji gasilstva. VIŠNJA GORA. Dne 10. julija bo javni nastop višnjegorskega Sokola, združen z veselico in švedsko štafeto. Zleta v Pra- gi se udeležita tudi dva člana našega vi3- ii j gorskega Sokola. — V šentviški fari je neka ženska rodila te dni tretjega nezakonskega otroka, ki pa je kmalu po porodu umrl. Ker sta se tudi prva dva skoro po rojstvu ločila od življenja, se je vršila zaradi suma eventualnega zloči-a v četrtek 24. t. m. sodna obdukcija, k. pa ni ugotovila ničesar obremenilnega. — Na sejem ▼ petek 25. t. tb. so prignali okoliški kmetje izredno mnogo goveje živine Bilo je je domala 300 glav in 25 komadov drobnice. Cena pa je bila seveda precej nizka. Teleta so se plačevala od 3—4 Din za kg žive teže. — V petek dopoldne se je zbrala komisija, ki je kolavdirala novo cesto Višnja gora—Sp. Brezovo. Hotelirstvo in avtomobilska industrija Vprašanje avtomobilskega gumijastega obroča (pnevmatike) Vezi, ki ostojajo med hotelirstvom ln avtomobilsko industrijo, opravičujejo, da se bavimo na tem mestu tudi s problemi, ki jih ima zadnia rešiti. Te vezi so mnogovrstne, problemi pa tudi s splošnega stališča zanimivi. Po eni strani so to pridobitna vprašanja neposredne narave, ki vežejo hotelirja z avtomobilsko industrijo kot konsumenta. terej naravnost kot odjemalca; kajti mnogi hotelirji so družabniki avtobusnih in avtotaksnih podjetij in morajo, če naj pametno kupujejo ali nakupe kontrolirajo, vedeti, kaj je avtomobilska industrija do tistega dne v izdelavi dosegla, kaj je torej, da rabimo izraz ameriškega poslovnega jezika, most up-to-date. Nadalje m> rajo vedeti, katere probleme je ta industrija načela, pa jih še ni smatrati za rešene. Veliki hoteli imajo dostikrat svoj lasten avtonfobilski pa^k, ki ga uporabljajo samo ali v glavnem samo za lastne potrebe, torej kot hotelski oddelek, ali pa za splošne potrebe trga po uslugah te vrste, torej kot podružnico. V tem zadnjem primeru se vsaka usluga hotelu ali za račun hotela temu zaračuna po dnevnih cenah. Tako tudi če nič takega ne obstoja, Je hotelirju in zaradi tega tudi njegovim na-sta.vljencem neobhodno potrebno, da znajo strokovnjaško premotriti avtomobil in s tem tudi avtomobilsko podjetje, saj so vendar vsak trenutek primorani, da tako podjetje priporoče ali pa se ga naravnost po^lužijo za račun kakega gosta. Pri razmotrivanju te vrste je težko najti točko, kjer naj se delo zastavi. Saj so ti problemi tako mnogovrstni ln tako sološno zanimivi, da se lahko po vsej pravici reče, da gibljejo svet. Vendar smo mnenja, da nas more voditi pri tem misel na težki če, ki jih kaže iskanje res dobrega izdelka, in pomembnost tega, da se res najde, kakor tudi obrtna stran te misli, namreč nevarnost, da za drag denar kupimo kaj manjvrednega. Z drugimi besedami glede vrste, po kateri bomo te probleme obravnavali, nas bo vodilo vprašanje, pri katerem avtomobilskem sestav-• nem delu igra največjo vlogo njena trpež-nost merjena po njegovi ceni. To vprašanje pa le isto kakor vprašanje po rentabilnosti dotičnega sestavnega dela. Izdelek, pri katerem nastane ta zagata za interesenta najbolj gotovo in v najizrazitejši obliki, pa je gotovo avtomobilski gumijasti obroč ali pnevmatika (ty-re). Naj nam bo torej dovoljeno, pričeti pri njej. Izdelava pnevmatike je špecijalno vprašanje avtomobilske industrije v polnem pomenu besede. Problemi, ki jih ima ta v tem pr gledu rešiti, se dado zgostiti v naslednje: 1. Vprašanje stopala CLufflache, tread) in stranskih sten (Seintenv/ande, side-dewalls). 2. Vprašanje zveze teh dveh z ogTod-jem, torej vprašanje gumijaste blazine (Gummikissen, cushion). 3. Vprašanje ogrodja (Unterbau, car-cass) samega 4. Vprašanje zveze pnevmatike z obročem kolesa, torej vprašanje robu (Wulst, bead). 5. VpraSanje zračnice (LtcftscJilauch, tube). Razmotrivajmo torej te probleme po vrsti. Stopalo tn stranske stene pnevmatike so iz najboljšega gumija, ki je zmešan z raznimi kemikalijami. Od te zmesi odvisi v visoki meri trpežnost pnevmatike in s tem varnost vožnje in njena rentabilnost, če je ta zmes prvovrstna, se spozna na tem, da kaže tudi ped mikroskopom enakomerno baržunasto površino ali prerez. Stopalo ima vreze, razporejene po gotovem vzorcu, ki posredujejo ono adhe-zijo pnevmatike k cestišču, ki je za varno voženje posebno na ovinkih in pri zaviranju največje važnosti. Stopalo je oni del pnevmatike, ki mora zdržati največ ter je torej naj debelejše. Toda tudi stranske stene morajo biti kos močnim pritiskem in sunkom, posebno če zaidejo kolesa v kolovoz ali butajo ob rob pločnika ali ob kantone. Važno Je, da je vse rfmpaj, stopalo ln stranske stene, Izdelano te enega kosa in ne spregano iz separatnih kosov, katero načelo tudi pri dragih pnevmatikah ni vedno upoštevana Ce mesto, kjer so deli spojeni, poči, kar so mnogokrat lahko opazi že pri novih pnevmatikah, tmata voda tn blato odprto pot v notranjost pnevmatike in prodreta ▼ celo njeno strukturo. S tem se ta docela razruje- Stranske stene so ojačesM po ki morajo biti z njrmd Iz enega kosa. Gumijasta bJaaSns*. Pod stopalom leffl debela plast gumija, ki jo prepregajo pasovi lz kordnega tkiva. Naloga te plasti je, služiti stopalu kot nadaljnja opora te porazdeliti sunke na večjo ploskev. Konstrukcija te plasti, ki se zove gumijasta blazina, je važna. Bo najnovejšem stanju tehnike mora biti vloženo tkivo Sroko kordno tkivo. Gaza aH križnato tktvo. ki jo rabijo tovarne, ki izdelujejo kurantne vrste, torej niso več najboljše. Gumijasta blazina mara biti stopljena s stopalom ln z ogrodjem, to se pravi pod stopalom tn ob ceB stranski steni do podnožja, ter more samo na ta način zadostiti svoji nalogi kot trdna zveza med obema. — Pri večini današnjih Izdelkov, tudi pri takih, ki se prištevajo med dobre kvalitete, nahajamo gumijasto blazino samo ped stopalom, ne pa tudi ob stranskih stenah, kjer Je torej ogrodje manj zaščiteno tn zaradi tega manj odporno proti sunkom in udarcem od strani. O gre d je. Naloga ogrodju Je, dati pnevmatiki trdno pod stavo ter reducirati na komaj občutne tresljaje sunke, katere sta že omilila stopalo in gumijasta blazina. Te tresljaje zaduši potem zrak ki je zaprt v zračnici. Tej nalogi more zadostiti le skrajno trdna konstrukcija. To se doseže po posebnem sestavu ogrodja, ki je zelo podoben sestavu železobetona. pri čemer 3dstavlia rumena frikeiiska snov ce-mt. zelo lake kordne niti pa železne pa-e. Materijal k<~rdnlh riti je kakor pri mijasti blazini tako tudi tukaj velike važnosti. Uporabljati se ima le najboljši dolg:nlaknasti bombaž, kar dostikrat ni upoštevano tudi pri dragih pnevmatikah. Notranji rob. Lahko je spoznati, da je eno najhujših vprašanj, pred katera je bila avtomobilska industrija postavljena, vprašanje zveze pnevmatike s kovinskim avtomobilskim kolesom. Ta zveza se doseže po žični vrvi iz specijalnega jekla, katerih vložitev v rob je zopet poseben problem, s katerim se tukaj ne moremo baviii in glede katerega se moramo zanesti na znamko, ki jo kupujemo. Vendar naj si kupovalcc pnevmatike zapomni, da sedi samo taka pnevmatika trdno na kolesu in ustreza tudi drugim zahtevam, katerim mora zadoščati, katere oba roba. tortj zunanji in notranji, imata kompaktno zvezo z žično vrvjo. Zračnica. Tudi tukaj kakor pri celi pnevmatiki ie materijal največje važnosti, kajti od.leti mora vendar sunkom, tresljajem, vročini in padcu pritiska če je kaka znamka v tem pogledu dobra, torej zanesljiva, nam more pokazati le izkušnja. Na kar pa more kupec in konsument gledati takoj in neposredno, je to, da gre zračnica natančno v pnevmatiko. To mislimo tako, da se mora zračnica že od vsega začetka izdelati v obliki obroča, ne pa najprej izdelati kot ravna cev. potem pa se na t beh koncih spojiti v obroč. Zračnice, izdelane na zadnji, sicer enostaven, toda površen in nedostaten način, dobe v pnevmatiki na notranjem obodu gube. Slabo stran tega si lahko izračuna sam vsakdo, ki ima le količkaj tehničnega čuta. S tem. mislimo, smo zadostili nalogi, H smo si jo za danes nadeli. Videli smo, da je pri nakupu pnevmatike mnogo zadeva zaupanja, to je, v mnogem se moramo zanesti na znamko, ki jo kupimo. V k. likor je bilo to zaupanje upravičeno, nam bo pokazaia šele izkušnja, ki jo bomo s kupljeno pnevmatiko imeli, člevek, ki je poučen. pa se bo lahko že pri nakupu varoval marsikake škode. Po našem mnenju ustrezata vsem zahtevam, ki smo jih spoznali v teku te obravnave, pnevmatika in zračnica ZNAMKE >INDIA« s č'mer pa nočemo reči, da je to edina taka znamka. C*? f V m severni me*i Dočim je prireditev v Gornji Radgoni potekla v najlepšem redu, so heimwehrovci ob Muri predrzno izzivali in se naposled steofi Gornja Radgona, dne 22. Junija 1932. Najveličastnejši dan sokolstva na naši skrajni severni državni meji je bil letošnji 19. junij. Sokol je po 10 letih dela razvil svoj ponceni prapor. Lep razmah sokolstva ob naSi meji je beležiti po 6. decembru 1929, ko je bil z zakonom ustanovljen enotni SKJ. Pod spretnim vodstvom vaditeljskega zbora, kateremu načelujeta vneta pek. lska de-lavoa načelnik br. Danilo Pahor in načelnica s. Cilka Miillerjeva je uspelo dvigniti število vseh oddelkov, posebno še sokolske mladine. Proslava se je pričela na predvečer s podokmeo kumici. Po trgu se je razvil lep sprevod članstva z malonedeljsko godbo in četo gornjeradgonskih gasilcev. S hiš so že plapolale trobojnice in okna so bila razsvetljena. Posebno je učinkovala bajna razsvetljava na vili znane tvrdke Bouvier. Sprevod je krenil spremljan s streljanjem raket pred občinsko hišo, kjer stanuje kumica. Tu se je zbralo mnogo občinstva Po daljšem igranju godbe in petju močnega moškega zbora ped vodstvom g. Janka čiriča je sledil razhod. V nedeljo dopoldne je bilo živahno vrvenje na lepo urejenem telovadnem prostoru na Tratah ob Muri. Ob 10. je prispelo z vlaki m številno članstvo z naraščajem in deco Murskega okrožja, nadalje sreski načelnik dr. Farčnik iz Ljutomera, za NO iz Maribora minister v pok. dr. Kukovec, savezni delegat br. dr. Gorišek, župni delegat br. Karbaš in župni podnačelnik br. Dekleva. Na telovadišču so se vršile skušnje vseh oddelkov. Nato se je formirala pevorka. Za ljutomerskim praporom se je razvila lepa vrsta članstva in mladine v krojih, ki je krenila mimo obmejnega mosta do občinske hiše, kamor je v tem času prispela tudi četa gojencev inž. podooficirske šole iz Maribora. Tudi tokrat se je zbralo številno občinstvo. Po pozdravnem govoru društvenega staroste br. Mavriča je sazezni delegat br. dr. Ge-rišek v lepo izbranem govoru razvil prapor ter ga Izročil praporščaku br. Jošku Korošcu. Prapor diči od kumice pripet dragocen trak z napisom: »čuvarju naše meje 19./6. 1932 kumica«. Popoldne se Je na telovadišču poleg stotine domačinov zbralo tudi mnogo gostov. Nastop je otvorila moška deca, katere porast v domačem društvu in pri obeh sokolskih četah iz Radencev in Apač smo z veseljem opažali, ženski deci je sledila švedska štafeta članstva domačega in ljutomerskega društva z zmago prvega, in ljutomerski moški naraščaj pod vodstvom br. Porekarja. Lepo je bila nato odigrana odbojka med člani ljutomerskega društva in gojenci inž. podo-ficirske šole z rezultatom 13:8 v prid Ljutomeru. Posebno je zadivil nastop vojaške čete. Sledila je orodna telovadba, proste vaje članev in članic vsega okrožja ter simbolične vaje »Morje Adrijansko«, ki jih je izvajalo domače članstvo tn želo vse priznanje. Gornjeradgonskl Sokol je s to prireditvijo pokazal velik napredek. Vztraja jmo na tej poti, naj velja geslo, zapisano na prapor ju: »živi, bori se, ne klonil« Zahvala vsem, ki so k temu uspehu pripomogli. Medtem, ko Je bflo sokolsko p1 avle popolnoma mirno, niso Izostali incidenti pri sosedih onstran Mure. V Radgoni ee ja vršila velika »heimweh.rovska« veselica, že v soboto popoldne je bilo vse mesto v frankfurtericah, heimwehrovci so prihajali od vseh strani. V noči od sobote na nedeljo je prispela večja družba vinjenih, ki so demonstrirali na obmejnem mostu ter prispeli celo na našo stran do obmejne straže, ki jih je zavrnila. Takisto so se zbirale gruče heimwehrovcev tudi v nedeljo vzdolž Mure in do sredine mesta ter demonstrirale na skrajno izzivalen način. Izziva či so bili večinoma le tujci lz vse nemške Štajerske, nahujskani od domačih prenapetežev. Avstrijske obmejne straže so početje demonstrantov mirno opazovale. Na naši strani se niti občinstvo, niti članstvo Sokola ni zbiralo ob mosta, marveč je bilo vse zbrano na veseličnem prostoru. Apeliramo na naša oblastva, da se ta zadeva temeljito preišče. Sicer pa naj služi v pomirjenje obmejnega prebivalstva naslednje: Medtem, ko je potekla prireditev pri nas popolnoma mirno tn v veselem razpoloženju, se je onstran celo prelivala kri. Med številnimi heimwehrc-v^ skirni grupami se je nahajalo več vroče-krvnežev, ki so med uniformirane! razkrinkali pripadnika »rdečih« iz Brucka katerega so neusmiljeno pretepli. V pretepu pa so se zirunkall tudi — med seboj. Tuji strokovniaki za teSesso vzgof® na praškem zletu Japonci, V torek sta prispela na zletne slavncati dva zastopnika Japonske telesne vzgoje Tomosada Kosa in Harno Takeda iz Osake na Japonskem. Portugalci. Katalonsko drnStvo za telesno vzgojo »Palestra« pošlje 26. t m. z avtobusom iz Barcelone na zlet 30-člansko ekšpedicijo, ki bo v Pragi taborila pod šotori. Romani. Iz Bukarešte prispe 20-članska ekspedidja gfmnastov in 28 članov Športnega in gtmnastičnega društva iz Jasyja. litvanci in Estonci. V Prago prispe 25. t. m. 30 Htvanskih gimnastov in 20 čla- nov estonskega Društva telovadnih učiteljev. Finci. Finsko telovadno društvo pošlje vrsto vrhun.ških telovadcev pod vodstvom najboljšega finskega strokovnjaka profesorja Lahtina. Francozi. Tudi iz Francfje prisme v Prago večje število strokovnjakov, ki hočejo na licu mesta študirati sokolsko telesno vzgojo in organizacijo. Irdijci. Sokolskega zleta se ude!e£jo tn-di indijski delegati pri Društvu narodov v žennd Chatterjee. njegova žena in še dva člana indijske delegacije. SbkohSta Sefo ma Lmrrtd bo imela prvi jarmi nastop KI julija, zaradi česar prosi odbor sosednja bratska društva, da se ožini j o na ta dn. Sokolski nastop ▼ Trbovljah. V nedeljo 19. t. m. je imel trboveljski Sokol nastop, ki je pokazal, da društvo klub vsem teži-vseni stalno napreduje. Posebno razveseljiv jo pot as t Števila telovadečih. Ob krasnem vremenu je nastopilo r vseh oddelkih ofcrog 750 oseb. Prireditev je otvorila najmlajša deca z igrami, ka so spravile publiko v veselo razpoloženje. Nato je nastopila ženska deca z zastavicami, kar je močno poži^elo že itak pestro slako na telovadišču. Moška deca je izvajala proste vaje z redko eksaktnostjo. Proste vaje oaraščajnic so bile izvajane z eleganco. Prav tako proste vaje članic. Moški naraščaj je izvajal proste vaje prav dobro. Prav tako člani. Posebno pozornost pa so zbujale vratolomne vaje na orodju, posebno one na krogih in na drogu. Ta točka je pokazala, da razpolaga naš Sokol z odličnima telovadci in telova-dkam'. Številno občinstvo nd štedilo s priznavanjem. Vse telovadne točke je spremljala maša priznana delavska godba. Da ie telovadni nastop tako dobro uspel, gre glavna zasluga marljivemu vaditeljskemu zboru, v katerem je močno zastopano tudi učitelj-stvo vseh sol. Proslava desetletnice Sokola v Brega ni. Sokol v Bregani je proslavil v nedeljo, dne 19. t. m. desetletnioo obstoja. Bregana je bila vsa v zastavah in slavolokih. Spored proslave se ie pričel popoldne s sprevodom, ki je šel do Jesenic in nazaj. Po sprevod-i :e pozdravil udeležence starosta br. Ra;"evič ter izrekel pozdrave Nj. VeJ. kralju Alak- ea-ntdrn. Nj. Vrs. prestolonasledniku Pe^Tu kot staTosti SKJ in vsej kraljevski hiš". Iz mnogih grl je zaoral glasni »Živeli«, nakar je sokolska fanfara zaigrala državno himno. Prcrvetar br. Zdenko Dolinar je zatem v jedrnatih besedah očrtal desetletno djo. Javna telovadba je zelo lepo uspela. T?!;>-vadbo je zaključil n-astop vseh kategorij breganskega Sokola v skupni vaji »Podajmo si roke Sokoli« s spremstvom pevskega zbora. Po javnem nastopu se je razvila priletna zabava, pri kateri sta igrala sokolska fanfara in domač tamburaški zbor. S'zonlianski včiteljiščniki v Brnu. Na povratku iz Prage so prispeli v sredo 13. t. m. zvečer skonlian-^ki učiteljiščniki pod vodstvom prof. Vojnoviča v Brno kjer j;b je prisrčno sprejelo številno občestvo. V sprevodu z godbo na čelu so odšli v Besedni dom. kjer je nriredila ČT-li^a pozdravni večer, katerega so se udeležili za-sfo^iki civilnih im vojaških oblasti. Sokolstva, učiteljstva in diiaštva sredniih šol. Za koncertni program je poskrbel pevski zbor sr^dnješ-olcev. Begati program so iz-polrili Skopljanci s netiem naših pesmi. V četrtek so si ogledali brnske znamenitosti m industrijska podjetja, nakar so odpotovali v petek zjutraj na Dunaj. Jugoslcr\'ehska trgate\' na zlefni razstavi. Udruženje slovanskih žena v Pragi je priredilo v petek 24. t. m. na zlefni razstavi pod fontano veselico »Jugoslovensko trgatev«. Lepo upsela prireditev se je zaključila z vodometom, razsvetljenim v vseh barvah, iz stare fontane. ki je bila za letošnji zlet na razstavišču popravljena in izpopolnjena. Moderno stojalo za kakteje ie jako origi-naino. navzlic alii morda prav zaradi svoje primitivne izdelave, ki nam omogoča, da ga v par urah sami izgotovi-mc. Zadostuje ozka deska, ki nie izha- Praina 2e pred ieti so bila vsakovrstna pralna tvoriva silno priljubljena. Ta doba je danes že daleč za nami in ie še naše matere in babice se spominjajo, kako elegantno so učinkovale tudi pralne obleke. Tedaj moderno pralno tkanino so nazivaH »mu?« in če smemo verjeti slikam, so bile obleke te vrste izredno graciozne in slikovite. Šele povojna doba s svojim stremljenjem po bahavem razkošja je opustila tvoriva in se s tem odTekla najbolj učinkovitemu modernemu blagu za poletje Po desetletnem premoru pa znova stopajo ta tvoriva v ospredje. Sprva so le maloštevilni modni saloni prinesti v svojih poletnih zbirkah tndi nekaj pralnih oblek in platnenih kostumov. Ostali so jim sledili z gotovo rezervo, dokler se na elegantna žena sama brezpogojno odločila za pralna tvoriva, ker je spoznala, da pomeni ravno taka namenoma poudarjena »primitivnost »višek elegance. In še nekaj — ta je vsaki ženi dana možnost da se s prav skromnimi sredstvi elegantno obleče, kar je v današnjih časih sigurno odločilen faktor. Zato bomo r bližnji prihodnosti ▼Vl«fi platno, kreton in slična tvoriva ne samo doma. temveč tudi na promenadi in ob elegantnih popoldanskih priložnostih. Razen ie gori omenjenih prednosti imajo takšne obleke tudi dobro lastnost, da jih moremo rrvrstno čistiti, poleg tega pa so zračne in lahke, torej najbotj primerne za vroče dneve. Seveda mora mo pazi«, da je tkanina, ki jc kupimo, iz dobro barvanega tvoriva in da ne obledi ne na soncu, ne v vedi. Platnen kostum »klasičnega« kroja vidimo na prvi skici. Krilo je rahlo zvončasto, jopica pa popolnoma ravno ukrojena, spredaj odprta ter prepeta z ozkim pasom. H makovo rdeče ali peščeno rumene) lepo kostumu modeme barve (grahasto zelene, pristoja pikčasta pralna bluza v kontrastnem tonu. Eleganten je napol širok klobuk iz istega platna kakor kostum. Itz vsakega karirastega pralnega blaga moremo izdelati ljubko obleko na naramnice. kakor predočire naša druga skica. Svetla bluza z balcnastimi rokavčki izvrstno dopolnjuje opisani model. Iz progastega blaga izdelamo prav lepe obleke z jopico, ki ima na mestu rokavov kratka krilca. Še živobarven pas in svetla bluza, pa srno ustvarili mladostno ljubek poleten model! (Predzadnja skica.) Vzorčasto platno zadnje čase nadomestaje vzorčaste svile, le da je bolj originalno fn nenavadno, tako da se je elegantni dami J. Ribičič: Marela (Domača naloga.) V .šoli so nas učili, da je marela ki-šobran. Deklice so verjele, dečki pa ne. Deklice vse verjamejo. Naš kišobran ni marela, temveč gospodarjev Sultan. Sultan brani hišo pred tatovi. Tatovi so nevarni samo prvega v mesecu, pravi moja mama. Tatovi se marele ne boje, zato ni marela kišobran. Pač pa je marela kak-šenkrat silobran. Moi sta/ejši brat je lani kupil marelo. Pa mu jo je nekdo vzel v kavarni. Da ne bo brez marele, je moj brat vzel v kavarni drugo. Včerai je spet deževalo. Moj brat je šel z marelo v kavarno. Ko tako sedi, vidi. da jemlje nekdo njegovo marelo. Hitro vsfane in reče: »Hop. ta marela je moja!« Pa ga oni kresne z marelo po glavi in kriči: »Aha, ti si tisti, ki mi je lani marelo ukradel!« Tako je bila marela silobran, moj brat pa tepen in brez marele. Izgubil je kar dve. Tudi naš sosed pravi, da je marela silobran. Naš sosed je pevec. On poje v gledališču. Zato ima mnogo sovražnikov. Njegovi sovražniki se imenujejo kritiki. In je eden njih zapisal v časopis. da poje naš sosed grdo. Naš sosed vzame marelo in gre nad sovražnika. Ko ga dobi. ga udari s si-k>fcranom po glavi. Oba prideta pred izredno priljubilo. Krilo in bol er as ta jopica na naši zadnji skici sta izdelana iz barva-stvo vzorčastega platna, dočim sta bluza in odgovarjajoči široki klobuk iz kontrastnega enobarvnega platna. Beli platnena čevlji veljajo letos za najbolj elegantno damsko obutev ter jih nosimo v zvezi z naravno barvnimi nogavicami Spredaj zavezam životi so posebno modemi hi slikoviti, tako da uporabljamo to idejo ne samo za bluze, temveč tndi za male jopice in stično. Se- veda najdemo ta števfkie Inačice, n. pr. ljubko blttzo z baionastimi rokavi, ki je pri izrezu spredaj prevezama, od tod pa izhajajo konci za široko pentljo na hrbtva, ali kratko večerno jopico s spredaj zavoz-Ijarao in postrani zavezano slikovito pentljo. to Je naslov sijajnega romana, tn je te dni izšel v založbi Tiskovne zadruge. — Komur Je do resničnega užitka, naj postane čim prej naročnik zbirke »Mojstrov in Sodobnikov« m \o A \ ! jajo stabilno pričvrščene deščice za cvetlične lonce. To etažero prepleskamo z živahno barvo, cvetlične lonce pa poslikamo v kontrastnem tonu ter jo obesimo k oknu. Zdravniška posvetovalnica Shujšanje. Rapidno hujšanje lahko postane zdravju nevarno. Princip zaželjenega shujšan ja naj bo: od celotne teže smemo izgubiti eno desetino. Prvi teden lahko izgubimo na teži 500—750 gr, pozneje pa po 250 gr na teden. Namerno hujšanje naj opuste starčki in pljučno bolni. Shujševalno kuro pričnemo na ta način, da opustimo v hrani vse soli. Hrana naj sestoji iz 1C00—1200 gr mleka ali pa 1.5 kg jabolk na dan. Treba je namreč stremeti za tem, da čim bolj zmanjšamo kalorično vrednost hranil in da jo čim več potrošite s telesnim pregibanjem oziroma napenjanjem mišic. Dijeta: V glavnem mnogo beljakovine in malo masti. Sladkor naj se popolnoma opusti (namesto njega sla-dite s saharinom). Nemastnega mesa «e lahko zaužije dnevno 150—300 gr. Priporoča se mnogo zelenjave (zelje, ohrovt, špinačo, sa-lato). Popolnoma treba opustiti močnate jedi in sladkarije. Tekočin se sme zaužiti skupno do pol litra dnevno. Skrbeti za redno odvajanje! Od zdravilnih sredstev se v zadnjem času uspšno uporablja Elityran, vendar samo pod zdravniškim nadzorstvom. — Rosanka. Ako Vas prav razumemo, vprašujete glede zamašenih lojnic (Mitesser). Preprečite jih s tem, da si večkrat na dan operete lice z nevtralnim milom, ali pa s tekočim milom (Spiritus sapok). Zagoščer.a mesta iztisnite s špecijalnim iztiskačem. Naina-žite se s kisom ali 8 citronovim sokom, da oblede črne pike. Večkrat se umijte tudi s salicilnim milom. Lice si včasih natrite s kako indiferentno maščobo. — Epilepsija. IM epileptičnem napadu je treba paziti, da ee bolnik ne udari. Med zobe naj se mu da robec, da se ne ugrizne v jezik, spraviti se mora tudi v primeren položaj in zrahlja naj se mu obleka. — Ahmed, Skoplje. Pri soln-žariei je treba prizadetemu pokladati na glavo ledene obkladke. Najbolje izvedemo to tako, da napolnimo svinjski mehur z ledom. Kadar se ta raztopi, ga nadomestimo s svežim. Bolnikove noge oblivajte izmenoma z mrzlo in toplo vodo. — I. O., Šiška. Kakor sami pravite, Vaši živci niso v reda. Imate pa energijo in trdno voljo, da ozdravite. To je — verjemite — tudi najboljši lek za živce. Če ste sicer popolnoma zdravi. Vam svetujemo spremembo zraka in miljeja. Pojdite v hladne gorske kraje. Hranite^ se krepko, vendar se ogibajte zvečer težkih jedi. Poskusite hidi hladne kopeli pred spanjem. — M. M., N. m. Brez dvoma je Vaš pojav pažnje vreden, in kakor vidimo, je zdaj še /bs. Poskusite z obsevanjem, seveda najbolje pod kontrolo kakega špecijalista. — K. L., L. Podoba je, da je pojav brezpredmeten. Pazite na čistočo, dobro bi Vam storile tudi večkratne sedeče kopeli z odcedkom hrastove skorje. Dasiravno izgleda, da je pojav običajno čiščenje, ki nastopa v tem času, bi Vam vendar svetovali, da se za vsak slučaj o priliki zglasite pri kakem špecijalistu zh ženske bolezni. — P. S-, Maribor. 1.) Ltm-foma ie oteklina limfne žleze, in je znak bolezenskega štadija v soseščini. N. pr. otečejo Vam lahko »bezgavke« v komolčnem pregibu, če se n. pr. na prstu nahaja infekcira-na rana. Flegmona je pa gnojno vnetje podkožnega staničevja. Je torei nekaj sličnega, kakor abces. 2.) Kakor vidite iz št. 1.. ote-čejo lahko tudi pri tuberkulozi prsne »bezgavke«. Nevarnost ne zavisi od oteklin žlez. nego od štadija tuberkuloze. 3.) Srbečica po telesu je v Vašem primeru gotovo v zvezi s preosnovo. Zato bi bilo potrebno, da se daste natančno preiskati, da se dožene vzrok srbečici. — P. V., P osje. če Vam je zdravnik nasvetoval operacijo, se ji brez skrbi pokorite, posebno, ker operacija ni nevar- 'feažti-a na in Vam lahko samo koristi. Če pa to ne bi pomagalo, so pa še vedno druga sred-stav na razpolago, zaradi katerih se obrnite na svojega zdravnika. Imeti pa morate potrpljenje, ker je to zdravljenje včasih dolgotrajno. mM. ZzvSecsJk Iz programe? Nedelja. 2(5. junija. LJUBLJANA 9: Prenos cerkvene glasbe, iz trnovske cerkve. — 10: Abstinenčno predavanje. — 10.30: Pr. Murray, lanski Nobelov mirovni nagrajenec. _ 11: Salonski kvintet. — 12: čas, poročila plošče — 15: Velikonja: >Zupan<. ljudska igra. — 16: Gosp. Marjan Rus poje slovenske narodne s spremiievanjem salonskega kvinteta. — 16.45: Akademski oktet. — 17.20: Harmonika. — 20: Komorni večer. Sodelujejo ge. Brandlova in Lobe - Folgerjeva ter go*p. dr. Švara. — 21: Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet Ponedeljek. 27. junija. LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nemščina. — 19.30: Etika in eocijologija evangelijev. — 20: Koncert pevskega društva »Ljubljane«. — Koncert godbe 40. pešpolka Triglavskega. — 22: Čas. poročila, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17.30: Citre. — 19: Pevski koncert. _ 20.10: Ketelbeyeva glasba__21: Proslava Vidovega dne.'— 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Klavirski koncert. — 21.15: Operetna glasba. — 22.55: Plošče. — PRAGA 19: Jazz iz Brna. _ 19.40: Pesmi. — 20.15: Prenos iz Brna. — 20.50: Klavirski koncert — 21.15: Komorna glasba. — 22.20: Plošče. _ BRNO 19: Jazz. — 19.40: Koncert iz F»rage. — 20.50: Prenos tz Prage. _ VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Evropski koncert iz Holandske. — 22.55: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 17: Lahka godba. — 19.25; Prenos Mozartove opere »Figarova svatba« iz gledališča. — 22.30: Godba za ples. — BERLIN 20.55: Prenos koncerta z glasbene akademije. — 21.10: Sluhoigra. _ Plesna glasba. — KČNIGSBERG 19: Koncert moškega pevskega zbora s spremijevan jem rogov. — 20: Lahka glasba. — 21.15: Dialogi svetovne literature. — MUHLACKER 19.30: Neapelske pesmL — 20; Koncertni večer. — 21.10: Sluhoigra. — 22: Komorna glasba. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Dunajska glasba. — 20.30: Orkestralen koncert — 21.30: Lahka glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Lahka glasba. Torek, 28. junija. LJUBLJANA 9: Vidovdansfca proslava (šolski radio). — 11: Salonski kvintet. — 12.15: Plošče. — 12.25: Dnevne vesti _ 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 19.15: Sodobne naloge Narodne Odbrane — 20: Esperantsko predavanje. — 20.30: Prenos komornega koncerta iz Zagreba. — 21.30: Prenos lz Beograda. — 22.30: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.30: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert — 17.30: Jugoslovenske pesmi. — 19.40: Iz drame »Kosovska tragedija«. — 20.40: Koncert orkestra kraljeve garde. — Lahka glasba. — ZAGREB 11.30: Plošče. — 17; Plesna glasba. — 20: Vojaška godba. — 20.30: Koncert jugoslovenske komorne glasbe. — 21.30: Prenos n Beograda. — 22.45: Plesna glasba. — PRAGA 20: Španske pesmi. —'20.20: Orkester mandolin in kitar. — 21: Lahka glasba. — 22.20: Plošče. — BRNO 20: Rumunske pesmi. — 20.20: Koncert orkestra balalajk. — 21: Lahka godba. _ 22.20: Plošče. — VARŠAVA 18.20: Plesna glasba. — 20: Koncert solistov. — 21.10: Nadaljevanje koncerta. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Stari nemški Minnesang. — 19.35: Pevski koncert z orkestrom. — 20.40: Štajerske melodije. — 22.05: Koncert opernega orkestra. — BERLIN 20: »Začarana ura< (akustični poskus). — 21.10: Komorna glasba. — KČNIGSBERG 19.30: Zabaven program. — 20.35: Oratorij. _ MuHLACKER 20: Večer lahke glasbe. — 21.30 Mešan program. — 22.45: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA sodnika. Tisti, ki je bil udarjen, pravi, da je ves neumen, odkar mu je zaradi silobrana zrasel rog na glavi. Naš sosed pa je dejal, da je bil oni že tistikrat neumen, ko je tisto napisal v časopis. Od takrat pišejo vsi časopisi, da naš sosed zelo lepo poje. Silobran pomaga v sili. Marela je tudi šefobran. Tisti gospod, ki stanuje nad nami, zelo rad spi. Ker spi doma premalo, zaspi tudi v službi. Preden pa za mizo zaspi, nasloni marelo na vrata. Tako postane marela šefobran. Če odpre šef vrata, pade marela na tla. Če pade marela na tla. zaropota. Če pa zaropota, se gospod zbudi. In šef nič ne ve. da je gospod spal. Moj sošolec Francelj mi je povedal, da imajo pri njih doma dva šefa. Prvi šef je oče, drugi pa mati. Mati je šefov šef. Če se šef in šefov šef skregata, vzame šefov šef marelo in šef je precej tiho. Če marele ni, pa vzame šefov šef šeflo. Marela nas varuje pred rtfoho. Zato pravimo, da je plohobran. Kadar pride moj oče pozno domov, se vleže v posteljo in odpre marelo. Pa ga vprašamo, zakaj spi pod marelo. Odgovori nam, da se je usula nanj ploha, ko je prišel domov. Zato je odprl marelo. Mama nič ne reče. bo torej le res. Marela je koristna. Majhna marela je marelica. M. Zoščenko: Ladja Letos poleti so mi nekateri znanci svetovali, naj bi poskusil z vožnjo po Volgi. To bo izvrstno okrepčilo za živce, so rekli. Priroda, obrežje in sploh. Voda, hrana in kajuta. Tako se je zgodilo. Šel sem poleti na Volgo. V splošnem mi ni žal tega, ampak odkrito moram priznati, da na tej vožnji nisem prav nič bolj vzljubil Volge. Na ladji je bilo prav nemirno. Ne zaradi ladje same — Bog ne daj! Ladje so izvrstna prevozniška sredstva. Imel sem celo srečo, da sem se vkrcal na prvovrstno ladjo. Njeno ime sem žal pozabil, mislim pa, da je bil »Tovariš Penkin«. Mogoče tudi katera druga ladja. Tudi to sem, žal. pozabil. Moj spomin so skalili poznejši pretresljaji. Sicer pa je ime postranska reč. Glavno so dogodki. S temi pa je bilo tako: Pripeljali smo v Samaro. Tam smo stopili s skupino šestih mož in z neko neopredeljeno gospodično na suho. Ogledali smo si mesto in se nato vrnili na ladjo. Ko smo se bili približali mostiču za vkrcavanje potnikov, smo opazili, da je ladja odplula naprej. Rekel sem druščini »Ljubčki, zdi se mi, da nas je naša ladja pustila na cedilu.« Vsi so izbuljili oči in videli, da je res tako. »Tovariš Penkin« je bil res izginili iz pristanišča. Na njegovem me- stu je ležala zasidrana neka druga ladja. Mogoče taka, ki voziijo po Volgi navzgor. Tudi ime te ladje mi je že izginilo iz spomina. Čitatelj naj ne pozabi, da mi je na tem potovanju močno opešal spomin. Torej namestu »Tovariša Penkina« je ležala v pristanišču druga ladja. Lahko si predstavljate, kako sem se prestrašil tega. Kajti domi-silil sem se bil, da sem imel v kajuti vso prtljago, v prtljagi dokumente in drugo. Tudi moji sopotniki so se prepraši-li. kajti tudi njim se je bilo zgodilo kakor meni. Začeli smo razmišljati, kaj naj storimo. In smo vprašali ljudi na nabrežju: »Ali je že dolgo tega. odkar je »Tovariš Penkin« dvignil sidro? Kako naj pohitimo za njim, da ga ujamemo?« Ljudje pa so na mod vrnili: »Saj niti ni treba hiteti za vašo ladjo. Mar ne vidite, da leži še vedno tam. kier ste j jo bili ostavili. Samo ime je spremenila v našem pristanišču. Prej se je imenovala »Tovariš Penkin«, zdaj se piše drugače.« Prevzelo nas je nepopisno veselje. Naša skupina je vdrla na ladjo in do Saratova se ni nihče upal izkrcati. V Saratovu pa me je prijela stara bolezen. da bi si malo ogledal mesto in sem ostavil ladjo za pol ure. Spotoma sem si tudi kupil cigarete Ko sem vtaknil zavojček s tobakom v žep. sem brž stekel proti ladji. Pa oh, kakšno razočaranje! Moje prejšnje ladje ni bilo 18.45: Arije in pesmi. — 20.30: Dramski večer. — Lahka glasba. — 23: Klavirski koncert — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Lahka arlasba. — 21.30: Sluhoigra. Nadaljevanje koncerta. • v» J ?v»< l&t Krii r,K$s$vska devofka" Navpično: 1. kraj, kier se je vršil boj (15.6. 13S9.) med Srbi in Turki. 2. rimska trdnjava v vardarski banovini, katere razvaline sedaj odkrivajo, o. pralno sredstvo. 4. uradniška pisarna, 5. vladar Slovenov (623—65S), 8. osebni zaimek, 10. torej (srbo-hrvatsko). 11. sklon od »Anja«, 12. predlog, 13. brezosnovni glagol, 14. to, kar se sedaj težko dobi, 16. afriški zaliv, 18. mohame-danska vera, 19. Gunduličev ep, 20. naše (angl.), 21. mohamedanski naziv za sveto mesto, 25. vojna (srbohrv.), 27. sklon od »ura«, 28. kemijska formula za srebrov oksid, 30. kem. znak za lutecij, 31. predlog. Vodoravno: I. 75 kgm sec, 3. lotos, 6. pritok Bosne, 7. sklon od »goba«, 9. dan kosovskega boja. 13. otok pri Krfu, znan iz svetovne vojne. 15. žensko ime, 16. kratica za naše telovadno drušivo, 17. junak, ki je zabodel sultana Mura ta, 22. klic na pomoč, 23. egiptsko božanstvo, 24. ploskovna mera, 26. turški slutan, ki je pokopan v Brusi, 29. kem. znak za barii. 30. srbski knez, ki je padel na Koso vem, 32. niega, 33. arabski konj (srbohrv.). 34. mesto pri katerem je bilo osveteno Kosovo. Rešitev križalfke „čita| Jsstro* Vodoravno: 1. Jutro. 3. te, 5 car, 6. lo*, 8. mati, 9. igla, 11, ker, 12. eno, 14. malina, 16. antika, 19. purini, 20. oklici, 2-2. pol, 23. tati,25. ovai, 26. ezo, 28. pokala, 31. rn. 32. notika. 33. samota, 34. tod, 35. amo, 37. si-dola, 40. govori, 41. beg, 42. bar, 43. noreti, 44. kota, 45. komet, 46. bezeg, 47. reka. 48. la, 49. koleno, 50. trapez, 51. 1. jl, 52. Vera, Si. atom, 59. era, 60. Ada, 61. ta, 62. me, 63. as. 64. Ra, 66. od. 67. ako, 68. ako, 69. nota, 71. klor, 72. čarape, 77. Adriia, 80. do, 81. sama, 82. Haron, 83. redar, 84. mort, 85. meduza, S8. der, 89. cev, 90. kobila, 9L moliti, 92. sok, 94. reč, 95. morate, 96. ne-jaka, 98. ča, 99. priavo, 100. tam, 101. aber, 102. Ina, 103. tajati, 107. eterna, 109. Norika, ML krasje, 112. dar, lia mea, 114. tast, 116. Amik, ri8.mon, 119. al, 120. Artnr. Navpično: 1. Jeriha, 2. forma, 3. tat, 4. Bog, 5. carina, 7. kletka, 8. Melita, 10. a$ri-Ifn, 11. Kar, 13. Oki, 14. M tri a ti, 15. nitrogen, 17. november, 18. acetin, 19. pokora, 2L Izidor, 22. pomota, 24. Ind, 25. dva, 27. okorel, 28. pavola, 29. la, 38. Aleksa, 33. sok, 34. teme, 36. oaza, 39. a ta, 41. bol, 45. ko, 52. veterani, 53. era, 54. Ra. 56. ta, 57. oda, 58. matador, 65. ako, 66. oko, 70. Abadon, 71. korito, 121. amulet 73. rad, 74. Ares, 75. poročnik, 76. en, 77. ar, 78. december, 79. rdeč, 80. dobava, 81. sem, 86. Azijat, 87. ataman, 90. koline 84. Morana, 93. kad, 94 rja, 97. Ararat, 99. pesek, 105. otiram, 106. etamm, 104. jod, 106. rja, 110. antena, lik kramar, 115. sok, 117. moL Idealni zvočni poljub Inženjerji, ki delajo pri angleškem radiu, sporočajo javnosti svoje najnovejše odkritje. Pravijo, da se jim je posrečilo pogoditi idealni zvočni poljub. Poljubljanje, ki se je doslej prenašalo po mikrofonu, se je slišalo kot sikaječ ali mlaskajoč hrup, često se je zdelo, da je kakor klofuta ali pa kakor da je nekdo kihniL Tako je poslanstvo poljuba silno trpelo pri lirsko-dramatskih partijah. Zdaj so inženjerji prišli na to, kako velja postopati, da je iluziia poljuba po radiu pc polna. Njih metoda obstoji v tem, da potegnejo s koščkom plutovine narahlo po steklu — in poljub je gotov. več. Tudi zdaj je ležala na njenem mestu dTuga ladja. Nu, moj strah je bil topot manjši kakor prvič. Mislil sem si namreč: Saj ne bo tako hudo! Mogoče so zopet spremenili ime. Nočem pa tajiti, da nisem bilo nekoliko nervozen. In glej, ko se približam ladji, stoji na njenem boku napis »Korolenko«. Šel sem k luškemu mojstru in ga vprašal po moji ladji. Pojasni! mi je: »Zdaj se piše ta ladja »Korolenko«. Od Saratova dalje vozi vedno pod tem imenom.« Tedaj me je zanimalo vedeti, čemu porabijo za ladje toliko pleskarske barve. Tudi na to opazko sem dobil pojasnilo: »Prejšnje ime ni zdaj že več aktualno. Sedanjemu času najbolj ustre-že to ime, ki ga nosi ladja sedaj.« Tako. tako, sem si mislil. To ime je torej zdaj najprikladnejše za našo la-d;o. Hotel sem še vprašati, kdo je bil ta Korolenko. tedaj pa sem spoznal, da se mož niti sam dosti ne razume stvari. o katerih ga sprašujem. Šele pozneje se je izkazalo, da je bil Korolenko neki pisatelj. Kmalu smo odpluli dalje. Imena ladje pa se ni nihče več dotaknil. Tako se je zgodilo, da smo s tem imenom prišli v Astrahan. Glede povratka moram pripomniti, da sem se peljal nazaj z železnico. Lepite na pisma znamke protituberkutozne lige! Malfisska (Otok Krk) divno morsko kopališče z več finopeščenimi plažami. Razkošno kopališče in sončenje. Bujna vegetacija. Dnevna zveza s Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjerenstvo. 99 Slovenski hotel „Kvaraer" Malinska - otok Krk pod novo upravo. Krasna lega ob morju. Prvovrstna dunajska kuhinja. 21 lepih sob. Cena z vso oskrbo Din 55. — Električna razsvetljava. — Zahtevajte prospekte! — Odprt od 1. maja dalie. Ifcestavrasat ~ Pension „TBIGLAV" Aleksandrovo, otoSs KRK Ob pristanišču z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domače vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50 Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. Vse informacije daje lastnik Ivan Franolič. 100 najlepše kopališče na našem Jadranu HOTEL SLAVIJA, v neposredni bližini pristanišča in parka, popoln penzion od 65 do 75 Din. Vse informacije in prospekti brezplačna __ N. Knezovie. restavracija in kavarna wRiviera" m Ralra Slovi kot najizvrstnejša kuhinja ob najnižjih cenah. Domača m dunaj-ka kuhinja. Prvorazredna vina. Priljubljeno shajališče vseh znancev, ta ,rebiv*jo na Rabu. Polna penzija z vsemi taksami to postrežbo od Din 60.— naprej. Zahtevajte prospekte. »o .......I...........—Tiirrrr—r— 198 M® ®T©!Ky K®Siy) Najidealnejše bivanje na morju. VILA »SONJA«, HOTEL »LOPAR« in HOTEL »VELEBIT« nudijo ves komfort z izvrstno kuhinjo, lepe sobe. Popolna oskrba s sobo Din 58—65, v glavni seziji Din 60—70 dnevno. Zahtevajte prospekte! -JiOsa Bab Pension s postrežbo in vsemi taksami SiOTCLEIi A DALMACIJA Hotel Bristol do 100 Din. Palače Hotel Praha Vila Vilma J1ACHAK 195 Malinska Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba in z vsemi taksami in kopanjem v lepem Kopališču Din ;o.— dnevno. Prospekte ln pojasnila na zahtevo brezplačno Hotel KOVAČIČ Klimatsko zimsko zdravilišče in morsko kopališče. Moderno urejen hotel na krasnem prostoru tik morja v bližini kopališča. Sončne in lepe sobe. Prvorazredna kuhinja, ter dobra domača vina. Lastne ladje za izlete. Koncert. Tople in hladne morske kopeli. Penzion od 55 do 80 Din. Odprt vse leto. Prospekte v slovenskem jeziku dobite »Pri Putniku« na zahtevo Vam pošlje hotelir Peter Novak. 2$a&rovnik — L o p 12 d Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobarci. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja- Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačno. 118 Pesaslsn Vi&oševle Bol Je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičmh razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prehrano, z vinom U) vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča. 111 Peščeno morsko kopališče « 3 KOTEL „I3ELLE¥UE" novozgrajen tik ob morju, v sobah tekoča voda, darzing na morski terasi, polna penzija, g sobo in vsemi taksami in postrežbo Din 60—85. Domača in dunajska kuhinja. Nobenih zdraviliščnih taks. 85a Š AR NajideaJnejše bivališče ob morju (par&hoiet (pečine Na sami morski obali. Najlepša lega Su-šaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene nainižie. Prospekte! 92 Otok Krk Jadranskim izletnikom je od Sušaka in Bakra najbližji in tudi najprijetnejši počitniški kraj na prijetnem otoku Krku, ki je sicer od Hrvatskega Krasa ločen samo z ozkim kanalom, predstavlja pa vendarle svojevrsten svet kar se tiče vegetacije in splošne pokrajinske slike. Ves otok se odlikuje s senčnatimi gozdovi, lepimi travniki in prekrasnimi vrtovi. Na otoku so lepa pristanišča posebno pripravna za male ladje. V malem zalivu na zapadni strani je tudi glavno mesto istega imena, ki nudi marsikatere znamenitosti in zanimivosti. Posebno zanimiva po svojem slogu je katedrala v tem mestu. Letovišča Omišalj, Malinska, Aleksandrovo ter Baška in Stara Baška so si pridobila v letovičarskih krogih velik sloves. Nad Staro Baško je najvišji vrh na otoku visok 569 m. Izletnik, ki se naveliča življenja v enem prej navedenih moderno urejenih letoviščarskih krajih, ima vsepovsod priložnost za bivanje v mirni idilični priredi. Na vse strani se nudijo prilike udobnih izletov, ki letoviščarju odkrijejo vso lepoto našega Jadrana. Posebno prijetni so izleti na razne gozdnate griče in vrhove. Zelo ugodna je tudi klima. Ko so naša mesta spomladi in jeseni v gosti megli in ko je povsod hladno in celo mrzlo, lahko letoviščar na Krku večino dneva prebije na prostem. Kar se tiče pestrih pokrajinskih slik. pa zavzema otok Krk odlično mesto med dalmatinskimi otoki. Hotel »Velebit« Baška Med jadranskimi izletniki si je pridobil hotel »Velebit« v Baški velik sloves in se vsi, ki so prvič prebivali pod njegovo gostoljubno in prijetno streho, prav radi spet vračajo tja. Hotel je moderno urejen, nudi gostom udobna stanovanja in izvrstno oskrbo po prav zmernih cenah. Vodstvo hotela je oskrbelo vse. kar je potrebno gostom za oddih in razvedrilo. Kraj sam spada med posebno ugodna letovišča in je dana gostom prilika zanimivih in prav prikladnih izletov na razne strani. Hotel »Velebit« se s svojimi vrlinami sam najboljše priporoča. ffOTEL VOLABB& ........MUflMMgJIg« >VILA na MORJU« jžgjjjfigl POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI OD 1. IV. DO 31. V. DIN 55._ IZ SOBE NARAVNOST v ifj T HoteS ,,Kr!s£ls" Penzion 40 lepo urejenih sob, hotel v gaju pomaranč in citron, ograjen z agavami in drugimi tropičnimi rastlinami. Senčnata veranda. — Izvrstna oskrba po najnižjih penzijskih cenah. — Penzion 60 Din. 121 n Nov, moderno zgrajen hotel ob morju z lastnim kopališčem in plažo za otroke, lepo urejene sobe, električna razsvetljava, zdrava voda. izvrstna preskrba s sobo in vsemi taksami Din 50—60. Vse informacije in prospekte zahtevajte od lastnika Nikole Albaneže. 90 „Vi!a BIserka44 s parobrodom v % ure od SuSaka, Izvrstna restavracija in kavarna. Lepa moderna vila z veliko teraso nad morjem in z lastnim kopališčem. Cena 50— 60 Din z vključno vsemi taksami. Za-ntevajte prospekte. Lastnik: Grgur An-tončič. 106 lm. garaž«. t lepe solnčne sobe / razgledom aa jezero. Gena ta f>Oe pred m po iezoni . . 15—20 Dat 9 prehran« pred im po sezoni . . 41)—50 1>»® Ona za *>be v julij« in avpus-ta . . 20—25 D® « prehrano v juliju In avgustu . . 60—85 Lhn 9»!e ki vtčj« družb* imajo znate® popust! — IV-Hcpi-kti brezplačno Se priporoča Josipina šraid B LED 59 72 Pension pred ta po »rntji od «-50 Din v glavni sezij« od 75—S) l^l Sotefeim tetetnikom »e nudi prehrana ia f-a Božanje po najnižjih cenah. — Uprava and-pav&ajtm bivanje proti mesečnim obrokom Vsa pojasnila daje uprava hotela »Z A K A« HOTEL-PENSION iiudi po zelo ugodni ceni popolno oskrbo do 1. julija za bivanje do 3 dni dnevno Din 72.—; za 7 dni Din 460.—, všteto: stanovanje, hrana, napitnina in takse. Za daljša bivanja večji popust. Zahtevajte prospekte. 137 nasproti kraljevega dvorca, komfortno urejena, na lepi razgledni točki, sredi vrtov, z garažo, se ugodno odda ali proda. — Prijave na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Odlična naložba novca!« 7724 ___.J:):__letos aa oddih v p o- JL»etov scar?i, , j a n e nad Skofjo l^,,. Gostilna pri »Vidmarju« v Poljanah preskrbi privatna stanovanja in nudi cenj. gostom dobro hrano po zmernih cenah. Lop, senčnat vrt, krasni izpreho-di v okolico, vrh Bleg>o5a dosegljiv v 3 Vi urah, kopanje v čisti in nad pHčakovanje topli Sori. — Informacije daje in se priporoča Jože Tavčar, gost. pri Vidmarju POMLAD v Grand hotelu Sv. Janez ob Bohmfsfcezn jezeru. Krasen park, tenis, kopališče, ribji lov, pošta, telegrat, telefon. Avtobusna zveza s postajo. — Izvrstno meblovane sobe. — Dunajska in domača kuhinja. Nizke cene. Zahtevajte prospekte. Telefon št. 3. — Predsezorsko bivanje je v tej krasni naravi najbolj priporočljivo in prav ugodno. 181 Penzion Restavrant Černe Kranjska gora Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezprašna lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—, izven sezone 15% popusta. 224a m Pension JI" Krasifska gora V divni legi, obdana z Jelovim gozdom. Krasen razgled na planine. Velik pri-rodni park. Livada za sončenje. Prekrasni izprehodi. Opremljene sobe z vsem komfortom, s toplo in hladno vodo, električno razsvetljavo. Najnižje penzijske cene. .» Zdeaka Pavlovic. jfj&r^s&^ii^i LETOVIŠČE F0LJČE pri Begunjah uživa sloves mirnega zatočišča v krasni legi ob vznožju Karavank. Za miru-željne naiidealnejšl kraj. Vsa oskrba s sobo Din 65.— dnevno. 236 Borut Ž.: Oče Pripeljan so ga... Pogledal sem skozi motno, celulozno steklo. Videl sem ga. Videl sem njegov obraz. Bil je bled, koščen, izpit... Oči je imel zaprte. Na trepalnicah so mu j ležali majhni drobci mavca. Posneli so mu bili masko — posmrtno masko. Nos je imel še bolj koščen kot za življenja, lica upadla. Gube na čelu so mu skoraj izginile. Ustnice je imel nabrekle in vijoličastno rdeče. Pri ustnih krajeh so se mu kdaj pa kdaj cedili majhni mehurčki ... ★ Ležal je in bral knjigo. Takrat sem bil še majhen, zelo majhen. Sedel sem za njegovo pisalno mizo. Ker mi je bil stol prenizek, mi je mati podstavila dvoje debelih leksikonov. Globoko sem sklanjal malo glavico v zvezek, v katerega sem pisal. Mati je sedela na divanu in šivala. On pa je ležal in čital knjigo. Kdaj pa kdaj se je ustavil, globoko zakašljal, nato pa spet bral, bral... Ob takih trenutkih sem ga plašno pogledal. Tudi mati se je ozrla k njegovi posteljL Skrbno ga je pogladila s svojim dobrotnim pogledom. Radovedno sem jo gledal: orosilo se ji je oko! Potem je pogledala mene. Trpeči in obupani izraz njenega obličja se je izlil v sončen smehljaj materinske ljubezni. Ganilo me je. Nisem imel dovolj moči, da bi ji vrnil ta božanski nasmeh. Glava mi je klonila. Brez vsakega namena sem se zastrmel v velike črke, ki sem jih pravkar napisal. Solza, debela solza mi je kanila na veliko črko S. Črnilo pa se je zlilo v debelo modro piko. x>S — smrt?« mi je odmevalo v mladi duši. A tega nisem doumel. Čez nekaj minut sem se opogumil in rekel z nedolžnim glasom: >Papa!« Zganil se je. Odložil je knjigo. Veselo me je pogledal, a opazil sem, da skriva pod krinko nasmeha koščen obraz toge. Žal mi je bilo, da sem se ga drznil vprašati. »Kdaj boš pa ti umrl?« je jeknil moj nedolžni glas. Trpko se je nasmehnil. »Ne vem. Kmalu!« je dejal nato polglasno. Mati me je ostro pogledala. Dobil sem krepko zaušnico. »Zakaj neki?« je opomnil oče. Nagnil je giavo ter se potopil v knjigo. Na steni je tiktakala ura. Pol šestih. Pri oknu, na pisalni mizi je slonel be-ležni koledar. Črna številka na njem je kazala 27. junija 1923. Dva moža sta zabila rakev. Jek kladiva je monotono udarjal po moji raz-boleni duši Ni ga več! To spoznanje me je dušilo ... Nesli so ga po širokih, lesenih stopnicah. Kolikokrat je sam hodil tod! Prav dobro se spominjam. Na vsaki tretji se je ves zasopel ustavil. Včasl je suho in zamolklo zakašljal... Ni ga več! Kolesje velikega, črnega voza je zaškripalo___Konji so poteg1- nili!... * Takrat, ko so zasadili lopate v svo-žo prst ter pričela groma diti debele zemeljske grude na njegovo krsto, so peli: »Vigred se povrne .. .< Lepo so peli takrat. In vigred je res prišla! Prišla je vsa vesela in razposajena, vsa cvetoča in sveža ___ Pomlad je tu! Vse se smeje. Tudi mi se smejem o, saj vemo: pomlad je ta! V gozdu je -nomlad, na njivi je pomlad; na njegovem grobu je pomlad... A on je ni čutil več. Ne čuti več pomladi, ki jo je tako zelo ljubil... ★ Ni ga več! ■MILBIMI - Misli pri padcu 80 čevljev globoko Človek, ki ima nesrečo da pade 80 čevljev globoko, navadno nima priložnosti opisati, kakšni občutk- so ga navdajali pri padcu, ker se običajno ubije. Pri gradnji Cecilove palače v Londonu pa je bil nelci delavec, ki je padel z ogrodja, tako 6refen, da je priletel živ in skoro zdrav aa tia. Re-porterji, ki niso nikjer na svetu tako nadležni kakor v anglosaškem sietu. so šli brž nad n:ega ter mu izprašali' vest kaj ie mislil, ko 2a je tako neznansko »neslo« v globino. Delavec ie dejal: Večkrat sem slišal, da pregleda človek v trenutku pred smrtjo vse svoje življenje z bliskovito naglico. Reč' moram, da se to pri meni ni zgodilo Edina misel ki mi je šinila skozi možgane, je bila: Zdaj je konec... Spomnil sem se tudi gvoje stare matere, ki je živela od moje podpore. Kako bo živela brez mene? Slednjič mi je prišlo na misel, kako bom priletel na tla — tedaj pa sem že obetal, k sreči živ, ne pc mrtev. Imel sem vel ko srečo, ki ii ne zmanjšujem pomena kliub temu. da so me v petek prenesli v bolnišnico in me polož>ili na posteljo v sobi št. 13. Letos poteka petdeseto leto, kar so se naselili v Westfaliji prvi Slovenci. Le malokdo od teh je še živ. Sivolasi starci, sivolase starke, vsi sključeni, z globoko vdr-timi v neznan svet zročimi očmi, z lici, ki so kakor razrezana. Za temi prvimi izseljenci so potem prihajali tisoči, trumoma so zapuščali slovensko zemljo in se udinjali za košček kruha, za ceno svojega življenja. To so bili vsi tisti, ki niso mogH r Ameriko ali Kanado, vsi tisti, ki so imeli Je toliko, da so zmogli vožnjo do Diisseldorfa, Duisburga, Miilhe-ina, Hamborna. Bochuma, Essena, Gelsenkirchena in drugih mest. Z njimi so prihajale žene in otroci, in marsikatera nevesta je sledila klicu svojega srca in svojega ženina v tujino. In Slovenci so se razkropil po vsej "VVestfaliji, se zarili v vse rove in vse moči dali tujcu. Otroci so Si v nemške šole. Slovensko se je govorilo čedalje manj. Starim je počasi domača govorica bila nekako v napoto. Pnd silnim pritiskom šestdesetmilijon-skega naroda in trdega pionirskega dela v rudnikih, tudi kulturi predani in vrhu vsega še hlapci — so se naši ljudje pričenjali iz-gub'jati. Petdeset tisoč duš naše krvi je bilo obsojenih. S slovenske zemlje pa ni bilo glasov. Kakor, da je umrla, izginila za vse, ki so io zapustili, je onemela in prepustila morda svojo najboljšo kri njeni moči in tujcu. Močna je bila ta kri, močna je še danes. Vendar rodove, ki je dala iz sebe na tujih tleh, n; mogla ohTaniti sama. Brezdomovinstvo je pečat teh rodov. Kle je domovina? se vprašujejo. — Le malokdo to je vide! in občutil. Ali ni v VVestfaliji? — Nemška šnta, napol slovenska, napel nemška vzgoja, je dala ljudi, ki pravijo, da so Slovenci, da so Slovenke — po nemško. V materinščini jim govoriti je težko. O, in kako se dekleta tn fantje mučijo, da bi s človekom ,ki pride s slovenske zemlje govorili z mehko slovensko besedo. Težko je. Zelo težko je. Pa vendar, kolikor jih je še tega zadnjega rodu, ki govore slovenski — hn so pri tem neprenehoma zamišljeni, Iščejo besed, se ustavljajo in ne morejo daije. Pa pride dekle. Vsa vesela, razigrana, razcvetel mak, da roko, se nasmehne in pozdravi: »Outen Tag, Herr!« »•Dober dan, gospodična!« Ona pa zardi. Zdaj je njeno >ce res kakor mak. Z glavo odkima in prične govoriti nemško. Zdaj pa zdaj, v dolgih presledkih, je začuti iz njenih trs t slovensko besedo. Jo j. kako jo vselej vesela — če se ji posreči Potem pa pravi, povsem iznenada: »Bitte Herr, err5h!en ste mir was von meintr Heimat Ich moehte sie so gerne einmal sehen!« Da, da, to so naia dekleta. Koliko pristnega slovenskega otožja je v njihovih besedah. In v fantih in možeh m ženah koliko slovenske upornosti, veselosti in ponosa. — Pa. res, ponosa js v njih časih kar pre- Petdeset let življenja, deia teh ljudi — petdeset let zgodovine siovetnskega naroda na tujih tleh. In zdaj, ob zahodu svojega burnega in za tujca tako plodonosnega življenja — se naš človek dv ga, se mu ob smrti hoče slovenskega sonca. Iz lastne moči vstaja, kakor po čudežu se mu vrača mladostna sila narodne zavesti, in kliče s poslednjimi silami: Se živimo! Se nas je štirideset tisoč! A v tem klicu je opor. Upor, ki ga je rodila beda, preganjanje in ta slovenska zemlia, ki v medsebojnem sporu strank nenehoma uničuje samo sebe in nima časa. da bi dele svojega telesa ohranjala zdrave. ^acn teh delov njenega telesa ji le napovedal punt — Posledice tega punta so že vidne. Na eni strani odponištvo in Heil Oesterreich! — Na drugi strani ponos naroda, kj skuša rešiti potapljajočo se lad- jo z obupom v duši. Ta punt je v VVestfaliji. • * Kakor čez noč so zrasle šo^e. Same od sebe — brez glasu, brez najmanjšega pritiska z domače grude. Rudar, sam in beden, osamljen v tej krizi in vržen na tla od tujca in pozabljen od domačina, se je stresel — pred telesno in duhovno smrtjo. Petdeset let — si misli — smo vzdržali: zdaj kljub tujcu in kljub domačinu — sami da-lje! Sami? Ne, ne! To je le volja v njem, ki ga biča v osamelosti do obupnega ponosa — na tihem pa ve, ga bije zavest — da irru je v tem boju za samega sebe, za ohranitev slovenskega rodu, nujno potrebna pomoč. Pomoč!--- Beseda nikoli zaželjena, le izsiljena pod težo razmer, mu ni všeč — pa vendar — slovenski rudar kolne, ker je nikoli ni bilo v nikakem pogledu.ker je ni zdaj, ko bi bila lahko večja kakor kdajkoli poprej, ker je vobče nj kljub — prošnji. — Kljub prošnji! — Slovenski človek pa prosi težko. Vsako breme sprejme nase, le da mu prositi ni treba. V vsak boj gre — le da se mu ukloniti ni treba brez boja. In zdaj je ta boj na višku. Vse se še da rešiti, pravijo naši Westfalci Vse. — Med seboj store, kar je v njihovi moči. Njihove roke, ki so še nedavno v polmraku rudniških rovov, držale kramp, svedre in težko, "vse živce razdirajoče diete na kompresor ali električni pogon, sučejo danes kredo po ma.rhnh, za silo narejenih deskah in rišejo z velikimi črkami slovenske besede desetim, dvajsetim in še več otrokom slovenskih družin. To je podoba, pred katero se mora skriti vsak svečenik. V tej podobi je večni mi-sijon našega ljudstva. n Mesto Olacfbeck. Pred rudnikom »Grof Moltke« se ustavi voz električne cestne železnice. Široka cesta vodi v rudniško kolonijo. V dolgih vrstah se vrste enolične stanovanjske hiše, last rudnika. Vse so enonadstropne, za štiri ali pet družin zgrajene. Tam Je cesta: Landstrass© — ln pred hišo številka 4 je včasih zelo živahno. V tej hiši je slovenska šola, ki jo je pruska oblast letos dovolila: Auf Grnnd der Kablnettsorder vom 20. VI. 1834 und der StaatsministeriaHnstruk-tion vom 31. XII. 1839. Tako je vse prav in lepo. Pruske oblasti so se v polni meri potrudile in razumele potrebo naroda, teh 40.000 Slovencev, ki predstavljajo v Nemčiji kot jugoslovenski državljani slovensko ljudstvo. Ali odtod dalje se pričenja srtika, ki daje Slovencem v tujini sijajno izpričtvalo njihove notranje sile, hkrati pa dokaz vse njihove bede. Ta slovensko šola je v prvem nadstropju — tn razred je v kuhinji, v kateri običajno gospodari dobra gospa Starinova, in v kateri najde počitek gospod Anton Starina, kadar pride iz iam »Grofa Moltkeja«. * Ura bo kmalu pet Ponedeljek }e. Nad rdečo kolonijo je sivo, skoro zmiram sivo westfalsko nebo. Gospa Starinova je krtrhinjo že pospravila. Svoje kuhinjske instrumente, nože in podobne reči je skrila. S podstrešja je z moževo nomočio prinesla še nekaj klopi, iz sosednje sobe še eno mizo. Razred je gotov. »So«, vzdihne tiho, po nemško, zardelih lic, spehana, pa vendar tako zadovoljno, da se srečnega smehljaja ne more ubraniti. S ceste je čuti tenke otroške glasove. Stopnice škripljejo. V kuhinjo — ab ne v razred piane nekaj dečkov in deklic. Nekaj časa se vrte drug okrog drugega. Menda mešetarijo. In edino kuhinjsko okno je prava izložba razmršenih otroških glavic. Ziv žav je vse večji. Gospa Starinova miri. Ali ona nima učiteljeve oblasti — pa je zato nihče ne posluša. Deklice so bolj tihe. One jemljejo vso stvar vobče bolj resno kakor dečki, ki skušajo biti možati in pokažejo ob vsaki priliki svojo bojevitost — 1 pa najsi je pruska ali slovenska — nobenega razločka ni. Povsem iznenada pa utihnejo — ln se skoraj boječe splazijo vsak na svoj prostor. Nekdo prihaja s počasnim, težkim korakom. Stopnice se kar udajajo. Otroci so kakor okameneli, stoje zro predse, čakajo, čez nekaj časa pa se iz petnajstih, dvajsetih grl oglasi pozdrav, ki nekam čudno nemško zveni: »Dober dan, gospod učitelj!« Na kuhinjskem pragu stoji mogočna postava gospoda učitelja. Z resnimi očmi pregleda otroke — potem smehljaje se odzdravi: »Dober dan. otroci! — No, kako je?« in z vsem dostojanstvom starega, izkušenega učitelja stopi v razred — v kuhinjo. To je Franc Mlakar, rudar, tačas brez dela, ki mora preživljati sebe in družino s 30 markami na mesec. Časih je hudo zamišljen. Tedaj napravi s čudno resnim obrazom hudomušno onazko: da s 13 dinarji dnevno ne bo mogel obogateti. Zdi se, kakor da se njegovo orjaško telo od notranje nejevolje trese. — Ali zdaj ni rudar, tudi brez dela ni. Učitelj je — po poklicu. Prav dljo, kakor da Jim gre za cekine, ln ta aH oni prične kar na vsem lepem brati slovensko. Tako je od nre do ure. Ali je to še šola? Ni. Otroci se uče, kakor bi molili. In delo obeh učiteljev, teh brezposelnih rudarjev je čudovito žrtvovanje samih sebe. Zadnji čas sta vse bolj dobre volje. — Ljudje v koloniji že vedo, da je ob ponedeljkih in ob petkih zvečer, od petih do sedmih slovenski otroški koncert Takrat je radio brez veljave. Kuhinjsko okno je odprto, tudi vrata. Gospod Sitar da znak, prvi glas s strun — in potem vzkipijo: »Lepa naša domovina«, »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, »Na pla-nncah«, »Rožic ne bom trgala«, »Ko dan se zaznava« in druge pesmi. Na stopnicah se tro ljudje. Po dvoriščih in majhnih vrtovih posluhnejo starci in starke, otroci, fantje in dekleta, na cesti se ustavljajo ljudje, se zbirajo v gruče — vse posluša slovensko pesem tu daleč na nemškem severu in vprašujejo kakšne narodnosti so ti otroci... »Ah, das sind die Slovener! — Ja, Ja!« Da, to smo mL * Tako flvotarl ta slovensko šola v West faliji po kuhinjah in sobah rudarjev. Tako je v Suderwichn, kjer uči stari rudar g. Slovenska šola v Gradbecku Od leve proti desni stojita rudarja^učitelja g. Fran Mlakar ln g. JoSko Stritar gotovo. Taki, kakor je on, bi morali biti vsi učitelji. Otroci so mu zemlja hi Bog. Kakšen križ je bil z otroci prve tedne! Koliko je temu možu bilo treba prav svetniške potrpežljivosti, da je otroke pridobil zase in tačas našel način pouka. Saj otroci so bili povsem iznenada iztrgani iz močnega oklepa le nemške šole. In rudarji so imeli svoj posvet Kupili so citre. Prišel je mladi Jožko Stritar, brezposelni rudar — in iz kuhinje je zadonela iz otroških grl slovenska pesem. Ljudje so onemeli. Tega ni nihče pričakoval, Led je bil prebit Otroci so peli kakor škrjančki. Obrazi so se jim zjasnili. Prihodnjo uro jih je bilo že več. Jožko Stritar pa je s svoio močno roko .prav nalahno zabrenkal, enkrat dvakrat — izbral iz gruče otrok prve in druge glasove. Tako je mesto Gladbeck dobilo slovensko šolo in slovenski mladinski zbor. Rudarja Franc Mlakar in Jožko Stritar sta vsa srečna nad uspehom. Neprenehoma premišljata, kako bi otroke čim prej naučila materinščine. Otroci med seboj že tekmujejo. Nihče noče biti zadnji. Zdaj se slovenskega jezika večji del uče z narodno pesmijo. V§j imajo male Zirov-nikove pesmarice za prvo, drugo in tretjo stopnjo. Kmalu bodo znali vse pesmi. Tako nekaj viharnega je v teh rudarskih otrocih. Kadar zabrenka gospod Jožko Stritar novo pesem in jim jo gospod Franc Mlakar razloži in jih pravilno nauči brati — jim obrazi zažare od veselja. To so majhni, drobni popotniki, ki jim je vsaka pesem nov prehojeni kilometer na poti v domovino. Komaj pesem zaslišijo — že jo pojo, Korošec, tako Je ▼ Marta, kjer uči tajnik »Jugoslovenske zveze delavskih in podpornih društev«, g. Mažgon, tako je v Ham-bornu, kjer uči g. Doiir, v Sodingeim, liolt-Iiausenn, Gerthe in Bornlgu, kjer oči g. Jožko Kužnik, tako je v Osterfeldu, kjer uči g. Čater. V vseh teh krajih Je šola redna. Slede pa še mesta: Botrop, Stoppenberg, Hassel, Recklinghausen. Buer in druga, kjer je slovenska šola še nerazvita, veliko bolj v povojih kakor drugod. Velike žrtve, sitnosti in stroški ne dopuščajo skoro nobenega razmaha. A tam kjer ga je opažati, kjer obiskuje šolo redno 20 in več otrok, grozi razpad, ker ni od nikoder nobene pomoči, slovenski brezposelni rudar pa stroškov za šolo ne zmore. Saj s 30 do 50 markami na mesec niti umreti ne bo mogeL Človeku je hudo, kadar vidi te ljudi med otroki, te ljudi, ki so navidez krepki — v resnici pa vsi invalidi, žrtve svojega dela. A ti možje, ki so se žgali nekateri ob ameriških topilnicah železa, ki so na Madagaskarju vihteli kramp v rovih s srebrom, ki so v Kanadi iskali dela, se utrujeni vrnili v domovino z bornimi prihranki — in jo spet zapustili siromašni, šli v Westfalijo umret, ti možje ustvarjajo h koncu svojega življenja še čudeže. Se bije.io z narodom in kapitalom — in zapuščajo narodu kapital. He, to je muka in veselje starcu ali mladeniču rudariu, da on. ki je vajen teme. krampov in težkih strojev, zdaj črkuje, zloguje in ponavlja z otroci besedo za besedo. Taka je podoba slovenske šole na West-falskem. Približno taka ■— saj v dnevnika Sprva le melodijo. Potem postanejo rado- | ni moči vsega povedati — ne najhujšega, vedni — in gospod Mlakar jih potipa od Pa tudi ne najlepšega. najtežje strani; malo slovnice: — besedni zaklad, — pa najhujše: naglas v vsakdanji govorici. Branje jim je tako ne-izrecno težko. »S« jim je »Z« in celo narobe, »Č« ne morejo izgovarjati, besedi »pti-čica« in »izprevedriti« se, jim dajeta nemalo preglavic. O, kdaj pa kdaj je zaradi tega kar hudo veselo. Potem pa se potru- Vse omenjene šole so delo jugoslovenskih delavskih in podpornih društev v Nemčiji, ki jih s predsedniki vodi predsednik zveze g. Pavel Bolha. Delo vseh teh predsednikov je nepoplačljivo, prav kakor tudi delo vseh učiteljev. — Društvo v Glad-beeku, ki je danes s svojim delovanjem in s svojo šolo vzor vsem ostalim, vodi go- spod Jože Košir, danes brezposelni rudar, ki se je iz Amerike vrnil v domovino — in Šel tz nje doživljat drugo tragedijo slovenskega ljudstva v' WestfaIijL Treba je omeniti še dve slovenski šoli katoliških društev »Sv. Barbare«. Prva je v Hocheide, kjer uči predsednik društva g. Breznikar. Ta šola ne zaostaja v ničemer za šolo v Gladbecku. Druga šola je v Aleerbechu, kjer uči predsednik »Zveze katoliških društev sv. Barbare«, g. Lindič. — Zakaj je v teh društvih skrb za slovenske otroke tako majhna, ni lahko vprašanje. Ali o tem morda drugič. V Gladbecku zahaja sonce, mračno west-falsko sonce. Otroci so odpeli zadnjo pesem. Ura bo kmalu osem Gospodu Stritarju počiva roka na citrah. Gospod Mlakar mirno govori otrokom zadnje besede, jim daje naukov in poguma, jih spominja staršev v bedi in jim slika njihovo pravo domovino. Potem jih odslovi. Otroci vrisnejo. Steko po stopnicah na cesto, v prostost v kolonije, med žalostne črne in rdeče hiše, v svoje domove. Prosti so. Radarji Mlakar, Stritar In Starina pa ob-slone. Zamišljeno zro predse, v nekaj debelih čitank za tretji razred ljudske šole v domovini, kjer otroci slovenski znajo. Vsi trije so ene misli: Le kaj doma mislijo, da pošiljajo v West?anjo tako debele čitanke. Ko bi poslali vsaj one, malo tanjše, za prvi razred! In to potfkanj-e po kuhinjah! Lahko bi najeli razred v mestni šoli, kjer je prostorno in kjer bi se otroci ne utapljali za šolskimi klopmi kakor za kuhinjskimi mizami. Ali tam je treba odštet! 32 mark na mesec za pospravljanje. Kako pa naj sl rudar od brezposelne podpore odtrga eno marko, s katero rnora dnevno preživeti vso družino? Ali si more kdo to življenje predstavljati — Pa vendar— Naj bo to pismo apei vsem Slovencem, vsem Jugoslovanom in vsem krogom, ki morejo pomagati s knjigami in z denarjem za odrasle. — To ie tiha prošnja našib Hudi. — Narod umira. Rudolf Kresal Kriza francoske trgovinske mornarice ParSkl »Journal« riše posledice svetovne gospodarske krize v francoski trgovinski mornarici. Zaradi pomanjkanja naročil se je neuporabljena tonaža franccske trgovinske mornarice zvišala od 768.000 ton konec 1931 na 921.000 ton konec marca 1932. A tudi poslej se ni katastrofa ustavila. Ladij izven prometa je čedalje več in nad polovico kapitanov in pomorščakov je brez dela. Mnogi kapitani, ki so bili prej poveljniki na prvovrstnih velikih ladjah, se danes zadovoljujejo s skromno službo prvega častnika ali krmarja samo zato, da ne izgube let ki se jim štejejo v pokojnino. Mlajši častniki pa so skoraj vsi na razpoloženju in čakajo boljših časov. V ladjedelnicah delo počiva. Dovršujejo se sa^ mo stara naročila, novih ni od nikoder. Kriza vlada tudi v francoskem ribištvo. Zaradi kontingentiranja in carinskih predpisov ter deviznih omejitev je povpraševanje po ribah in ribjih konservah padlo na najmanjšo mero. Vsak dan pomečejo ribiči v morje velikanske množine rib, ki jih ne morejo prodati. Med ribiči vlada beda in često prihaja tudi do gladovnih demonstracij. Materino delo Referent A. Sinker je predaval v Londonu o poljubih, ki jih razdeli mati v dvajset let trajajočem zakonu šestčlanski družini. Po računih tega statistika razdeli mati v tem času 45.000 poljubov, če se računa, da poljubi vsakega družinskega člana samo po enkrat dnevno. V dvajsetih letih zakona olupi mati po računih istega statistika 87.600 krompirjev, zakrpa 10.400 nogavic, pripravi 29.200 ležišč in namaže z maslom 175.200 kruhkov. Senzacionalno odlrrftie Antropolog Bernelot Moens, ki velja med učenjaki za holandskega Darwina, je odkril v Niči mlado dekle, ki je, izvzemši prsa, obraz in noge, po vsem telesu poraščeno z gosto dlako. Dekletu je komaj 20 let in njeni roditelji so ugledni ljudje. Moensovo odkritje je dalo pobudo za mnoge komentarje in učenjak pravi, da bo o fenomenu še pisal. Jimho Kai »Hot!« je krenil Šimen kobilici v temni Dolgi graben za Kranjčevim mlinom, da se je voz močno zagibal in polej zmotil Tona v mislih. Spočiti dolgega zimskega praznovanja so se zagnali grabljači k vso vnemo na delo. Kakor ogromen plaz so gnali po hribu zgrabek volnega bukovega listja, kostanjevo je pa že močno sperelo pod snegom. Dobro so se navezale mreže in jih je bilo že do male južine za eno vlačugo. Trdo sta jih nalagala Tona in Šimen na vejevje v drči. jih zašpalila drugo k drugi z ulačnimi klini ter prepeljala skozi mreže vrv. Dobro je bilo treba okovariti mreže za smuk po strmini. Kakor težek čoln se je majala vlačuga v dolino, zadrževana v zagonu na vrveh v močnih moških rokah. Srečno sta prikrma-rila Tona in Šimen vlačugo v dolino, razdrešila vrvi in popravila pri kobilah mrvo. Tona je snel z gabrove veje trebušat cekar, ga nataknil na roko in spet sta lezla v hrib. Grabi ji ce so sedle okrog velikega štora, kamor je izložil Tona vsebino cekra. Dve zelenki tolkca, svinjsko pleče in velik pečenjak,* ki ga je tako lepo zapekla mlada gospodinja. Najprej je natočil Tona vsakemu kozarec pijače in mu odrezal par kosov plečeta. Potem pa je varno prijel z levico rumeni pečenjak in ga dvignil pred se, da so lahko rekovne ženske videle, kako visoko je kipnil. Uganil je Tona misli žensk, ki so ugotovile vse hkratu same pri sebi: »Ce se ji pečen jak ni pokazil, bo tudi druga kuha kaj prida.« Z desnico je prekrižal Tona pečenjak, ki se je v tem zazibal, da ga je roka čvrsteje prijela. Slabovečno testo se je pri tem od-krbnilo in se je potočil rumeni pečenjak kakor brus po strmi rebri, odskakoval in se zadeval nižje ob drevesa, dokler se ni razprhnil' v nešteto koscev. Ženske so kriknile in planile pokoncu. »Jei!« * rahel kruh iz moke, jajc in mleka. Tona je oblila v zadregi rdečica. Le Šimen, ki mu ni bilo do takih poslastic, je ohranil mirno kri in segel v cekar: »Za delavnega človeka se še bolj prileze koruznjak.« Izvlekel je lep hlebec koruznega kruha. Vsi so mn pritrdili. Kaj so pa tudi sicer hoteli, lačni sredi gozda. Ko so se pokrepčali, jim je še bolj spešilo delo posebno, ker je bilo listje že zagrabljeno. Že ob treh so spravili težke mreže na voz in ga dobro povezali, da se ne bo preveč listja iztreslo po kamnitih kolobitih do ceste. Pri Kranjčevem mlinu so zlezli vsi na voz, ker je bilo še debelo uro do doma. Pred Frenčkovo gostilno je rekel Tona Širnim, naj ustavi. Vesel naglega dela, še bolj pa, da zaveže grabljicam jezike zaradi ponesrečenega pečenjaka, je zaklical gostilničarju in mesarju Frenčku: »Štefan belega prinesi!« »Gospod Kolenc!« ga je poklicala iz hiše nasproti poštarica. »Pismo imate.« Tona je zdrknil z voza, si oprhal listje z obleke in premišljeval, odkod bi bilo pismo. »Nemara mi je pisal nazarski Bohač zaradi hmeljevk, ali pa je prišel naročeni plug...« Ko je imel pismo v rokah, je pa Tona videl, da je od tam, od koder se ga je najmanj nadejal. Pepca mu je pisala. »Kaj le hoče?« ga je zaskrbelo. »Menda ja ni zbolel kdo od njiju.« Naglo je odtrgal rob zalepke* in čital okorne črke. »Ljubi Tona! Prej, ko Ti nadalje pišem, Te od vsega srca pozdravljam in Ti dam vedeti, da sem bila hudo bolna. Pljuča so se mi vžgala. Sedaj sem že spet pokoncu in upam, da ne bo več hudega. Le za eno reč sem žalostna. Vročina mi je posušila vse mleko in sem morala Tončka odstaviti z desetimi meseci. Ne veš, kakšen vesel fantič je. Osem zob že ima, sedaj mu že bodejo podočnjaki. Je že vse in so mu bile prsi le za priboljšek. Tudi hoditi že poizkuša. Kakor veš sva se zmenila, da ga vzameš k sebi, ko ga odstavim. Ne silim Ti ga, saj kar ne morem misliti, da bi se ločila od njega. Toda pri va-s bo imel mleka in prostosti, zato pridi kmalu ponj, • Posebna vrsta pisma s preluknjanim in gumiranim rebom. da ne prične hirati. Morda Te bom, moj ljubi Tona, lažje pozabila, če ne bom več videla Tončka. Ne veš, kaj vse nra pripovedujem, ko mislim, da si Ti, kadar zrem v njegove jasne očL Preden grem v daljni svet, bi Te še rada enkrat videla. Srce mi pravi, da se ne vrnem nikoli več nazaj. Ce utegneš, pridi na veliki četrtek. Te pozdravlja od vsega srca brez jeze in Ti želi vse sreče v zakonu Tvoja Pepca, ki bo še na zadnjo uro mislila na Tebe. Z Bogom!« Ko je prečital Tona pismo mu je stisnila bolečina srce, toda takoj se je zavedel in vrgel nagel pogled na poštarico. Ta je bila vsa zatopljena v svojo pisarijo in je le glavo dvignila v odzdrav, ko ji je želel Tona »Srečno!« in vtaknil pismo v notranji žep suknjiča. Vse grabljice so uprle željne poglede v Štefan, le Fidelčkino oko je ošinilo Tona. »Ona mu je pisala,« je razbrala vešča ženska z gospodarjevega lica. Cim je stopil k vozu, se je Tona spet znašel. Potraplial je mesarja po rami: »Za praznike bi imel zate jalovico.« »Kar pridem. Vem, da je pri Tebi zmerom kapitalno živinče,« mu je segel Freiičk v roko. Ko so popili, je Tona rekel Šimnu: »Kar poženi, jaz imam še opraviti.« Hotel je biti sam, da premisli vso nerodno reč. Voz je zdrdral po klancu, Tona je pa stopil v gostilno, da najde v kozarcu vina pravo besedo za ženo, ki ni nič vedela o sklepu med Tonom in Pepco zaradi Tončka. Toda Frenčk ga je vrtel v drugih pogovorih, da je povsem pozabil na pismo. Šele, ko je zavil mimo domačega kozolca, se je Tona spet domislil svoje težavne naloge. »Vzeti ga bo pač treba k nam. Dogovor je dogovor. Toda, kaj bo rekla Micika, ko izve? Se bo že kako uredilo...,« je zamahnil Tona z roko in odgnal te misli. Ko so ženske čakale na večerjo, je ves čas Fidelčki jezik kar balandal v ustih, da bi povedala o Pepčinem pismu. Miciki tesra naravnost ni upala, zato je oprezovala za Polono. Tej pa ni bilo dobro, in se je podala že zgodaj h pokoju. Tako je morala Fidelčka nehote držati zase tako važno novipo. Iz življenja in sveta Atlantik in stratosfera AmerisKa zmagovalka Oceana miss Amelija Earhart je pred svojim povratkom v Ameriko obiskala Bruselj in prof. Piccarda ter zlezla v gondolo, ki je nesla lani Pic- carda in ing. Kipferja v stratosfero Mož, M je Lowensteina T z AflTverse poročajo o naključju, po katerem je prišla policiji v roke obsežna tajna korespondenca vodje Morganove informacijske službe z M organom. Stvar je tem važmejiša, ker nudi izredno obsežno pojas-nilno gradivo k polomu Kreugerjevega koncema. Belgijstka policija je zaradi te korespondence pozvala na odgovornost njenega lastnika, ki ga je tudi zaslišala v svoj-s*tvu vodje tajne službe svetov.no znane Morgainove banke, »Neznanec«: ss je rzsdajal za Johna C. P-ro\vna iz Chicaga m jc povedal, da se trenutno mudi v Belgiji po nalogu svojega delodajalca, ki ga je poslal v Belgijo vohunit za belgijskim bakrenim trustom. Brown je imel štiri potne liste, dva navadna in dva diplomatska, ki so se glasili vsak na drugo ime. Na intervencijo nekega odličnega diplomata je bil Brown izpuščen na svobodo in policija m■';-;:«■•',/ ""V ' " ■ 1 odloči od letala in pada v njem kakor bomba proti zemlji, dokler sam ne sprži v torpedu zloženega padala, ki ga varno ponese na tla seja in neke madžarske grofice. Dobro izšolan in olikan si je kmalu pridobil vstop v odlične kroge in stopil v Morganovo službo. Bil je poverjen z raznimi zaupnimi misijami. Udeleževal se je tudi petrolej-skih konferenc v San Remu, kjer so se razdeljevale interesne sfere v Iraku in je skrbel za informacije Morganovi skupini in ameriškim podjetnikom. Ko pa je bila znanemu armenskemu petrolejskernu mogotcu GuJba.nkiani ukradena ročina torbica, je moral pobrati šila in kopita ter jadrno izginiti s pozorišča. Brovvn je bil tudi mož, ki je indirektno povzročil Lowensteinovo smrt. Lowenstein je namreč sikušal izvršiti v Kanadi in v Zedinjenih državah transakcije, ki so motile Morganove interese. Zato je podvzel Morgan proti Lowens,teinu manever na borzi. Lovvensteinova trgovina z umetno svilo in z električnimi družbami je prišla v takšno zagato, da je bil sam belgijski bankir močno presenečen. Njegove izgube v Amsterdamu. Parizu in Londonu, so bile tako ogromne, da jim ni mogel več kljubovati. Ker so bili njegovi krediti omajani, mu ni preostalo nič drugega kakor smrt. Brovvn se je o njej izrazil: »Ker ni Lowee je Kreuger vrnil iz Amerike v Pariz, mu je sledil Brown s svojim štabom kakor senca. Nekaj ur pred smrtjo je Kreuger poklical Bro\vna k sebi. Bro\vn se je tedaj legitimiral kot Miorganov odposlanec tn je v tem svojstvu opominjal Kreugerja glede prevzetih obveznosti. V tem razgovoru je Brovvn dejal Kreugerju: »Vi ste največji slepar, kar jih je kdai živelo na svetu«. Kreuger je obupno skušal niti iz Brownove mreže. Ponudil mu je ifantastično vsoto net milijonov švedskih rf«ron, da bi ga pridobil zase. A Brown ga je zavrnil: »Ali hočete tudi meni nanrtiti ponarejene obligacije?« Po teh besedah ie Kreuger spoznal, da je izgubil igro. Kupil je samokres in si končal življenje. ■v Se vedno poceni in dohro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHWAB v L?ubljani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. Kakšna žival je polž? Francosko kmetijsko ministrstvo bo moralo v kratkem sporočiti svojo odločitev v važnem vprašanju, za kakšno žival se smatra polž, za domačo ali divjo? Vinogradniki v Burgundiji se namreč že dolgo ponašajo s stranskim preduktom svojega poklica, z vinogradniškim polžem, ki velja širom Francije za prvovrstno poslastico in gre dobro v denar. Vinogradniški polž živi od trtnega Bstja. Lov na te polže pa je postal tako Intenziven, da smatrajo vinogradniki svoje koristi za ogrožene, ker vse išče vinogradniške polže. Zato so se burgundski lastniki vinogradov lovu na polže odločno uprli, pri tem pa so pozabili, da jih v tem ne podpira noben francoski zakon. Francija ima sicer natančen zakon o ribolovu tn lovu na divjačine, zakonodavci pa so popolnoma pozabili na zakon v zaščito polžiev. Nikjer ni zapisano, komu je dovoljeno loviti polže in kje je to dovoljeno, kje prepovedano. Tako se dogaja da si lastniki vinogradov in posestniki tolmačijo pravico do polžev drugače kakor polžji lovci in iz tega različnega tolmačenja nastajajo spori. Neki odvetnik, ki je imel ponovno opraviti pri sodišču zar? di polžev, pravi, da bi se polži zaradi svojih rožičkov morali uvrstiti med j>rogate« domače živali. Lovci na polže pa se zagovarjajo, da polžev niti ne love v mreže, niti jih ne streljajo in da zato ni potrebno nobeno posebno dovoljenje. Rezerviranje hotelskih sob Pred pariškim stdiščem se je vršila zanimiva obravnava, katere izid je posebno aktualen spričo počitniške sezije, ko hodijo ljudje na oddih. Neki inženjer je naročil v hotelu v Royanu sobe zase in za svojo družino. Pisal je ravnateljstvu ped-jetja, da naroča sobe za mesec dni. Ko pa se je z družino vselil, je ugotovil, da so sobe silno primitivne in nimajo udobnosti, ki bi jo narečnik lahko zahteval za ceno, ki jo je hotel zahtevati od njega In 'enjer je šel kratko pot. Ker je mimo njegovih sob drdrala železnica in mu ni dala miru, je takoj naslednji dan po vselitvi zahteval račun, plačal in se preselil drugam. Zaradi tega ga je lastnik hotela tožil, češ, da je naročil sobe za mesec dni, a je ostal v njih samo 24 ur. Zahteval je 6500 frankov odškodnine. Inženjer je prišel na razpravo, razložil svoje argumente in sodišče mu je dalo prav. Izreklo je, da ima turist in tujec prav, če zahteva udobnost. zaradi katere gre na počitnice. Če mu hotelir to obljubi, a ne drži obljube, nima pravice zahtevati nobene odškodnine. Pasje dirke v Angliji Danes 26. junija bodo v White Cityju pasje dirke, ki se vrše vsako leto ln jih spremlja javnost z ogromnim zanimanjem. Kakor pri konjakih dirkah, se tudi pri pasjem derbyju sklepajo stave in imena favoritov gredo od ust do ust in od lista do lista Favorit letošnjih pasjih dirk Je Cutlet, pes, ki je že dobil nagrado 2500 funtov m ki predstavlja vrednost nad milijon dinarjev naše veljave. Na letošnjem derbyju računajo z okroglo 100.000 gledalci. Angleške železnice bodo za te dirke pripravile posebne vlake iz Manchestra v London. Manchester velja namreč za elitno mesto pasjega športa v Angliji. V pasji šport so vložili gojiteljl na milijone funtov. Neka statistika izkazuje, da živi od tega dvanajst tisoč ljudi, ki prejemajo 810.000 funtov letne plače. Poleg tega je v Angliji 42 kencesioniranih pasjih dirkališč in 30.000 registriranih psov-dir-kačev. Pri letošnjem derbyju znaša nagrada za zmagovalca 1000 funtov. Angleži pravijo, da Je skromna čeprav bo trajala dirka za nagrado samo trideset sekund. Tehnika v Sveti deželi Ni se preoblekla v moškega L. 1930. je zmagala pri evropski lepotni konkurenci v Parizu mlada Grkinja Eli za Diplarakou, ki se je poslej posvetila pisateljevanju, kjer pa ima znatno manj sreče kakor pri lepotnih tekmah. O tej dami so nedavno nekateri evropski listi poročali, da se je preoblečena v moškega vtihotapila v samostan menihov na sveti gori Athos, kar je bilo sporočeno patriarhu v Carigradu, ki Jo je zaradi te oskrumbe izobčil iz cerkve. »Pariš Soir« pa zdaj preklicuje te vesti in jih proglaša za izmišljene. Diplara-kou pač potuje po Evropi, a ni bila v athoškem samostanu, ker je tja ženskam vstop prepovedan. Trditve Po en Američan Izmed 400 — tako kaže statistika — je duševno bolan. Ostali pa prepevajo popevke, ki jih je napisal. * Vsak sedmi zakon v Hkagu se konča z ločitvijo. Ostalih šest najbrž z — vdovstvom ★ Pravijo, da so se čltatelji obrnili na uredništvo lista naj bi ne prinašal toliko poročil o zločinih. To je končno stvar policije. * Prerokovali so, da bodo okoli 1. 2000. pošle vse zaloge bencina na svetu, škode ne bo velike! Do tedaj bo že tako toliko avtomobilov, da se ne bodo mogli več premikati. Američan je vprašal Angleža: »Zakaj praznujete ameriški narodni praznik, saj vendar niste Američan?« »Prav zato,« je odgovoril Anglež. ★ Učenjak, ki je priporočil, naj poslušamo vedno obe strani, je živel od iznajdbe gramofonskih plošč. ★ Deklice se začnejo prej učiti govora kot dečki. Saj imajo tudi več povedati... * Neki pisatelj Je nedavno izjavil, da ne razume, zakaj bi mož po ločitvi ne bil prav tako vljuden z ženo. Morda bi celo ne škodilo, če bi bil vljuden še pred ločitvijo. Pisava, zrcalo značaja V Budimpešti živi in sprejema grafolo-ginja Madame Pvthia, o kateri nihče ne ve, kakšno je njeno poreklo Ljudje, ki jo trumoma obiskujejo, da bi iz njenih ust slišali proročanstva, šu§l ja jo, da je najbrže ruska aristokratinja, drugi jo zopet :majo za hčer poljskega gardnega častnika, drugi pa jo imajo spet za Romunko. Madame Pythia pravi, da jo je zanimala pisava že v najmlajših letih, še preden je znala dobro citati, so s« ji za črkami prikazovale neke podobe, ki jih je imenovala zvezde in rože. Pozneje se je docela posvetila grafologiji, za katero je oči to vala veliko nadarjenost in intuicijo. Pvbhia je proučila pisave najznamenitejših mož našega časa in je prišla do naslednjih zaključkov: Najmočnejša pisava mož sodobne politike je M us so lini jeva pisava. Videla sem njegov rokopis prvič na nekem kongresu v Milanu. Takrat je bil Mussolini še socialist in se je preživljal s publicistiko. Čim sem pogledala njegovo pisavo, sem spoznala, dia bodočnost tega moža ne sliči položaju, ki ga je zavzemal tedaj, niti ni v smeri, kamor je takrat kazal njegov razvoj. Vendar pa se je od tistih časov Mus-solinijeva pisava temeljito spremenila. Zdaj se zdi, kakor bi bila izklesana iz kamna. V primeri s to pisavo je pisava Ljenina in njegove žene popolnoma drugačnega značaja. Pisava obeh izdaja fanatično vero, ki jo nerusi ne morejo razumeti. Ta pisava, ki razodeva neka i velikega, ne more zataiiti značaja širiave in daljave. Tu pa smo dosegli mejo, preko katere ne mo- remo naprej. Ruska duša je uganka. Zato nam daje upanje, da gibanje, ki je nastalo v tej deželi, ni zmožno, da bi se ukoreni-nilo drugod, to se pravi vsaj ne v takšni obliki, kakor jo je navzelo v Rusiji. Pisava bivšega španskega kralia Alfonza priča o njegovi plemenitosti. O njej se lahko z gotovostjo reče: »Ta človek je brez krinke«. Alfonz XIII. je gentleman od temena do nog in spada med tiste srečne ljudi, ki ohranijo v vsakem življenjskem položaju dostojanstvo, najsi ga postavi usoda kamor hoče. O Hitlerju pa se je izrazila Pvthia zelo nepovoljno. V njegovi pisavi se ne razodeva nič velikega. Poteze ne kažejo nobene vrline v značaju. Hitler ni mož tistega kova, ki se po njih zaslugi de'a zgodovina. On ni ustvaril pokreti, pokret si je slučajno izbral njega. Hitler ni v stanju razgibati sveta, da bi mu vdihnil novo življe-je, še mani pa je sposoben, da bi dal pečat svoji dobi. Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Frani Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, s »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zgoraj: pogled na moderno elektrarno ob Jordanu. Spodaj: amir Abdullah obrača napravo, s katero se poženejo v obrat turbine. Na levi spredaj: zgraditelj elektrarne ob Jordanu, ruski inženjer Rutenberg, ki je bil pod Kerjenskim policijski ravnatelj v Petrogradu Žene sta zamenjala Newyorško sodišče je te dni obsodilo tovarnarja Svveensc na in njegovega ravnatelja Bertranda na šest mesecev ječe. Državno pravdništvo je namreč na podlagi nekega procesa za ločitev zakona izvedelo, da sta Sweenson in Bertrand svojčas sklenila pogodbo, v kateri sta se izjavila pripravljena zamenjati svoji ženi. Ženi nista v početku niti najmanj ugovarjali temu, samo Svveensc nova žena se je v sožitju z Bertrandom tako razočarala, da je zahtevala od moža naj jo vzame nazaj, česar pa ta ni hotel storiti, nakar je vložila proti njemu tožbo. Svveenson Je bil prvi, ki Je ugriznil v to Jabolko. Bertrandova žena mu je namreč bila močno všeč, ker Je bila vneta privr-ženka športa. Sweensonova žena pa je bila v tem pogledu popolnoma desinteresirana Tako se je zgodilo" da je Svveenson nekega dne predlagal Bertrandu zamenjavo zakonskih polovic, na kar je slednji pristal v strahu, da ne bi ga v nasprotnem primeru tvorničar odpustil iz službe. Imel ga je namreč popolnoma v svoji oblasti. Bertrand sicer m bil izprva zadovoljen s predlogom, a se je moral vdati in pristati na to kupčijo. SkandaJna afera Je povzročila mnogo razburjenja in sodišče Je Izreklo sodbo z zanimivo pripombo, da so takšne kupčije nedopustne. Mandžursfee znamfce Mandžurska republika je sklenila izdati serijo znamk, ki jih bodo natisnili na Japonskem. Znamke pridejo v obtok že meseca julija in vrednosti nad 1 Din naše veljave bodo nosile sliko Puja mladega regenta mandžurske države. Ker mandžtrr-ska republika še ni priznana od mednarodne poštne zveze, bodo te znamke zaenkrat služile samo notranjemu prometu v Mandžuriji. Električna preproga v angtešfcfc bankah Angleške banke so uvedle tako zvane »električne preprogeThe Afričan Leader« je začel izhajati tednik »Bantu World«, ki ga pišejo, urejajo in izdajajo v enaki meri d mačini m Evropci. Uredniki in stavci tega lista so izključno domačini, do zadnjega absolventi domače univerze v Lovedaleju, izdajatelj pa Je iz Johannesburga. List je pisan v štirih jezikih ter ima posebno prilogo, pisano v domačem narečju. Poleg tega pišejo angleški listi, da bo začel v kratkem izhajati še domačinskl list za intelektualca EKDDTA Dva pravnika sta se med kosilom v restavraciji tako ostro s porekla zaradi nekega znanstvenega vprašanja, da sta medtem popolnoma pozabila na okusno govejo pečenko, ki je stala pred njima Končno je menil prvi: »Ker ima restavrater — kolikor se spominjam — v svoji knjižnici kazenski zakonik, se bo dala stvar naglo razčistiti. Natakar, prinesite nai kazenski j zakonik, ki ga '.ma gospodar!« Po petminutnem čakanju se vrne natakar in sporoči: »če ste gospodje zadovoljni — Je naročil gospodar, sprejmemo pečenke kar tako nazaj .. Strogi kopalni predpis? na Lfcfa Beneška kvestura je izdala stroge kopalne predpise za Lido. Kabine za moške in ženske morajo biti ločene in morajo imeti tudi ločene izhode. V kopalni obleki se smejo pojavljati kopalci samo na nabrežju, obisk kavarn in restavracij je v kopalni obleki prepovedan. Tudi je prepovedano pojaviti se izven kopalnega območja v kopalnem plašču. Tudi ples v kopalni obleki je prepovedan. Kdor bi se pregrešil proti tem predpisom, zapade strogi globi. Ameriški zakoni Univerza Columbia v New Yorku Je sestavila statistični pregled o ločitvah zakonov v Ameriki. Iz teh podatkov je razvidno, da se v Ameriki razveljavi vsako leto pol milijona zakonov, na vsakih šest zakonov pa odpade ena ločitev. Najbolj kritično leto v življenju ameriških zakoncev je četrto. V zadnjih letih se kaže tendenca naraščanja ločitev in če pojde tako naprej, bo imela Amerika 1965 51 odstotkov ločenih zakonov. David v obliki vina in žganja Vinogradniki madžarskega komitata Cze-gleda so prosili svoje poslance, naj posredujejo pri budimpeštanski vladi, da sprejme protivrednost davkov v vinu in žganju, ker nimajo denarja, vina in žganja pa ne moreio prodati. Ta predlog je našel ugoden odmev tudi pri drugih madžarskih vinogradnikih. da so tudi oni sklenili prositi vlado, naj se tudi pri njih pobirajo davki v obliki alkoholnih in žganih pijač. Proces proti Gorgulovu Porotna obravnava proti morilcu Gorgulovu. ki je bila prvotno napovedana za 11 ali 12. julija, je odgodena na drugo polovico julija. Pariško sodišče mora namreč poprej zavrniti ugovore morilčev!h zagovornikov, šele nato se bo pričela obravnava KARIKATURA RUNCmAN angleški trgovinski minister, delegat na lausannski konferenci Vsak dan ena Slikar tihožitja pri kosilu. ^»Nebelspalter«) T Cl V zvezi z zadnjo novelo k trošarinske-mu zakonu, s katero je bila ukinjena trošarina na vino in žganje, je sedaj finančni minister izdal še novelo k trošarinskemu pravilniku, ki podrobneje tolmači nekatere predpise zakona. Med drugim določa ta novela k trošarinskemu pravilniku, da se pavšalna trošarina (nadomestilo) odmerja in pobira tudi od onih točilcev pijač, ki vršijo točenje pijač na železniških postajah, na ladjah, v prostorih vojašnic, zaprtih klubov ali čitalnic, koč, nadalje na sejmih, cerkvenih slavah in v naselbinah, ki ležijo samotno. V teh primerih, kjer zaradi omenjene potrošnje ne more biti govora o rednem točenju, se plača pavšalna trošarina po odmerjeni ali eventualno znižani točilni taksi, če kdo toči vino in žganje samo v gotovih mesecih, mora plačati odgovarjajoči del pavšalne trošarine za te mesece. Špecerijske in ostale trgovine, ki ne prodajajo vina in žganja v zaprtih steklenicah, temveč le pivo, likerje, rum in brandy iz fcpirita, ne plačajo pavšalne takse. Zaradi točne kontrole mora biti od strani finančne kontrole potrjena faktura, izdana od produ-eenta, da je konjak (brandy) izdelan iz samega špirita- V primeru, da vsebuje tudi vinski destilat, je treba plačati pavšalno takso. Prodaja vina In žganja od strani vinogradnikov. Pravfhifk tolmači tudi obširneje določbe glede prodaje vina in žganja od strani vinogradnikov. Producenti vina in žganja iz lastnih sirovin in iz lastnega zemljišča smejo prodajati to vino in žganje na svojem dom« v vaseh po najmanj 5 litrov naenkrat. Prav tako producenti ne plačajo nič za državno in banovin s ko trošarino, ako prodajajo vino in žganje lastnega proizvoda z lastnega zemljišča na trgu izven kraja, kjer stanujejo, v količinah preko 50 litrov vina ali preko 25 litrov žganja naenkrat. Prodacentom je strogo prepovedano piodajati vino in žganje doma v količinah fcrpod 5 odnosno 10 litrov in na trgu izpod 50 litrov vina odnosno 25 litrov žganja. Kot dokaz, da je dotična oseba proaucent vina in žganja iz lastnih surovin in iz lastnega zemljišča, služi potrdilo občir.e. Kot producenti se smatrajo lastniki vinogradov, ki Bami obdelujejo vinograd ali po drugih ljudeh, osebe, ki obdelujejo tuje vinograde v zakupu in dobivajo vino od lastnika kot K vprašanju elektrifikacije pravilnik fravske banovine Prejeli smo: Vprašanje, po kakšnih načelih naj se v bodoče vrši elektrifikacija v dravski banovini, da bi čim stmorenejše služila splošnim interesom po predavanjih v inž. kiubu Ljubljani in po razpravah v dnevnikih na splošno v razpravi in javni diskusiji. Stvari ne bo v škodo, ako se tudi od poklicane privatno-gospod arske strani čuje stališče k tomu vprašanju. Kakor drugje, je tudi v tej gospodarski iranogi, komaj pričakovati, da pride do sporazuma med javnim itn privatnim gospodarstvom, zlasiti tedaj, ako se v območje presojanja pritegnejo tudi politični in na-oionaln i pomisleku Vidiki politike in gospodarstva so bistveno različni. Nekateri opozarjajo na to, d priključenih mest Vlada popolna neodvisnost. Maribor ima priključene n. pr. skoro vse sosedne občine in ni Fala nikdar skušala preskrbovati ta področja, nasprotno je prizadevanja mest vedno le pospeševala. Občinam in mestom, ki so se hotela priključiti na Falo in niso imeia sredstev za izgraditev svojih omrežilo, so bila ta sredstva brez kakršniko1'! omejitev pogojev stavljena na razpolago. Fala (je po enakih pogojih dobavljala energijo že od nekdaj vsem industrijam, kjer so prilike porabe približno einake, ka.r je v osta.'em dolžnost podjetja, ki služI javmlm namenom. Fala je posegfla v gospodarsko življenje samo v namenu, da to življenje povzdigne, toda nikdar v korist ali škodo kogarkoli. Interesenti Fale so investirali v svoje naprave približno 350,000.000 Dim. Gotovo bi jih veselilo, ako bi bilo mogoče naloženi kapitai zopet osvoboditi, kakor se jo to n. pr. dogodilo v Švici, kjer so kantoni polagoma prevzeli centrale, ki so bile last pri-vitnega kani rta! a. Ker je taka osvoboditev danes praktično še neizvedljiva, so interesenti prisiljeni, staviti podjetju nov kapital .na razpolago, ako hočejo, da postane o'odonosno, kar se veda danes še ni. Nadaljnje investicije kapitala se torej morajo vršiti, ne vršijo pa se iz lastnega nagiba ali v dosego monopolnega stališča, temveč iz nujnosti, ker so centrale ved.no veliki potrošač? kanltaia. Tako približno so se glasila izvajania na seji upravnega sveta, elektrarne Fale 12. maja. Ne *isec tega članka, temveč zastopnik banke Schweitzerischer Ban.kveirem ki je že od nekdaj kaza.la veliko zanimanje za Jugoslavijo in ki je bite. po vojni tudi prvi inozemski zavod, ki je dal Juisoslavijd (in sicer Upravi fondov odn. Drž. hip. banki) znatna posojila, je izrazni svoje začudenje zaradi sovražnega stališča nasproti temu zavodu in švicarskemu kapitalu. Poudaril je. da se bodo tudi v bodoče dajala Jugoslaviji posojila ob sodelovanju švicarskega sanitala; je pa mnenja, da nanravi tako stališče nasproti tujemu kapitalu v splošnem silno čuden vtis ln da je treba splošnem silno čuden vtis. Pisec teh vrstic pozna krajevne razmere dovolj dobro i.n ve, da vodijo zastopnike čisto javnega gospodarstva najboljši in najčistejši motivi, svest. pa si je tudii, da pota za dosego zaželenega niso pravilna. inž. Josip Rhoshaendler Gospodarske vesti = Skorajšnji konec avoza zlata r Francijo. 2e pretekli teden smo opozorili na malo znano dejstvo. da je francoska bilanca glede zlata in deviz že od januarja pasivna. Dotok zlata se sicer nadalje dviga, toda devizna rezerve popuščajo še v večji meri. tako da bodo kmalu povsem izčrpane, kar bo pomenilo konec uvoza zlata v Francijo, ki je bil itak navzlic velikemu obsegu vse zadnje mesece le posledica pretvarjanja" deviz v zlato. V izkazu Francoske banke od 17. t. m. je sicer zasnovano novo povečanje zlatega zaklada za 669 na rekordno višino 81.643 milijonov frankov, vendar pa so se istočasno devizne rezerve v znntno večji meri skrčile, namreč za 1411 na 6506 milijonov. Skupna vsota zlata in deviz je torej ponovno nazadovala za 742 milijonov frankov in znaša sedaj skupna vsota nazadovanja podlage v zlatu in v devizah od konca januaria t. 1. 2200 milijonov frankov. Možnosti za nadaljnje pretvarjanje deviz v zlato so sedaj že minimalne, ker glede na pasivno devizno go-spodarstvo ne bo mogoče nadalje bistveno skrčiti devizn;h rezerv, ki so v teku letošnjega leta nazadovale že od 18.8 na 6.5 milijarde frankov. = Stanie Narodne banke. Dodatno k vče-ra;šnjemu poročilu objavljamo še fx>drobne podatke o stanju Narodne banke na dan 22. junija, ki je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklenaiih razliko nasproti stanju s 15. t. m.): aktiva- Podlaga 19S6.9 (_ 9.3), o; stari drž. dol" 1806.0 (+ 0.6); pasiva; obtok bankovcev 4829.0 (— 91.6); obveznosti na pokaz 672.8 (4- 67.2). od tega nasproti državi 31.8 (4 19.9). po žirovnih računih 532.7 (— 6.7), po raznih računih (drž. gosp podjetia) 108.4 (4 54.1); obveznosti z rokom 1351.9 (+ 5.7). = Bančne organizacije in plačevanje obresti po zakonu o zaščiti kmeta. V četriek se je vršila v Zagrebu konferenca predstavnikov vseh profesijonalnih organizacij denarnih zavodov iz naše države, na kateri so razpravljali o stanju, ki je nastopilo z uveljavljenem zakona o zaščiti kmeta in njegove izvršilne uredbe. Po daljši razpravi je bila sprejeta naslednja resolucija: Smatrajoč. da člen 4. uredbe za izvrševanje zakona o zaščiti km°bi ni v soglasju z odredbami 2. odstavka § 3. tega zakona, je konferenca predstavnikov vseh profesijonalnih organizacij denarnih zavodov iz naše države sklenila, da se pošlje ministru pravde predstav-ka s prošnjo, da se omenjena določba uredbe prilagodi zakonu ali da se zahteva zakonodajno tolmačenje. Konferenca zastopa stališče. da se 2. odstavek § 3. zakona nanaša samo na dva primera, v katerih se lahko pobere 10°/o obresti, namreč, ako kmetu odlaganje plačila terjatve, ki ie dospela, ;n sicer: i.) preči vložitvijo tožbe zaradi plačila in 2.) po odstopu od pričete tožbe brez zahtevan ia kakršnihkoli tožbenih stroškov. V vseh dragih primerih se imajo objesti plačati tako. kakor je bilo nogojeno. Ak« tedaj kmet prostovoljno regulira svoio menico z odplačilom ali brez. toda v soglasju z upnikom, ta njegov posel ne spada pod primere, ki jih navedeni paragraf predvideva, zlasti ker vsaka nova menica predstavlja novo obvezo, glede katere se obresti plačajo tako. kakor so bile pogoiene (§ S. zakona). Zastopajoč tako pravilno tolmačenje zakona, smatra konferenca, da ne more biti govora o uporabi 25. za september 31.75. za december 32.375: oves: za julij 20.125. za september 20.625, za december 22.25: rž: za september 29. za december 31.75. 4- Winnipeg, 25. junija. Začetni tečaii: Pšenica: za iulii 53.625. za oktober 56.125. za december 57 25. + Biidimpeštanska terminska borza (25. t m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za oktober 10.32 — 10.34; iž: za oktober 8 90 — 8.92; koruza: za maj 1932 11.77 — 11.80. + Novosad«ka blagovna borza (25. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 44 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. 79 kg, okolica Sombor. 78 kg in srednjebaška. 79 kg 120 _ 122; baška potiska in ladja Tisa.^79 kg 121 — 123: ladia Begej. 79 kg 120 _ 122: gornjebanatska in banatska. pariteta Vršac. 78'kg težka 118 — 120. — Oves- baški 145 — 150: sremski. slavonski 147 50 — 152.50. Koruza: baška 100 _ 102; banatska 98 — 100; okolica Šid 103 — 105: baška bela 111 — 113. Moka: baška. banatska »Oct« in »Ogg« 200 — 210; št. 100 do 195: >5« 180 — 185: >6« 170 _ 175: V7< 140 - 145; >8r 92.50 _ 97.50. Otrobi: baški in sremski 87.50 — 90. Batasss ASK Primorje s SK Vi&teifa Oba vodilna ljubljanska kluba igrata danes težki igri. Ne samo zaradi dejstva, da sta oba pretivnika enakopravna, ako ne superiorna, temveč sta tudi v momentu, ko se v največji meri stavlja na kocko njun renome in moč. Interesantno je, da sta obe tekmi že bili odigrani v »prijateljskem stilu« zaradi krivde »bogov«. Vprašanje nastane, ali bosta oba ljubljanska kluba mogla ponoviti svoj prvi uspeh in ponovno dokumentirati dejansko nadmoč. Ilirija potuje v Maribor, kjer bo morala nastopiti pod neugodnimi okolnostmi, oslabljena v lastnem moštvu, izpostavljena nerazpoloženemu občinstvu na tujih tleh. Primorje je v poslednjem trenutku izvedelo, da mora nastopiti danes na mej-aanu z Viktorijo. Sicer pred 14 dnevi ni naletelo Premrlovo moštvo na premagljive- Službeno iz LNP (Seja upravnega odbora 25. t. m.) Prizivu Ilirije in Primorja (oba Ljubljana) zoper sklep kazenskega odbora se ug> di ter se kazen igralcema Strehovcu in Uršiču B. zniža na sedem dni, t. j. od 10. do 25. t. m. — Tajnik L Avstrijski prvak v w2-terpolu v L|ub!Iaii! Ilirija bo v torek 28. t. m. na Vidov dan ctvorila plavalno sezono z veliko mednarodno prireditvijo, že dolgo časa se je pogajala z Wiener Athletikspc rt Clu-bom. avstrijskim prvakom v waterpolu, vendar se je zdelo, da z gostovanjem ne bo nič. Sedaj je Iliriji uspelo aranžirati turnejo WAC po Jugoslaviji in take bomo videli v terek eno izmed najboljših vaterpolo moštev na kontinentu. WAC bo dospel v ponedeljek s svojim kompletnim meštvom v Ljubljano in bo naslednji dan nastopil proti Iliriji. V srero zjutraj bo odpotoval na Sušak, kjer se bo popoldne pomeril z Viktorijo. Turnejo bo zaključil v Splitu, kjer se bc sestal v nedeljo 3. julija z državnim prvakom Jadranom, WAC je od 1. 1929 dalie avstrijski pT-vak v waterpolu in letošnji pokalni zmagovalec. Poleg domačih uspehov se je zlasti odlikoval na inozemskih turnejah. Izreden uspeh mu je prinesla lanska turneja po Nemčiji. Tekom treh tednov je moštvo odigralo 15 tekem in je samo eno izgubilo, in sicer proti najmočnejšemu moštvu Nemčije »Hellas« v Magdeburgu, premagalo pa je med drugim drugo najmočnejše moštvo v Nemčiji 2>Wasser-freunde« Hannover s 3:2 in mestno reprezentanco v Draždanah z 8:0. V avstrijski reprezentanci, ki je na prvenstvu Evrope v Parizu zasedla tretje, mesto, je igralo 5 igračev WAC, od teh igrajo še sedaj Adler, Steinbach in Ploner. Vsi igrači so že opetovano zastopali barve Avstrije. Moštvo sestoji iz izvrstnih plavačev. Adlerjev čas za 100 sprint je 1:03, na 100 m prsno pa 1.21. V štafeti 4X50 m so dosegli povprečni čas 29.5. Plavalna prireditev v torek se bo začela ob 11.30 v kopališču Ilirije ter bo obsegala naslednje točke: 4 X 200 m (za dvoma teh), 50 m prosto gc spod je, 50 m prosto dame, 50 m prosto gospodje 2 skupina, 100 m prsno dame, 100 m prsno gospodje, 3X100 m mešano (za dvomateh), 100 m prosto dame, 100 m prosto gospodje, 100 m hrbtno gospodje, vaterpolo WAC: Ilirija, popoldne ob 16.: 5X50 m prosto (za dvomateh), 50 m prosto junl-orski waterpc listi, 100 m hrbtno dame, 200 m prosto gospodje, 50 m prosto deklice, 200 m hrbtno (za dvomateh), skoki, 50 m prosto dame, 100 m prosto (za dvomateh), waterpclo Ilirija IL: Ilirija ju-niorji, waterpolo WAC: Ilirija, Dimajski Rapid v Ljubljani Pogajanja Ilirije z dunajskim Rapidom «J zaključena. Znameniti profesijonali bodo gostovali v Ljubljani v soboto in v nedeljo 2. oziroma 3. julija. Prvi dan bodo gosti nastopili proti Primorju, v nedeljo pa proti Iliriji. Od gostovanja znamenite dunajske Ad-mire še nismo imeli v Ljubljani tako reno-miranega gosta. Papid je eden najbolj znanih imen v kontinentalnem nogometnem športu in brez dvoma najpopularnejše moško na Dunaju. Je večkraten avstrijski prvak in zmagovalec v pokalnih tekmah ter eno izmed najboljših orožij Avstrije v mednarodnih srečanjih. P«apid je proslavil svo:3 ime skoro po vseh državah v Evropi. Prav malo je klubov, ki si morejo laskali, da so ga porazili. Ravno sedaj je na turneji po Poljskem in koraka od zmage tio zmage. Iz Poljske se bo podal naravnost, v Jugoslavijo, kjer bo najprej nastopil v Zagrebu, nato pa v Ljubljani. Naši moštvi čaka težka naloga. Na zmago seveda sploh ne moreta računati, gledala bosta le, da dosežeta čim častnejši rezultat. Njuna naloga je tem težja, ker nimata za seboj težjih mednarodnih tekem, kajti le v teh se pridobi potrebna tekmovalna rutina, ki omogoča dobre izglede tudi proti reno-miranim nasprotnikom. Obe tekmi bosta vsekakor sijajen tr°ning za bodoče tekme v državnem prvenstvu. Nogometni program današnje nedelje v Kranju je zelo pester. Saj imamo kar tri nogometne tekme, in sicer:_ ob 10. doT>oldne je prva mladinska nogometna tekma, ob 15. itrra rezerva Komtana z nekdanjim moštvom Savice, ob 17. pa je glavna tekma, in sicer igra prvak Korcške KAC iz Olovca proti I. moštvu SK Korotana. Mlademu in agilnemu SK Korotanu želimo v prvi mednarodni tekmi obilo «reče, meščanstvo pa vabimo, da ga s polnoštevilnim posetom moralno in gmotno podpre. Velika medklubska gorska hitrostna dirka na Ljubelju, ki jo je razpisal M. K. >Ilirija« 3. julija obeta biti izredno zanimiva. Doslej je prijavljenih 36 najboljših mo-tciirkačev iz Zasreba, Maribora. Ljubljane ter tudi večje število znanih mednarodnih dirkačev iz Avstrije, med nj.imi Fredv Ho-nel in Hermann Krammer iz Celovca, ki sta že lani na Ljubelju tvorila odlično konkurenco. Znani zagrebški dirkači U.roič. štrban, Sohild.ha>bel, Cerič iz Maribora, naš Siška in Starič se bodo borili tudi za dT-žavno prvenstvo, ki je istočasno razpisano po Moto-Savezu kraljevine Jugoslavije. Za-kijuč!.tev prit a v, katere je noslati klubskemu tajništvu, bo nenreiklicno 27. t. m. Začetek dšrk doneVme ob 10. uri. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. ga nasprotnika. Treba pa je imeti na umu, da bo Viktorija danes zaigrala s povsem drugačnim duhom in voljo kot zadnjič. Zato je pričakovat? d^nes najbolj žilave, napete in izenačene horbe Pr. gnoze so nesigurne. Primorje se m '.ra zavedati pomembnosti današnje tekme, v kateri je treba rehabilitirati renome slovenskega nogometa pred zagrebškim javnim mnenjem. Kajti po mišljenju te javnosti je Viktorija ipredistinirana poleg C adjanskega za vstop v ožjo' državno ligo. Danes more Primorje precej pomešati take račune in kombinacije. Primorje m Viktorija bosta nastopila v istih postavah kot v poslednji tekmi. Sodil bo g. Podupskv iz Zagreba. V predtekmi ob 16. uri nastopita Grafika in Primorje rezerva. Pričetek glavne tekme ob 17.45 uri. Prireditev bo na športnem igrišču ASK Primorja ob Dunajski c. SK Spari a. Danes ob 15. prvenstv na tekma proti SK Javorniku na igrišču ŽSK Her-mesa. Moštvo naj se javi v naslednji postavi: Kumar. Otič. Dolinar, Jenko, Vinko, Rado Vrhove. I. in II. Novak. Zupane, Go-briian I. RediteMa: Janez Čemažar, Ferdo. SK Grafika. Za tekmo s Primorjem II. včeraj imenovani igralci morajo biti danes ob 15. na ijrišču ASK Primorja. Javi naj se tudi tov. Trpin Jože. TSK Slcn>an. Za prvenstveno tekmo proti Hermesu morajo biti danes ob 8. na igrišču Hermesa: Zavri I. in II.. Marchiotti I. in H., Uhan. Grm. Vidic. Lumhar I. rn IL, Thuma. Ključec, Volkar in Globelnik. Stranski sodnik Legat; reditelji Fuček, Unetič, Novak Kobi. nadzor nri blagajni Novak Rudi. Najpozneje ob 8.30 morajo biti na igrišču Ilirije: Bunc. Bezica, Koren-čan, Gircl, &orn. Poznik, Marijam. Lipov-šek, Rihtar, Ciglar, Dejak, Jenko, Rozman. Ribič im Fajon. Trening tekma proti rezervi Ilirije. Hermes : Slovan Za danes določena prvenstvena tekma med imenovanima kln-boma se vrši na igrišču Hermesa s pričetkom ob 9. in ne ob 10. kakor je bilo včeraj objavljeno. Kolesarske dirke »Save* ee više danes ob 14.30 izpred gostilne Pirnat na Viču na koncu tramvaj, proge. Športniki, udeležit® se te kolesarske dirke, katerih glavna j« Vič—Planina—Rakek in obratno, juniorska Vič—Logatec in obratno, dirka novincev Vič—Vrhnika in obratno ter seniorska za stare športne korenine od 40 let naprej na 4 km. Obilno založen trg Ljubljana, 35. junija. ZivilslkS trg že dolgo ni bil tako iTnenits«o založen z vsemi mogočimi pridela kakor to soboto. Že na vse zgodaj so pripeljali iz okolice mesrta na trg sflnc količine sa-late in vseh drugih vrtnih in poljskih pridelkov, a z blagom so prihajali ljudi« tudi s pro-srtrane dežele. Zlasti veKko je bilo na trga Dolenjk, ki so prinesle v mes1» v giavnem jajca m pa kuretino. Na Vodnikovem trgu je vladalo pravcato sejimsko vrvenje. Tržni organi so imeft dovolj posla, da so lepo vzdrževali red Jn krotil nekatere proda-jatce, k! se časih nikakor ne marajo ukfo-nitJi predpisom. Ogromno je bilo na trgu češenj in so j2j Bosanci prodajali po 3 Din liter najboljših, dočim so držali domačini če-šnie po 5 Din kig. Obilno je bilo nadalje rdečih jagod; tržno nadzorstvo ceni, da je brilo tega gozid-nega sadeža bliz>u 25.000 litrov. Na trg so jih prinesli ljudje rz Sostrega, iz Me-dvod ki vse gorenjske okolice, pa tudi z Dolenjskega. Gob je bilo na trgu dokaj prav lejrh, saj slabih ne morejo prodati, ker gredo v denar le lepi prerezani juriSki, XA jih še ni načel mrčes. Pozna se, da je košnja že minila in tako prihaja solata na ne samo iz Krakovega in Trnovega, marveč tudi z dežele. Najboljša ledenka se jo dobila po 50 par glava. P.ščanci so se prodajali po 25 Din par, in sicer bosanski, dočim so iih domačini držali po 35 do 46 FMn par. Kolikor toliko slabše so danes odrezali mesarji Da je bilo o-b njihovih stojnicah razmeroma malo kupčije, je pač znak visoke številke. šolstvo H. dekliška meščanska šola v Ljubljani priredi razstavo ročnih in risarskih dej danes od 8. do 12. in 14. do 18. Vabljeni stariši i.n prijatelji. Državna meščanska iola na Viču prt Ljubljani priredi v nedeljo 36. t m razstavo risarskih in pismenih izdelkov kakor tudi izdelkov deškega in ženskega ročnega dela, malega šolskega zoa in šolskega vrta. Razstava bo odprta od 8. do 13. Starši in prijatelji šole se vljudno vabijo, da si razstavo ogledajo. Razstaxra na Ponovičah. Državno vzigaja-lišče na Ponovičah pri Litiji bo v torek 28. t. m. in na praznik sv. Petra in Pavla razstavilo šolske izdelke gojencev. To bo prva razstava ponoviškega zavoda, zato opozarjamo nanjo vse! Vidovdanska akademija v Litiji. Litijska osnovna šola bo priredila v torek na državni praznik šolsko akademijo z govorom, pevskimi točkami, deklamacijami, telovadbo itd. Proslava se bo vršila takoj po svečani sv. maš^ na šolskem "rtu, v pri^ meru dežja v litijskem Sokolsisem domu. GLEDALIŠČE OPERA Nedelja. 26. ob 15. v Tivolskem parku: Prodana nevesta. Znižane cehe. ★ Ljubljanska opera. Danes se poje posled-njič v letošnji sezoni v Tivolskem parku opera »Prodana nevesta«. Začetek bo točno ob 15. in so vsi sedeži lepo v senci. Cene za to predstavo so nekoliko znižane, sedeži 90 od 25 do 10 Din. Posebno opozarjamo na novo razvrstitev v prejšnjih sektorjih A, B in D. Stojišča po 5 Din. Dohodi ravno tako. kakor pri vseh drugih uprizoritvah. Blagajna po-sluie danes od 10. do pol 13. v opernem gledališču, od 14. dalje pa pri Tivolskem gradu. Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanja, vsako beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina za iifro ali t* dajanje naslova Din 5,—v Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din «. Po Din 1.-— za besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji»Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikib-našanja, zmožen nemščine, dober prodajalec t špecerijski stroki se sprejme t letoviščarskem m,-stu. Hrana v hiši. Ponudbe z navedbo referenc poslati na podruž. »Jutra« v Celju jrnd značko »Agilen prodajalec*. 22-143-1 Plačilno natakarico boljšo moč sprejmem za gostilno :.redp:snno izobrazbo sprejmem v trgovino z me-šsnin blagom v Kranju. Ivana Čolnar, Kranj. nflSSfl-l Trgov, pomočnika mešane stroke. veščega aranžiramja izlo-Zb, z znanjem nemščine, agilm^i. resnega, sprejme za n;a-nufakturni oddelek P Koten, preje Stork, Črnomelj. £2588-1 Učenca ✓ za medičarskjo obrt. sprejmem. Fr. Gregorinčič. me-dičar. Ježka pri Ljubljani. 22590-1 Brivski pomočnik mlajši, dober delavec, dobi službo takoj. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Dober delavec«. 22599-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca, sprejmem. Nastop takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Marko Vrča, brivec, Polzela, Sav. dolina. 22591-1 Edgar Rice Eurroughs: larzan, Kralj azungie fr? IL___ i, ^ / Vi . m Itip w im H, 273 V teh macfežih je bila rešitev uganke njegovega življenja! Drhteč od napetosti se je Tarzan sklanjal naprej. Ali je bil čistokrven belec, sin lorda Greystokea, ali samo polcJivji rejenec opice Kale?... Veliko je bilo na tem. da se izvrši primerjava z vso natančnostjo. Treba je bilo nekaj dni odlcoa. 274 Ob tem času je Tarzan vendar že tudi videl zaklad, ki ga je bil otel. Ko so odlomili okove z velike, okovane hrastove skrinje. so našli v njej zlate dublcne, ki so jih bili naplenili morski razbojniki v davnih dneh. Tarzan bi jih bil najrajši kar take prepeljal v Ameriko. 275 Koliko trpljenja, skrbi in zločinov Je bil povzročil ta zaklad v svoji krvavi zgodovini! D' Arnot je zato priporočil Tarzanu, naj ga rajšj proda. Zlato so ocenili, in Tarzan je dobil zanj več ko dve sto tisoč dolarjev. Poslej se mu je še dvakrat bolj mudilo v Ameriko, da bi tam poiskal svojo ljubljeno Jane. Mizar, pomočnika samostojnega sprejmem za stalno delo. Imeti mora 2000 Din kavcije. Dopise na oglas. odd. »Jutra« pod »Mizar«. 22490-1 Pošteno kmečko dekle ne premlado, ki je vajena tudi drugih hišnih del, siprejmem. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22534-1 Šiviljo pomočnico, zmožno bo£j-žega dela (ne začetnico), sprejme darnski modni atelje Josipina I g l i č. Ljubljana. Aleksandrova ceeta 4'ITT. Istotam se sprejme učenka z primerno šolsko izobrazbo. 22-072-1 Učenca k? je dokončal vsaj štiri gimnazijske razrede, sprejme veledrogerija. Učna doba 3 leta. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Prakti-kant«. ' 22603-1 Specialista za betonske izdelke iščem. Ponudbe na oglasni odd. s.Tutra« pod šifro »Beto-nist«. 22632-1 Hlapca solidnega, pridnega in poštenega potrebujem h konjem. Poizve se: Ljubljana. Opekarska cesta 31. _22696-1 Fotograf, pomočnik ki je dobro verziran v razvijanju filmov in brze-ga kopiranja, dotbi takoj mesto. Pismene ponudbe z navedbo plnče in starosti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Perfektni fotograf«.' 22595-1 Prodajalka ki vloži v podjetje 15.000 Din, dobi stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek s Jutra« pod »Zanesljiva prodajalka«. 22603-1 Samostojna kuharica ki oipravlja pole? postrež-nice tudi gospodinjska dela, z letnimi izpričevali, dobi z avgustom mesto k dvema osebama. Predstaviti se je od 9.—11. in od 3.-4. Na-slov pove ogl. odd. »Jutra«. 22529-1 Kemiker in kolerist za tekstilno tovarno s>e sprejme. Ponudbe na ogl. oddelek »Ju.tra«. 23632-1 Nov poklic; <.a Jame »c sr/spo-d«-« vpeljava pletilj stva v hiši. Zajam čen mesečni taslo-4ek 1500 Din. Ker jikupimo u gotov ijeno pleteno blago alačamo mezdo ra pletenje tn dobav .jamo prejo ta po-ielavo. Pišite še 1 a n e s po gratis prospekte na. Do mačo pletarsko in-iiistrijo štev. 8 — Josip Kališ. Mari bor. Trubarjev^ 2. 7669 Kuharja pomočnika za celo se-zijo išče večji hotel na Bledu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Navedba mesečne plače«. 22393-1 Vajenca pridnega, poštenih staršev, za slaščičarsko obrt siprejmem. Istotam dobi stalno službo prodajalka hausira-riea. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22434-1 Mlajši moški vojaščine prost, pošten, zgovoren, ki ima veselje do prodaje slaščic, dobi stalno službo. Potrebna kavcija 4—5000 Din. Kdor vozi kolo triciklo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22435-1 Učenca sprejmem v trgovino z m a nu faktur o. usnjem in špecerijo. Fant mora biti pošte.n, zdrav ter imeti najmanj dva razreda meščanske šole z dobrim uspehom. Hrana in stanovanje prosto. nčna doba tri in pol leta. Ponudbe s prepisom šolskega izpričevala na *vrdko Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg. 22449-1 Praktikant ki je dovršil šolo i dobrim uspehom, zmožen stenografije in strojepisja, dobi takoj mesto. Ponudbe s predpisi izpriče-v-a^ na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Stenografija«. 22561-1 BBS! Trg. pomočnik manufakturist, starejša boljša m.>č dobi mesto v Ljubljani. Zahteva se velika ljubeznivost v občevanju s strankami. Službujoči v večji trgovini na deželi imajo prednost. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na oslas. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv m agilen prodajalec«. 22513-1 Učenca za drogerijo s primemo šolsko izobrazbo siprejmem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten učenec«. 22628-1 ' Knjiga s sedmimi pečati čuva mnoge nam skrivnosti, v »Jutru« mali inserati jih vedo enako dosti. Ce preudarno češ živeti moder nauk od mene čuj: da ti dobro bo na sveti — stalno v »Jutru« oglašuj! Da so oglasi res uspešni in ne proč vržen denar, je potreben velik in za oglase dovzeten čitateljjski krog, kakršnega ima pri nas samo »Jutro« Prodajalko s primerno šolsko izobrazbo, prijetne zunanjosti, spretno, prijazno v občevanju 9 strankami, pošteno in marljivo sprejme trgovina m^anega blaga na deželi. Naslov pove podr. »Jutra« v Celju. 22215-1 Kdor vloži 20—30.00» Din v podjetje, dobi stalno službo sluge. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Ža julij«. 2274S-1 Učenke sprejme Šivilja Achatzi, Verovškova uliea 32. Prodajalko siprejmem za delikateiSJfn trgovino. Vpraša se od 2.—3. popold,ua 3 Din. (2) Boliši mesar z obrtnim listom. dober nakupovalee ter vajen vseh v to stroko spadajočih del išče zaposlenja kjerkoli. Ponudbe na podr. ».Jutra« v Mariboru pod »Dober sekač«. 22565-2 Mlad trg. pomočnik dobno izvežban v mešani stroki, želi premeniti sedanjo mesto takoj ali s 1. avgustom. Dopise pod šifro »Zmože.n prodajalec« na oglasni oddelet »Jutra« 22548-2 Natakarica mlada, čedne zunanjosti, želi službe najraje v Kranju ali drusje na Gorenjskem. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Trbovljah pod »Pridna in poštena«. 22542-2 Od 20.000 do 40.000 Din kavcije položim tak-oj, če dobim boljšo službo kot skladiščnik, Envaj, sluga ali kaj sličneg3. Le resne ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »40.000«. 22471-2 Intelig. mladenič čedne zunamjosti. uporabljiv za vsako obrtniško delo pri veleposestvu aH kakem podjetju, išče zaposlitve. Gre tudi za lesnega manipulanta, slugo ali vratarja. Cenjene ponudbe je poslati na Vrhnika, poštni predal 4. 23057-2 Mizarski pomočnik išč-e mefta. ?prej.me event. tudi drugo delo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22579-2 Dobra gospodinja ljubiteljica otrok, želi mesto k samskemu gospodu ali vdovcu. Ponudba na io glasni oddelek »Jutra« :pod »Resna pomudba«. 22614-2 Čevljar prtkrojevalec zmožen zbitega šivanega dela ter dela gojzeric išče službo. Cenjene ponudbe poslati na oglmsni oddelek »Jutra« pod »Čevljar«. 22593-2 Gospodična pridr.a in poštena prodajalka, vešča gospodinjskih del in šivanja, išče primerne službe. Dopise prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nemščine zmožna«. 22651-2 Mlad inteligent vojaščine prost, star 24 let, nekadilec, trezen, pošten, miren in zanesljiv, z znanjem nemščine, išče mesto sluge, hišnika ali kaj primernega. Nastopi prvi mesec breziplačno. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22637-2 Gospodična išče službe k otrokom, v buffetu ali kot pomoč natakarici. Gre tudi za sobarico na letovišče. Govori nemško in slovensko Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22616-2 Šofer mehanik starejši. siguren vozač z večletno prakso, išče službo v Mariboru za luksuzni ali tovorni avto. Govori perfektno nemški. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: M. Krivec, Maribor, Koroščeva 4. 22218-2 Blagajničarka z večletno prakso išče «lužbo v detailni trgovini. Pismene ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Blagajničarka«. 22371-? Trg. pomočnik manufakturist. izvežban v vseh strokah mešane trgovine. i večletno prakso, vojaščine prost, vešč slo-verrskesa in nemškega jezika, želi premeniti službo. Cenjene ponudbe na ogl35. odd. »Jutra« pod »Kavcije zmožen«. 22385-2 Pridno dekle pošteno ter lene zunanjosti — vešča vseh gospodinjskih de! želi službo na gostilni v kuhinji, gre tudi privatno v Ljubljani sli Zagrebu.'1 Nastop takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22381-2 Asistentka s Stirfletoio prakso išče mesto pri zobozdravniku ali zobotehniku za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Asistentka«. 22760-2 Brivski pomočnik dober delavec in bubi š:u-cer išče službo. Naslov: Edgar Bercko, Poljčane. 22463-2 Natakarica pridna, zvesta išče slnžbe s prvim julijem, zmožna kavcije. Naslov: Hedvika Ebner, Sv. Juri ob Taboru. 22462-2 Kovaški pomočnik išče mesto, vojaščine prost, dober delavec, zmožen vsakega dela, nastopim lahko takoj. — Alojz Lopatic, Krška vas. 22461-2 Upokojenec 52 let star išče kakršnokoli službo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22492-2 30-leten abiturient s 7-letno pisarniško prakso, dober risar in slikar išče kakršnokoli, četudi parurao dnevno zaposlenje. .Ponudbe »osim na oglas, odd. »Jutra« pod »Zaposlenje«. 23504-2 Pridno dekle pošteno in zanesljivo bi šlo rado pospravljati boljše sobe ali pisarne. Marija. Bleiweisova c. 20/IH. desno. 22547-2 Službo sobarice ali pomoč v kuhinji iščem. Najraje na Bledu ali kje drugje na Gorenjskem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 224&S-2 Prekajevalec konkurence zmožen strokovnjak v velikem obratu, išče trajno mesto v velikem obratu v Jugoslaviji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Strokovnjak« 22527-2 Trgov, pomočnik - šofer mlad, galanterist ln špe-cerist, dober prodajalec, želi nameščenja. Ponudbe pod »Sposoben« na oglas, oddelek »Jutra«. 226ŠJ1-2 Trgovsko vajenko s polovico učne dobe. ki je zaradi opustitve trgovine izstopila, išče mesto nadaljnjega učenja. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Poštena«. 22C6I-2 Železninar vpš5 tudi mešane stroke, star 25 let, išče službo. Gre tudi za slugo ali kaj sličnegu. Cenjeme ponudbe je poslati (poštno ležeče) Vrhnika 25. 22656-2 Posestnikom vrtov Ljubljane in okolice se priporoča za cepljenje vrtnic Polše. Malavas, Ježica. Pišite dopisnico. 22715-2 Brivski pomočnik prvovrstna moč. išče službo za takoj. Cenj. ponudbe pod »Boljše mesto« na ogl. odd. »Jutra«. 22718-2 Gospodinia vsestransko izvežbana v delu, varčna in dobra kuharica, z znanjem slovenskega Iti nemškega jezika, išče stalno službo pri boljši družini. Gre tudi k otrokom. Ponudbe pod »1. av. gust« na ogl. odd. »Jutra«. 22720-2 5000 Din posodim brez obresti onemu, ki. mi preskrbi ali sprejme v služ bo. Pisati na oglas. odd. »Jutra« pod »32-leten«. 22694-2 Intelig. gospodična perfektna v slovenščini, nemščini, hrvaščini in če-ščini, zmožna samostojnega pisarniškega poslovanja in knjigovodstva. veT-zirana tudi v gospodinjstvu. išče kakršnokoli na meščenje. Ponudbe pod »Pomoč nuina!« na oglasni odd. »Jutra«. 22699-2 Zidarski polir z dvema letnikoma A. g. o., išče zaposlenje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22807-2 Da ne bo zamude S Če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek ,,Jutra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverta znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, ml pa bomo napisali naslov in pistno takoj oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam fcg oglase' valcu. Plačilna natakarica išče službe za Bežijo. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Urna«. .. 22688-2 Plačilna natakarica s kavcijo išče službe za stalno. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod »Kavcija«. 22689-2 Služkinja želi stalne službe za vsi. hišna dela, ima dobra spričevala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22742-2 Vodovodni monter instalater, izprašan kurjač i.n strojnik, vešč obratovanja s črpalkami, z odličnimi izpričevali, želi primerne zaposlitve. Prevzel bi tudi službo hišnika in k centralni kurjavi. Bobnar, Ižanska cesta 10, Ljubljana. 22754-2 Gospodična Nemka želi službo k otrokom. Gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe po^ »Praksa« na ogl. odd. »Jutra«. 22758-2 Kuharica srednjih let, v a j* -r.a vws« gospodinjstva išče sihržbo pri orožnikih ali financar-jih za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridna in poštena«. 22763-2 Plačilni natakar išče stalno službo pod najboljšo kondicijo. Govori več jezikov. Ponudbe na oslasni odd. »Jutra« pod »Plačilni«. 22800-2 Zastopstva za Ljubljano m okolico, event. lalogo, ker imam i ep trg. lokal in skladišča, prevzamem po dogovoru. Ponudbe na ogl. Mdelek »Jutra« pod »Vpeljan, in teligenten, resen trgovec«. 21624-3 Dopisnik za francoski, angiešVi, nemški, italijanski, srbo-hrvatski jezik — slover.ee — prevaja, samostojno koncipira trgovsko ali zasebno korespondenco, tudi literarna dela. Jezikovni učitelj. Zaupna osebnost z referencami. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 22321-3 Trgov, naobražen gospod reiprea?en tati ven, z dobrimi trgovskimi zvezami, prevzame samo serijoeno zastopstvo za Ljubljano in oiolico. Ponudbe pod »M"rkur« na oglasni oddelek »Jutra«. ' 22612-3 Zastopstvo samo boljše tvrdke, M reflektšra na res asilno in vsestransko izvežban o m^S, vajeno občevanja s strankami in sigurnega nastopa, prevzamem za loco in okolico. Ponudbe pod »Reelno poslovanje« na oglasni oddelek »Jutro«. 22643-3 Starejša ženska z dežele, skrbna, poštena, išče mesto gospodinje. Po. nudbe na uodr. »Jutra« v Mariboru pod »Zanesljiva«. 22796-2 Šofer s petletno prakso, priden, pošten, bi rad spremenil službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljše mesto«. 22319-2 Zastopstvo šivalnih sitrojev, dvoko-les. motornih kolee, gramofonov prevzamem, ako bi bilo motorno kolo na razpolago za potovanje. Ponudbe pod »Zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«. £-2678-3 Likvidacije Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali ta šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besed-o 50 par; zs šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Šoferska šola Gojko Pipenbacher, Go sposvetska cesta 12. -Najboljši teoretični !n praktični pouk, plačilne olajšave. — Zahtevalte prospekt. 210-4 Christofov učni zavod znana najstarejša, najbolje obiskovana privatna šola. se je preselil začasno na Vodnikovo cesto 12 pri stari cerkvi, Sp. Šiška, kjer vpisuje za šolsko leto 1932/33 ves julij. Vpisnina 20 Din, šolnina nizka, revni popust. — Od 1. septembra naprej bo vpisovanje v lastnih moderno opremljenih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15. — Šolsko leto prične 1. oktobra. Zavod preskrbuje službe. 22406-4 Kdor Išč« zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 6 Din. (S) Poverjenike v vsakem kraju s stalnim zaslužkom (upokojenci imajo prednost) iščemo. — Kronos, Ljubljana, poštni predal 28. 22486-3 Zastopnike v vseh krajih banovine sprejme večje pletilno podjetje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Kavcija«. 23403-3 Zastopnike fce) za prodajo prvovrstnega šlage^ia privatnikom išče »Sofra« Maribor, Stross-majerjev« 6. 22292-3 Zastopnika Inteligentnega, z znanjem knjigovodstva, proti visoki proviziji išče »Sofra«, Maribor, Strossmajerjeva 6. 22294-3 V pranje in likanje prevzamem perilo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3266(6-3 Lahek zaslužek pošten, dobijo samostojne spretne in izdajdljive gospodične. — Ponudbe na ogl s.sni oddelek »Jutra« pod »Diplomatkac. 22581-3 in poravnave rešnieras strokovno. Ponudbe pod »Zmeren honorar« na oglasni odd. »Jutra«. 22700-3 Vsad dan 100 Din zgovorni agentje z našimi patentiranimi novostmi. — Praktični gospodinjski in šlagerSki predmeti. Najnovejše: prah vsesavajooa krtača brez motorja, br-ez toka. Sesalec prahu za vsakogar. V začetku majhen fiks-um, 20°/« provizija, šapira, Dunajska c. f)6. 22686-3 Izkušen strojni konstriikter pTevzame konstrukcijska dela (delo risarja)" celo-kuj>n« strojne industrije, projektiranje strojnih naprav. kakor vsako tehnično delo na tem polju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gewis-senhaft«. 22&14-3 i Kdior išče mesto pot-{ nika, oJaia za vsako besado 50 par: ia dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro p« 5 Din. (5) Iščem sopotnika dobrega avtovozača za potovanje po vsej Sloveniji, poljubne hranže z naglo odpremo. Za šofiranje brezplačno sopotovanje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Sopotnik«. 22373-5 Sopotnik Pridružim se za stalno potovanje v dravski banovini. Kolekcija majhna. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Avto«. 22407-5 Več potnikov za obisk avtemobilistov sprejmemo. Ponudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Sposobni prodaialci«. 22483-5 Oglasi iig. značaj* po 1 Din beseda; za dajanje naslov« ali n šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka boseda 50 par: sa dajanj« naslova ali za šifno ^ 3 Din. (6) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16. tel. 33-13 Gramofonske plošče po Din 1.— izposojuje »Slager«, Aleksandrova 4. pasaža. 254-6 Sandale 119 Din lamske, proti gotovini. — »Tempo«. Gielaiiška ul. 4 [nasproti opere). 114 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat-200 Vrtne stole zložljive, proda Tribuč. Glince. Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Kad (čeber) zs namakanje in izp:renje perila ugodno prodam. — Ogledati vsako dopoldne Tržaška cesta 36II. 226<>S-6 Fotoaparat 9X1)2. dvojni anastig-mat f : 5.2 dvojni izteg, 8 kaset, kaseta za naviti film, cena za vse 1200.— film, cena za vse 1500.— Din, ter kitaro d->Vo ohranjeno, za 200 Din prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22033-6 Čebelni vosek pristen m čist, kupujemo po najvišji ceni v vsaki množini. y->!ob & Ko., tovarna kem. izdelkov, V18 pri Ljubljani 20767-7 Žive ribe stalne kupuje Joško Kle- menčič ml. Kamnik. 22592-7 Kuhinjsko gredenco malo rabljeno, kupim. Mi-ci Dežman, Glince. Cest« XVII, št. 39, p. Vič. 22309-7 Oficirsko sedlo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbo z navedbo c71, prodam. Grablovioeva l's/1. 22171-6 Rabljene sodčke od 30—100 litrov kupiu. Ponudbe na cirla-smi odd. »Jutr3« pod »Sodčki«. 2270M1 ■ ------m Strešno opeko rabl;eno. zlasti bobro-vn«, kuy>:m. Ponudbe aa osla«, odd. »Jutra« pod »Opeka« 22703-7 ZobrJ fotelj fn drugo kupim. PoTj^b« na oglas. odd. »Jutra« pod »Fer-lj«. 22707-7 Zidno opeko staro, kupim. Ponudbe oglas. odd. »Jutra« r»od »Zidna«. 22709-7 Nagrobniki in grobnice dobro sfrranjeni (granitni kamen, okvir in ž°lezne ograje) ceno naprodaj. — Prilika tudi za kamnoseke. Društvo za zidavo cerk.e. Dunajska 52. 22271-6 Orientalski pisani namizni prti rz ?i-stega sukanca, odporni pri pranju, zoper solnčne žarke in svetlobo, ne izgube barve. Za vrt, kuhinjo in stanovanje. — Dražestni vzorci Din 40.—. Dalje praktični predmeti za gospodinjstvo in darila itd. naprodaj po skrajno nizkih cenah, r.ustrovan katalog gratis. Šapira, Dunajska c. 36, veža. 22457-6 Otroški voziček poceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22560-6 Nove gramofonske plošče po Din 15—25 itd., v veliki izbiri pri »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. ra!a"a Okrožnega urada. 22655-6 Opravo za mlekarno ali delikateso poceni prodam. I. Struna, Šiška, Jernejeva cesta. 22750-6 Otroški voziček lep ter zibeljka, za 80 Din naprodaj. 227S6-6 Otroško posteljo železno, malo rabljeno, kapi m. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22751-7 j Oglasi trg. značaja po i 1 Din beseda; z- da-I '»njo naslona al' ra j #Wro 5 Din. — Ogiam (socialnega timSaj« pa vsaka beseda 50 par: I za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (8) 14 zanimivih romanor ln 220 povesti (nad četrt milijona vrst — 1732 strani) je v svojih zadnjih treh letnikih prinesel »Družinski Tednik Roman«, LJubljana. Breg 10. Zahtevajte obširni prospekt 20. 22740-S i za Oesedo. Oglasi ic-ijalnega značaja po 30 par beseda. Ža dajanje naslova aLi t« šifro 3 Din, oziroma J 5 Dia. (li) Gramofon in 7 plošč predam za 170 Din. Mišičeva cesta 21. Zaje. 22810-6 Otroški vozički najmodernejši, kakor tudi košare vsled selitve po ugodni ceni naprodaj. Tovarna, otroških vozičkov Kuc-ler, Ljubljana VII. Le-podvorska 3. 22831-6 Moško kolo »Waffenrad«, zelo d»>b!<» ohranjeno usodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. ~ : 2505-11 Dobro kolo dobite po neverjetno ki ceai že lahko v tovarniški za!' koles »Teh-ni«, Josip Banjai, Ljubljana. Miklošičeva cest« 20, -palača Okrožnega urada. 22854-lt Moško kolo dobro ohranjeno, topim, Plačam 800 do 900 Din. Gosposvetska ceeta št. 5. dvorišče. 22725-11 DvokoJo dobro po nizki ceni naprodaj. Ficrijanska ul. 39-1. 20469-11 Žensko kolo malo rabljeno, v dobrem stanju, prodam. Alježeva c. 13, dvorišče I. 22782-11 2 kolesi emo dam-sko in eno mo?k» po nizki ceni prodam. Dolenjska c. 88. 22817-6 Veliko omaro s steklenimi vrati za trgovino, pletilni stroj »tVe-dermann« 8-50, 2 nitovo-da, 15 oken s šipami 1.15X1.60, dvokrilna železna vrata 2.57X1.12, klo-zet z vodnim rezervarjem za kraje kjer ni vodovoda. vse v porabnem stanju — prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ugodnost«. 21236-6 Športni čoln lep, na Ljubljanici, prodam. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Snortni čoln«. 22544-6 Volno za modroce zelo poceni prodaja Šega, Cankarjevo nabrežje št. 5/1 241-6 Oglasi trg. značaja po 1 Dio beseda; tj dajanj« naslov« aij šilro S Dio. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova aii za šifro pa 8 Din. (T) Predivo vsako množino kupi Pra-njo Bule, Mirna, Dolenjsko. 21570-7 4 izložbena okna z rolo in v dobrem stanju. okna 270 visoka in 160 široka, in ena vrata rolo 270 X 80, kupim. V poštev pridejo le manjše, večje ne. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22480-7 National blagajno v dobrem stanju, na dva predala takoj kupim. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »National«. 22445-7 1 Din j i Za dajanje naslova ali | za šifro pa 5 Dio. (10) Avtointeresente avtokupce, opozarjamo n* veliko zalogo novih Renault osebnih, tovornih ia raznih rabljenih avtomobilov, katere prodajamo pod ceno najugodnejše. — Zaloga rezervnih delov. Renault zastopstvo. Cest* na Rožnik 19. 21084 Wanderer tipe 29'30, malo rabljen, o-sedežen, luksuzna linm-zina, ugodno prodam ali zamenjam proti primernemu doplačilu za dobro ohranjeno motorno kolo novejše tipe. Rafael Sim-čič, Stična. 22375-10 Tovorni avto 2 do 3-tonski vzamem n» posodo. Ponudbe na podr. »Jntra« v Cel.ro pod značko »Dober voz«. 22562-10 Odprt Ford *ipe 1929/30, popolnoma re-noviran, prodam za Din 18.000 ali zamenjam za Nago. Aaton Roječ, Stična. 22371-10 Osebni avto »Opel« fetlrtsinležen, peterokrat obročen, z dobro streho Jn stranskimi deli, popolnoma v redu, ugodno naprodaj radi Inaraega pomanjkanja. Ogled u prijaznosti: Maribor, Frančiškanska ul. 17. 22583-10 Avtomobil rablje:;, bv.-9 znamke, dobro ohranjen, 5—6-sedežoa, odprt kupim. Plačam s hranilno knjižico, (tonuribe pod »20.000« na podružnico »Jutra« v ila iboru. 22360-10 Motorno kolo » prikolico, Indian 750 cms v dobrem stanju in TOVORNI AVTO Torino Fiat 2500 kg, v dobrem stanju proda ali zamenja za les ali drugo Kago Janez Vindiš, Ptuj. 22389-dO Za meni 2 m B«rr enotonski tovorni avto ta rabljenega dva- do tritooskega. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »V dobrem stanju«. 22112-10 S električnih motorjev ra.Mje.nfh, za isto smerni tok 300 V od 0.0 Amp. do 4.6 Amp., prodam z vsemi po-"r ebn;i mi pritiklinami, kakor zagaajači — (regu-lirni), stikala in varova!a. Poizve se A. Janežič, L-ubljana, Gregorčičeva oiiea 5. ~ 22525-10 2 »Sachs« motorja ekoraj nova po Din 2950 »ap oda j. Kariovška cesta ŠL i. 22064-10 Motor 500 cm malo vozem, prodam. Nafto v v oglas. odd. »Jutra« 22CS3-U0 Št rstsedežen avto odp t, t brezhibnem stanju. proriam po nizki ceni x garancijo v garaži Ju-goavto, Ljubljana. 22762-10 Avto dvosedežen do 1000 kg težak ter do 6000 km vožen, kupim. Ponudbe pod »Vozilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 22777-10 Motorno kolo AJ£ s prikolico, 1000 cm fcPOO km vožen, ugodno jndsm. Franjo Kuna-v-ir. Sv. Križ, Llublja-na. TeL 27-87. 22773-10 Ford, tovorni nosi'.nost 700 kg, novo pleskan, stroj brezhiben, naprodaj. Garaža Express, Ljubljana. Vegova ulica. 22774-10 | 15.000—20.000 Din posojila išče trgovka — eveoataal- no se sprejme druiabnica ah diUžai/iiik. Poaudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro naloženo«. 22004-16 Vlogo 15.000.— Din na knjižico večje tukajšnje banke odstopim proti gotovini z 10% popustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 22£50-16 Posojila daie brezobrestno za odknp dolga iii nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Iičemo poverjenike! 253-16 Starejši osebi osameli, dami ali gradu, se nudi dosmrtna prvovrstna oskrba pri inteligentni, značajni in dobrosrčni obitedji proti vložitvi primernega kapitala za nakup lepe vile v letovišč a rske.ni mestu bivše Sp. Štajerske. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna oskrba«. 22641-16 Lasten dom nezadolženo imetje doseže-te z brezobrestnim posojilom »Stavbne hranilnice in posojilnice« — Ljubljana, Miklošičeva c. 15/B. 22259-16 Gostilno oddam v najem oziroma na račun. Radiov v vgias. odd. »Jutra«. 25690-17 Obrtni list za trgovino z mešanim blagom oddam proti zmerni odškodnini. 1'onudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Obrt«. 22692-17 Mesnica vpeljana, s klavnico tn k riemoo. na --:if-rri- ila-ribora se odda v najem f i. ali 15. julijem. Krasen lokal. Odkup inventarja :»i'i —. puuunne na [rodruž. »J'i*nac v Ma^bo rn pod šifro »Mesarija« 227&3-:7 I Vsaka besen- OS) } Posojilo Din 50.000 iščem za dobo enega leta. Sprejmem tudi v3iožo>e knjižice. Jamstvo vknjižba na prvo mesto na veJiko posestvo. Plačam lOVo obresti. Domise pod »Sigurno naložen denar« na oglasni odd. ».Jutra«. 22816-116 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) V*aka beseda l Din: ta dajanje naslova ali j ia iifro pa 5 Din. (12) Spalnice trde in mehke ter kuhinjske oprave najsolidnejšega izdelka nudi najcenej-e — Vidmar, Zg. Šiška. 22520-12 Hrastovo spalnico prodam. Poizve se pri Antonu Bizavičarjn, pohištveno mizarstvo. Glince. 22510-12 Spalnico dobro ohranjeno, ugodno prodam. (Cen® 2200 Din.) Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22313-12 Drva, bukova cepanice in »kroglice, kupuje stalno Ilirija d. z 0. z.. Dunajska c. 46. 22263-15 Suh les Imam večjo množino suhega hrasta, češnje, jelše, mecesna ter smreke v za-Ioiri. Ponudbe na ogl. odri. »Jutra« pod »Suh les«. 22391-15 Bukove deske 27—30 mm debele, ter jesen ove prvovrstne, kupi Laztiik Ferdo, Kadeče. 22585-15 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (18) Halo! Poskusite pri Ravbarjm za Bežigradom razna štajerska "in dolenjska vina po 8.—, 10.— in 12.— Din najboljše. 22675-18 Vsaka be«*i» 1 Din: sa dajanj« nasiorva aJa šifro pa 5 Din. (17) Gostilno poleg kopališča, s tujskimi sobami oddam takoj najem, na račun, aii tudi ugodno prodam. »Zeleni gaj«, Brezcrvca, pošta imarjeta, Dolenjsko. 22602-17 Lokal s skladiščem (skladišče uporabno za delavnico), z vsem inventarjem, na prometnem kraju v Mariboru, oddam proti mali odškodnini. Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Vpeljano«. 21698-19 Vinotoč hi specerijsko trcwino. opremljeno, v Zagrebu na orometni ulici prodam za Din 10.000. V bližini tovarna, brez konkurence. Ponudbe: Postržin, Krško. 22550-19 Mailien lokal v sredini mesta zaradi od-potovanja takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 22450-19 Lokal v e«ntru mesta, pripraven za pisarno, takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2243S-19 Mešana trgovina dobra, s trafiko, v Ljubljani, naprodaj radi prevzema večije. Ponudbe pod »Dober promet« na oigiasni oddelek »Jutra«. 22646-19 Trgovina dehro vpeljana, v celo prometnem kraju, vsled družinskih razmer takoj naprodaj. Pojasnila v ogl. odd. »Jutra«. 22392—9 Buffei z Tsemi pritiklinami, poleg dnevnega trga, dobro uveden, ki proda mesečno 20 hI vina, prodam radi odhoda iz Zagreba. Berta Bo-rak, Zagreb, Ili-ca 125. 223S3-19 Redka priložnost V Zagrebu na Ilici takoj naprodaj zaradi bolezni stara renomirana gostilna, trije lokali, senčnat vrt, veranda in stanovanje. — Vpeljan »Dolenjski cviček«. Najemnina Din 2S00. Ceina Din 20.000. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22508-19 Gostilno r Mi£ini Ljubljane oddam. Prednost imajo vinogradniki, ki bi prodajali lastni pridelek. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22677-19 Veliko vinsko klet takoj oddam. Poizve ne v oglasnem oddelku »Jutra«. 22717-19 Novo zidano hišo prodam. Prešernova uiiea it. 6, Tezno, Maribor. Hišo aH vilo srednje velikosti, v dobrem stanju in na prometni točki v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« na oglasni oddelek »Jutra«. 225i5-20 Mlin, stanovanjska hiša in zemljišče naprodaj na prometnem kraju t industrijskem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Mhu«. 21911-20 Dvonadstropna hiša lepa, moderno zidana, s 14 sobami, 2 kuhinji, kopalnico. klet, lasten vodovod. električna razsvetljava, velik sadni ter zelenjavni vrt, vse okoli hiše in ograjeno, guspodar sko poslopje. irvarnica itd. naprodaj Ponudbe pod šifro »280.000 Din« na ogl odd. »Jutra«. 22163-20 Dvodružinsko hišo novo, radi odpotovanja prodam za 47.000 Din. — 5 minut od Kranja, soln čna lega. Sekne, Huje 25, Kranj. 22364-20 Vilo ali hišo dvo- ali tristanovanjsko, v Ljubljani oziroma na periferiji kupim. Ponudbe pod »Polovica v gotovini« ua oglas. odri. »Jutra«. 22439-20 Hišo kupim proti takojšnjemu plačilu v mestu ali na de želi v prometnem kraju, v kateri se nahaja trgovina, gostilna ali druga obrt ali če je za kako obrt pripravna. Ponndbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«. 22425-20 Hišo z gostilno dobro vpeljano, v sredini mesta prodam. Naslov v oglasnem oddelku >Ji»n« 22552-20 Stavbna parcela r.a Jesenicah pori Mežakljo na prodaj. NaSlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22580-20 Stavbna parcela ob Boh. jezeru i.n cesti, •3900 m!, naprodaj po ■ugodni ceni. N.uta ično se poiizve pri 'astoiku Ga Sperlin Anton, Stan Fn žina št. 30 v Bohinju. 22565-20 Nova hiša z vrtom, naprodaj na zelo mirnem in ugodnem kraju, pripravna za fka kega upokojenca aii letovišče. Poizve se v Za-breznici št. 39 pri Žirovnici na Gorenjskem. 22635-20 Trg. oglasi po 1 Din beseda: za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din Og asi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ia dajanje naslova aii za šifro o Din. (13) Sokolski kroj •rednjevelik, prodam. Našlo." v ogi. odd. »Jutra«. 22662^13 Več moških oblek dobro obran j enih, za srednjo postavo, oddam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 22743-13 Prostore za vfa^o veletrgovino, lahko tudi sitano-vanje, in hlev dam v naj-em za Bežigradom. Poeiudbe na ogiasni oddelek ».Tutra« pori »Vinska klet«. 22646-17 Specerij. trgovino kompletno, dobro vpelja no. oddam s stanovanjem v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika«. 22617-17 Kdor n a d i prehrano plača ta vsako besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova aLi šifro 3 Din. »ziroma 5 Din. f!4) ^ i Dojenčka sprejmem v oskrbo. Na-riov' v oglasnem oddelku »Jutra«. 22619-14 Otroka vzamem v dobro oskrbo. Na lov v oglas, oddelku »Jutra«. 22277-14 Na hrano flob-o, m"ščansko, sprejmem privatne abonente pro*i ugodni ceni. Za ka-IcOTOSt hrane jamčim _ svojem cenj. gostom. Prijaviti se je: Kolodvorska 35 v hiši fotografa g. Rovška, dvorišče. 22804-14 Vsaka r>^*e—<500 m' 4 do 40 Din, kupim z gotovino. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« ped »Šiška«. 2271:1-20 Enodružinsko hišo ali vilo z vrtom ali brer vrta v Ljubljani, kupim aH vzamem v najem. Ponudbe pod šifro »Družina« na oglasni oddelek »Jutra«. 22723-20 Vogalno parcelo lepo. centrum Mlrja. prodam. Poizve se: Vila Tea, Lajigusova 22. 22745-20 Parcelo TAihartovi nMcl pro-d.itn. Naslov t oglas. odd. »J utra«. 22756-20 Stavbne parcele v Stožlcali ln na Brinju po 25, 30, 50 in 55 Din na.orodaj. Lega solnčna. Pojasnila daje: Herman, mizar, Ježica. 22781-20 Lepe stavbne parcele Rožnikom, ugodno r vprodaj. Naslov v ogl. o Id »Jutra«. 22787-20 Enodružinska vila s 6 sobami v Ljubljani u codno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 22799-20 Raznovrstna posestva p-od-va (tudi na hranilne knjižice) pod ugodnimi pogoji Arzeiiišak, Celje, Kralja Petra cesita 22. 22797-20 Enonadstropno hiso šeststanovanjsko prodam. Elektrika, kopalnice, vodovod, parket, balkoni, na bližnji periferiji, Ljubljana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22823-20 Vsaka beseda 1 Dtou bi daja«j« naslova al ■a iifro pa 6 Dia. (21) Stanovanje Ž sob in pritiklin, visoko-pritiično, na prijaznem mirnem krajn, blizu postaje D M. v Polju, takoj oddam. Naslov v ogl. odri. »Jutra«. 21833-21 Sobo in kuhinje oddam v Val avčevi ulic: št. 19 pa Koleziji, Trnovo. 22611-žl Stanovanje one sobo, velike stanovanjske kuhinje io pritiklin v prizemlju. lepo, solnčno, zelo suho in zračno, oddam z avgu stom. Staničeva 1, Bežigrad. Ogi«^iiti med 2.—J. uro. 22610-21 Dvosob. stanovanie lepo. kopalnica, ba kon, v novi hiši, oddam. Ogled od 12. do 14. ure. Cena 900.— Din. Marmo.ntn.va 23 (Mirje). 22644-31 Enosob. stanovanje oddam v Sp. Šiški, Ye-rovštova 57. 22G21-31 Stanovanje so.Se, kuhinje in priMTtftn odda takoj Ivana Leji.it, Brdo 63. 22626-31 Dvosob. stanovanje kuhinje, dveh sh-amb in vseh pritiklin oddam s 15. julijem. Stož:ce št. 104. £2620-21 Stanovanje visokopritlično, 2 sobi s pritiklinami, na prijaznem mirnem kraju blizu postaje D. M. v Polju takoj oddam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 21S33-21 Stanovanje ?nb« in kuhinje v pritlični oddam mirni stranki brez otrok. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. «-21 Stanovanie *™be in kuhinje takoj oddam v Želom: jami. Naslov v oglatem odrieJk.u »Jutra«. 22071-2J Dvosob. stanovanie sončno, parketirano, z vsemi pritiklinami, elektriko in vodovodom oddam za 600 Din. Podaljšek Mor-montove št. 8. 22671-21 Trisob. stanovanie komfortno, s kopalnico, posel sko sobo in ostalimi pritiklinami oddam po u,2odn,i najemnini takoj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 62668-21 Stanovanie visokopritlič.no, 2 nebi, predsoba in pritikline oddam za avgust. Koritikova št. 34. 327il4-21 Stanovanje soba, kuhinja in pritikline oddam g 1. julijem. Rožna dolina, Cesta x"V, št. 17. 22716-21 2-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami oddam. Rožna dolina 11/27. 22722-21 3-sobno stanovanje odda takoj Tribuč, Glince, Tnžaška cesta 6, telefon 2605. 22691-21 Manjše stanovanie trisobno, center, oddam sitranki do treh odraslih oseb s 1. avgustom. Pojasnila: Židovska steza št. 1, Lovec. 22685-21 Lepo stanovanie trisobno, parketiTa.no, s kopalnico, v I. nadstropju, oddam z avgustom. Stare-tova 31, Trnovo. 22701-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje, kopalnice in pritiklin oddam v novi hiši. Rožna dolina. Cesta VII/5. 22704-21 Komfortno trisobno ln enosobno stanovanje oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22705-21 Stanovanje petih sob, z vsem komfortom oddam v sredini mesta s 1. novembrom. Naslov se dobi pri ogl. odd. »Jutra«. 22576-31 2-sobno stanovanje s pritiklinami v bližini mesta oddam. Pogoj: na račun 3000 Din. Naslon pove ogl. odd. »Jutra«. 22818-21 2-sobno stanovanje kuhinja, predsoba, shramba za 450 Din oddam takoj. Zgornja šiška 176 (Spančeva pot, poleg remi-ze). 22572-21 Stanovanje pri glavni pošti v LjuMja-ni(pet sob in vse pritikline) s 1. avgustom odriamo. Ponudbe pod »Pet sob avgust«. na ogl. odri. »Jura«. 22514-21 Petsobno stanovanie krasno, trisobno in posebej dve sobi. oddam takoj. Miklošičeva cesta 3l. 34. 22745-21 Meblovano stanovanje oddam za par mesecev aH več v srnini mesta. Ponudbe ni oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje 1. juli«. 22847-21 Stavbišče v Ljubljani, za zirianje vile, kupim za gotovino. — Ponndbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Do 1500 m!«. 32524-20 Vilo ali hišo v Ljubljani blizu centra, kupim. Ponndbe na ogla«, odd. »Jutra« pod ».I.VliOOO« 22533-20 Posestjo obstoječe it S hiš z gospodarskim poslopjem, 40 parcel travnikov, gozdov in njiv, prodam v ljubljanski okolici za 600.000 Din. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »3 hiše«. 22511-20 3-sobno stanovanje konfortno s centralno kurjavo oddam v palači z dvigalom. Drogerija Hermes. Miklošičeva 30. 22206-21 3-sobno stanovanje konfortno, soltnčno, v vili oddam s 1. avgustom. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22491-21 Več stanovanj v centra in okoliei odda Realitetna pisarna Grašek. Kolodvorska 24. 23436-31 Stanovanje 3 sob in kuhinje oddam. Stari trg 24/H, leivo. 23400-31 Stanovanie 2 sob, kuhinje, predsobe ia raznih pritiklin, parke-irano, suho, zdravo in zračno, oddam s 1. Julijem. P od rožnik, e. IX/28 Poizve se v ponedeljek. 32589-31 2-sobno stanovanje takoj oddam. KrmelJ, Moste, pri Mladinskem domu. 22791-21 6-sobno stanovanje s kopalnico, krasno, v centru mesta, primemo tudi za zdravnika ali slteno, oddam. Ponudbe pod »Centrum« na otrl. cdd. »Jutra«. 22792-21 Stanovanje za avgust i-.i tm-rir ceni išče in i na amzuta. piaca eventuelno nekaj mesecev vnaprej. Ponudoe i n i vej bo cene petri šifro »Držav ni uraduik« m ogi. »dd. »Jutra«. 22541-3Ia Snažno stanovanje sobe in kuhinje z okto broin ali novembrom išče čez dan odsotni zakonski jiar. Plača Jobro. Ponudbe na oslas. odd. »Jutra« pod »Sama«. 2;6S4-2Ia 2-sobno stanovanje s kopalnico, ne daleč iz centra išče boljša s"ranka s 1. avgustom. Ponudoe na oglasni odd. »Jutra« pod »Trgovec«. 2273S-21a 2-sobno stanov2i?'e snažno, Išče mlad zakonski par. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Navedbo cene«. 2^724-21a Stanovanje 2 do 3 sobno z vsemi r .-itiklinami, elektriko in plinom, čisto in solnčno v mestu, Išče 4 članska mirna družina. Ponudbe na og!as-ni odde'ek »Jutra« pod »Točen plačnik«. 22733-21a Dvosob. stanovanje išče" mirna stranka dv.?h os«b. Ponudbe pod šifro »Solnčno« r.a oglasni oddelek »Jutra«. 21161 -2'a Vsaka boseda 50 par; sa dajanje naslova aH za šifro 3 Dia. (22) Poceni počitnice 2 .-'.bi, elektrika, vjda. — Piizvedeii: Gostilna Sumi. Lesce. 227s5-3t Pri operi odd.im opremljeno sobo. Naslov v ogl. odd. »Ju tra«. 22336-23 Sobo z 2 posteljama l«po in veliko, s krasnim raz^!ed'm ter separirauim vh"d'»in oddam s 15 ju aijem ie stalnima gospo loma. Ogledati med 2. in 4. uro popoldne v Knaf ijevi ulic; 13/11. 20277-23 Sobo dam zastonj tisti osebi, ki ima petletno prakso v trgovini z mešanim blagom, da bi se vpisala kot vodite':ica. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 215S8-23 Sostanovalca v sobo z elektriko ln posebnim vhodoin, 150 dinarjev mesečno. Poizve se v restavraciji ^So-če*. Sv. Petra cestE 3. CG-23 Opremljeno sobo s posebnim vhoiem. elektriko, oddam za 225 dinarjev. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22140-23 Profesorska rodbina n di dvema šolarcama pri-ji »n d im, najboljšo pre-li ano in strogo iiaidznr-s vo. Nemški občevaini ji zik. Naslov v oglasnim o uielku »Jutra«. 22557-22 Dva dijaka n:žjih razredov sprejmem z- prihodnje šolsko leto. Dibra hrana, umika k»n-v rzacija. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22615-22 Dijaka n!?je gimnazije sprejme boljša rodbina v Ljubljani. Strog nadzor in nemška konverzacija. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« p )d šiiro »Lz boljše hiše«. 22379-22 2 dijake fir.je) sprejmem z novim šolskim litem v dobro oskrbo z Itpimi prostori v lastni hiši. Ker je izven mesta, a do tramvaja samo 5 minut, vzdržu:em tudi jaz mesečno karto. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 227U<5-22 2-sobno stanovanje s kuhinjo ln pritiklinami, lepo solnčno z balkonom v I. nadstropju oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22789-21 2-sobno stanovanie parketirano, s predsobo, balkonom in pritiklinami takoj oddam. Zelena jama. Prešernova ulica 26. 22805-21 3 dijake višjih razTedov, h boljših hiš sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta blizu vsoh šol. Naslov v oglas. odri. »Jutra«. 228CS-22 Pozor letoviščar ji! Lepa sobe, novozidan saicn in vrt z lepim razgledom. Celodnevna pra.trana s stanovanjem CD do 40 Din. Turisti popust! Priporoča se gostilna pri Cenetu, Rot-ter.buclier, fkofja Loka. 22058-33 Baška, hotel Praha na najkrasnejšem prostoru ob mjrju nudi najcenejše bivanje na Jadranu. Polna penzija t vs°mi taksami in kopanjem 62 Din rinevno. V pred in po seziji 58 Din 196-38 Naravno letovišče in kopališče, krasno — v Sori, Gorenia vas v Poljanski dolini. Cela penzija 30—40 Din. Dobra domača kuhinja. Priporoča se gostilna Šorli. 18128-3S Čez počitnice zelo ugodno oddam opremljene sobe s hrano v lepem večjem kraju na Gorenjskem blizu železnice. Cena zmerna. Naslov v ogl. odri. »Jutra«. 22235-38 Pension Zarier Sv. Pavel pri Preboldu. Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna brana, sončno zračenje in vodne kopelji v Savinji, tenis, smrekov gozd, izleti v Savinjske planine. Cena pentlji od Din 40 do Din 55. Na žel;o prospekti. 22485-38 Dve sobi na 7c]jo s kuhinjo, za letovišče oddam pri Medvodah. Naslov v oglas. odi. »Jutra«. 22519-38 fepo sobo v stnogem centra ¥ P 1,1 " — lil V - 11 l . 11 oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutru«. 23577/23 Opremiieno sobo s posebnim vhodom !n električno razsvetljavo oddam takoj v Rožni d Min i. Cesta 111/30. 22575-23 Dva gospoda (gdč.) ali zakonski par sprejmem na stanovanje v centru mesta. Soba lepa, zračna, s posebnim vhodom. Naslov v oglas. odd. >Jutr3«. 22574-23 Krasro sobo novo opremlje.no oddam boljši osebi v centru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22553-23 Sobo oddam s posebnim vhodom dvema gospodičnama ali gospodoma. Vido vdanega 2, Ljubljana. 22532-23 Opremljeno sobo oddam blizu glavnega kolodvora solidnemu gospodu. Livarska ul. 6. 22528-23 Prazne sobe primerne za pisarne »15 sličn-o se nasiproti glavne pošte oddajo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22500-33 Opremljeno sobo oddam s 1. julijem 2 gospodoma po 200 Din z elektriko. -- Poizve se: Emonska e. 4/1, levo. 22508-23 Lepo solnčno sobo prazno aii opremljeno, s posebnim vhodom, odriam solidnemu gospodu ali gospodični nasproti »Tabora«. Naslov v oglas. odri. »Jutra«. Ogleda se od 11. ure naprej." 82495-23 Sobico oddam boljši gospodični v Ga levi ulici. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22451-23 Dve prazni sobi v prvem nadstropju na prometni eesti oddam za ordinacijo ali pisarno. Naslov v ogl. odri. »Jutra«. 22202-33 V I. nadstropja v novi hiši pri sodišču oddam svetle prazne sobe za pisarne za avgust. Dro-geriia Hermes, Miklošičeva 30. 22207-23 Sobo z c!M> ali dvema postelje-ma, s hrano aH bret oddam s 1. julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23418-23 Stanovanje so^a. kuhinja, veranria ln vrt, suho, solnftno. nridam za 300 Din. Ljubljana. Ilovca 56. 22806-21 S t ano anja Vsaka beseda 50 par-, aa dajanj« o&aior, aii M Kbe • Dta. (21-«) 2 stanovanji obstoječi iz 6 in 7 »ob ter pritiklin, uporabljivi tudi za pisarne ali slično, oridam s 1. avgustom v cent.rn mesta. V p; f Sati v Državni htpmfckarn'. ban-*ki, Ljubljana. D-inaisIka cesta 4. 22587-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami iščem v vili v okolici škrabčevo ulice ali na Mirju in slično. Ponudbe na osiasni oddelek »Jutra« pod »Stalna stranka«. 22601-31 a Dvosob. stanovanie komfortno, moderno trre- jebo, s kabinetom, po pnožtvosti v novi stavbi. iš5em za takoj ali ta av-gnst. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna stranka*. 22640-31a Letoviščarji letos na oddih v Poljane nad Škofjo Loko! Gostilna pri »Vidmarju« v Poljanah preskrbi privatna stanovanja in nudi cenj. gostem dobro hrano po zmernih cenah. Lep, senčnat vrt, krasni izprehodi v okolico, vrh Blegoša dosegljiv v 3'/s urah, kopanje v čisti in nad pričakovanje topli Sori. — Informacije daje in se priporoča Jože Tavčar, gost. pri Vidmarju. 220-38 Brezplačno sobo oddam boljšemu gospodu ali tudi družini v lepem kraju Gorenjske. Naslov in vse informacije se dobijo v oglas. odd. »Jutra«. 1929S-3S Za dobo počitnic oddam 9-Ietne.^a otroka v iskrivo, najraje h kaki dobri učiteljski rodbini na Gorenjskem, da bi dobival pouk v slovenščini in matematiki. Ponudbe pod »Andre«, Kranj 33«. 22543-38 Krasno stanovanje v bližini Litij«, r več sobami. oddam bnljš' stranki Ponudbe na og!. odri. »Jutra« pori »Mirno stanovanje«. 22422-38 v \vstriii spreime ra počitniško do. bo Jnfroslnvena v popolno oskrbo. Prin?:,ev nemščine zagotovljena. Stanovanje v vili. Naslov v ogla«, odri. »Jutra«. 22809-38 Opreml»eno souo lepo, z balkonom, električni lučjo, oddam takoj 2 holjšima solidnima gospodoma. Poljanska cesta 13. II. nad., levo. 21816-23 Opremiieno sobo lepo. z električno lučjo in posebnim vhodom. takoj oddam boljšemu gospodu. Poljanska c. 13/H"., levo. 31815-23 Sostanovalke sprejmem. Ogledati od 3. rio 6. v ponedeljek. Flor-jaaska 17/1. 22578-23 3 sobe oddam s 1. avgustom v centru mesta. Pripravne tudi za pisarne. Vprašata v Državni hipotekami banki Ljubljana, Dunaiska cesta i. 22587-^3 V novi hiši oddam poceni lepo veliko sobo s štedilnikom: isto-tam sprejmem poceni dve osobi v lepo opremljeno sobo. Mivka 23/1. 22609-23 Sobo le za julij z uporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22600-23 Malo sobo pnrkoit, elektrika, oddam solidni gospodični uradnici ali go>»pod». Vprašati: od 7. do 15. ure Kri-ževniška ulica 7/1. 22638-23 Sobo s posebnim vhodom oridam eni aH dvema osebama bl:7u obrtne šole. Tstotam odriam soKo s kuhinjo za čez počitnice. Grariaška 8. 22812-33 ADLER do Z U N D A P P MOBILOIL priporočilno kazalo je najstarejše in najpopolnejše med vsemi kazali. Ono vsebuje vsa motorna vozila — od A do Z — in vsa maziva, kakor jih priporoča avto-tehnični odbor inženirjev družbe Vacuum Oil Com-pany. Mobiloil priporočilno kazalo je vsakemu avtomobilistu neobhodni svetovalec glede pravilnega mazanja". »Pravilno mazanje" pomeni ekonomični, varčni obrat motornega vozila. Uporabljajte torej vedno Varstvena znamka. po priporočilnem kazalu. Ne štedite na olju, ampak z Mobiloil om! VAC U U M OIL C O M P A N Y D. D. V Vašem lastnem interesu je, da zahtevate originalni račun, kadar kupite MobiloiL Sobo na Taboru, škofja uHca 10. li. ndstr., levo, takoj oridam. 22649-23 Prazno lepo sobo s posebnim thodom oddam v sredini ir.e&ta solidni osebi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22622-23 Opremljeno sobo čisto, odriam boljšemu solidnemu gotspodu v centru mesta. N slov v ogl. oddelku »Jutra«. 22623-23 Prazno sobo veliko, separira.no, oridam na sv. Petra c. št. 2 II. ndstr. 22630-23 Snažno sobico 3 posebnim vhodom in elektriko oddam gospodu. Rimska cesta 23 levo. 22831-23 Sostanovalca sprejmem v sobo g poseb nim vhodom. Poha je zrnč na in svetla. Pun.atska c. 5/1, pri g. Tunk. 22801-23 Spalno sobo obstoječo it 8 komador, prodam. Gledališka št. 7, pritličje, levo. 22798-23 Zračno sobo mirno, v bližini Resi jer« ceste oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22624-33 Sobo z 1 ali 2 posteljama oddam pri glavni pošti. Naslov v ogiasmem oddelka »Jutra«. 22618-23 Sostanovalko sprejmem takoj. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. 22113-23 Solnčno sobo lepo opremljeno. odriam. Ljublianska ulioa 49 (Zelena jama). 22571-23 2 sobi 1 krasno prazno ln 1 opremljeno scbico komfortno, se-parirano oddam na Prulah. Privoa 11-II, levo. 22773-23 Opremljeno sobo lepo, 3 posebn-im vhodom oddam po zmerni e-en:. JCaslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 22627-23 Opremljeno sobo Bar:rflrw>, elektrika, parket, oddam s 1. julijem. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 22817-23 Prazno sobo s Vofiainiro in kabinet. (»Teir)tii>-inn 'ud: cen sta-i>ov:»ve oddam. Ravbar. Bežigrad. 22676-23 Onremlieno sobo ▼e'ko, solnčno. ta k oi oddam dv. ma gospodoma. Puna^ka 29/11. K«w. 22679-23 Sostanovalca Sprej m'-m po n:7'-: rent na Vidovdansk'' eesti >'. 3. Josipina 1'efnik. 11V,7.1-23 Sostanovalca Br-ejmem v ! n;". snažno funV.o po zelo rrki ceni. Rimsk« cesta 2/11. 23080- 2?. Sobo f oskrbo oddam pro- ti po s o 'n D:n 10.000 do op . ponudbe na oddelek ».Tutra« ped »Do. Va oskrba«. 238T>3-23 Sobo rcep>tm. lepo opreml:eno »li prazno. sepa r:rane. elektrika, oddam. Povprašati R"»%na ulica 27. r>r;-titfje, desno. 2265S-33 Solnčno mimo sobo park-etirano in e'e,ktr:Va. tak-oj oddam. intotam tndi majhno, čis+o sobico, Din sso'.—. Sari trg 28 !'T. !e-•vo. 22685-23 Opremljeno sobo f posebnim vhedorn oddam. Xa-iov v offl. odd. »Jutra«. '22667-23 Sostanovalca k mlademn uradrrku t prijazno snbn in d*os+fl"V! Rtodi! n-:k, oddam. Sv. Petra c. 71. Od S.—12. in cd 1.--3. 22697-23 Separirano sobo «>d1am f hrano aji hre7. — Bohoričev a 7. 22108-23 Onremlieno sobo v eno ali dv? osebi od-dam takoj. Reber 7. 32734-23 2 opremljeni sobi j»-ketirani, z električno razsvetljavo s 1. al; 15. julijem oddam. Flori:an«ka nt. 22. 22736-23 Zakonskemu para «l'vma gonodcma ali gospodičnama oddam opremljeno sobo z tipo-rsbc kopalnice v ceri-trumu, istotam dobra h a na po nizki ceni. Naslov v oglas, odclel-3; i »Jutra«. 22725-23 I.epo sobo t strogem centru, po-Fi-ben vhod. parket, elektrika, oddam bolj -femu gospodu. Naslov v n^ifi-snem oddelku ^Jutra«. 22732-23 Cisto sobo lepo ln zračno, na Miklošičevi cesti cddam v najem s 1. julijem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. — Tudi event. opremljeno stanovanje ra julij-avgust. 22737-23 Sobo t prostim vhodom, oddam boljšemu gospodu ?a Bežigradom. Naslov pr oglasnem oddelku i Jutra«. 22741-23 Tri gospode ali gdč. nc-ejmem takoj na stanovanj. Sv. petra cesta št«. "MU 46. 22755-23 Vanka beae*"*m' ?,-»Hq s posebnim vhodom iri elektriko. Ni='ov v ogla«. oddeiku »Jutra«. " 22757-23 Mesečno sobo » fo-ehnim vh^do-m in električno razsvetljavo takoj oddam. FIioi-';anska »lica 12/!. 22760-23 Sostanovalko 7 vso oskrbo. Sfar; trg. 1'gfd"^ ce^a. — Naslov v oglas. oddeJVn »Jutra«. 22761-23 ? Uradni sobi •»«'■'k \ narketirani 1*1 pl-rambo. vhod s storvnišea v 71. nad^trotvu, v c-e-ntrn Toest^ oddam s 1. arjn-pMm. TVf-avne 7a nisarne aT' ka: sli^nejra. v ogl. o-ld. »Jntra«. 22735-23 Onremlieno sobo p vhodom rakoj oddflm. Ro^na ulica 3. 22766-23 Meblovano sobo lono. zračno, s se.ra.rira-Tilm vhodom oddam s 1. jii''iem on: aTi dvema pse-b^Tr>a. Pristen, Star? trg 30 T. 22770-23 P^rketirano sobo penarirano. oddam v centru s 1. al? 1.5. jnli;em. K :e. nove og^sni nddolok »Jutra«. 227.53-23 Sobo s posebnim vhodom. onv<-n>ljeno sli prazno oddam. Kmel 1, Moft.e p-1 Mladinskem dnm'-.. 22790-23 Elegantno sobo potnčn«. s posebnem vhodom. oddam ho!!Seinij s*al-TH>mu eo=r.odn. Rlpiwe:sova ee^ta 18/H, lero. 228^5-23 Svetlo sobo s ppo-tim vhodom v cem-tru mesta iiče stalni gospod. Ponudbe pod »Ju- !:« na oglasni nddei<'k »Jutra«. 226Ki-2;ia Opremljeno sobo s posebnim vhodom, štedilnikom a': pečjo za kuho išče gospodična, stalna na-m'-ičena. P:=mene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Solidna«. Onremlieno soIki =o'nčno. s pos"b"im vhodom v Spodnji Si>ki iš^e samostojen ge^ipod s 1. avgustom. Ponudbe na oga.sn" odde'ek »Jutira« pod »Slika«. 226i9-2£a Gospodična išče soln no separir-a.no sobo. Piafa do 200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek iJutra'< pod »Točna i. 22730-2da ■^kmSm j viaka 0«rsi-ils 1 D'r:. ] '.a ia'arije naslova a!: j r,n šifro :>a 5 f>in (30 Trajno kodran;e Samo 6 minnt osian'-? ped najnovei>'m. t a^T"-mot^.kim hlajenjem oprtm-Iji-niru aparatom. Dams-ki salon v pr' h' dn pala<"e Viktorija. Aleksa-idre . a ' c. 4. — Ojiprto tudi ob nedeljah do,poldne. 22T.S-30 Trajno kodra 80 D'.n salon Hešdk, Sp. ži.ška. Medvedova c. 33. Tudi ob n"deli9h. 22733-30 Vsaka 1 CKn: za "laianje naslov« »Ji iifro pa 5 tH». (26; Ugodna prilika Radi pomanjkanja prostora zamenjam zelo dobro ohranjen giasovir Stutzfiil-gel. predvojna izdeiava, krasna doneč, za er.ako vreden pianino (boljša znamka). Eventuel.no ga tudi prodam. Angela Gro-suk, Trebnje. 21SOI-26 Klavirje popravlja ln uglašuje najboljše ln najcenejše Josip Bajde, Gosposvet-ska cesta 12. 22027-2S Moderen harmonij amerikanski, 4 vrste glasov. orgl. tonov, zelo ljubek gla-s, okra-s z3 vsak salon, ceno pnodam. Gostilna Jagodic, Kamnik, Graben 13. 22.504-26 Ameriški harmonij ■od Karn & Co. W«odsr-ov Kanada. 4-, 8- in 16-nožni kontrabas. 21 regisitcr sistema »saug«, kresni toni, za >a!o.n. koncertno dvorano ali oerkev, arhitektsko krasno »delasi. popolnoma ohranjen, naprodaj v Mariboru, Krekova 14,'Tli. 9. 22566-26 Kuclerjevo harmoniko dohr-o ohranjeno, prodam. Celovška c. 61, Šiška. 2;<«50-26 J« v«aka r»«»t- dsjauii« iaslonra j u šifro pa 5 Dtn 1>> u; , a s (27) | Polnokrven konj angleške ra.se. dreslran za dirke. preska če prepone 120—140 višine, — naprodaj. Pečovnik, Tržaška cesta 23. Vič. 3:6t>5-27 Črni in beli reksi naprodaj. Dunnjska c.. S. 22669-27 Ovčarski psi (volčji) z rodovnikom, dobri čuvaji, naprodaj. T. P. Rimska cesta 18, Ljubljana. 2269.5-27 Mladega volčja k a čistokrvnega ku,pim. Starost do 5 mesecev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pes volčjak«. 22771-27 Vsa-ka bwd» Ž Din; u dajanje naAlov* mM šifre pa 5 Din. (24) Dame in gospodje ki žele nspešneg« dopisovanja pivznanstov in že-nitbe, naj javijo svoje naslove na Krono«. Ljublja na. poštni predal 28. 22487-24 Gospodično inteKgeivtno. mlado fn zdravo. čiste preteklosti, zanesljiv« i.n pošteno, za vod=rvio gospodinjstva pri ■boljšem samiostojnem go-s-nodu v vili n« vinograd n;škem posestvu blizu Zagreba >-;rre;mom. Vešča mora hiti kuhamja. zaže-lj°n-o je tudi zna.nje klavirja io nemščine. Ponudbo s fotografijo, ki se diskretno vrne, na oglasni •oddelek »Jutra« pod »Inteligentna domačiea«. 22570-24 Vdova srednjih M, z fokornino. želi zna na z dobro sit-u-iran:m go>r-odnm v stalni službi. Doniš« na oglasni oddelek »Jutra« pod ->š'-v.ilja«. 22606 24 Gospodična srednlih let., prijetne zunanjosti. iskrena, išče inteligentnega prijatelia. ev<-n-tueln-o radi možitve. Ker sem sama premožna, ne reflektiram na denar, tem-vfč le na plemenito srce, ki bi mi nudilo oporo v današniem svetu. Ponudbe pod »Prvj poskus« na ogl. odd. »Jutra«. 22469-24 Gospodin traH bolju inteligerrtniju mJadu damu kao »uputJii-cu na ljetovanju. Hitne ponude sa adresom i foto grafijom, koju vračam, poslati oglasnem oddelku »Jutra« pod šifnom »8u-putnica«. . 22593-24 Distanca Tvoja želja — samo Tvoja: 22596-24 Katera mlr.flenka pr^./vora. želi 7abavp in razvedri'^ z gospodom v dobri poz:e:'i. Dopise pno-=:m pod »T-krena« na po-dnižn^co »Jutra« v Mariboru. 22372-24 Celje Gaberje Veo najboljše za Tvoj imer.dan. Ladislav Filtpaj. 2249:3-24 y M Is d tovarnar žejt rasnega zna';'a z go-ipo.!:čno s pr'mem;m premoženjem. penudbe na oglas. odd. »Jutra« pod »Dobra bodočnost«. 22517-24 | Mlada gospodična posestnica poroči učitelja ali boljšega državnega uslužbenca oziroma železničarja. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 22353-25 Mlad gosnod j^n 5nan:a i nemško govorečo damo. ponudbe z naslovom na og\i=ni odd. »Jutru« pod »Jung'. 22721-24 Ženski model ra aktne študije. 7. vitko p^favo in fotogeni-čen, iš'"em. Pla*1lo po docovoni. Pomidbe ? nr-edbo pogoiev n">d •Pctoama.teri: na oglasni oddelek »Jutra«. 22729-24 Gospodična samostojna, še n? stara. naveličana somevn-nja. želi «rv^Tr.«ti zra-^amefra go^nrda. ako mogoče z državno službo, v svrho lep"°ia prl-.lateHstva. Ponudbe s polnim naslovom, ako mogose s sliko, k! se ra zahtevo vme. Fo^oj resnost ln Ponudbe pod »Dobra gospodinja št. 28« na "frlasnl oddelek »Jutra«. 22739-24 Zvest? prliafeH iz Škofje Loke dvirmi pi-smio. Osamljena. 2280rJ-24 Z (ivema Nemkama se želita spoznati. Ponudbe po^i »I>.'a« na oelasni oddelek »Jutra« 22820-24 j Vsaka beseda 1 Din: j I /.a dajanje naslova aii ■ i šifro 5 Din. (31) j Komur je znan naslov g. lpn««a Novaka iz Brežic, naj istega sporoči na ogl. odd. »Jutra« pod »I. N.« 22521-31 Izjava Opozarjam cenj. odjemalce. da g. Jože J.raj ni upravičen za moj račum kasirati in potrditi nobenega denarneg« zni\ska. ker ie izstonil ^ mo:e službe. — Bolaffi" Kari, Ljubljana. 22039-31 mmm V7saka Oe-stKia 1 ■ ia dajanje naslova ali ja šifro r : Orehe lepe, zdrave, razpošiljam od 25 kg naprej po Din 3.50 franko Velenje. Cok. trgovec, Velenje. 22269-33 Lan, čiščen prvovrsten, 100-—120 kg zamenjam za močno domače platno, event. tudi prodam. Ponudbe na Antonija Fraazl, Poljčane. 224^6-33 j . k a r»es vda 1 Di n. | sa dajanje na »lova a!i 1 ta š"f—o r»* 5 Din. <"35' j Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska uiica 36. vhod iz Vidov danske ceste, pri gostilni Možina. 70 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 Vsaka beseda i Lkn; f ia dajanje naslova ali j '.a š;fro na 5 Din. (40i Trgovec na d»želi želi poročiti gospodično - trgov sko pomočnica, staro do 30 let z gotovino od Din 15.000 n«iirej. Dopise s sliko na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »Bodočnost«. 22444-25 Privatna uradnica simpatične zunanjosti, tudi v gospodinjstvu izvož-bana, želi takoj poročiti akadermično izobraženega gospoda v starosti 4.5 let, visoke postave. Dopise na podruž. »JutraV na Jesenicah pod »liurmonija-. 22467-25 Obrtnik 28 let s-ar. z lepim r»ose-sitvom, se želi poročiti z dekletom ali vdovo, katera bi imela gotovino 50 do 60 tisoč Ka. Dopise na ogl. odd. »Jutra« r.^d »Gore-njc iS9«- 22489-2S Gdčno ali vdovo p.-"-t>či starejši vdovec v dobri pozic;;i. Dopise na oglasni •odd.-Ick »Jutra« pod »Dobička nosno pnd-jeije«. 22607-^5 ! V Jaka mrie-ia 1 Din. j 'a 'aianje naslova ili | t.\ šifro o* 5 Uit]. (20 Pisa'ni stroj dohro ohranjen, prodam za Din 1900.—. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2257:3-29 Mizarji! Kdor m sl; Kupiti priročen ,n praktičen stroj, naj >bišče le tvrdko Peter \nge.io. Ljubljana. Dvora Kova 6 'Gospodarska eve-ia). - Zahtevajte ponudbo lit brezplačen ob.sk ;nže njerja. 129-29 Nov pisalni stroj poceni prodam. Miklcšiče-va CJ-sta 7/III. vhod pe.Ng Delavske pekarne. 22612-29 6 šivalnih strojev Pfaff 101, komjdetnih, na električni pogon, zelo po-ccni in;,;rrodaj. Ponudil pod »m« na oglasni oddelek »Jutr««. 22597-29 LokomobH 100 TIP s pregrevalcem, skoro nov prodam poceni. MAG, Zagreb, KraMška 22SS2-29 Skobe'ni stroj in poravnalni (Abriecht), rabljen, ugodno p'oda Fr. Jelene, mizar, Podbrezje -Podnart, Gorenjsko. •224.77-29 Pljuča! Zdravniški zavod dr. Peč-nik za pljučne bolezni (J rivat - Lungenheilansifl it) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Zahtevajte prospekte! 22351-40 Vsak* besed« 2 Din; za a^j&nj« njialov* sli šifr« pa S Din (25) Šivalni stroj »Singer«, rabijen. poceni naprodaj. Ljub. :ana. Aleksandrova c. 2/V. 22712-29 Stružnico in rezkalni stroj (Drehhank in Frilismaschi-ne) v dolžini eca l'/'s m. rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe i>od šifro »1500« na ogl. odd. »Jutra«. 22744-29 Vsaka b«»eda 1 Din: dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37' Odpovedanje odpravite, manjkajočo spolmo moč in energijo dosežete že v nekaj urah s popolnoma neškodljivim, življenjske moči osvežujočim, zdravniško priporočenim preparatom, i »\VIRTT« - tabletami. Starost postransika zadeva. Trajna S]»olna svežost in energija. — Poreija z« desetkrat Din 60.—, za daljšo dobo Din 100.—. Po pošti pošilja proti v naprej poslanemu znosku edino diskretno Mdm laboratorij V. HAVELKA Praga XIII. Vršovice, Ruska 12. VI. Poštni predal 12. Kurja očesa Sajboljše sredstvo prot; kurjim nčesotn »Clavčn. je mast Poročiti se žeie: (Sporočilo »Rezora«.) Ob činski uradnik 28 let. — Dr.-ji medicine 28, 34 in 4.5 let. — Državni uradniki (sodnijski, železniški, carinski. ekonomski) v raznih letih. — Častniki vseh vrst orož;a v različnih letih. — Odvetniki 28, 33. 37, 45 let. — Veleposestnika 32 in 44 let. — Lekarnar 46 let. — Inže-njer agronomije 37 let. — Oiirtniki raznih strok, s samostojnimi delavnicami in hišami. — Trgovci, dobro situiiTani, z lastnimi trgovinami. . Mestni uradniki raz.nih let. — Arhitekt 45 let. — Industrijalci 37. 43 in 48 let. — Hotelir 38 let. — Prospekte in informacije pošlje proti vposlatv.i 10 D'n v pisemskih znamkah «Rezor«. zavod 7« sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 22464-25 Dobite ▼ lekirnab. droge -ljab ali naravnost li tvor niče tn glavnega skladba Co®*jte oonaredh! M. Hrnjak lekarnar — Sisak ki krepi in zdravi edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VIL Najfinejše surovo maslo TaSeifoutter kilogTam po 25 Din dobavlja od 4 kg naprej v vsaki množini 7326 Franc Kolleritsch v Apačah pri Gornji Radgoni. Spalnice iz trdega in mehkega lesa ter ku liinjske oprave prodaja po zelo znižanih cenah in se priporoča za vsa mizarska in pohištvena naročila. 7661 JOSIP KURNIK, mlzzr Zg. Šiška št. 51, pod hribom. bolni! Zahtevajte takoj poiasnjujcčo literaturo o sifilisu, boleznih sečne cevi iu moški slabosti o temeljitem m trajnem ozdravije-nju brez živega srebra m salvarzana. brez nevarnih naknadnih bolezni in brez ovire v poklieu, novega sijajno preizkušenega, strupa prostega zdravljenja. Mnogo navdušenih pr. znanj o korenitih uspehi h. kjer so druge vrste zdravljenja po dnigih letih odpovedale. Erošura s sodbami in pr:7,nanji štev. zdrav, avtoritet. 116 strani. Ct-ua 10 Din. Samo proti v naprej po^ian.mu denarju. Prosim«, da [»iš.^te v nemškem jezhku. Dr. med. Jordan Kassel 232 Nemčija SS17 ^^ T o n K SKLOPKE ČOLNE kvalitetno blago, ugodne cene, katalogi in vzorci gratis ŠPORTNA VI2MARJE DELA VINICA B. ST. VID 7302 M z malimi sodčki dospel vagon finega ljutomerskega vina, po zelo nizki ceni. LJss&Sfasia, W®2£ova Klasa 4 dvorišče. 7735 obstoječe iz 3 sob in 2 kabinetov, kopalnice in drugih pritiklin, v sredini mesta, se takoj ali z avgustom odda. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7727 stavbno, pohištveno in umetno mizarstvo s strojnim obratom LJia&Ifasia, Dunajska c. Naročila se sprejemajo po lastnih in podanih načrtih, 7728 JOŽE MSHEL5Č IN DRUG Ljubljana i>unajska cesta št. 41. — Telefon štev. 2777. Kleparstvo, ključavničarstvo, vodovodne in strelovodne inštalacije. 7633 Kode? črni voli prestavljalo csdcvlee... Priporoča se 212 splošno ključavničarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 9 P1 Kemično čiščenje in barvanje vseh vrst oblek, (izvršitev žalne obleke v 24 urah"* nadalje zaves, preprog ter kožuhovine izvršuje po najnižjih cenah ANTON BO C, Ljubijana Šelenburgova nbea 4 (dvorišče) in Vič cesta IX.. št. 9. 173 Spolno slabost odstranite t »porabo neškodljivega Bred «tva za okrepitev »La Ero*«. Deluje t rsa-ki človeški dobi t presenetljivim uspe h.vm. Vzdržuje seksualno moč de globoke sta poeti. Na tisoče priz-nanj. — Cena 60 Din. močnejša 100 Dia. Havelkova ordinačnl laboratot Pošt. sehraoka t. 17, CSR. Praha - Nnsle, Božetechov« al. tO/A. J. 5445. 1J3 Zdajle, ko se je začelo na travnikih, njivah, vrtovih in poljih najlepše življenje in je kmetovalec ves navezan na svojo grudo, pohite večkrat njegove misli gori pod nebo: za dobro letino. Gorski kmetje okrog Polšnika, koder jih regira fajmošter Jernej. pa gredo zdaj ob lepih pomladnih nedeljah često gor k Sv. Katarini, ki sameva v oltarju cerkvice na malem odrastku pobočja strmesa Ost.reža sredi svojih sosed sv. Polone in sv. Uršule. K nebeški prip-rošnjici se vije posehno takrat, kadar grozi slaba letina, dolga procesna in moli, da ne bi dal Bog prepičlega pridelka. Taki so naši ljudje: kada.r imaio polne kašče vsetra dobrega, takrat se trkajo na prsi. češ: Dobro smo delali, dosti smo se potil-i v znoju, zato pa smo tudi kaj pridelali, če pa je jesen skopa in so prazne shrambe, takrat pa menijo skesani: Ej. Bog je dal s^bo letino!... Ko gre za poklonitev svetim prlprošnji-cam v ostreški podružnifi — to je menda edina naša cerkev, kjer imajo besedo zgolj ženske svetnice _ se zvije od farne pnlš- n;ške cerkve dolsa veriga ljudi. Baniere p!apo!a:o v svežem planinskem vetreu. starci in starke spuščajo skozi okostenele prs+e zagode rožnega venca, m'ad^na trga med potjo pisane cvetlice in sledi z očmi pisanim metuljem, ki se prevračajo v zraku. ostali verniki pa z ubranimi, nekoliko zateklimi p. a sov i prepevajo starodavne, na tndi novejše romarske popevke. Med Polšničani pa je posebno znana tale: Svetle so zve7dice, temna je noč, kličem Marvo, k nam na p-nm-ofi ... Vstala Marija, prižrala bo luč, nr m bo svet/1 a., ce'o noč... (izgovori nuč) Refren: Ki je za nas kTvavi pot potil Ko bi on hotel, pa bi ga ne bil. Tn spet nadaljuje pojoča družba romarjev: Duša mola. vstani gor, poj-di 2 mano v paradiž, tam boš viidla bridko martro, bridko martro sveti Križ. Tam je Jezus, tam je Kristus, ki je za ti as krvavi not potil. Ko bi on hote', pa bi ga ne bil.. • Pri majhnem (naselju Prevegu, koder so domačije treh, štirih griintarjev, začno romarji ustavljati svoj korak: pot se prične zvijati po peščenem klancu v hrib. Zvija se nekajkrat sem nekajkrat tia in naposled napolnijo prve vrste majhno svetišče sv. Katarine, ostali del pa se stisne na majhen prostor v izsekano pobočje. Mašnikov glas se odbija od sten s kadi-lom prepojene cesrkvfice, pobožni akordi pevcev in molilcev pričajo o svečanem dogodku na odročnem hribu, ob vznožju Ostreža pa valove žitna polja in črički godejo na pragu svojih ozkih domkov. Tako je. kada.r je praznik na malem zasavskem Ostrežu. To-le cerkev na Ostrežu pomnijo že stoletja nazaj. Osamel bronast zvonec se guglje v tesnem zvoniku že okrog 300 let; vlili so ga v ljubljanski zvenarni. O cerkvi pa trdijo, da je še mnogo mnogo starejša. Pravijo, da ni bila vedno visoko v strmem bregu, nego se je držala človeških b;;vališ>č tam spodaj na Prevegu. Ob cerkvici, ko je še bila, kakor pravi legenda, je štrlela visoko v zrak košata lipa, poleg nje pa mogočna hiša in gostilna s harmoniko .in korajžnimi dekleti. Kako pak drugače: Koder denar, podjetni fantje, harmonika in korajžna dekleta, se vlečeta pesem i.n ples tiz dneva v noč, iz noči v da,n. Prav tako je bilo tudi na Prevegu, dokler tega pobožnim svetnicam v oltarju ni biio dovolj... Pohujšljivih noči veseljaške družbe niso mogle več prenašati ne sv. Katarina in ne njeni dve tovariši oi sv. Polona in sv. Uršula... Neko noč se je zgodilo nekaj groznega, nekaj čudežnega Drugo jutro so našli poleg lipe prazen prostor, hiša pohujšanja pa je bila zrušena v prah. Svete patrone so si izbrale novo domovanje gor.i v hribu sredi pobočja Ostreža. Cerkvico so povleklii v teku noči v strmi klanec črni Torijevi voli, ki so jih našli drugo jutro vse upehane in oznojene v domačem hlevu. Nevidna moč jih je sredi noči odvedla iz hleva, vpregla. pred cerkev in nato prignala nazaj v hlev... Tako stara domača pravljica, kakor mi jo je pravil star hribovski očanec, Grabnarjev stric s Prevega, ki opravlja že de- Cenjenemu ©bčissstvu naznanjam, da so pravkar dospela fina štajerska vina in prvovrsten •V Priznano dobra kuhinja. Kdor torej še ni pil dobrega cvička, naj se oglasi v Zadružnem doma na Glincp.h, Tržaška cesta štev. 10, poleg tovarne Pekatete, električna postaja — milarna. Za obilen obisk se priporoča gostilničar 7733 TONE HUČ Povodom 20-letnice obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom IVAN PAKIŽ LJUBLJANA, Pred škofijo 15 7257 Rdeča mesta je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga, ne bo Vam žal. — Naročite ga pri upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30.—. setletja službo podružničnega mežnarja in je slišal pravljico od svojega prednika... Naša najzan.mivejša gora, Ostrež, biser polšuiških dolomitov pa ni samo privlačna točka za romarje, ki jih zvabi k sebi sv. Katarina. Ostrež poseča;o prav radj tudi turisti, saj jim nudi krasen razgled. Nai-vse edinstven je ozek hrbet podolgovate gore, ki je na posamnih mestih obložen z velikim: skalnim: skladi kakor z ogromnimi bradavicami in se moraš prav previdno plaziti preko čeri. Ko ležiš vrhu gorskega temena. 841 m visokega, strmiš v mogočno zemsko kulise-rijo in s skal ti duhtj redka naša cvetka, avrikel, se ti ne bo prav mudilo s hriba v pol ure oddaljeni romantični Polšnik, koder ti privežejo z vso iskrenostjo in potrpežljivostjo dušo na grešno teio! J. ž. ŠakVd ~ turisti, pozor! Vsi šahisti iz dravske in drigih banovin imate priliko nastopiti in tekmovati na I. šahovskem turnirju ^Svobode«, ki se bo vršil dne 29. t. m. ob 8. uri zjutraj vrh Golice na prestem za krasen pokal, ki ga dobi za nagrado zmagovalec. Prijavnina znaša Din 20 in jc je treba odposlali na Splošno hranilnico in posojilnico za Jesenice in okolico, r. z. z o z. na ček. račun št. 10.950 s pripombo »šahovski turnir«. Prijavo je pa treba poslati na naslov s šahovski odsek Svobode«, Jesenice, v roke g. Ivana žena. Prosimo tudi. da se v priiavi navede, če je udeležencu mogoče prinesti s seboj normalno šahovnico. Igra ?e po izločilnem sistemu tn nadaljujejo z igro zmagovalci in igrači z remi.-5. 7i okrenčilo ln zabavr Je preskrbljeno v obeh dobro oskrbovanih kočah na Golici. Ponovno va? vabimo, da se tega zanimivega turnirja v čim večjem številu udeležite. V slučaju slabega vremena sledi nadaljnja objava. S šahovskim pozdravim! Pripravljalni odbor »Svobode«. Ob desetletnici ptujskega akademskega društva Ptuj. 25. jsuniia. Simo nekaj dni nas loči od desetletnico društva jugoslovenskih akademikov v Ptuju. Ozrimo se nazaj v preteklost in razgrni-mo pred seboj sliko minulih dni akademskega dela. Svetovna vojna je vrnila domači grudi mlade ljudi, ki so skupno z drugimi tovariši začeli orati ledino na svobodni zemljL Kakor dragocen dragulj je zablestela ustanovna nedelja v krogotoku leta. Ptuj si je obrisal dremavost z oči in v prazničnem pričakovanju zadihal ves svež in solnčen. Ni bila to navadna nedelja. Bi' je to svetal praznik. Praznik naše mladine, ki je prinesla nove ideje v osrčje s ta rod avneg a mesta Ptuja. Z vso mladostno neustraše-nostjo vkljub mnogim oviram od strani starejših je mladina prijela za delo; sve-sta si je bila lepih m težkih nakfg, ki jo čakajo v bodočnosti. Bil je izvoljen odbor z delavnim in neumorno požrtvovalnim tovarišem Jurijem Slugo kot predsednikom, pod katerim si ;e društvo postavilo temelje in c;lje bodočega kulturnega in socialnega delovanja ob naši severni meji. Zavedajoč se. da je vsestransko prosvetno delo najvišji cilj akademskega društva, si je ptujsko društvo prizadevalo dvigniti duhovno življenje najširših plasti naroda. Delalo je pri svojih članih tn po njih med ljudstvom. V ta namen je prirejalo za svoje članstvo posebne debatne večere. Ptujsko akademsko društvo je imelo tudi številna predavanja v Ptuju m okolici, pri katerih so mnogi predavatelji obravnavali razne pereče zadeve. Mnogo zaslug so si pridobili za poglobitev društvenega življenja tovariši Franjo 2geč, Janko Jegula, Aleš Lešnik, Lado Jerše in Tone Brumen. Društveno delovanje se ni samo omejilo na ožjo okolico, temveč je poseglo tudi ▼ Prekmurje, kier je ustanovilo knjižnico t mnogoštevilnimi knj;gnmi, obenem podpira pomoči potrebne akademike ptujskega okraja z denarnimi prispevki. In let'«, ko praznuje delovno desetletnico, bo izdalo spominsko knjigo z mnogoštevilnimi članki m fotografijami iz ptujskega preteklega življenja. Tihi in skromni tvorci velikega ta plo-donosnega dela na polju prosvete bodo dobili ob priliki slavnostnega občneaa zbora dokaz, da je njihovo delo našlo polno priznanje ter da lahko računajo v bodoče še z večjim razumevanjem in pripravljenostjo ptujske javnosti. Ptujskemu akademskemu društvu ob njegovi desetletnici k dosedamemu delu in uspehu iskreno čestitamo, izražamo hkrati željo, da bi rastlo še naprej. Pleskarska m slikarska dela izvršuje po najugodnejših pogojih GENUSSU IVAN 7^0 LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10. A IPtcdnobtnl papir ki ga trgovci najbolj cenijo, so »Ju-trovi« oglasi. ..r SLADKORNOBOLNI! Kako se sladkor odpravi, kako se zopet postane delazmožc-n in življenja vesel, tudi brez nadležne diete, vam pove pojasnjujoče pismo št. 3 o novih potih zdravljenja z navdušenimi priznanji tu- in inozemstva o presenetljivih uspehih brez diete. Dopisovanje nemško. Dr. med. Jordan, G. m. b. H., Kassel 332, Nemčija. 244 Mlchel Zčvacot 77 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Richelieu ni bil zadovoljen. Pričakoval je glasnega izbruha veselja in jasnih, prijemljivih izrazov hvaležnosti, ne talcih premiš'jenih diplomatskih besed. Leonorine obljube so bile nejasno govoričenji, nikakor pa ne tisto, česar se je nadejal. In zato je bilo vzlic vsej obrzdanosti nekaj hladnega v njegovem odgovoru: s-Upam, da njeno veličanstvo blagovofi sprejeti moj dar. Vsekako si pa štejem v dolžnost, da vam zastran teh desetih milijonov« — število je poudaril —»že zdaj nekaj svetujem.« »Poslušam vas, gospod,« je dejala Leonora, M jo je na tihem skrbelo, češ, kaj še pride. »Vprašali ste me, kje sem doba ta papd-r; odgovoril sem vam, da to ni važno. Vendar je skoraj treba, da zveste. Ta papir je imelo neko dekle z imenom Bertille Saugiška.« Leonora se je zdrznila. »Bertille!« je zamrmrala. »To ime poznam. A Saugiška? Kdo je ta Bertille Saugiška?« »Bertille, madame, je ime dekletu, ki je stanovalo v ulici A^re-Sec in zbudilo na dvoru dokaj zanimanja, ker se je bil kralj zagleda! vanjo. Saugiška je njeno rodbinsko ime, ki ga ni poznal nihče razen mene.« »Oh,c je v mrsfih vzkliknila Leonora, »to je tista, M jo Concini ljubi! Tista, ki jo je ugrabil! Ženska, ki jo ima zaprto v Podganji ulici!... Oh! Ali mi škof ponuja možnost, da se maščujem? Ce je tako, Richelieu, tedaj zahtevaj, karkoli hočeš, tvoja sreča je zago-tovijona!« Glasno pa je s popolno mirnostjo odgovorila: »Vem, koga mislite. Kaj ste hoteli reči?« »Zdi se mi, madame, da mora imeti dekle še kak prepis te listine. Vsekako so ji podatki prav tako znani, kakor vam ah meni. Morda še celo več, nego midva slutiva. Če bi šlo samo zanjo, se je ne bi bilo treba posebno bati. A na žalost je zaljubljena v nekakšnega rokovjača, malopridneža, ki se ničesar ne ustraši. Ba mislil,« je z zagonetnrm nasmehom rekel škof, »in ves srečen bom, če dobim to službo.« Sam pri sebi je pa dodal: »Ves srečen — do nadaljnega.c »Velja.« je milostno dejala Leonora. »Jutri, ko ponesem ta papir kraljici, jo naprosim, da podpiše vaše imenovanje. A že od tega trenutka se lahko smatrate za kraljičinega izpovednika.« Richelieu sc je sklonil nad roko Leone,re Galigai iji pritisnil nanjo vroč poljub, ki je izražal vso njegovo hvaležnost. zsiizasse 7709 Din 14.700.— Din 18.400.— Sastopstvo: Viktor Bohlnec, Dimajska cesta. Tipa 250 Touren brez razsvetljenja Tipa 250 Touren z razsvetljenjem . Tipa 250 Šport brez razsvetljenja . Din Din Din 10.500.— 12.700.— 12.500.— Tipa 250 Šport z razsvetljenjem . Tipa 500 Z in N z razsvetljenjem, Bosch-Horn in Tachometrorn . M A S SE To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—> Dobite ga v upravi »Jutra«. -P ** P p.2 mučite $2 pil pokanju pgrlode in motnjah. Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj prislen, nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč Elhvytheerol Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni od-1 elda. liadi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvakiic za uspešen učinek. Posvetite meni svoie zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzamem polno jamstvo, sicer vrnem denar! Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. — Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo Q?d. damski Institut W. H. OJswidt Laboratorij Praga XIII., Vršovice, Ruska 12, VL pošt. pred. 12. 103 Inserat izstrižite in spravite! £ Ur t Globoko užaloščeni sporočamo, da Je naš iskreno ljubljeni sin, brat, svak in stric, gospod liti. agr. referent agrarne reforme v p., rezervni kapetan II. ki., imejitelj železne krone IIL ki. itd. 24. t. m. po dolgem mukapolnem trpljenju preminul. Ljubljana - Simontornva, dne 24. junija 1932. Rodbine: DVORNI SVETNIK VEDERNJAK, DR. STESKA — DR, KISS Občin* LjHtbljan* Mestm pogTeom ta vod Zapustil naju Je po dolgem, mukapolnem trpljenju za veano najin nad vse ljubljeni soprog in papa, gospod g« kasača! uradnik v p. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 26. junija 1932 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Blei-weisova cesta št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. junija 1932. 7719 Žalujoča soproga in hčerka Po smrti moje matere gospe Marije Brez sem sprejel od »Ljudske samopomoči« v Mariboru takoj nakazano pripadajočo podporo, za katero se tem potom najlepše zahvaljujem in priporočam to prekoristno društvo vsakomur v takojšen pristop. 7715 Moškanjci, dne 15. junija 1932. Anton Brez mMWM fMEH>]HSfl NAJCENEJEPRI DOMAČI ^^ssss^J ! hdefoo. glasbila in pcArsbscma 2AGREB KikcličeralS ' Violine___oa S3rncz.7^7 Gziaz-e.....- -t7Q- . Tyfrxrvdolaie --125.- — Ajmazzre - -• SfO. - m tJar-mcrrakc •» t tavaj s i. Veliki inozemski ir.dustrijsld koncem IŠČE resnega, reprezentativnega Tovarniško ^IcIsMlI&če čevljev w komisijo ✓ IŠČEMO za primorsko kopališče prostor, vpeljano trgovino ČEVLJEV in MANUFAKTURE. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7732 Podporno druStvo »Ljudska samopomoč« v Mariboru mi B je izplačala po smrti gosp. Jožefa Windisch pripadajočo podporo, za katero izrekam tem potom najlepšo zahvalo in priporočam to neprecenljivo institucijo vsakomur najbolje. Laško, dne 12. JtmiJa 1932. 7716 Josip Herlach POZOR! POZOR! toda se veCepo&e&tvo 340 oralov smrekovega in bukovega gozda, 35 oralov travnikov, velika hiša z obsežnimi gospodarskimi poslopji, z gostilno, trgovino in mostno tehtnico, z veliko moderno urejeno parno žago. — Poizve se pri Milanu Modicu v Novi vasi pri Rakeku. 7731 Lep naj bo Vaš dom! Slikanje in pleskanje izvršuje najnižjih cenah tvrdka najsolidneje in po IVAN KOŠAK, LJUBLJANA Rimska cesta štev 23 249 ki bi eventuelno mogel voditi za svoj račun malo zalogo vzorcev. Dopisi pod »L—196« na Jugoslovensko Rudolf Mosse A. D., Beograd, poštni predal 409. 7707 prvovrstno, 30 let obstoječo, zelo dobro vpeljano, konfekcijske in modne stroke, v lepem letoviščarskem mestu Slovenije, vsled zaposlenja v drugem obratu takoj PRO-DAM. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Ugodna prilika 1932« 7571 Nagnasi!!©! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam. da sem se preselil z Vodnikove ceste v KAMNIŠKO TTLTOO št. 19 (Ljubljana VII) ter se priporočanj za nadaljnjo naklonjenost šte§an Kosimlk izdelovanje vsakovrstnih sodov kakor tudi popravila, v to stroko spada iočih del. 7708 i———■ ©O ti Masi čevlji f Elegantni, trpežni in poceni! Damske in moške čevlje kupite že lahko od 78 Din naprej, otroške od 38 Din — Podvizajte se z obiskom, dokler traja zaloga! Dolgoročne odplačevanje l ** 1 yj i^i NA OBROKE ! LJUBLJANA MESTNI TR& H/I Zahvala Ob bridki izgubi našega dobrega očeta, soproga itd, gospoda z dolgoletno prakso v vseh panogah papirne industrije, IŠČE mesta, event. tudi v drugih industrijah. Prevzame zastopstvo za tu- in inozemstvo. 7682 Ponudbe pod šifro »Rationell« na oglasni oddelek »Jutra«. MU®A BOLEZEN Epilepsija, krči, božjast, padavica Proti tem se je že nad 20 let vedno izborno obnesel epilepsan dr. Schaferja. Dalje kot pomirjevalno sredstvo za živce ob nervoznem stanju in nespečnosti. Prospekte daje: Lekarna Sv. Stjepana Mr. M. Fišter, Osijek HI. 202 se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so v težkih urah z nami sočustvovali Zahvaljujemo se gg. zdravnikoma dr. Hubadu in dr. Guzelju za požrtvovalnost za časa pokojnikove bolezni. Globoko zahvalo izrekamo č. duhovščini, č. oo. kapucinom, vsem darovalcem vencev in cvetja, gasilcem, Prosvetnemu društvu, g. zastopnikom sodavičarske zadruge, godbi in pevcem za ginljive žalostinke ih za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala pokojnikovim prijateljem in mnogoštevilnemu meščanstvu, ki so dragega pokojnika spremili na kraj večnega miru. Vsem še enkrat prav prisrčna hvala, škofja Loka, dne 24. junija 1932. 7718 GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. '-.-S v<-* .t. ■.■<•■-. ovrfnino vsake vrste, na debelo, mlad krompir, paradižnike, grah, zeleni fižol v strokah itd., pozne melone (lubenice) in din je nudijo združeni pridelovalci. Blago se bere pred odpošiljatvijo. Naslov: »BAŠTOVAN«, Srem — Mitrovica. 7703 Vsem, ki so se nepozabnega, pokojnega gospoda bodisi med njegovo boleznijo, bodisi na njegovi poslednji poti spomnili na kakršenkoli način, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, se najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni gg. zdravnikoma dr. Trenzu in dr. črnetu iz Dobrne za njihova prizadevanja, olajšati bolečine pokojnemu, g. kanoniku Žagarju iz Nove cerkve za njegov sočutni poslovilni govor v lemberški cerkvi, gg. župnikoma Petriču iz Ljubljane in Urlepu iz Dobrne za opravljena cerkvena opravila in za upoštevanje želj pokojnikovih sorodnikov v zadevi pogreba, gg. zastopnikom mestne občine ljubljanske, direkcije drž. železnic, poštne direkcije, carinskih oblasti in številnim stanovskim tovarišem pokojnega za njih udeležbo pri pogrebu, pevcem iz Nove cerkve ter pevskemu in godbenemu odseku društva »Sloge« za ginljive žalostinke in godbo, ter njim, ki so položili cvetje k pokojnega. 7725 T.jubljana, 24. Junija 1932. Žalujoči sorodniki -Z 15 ► ta O S T!« J§s CA > M ^ ^TRIBUNA" F. B. L. tovarna dvokoles, otroških vozičkov In delov, Ljubljana, Karlovska c. 4« Znižane cene. Največja Izbira« Ceniki franko. Oblastveno dovoljena RAZPROP na Dunajski cesti št. 7 Ne zamudite te ug-odne prilike! Oblecite se dobro in pocenil vseh vrst moških letnih in zimskih oblačil Razprodaja se vrši samo, dokler traja zaloga. Vse blago je lastni, domači ročni izdelek. 7473 Josip Ivančič neje Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da je IV *esa postanejo na ta način mehka, tako da Jih z roko lahko odstranimo Od prenapora izčrpane tn oslabljene noge dobe novo moč, ln so zopet sposobne za nove napore. Dobiva se v droeerljah ln lekarnah. 7647 VRTNE SONČNIKE lasten Izdelek Bela Fettmann, Zagreb, Masary- kova štev. 9 na veliko ln malo razpošilja najceneje. 206 Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. ifajnovefa služinska patina železna zelo prak-ična aloiliiva postelja • apeciranim madracom — »raktična za vsaka hižu, lotele, za putujuče oso-tc in nočne službe. Stale Din 390.—. Razpoli-jam poitora in Železnikom po povzetju.' EngtesU doživi patent stolci. Stoji Din 140— spatini, patent fotelj stane sta 1300 Liegestuhl praktiian ta letanje • ia sedenje. Stane Dia <30 . >o tem imam čist čohano «rje kg Din 48__. čist ielo gosje kg Din 130.—, '.isti puh ki Dm 250.—. uodroci punjeni z volnota Din 750—, žične mreže s* •JOJtelje Din 150.—, oto-nani Din 650.—. L. BROZOVIC. ZAGREB IUCA 82. DVOKOLESA v veliki izbiri od 1350 Din naprej nudi H. REN DA v Ljubljani, Mestni 217 trg 17. Stenice m golazen pokončava s cyaniko-.im plinom najsigur-leje Obl. konc.. zavod •a pokonča vanje mr-•esa Ljubljana, Dunajska cesta la-IV. 194 Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. En tel -ainovrsten, ažor, takoj iri Matek & MikeS. Ljub-'jana, iKrfeg hot6la Štrukelj 7639 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva allca št. 5 Ležalne stole 1B0, p« ywi«t)i t90 Dts. Spalne fotelje patent, garniture, m-xlroee. poavelj-M mreie, taleue Joiljiv« poMeije ln tapetniške ls-dolke oodi caj.snej« Rudolf Radovan tapettuk Mestni trg štev. 13 ZLOŽLJIVA patentna kad za kopanje s povzetjem Din 900.— Preprodajalcem popust! Zahtevajte opis! Karlo Deutseh, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga. lf>4 Arterioskleroza, protin (vložki) revma *e lanesljivo »dravija i radioaJctVmfnri koim- presami in emanacijsk imi apa.rsti ia radioaktivno vodo. Brezplačna navodila daj« RADIUMCHEMA-JACHI MOV Teplice'Šanov (Č. S. B.) Ulica WaAg"h« 13/8. 753T7 Radioaktivna voda fknreV aanatorij primarna dr. M. Cernič-a, Maribor, Gosposka nI. 49. Mlafilnlce s širokim bobnom, in razne motor 7548 nudi za bližajočo 8e žetev Gospodarska zveza v Ljubljani Kadar mi kaj i redu v prebavnih orga-nih telesa, »e to ka.£e na rain« naOuje. Tai fciovet n. pr. nima teka, občuti včasih odvratnost do jedi, nekaj ga obenea draži na riga nje, jed mu težko leži v želodcu, muč-i ga glavobol, čuti »e trudnega, težko se loti d>Ja. slabe volje je ln nima naravne urejene stolice dovoljni b te-Kadar nismo rakom. prebavo in delovanjem črevesja, tedaj nam pridejo prav Fe!lerjeve £!sa-pilule. ki delujejo zanesljivo in b i t r o, ne dražijo fcreves.a in pospešijo lahko iztrebljenje. ^Sjjv-^s Fellerjeve E;?a-pilule krepe že-lo>iec in čisteče telo, čistijo oben«m tudi kri. — 6 Škatlic 80 Din, 12 škatli« 50 D'n ie 6 pakovanjem in pofitnin« pri lekarnarju EUGEN V. FELLERJU, Stubica Donja, Elsa trg žtev. 245 — Savska banovina- Odobreno od ministr. pod. in nar. idrav;» Sp. br. od 34. ITT. 1932 fot o amaterje t NajlepSe in najcenejše amaterske albnme izdeluje in razpošilja industrija 1\ WetxC, Utarittor v treh velikostih in štirih izdelavah z 20 listi vložka: 18 X 23 cm Din 28.— 45.— SO-— 60.— 23 X 29 cm Din 34.— 50.— 55.— 65.— 25 X 34 cm Din 38.— 55.— 58-- 75.— Naročila se izvršijo samo proti povzetju ali predplačilu poštnine prosto! 7588 Dobro vpeljana tvrčka s sedežem v Beogradu IŠČE zastopništva domačih tovarn. — Potuje po vsej Jugoslaviji. Najboljše reference. Ponudbe pod »K—195« poslati na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. cL, Beograd, poštni predal 409. 7706 Zahtevajte povsod INFICIN y '" rrs^ ki docela tn trajno uniči ščurke, ruse, golazen in ves drug kuhinjski mrčes. — Povrnemo denar, ako ne koristi. APOTEKA KRAJČOVIC, Vukovar. 20% 20% Ker nam ne bo treba plačevati najemnine lokala, zato dobite pri nakupu Naznanjam cenj. odjemalcem, da se Je marrafaktnrna trgovina ..pri zvonu" i. stro LJ CELJANA, preselila s Pogačarjevega trga v svojo hišo PRED ŠKOFIJO ŠT. 21 (poleg magistrata) 7700 SO/O pOpn$fa. Cenjenim odjemalcem se toplo priporočamo. Kdor ni čital tega romana tn ljubi napeto tn fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Dta 40.—. Profesor Helen, astrolog, čita usodo ljudi...!?! Neprestano me lz vseh držav vprašujejo in prosijo, naj prijateljem prof. Helena opišem njegovo življenje. Kot njegov osebni tajnik si dovoljujem sporočiti Vam o načinu življenja profesorja Helena to-le: Slavni g. profesor in astrolog je star 86 let. Njegova sila in videz pa sta še povsem mladostna in nihče bi mu ne prisodil te lepe starosti. 2ivi zelo preprosto in skromno. Njegova glavna hrana je sadje in mleko. Vstaja zelo zgodaj, že okoli 6. zjutraj in se posveča proučevanju zvezd do 11. ure, za tem se izprehaja po vrtu, nato nekoliko leže, potem pa dela horoskope, za katere je bil ravnokar naprošen. S tem delom, ki ga napravi vsakomur zastonj, se bavi do poznih nočnih ur in ga v tem času ne sme nihče motiti. G. profesor napiše vsak horoskop s svojo lastno značilno pisavo, moja naloga pa je, da to prevedem in narekujem v stroj. Naravnost neverjetno je, kakšna množica ljudi se vsak dan obrača nanj pismeno in kako točno se izpolnjujejo njegova prerokovanja. Na stotine zahval dobiva vsak dan, na stotine poročil o točnem prerokovanju, vendar g Helen ne želi da bi bile napovedi objavljene, kajti horoskop in dopisovanje ž njim je baje najbolj osebna stvar vsakega človeka, ki je tujci ne smejo onečaščati. Ako to premislimo, ima prav. Nihče bi ne verjel, kaj se skriva v zvezdah in kaj le-te pomenijo za človeštvo. Prof. Helen je Vaš dobrotnik. On Vam pove, da-li se bo izpolnil sen Vašega srca, da-li boste našli srečo v ljubezni, v zakonu, v poslih itd. Pove Vam popolnoma odkrito, kaj Vas čaka, naj je to že dobro ali zlo. Tako se lahko v naprej čuvate. Ako si želite, da bi Vam g. prof. Helen napravil popolnoma brezplačno Vaš horoskop, pišite na zdolaj navedeni naslov svoje polno ime. naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in priložite Din 10.— za stroške. Naslov na pismo napravite: Astrološki laboratorij g. K. Havelka, Praha - Vinohradv, SlezskA 116—Jc, poštni predal 28. CSR. S tem sem odgovoril mnogim prošnjam prijateljev prof. Helena, o priliki pa Vam napišem o njem še več . Zeleč Vam, da bi Vam horoskop g. profesorja pokazal pot k boljši bodočnosti, veselju in sreči, ostajam vdani Karel Havelka, osebni tajnik profesorja-astrologa Helena. 182 Urejuje Davorin Ravijen. izdaja za konzorcij >Jutra« Adoli iUbnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezeršeH. Za inseratni dei Je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.