Posamezna številka Din 3. LETO IV Poštnina plačana v gotovini ŠTEV. 127. V LJUBLJANi, j da nekatere institute “J?, tak° daleČ’ } drugega namena, ko da vzdrži,j“,omai° | tove voditelje. Vsi tisti, ki se z elanom prepirajo med seboj, a obenem kriče proti terorju oblasti, naj bi samo en dan preživeli kot odkriti opozicionalci v svo- j tem sovjetskem paradižu in potem bi iz i vsega srca žalovali za onimi idiličnimi ■ izmerami, v katerih žive danes. Res ni beograjska vlada vzor demo- ' kratične in svobodoljubne vlade, toda vsaj slovenski socialistični voditelji nimajo vzroka se čez njo pritoževati, ker vse drugače bi piskali, če bi jih ta vlada tako prijela, kakor bi jih mogla. Zato gospodom svetujemo, da tudi svoja de-magoška besedičenja malo omeje, zlasti pa, da ne govore tujcem, kako da samo teror zabranjuje zmago delavskega gibanja. Vsedelavski zlet je nasprotno dokazal, da zabranjujejo zmago le nesposobni in brezvestni »voditelji«, ki so zato tudi doživeli v nedeljo svoj popolen dčbacle. Beograd, 5. junija. Naše zunanje ministrstvo je izdalo to sporočilo: »Ker ni albanska vlada izpustila dra-gomana našega poslaniščtva, je naš odpravnik poslov vzel svoje dokumente in z vsem osobjein poslaništva zapustil Tirano.« Komunike zunanjega ministrstva je naredil v vseh krogih močan vtis in povzročil obilico komentarjev. V dveh stvareh soglašajo vsi komentarji. Prvič vsi odobravajo odločen nastop našega zunanjega ministra in drugič so si vsi edini v tem, da je mogla albanska vlada iti tako daleč le zato, ker je bila sigurna, da ima podporo neke velike sile. Kdo je ta velesila, ki je interesirana na tem, da pride Albanija v konflikt z našo državo, ni treba še posebej omeniti. To mnenje je tem bolj nujno, ker je albanski poslanik v Beogradu Cena beg že izjavil, da bo naš dragoman izpuščen. V zadnjem hipu je torej moral nekdo nastopiti, ki je preprečil, da je albanska vlada opustila prvotno namero. Tudi pogosti poseti italijanskega poslanika generala Bodrera se spravljajo v zvezo z albanski mkonfliktom. SPOR Z ALBANIJO PRIDE PRED ZVEZO NARODOV. Zanimivo je, da so bili beograjski di-plomatje tako prepričani, da bo albanska vlada ustregla naši zahtevi in da bo s tem konflikt z Albanijo poravnan, da so beograjski diplomati priredili izlet v Novi Sad in da se je tega izleta udeležil tudi albanski poslanik Cena beg. Ta se ni malo začudil, ko je po svojem povratku izvedel, da so diplomatski odnošaji med Jugoslavijo in Albanijo pretrgani. Odšel je k dr. Marinkoviču in bil pri njem tri četrt ure. Ko je odhajal iz zunanjega ministrstva, je izjavil Cena beg, novinarjem, da ne odide iz Beograda. Ko so novinarji pripomnili, da pač poslaništvo ne bo moglo ostati v Beogradu, čeprav bi Cena beg mogel, je izjavil ta, tirbey, kraljev zaupnik, ministrstvo financ je prejel Popescu, ministrstvo dela Julijan, ministrstvo za javna dela Halipa. Ministrstvo za Besarabijo je odpravljeno. V političnih krogih so mnenja, da je padel general Avarescu zato, ker je stremel za uveljavljenjem fašistične diktature v Rumuniji. Novi kabnet bo v zunanje-po-litičnem udejstvovanju nadaljeval delo prejšnjega, samo s to razliko, da bo skušal vplivati na odnošaje z Italijo, ker je-, zadnji trgovinski sporazum med Mad-jarsko in Italijo zelo škodoval gospodarskim in trgovskim interesom Rumunije- V novi vladi, ki ni čisto nacionalno koncentracijska vlada, igrajo odlično vlogo liberali. Govori se, da bo v teku 30 dni rumunski parlament razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. Imenovanje Barbu Stirbeya, novega ruimm-skega premiera, se zelo komentira. VPOKLIC REZERVNIH OFICIRJEV NA OROŽNE VAJE. Beograd, 7. junija. Minister vojne in mornarice bo vpoklical na 1 mesečne orožne vaje vse rezervne oficirje, ki so še kot najmlajši služili v Avstriji. Orožne vaje bodo med 15. jun. in 15. avg. SEJA VLADE. Beograd, 7. junija. Sinoči se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je prišlo do popolnega sporazuma med radikali in demokrati glede vprašanja velikih županov. Po tem sporazumu bodo demokrati dobili 12 veliko-županskiit mest. Dalje se je na seji razpravljalo tudi vprašanje izpopolnitve viade. Kot ministrski kandidati so se imenovali Angje-linovič za pošto in telegraf, Boža Maksimovič za prosveto in Aleksander Savič, za narodno zdravje. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je obširno referiral o razvoju dogodkov med našo državo in Albanijo in o pretrganju diplomatskih odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. Glede 40 milijonov papirnatih levov na račun reparacij iz Bolgarije, se je sklenilo, da se polovica vsote nakaže na račun vojne škode ministrstvu pravde, ostala polovica pa se naj naloži v dispo-zicijski fond finančtiega ministrstva. Dalje je bila sprejeta uredba o ura-čunavanju stanarine državnih uradnikov in uredba o formiranju novega gospodarskega sveta. Končno se je določilo, da se bodo začeli odpravljati se-kvestri nad posestvi turških podanikov v naši državi. — Seja se je zaključila ob 8.30. DEMOKRATI ZAHTEVAJO BREZPOGOJNO VOLITVE. cBograd, 7. junija. Glede na prekinjene odnošaje med našo državo in Albanijo so se politični krogi posebno zanimali za to, ali bo ta diplomatski korale naše države imel kakšne posledice, posebno, ali bo to vplivalo na vprašanje razpisa volitev, ki bi se imela izvršiti 11-t. m. Med tem pa se opaža, da obstoji pri radikalih tendenca, da bi se volitve odložile, dokler bi se ne videlo, kako se bo sedanji položaj naprej razvijal. Vladni del radikalskih poslancev meni, da bi bilo v tem času neumestno, iti na volitve in da bi se nerazpoloženje, ki vlada med posameznimi strankami, še povečalo. Drugi del radikalov kakor tudi demokratje pa poudarjajo, da sedanji dogodki niso tako velike važnosti, da bi smeli vplivati na spremembo naše notranje politike. Oni poudarjajo, da situacija ni nevarna in da mir ni ogrožen. Zato se demokratje v prvi vrsti zavzemajo za svoja strankarska vprašanja, katera morajo biti rešena še pred raspisom valitev. Vsedelavski zlet. Udeležba na zletu je bila ie precej dobra in optimisti računajo, da se je zleta udeležilo do 4000 ljudi. V sprevodu je bilo tudi deset delavskih godb, od katerih so bile nekatere zelo dobre. V sprevodu so nosil razne napise, ki so bili dvojni. Eni od socialistične skupine, drugi od komunistov. Komunistični napisi so bili seveda bolj radikalni in je zato policija tudi kakih 20 napisov zaplenila. Sicer pa smo mnenja, da je v času splošne in enake volilne pravice za delavstvo mnogo bolj primerno, če pove svoje mnenje po izvoljenih zastopnikih v parlamentu, kakor pa da se zadovolji le z napisnimi tablami. Višek dneva je bil delavski miting na Kongresnem trgu (Zakaj ravno tu?) Ker so poročali nekateri zagrebški listi in ker bodo morda tako poročali tudi nekateri ljubljanski, da je namreč bilo na mitingu do 15.000 ljudi, konstatiramo, da je bilo kljub veliki množici radovednežev, ki jih je privabilo 10 godb, pol Kongresnega trga praznega in da ni bilo na zasedenem prostoru nobene gneče. Zato pri najboljši volji ne more nihče navesti več ko 5000 ljudi. Dokler so govorili tuji delegati, je potekal shod v redu, kar so pač Slovenci vedno uljudni. Vihar pa je nastal, ko je hotel govoriti dr. Markovič. Vse delavske godbe so tedaj zaigrale, da bi mu preprečile govor m nato je posegla vmes še policija in preprečila Markovičev govor. To je izzvalo zopet vihar ogorčenja med komunisti in miting je končal s popolnim polomom in so se zborovalci razšli, vsak na svojo stran. Komunisti pred Delavski dom, kjer je govoril tudi inž. Gustinčič, drugi pa pg vsem mestu. Tako je bilo videti posamezne delavske godbe, ki so same korakale po mestu in veselo igrale »Slovenec, Srb, Hrvat« in slične nacionalistične himne. Splošno se je konstatiralo, da so hoteli gotovi krogi izrabiti delavski miting v svoje strankarske svrhe in da so bili med temi tudi nekateri esdeesarji, je danes bolj jasno, ko kdaj preje. V ozadje je gledal iz vsedelavskega mitinga režeči se obraz zloglasnega »naprednega bloka« in zato je vsedelavski shod na Kongresnem trgu tudi z vsem sijajem propadel. Hotelo se je Beogradu pokazati, kako impozantna je sila onih delavskih voditeljev, ki so za napredni blok, pokazali pa so le njihovo popolno mizerijo. In le v tem negativ- j nem oziru so uspeli. O mitingu samem pa to-le kratko poročilo, '■ pri čemer poročamo malo obširneje le o go- J voru Fimmena, ker je bil ta najpomembnejši ' in važen za mišljenje, ki vlada v levičarskih I krogih amsterdamske internacionale. Seve- S da je treba poudariti, da je mnenje g. Fimmena mestoma zelo zmotno, kajti absolutna neresnica je, da pri nas v Jugoslaviji delavstvo ne bi moglo politično napredovati zaradi »vladajoče reakcionarnosti«. Nasprotno \ je res, da ne more napredovati le vsled svo- j jih nesposobnih voditeljev in vsled popolne 1 razcepljeonsti. j Miting. Predsednik Zveze poljskih prometnih in ■ transportnih delavcev M a k s a m i n izrazi 1 obžalovanje, da jugoslovansko delavstvo ni-ma svojega predstavnika v parlamentu, kar 1 je gotovo posledica nesvobode lia Bal- j kanu (?). Za njim je govoril avstrijski delegat j W e i g 1, ki je dejal, da bo proletariat vse- ' ga sveta pomagal jugoslovanskemu delavstvu v borbi za njegove pravice. Rumun Bolineau je govoril sicer v ru-munščini. Z ostrimi izrazi je obsodil govornik beli teror na Balkanu, ki je gotovo najbolj oster v Rumuniji. Socialist P e t e j a n iz Maribora je govoril precej nacionalistično in proti fašizmu. V imenu Zveze delavskih žen in deklet je govorila Ajdiškova, ki je med drugim izjavila, da se žene zavedajo svoje velike dolžnosti pri snovanju nove družbe. Zadnji je govoril tajnik Internacionalne transportne federacije Edo Fimmen. Fimmen govori o potrebi enotnih strokovnih organizacij in nadaljuje: »Delavstvo se na Balkanu cepi, kar je le v interesu kapitala. Kapital stremi povsod za najhujšo reakcijo. (Klici: »Fuji«) Da, kličete »fuj«, toda .la »fuj« ne velja samo kapitalu, temveč tudi tistemu nezavednemu delavstvu, ki svoje moči ne zna izrabiti. L. 1918 in 1919 je napravilo delavstvo usodno napako, ko je verjelo obljubam buržoazije. Ta mu je obljubljala politično svobodo, toda samo obljubljala. Delavstvo je bilo prevarano, ker je bilo lahkoverno. Slišali smo dosti o reakciji na Balkanu in v Jugoslaviji, če pa danes pogledamo ta sprevod in zborovanje in ko smo slišali včeraj na koncertu peti internacionalno himno, bi mislili, da v Jugoslaviji ni reakcije. Tudi v Sofiji ob priliki balkanske strok, konference nas je delavstvo smelo sprejemati z mu-ziko in s petjem, v istem času pa so vlasto-držci ubijali po kasematah ljudi. Danes se ne damo več varati. (?) Vemo — ta svoboda traja tu le tri dni in še to zato, ker so tu predstavniki internacionalnega proletariata. (?) Prvega maja vam take manifestacije niso dovolili. (Vzroki so drugje. Op ured.) Proletariat mora biti vedno na straži, vedno se mora boriti za svoje zahteve, tudi za tiste, ki so v okviru kapitalističnega družabnega reda neizvedljive in ki se dado izvesti le v delavski republiki. Govornik očrta nato svetovni položaj. Nevarnost vojne dviga svojo glavo. Na eni strani grozi vojna med Italijo in Balkanom, dalje vojna med Anglijo in Rusijo in končno tudi vojna med Ameriko in Evropo. Proletariat se mora boriti proti vojni nevarnosti, njegov glavni sovražnik pa ni za italijansko ali za madjarsko mejo, glavni sovražnik jugoslovanskega proletariata je jugoslovanska buržoazija. Fimmen, ki govori ves čas nemški, vzklikne nato v hrvaščini. »Proletariat! Jedinstvo, jedmstvo, jedinstvo!« Med navedenimi govori so se vršila na govorniški tribuni pogajanja za to, da govori tudi vodja srbskih komunistov dr. Sima Mar- i“tervencijo policije in nekaterih socialističnih voditeljev ni bila Markoviču podeljena beseda. Množica je začela na koncu zborovanja radi tega zahtevati, da se podeli beseda tudi Markoviču. Nastal je velik hrup. Nekaj komunistov je dvignilo Markoviča na rame, policija pa, ki je bila ves čas mitinga pripravljena, je potisnila gručo i okrog Markoviča v drevored in jo tam za-stražila, dokler se zborovalci niso razšli. Markoviču in nekemu akademiku je bila napovedana aretacija, vendar pa sta bila takoj, ko so se množice razšle, izpuščena na prosto. Komunistični delavci so krenili nato v Delavski dom, kjer je govoril inž. Gustinčič ter neki mladi komunist, pa tudi Sima Markovič, ki je prišel na zborovanje v Delavski dom takoj, ko ga je policija izpustila. Dr. Sima Markovič o delavski manifestaciji. V nedeljo je imel vaš sotrudnik priliko, da se je razgovarjal s bivšim komunističnim poslancem Simo Markovičem, voditeljem levičarskega delavstva v Jugoslaviji, ki je dospel v Ljubljano, da obrazloži manifestirajočemu delavstvu v Ljubljani tudi stališče jugoslovenskega delavstva, ki je levo ori-jentirano. To pa se dr. Simi Markoviču ni posrečilo, ker so mu delavske godbe in policija preprečile govor. Dr. Sima Markovič je bil tako prijazen, na je dal odgovor na sledeči vprašanji: »Kakšno je Vaše stališče z ozirom na delavsko manifestacijo v Ljubljani, ki so jo priredili »socijalistični voditelji« in kakšno mnenje imate o tej delavski manifestaciji?« »Reformistični elementi II. internacionale (socialistične) nameravajo s pomočjo buržuaznih vlad ustvariti na Balkanu teren med delavci za — socialistično gibanje. Današnja delavska manifestacija je samo manever socialističnih kolovodij, za dosego tega cilja. Ze kongres v Sofiji leta 1906 je bil prvi poskus ustvariti reformistično gibanje balkanskega delavstva s pomočjo buržuazije balkanskih držav. Naše meščanstvo ima interes na tem, da pokaže svetu, da so v Jugoslaviji tudi »razredno-borbene« delavske organizacije, da sede v parlamentu »razredni-delavski« zastopniki, ki pa naj pripadajo reformistični II. internacionali, potom katere ee naj popolnoma zatre revolucionaren (holjševiškl) pokret delavskih in kmetijskih mas balkanskih držav. In ta manifestacija v Ljubljani naj da namenu socialističnih voditeljev javnega izraza, to je, zainteresira naj delavstvo, da v reformističnih organizacijah zedini svoje vrste, ki naj potem s pomočjo meščanstva zatre revolucionarne delavske in kmetske elemente. Edo Fimenen, tajnik Transportne internacionalne zveze je na današnjem zborovanju ta moment zelo dobro označil, s tem, da je pokazal in namignil na tendenčnost domače buržuazije, ki je delavsko manifestajo proti »belemu terorju in današnjemu režimu« dovolila.« Kaj mislite, se-li bo socialistično delavsko gibanje razširilo in ali se bo posrečilo voditeljem II. internacionale prodreti na Balkan? »Nikakor. Socialistično — reformistično — gibanje nima tal v balkanskih državah in je zaman' tudi ta manever z današnjo delavsko manifestacijo. Delavske in kmetske množice so na Balkanu v bistvu revolucionarno razpoložene in jih socialistična internacionala tudi s revolucionarnimi frazami ne bo pridobila. V balkanskih državah, osobito pa v Jugoslaviji in v Bolgariji niso ugodna tla za uspešen razvoj reformističnega gibanja. Današnja »delavska manifestacija« insceni-rana od »socialističnih voditeljev« bo ostala samo manever in ničesar drugega. F. A. Jožef Zazula: Delo za deklaracijo v rudarski Idriji 1917. Leto 1917 je bilo za .Slovenijo v vsej svetovni vojni posebno zanimivo. V pomanjkanju in negotovosti usode smo bili na višku in zlasti kraji od Trbiža do Trsta še danes Jirlčajo o takratnih časih. Kanonada je tra* ala po štirinajst dni nepretrgoma, da so se postelje tresle še 30 km dale! za fronto. Bo-roevtč je (v prvi vrsti « svojimi Jugoslovani) tolkel Italijana in ga v dvanajstih krvavih in dolgotrajnih bojih dosledno odbijal. Vsi sleparski pakti in politični dogovori v Londo- nu in drugih podobnih krajih, v krasni okolici in pri pogrnjenih mizah, ne bodo izbri-zali zgodovinske resnice, da je na fronti ob Soči (kakor na fronti ob Vardarju) krvavel Slovan za svojo svobodo in jo odločeval in odlčil v svojo korist in srečo, politične intrige pa so uspehe obrnile v korist smrtnega nasprotnika, ki je slučajno stal na strani naših somišljenikov, da bi nam tim lažje ugrabil našo zemljo. Na soški fronti je bilo treba le z vojaštvom govoriti, da si zvedel čemu Vaš Dr. J. Krek. Zgoranje pismo je bil odgovor na moje pismene očitke, čemu v tako važnih trenutkih treba prepirov in politike po oštarijah, koje se v pismu pokojni dr. Krek brani, ki smo jo imeli vedno dosti. Iz takratnih dogodkov je razumljivo tudi pismo, zato ga ne razlagam. Prvemu, sicer poravnanemu udarcu, je sledil drugi udarec: Dne 8. oktobra 1917 je dr. Kerk umrl, temu je sledil tretji udarec: novembra se je SLS razdvojila, dr. Šušteršič je izstopil. Slovensko duhovščino so razdelili; eni so bili za enotno postopanje vseh Jugoslovanov, drugi so na šušteršičevi strani sanjali o nekem avstrijskem trializmu po načrtu Frana Ferdinanda. To mišljensko raz-dvojenje je ostalo do današnjega dne, naj ga priznajo ali ne. Ljudstvo, zlasti odločnejši med inteligenco, pa niso mislili tako. Delo poslancev koncem maja so smatrali kot samo ob sebi umeven potreben korak, ki tudi zdaleka ni bil tako riskanten, kakor soška fronta. Dunaj pa se je posmehoval, češ: kaj nam Vaše deklaracije, saj, niste edini; ljudstvo bi moralo govoriti. Ono je brez imunitete! Ker dr. Krek ni več živel, sem se lotil Moj-škrca, urednika delavskega lista »Naša moč« in Slovenca, s katerim sva se poznala že nekaj let, četudi se nisva bila še nikoli videla. Naganjal sem ga naj zbobna v listu županstva na izjave za deklaracijo,toda v širšem smislu. Sreča Avstrije se je očitno jela nagibati, vedeli smo da propade in poskrbeti je bilo treba v pravem času za primernega in pravilnega naslednika. Zato naša izjava ni govorila o nikakem minimumu, temveč je v primernih besedah brez ovinkov označevala naše misli. Pokojni Mojškrc se je predloga poprijel, a predno je v listu kaj storil, mi je svetoval pridobiti mestno občino v Idriji. Potrkal sem torej na vrata merodajnih oseb in naši ljudje pod avstrijskim poveljstvom tako pgoumno odbijajo Italijana, ki je dozdevno stal na strani naših »osvobojevalcev«, pri obračunu pa nam vzel najlepše kraje in je danes, po desetih letih, še objestnejši kot premaganec, sklicevaje se na »dogovore« med ‘ Londonom in Rimom za — našo zemljo in na naš račun. Pomembni časi imenovanega leta so se pričeli meseca maja. Okoli 13. maja so naši zopet enkrat potolkli Italijana, — ta čas pri Plavi; pričela se je bitka ob Soči, ki je trajala 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 20. maja. 21. so italijanski napad pri Gorici odbili in 22. maja Italijane istotam pošteno naklestili. Takoj 23. maja je pričela ob Soči nova bitka, ki je 29. maja odbila Italijane pri Vodicah in Jamijanu, trajala je do 15. julija in se končala z velikim porazom Italijanov. Kraji po Notranjskem, zlasti Postojna, kjer je bil štab, in Idrija radi rudnika, so videli in občutili zračne napade, trajajoče do jesenskega deževja. V tem mesecu so sklicali na Dunaj tudi prvič po vojni parlament, na kratko zasedanje in dne 30. maja je dr. Korošec podal v parlamentu deklaracijo za slov. - hrvatsko združenje, popolno slov.-hrvatsko uradovanje in podelitev samouprave; začetkom junija so se tej izjavi pridružili tudi Hrvati. (Takrat je bil ban Škrlec odstopil.) Čas je bil namreč, da so tudi naši politiki pokazali nekoliko poguma, vspričo jugoslovanskih žrtev in zmag ob Soči, saj že tri leta o njih nismo nič slišali. Naj se o tem koraku sodi kakorkoli, nujno potreben in skrajno umesten je bil, in storiti so ga morali in mogli edino poslanci ker jih je ščitila imuniteta. Ustanovili so Jugoslovanski klub radi prepotrebnega skupnega nastopa že pred deklaracijo, a že takrat je jela kaliti ljulika v obliki pozneje tako vsodnega razpora med dr. Krekom, kot odkritosrčnim, neprikritim Jugoslovanom in dr. Šušteršičem, ki ni povsem odobraval Krekove smeri. Prvi je bil za združenje vseh, poslednji pa se je gibal le v avstrijskih mejah, zahteval narodni svet vseh poslancev (nekako začasno skrpucalo) za tri leta, a je k sreči obveljal trajnejši in solidnejši J. Krek. Začetkov avgusta je izbruhnilo nespora-zumljenje med Slovenci in Čehi. O tem naj govori dr. Krek sam, ki je v istem času pisal piscu teh vrstic naslednje pismo: Abgeordnetenhaus 9. VIII. Predragi! Edino pismo glede na praško epizodico pišem Vam v znak, da bi zelo rad videl Vas prav informirane. Reč se ne tiče Svaza, še mnaj češkega naroda, nego le napada — ne Strankega, nego agrarcev, ki je imel ost proti Staneku in bi nemoten mogel razbiti Čehe in v tem oslabiti vso našo politiko. Tudi med agrarci gre samo za neko strujo med njimi. Rezultat je na vse strani dober. Od načelstva ofic.ijelno povabljen dobim z načelnikom J. K. klofuto na temelju lažnivega sumničenju. (Niti tre-notje ni nikdo med nami, ki nosi odgovornost za naše delo, misel na kako vladinstvo. Stransky je lagal pred praškim dogodkom in še po njem. Naš današnji sklep boste zvedeli, diametralno nasprotuje njegovim trditvam, ki jih je nepravilno izvajal iz »Edinosti« in »Slov. Naroda«. Brez reakcije pa take reči, če prihaja od stranke, ki smo ž njo delali dozdaj roko v roki, ne smemo pustiti. Slovansko Unijo so razbili tisti deli agrarcev, ki so zdaj skočili proti nam. Ne smejo je več. Takrat je tudi Kramar in seveda dr. Š. pomagal razdirati. Očitkov o zaletelosti ne smatram za res. Tudi o politki v oštarijah ne govorim. Ljubljanski Union me ne vidi niti na dva meseca enkrat. Ne poznate me Hiti pol cole, če a S°SoG.dem. Lidov Dom ima dobro gostilno, kjer smo večerjali — tovariši soc. deni. in dva agrarca Stannek in Vacek. Najin korak je bil premišljen, edino mogoč in njegove posledice bodo za slov. vzajemnost in skupno politiko najboljše. To boste kmalu spoznali. Zdravi! četudi smo si v gospodarsko-političnem precej nasprotovali, o vsodi naše bodočnosti smo si bili edini, le da je imel marsikdo osebne pomisleke. Zato so se jim nekako razvezali jeziki, ko sem hodil od hiše do hiše in nekdo mi je odkrito priznal: Vam je to delo najlažje, ker ste neodvisni (kot upokojencu se mi ni bilo treba ozirati ne na. desno, ne na levo). Dne 25. nvembr« 1917 je mestna^ občina v Idriji podala oficijelno izjavo in četudi danes ni v Jugoslaviji, sme biti na to svoj korak ponosna vse večne čase. Dobri ljudje so se izjavili tem raje, ker so nasi vojaki začetkom novembra preložili fronto s Soče do Lirnice, 40 km pred Benetke. Padlo in ranjenih je bilo okoli 30.000 Italijanov, 250.000 so jih ujeli, zasegli 2509 topov m obilo drugega vojnega plena; Notranjska m Primorska sta se skoraj čez noč otresli italijanske nadloge. Na izjavo mestne občine mi piše Mojškerc, kot urednik »Slovenca«, 20. dec. 1917 tole" Velecenjeni prijatelj! Vaša izjava je prav dobra. Zelo bi pa vi koristili naši sveti reči, če hi bili tako dobri m propagirali, da jo kolikor mogoče veliko Idrijčanov podpiše, ker se moremo potem e Su 27nat V°lj0 Mrii«anov . ^dpfiL » sestanku 27. t. m. se vidimo; kaj Seda? Prisrčen pozdrav! 1 Mojškerc, m. p. Po izjavi mestne občine sem namreč »valoval v Ljubljano, naj bi nabirali podpA* tudi med občinstvom; Idriji so sledili premogovnik ob Savi (Zagorje, Trbovlje), ja* pa sem v Božiču šel na agitacijo. Napisal sem primerno izjavo na pročelni strani prst debelega praznega zvezka in prvi so se podpisali: Zazula, Fr. Ks. Goli in prof. dr. Lob-čar. Zvezek smo razpoložili med prazniki v kavarni Kavčič, kjer smo kljub snegu in zimi nabrali v 48 urah 200 podpisov (torek-sreda); v soboto sem odpotoval v Celovec in daljnje nabiranje je prevzel hišni posestnik Kanduč, ter nabral 300 popisov, poleg teg* so imele v januarju vse stranke skupen sim« v hotelu Didič, kjer so se skupno izjavil*-Medtem pa je podpise jelo nabirati še žen-stvo (v Idriji in po Sloveniji sploh) kajtid3*" klaracijo so bili podpisali tudi škofje <>r-lic, dr. Mahnič in zagrebški dr. sprozili plaz velikanski izjavi z f pim. Temu so sledili shodi in URn(me-Tako ima torej deklaracija f,v0J i 'i:' deklaracija v maju 1917 je F . p tike naših poslancev: poV^vanje ske izjave in shodi so' bW *sVe}. X0' Ije, da nihče ni mogel govoriti o »narejenem« navdušenju. Te vrstice priobčujem v spomin Kreku ib Mojškereu; bodo naj skromen prispevek k zgodovini takratnih dni! Kar nam je zlohotna / diplomacija z ničvrednimi argumenti pokvarila pošteno zasluženih uspehov, {»pravila bo bodočnsot: čim kasneje tem temeljiteje-Vsem pa, ki so takrat v svoji skromnosti pogumno dali svoje podpise, izrekajmo zahvali1 pravega slovanstva. Mnogo je bilo naB>re* tudi takih, ki so se posmehovali, a so z neprimerno drznostjo znali izkoristiti poznejše razmere 1918 v — lastno korist, hvaleč se s dejanji, ki jih nikoli niso storili. Dne 18. februarja 1918 je idrijsko deklaracijo, lepo vezano, poslala Družba sv. Mohorja v Celovcu (kjer sem takrat bival), Jug®" slovanskemu klubu na Dunaj a 24. marca 1918 je sledila deklaracija z 200.000 podpi^; nabranimi po našem ženstvu in izročeni®1 dr. Korošcu v Ljubljani. Pomembni jubilej. 80-letnica obstoja češko narodno-socig- listiC-ne stranke. — V Binkoštih se je vršil na Češkem redek politični jubilej. Češka narodno-socialistična stranka je praznovala 30-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je objavil voditelj čeških narodnih socialistov senator K 1 o f a č v »Češkem slovuc uvodni članek, v katerem je poudarjal uspešno delovanje narodno-socialistične stranke in p°~ kazal uspehe, ki jih je dosegla stranka v dobi 30 let za češko narodno-socialistično in za češko misel še posebej. Narodno-socialistična stranka je bila ustanovljena 1. 1897. Do 1918. leta, t. j. do prevrata, ko se je razsul gnili avstro-ogrski režim, je stranka delovala predvsem na nacionalnem preporodu Čehov v Avstriji. Svoje politično delovanje je takrat usmerila med delavtsvom s tem, da je začela akcijo za nacionalno osvoboditev Čehov izpod Avstrije. Ko so prišli prvi zastopniki češke narodno-socialistične stranke v dunajski parlament, je vodstvo stranke in narodno-socialističnega delavstva po načelu samoodločbe narodov izvršilo prvo uspešno aakcijo s tem, da je začelo misliti na svojo nacionalno svobodo in da se je spontano izzvala med Čehi mržnja do Avstro-ogrske monarhije. Že leta 1901 je skleni! izvrševalni odbor narodno-socialistične stranke, da ne zadotuje samo opozicija stranke v dunajskem parlamentu, temveč, da je treba vzbuditi interes med nenemškimi nfl' rodi v Avstro-Ogrski, osobito pa med Čehi >” Slovaki v boju proti nenaravnim mejani f.*’ stro-ogrske monarhije, njenemu' imperi® , mu in militarizmu. Nikdar se ne bo pozabiti protimilitaristične akcije čeških n®J rodnih socialistov in nikdar se ne bo . moglo pozabiti delovanja voditeljev «tr“ do leta 1918, ki so dosegli za češki narod ne-venljivih zaslug. Ne bo pozabljena kri cna-veka, ki je bil ustreljen v boju za dosego splošne volilne pravice, dalje omladinca Ilu-bača, ki je padel v Pragi, ne dogodki PL mobilizacije leta 1912 pri Pardubicah di Boleslavi, ne strahotna persekuci® Kinjh ke v svetovni vojni, cenzuriranje orga-časopisov in revij, razpust bilo pet nizacij in udruženj, ne dejstvo, oda0. gociali-članov poslanskega kluba b^iamentu za-stične stranke v dunajske® Q jn mlado-prti hv vojaških zaporih- kinjh legionarjev, bole&lvaskega polka, nar. soc. gibanja junaška smrt sodelavce ^ Ješko svobodo, ter dela ameriških cen« >NARODNI DNEVNIK* 7. junija 1927. ■■ nni—r«Mrr«ficnriri n r im——mm—m—cfrtaMP———i Otvoritev XII. razstave Narodne galerije — grške in rimske plistike. Na binkoštno nedeljo je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava grške in rimske plastike v odlivkih iz pariškega Louvre-a. Kakor z vsako svojo razstavo, tako je tudi z razstavo grške .in rimske plastike dokazala Narodna galerija, da je na višku svoje naloge in da so vse njene razstave v vsakem oziru brezhibne. Zbrane goste, zastopnike oblasti in ljubitelje lepe umetnosti je pozdravil v imenu Narodne galerije DR. IZIDOR CANKAR, ki je izvajal: leden dni je tega, kar je Narodna galerija zaprla* svojo razstavo prvih slovenskih ‘mPr«»ioni9tov, s katero se jim je hotela od-olziti za njih tridesetletno delo, in danes ? Pjl'a Pr&d Vami novo razstavo, ki nam kaze docela drugačen umetniški svet, ki predstavlja utelešenje pradavnega, pred skoraj verna tisočletjema razpalega duhovnega 1!razstavo anlične skulpture v od-, un Jz pariškega Louvrea. Morda bi se kdo udu ida (]ru2j Narodna galerija v istem Prostoru in času tako disparatne umetnostne P°jave in jih v nagli zaporednosti razkazuje slovenskemu občinstvu; in vendar je ta razstava grško-rimskega kiparstva prav tako, atpr razstava naših impresionistov, nujna W- ,ca delovnega programa Narodne ga-in se organično uvršča v nje doseda-razvoj. 1918 Narodna galerija ustanovila leta je obstojala nje začetna zbirka v glav-,• i1.11,/2 nekdanjih nakupov mestne občine bilo nSke; razumljivo je tedaj, da so to oh P° Veliki večillli slike’ pridobljene raznih slovenskih razstavah, med njimi .. bl‘a starejša dela izjema. Narodna gale-^a. se ie takoj lotila, da to zbirko dopolni, kupi S»Vse6^la z lastnimi, zelo znatnimi na-ona dela si<3 Potrudila, da si pridobi zlasti avstrijska vh^v*11 imperionistov, ki jih je Dunaj. Tako se ■ a kupila m odpeljala na zgodilo, da je bila v- dovolj lki'atk?m Ca,su umetnosti mmem^3 "r639? slov“ske more v Narodni galeriiOT11}3’ “J e?aj 81 Vilnn c.r,,iK„ e . r>H vsakdo ustvariti pra- od ibrafnv 4 K-xaS81? ulnetnostnem razvoju A m yŠUblCev.d0 današnjega dne. zbere ar|Crn^nvnnleiya kot institucija, ki naj vse l strokovno obdela b, javnosti pokaži se! kar SO slovenski umetniki važnega ustvarili, ni mogla ostati pri tem, ni mogla svoje zbirke izpopolnjevati izključno z nadaljnjim pridobivanjem sodobnih del. Sprimo krepkega umetniškega dela našega desetletja nismo smeli pozabiti na tisto, kar so velikega pred nami ustvarila na Slovenskem tolika stoletja poštenega umetniškega i™: Treba je bilo začeti graditi zbirko, v na5.er' na^ s® nam pokažejo sestavne črte bv\a v2ž.»vlnostne preteklosti. Ta naloga je umetnostne*^ 0(1 Prve, ker inventar naše sestavljen ker^n^H še ni bil niti približno v osnovnih potezah^ge^°!in* ,ni ,bila na galerija 1. ^rireSia N-ar°,d' razstavo slovenskega slikarstva od 16°do 8ia° stoletja in 1. 1925 zgodovinsko razstavo portreta na Slovenskem, ki sta prvikrat nazorno pokazali našemu občinstvu glavne raze našega umetnostnega razvoja, a bili tudi zajnadaljnje delo Narodne galerije odločilne važnosti: na njih je postalo očitno, v katerih zbirki JiZ treba delati, da se ustvari dobra galeriin Stare umetn°sti. Narodna njnp začela sama zbirati starejše umet-s,e Je hkrati pogajala z društvom narodni doni« o prostorih, v katerih naj bi - bodoča velika galerija nastanila ter z Na-ounim muzejem in knezoškofijskim ordinariatom kot lastnikom škofijskega muzeja, da se te tri umetnostno-zgodovinske zbirke strnejo v enotno telo. Vsi razgovora so se ugodno končali in danes je Narodni galeriji zagotovljen dom in gradivo za dostojno zbirko slovenske umetnosti, ki se bo prihodnje leto, ob prvi desetletnici Narodne galerije, javnosti odprla. S tem bo dosežena druga etapa v -izvrševanju delovnega programa Narodne galerije. Doslej največji darovavec in prav za prav ustanovitelj Narodne galerije je g. Ivan Hribar, ki je s pismom od 24. junija 1922 podaril društvu prvi milijon kron; v petih letih, ki so od tega časa minila, se je jela izpolnjevati njegova tedaj izražena želja »naj bo poklonjeni znesek kvas, iz katerega zraste v bodoče dom naši umetnosti«. I’a Narodna galerija je s tem prvim velikim darom vred prejela od svojega ustanovitelja tudi naroči- lo, ki ga je dolžna pomniti: Narodna galer.i-na »naj ne bode ekskluzivno naroda temveč naj bode posvečena umetnosti sploh.« Po tem zamisleku in volilu ima torej Narodna galerija biti več nego zavod s sistematično urejeno zbirko lokalnega pomena, več nego revija najboljših umetnostnih del slovenske preteklosti in sedanjosti, postati bi morala institucija, v kateri bi se Slovenci mogli seznanjati z najznamenitejšimi deli svetovne .umetnosti, .Društvena uprava se je dobro zavedala, kako težke in skoraj nedosegljive naloge so se ji s tem stavile, a čeprav ji je bilo jasno, da s svojimi sredstvi ne more stopiti v konkurenčni boj kupo-vavcev na svetovnem umetnostnem trgu, je tudi opazila, da v enem oziru vendarle more znatno pospešiti splošno umetnostno kulturo pred Slovenci — z nabavo odlitkov najznamenitejših svetovnih skulptur. Ta umetnostna panoga je namreč najbolj boleče mesto naše izobrazbe in naše umetniške delavnosti. Že danes je jasno, da bo največja po-mankljivost prihodnje velike Narodne galerije revščina naše skulpture; razen nekaj oltarskih plastik bo iz starejšega časa spočetka komaj kaj važnega v njej. Kar se tiče slikarstva, smo se Slovenci, tesno spojeni z Zahodno Evropo, razvijali vzporedno s tem kulturnim organizmom, tako da smo tudi mi tisto, kar je Evropa mislila, mislili in izražali po svoje, in kar je ona čutila, smo mi na svoj način prečuvstvavali. O skulpturi tega ne moremo reči in danes je umevanje skulpture in potreba po njej celo manjša nego v minulih stoletjih. Trdijo, da je niane-mu narodnemu značaju plastični čut sploh tuj, da zato slikarstvo nujno presega skulpturo po kvantiteti in kvaliteti dela; o tem je mogoče dvomiti, a da je zmisel za kiparske umetnostne vrednote med nami malo razvit in da je to vidna pomanjkljivost v našem duševnem življenju in udejstvovanju, nam izpričujeta preteklost in sedanjost. Za- lo je storila Narodna .galerija važno narodno-vzgojno dejanje, ko se je lotila, da izpolni svojo tretjo nalogo, in ko je privabila v Ljubljano prvo zbirko svetovne skulpture; našim dijakom, ki toliko slišijo o grškem in rimskem kiparstvu, a ga niso nikoli videli, našemu mlademu umetniškemu naraščaju, nam vsem, ki smo zdavnaj naučeni gledati v teh umetninah sestaven del zahodno-ev-ropske kulture, je odprla pogled v nov svet. Če bi bila Narodna galerija dala prekopirati vse najvažnejše slike, kar jih visi ,po muzejih, bi to dejanje ne bilo tako pomembno, zakaj kopija slike ni niti dovolj zvesta podoba originala niti ni potrebna; mehanična reprodukcija nas zanesljiveje pouči o nje pravem značaju. Skulpture pa fotografski aparat nikoli ne more pravilno posneti, ona ima svoje posebno osnovno življenje in gledali jo je treba v njeni popolni in telesni resničnosti. Narodna galerija je tako prva med nami odprla šolo za umevanje 'kiparskih kvalitet. V ta namen si je izbrala grško in rimsko skulpturo. To je tista umetnost, iz katere se je naša umetnost rodila in h kateri se vedno vrača, kakor se vrača otrok k materi po tolažbo in svet; to je tista umetnost, pri kateri so premnoge umetnostne dobe zahodne Evrope, čeprav vedno zavzete od lastnih ciljev, hodile v šolo do te ure. To je svoj, v sebi zaključen svet šestih stoletij, ki se nam v tej galerijski, danes še nepopolni zbirki — katera zbirka je popolna? — razkazuje v jasni organičnosti od začetka do konca, od ‘arhaične dobe do rimskega cesarstva. V njej vidite, kako se začenja mrtva snov pod umetnikovo roko sprva rahlo gibati, kako se nato oblikuje dostojanstveno obličje člo- . vekovo in mehanizem njegovega telesa, kako se jame potem figura subjektivno duševno razživljati, kako prehaja v ljubek genre helenistične dobe in se razvoj zaključuje z ostrim naturalizmom v "času imperija. Vse umetniško življenje ene, velike zgodovinske epohe stoji v teh sohah pred nami, zaokrožena zbirka, ki nam je dragocena .po estetski vrednosti svojih del in kot kulturno-zgo-dovinski dokument. Narodna galerija namerja to svojo zbirko spopolnjevati in ji pridružiti še najvažnejše skulpture srednjega in novega veka. Naj so tudi vse te figure iz krhkega mavca, potrebne in od davna zaželene so nam, kakor je Francozom potreben in dragocen njih Tro-cadero, čeprav je obljuden zgolj s suhimi mavčevimi odlitki. Narodna galerija upa, da je tudi s to prvo zbirko odlitkov začela vršiti koristno delo med Slovenci. V njenem imenu Vas iskreno pozdravljam ter otvarjam nje XII. razstavo. Nato so si gostje ogledali razstavo, ki je en sam slavospev lepoti človeškega telesa in umetnosti. Vsi brez izjeme bi si morali ogledati to razstavo, da pride tudi v današnjo dobo nekaj onega idealizma, ki je pred 2000 leti ustvarjal one umotvore, ki so sedaj v odlivkih razstavljeni na razstavi Narodne galerije v Jakopičevem paviljonu. Pismo iz Varšave. Varšava, dne 1. junija 1927. Vseslovanski kongres zdravnikov v Varšavi. — Sveto' ni kongres vojaške medicine v Varšavi. — Sneg in slana koncem maja. iD.ne 29. maja t. 1. se je končal prvi vseslovanski kongres zdravnikov Varšavi, katerega so se udeležili poleg Poljakov tudi Jugoslovani, Bolgari in Čehi. Obravnavali so o skleromi, o zdravstvenih razmerah in •sanitarni upravi v slovanskih deželah (raz-ven Rusije). V osrednji odbor novoustanovljene vseslovanske zveze zdravnikov so bili izvoljeni ti-le Jugoslovani: D,r. Ivkovič, dr. Caokovič in prof. dr. Rus. Pri tej priliki so položili Jugoslovani in 'Bolgari skupen venec na grobu neznanega vojaka kot prvi znak jugoslovanskega-bolgarskega zbližanja. Prihodnji kongres se bo vršil v maju 1. 1928 v Pragi, kamor pričakujejo tudi brate Ruse. Dne 31. maja t. 1. se je vršila v Varšavi slavnostna otvoritev svetovnega kongresa za vojaško medicino v prisotnosti prezidenta poljske republike Moščickega. 3000 predsta-viteljev različnih narodov se je zbralo v monumentalnem poslopju varšavske politehnike, kjer jih je kot prvi pozdravil šef administracije armade general Konanzenski. Izmed gostov je prvi izpregovoril Jugoslovan Vladisavljevič. Ko so gostje opuščali politehniko se jim je nudil diven prizor. 6000 poštnih golobov s pisemci, privezanimi na noge, se je dvignilo v sivem oblaku pod nebo in se razpršilo na vse strani sveta. — Danes se prične prva obravnava o evakui-ranju premične vojne. Jutri bodo razpravljali o sifilsu. Varšava gosti tudi 200 ženskih posetnikov kongresa, nad katerimi sta sprejele pokroviteljstvo soproga maršala Pilsud-skega in soproga premjera Bartla. Koncem maja sneg in slana, kaj takega ne pomnijo najstarejši Varšavljani. Človek bi mogel obupati nad letošnjo pomladjo in nad samim seboj. Zasveti se solnce, oblečeš novo obleko in lakaste čeveljčke in hitiš na ulico. Komaj pa stopiš iz veže, pozdravi te ploha, vihar in sneg. Vrneš se domov,, preoblečeš se, vzameš zimski plašč in galoše in hajdi na cesto! In kot bi bil julij, peče solnce, smehlja se nebo. Zopet dirjaš domov, preoblečeš se pomladansko in spet je dež, blato in mraz. Dobrodošel je bil mraz pred volitvami in na dan volitev v varšavski občinski svet (dne 22. maja t. 1.) Hladil je razburjene volilce in pregoreče agitatorje. Njegova zasluga je tudi, da so potekle volitve razmeroma mirno. (Samo 300.000 Var-šavljanov od pol milijona volilcev se je vrnilo domov s potolčenim nosom, oteklim očesom ali pa izbitim zobom.) Toda volilna doba je minula, Varšava se je pomirila. A februarsko vreme traja dalje! Kaj bo s Bad-jem, kaj bo z žetvijo? Pomrznili so vsi tisti poeti, ki so nam druga leta v tem času zastrupljali življenje s svojimi stihi o pticah, cveticah in sapicah. Nikomur se noče pesniti o solncu in vesni, ko v zakurjeni sobi šklepeta z zobmi. Le nekje sem čitala pesem o pomladi, ki pa jo je napisal jetični, medtem ko je ležal v umetnem solncu kremenove svetiljke. Dr. Rožena Kokalj. UDRUŽENJE JUG OSLOV. NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV nam piše: Z ozirom na poročilo v Vašem cenjenem listu z dne 4. junija 1927 o kongresu Saveza železničarjev Jugoslavije prosimo, da sprejmete sledeče pojasnilo: Po tiskanem poročilu Saveza za kongres ima imenovani Savez v Sloveniji 3214 članov, na Hrvatskem 749 ter v Bosni in Hercegovini tudi okoli 100 do 200 članov. V tem poročilu Saveza se Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev napada kot žolta organizacija, ter je tudi na kongresu bilo iznešeno, da železniška uprava favorizira žolto Udruženje na železnicah. Iz poročila v Vašem listu podpisani Oblastni odbor prihaja do zaključka, da je glavna ost dela kongresa naperjena proti Udruženju jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev kot strogo nepolitični narodnostanovski organizaciji. Oblastni odbor ugotavlja, da članstvo Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev in organizacija kot taka ne uživa in ni uživala nikakih predpravic, ali kake dobrohotnosti s strani železniške uprave bodisi v ministrstvu saobračaja, Generalni direkciji ali Oblastnih direkcijah ter vse napade Saveza in njegovega kongresa na naslov UJNŽB, odločno odklanja kot neresnične ter javno poživlja predsedstvo Saveza i kongresa, da naj se točno izjavi in da možnost možatega obračuna pred javnostjo ali pred sodiščem. Udruženje Jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev bo strogo tudi v bodoče stalo na braniku za gospodarske, socialne in kulturne pravice vsega osobja državnih prometnih ustanov ter vsako slepomišenje in izrabljanje nad vse bednega stanja prometnega osobja pravočasno razkrilo in vsako politično izigravanje če tudi se to hoče vršiti na politično internacionalni podlagi odločno odklonilo in odbilo, da se ne ponovijo žalostni primeri politično diktirane stavke 1. 1920, ki je prinesla vse postoječe gorje osobju vseh prometnih ustanov v državi. Oblastni odbor Ljubljana, Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev kot sestavni del po celi državi postoječe nepolitične narodnostanovske organizacije, ki šteje 25.000 plačujočih in rednih članov železničarjev in brodarjev obžaluje, da se je ravno v Ljubljani, oz. v Sloveniji v sedanjem času improvizioniralo tako zborovanje, ter se z neodgovarjajočimi poročili v dnevnem časopisju hoče prikazati drugačno stanje oz. težak gospodarski položaj prometnega osobja izkoriščati v strankarsko-politične — četudi internacionalne namene. Sirite »Narodni Dnevnik"! Francija in Italija od premirja do Locarnske pogodbe* (Napisal francoski diplomat.) G. Nitti ni bil sovražen Francozom, a imel je svojo politiko, ki ni bila naši nolitiku Predno je gosp. Pinom-,-. „ ... poiniK.i. štvo francoske republike 3?a k..Predsedm- našo politiko, vsaj začasno, ko je deit!?"1^-1 bo l raj n ostvarjanje.« Gosp. Nitti bi pa bVt svojo politiko lahko definiral na sledeči način: »Mir bo trajno razdiranje.« To, kar se je moralo po njegovem mnenju razdreti ali pustiti, da se razdere, je bil precejšen del mirovnih pogodb. To se je sicer med tem že dogodilo, toda še ne v oni meri, kamero bi 011 smatral za neizbežno zaželjeno. Smatral je za nesmiseln precejšen del Versajske mirovne pogodbe, plačevanje vojne odškodnine in načela obveznosti, katera so bili naložili Nemčiji. Rad je dejal: »Ali si morete predstavljati, da bodo celi rodovi Nemcev, ki vojne niti niso videli, še trideset let pozneje delali, da plačajo zmagovalce? Ali ne smatrate tega za suženjstvo?«; Ako se mu je na to odgovarjalo: »Ali imate rajši, da bi celi rodovi Francozov, ki vojne niii niso videli, delali še trideset let, da uposta-vijo to, kar so bili Nentci uničili? Ali se Vam zdi to bolj pravično?« tedaj je dvignil svoje male roke in jih je spet povesil, kot bi bil hotel reči: »To se mi ne zdi nič bolj pravično vsekakor je pa mnogo bolj enostavno. Marsikateri odstavek mirovne pogodbe, ki se je tikal razmejitev, mu tudi ni prav nič ugajal. »Ali si morete predstavljati,« je dejal, vda bo mogoče Nemčijo zadržati, da bi si prisvojia Avstrijo?« Priklopitev Avstrije Nemčiji ga pa nikakor ni razburjala in moramo reči, da njegovi rojaki še danes ne razumejo popolnoma nevarnosti, ki obstoja v lem za njih deželo. Gdanski koridor je bil zanj samo nekaj smešnega, in bil je mnenja, da morajo sčasoma one točke mirovnih i ogodb spremeniti, ki so bile stavile močne germanske ali madžarske manjšine na ozemlje novonastalih držav, Češkoslovaške, Poljske in Rumunije. Ravno za te se je zavzemal, mi je fatalist dobrodušne vrste. Njegove misli so bile sorodne onim gosp. . oyda Georgesa. Prvotni Lloyd George ni P onjegovem okusu, oni, ki je grmel zoper Nemčijo bolj kot vsakdo drugi, in ki je hotel, da plača vojno odškodnino do zadnje pate tet iztoči vojne krivce, na čelu jim cesarja, prince in maršale. Toda spoznal je v samem sebi drugega Lloyda Georga, onega, ki je upostavil politiko, izraženo v geslu: Gennany on her feet.« (Nemčija na lastnih nogah.), politika, ki je mnogo doprinesla do toga, da se je dvig Francije oviral. G. Nitti se je smatral za drugega Lloyda Georgea, in ta je bil tako spreten, da ga je potrjeval v tej misli. Zato mi Francozi nismo dobili nobene podpore italijanske vlade, kadar smo jo ravno najbolj rabili pri britanski vladi, da se upostavi sporazum med zavezniki. Ko še Versajska pogodba ni izvrševala, sta se London in Rim znašla združena, da pritiskata na Pariz, naš zadržujeta, nam propovedu-jeta spravo in nam skušata iztrgati kako koncesijo. Na konferenci v St. Remu, aprila 1920, sta g. Lloyd George in g. Nitti obdelovala g. Milleranda, naj bi kar na mestu vsi trije povabili Nemčijo, da pošlje odposlance, s katerimi naj bi se zavezniki, čeprav še niso bili med seboj enega mnenja, raztovar- jali o reparacijah in varnosti, ki bi na ta način zopet prišle na zeleno mizo. Ta predlog, ki ga je g. Millerand odklonil, osvetljuje smernice, po katerih se je ravnalo njih skupno delovanje. Seveda je šla ta skupnost samo do neke meje, kajti z brezobzirnostjo,-ki pa g. Nittija ni žalila, se je g. ,Lloyd George, ko je bil dognal, da ne more toliko odnehati, kot bi bil on hotel, sporazumel direktno z nami, in potem njegovemu laškemu tovarišu ni nič druggea preostalo, kot da se slednjič pridruži temu sporazumu. G. Nitti se je tako znašel med dvema stoloma; toda neprijetnost tega položaja ga ni ovirala, da ne bi pri prvi priliki stvar skušal. ponovno po- On je tesno sledil zunanji politiki in je ni spustil iz rok. Zato dosedaj še nisem omenil imena njegovega zunanjega ministra, ki je bil zasedel mesto g. Tittonija, imenovanega za predsednika senata. Ta minister je bil g. , Scialoja, imeniten jurist, duhovit človek, spravljiv značaj, ki je svoje vrline pozneje večkrat pokazal v Društvu narodov pri marsikateri razpravi. Če bi bil g. Scialoja, ki je s svojini ministrskim predsednikom v marsikaterih idejah soglašal, imel svobodne roke, bi bil zadeve gotovo praktično izvedel z večjo psihologijo in fineso. Toda zveze z inozemstvom je vse vodil ministrski predsednik g. Nitti, na katerega so se tuji diplomati pogosto neposredno obračali. Bil je namreč zelo prijazen v pogovoru in ni nikogar dolgočasil. če ga je človek poslušal s kako lahkoto je vse razlagal, je moral občudovati enostavnost, s katero je mislil zadeve urediti. Bil je naravno optimist. Šele če se je človek vrnil domov, je uvidel, da le ne bi bilo zanj zadovoljivo, če bi se zadeva uredila po Nittijevem predlogu. Francozi so se pogostoma pri njem pritoževali o pisanju italijanskih časnikov. Zadeva jo bila pač vredna, da bi se zanimal za njo, kajti časniki ustvarjajo javno mnenje, najmanj toliko, kolikor javno mnenje ustvarja časopise, če ne več. Ali je zato kaj poskrbel? Morda, toda nikoli nismo videli sledu njegovih poskusov, da bi bil ublažil zločinsko natolcevanje, ki ga je vršilo časopisje njegove dežele napram nam, ob vsaki priliki in prekomerno protifrancosko Časopisno ro-vatije, katerega so se udeleževali državni listi, ki so ga sicer v vsem zelo ubogali in to še z večjo strupenostjo kot nacionalistični listi. Teikom zadnjih mesecev njegove vlade nam je bila za petami tolpa psovalcev, ki so nas slikali v tako temnih barvah, da so nas morali osovražiti pri svojih čitateljih. Tako je bilo vsejano v našo škodo novo seme nezaupanja in sovraštva. Če bi bili g. Nittiju bolj pri srcu odnošaji med obema deželama in prijateljstvo obeh narodov, bi bil razumel, da bi jih bil moral ohraniti in to tembolj, ker je postala nemška propaganda bolj delavna in je našla v Italiji trenotno bolj ugodno ozemlje. Italija je namreč tedaj preživljala dobo reakcije proti vojni, kar se je pozneje tudi zgodilo v Franciji. Iz reakcije proti vojni pa se je v Italiji naravno razvila tudi reakcija proti Franciji, ki je bila glavna podpora koalicije. Oboje je šlo skupaj. Iz tega si lahko razlagamo mišljenje Italijanov o principih zunanje politike, ki so jih od trenutka sem bolj ali manj spremenili. (Dalje prihodnjič.) JAPONCI NAD NAMI. Na Japonskem se je zgodil velik polom bank. Da sanacijo bank pospešijo, so sklenili ravnatelji teh zavodov, med njimi tudi princ Matsuheta, da prodajo svoje zasebno premoženje in tudi svoje palače. Tako bodo ravnatelji bank, svesti si svoje odgovornosti pred vlagatelji in malimi delničarji, postali siromaki, da obvarujejo škode one, ki so jim zaupali svoj denar. Tako se je zgodilo na Japonskem in pripomniti moramo, da se je tako v resnici zgodilo in da to ni nobena bajka. Pa pri nas? . Tudi pri nas smo imeli in imamo sedaj že dosti bančnih polomov. Ali pa ste kdaj sli; šali, da bi direktorji ali vodilni upravni svetniki sklenili, da žrtvujejo lastno premoženje, da tako povrnejo škodo, ki so jo zakrivili le oni sami? Ne, kaj takega niste čitali in tudi ne morete čitati, ker bi vsi dejali, da ste znoreli, če bi kaj takega pričakovali. Pri nas je pač tako, da se polom zgodi in da ni nihče drug kriv, ko ubogi vlagatelj ali mal delničar, ker je pač bil tako »neumen«, da je drugim zaupal svoj denar. Ampak, kam pridemo, če taki nazori obveljajo! Zakaj mora biti tudi .Japonska nad nami? — Izplačevanje razlik državnim uslužbencem. V finančnem ministrstvu se .pripravlja odlok glede nadaljevanja izplačevanja razlik državnim uslužbencem za čas od 1. septembra 1923 do 1. maja 1924. Izplačevanje se bo vršilo tako kot lansko leto. — Razpisana učiteljska mesta. Na vadnici državniga moškega učiteljišča v Ljubljani se {»polnita s početkom šolskega leta 1927-28 službi dveh vadniških učiteljev. Prošnje je vložili najkasneje do dne 30. junija pri pristojnem uprav iteljstvu. — Minister Pucelj petdesetletnik. Minister n. r. Ivan Pucelj je praznoval te dni svoj 50-letni rojstni dan. Gospod Pucelj se je pričel politično udejstvovati leta 1902 kot agilen delavec takratne nar.-napredne stranke Po vojni je bil podpredsednik demokrat ske stranke. Ko je bila ustanovljena samo-stojno-kmetijska stranka, je vstopil v njene vi^ste, kjer je zavzel kmalu vodilno mesto. — Iz finančne službe. Za podinspektorja finančne kontrole na dosedanjih službenih mestih sta imenovana Franjo Arko, komisar finančne kontrole pri Sv. Lenartu v Slovenskih 'goricah in Franjo Kocjan, komisar finančne kontrole v Škofji Loki. — »Advokat dr. J. Stefančič v Beogradu je preselil svojo pisarno iti Frankopanove v Kralja Natalije ul. 18 (poleg »Triglava?). — Belgijski konzulat v Ljubljani naproša vse absolvente belgijskih učnih zavodov, da mu blagovorllo Bporočiti svoje naslove, katero stroko so absolvirali in kje, ako se zanimajo za prevzem zastopstev belgijskih industrijskih, finančnih ali izvoznih tvrdk. — Glavna skupščina Zveze za tujski promet v Sloveniji, bo dne 10. junija 1927 ob 11. uri v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (pritličje desno) v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Letno poročilo. 3. Računski zaključek in poročilo nadzorstva. 4. Spremerriba pravil. 5. Volitev odbora in nadzorstva, fl. Posestvo v Bohinju. 7. Slučajnosti. — Ako se ob določeni uri ne sestane dovoljno število članov, se skupščina vrši pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom. Tudi se na skupščini more sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. — Podpornemu društvu slepih, Ljiiblajna, Wolfova ul. 12 so darovali: Ga. Ivanka Lau ter Cinkole, Ljubljana 100, Din, Ljubljanska kreditna banka 500 Din, posojilnica v Framu 200 Din, Južnoštajerska hranilnica, Celje 250 iDn, Podmladek Rdečega križa v vnanji šoli pri Uršulinkah 100-D in, Celjska posojilnica Celje 250 Din, Narodna banka kraljevine SHS, podružnica Ljubljana 1000 Din, g. Mayer Josip, Ljubljana 20 Din, obmejni kpmtr. veterinar, Rakek 50 Din, vesela družba v Podutiku pri »Vodniku« 100 Din, g. J Čokat v svoji oporoki 175 Din, g. Verovšek, Ljubljana 10 Din, Posojilnica Dobrepolje 300 dinarjev', Županstvo občine Cerknica 100 dinarjev, županstvo občine Žužemberk 100 dl narjev. — Vsem plemenitim darovalcem naj prisrčnejša zahvala. — Odbor. — Slavnostni teden na Dunaju. Od 1. do 19. junija. 50% popusta na avstrijskih železnicah, vstop v Avstrijo brez vizuma na podlagi »Gutscheinhefta«, ki se dobi v potovalni pisarni Jos. Zidar, Dunajska cesta 31, tel 27 — 59, brzojavi: Zidar, Ljubljana. Pismena naročila se izvrše točno, neznanim po povzetju. ..... — Stalna higijenska razstava v Ljubljani pod Tivolijem je bila ponovno otvorjena v nedeljo, dne 5. junija t. 1. in odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Vstopnina za osebo 2 dinarja. — Oddelek ženske bolnice in oddelek za telesne vaje sta znatno izpopolnjena. Opozarjamo občinstvo (zlasti ono iz mariborske oblasti) na novopriklop-ljeni antitrahomski oddelek (tkzv. egiptovska očesna 'bolezen). — Večjim skupinam obiskovalcev (šole, društva itd.) se na predhodno prijavo Higijenskemu zavodu v Ljub ljani stavi na razpolago tudi zdravnik kot tolmač razstave. — Avtomobilistom, ki se peljejo na Bled poročamo, -da se sme cesta pod iblejskim gradom uporabljati v smeri od (blejskega kolodvora proti zdravilškemu parku. V nasprotni smeri, torej od zdraviliškega parka do kolodvora je vožnja za vsa vozila prepovedana. Istotako je tudi prepovedana vsaka vožnja po gorenjski cesti mimo h0*61® »ftapsc, proti hotelu »Potočnik« ( v obeh smereh). Promet naj se vrši po Cankarjevi cesti. . — Za obiskovalce VII. Ljubljanskega velesejma, ki se vrši od 2. do 11. julija t. 1. velja- jo v naši državi železniške ugodnosti, to je 50% popust na vseh vlakih razven SOK: za odhod v Ljubljano na velesejm od 28. junija do 11. julija, za povratek od 2. do 15. julija. Prvotno je bilo dovoljeno za potovanje v Ljubljano od 28. junija do 8. julija in za povratek od 4.— do 15. julija, kar je pa železniško ministrstvo v korist posetnikov spremenilo. Ta ugodnost se zamore izrabiti na podlagi sejmske legitimacije, ki stane 30 dinarjev in katero prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije in Putnik (v Ljubljani ter Mariboru). — Skadarsko jezero se osuši. Ministrski svet je dovolil oblastni samoupravi na Cetinju 15 milijonov zlatih mark na račun reparacij za osušenje Skadarskega jezera, ker je to edini način, da se zagotovi prehrana prebivalstvu Črne gore. — Stavke poštnih uslužbencev v Avstriji ne bo. Iz Dunaja poročajo: Nevarnost stavke poštnih uslužbencev je odstranjena. Sporazum glede materijelnih zahtev poštnih uslužbencev je dosežen. — Kraljica banditov. Chicaška policija je aretirala te dni Marijo Glyn, kraljico banditov >voleje tolpe*. Z njo vred sta ibila aretirani dve njeni prijateljici in 11 mladeničev, članov Ulynine tolpe. Banditska tolpa ima na vesti 243 zločinov, med njimi dva umora. Kraljica banditov je 17-letna rdečelasa frklja. Priznala je, da je sodelovala pri desetih roparskih napadih. — Krava v knjigarni. V knjigarno »Tyro-lia« v 'Bozenu je pridrvela te dni pobesnela krava. Žival je napravila v knjigarni precej škode. Osobje je v paničnem strahu pobegnilo iz lokala. Pobesnelo kravo so morali ua licu mesta ustreliti. toklubova kraljevine SHS. Pravico starta imajo samo člani klubov, kateri so včlanjeni v zgorajšnjem Savezu. Točni razpis se je doposlal vsem saveznim klubom. Maribor. m— Uradni dan T. O. I. zbornice v Mariboru. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji zbornični uradni dan 'r Mariboru izjemoma v petek, dne 10. junija t. 1. dopoldne v uradnih prostorih Gremijs (Jurčičeva 8/11.). m— V Studencu pri Mariboru se proslavi 50-letnica obstoja šole na svečan način 2. in 3. julija. Iz zastopnikov vseh tamkajšnjih kulturnih organizacij se je sestavil poseben odbor, ki vrši vse priprave za dostojno proslavo. Tragedija mladega Ljubljančana. Bedastoča z »najlepšinii ženskami«. V Galvestonu v Ameriki se je vršila te dni tekma lepotic. Tekmovalo je 38 žensk. Zmagala je devetnajstletna Newyorčanka miss Britton. Dobila je naslov »miss United States« in, kar je še več vredno, nagrado 2000 dolarjev. — Grozen poizkus samomora. Dvajsetletni dečko Momčilo Maučič v Beogradu je nesrečno zaljubljen. (Zato se mu je življenje pristu-dilo in sklenil je, da se preseli na drugi, boljši svet. V to svrho je izpil večjo količino razstopljene sode za pranje, si razparal z nožem trebuh in si prerezal na obeh rokah žile. ""'lue.liali so ga v bolnico. V elike zaloge žita ua Madjarskem. Iz Budimpešte poročajo: V strokovnih krogi i se govori, da je ostalo na Madjarskem td prošle želve do danes nad 1,500.000 q žila. Tega kvalitativno slabega žita ni mogoče izvoziti. Vsled tega je pričakovati, da osla ne letos po žetvi še nad 1 milijon <1 žita, ka bo na razvoj een letošnjega iita zelo ne povoljno vplivalo. V soboto dopoldne se je pripeljal v Zagreb bivši ravnatelj Jadranske banke, sedanji uradnik Ljubljanske borze dr. Janko Berce s svojini 10-letnim sinom Borisom, učencem I. gimnazijskega razreda. Dr. Berce je pripeljal svojega sina k birmi. Naslednji dan, okoli dveh popoldne, je šel živahni deček iz hotela »Lovački rog«, kjer je s svojim očetom ložiral, na ulico. Tekel je, ne gledaje ne na desno ne na levo, preko Iliče. V tem hipu je pridrvel mimo tramvaj ter ga podrl na tla. Voznik je sicer voz takoj zavrl, toda bilo je prepozno. Deček je prišel pol kolesa. Samo enkrat je kriknil in bil je mrtev. Ko se je tramvaj usta- NE HODITE NEMO MIMO! Mogoče je vse potrebno. Kar narod in posamezne njegove organizacije delajo, je breadvoma posredno in neposredno namenjeno, da dviga narodom duševno ali gospodarsko moč, da jači njegovo kulturo in krepi njegov ugled na zunaj in na znotraj. Vsako organizirano narodov delo je etapa ua poti v popolnejše življenje. IToda organizirano delo Rdečega križa je nad vsem. Rdeč križ vrši delo usmiljenja in bratske samaritarske pomoči bratom in sestram v sili. Rdeči križ s svojim nesebičnim in požrtvovalnim delom plava kakor božja milost nad bojem in materijelnim stremljenjem sveta. Zato je njegovo delo blaženo in milosti polno, zato je njegov trud edini sposoben, da razmerje človeka do človeka brez ozira na vse druge okoliščine prinese več kulture duš in srca. In mi Slovani smo po svojih dobrih dušah in srcih po usodi narave poklicani, da s kulturo duš in src prednjačimo. Rdeči križ deluje tiho, pa zato tembolj učinkovito. Toda brez pomoči najširše javnosti, brez pomoči vseth, ki so zdravi, zlasti pa brez pomoči onih, ki žive v sreči materi-jelnega blagostanja, je njegovo delo nemogoče; kajti tudi njegovo delo je delo ljudi, katerih ne morejo iz nič ustvarjati čudežev. Rdeči križ javnosti ne nadleguje. Toda enkrat na leto se mora obrniti na javnost. Obrača se z zaupanjem, ker ve, da slovenski človek v srcih nosi bratsko ljubezen do bližnjega. Enkrat ua leto je v državi dan Rdečega križa. V SloveiLiJi ia •posebno v Ljubljani je ta praznik določen na blnkoBtno soboto in nedeljo. Znamenje rdečega križa na belem polju bo oživelo med slovenskim vil, se je nudil pasažirjem in številni množici, ki se je bila medtem zbrala, žalosten prizor. Dečka so izvlekli iz mlake krvi izpod tramvaja z zlomljenim prsnim košeni in počeno lobanjo. Truplo je bilo tako razmesarjeno, da se je ob pogledu nanj par ljudi onesvestilo. Kmalu nato je prispela ua kraj nesreče komisija, ki je truplo dečka v bližnji vezl preiskala in ugotovila smrt. Voznika Abrahamoviča so utaknili v Pie' iskovalui zapor. On pravi, da ni kriv, grebški listi pa povdarjajo, da vozijo nekateri tramvajski vozniki s preveliko brzillO- Ljubljana. 1— Z ljubljanskega magistrala. Dr. J ^ioši Brilej in dr. A. Kodre sta imenov t>a za magistratna svetnika. Uradnik Ivar Dražil je upokojen. 1— Delavski koncert. Po kong'/su železničarjev, ki se je že vršil v sol si o 4. t. m. dopoldne, je zvečer delavska p/iblika napolnila *vse prostore velike '/v o ran e hotela »Union«, kjer se je vršil kjncert delavskih pevskih zborov iz Slovenije. Spored koncerta je bil zelo pester. Najbolj je ugajalo izvajanje Prelovčeve »Slava delu«, ki so jo zapeli združeni pevski itoori pod vodstvom pevovodje g. Kristo PerUa. Zatem so še lokalni delavski pevski klubi, tak ribora, Zagreba, Kamnika m kvalitativna najboljšega delavskega pevskega društva v Sloveniji »Cankarja« iz Ljubljane. Pevski klubi, ki jih vodijo priznani gg. pevovodje (g. prof. Grobinng, Perko, Ambrožič, Oman, Vidmar, Lolič) so pokazali s svojini posrečenim nastopom prav lepe uspehe. Sicer se je opazilo nekaj malih neuglajenosti, ki pa se bodo dale v kratkem izboljšati, saj so vsa pevska društva še zelo .mlada po svojem postanku. Na to je »Cankar« zapel še delavsko »Internacionalo«, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. 1— Društvo za narodovo zdravje ima svojo redno odborovo sejo v torek, dne 7. junija t. 1. ob 20. uri zvečer v Šolski polikliniki. — Dnevni red: poročilo o proslavi dnevov zdravja — sprejem novih članov — nadalnje delo — slučajnosti. 1_ 15-letni vajenec poneveril 40.00U Um. Neka ljubljanska veletrgovina je poslala vajenca Ferdinanda Gabrijana z vsoto 40 000 dinarjev v Ljubljansko kreditno banko, dečko je pa z denarjem neznanokam pobegnil. — Podaljšanje policijske ure povodom Velesejma v Ljubljani 1. 1927. Na prošnjo Ljub-lianskega velesejma reg. zadruge z o. z. v Ljubljani z dne 20. maja t. 1. je veliki župan ljubljanske oblasti dovolil na podstavi § 2 ministrske naredbe z dne 3. aprila 1855 drz. zak. Št. 62 za čas letošnjega Ljubljanskega velesejma to je od 2. do 11. julija 1927 podaljšanje policijske ure v območju mestne občine ljubljanske in sicer: 1. za vse gostilne in restavracije v Ljubljani do 1 (ene) ure, za vse kavarne v Ljubljani do 3 (tretje) ure z omejitvijo, da se po 2 (drugi) uri ne smejo več točiti alkoholne pijače; 3. za restavracije, gostilne, kavarne in okrepčevalm-cev ograjenem prostoru sejmišča do 1 (ene) ljudstvom, da opominja in opozarja, da je j sreča minljiva in da je pomoči usmiljenja vsakdo preje ali sleje potreben. Posamezna društva Rdečega križa ta dan organizirajo po svojih krajevnih prilikah. Pa organizacija ne sme biti roba in zapeljevanje. Vzvišeni cilji Rdečega križa morajo sami ob sebi dvigniti slovenski narod, da kakor eden pride sam od sebe in daruje vsakdo po svojih prilikah. Med nujno potrebne in neodložljive izdatke tega dne mora spadati tudj večje ali manjše darilo za Rdeči ’T Ljubljani bo ^a^\“0dlD;r?bivalst^ nfoi-e in.eu samo eno manifestacijo, katere mora udeležiti vsak prebivalec mesta brez razlike in to je manifestacija naših dobrih src in duš. Dobrota srca tudi v casu materijalnosti in nemorale ni prazna beseda. Ona je edino zdravilo! . . Kdor bi šel slepo mimo, naj pomisli, ako v teku nekaj minut morda ne bo ob vso svečo in bo potreboval pomoči Rdečega križa. Kdor ta dan ne iboimel prilike storiti svojo dolžnost napram Rdečemu 'križu, naj se nanj s skromnim darom spomni drugi, tretji dan, predno pride ura usodet Človek, glej človek! Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa SHS, Ljubljana. prevzel naš »Savez Trezvene Mladeži« skV; paj z ostalimi društvi treznosti v državi, katerih je čez 400 3 50.000 člani. Posebno je treba pohvaliti, da vrši Savez to delo samo .radi propagande za treznost ter ninj* od te propagande nikakšnih materijauun koristi. Glavno zalogo »Zupskega zdravca« ima‘ 1110 v Beogradu, katero vodi g. Gliša And?e' jevič, Topličin venac 14, telefon 14-18. P' samezna steklenica vsebuje tretjino litra te slane 4 Din, s steklenico G Din. Steklem se vrne. n. Za sedaj pošilja »Zupski zdravac«: 50 Beograda samo onemu, ki naroči P^jLježi steklenic ter plača Savezu Trezvene MSa|vel naprej, na naslov poštni predal l"8- vaa. daje tudi ostale informacije o tej stva1 komur, ki se nanj obrne. Na letošnjem kongresu Treznosti. raz. 5. julija v Ljubljani se bo sigjjjne pripravljalo vprašanje »Brezai« b|jana5 gtall vodnje«. Kongresna pisarn(^,redovati jpri na-in dom, je ‘pripravljena P tu(j- v Jlianjših kupu »Župskega f^vdovolino število nuni nožLnah, če se zbeTe ročnikov. strašen' p^kTTtarem trgu PRI ČRNOMLJU, Dne 21. maja 1927 je koli 3. ure P°P°Jd»e izbruhnil v Starem trgu st,,aS.^.^Ža„rr- "uM1 9 wi“” wepoP.l»pii. • Ker^eK- požar razširil s strašno naglico, t». ko Ua je v 10. minutah bilo vse v ognju p bilo več mogoče ničesar drugega rešiti, kakor golo žilvjeiije. Zgorelo je z eno besedo vse, tako živež, obleka in veliko živine. Skoda je zato še tem večja, ker so zgorele tri trgovine, ki so bile na veliko zalozene najrazličnejšim blagom. Noben izmed nesr nežev ni bil zavarovan niti za eno “es , 4 resnične škode, ki je uradno cenjena n« milijone dinarjev. Ker so ti nesrečneži ^ li brez vseh sredstev, tako da je nein^i,ra da bi se sami opomogli, trkamo gajte! in usmiljena srca: Podpirajte in P° j^or v V pomoč pogorelcem se je osnoval o Starem trgu. Blagohotni darovi pa se O»J r y iiliaio na naslov Posojilni®« in hranilni« e Btarem trgu pri Črnomlju. ure. — Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 19. trn medklubske motorne in hitrostne 111 ■kolesarske dirke na progi Gaštej-Medvode Km 10 — Dopuščene so vse kategorije. Pri- , javnina za vsako kategorijo 25 I)in, za ko- ■ lesarje 5 Din. Zaključek prijav dne 12. t. m., j naknadne prijave do dne 14. t. m. ob 12. u 11 opoldne. Dirka se po pravilniku Savesa Mo- , BREZALKOHOLNO VINO »ŽUPSKI ZDRAVAC«. Akcija Saveza Trezvene Mladci! za razširjenje brezalkoholnih pijač. iZnano je, da se pri nas že dolgo vodi •ikdia za treznost. Za uspešnejso propagando treznosti pa’je manjkala intenzivna brezalkoholna produkcija, ki bi zamenjavala alkoholne tekočine. V tem smo v zadnjih dneh napredovali. Sadjarska šola v Aleksandrovcu (Zupa) je začela proizvajati naravne brezalkoholne grozde sokove. Pri tej proizvodnji se pa sola ne poslužuje umetnih kemičnih sredstev. Po analizi speeijelnih kemičnih strokovnjakov vsebujejo ta brezalkoholna vina: vode 80%, sladkorja 18%, vinske lusluie 0.60% in azotnih materij 0.30%. Te pijače so zelo okusne ter se prijetno pijejo. Razumljivo, ila so te pijače ibrea škodljivih materij, katere vsebuje vsaka alkoholna tekočina brez razlike. Zato lahko pijejo >Zupski zdi.ivac tudi otroci in bolniki-. To, .produkcijo je.de narno podprlo ministrstvo za naiodno zdravje, a vrši se vsled izredne naklonjenosti ministrstva poljopnvrede in voda. Za to brezalkoholno proizvodnjo se posebno trudi g dr Gera Popovič, znani javni delavec in higijenski pisatelj, ki je poslanec tega kraja. On skrbi, da se napravi čnnboljši iirodukt v tej šoli, samo da pomore svojemu kraju, da mnogo boljše in koristnejs ---------o « proda svoje sadjarske pridelke Propagando in razširjanje teli pijač j Drugi transoceanski polet v sobolo ob 6.40 se je dvignil Chamber-lin v Ne\vyorku v zrak, da poleti v Evropo-Fiksnega cilja nima. Izjavil je samo, P leti v Evropo, in sicer tako daleč, kot lo mogoče z ozirom na zalogo bencin ozirom na vremenske razmere. 'Z«lovoljl_ bi se eventuelno s tem, da bi dosegel s jo »Columbi-o« irlandsko obalo, nakar « poletel potem, če bi bilo mogoče, v Beni-Chamberlin je startal po dveh poizkusi Prvič je drčal aparat po zemlji 500 čevlje daleč, pri drugem poizkusu pa 2000 čevij > nakar se je dvignil .polagoma v zrak. Aparat ima na krovu 455 galon bencina. Chani berlin misli, da bo preletel, če bo šlo vs po sreči 5000 milj. Spremlja ga ravnal01 Columbia Aicraft Comp.« Levine. Levinova soproga, ki ni vedela, da se udeleži nje| soprog poleta, je, ko je videla, da se je dvignil njen soprog v zrak, omedlela. g Pred poletom jje napisal Chamberlin svičnikom sledeče besede za Liudber« ^ »Žal ne morem čakati, da se povrntn^^ koristil sem vreme in sem na jtaterih berlin je vzel sfeboj kakih 100 PJ® ah’ Evrope, adresati stanujejo vrazm^,^ j(j pj.ejeJ »Evening Staudar njegovega P°' od Chamberlinan|.P. >Wel^ kon5no sem leta sledeče da ,prjstanem v Berlinu. *Co-je preletela brez pristanka *®nVj„ m kot znaša daljava med Newyofk« ^ Parizom. V slučaju pa, da bi pro- „a morju, bomo pa itak na paropl ki gi. Imamo seboj radio-aparat an p iahko razvijajo dim, tako da bomo d®la' jje_ signale. Ce bomo lahko plavali, n • nJ)g kateri pravijo da, drugi pa mci] , Hiu-bo potegnil motor v globočina Za vsa^ čai ua smo vzeli s seboj veliko P1'0’ oj. Mino če bo treba, lahko motor odstran* b0 2» p? i. - — p™' Si**!*; treba spustiti na zemljo. Samo ,, da vihar nam to lahko prepreči. M'. s par-„.an bo mogoče ostati ves čas v zvl . raZven niki. Najhujše, česar se nam J®jejene krila, viharjev je možnost, da nam P^ ^nih lahko V severnih krajih se nabere ustJti na zem-toliko ledu, da se moram0 ljo. Zato bomo skušali poleteti rajši preko toplejših krajev.« Kot poročajo iz Halifaxa, je letela »Colum-bija v soboto ob 5. popoldne preko južne osti Nove škotske. Ob 7. so videli Chamberlaina na 50 milj vzhodno od Halifaxa nad morjem. V Berlinu se vrše velike priprave za Chamberlinov sprejem. Policija je določila več tisoč svojih uslužbencev, da bodo skrbeli na aerodromu za red. Takoj po njegovem prihodu v Berlin se vrši v berlinski mestni hiši svečan sprejem ameriškega letalca. Radio družba bo sporočila svojim abonentom ponoči prihod Chamberlina, pozdravne govore in njegove prve besede. Po pripravah je sklepati, da Chamberli-nom sprejem v Berlinu ne bo prav nič zaostajal za Lindberghovim sprejemom v Pa- Politične vesti. — »Se vedno nc morem verjeti, da bi današnja vlada dobila volitve,« tako vzklika neki anonimen, zato pa tem pomembnejši !n* .narodne skupščine beograjskemu po-ocevalen »Jutra«. Vzklik je v marsikaterem oziru zanimiv in tudi razumljiv, predvsem pa je zanimava anonimnost obeh informn-. ]?.®v »Jutra«, od katerih eden je seveda •adikalni, drug pa demokratski minister in seveda — kar se še bolj razume — oba ak-pvua Člana sedanje vlade. V vsem Beogradu l®namreč težko najti tudi enega samega kft> ki bi dvomil, da ima sedanja vlada "ko močno pozicijo, da ji je volivni mandat k^guran. Ravno tako pa tudi ves Beograd v®> da v volivni vladi gotovih vdržavotvornih 'e‘®mentov< De bo in da je med temi ele-ra«nti na prvem mestu tudi SDS, je sklenjena stvar; Zato pa tudi prav radi verjame-k10. da »Jutrov ,informator* ne more in ne more verjeti, da bi dobila sedanja vlada volitve. Ne morejo in nočejo se namreč gospod- MihSSrSiavPo&jv kakor li^°’ ^ ^ trebum in v* ,KaK°r so oni, ne po- redkim pristašem z umetnih' b0li nrati, da SDS ni še izkli,,x hipnozo suge-binacije in da pride tudi ^ VSak,e ko™' bo zopet sprejeta v vlado In kopito vsega binkoštnega čfcmJ6 k' sestavil novo rumunsko vlado. V soboto, dne 4. t. m. dopoldne se je sestal rumunski ministrski svet in sklenil, da poda ministrski predsednik general Ava-rescu demisijo vlade. General Avarescu je potem še ves dan konferiral s predstavniki raznih političnih strank, s katerimi bi rad stopil v zvezo, da bi si zasigural mandat za sestavo koncentracijske vlade. To pa se mu ni posrečilo, ker so predstavniki vseh političnih strank odbili njegovo ponudbo. Popoldne je bil Avarescu v avdienci pri kralju, kjer je podal ostavko vlade. Medtem je prispel v Bukarešto minister dvora Hiott, ki je prinesel kraljev ukaz o imenovanju nove nacionalne koncentracijske vlade, ki jo sestavi princ Barbu Stirbcy. Stirbey je ob 9. uri zvečer odšel h kralju v Serobiste v avdienco. Novi šef nacionalne koncentracijske valde je zaupnik rumunskega kralja in kraljice. Barbu Stirbey je bil svoječasno generalni upravitelj kraljevih posestev Rumuniji. On je tudi zet Bratianua. Zadnja leta je bil Stirbey zelo rezerviran in ni pripadal nobeni politični stranki, tako, da je veljal v politični javnosti kot strogo nevtralna osebnost. — Po sestanku nove vlade se je trdilo, da bo imenovan general Angelescu, dosedanji maršal kraljevega dvora, za ministra vojske in mornarice. V novo vlado bo stopilo tudi 4 ali 5 članov liberalne stranke, med njimi tudi bivši zunanji minister Rumunije, Duca, ki bo v sedanji nacionalni vladi bržkone prevzel zopet ministrstvo za zunanje zadeve. Radiofonija. XLI. Na Dunaju, maja 1927. Že večkrat sem govoril o žičnem ali brezžičnem prenašanju slik. Perspektiva za najbližjo bodočnost je silno ugodna, kajti že danes je dosežen kolosalen uspeh. — Po-setniki sedanje dunajske razstave VVVien und die Wiener« imajo vsak dan priliko, da gledajo prenos na sistem kapitana Ful-ton, ki je najenostavnejši in najoenejši. Dunajska Ravag si je menda že usvojila la sistem in bo v najkrajšem času pošiljala slike svojim naročnikom. Natančno sem si ogledal pošiljanje in sprejemanje, in reči moram, da je stvar jako enostavna. Aparata za pošiljanje in sprejemanje sta jako priprosta in ju je mogoče kakor zvočnik priključiti sprejemnemu aparatu, ki seveda mora biti na cevke ali elektronke. — Oba aparata imata valjar, natančno tako, kakor gramofon na valjar ali takozvani didaktofon. Oba aparata goni povsem enaka ura ali navijalo, kakor gramofon. Glavni pogoj je, da oba aparata točno enako tečeta. Pošiljalec ima več posla. Ta mora vsako sliko prenesti na bakreno plo-čico, kar se navadno zgodi najdalje v 40 minutah. To pločico zvije in natakne na valjar ter postavi na njo iglo, točno tako, kakor pri gramofonu. Seveda tudi valjar ne teče le okoli svoje osi, marveč se polagoma pomika ven, tako da napravi igla spiralno pot, kakor pri gramofonu na valjar. Ta igla torej otipa vso sliko in s tem je tudi razumljiv prenos. Ta slika nadomešča mikrofon in kakor tipa sliko tako titra tudi igla na sprejemnem aparatu. Na sprejemnem aparatu pa postavijo na valjar čisto navaden papir, ki je bil prej namočen v neko kemiško tekočino. Enaka igla kakor na sprejemnem aparatu teče čez ta papir in s svojim različnim titranjem pušča na papirju sled in riše sliko točno tako, kakoršna je ona na bakreni plošči po-šiljalca. — Slika je videti taka, kakor so s klišeji reproducirane slike t. j. slike so pod mrežico. Danes sem videl prenos fotografij raznih umetnic, karikature pokrajine, vezenje v ročnem delu itd., ali vse jako lepo in čisto. Za take svrhe je torej problem rešen. Radio pošiljalci bodo torej na ta način pošiljali aktuelhe slike o dnevnih dogodkih, da ne bodo pošiljali le dnevnih novic, marveč ob enem tudi slike. Kar se je torej kje zgodilo znamenitega, nesreče, dirke, tekme, sprevodi, kongresi itd., vse bomo kmalu potem tudi videli. Radio postaje 'bodo pošiljale svojim naročnikom slike svojih umetnikov, predavateljev, in pa slike k njihovim predavanjem. Časopisi bodo mogli še istega dne s svojimi najnovejšimi vestmi pošiljati tudi slike. Trgovci cenike, kurzne tabele, reklame itd. Telektrograf je aparat najbližje bodočnosti. Kakor smo še pred tremi leti le malo še vedeli o radiju, a danes v kulturnih deželah že ne more biti brez njega skoro nobena hiša, tako bo v malo letih tudi s (elektrografom. Dne 2. junija bo oficijelno otvorjena v Inomostu že peta avstrijska pošiljalna postaja ,in sicer na val 294.1 in s pošiljalno energijo 500 vatov. Ob 11. dop. bo prenos dunajskega programa, a ob 4. pop. bo samostojno slavnostno pošiljanje govorov in pozdravov. Koliko prilik nam daje ta mala Avstrija za dober vzgled in posnemanje, nam, ki smo bogati in nedosegljivo pametni. V soboto 4. junija prično dunajski slavnostni tedni (Wiener Festwochen), ki bodo nudili domačinom in tujcem silno veliko zabave in pouka na vseh poljih znanosti in umetnosti. Kar premore Dunaj na glasbenem, gledališkem in umetniškem polju, vse bo v najboljši izberi na razpolago občinstvu. Vsi faktorji, zasebne družbe, mesto in država so se združili, da bo program kolikor mogoče popolen. Dunajski radio priredi iste sobote ob 9. zvečer slavnostno otvoritev z nagovorom zveznega predsednika in raznih dostojanstvenikov ter z izbranim glasbenim programom. 'Nemški zunanji minister Stresemann je imel 26. maja v koncertni dvorani tamoš-njega društva Diederhalle v Stuttgartu govor na vse Nemce v inozemstvu in tudi na one v Italiji, vzpodbuja je jih na vztrajnost in zvestobo do nemške misli. Tamošnji radio je poslal govor v eter in so ga razširile še druge nemške postaje. Sploh je nemška propaganda potom radia silno razvita. Tudi Hindenburg bo govoril 30. maja v Kielu, a poleg domačega pošiljalca pošlje njegov govor v eter tudi Deutschlandsender (Ko-nigswusterhausen) na val 1250. Govor prične ob 20.15. Pri nas se mora to dobro slišati. A. G. Modno pismo. Moderni klobuki. k.7V*'!nia leta so se pojavljale skoraj v vsa-zopet veUkT kloaki ToH° ^T' samo Pri Plašnih poizkusi « ^ l >edno napaka, da so se Dh huld izdelali poletni klo- ko da ie hi in • r ,Preve^kih dimenzijah, ta-nreveliia i razlika med njimi in prejšnjim hi se bil,’ ■ ^ S? * njogli udomačiti. Če , : J”1® Poizkusilo z zmerno velikimi klo- buki, bi bila stvar mogoče uspela. To dokazuje jasno letošnja sezona. Današnja moda se od prejšnje bistveno razlikuje. Vzrok temu so izpremenjene razmere. Žena, ki izvršuje poklic ali pa se bavi s športom, ne more rabiti širokega klobuka Kot se je moda obleke popolnoma prilagodila praktičnim potrebam, tako sedaj tudi moda klobukov. Zato pa se drži tudi še vedno klobuk iz klobučevine, o katerem se je že tolikokrat mislilo, da je mrtev. Samo jx>-dročje mu je nekoliko zmanjšano. Klobuki iz crepe georgetta, iz raznih eksotičnih vrst slame so novi ter so bolj prikladna izpopolnitev elegantne popoldanske obleke kot pa klobuk iz klobučevine. Zato se jim je moral la umakniti. Letošnji slamniki imajo nekoliko širše kraje. Ker stvar ni pretirana, je postala hitro priljubljena. Pod širšim klobukom iz prozorne slame, skozi katero odsevajo tanki žarki solnca je obraz lepši. Vzadaj so moderni kiobukt ozki, da se prilagodijo tako sedanji noši las. Garnitura se odlikuje danes z de-centno preprostostjo. Klobuk iz klobučevine se je izdelaval doslej iz gladkega materiala, moderni pa je iz dlakaste klobučevine. Vse nianse barv, so dovoljene, čeprav lahko rečemo, da so posebno priljubljeni klobuki nežne beige sive barve, ki prav lepo harmonira z naravno-barvnimi kasha plašči in oblekami. Tudi modra barva v vseh niansah je zelo priljubljena. Klobuk iz klobučevine je prav posebno prikladen za potovanje, za šport in za trot-teurkostum. Tak klobuk ni občutljiv in prenese tudi malo dežka brez škode. Zelo pogosto vidimo klobuke iz telečje kože in iz kačje kože. & min kT8 da dcftDo. Majhen klobuk is klAKntAvinn _ ■ » . , barv. modra, zapona srebrn, in zlata. - BointUordeč ZS™ SmniT trSt č£2t^T' 8.,Wne’ , ------o »viiiiiun ir&Kom m aitunaninci *°* surova svila, buriun&sti okrasek Iste barve. - Slamnik if bengalske slame,’ Šport. Binkoštna štafeta za darilo »Jutra« se je vršila včeraj ob obilni udeležbi občinstva med moštvom SK Ilirija in dvema štafetama A9K Primorje. Boj je bi lzelo oster in napet; vodila je od začetka do 3. predaje Ilirija, od 3. do 7. predaje pa Primorje, ki je imela še po predaji pri pošti 3 do 4 m naprej, kar je pa v zadnji etapi izenačil Stepišnik, ki je rezal cilj 1 m pred Močanom v 4 min. 59!/s sek. Drugo mesto je zasedlo I„ tretje pa moštvo II. ASK Primorje. Težkoatletska prireditev SK Slovana na letnem telovadišču v Tivoli je prav dobro uspela. Žal, da občinstvo ni bilo pravočasno obveščeno o preložitvi prireditve, vendar pa se je vdeležilo 3—400 ljudi. Prva točka je bila boksmatch med Vrhovnikom in Kalanom. Mlada borca sicer nista pokazala posebne tehnike, ampak sta oba hkratu napadala, tako da sta navadno udarca obeh sedela. Sodnik g. Dorče je proglasil izid 2 : 1 v prid Kalanu, vendar pa mislimo, da so bile točke na obeh straneh jednake. Drugi par Legat—Vizjak je bil tehnično veliko boljši; videli smo lepe parade bodisi s počepom ali z rokami, tudi delo nog je ibilo eksaktnejše. Rezultat je bil 4 : 2 v prid Le-gatu, mislimo pa, da tudi tukaj ni bilo tolike razlike med borcema. — Potem je nastopil profesional Hrvat Belič, ki je raztrgal oz. odvil verigo, ki jo je poprej poskušalo raztrgati 6 vojakov. Pokazal .je tudi prav lepe poze s svojo res izredno lepo razvito muskulaturo. Nato so pripeljali dva močna konja in je g. Belič si ovil vrvi, na katere sta bila konja vprežena, okolu komolcev, konja sta potegnila vsak v svojo stran, vendar je atlet vzdržal silni poteg. — Rokoborba med Tičarjem in profes. Cyclo-j pom je potekla nad vse zanimivo. 108 kg težki Cyclop je bil pač pretrd oreh za 78 kg težkega Tičarja, vendar se je ves čas (2X10 min.) izborno držal in se je večkrat prav mojstrsko izvil iz krepkih prijemov nadmoč-nega Cyclopa. Šele v 3. rundi je podlegel prijemu za glavo, padel sicer v most, ki mu ga pa je nasprotnik kmalu utrl. — Sibirjak Gromov se je vlegel na tla, naslonjen na komolca in avtomobil z 7 osebami v skupni teži 1700 kg je brez nesreče prevozil čez deske, pod katerimi je ležal orjaški Rus. — Slednjič je vzel Cyclop navadno traverzo na široka ramena, na vsako stran se je obesilo 10 vojakov in traverza- se je zvila v kotu 50° na silnem hrbtu rutiniranega atleta. Suzana proti Mickey Walkerju. Angleški manager Cochran je angažiral boksmatch med Mickey Walkerjem in Tonnyjem Milli-ganom za svetovno prvenstvo v srednji teži in sicer se bo ta boj vršil v Angliji; obenem pa je angažiral slavno teniško igralko Suzano Lenglovo za teniški turnir, ki se bo odigral v Henleyu v času velike regate. Ker je Cochran dva imenitna športnika tako lepo skupaj imel, ni čuda, da je prišel kot prefrigani manager na misel, da ju pusti nastopiti enega proti drugemu, zlasti ker se razume Suzana na boks, Mickey pa na tenis. Nastalo je tedaj vprašanje: ali se naj Suzana boksa z Mickeyem ali pa na Mickey nastopi v tenisu proti Suzani? Čeravno bila Suzana kot bokserka večja atrakcija kakor Mickey kot tenis-igrač, se je vendar Cochran odločil, da nastopita v tenis-matchu. Ce bo pa Mickev v tenisu poražen od Suzane, bo popolnoma upravičen, če bo zahteval revanžo v boksu. Bokser proti svetovni prvakinji. Mickey Walker, svetovni bokserski prvak v srednji teži, je prispel iz Amerike v London, da brani svoj naslov proti Angležu Tom Milli-ganu. Walker je izboren teniški igrač in v ed tega 8a namerava manager, ki vodi angleško turnejo Suzane Lenglenove, anga-zirali za tenis-match proti »božanstveni« Suzani. Vožnja okoli Italije. Tudi v sedmi etapi od Neaplja do Avellina, ki je dolga 153 km, je zmagal Alfredo Binda v 6:22:55 s poprečno hitrostjo 24.3 km. Nato je Binda tudi v 8. etapi, ki je vodila od Avellina do Barija v dolgosti 271 km, prišel kot prvi na cilj v 10:27:22; Pancera in Giuntelli sta radi padca odstopila. Deveta etapa je šla od Barija na Campobasso v dolžini 243.6 km; tudi tukaj je prekosil Binda vse svoje tekmece. nao^edanjlh 9 e,tap iih ie Binda torej dobil osem in je v splošni klasifikaciji s skupnim časom 86 ur 34 min 17 sek prvi; drugi, Bru- nero, je 16 min. za njim, tretji, Pancera, pa 22 min za Bindo.- Nadaljna dirka gre ob adri-atskem morju proti severu in doseže v 10.220 kilometrov dolgi etapi Pascaro, Kako dolgo žive športniki. Amerikanski zdravniki so .izvršili zelo natančno preiskavo, da hi rešili vprašanje, če športniki v resnici umro primeroma mladi. V obče je prevladalo mnenje, da stremljenje po rekordih prej izčrpa notranje organe športnika in da vestno izvajanje športa povzroča predčasno oslabljenje rezervnih moči. V resnici pa temu ni tako. Preiskave so dognale, da športniki primeroma dalj Časa žive ko drugi ljudje. kor3nmkaVe M S,C,izvršile Predvsem na rekordnih zmagovalcih prejšnjih desetletij. Pri tem so vpoštevali vse športne panoge, noga-met, veslanje, petoboj, rokoborbo, bodre, ba-sebal itd. Ugotovili so število še živečih športnikov; od umrlih pa so ugotovili sta-‘a VZIu Snrti' Ta Prebava je obsegala v a°' °f®bno 80 se ozirali na srčne nnraCt ^ Amenkt se namreč splošno opaža naraščanje srčnih bolezni, radi česar se je posebno gledalo na to, če je bilo vzrok smrti »športno srce«, t. j. radi športnih naporov povečano srca \ Preiskali so na pr. grupo 808 športnikov, ki so odnesli zmage v času od 1855 do 1906. Od teh jih je umrlo samo 46 od 100 (mesto 100 od 100) onega števila, ki bi moralo umreti po splošnih amerikanskih tabelah o umrljivosti. Posebno mak) jih je umrlo na bolezni srca. Sicer se opaža tudi pri amerikanskih športnikih v višji starosti naraščanje smrtnih slučajev vsled srčnih bolezni, vendar ne v večji meri kakor pri nešportni- kih iste starosti. Važno pa je športnike, da »e .pravočasno spomnijo, da ne morejo ostati vedno mladi. Po 40. letu se sme izvajati šport zmerno. Toda to umirjenje se mora izvršiti, predno je telo vsled športa trpelo škodo, kolikor težko je to sicer za zmage navajenega športnika. Največkrat trpe po teh amerikanskih številkah športniki na boleznih pluč. V ostalem pa zavisi seveda življenjska doba športnika od tega, kako živi izven svojega športa. Zmerno in pametno urejeno življenje je tudi tukaj kardinalna zahteva v svrho dosega zdrave starosti. Samo na sebi bo športnik nekoliko dalj časa živel ko nesportnik. Vendar pa to ni v nobeni zvezi z izvajanjem športa, ampak z vnaprej boljšim telesnim razpoloženjem, ki poda po-največ šele zmožnost, da se dotični lahko ba- vi s športom. Mogoče je, da resna športna vzgoja podaljša življenje; dokazano pa to ni. To Ib oho. MILIJONARKA IN POLICIST. Nedavno se je vozila v svojem avtomobilu po Atenah oseminšestdesetletna milijonarka iz veleugledne angleške rodbine. Zaradi nekega cestnopo-lieijskega prestopka jo je policijski stražnik ustavil in zahteval, da plača globo. Lady pa s tem ni bila zadovoljna dn zahtevala je, da naj jo pelje policaj pred kadija. Pred sodnikovimi vrati je stal službujoči stražnik. Bil je visoke, sloke postave, temnih oči in bliščeče belih zob, vrhutega pa star šele osemindvajset let. Ko ga je dama zagledala, je kar obstala in ni si mogla kaj, da ne bi bila dala duška svojim občutkom z besedami: >Kako lep fant si!« Na Grškem je namreč navada, da se nižjestoječe ljudi tika. Ko je prišla prav zadovoljna iz sodnikove sobe, jo je policaj uljudno spremil do avtomobila. Lady je poizvedela za njegovo ime. Fant je bil pač lep, predvsem pa mlad. Čez par dni ga je povabila k sebi: navodno v važni uradni za- devi, v resnici pa zato, da ga je zopet videla. Ostal je vse popoldne pri njej. Par tednov pozneje da je lady poročila. Dečko je imel tudi sicer srečo, zakaj kar hitro je avanziral za majorja. >Morale« ta dogodivščina nima, pač pa nenavadne .posledice. Lepo obriti, s polikani-mi hlačami, kot da bi jih iz škatljice vzel, stoje sedaj policaji na svojih mestih. Če se jim približa kaka dama, jo pogledujejo ognjevito, si višejo črne brčice in vsak čaka na bogato lady, ki naj ga odreši cestnega vogala. Pa bodisi tudi sivolasa lady, če že ne gre drugače. Atenska policija je vsled te dogodovščine, kar se tiče eksterjerja, pridobila. PRPIČ »MALI« NA KRAJIH SVOJIH ZLOČINOV. Eskorta 18 orožnikov vodi Prpiča »Malega« in njegova dva roparska tovariša, uklenjene v težke verige, po krajih, kjer so vršili svoje krvave zločine. Pri tej priliki ga je intervju-val te dni neki novinar. »Dobro jutro, Prpič«, ga je pozdravil. »Ker je bilo pri tebi že toliko novinarjev, sem prišel tudi jaz ...« »Vi ste prvi, doslej nisem govoril še z nobenim novinarjem.« >Pa kako to? Vsi listi so polni tvojih inter-vjuvov.« »To je vse izmišljeno... Sicer pa sedaj lahko vsakdo piše o meni, kar hoče ...« Prpič je ležal v orožniški sobi na tleh, obkoljen od orožnikov, ki ga ne osvobode nikdar niti za trenutek težkih verig. Zvezani so vsi trije roparji, Prpič, Krkič in Brdarič skupaj. Prpič je pripovedoval o svojih zločinih kot da bi govoril o povsem navadnih stvareh. Jezil pa se je na svoja tovariša, posebno na Brdariča, o katerem trdi, da je bil nezrel in nesposoben za kako »veliko stvar«, s kakršno se je pečal on. »Kaj boš ti govorili« — ga je prekinil Krkič — ti si bil oni, ki me je upropastil! Dobro se spominjam svojega prvega zločina. Ti si me prisilil z revolverjem v roki, da sem streljal. Prpič ni odgovoril ničesar. Samo smehljal se je ter zrl v solnčno nebo. Kmalu nato so Prpiča in Krkiča odvedli na kraj, kjer sta izvršila neki zločin in Brdarič je ostal sam. Star je 31 let ter je precej mršav. Glavo ima skoraj štirioglato. Po Lombrosovi teoriji bi se lahko reklo, da je tip rojenega zločinca. Pogleda ne zdrži dolgo. S patetičnim, melanholičnim glasom je pripovedoval o svoji nesreči.« Dejal je: »Samo jaz sam vem, da nisem kirv. Moje duše nikdo ne pozna. Toda, če je človek v bedi, tedaj ne vpraša, če ima nož dve ostrini ali erto.« Kako si se seznanil s Prpičem? »Ko sem se vrnil začetkom leta iz Lepogla-ve, kjer sem odsedel 6 let radi poizkušenega roparskega umora — toda prisegam vam, da nisem bil kriv — je prišel nekoč Prpič v mojo vas. Nisem vedel, da je Prpič. Brat je prišel k meni, rekoč: »-Neki tvoj tovariš iz zapora te čaka na cesti. Pravi, da ti ima nekaj povedati.« Šel sem ter našel na cesti popolnoma neznanega človeka. »Ali me ne poznaš,« me je vprašal. »Nikdar v življenju te nisem videl.« »Torej se me ne spominjaš iz Mitroviče?« »Bogami, ne spominjam se te. Jaz sem bil v Lepoglavi.« »Če se me ne spominjaš, pa zbogom. Že ob priliki tega prvega srečanja s Prpičem, sem občutil na sebi moč mladega človeka Nisem mogel pozabiti njegovega pogleda. Eto — vzel mi je dušo!« Čez tri dni je prišel zopet in rekel mi je: »Ali veš, kdo sem?« »Ne vem.« »Jaz sem Prpič, član čarugine tolpe, veš, onega Čaruge, ki so ga obesili . ..« »Vem, vem. Pa čemu si prišel k meni?« Tedaj mi je povedal Prpič, da pozna v Kutini nekega kmeta šoša, ki ima mnogo denarja in katerega bi bilo treba oropati, ne samo oropati, temveč tudi ubiti, če bo treba. »Tega nočem, ubijati nočem,« sem ugovarjal. Toda podlegel sem njegovi sugestivni moči (Brdarič je dejal: vzel mi je dušo). Šel sem ž njim. Dal mi je dolg nož, nato me je pa seznanil z drugim članom svoje tolpe, z Ibrahimom Krkičem. Ko smo prišli v Kutino, smo se oglasili najprej v hiši Mrvadini-ča, ki je bil eden od njegovih skrivnih prijateljev in inspirator zločina. Pri Mrvadiniču smo vso noč jedli in pili. Ob zori smo šli k šoši. Prpič mu je dejal, da mu je pripeljal kupca, šoša je namreč nameraval prodati svoje posestvo. Prpič mu je predstavil Brdariča okt kupca. Par minut nato pa je potegnil revolver ter zaklical: »Roke kvišku!« Takoj nato smo izvršili zločin. Vsi trije smo jeli starega šošo na žive in mrtve pretepati. Brdarič pa je zaklal njegovega srna * nožem. »Tako se je stvar nadaljevala«, je dejal Brdarič. ,>Toda mene ne zadene niti najmanjša krivda. Sodeloval sem razven tega samo še pri enem zločinu. To je vse. Zato pa Prp>f do mene tudi ni imel nobenega zaupanja.« Prpič melanholičen. Pozno zvečer so privedli njegova tovariša nazaj. Ker je Krkič večkrat aroganten, so mu prikrajšali ta dan večerjo^ Ko je Prpič to opazil, je stopil s svojimi okovi k oknu ter zapel: »Poslušajte moja bračo draga ovu. pjesem što vam pjevam. Razprši se kolo gorskih ptiča, uhvatiše mene, Maloga Prpiča. Pokraj Siska, grada bljeloga. A oj, druže Jovo mrtvi, gdje si, pa da vidiš druga svoga... To je zapel Prpič po melanholični melodiji »Starca Vujatina«. Bil je zelo pobit, malo je manjkalo, da ni zaplakal. Predno je zaspal, je dejal: »Če bi bil imel poštenega in zvestega tovariša, bi bil danes bogat in pošten človek, kot jih je več po mestih ...« Marcel Prčvost: o G Don-Juanke. Oba prijatelj^, sta prišla do reke. Medtem se je bilo stemnilo in na vseh straneh so se zabliskale električne luči. Roger si je mislil: »Trevoux je srečen. Pameten dečko. Veselega srca hiti sreči nasproti, ki ji tudi jaz ne bom ušel, ki me pa skrbi. Tudi jaz hočem nositi ta jarem, toda čutim, da me teži na ramah.« — Mislim, da se morava tukaj ločiti, je dejal oficir. Ali greste h komtesi? — Da. — Jaz pa imam samo še toliko časa, da skočim domov in vzamem svoj kovček. Odpotujem v Mainz ob sedmi uri dvanajsti minuti. — Ne da bi videli gospe Lorande? —- Ne ... Ona je hotela tako in rekel sem vam že, da ji v vsem pustim njeno voljo. Cez nekaj dni me bo prišla obiskat v Porenju ... Zbogom Roger! — Zbogom Jean! Oficir je sedel v taksi in se odpeljal, medlem ko je Vaugrenier napravil svoj dolgi večerni sprehod ob obrežju reke. Na ta način si je hotel pomiriti svoje razburjene živce. Razmišljal je o Trevouxovih besedah, potem se je pa spomnil obupnih, a strastnih besed kom-tese: »Odpustite mi... Vse, kar mi je življenje pustilo, j vam dam!« Ali so mogla izreči ženska usta ponižnejše j besede? In njene debele solze, ki so ji tekle preko lic! In ta žena je bila ena najponosnejših! Ali ni ta poniž- | nost ozdravila njegovega razžaljenega ponosa? Moral jo je videti nemudoma, zaželel si je je, kot si morfinist zaželi svojega strupa. Ravno je mimo njega počasi vozil prazen taksi, kojega šofer je iskal klienta. Pomigal mu je in sedel vanj. III. Kneginja Hilda in njena častna dama, gospa Sa-lievre, sta bila najavljeni pri komtesi Anderny za tretjo uro. Komtesa je poznala izredno točnost te »knežje« osebnosti in zato je že čakala četrt ure poprej v svoji knjižnici in listala po novem romanu, ki je bil ravnokar izšel in o katerem je ves Pariz govoril. Čez nekaj trenutkov pa je knjigo odložila, si pritisnila roke na oči, kakor, da bi hotela osredotočiti svoje misli. Spraševala se je, zakaj je postala tako nemirna, odkar se je Roger vrnil iz Anglije. »Možak, ki ga ljubim, se mi je podvrgel. Moja bodočnost bo taka, kakor sem si jo vedno želela. Do sedaj sem doživela v ljubezni sama razočaranja, sedaj pa vem, da bom gotovo z Rogerom srečna... Čemu sem torej nemirna?« Razmišljala je tako ostro, da so se njene ustnice pregibale, kot bi molila. »Morda zato, ker mi je javil, da se odpelje za tri dni v Nancy, kamor ga je poklical bolan prijatelj?... Ne, še bolje je tako, da imam dovolj časa za razmišljanje. Ropot avtomobila, ki se je ustavljal pred poslopjem, ji je presekal misli. Poslušala je ... Bila je v istini kneginja s svojo dvorno damo. Hitela ji je po stopnicah nasproti ^ Albina, kako lepo je to od vas, da ste’ostali doma in sprejeli mene m gospo Lelievre. Poglejte vendar, Lelievre, die Grafin ist rei-zend! Vi ne veste, kako veselje mi napravlja, ko vidim, da ste vedno lepša, draga komtesa, ker vsa približno enako stari, kajpada? ...Saj menda niste do*d starejši od mene. In ker mi pravijo... my frieujJ* relations, of course*, da nisem bila nikoli le^i’daje sedaj, bi to prav rada verjela. Pogled na 'aS k temu pogum! da w bila Začela se je smejati na ves glas, ka« , ^ pripovedovala .najbolj smešno stvar na bj , ^ lievre pa se je smejala se glasneje m • je visoka ženska, sivozelenih las, prava ari’ tra ginje. Hudobni jeziki so trdili, da je bi a P0/’ kneginje, mladostni greh Hildinega očeta. Po 0 si bili tembolj ker je^nosilagospa ponošene obleke, m ker se je , ^ „ zelo ekscentrično, si lahko predstavljate, kako stra.n£ karikatura je bila gospa Lelievre. Albina se je smehljala: — Visokost, izgledate v resnici naravnost mladeniško, je dejala. . Vsi moški se obračajo, kadar gre Njena Visoltosi mimo, je naglo vzkliknila gospa Lelievre, ki je rila pravilno fracoščino, toda tako mehko, da jo je * težko razumeti. Radi tega ne moremo več napraviti s jega vsakdanjega walkinga.* Včeraj na primer je v lonjskem gozdu nam sledila gruča mladih gospo katerih se nismo mogli otresti. AngiT: Moji prijatelji in znanci, seveda. * Angl.: Sprehod. (Da,jc prih l VIHOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. zn L|ubl|ana nudi naj9in@ii3 In nafokusneiši namizni kis §s vinskega kisa. 8alitava|ta TalaJoii 61®v* 2389« TahniCno in higSJenlino najmodernefe ara lana kisarna v Jugoslaviji. PImtmi Ljubil—i Dunajska ta SL la, IS. natistr. Inserati v ^Narodnem dnevniku" Imaio velik uspeli! Msjjbollia v Josip Petelinca Itolesa in šivalni stroii znamk« Grstzner, Adler ,n PhSnix. NajiapSs opreme, pesamasnl deli, pneu« malika, igla za vse sistema - sama v uuBunm saeggs ženitev. Mlad, ugleden, boljii posestnik prosi neoporečno po možnosti premožno go-špico — katero navdaj* zavest, da je življenj« delo in boj — da mu pis? (odnosno posredujejo sta-riši) na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko: »Ustvariva srečoW MALI OGLASI. pečata eravm-eivo. <*UK»t« k SITAR & SVETEK /j k* LJUBLJANA .O; V* . Mala soba z električno razsvetljavo v sredini mesta se odda takoj. Naslov pove uprava lista. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Oblačilno blago po globoko iniianUj ce-] nah prodaja dručba I »MAKO«, Ljubljana, Du uajska c©stft 36, zraven Jugo-auto. Zahvalnica. Gosp. lekarnar Blum, 8u botica. — Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Va le Larucin kapsule jako dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje povsem prenehalo. — * spoštovanjem K. M., M* ribor. — Larucin kapsul* se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah. Glava* skladišče: Apoteka Blum. Subotica. Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjigovodstva, strojepisja in tesno-pisja, išče službo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe prosi na uipravo lista pod značko > Agilna 1000«. Drva - Čebin \Volfova l/II. - Telei. Na prodaj sta veliki m aha las ti P*1' mi po Din 300.— Na»l®T pove uprava lista- MERKUR TRG.- IND. D. D. aESSSK* hdajatftlj: AlstasaiOT ZoUinikar.