POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIV. — OKTOBER 1980 — ŠTEVILKA 10
Vlado GORIŠEK, dipl. inž. glavni direktor SOZD Hmezad
Nekatere naloge nadaljnjega razvoja SOZD Hmezad
Ena najpomembnejših nalog vseh dejavnikov v SOZD Hmezad, posebno še organov samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij na čelu z ZK, je prizadevanje za ekonomsko, kadrovsko in organizacijsko učvrstitev in stabilizacijo SOZD.
Pri razvijanju in nadaljnjem utrjevanju SOZD bo obvezno upoštevati naloge, ki izvirajo iz ustave, zakona o združenem ¡delu in drugih zakonov, reso-, luči j itd. Posebno bo potrebno v večji meri kot doslej spoštovati dokumente, ki so bili sprejeti plebiscitarno v kolektivih in tudi na samoupravnih organih SOZD. Zlasti to velja. za samoupravni ; sporazum o združitvi SOZD Hmezad in sta-
tut. Določila teh dokumentov in tudi ostalih, ki so bili sprejeti, pri praktičnem delu pre-~ malo upoštevamo in bi nekateri radi delali po starem, kot da se ni nič spremenilo. '
Pri nadaljnjem organizacijsko ekonomskem razvoju SOZD ni dovolj samo verbali-zem in podpora v leporečju, marveč je potreben prizadeven in odgovoren odnos zlasti pa prizadevanje za realizacijo
zastavljenih . in dogovorjenih nalog.
Pred nami so naslednje naloge:
Samoupravne akte' bo potrebno temeljito proučiti, izpolniti in dopolniti. Za področja, kjer še ni aktov, jih je potrebno čimprej pripraviti za razpravo in sprejem.
V naše samoupravne akte moramo vnesti določiloko-
Iektivnega poslovodnega-organa. Potrebno bo delati na u-stanavljanju družbenih svetov ;kot posvetovalnih organov za posamezna področja v. okviru TOZD. Tako bomo tudi laže ■ razčiščevali posamezna vprašanja, ki se pojavljajo v tekočem delu.
♦ |
| Imenovanje J
p Tovariš GORIŠEK Via- | do, dipl. ing. 'agronomije Z je 1. septembra 1980 pre- ♦ |{ vzel dela in naloge glav- 1 S| nega direktorja naše | ;; SOZD. Pri delu mu želi- 1 ! I mo veliko uspehov in so- $ delovanja delavcev in Z || združenih kmetov.
s Dosedanjemu vršilcu j ;; dolžnosti gl, direktorja, t .|| kmet. ing. Vinku Kolencu ♦ se zahvaljujemo za uspeš- ♦ S no opravljanje te zahtev- Z ¡1 ne naloge od februarja t lanskega leta, v obdobju, z ki je bilo pri utrjevanju ♦ ;; naše sestavljene organi- % $ zacije zelo zahtevno. ♦
m Direktor	Z
t!	splošnega Sektorja »
Vlado Plaskan
i	i
V samoupravnih aktih bomo morali bolj precizno opredeliti nekatere funkcije, ki so'izredno pomembne za razvoj in se nanašajo na materialno-fi-nančni del (vprašanje skupnih nalog,- investicij, planiranja, združevanja sredstev, solidarnost, kadrovsko politiko, itd.). Potrebno bo razviti večjo skup-
(Nadaljevanje s 1. strani) no ekonomsko moč SOZD ob istočasnem razvoju samoupravljanja.
¡1
Potrebno bo pristopiti tudi k racionalizaciji nekaterih služb in ugotoviti, katere funkcije, ki jih opravljajo še sedaj v DO,- bi lahko opravljali na: nivoju SOZD. Vsekakor pa ne bomo sprejemali tiste politike TOZD, ki bi se rade tako v okviru DO in SOZD podjetniško obnašale in vodile politiko na. račun drugih.
|j§ j
Vsekakor bodo morali biti bolj prizadevni samoupravni organi, ker razvoj samoupravnih odnosov tudi krepi materialno moč SOZD. Delegati, ki jim je zaupana ta naloga, bodo morali to nalogo jemati resneje. Nekatere' delegate je potrebno v DO razrešiti in voliti nove.
. Ustrezne službe tako na. ni-. nivoju SOZD kot DO in TOZD bodo morale planirati delo sa-, moupravnih organov. Le na ta način bomo dosegli tudi večjo'sistematičnost pri delu, efi-kasnost in večjo aktivnost strokovnih služb, kakor . tudi konkretno odgovornost. Isto velja za družbenopolitične organizacije, da bodo svoje delo morale usmerjati načrtno.
SOZD Hmezad je asociacija, ki je rasla organsko. Naš skupen interes pa je, da jo v tem smislu krepimo organizacijsko in ekonomsko. Vsaka OD mora po svojih močeh prispevati k razvoju, ker le na ta način si bo tudi .sama zagotovila svoj razvoj. Zato moramo v okviru SOZD močno razviti tiste funkcije, ki bodo delovale povezujoče in nas zbliževale, ne pa razdvajale. Sicer imamo o tem zelo veliko zapisanega, samo konkretizirati bo potrebno. Tudi v okviru DO bo nujno potrebno temeljito proučiti obstoječo organiziranost in po potrebi predlagati ustrezne spremembe,. ker prevelika razdrobljenost tudi ne daje zadostnih učinkov.
Druga pomembna naloga je ’ ekonomska krepitev SOZD in njena uveljavitev v širšem prostoru. To zahteva tudi ekonomsko krepitev DO, ki so povezane v SOZD.
Poiskati moramo vse možnosti
Iskati in snovati moramo programe v vseh dejavnostih. Obstoječe programe moramo
skrbno analizirati, in jih dopolniti ali pa tudi opustiti, oziroma izbrati nove (v kmetijstvu, predelavi, trgovini, gostinstvu, industriji).
V 'kmetijstvu v primarni proizvodnji, družbeni in kooperacijski skupaj z združenimi kmeti.
Temeljito bomo pregledali, kako se izkoriščajo zemljišča in tudi kako bi najracionalne-je izkoriščali zemljišča v hribovskih območjih, vodno bogastvo itd. Vsekakor bomo nekatere vire temeljito izkoristili, razvijali naprej ali pa pričeli na novo (ribištvo, zdravilna zelišča, ovčereja itd.).
Z združenimi. kmeti je potrebno iskati nove oblike kooperacije in tudi oblike trajnejšega sodelovanja. Posebno bo na tem področju sodelovanja od strani zadruge potrebno vključiti več strokovnega dela in znanja.
Tudi ostalim dejavnostim, zlasti predelavi, trgovini, gostinstvu, turizmu in industriji, bo treba, v prihodnje dati pomembno mesto. Zato mora bi-, ti razmišljanje o nadaljnjem razvoju SOZD širše.
Prizadevati si bomo morali tudi za nove povezave in sodelovanje z DO na širšem prostoru.
Izredno pomembna je tudi afirmacija Hmezada v širšem, prostoru. Zato je potrebno izdelati znotraj SOZD močan informativni sistem. Tudi glasilu Hmeljar moramo nuditi vso pomoč in ga odgovorno razvijati naprej.
Na raznih razstavah, sejmih, prireditvah smo premalo navzoči. O Hmezadu je potrebno izdelati potrebne publikacije, kataloge, reklame itd.
Tudi v. republiških sredinah nismo dovolj aktivni. Naši delegati, ki so v občinskih in republiški skupščini, bi širšo družbo morali bolj seznanjati z uspehi in problemi ter zahtevati rešitve. Tudi pri delu z delegati, ki so delegirani v vse skupščine širše družbenopolitične skupnosti, jim morajo strokovne službe nuditi ne-
primerno več pomoči kot so doslej. Tudi z DPO na nivoju republike bonio morali biti neprimerno bolj povezani. Našo. aktivnost morajo opaziti in čutiti tudi v Gospodarski zbornici .SRS,, raznih združenjih itd. Razvoj bomo dosegli le z večjo aktivnostjo, prizadevanjem, konfrontacijo itd.
Če te naloge razčlenimo o-kvirno po posameznih'področjih, so v glavnem naslednje:
PRIMARNA
KMETIJSKA PROIZVODNJA
V družbenem sektorju kmetijstva bo potrebno stalno delovati na povečevanju površin,
kar mora biti stalna planska naloga in v srednjeročnem planu tudi posebno opredeljena. Potrebno je tudi izdelati program koriščenja zemljišč, ki so družbena, a jih ne koristimo. Intenzivno bo potrebno delati na povečevanju- površin pod hmeljem, sadnimi., plantažami in uvajati proizvodnjo drugih kultur. Na področju živinoreje so naloge opredeljen ne, vendar bo potrebno v naslednjem srednjeročnem planu Zaključiti nekatere programirane investicije (farma be-konov itd.).
Močan družbeni sektor kmetijstva je zlasti pomemben za doseganje stabilne proizvodnje, kar nam bo omogočilo večje tržne viške in s tem tudi neprimerno večjo poslovno sigurnost.
Zato je proizvodnjo mogoče racionalizirati, izpopolniti tehnologijo in vplivati na na-d aljnj i razvoj kmeti j stva.
V ZASEBNEM SEKTORJU KMETIJSTVA bomo najprej razvijali kooperacijske odnose s tem, da bomo poiskali nove kvalitetnejše odnose z novo vsebino. Tudi v zasebnem sektorju bo potrebno z nekaterimi ukrepi izboljšati in povečati proizvodnjo, kakor tudi racionalizirati proizvodnjo in doseči na zemlji čim višje donose in s tem tudi dohodek. Potrebno je pripraviti strokovna izhodišča za izkoriščenost obrobnih območij in jih inten-
'Ifl
zivno vključiti v nadaljnji raz, voj kmetijstva.	'11
Tudi v zasebnem sektorju i je potrebno povečati površini! pod hmeljskimi nasadi in; dni gimi donosnimi kulturami, -u Oba sektorja s področjapri. marne kmetij ske. proizvodni bosta morala krepko delati na večji proizvodnji vseh vrst me, sa, večji proizvodnji in odkupu mleka, ki mora rast z 12 odš stotno letno stopnjo, nove ka> pacitete za predelavo mleka,,, S kooperacijskim sodelovanjem in sovlaganjem moramo pridobiti tudi kmetijske površine ali pa sodelovati v proiz vodnji na osnovi dohodkovni]) odnosov v drugih republikan; predvsem v SR Hrvatski in SR Srbiji. Tako bi si zagotovili tudi ustrezno surovino in bi odpravili določeno negotovost; To- nalogo bosta ,v okviri! SOZD morali prevzeti obe DO s področja primarne kmetijske proizvodnje, ki imata tudi primeren in strokovno usposobljen kader.
Ena izmed izredno pomembnih nalog v okviru SOZD j( nadaljnja izgradnja in moder) nizacija predelovalnih zmoglji' vos ti	1
čimprej moramo pričeti z izgradnjo regijske mlekarne in sirarne v Šmarju. Tu smo prej več prepušče^ sami sebi in občini Žalec. Kljub temu, da je ta objekt že več let v republiški resoluciji, ni od u-strežnih republiških organov dovolj aktivnosti za rešitev tega problema.
Dokončati moramo tudi investicijo v tovarno močnih krmil in jo v celoti vključiti v funkcijo, ki jo ima v sistemu; živinorejske in perutninarske proizvodnje.	'	• ji
Prav tako moramo zaključiti CMI.
Izdelati moramo tudi programe za klavnico kokoši in puranov in valilnic, tako da bi v okviru SOZD zaključili reJj proverigo s tega področja. Ta projekt mora biti vključen v sredhjeročni program.
Velike uspehe pri gojenju-rib bo potrebno nadaljevati tudi v smeri predelave. .
Na področju predelave boj, mo morali veliko snovati sami j ali v povezavi z drugimi, in sel tudi lotiti določenih raziskav, Na primer: Proučiti predelavo vseh vrst sadja v sokove, t kaše, kompote, marmelade doi sušenja. Kako izkoristiti veli-e ko znanje in sistematično det lati na področju proizvodnji zdravilnih zelišč z Inštitutom -za hmeljarstvo? Tudi tu so doT ločene možnosti razvoja, kfbrt
»... Odločilnega pomena za stabilnost našega sistema je tudi to, v čigavih rokah so njegovi ključni položaji. Tu mislimo tako na kvaliteto ih rezultate dela ljudi na teh položajih kakor tudi na njihovo politično vlogo. Pri nas se ne tako redko dogaja, da te ključne položaje opravljajo ljudje, ki za to niso sposobni ali so celo nasprotniki samoupravnega socialističnega sistema, v imenu katerega naj bi opravljali svoje funkcije...«I.
E. Kardelj:'Smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja
imorali izkoristiti (razni te-ji( sodelovanje s farmacevt-
0	industrijo).
Strojna Žalec, ki je vključe-v SOZD, mora svojo dejav-st dopolniti z dodatnimi agrarni. Zato bo potrebno Itšne programe najti in s iti tudi omogočiti hitrejši ¡voj. Prav tako za kovinar-(o, ki dela v okviru DO KK flarje. Na tem področju bo itrebno več delati, zlasti v iti industriji, ki je pomemb-za kmetijstvo, in ker tega dročja nikakor ne smemo nemarjati.
Trgovina. V okviru SOZD bo itrebno razvijati trgovsko de-most v smislu dopolnjeva-j repro celote, ali kot se-ivni del dejavnosti, ki se zvija od prima.rne kmetijske tiizvodnje. V osnovi bo potimo naloge razvijati na nadirjih izhodiščih:
Zunanja trgovina bo svojo javnost morala razširiti. Za-jbo nujno, da se v tej dejavni kadrovsko okrepijo. Vse-kor je samo trgovanje s teljem preozka dejavnost
1	export-import in bo poseb-,v smislu razširitve medria-ihe trgovske dejavnosti pojmo na teijt področju naivki še marsikajj -
lejavnost »notranje' trgovi-i bo potrebno še razširiti, itranja trgovina lahko delu-kot izredno ‘pomemben po-¡ovalni člen v okviru SOZD. loh bi morali notranji trgo-li prepustiti nekatere posle, jih sedaj opravlja TOZD varna krmil Žalec.
Tudi povezovanje z živilsko pvino in tesnejše sodelova-:z njo je nujno.; potrebno, to smer so tudi zastavljene loge v širši družbeni skupiti. Tesneje se bo potrebno vezati s Savinjskim magazini Žalec. Prav tako je p o-robno, da se tudi druge DO okviru Hmezada na svojih oiočjih povezujejo s trgovini DO.
* Mi
Samoupravni sporazum o igoročnem medsebojnem šo-ovanju z Namo bo potreb-'spoštovati in si prizadevati uspešno izpolnjevanje s p reji obvez. Zlasti to obvezuje :i k i So nosilke nalog iz tega ►razuma. Z uspešnim sode-Unjem lahko dosežemo viš-obliko povezovanja s to po-robno trgovsko hišo.
■ okviru SOZD Hmezad bo rebno prav s tega področja
določiti nosilce posameznih nalog in se ustrezneje organizirati, kar bo morala opraviti ustrezna skupina, ki se razume na to področje.
*
Komercialno službo bo potrebno hitro organizirati, da bo čim cenejša in sinhronizirana in da ne bo vsak za sebe trgoval. V njej morajo delati visoko strokovni delavci.
Proučiti bo potrebno celotni sistem marketinga.
Gostinstvo-turizem. ■—• Tam, kjer ta dejavnost obstaja, jo je potrebno nadalje razvijati v kvalitetnem smislu in programirati njen razvoj; Ne bi smeli zavreči iniciative za kakšno novo izgradnjo hotela — motela, itd. Hotel Prebold bo potrebno z moratorijem in z odpisom dolgov sanirati in poslovanje postaviti na zdrave temelje tako, da ne bo obremenjen s kratkoročnimi krediti, ki brez dvoma povzročajo velike težave.
Tudi v tej dejavnosti bo potrebno pregledati kakšne so možnosti nadalj nj ega razvoja v okviru Hmezada. Potrebno se bo pogovarjati o vključitvi novih kapacitet v, Hmezadov sistem (Hotel. Golding-Rubin, ali pa se:tesneje povezati; s celotno DO TUP Župa).
DRUGE NALOGE
Pomembno funkcijo za Hmezad in njegovo afirmacijo ima računalniški center- Ta center je dejavnik, ki lahko uspešno povezuje in odpira padaljnja sodelovanja.
V tem času, ko se investicijska dejavnost umirja, moramo snovati in delati na programih razvoja. Zato je potrebno, da se zbližamo z nekaterimi DO tudi izven celjske regije in v njej sami. Okrepiti bo potrebr no sodelovanj e, z občino Mozirje-, koroško regijo in tudi izven republike. Tesneje se bo kazalo povezati z Inštitutom, za hmeljarstvo in mu odrediti določeno mesto v okviru SOZD in še je potreba iskati nove oblike povezovanja in sodelovanja.
Tudi na področju kadrovsko socialnih služb bo potrebno zastaviti ustrezne programe, v kar nas zavezujejo tudi ustrezni družbeni dogovori o osnovah kadrovske politike in drugi dokumenti. Delati bo potrebno na področju izobraževanja in zastaviti zlasti izobraževanje za strokovne kmetijske delavce v smislu zakona c usmerjenem izobraževanju.
Mladim kadrom bo potrebno tudi bolj odpirati vrata do vodilnih delovnih mest v okviru SOZD. Tekoče bo potrebno delati ustrezne kadrovske analize in ugotavljati prispevek posameznika k uspehu ali neuspehu DO.
Proučiti bo potrebno celoten sistem nagrajevanja, ki mora biti odvisen od doseženih poslovnih učinkov. Nagrajevanje mora biti spodbudno za doseganje višje stabilnosti in obratno.
V SOZD bo potrebno skrbno delati na področju finančne politike. Sprejete programe bo potrebno tudi finančno spremljati že pri snovanju. Zato se bomo po vsej verjetnosti morali vezati navzven tudi na več bančnih hiš, kar bo odvisno od sprejetih programov.
Izkušnje kažejo, da je. bila 'zveza komunistov v svojem dolgoletnem' revolucionarnem delovanju uspešna samo .¡takrat, ka-Jdm je s svojo politiko in dejavnostjo uspela najti pot do najširših množic, kadar je njena de-javnost temeljila na glavnem interesu množic in kadar je vir za svoje akcije odkrivala v ¡glasu 'delovnega ljudstva. ,.
V tem problemov in težav polnem političnem trenutku, na začetku jeseni 1980, na višku bitke za Stabilizacijo gospodarstva in za nadaljnjo uveljavitev našega političnega sistema — pomeni pot do množic v bistvu m predvsem: ukvarjanje zveze konium-, stov s temelj nimi živi j en j skimi vprašanji; in odkrivanje pravih, najboljših, najustreznejših, .rešitev za probleme, s katerimi se .vsak dan'spopadamo. Pomeni tudi- sposobnost ZK, da je najbolj dinamična sita družbe; da - vidi ¡najdlje, da odpira:perspektivo,;.
'Nekatere, .za to jesen, napovedane teme, to tudi obljubljajo.-Razprave? i-. o idej no-poktičnih vprašanjih družbenoekonomske . ga razvoja, v naslednjih petih letih ali o uresničevanju vloge, osnovne organizacije ZK v teč meljni organizaciji združenega
Tudi glede poslovnih prostorov, v katerih delajo Skupne službe SOZD bo potrebno nekaj ukreniti. Delovni pogoji so izredno težavni pri nekaterih službah celo nemogoči. Zato bo potrebno rešiti tudi ta problem, morda tudi skupno s kakšno DO.
Brez dvoma je še veliko nalog v okviru Hmezada. Vseh ni mogoče zajeti in nakazati. Vendar se bomo nekaterih nalog morali lotiti ambiciozno in jih. tudi realizirati.
Iz veliko dejavnosti, ki so v okviru SOZD Hmezad, se vidi, da Hmezad ni samo kmetijska, marveč splet različnih dejavnosti, ki izhajajo iz istega izhodišča in imajo skupen cilj —r hitrejši razvoj in lepšo perspektivo.
dela in v krajevni skupnosti, ki bodo do konca leta potekale na sejah centralnega komiteja; in v vsej organizaciji, bodo, oziroma, bi morale biti pravzaprav ugodna priložnost, zato da se na dnevni 'red postavi vrsta aktualnih in precej občutljivih vprašanj (politika gospodarske stabilizacije, produktivnost, problemi v preskrbi, enotnost jugoslovanskega trga,, problemi, dogovarjanja in. sporazumevanja, usklajevanje interesov itd,),, .katerih reševanja še doslej nismo zmeraj najustrezneje lotevali ali pa Stališčem in sklepom jv zvezi z njimi ni--, sledila ..tudi ustrezna politična. akcija.
Zaneseni z dinamičnim razvojem, upirajoč pogled »v prihod-. .nos-t«, včasih pozabljamo — vsak v svojem okolju, na svojem delovnem mestu, b.odisi ,na njivi ali na naj odgovornejših. družbenih, položajih -f|i da je vsaka napaka, . vsako zaostajanje, vsak spodrs-, ¡Ij a j/ najsi je-političen ali gospo- . darški, hkrati ..tudi udarec zvezi komunistov in celo njen' poraz v tem okolju, in ne le tukaj. (Kdo je, na primer, kriv, če število-uradnikov v SIS narašča vsako leto tudi za več tisoč čez plan,
. (Nadaljevanje na 4. strani)

■M ‘iMMIk

Žalec z juga
Ve le politično geslo

NE LE POLITIČNO GESLO
(Nadaljevanje s 3. strani) če ne ravno komunisti, ki se angažirajo v interesnih skupnostih, pri tem pa si premalo prizadevajo za izvajanje kongresnih sklepov v zvezi s tem; ali kadar je vzrok za izgube v kolektivu slabo delo; kadar dogovorov ne spoštujemo; kadar podiramo enotnost trga ipd.).
Prvi pogoj za politično stabilnost in naprednost naše družbe Igpikot ga je formuliral enajsti kongres — je, da se mora naš socialistični samoupravni sistem vsak dan znova potrjevati, da se nenehno krepi položaj delovnega človeka im da se vse uspešneje zadovoljujejo njegovi socialni, življenjski in kulturni interesi, da se vse bolj širijo razsežnosti njegove svobode in demokracije. Zaradi tega niso odveč nenehna opozorila, da mora biti zveza komunistov prisotna povsod, kjer odločajo samoupravljalci. ZK ne
more biti niti zunaj samoupravnega sistema niti nad njim kot nekakšna zunanja ali višja sila, kot nekakšen nadrejen dejavnik, ki daje drugim direktive in jih poučuje (pri tem pa ne deli z njimi odgovornosti).
Jugoslovanski komunisti se morajo v tem trenutku vsekakor vsak dan pogovarjati in dogovarjati z drugimi delovnimi ljudmi — neposredno na delovnem mestu, v samoupravnih organih, v delavskem svetu, na zboru in sindikalnem sestanku. Tukaj, pred očmi javnosti in ne le na partijskem sestanku, morajo ugotavljati bistvene probleme svojega okolja in o njih razpravljati, odgovorno zavzemati stališča in iskati najboljše rešitve. Sicer pa je to tudi v duhu našega pojmovanja razvoja socialistične samoupravne demokratične družbe.
Odločanje z referendumom
Delavci vseh TOZD, TOK, TZO, enovitih delovnih organizacij in delovnih skupnosti v sestavi SOZD Hmezad Žalec moramo v letu 1980 z referedumom sprejeti naslednje samoupravne splošne akte:
•Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka in čistega do- . hodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za povračila stroškov pri o-pravljanju določenih del in nalog-
Pravilnik o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za 'osebne dohodke in skupno porabo delavcev TOZD.
Samoupravni sporazum o osno-1 vah plana temeljne organizacije.
Pravilnik o, reševanju stano- ' vanjskih' potreb delavcev TOZD.
Za vse navedene samoupravne splošne akte je referendum v temeljni- organizaciji obvezen v skladu s 463. členom Zakona o združenem delu.
Odločanje z osebnim izjavljanjem ima dve glavni fazi:
— poprejšnje obravnave,
§jj odločanje.
Poprejšnje obravnavanje:
Obravnavanje osnutka, odločitve. V tem času dajaj o delavci predloge" za spremembe in dopolnitve.
Obravnavanje dokončnega besedila o katerem bodo odločali. Poprejšnja obravnava je obvezna, sicer bi bil postopek nezakonit.
Delavski svet določi predlog akta v katerem bodo delavci odločali z osebnim izjavljanjem in skliče zbore delavcev za poprejšnjo obravnavo.
Delavski svet mora pripraviti ustrezen rokovnik za vse faze odločanja.
Od.dneva razpisa referenduma pa do dneva izvedbe referenduma ne sme preteči manj kot 15 dni in ne več kot 60 dni.
Referendum razpiše, delavski svet temeljne organizacije. V temeljni organizaciji, ki nima de-
lavskega sveta (do 30 delavcev), ga razpiše zbor delavcev, komisija ali drugo telo, ki ga izvolijo delavci. Če razpiše referendum delavski svet delovne ali sestavljene organizacije (za odločitve, ki Se sprejemajo na referendumu na ravni DO oziroma SOZD), obravnava predlog pred osebnim izjavljanjem delavcev delavski svet temeljne organizacije in zavzame o njem stališče.
Pravico glasovanja na referendumu imajo: vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje, osebe, ki se praktično izobražujejo v TOZD, kmetje in drugi delovni ljudje^ ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v TOZD, s katero trajno sodelujejo in ki v skladu s samoupravnim sporazumom sodelujejo v upravljanju te organizacije.
Glasovanje na referendumu je tajno.
Glasuje se z glasovnicami na katerih mora biti vprašanje izraženo jasno in nedvoumno, tako da glasovalec nanj lahko odgovori z »ZA« ali »PROTI«.
Glasuje se osebno, vsak glasovalec ima en -glas.
Zagotovljena je svoboda in tajnost glasovanja,
Nihče ne more biti klican na odgovornost zaradi glasovanja ali pozvan k temu, da pove, kako je glasoval.
Odločitev na referendumu v temeljni organizaciji je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delavcev, ki imajo pravico glasovanja.
Delavski svet temeljne organizacije ne more sprejeti nobenega sklepa, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma o istem predlogu šest mesecev po izvedbi referenduma, če gre za statusno vprašanje oziroma tri me-'Sece po izvedbi referenduma, če gre za drugo vprašanje. Pred iztekom roka se referendum lahko ponavlja, če je bil v celoti ali delno razveljavljen zaradi napak v postopku.
Pravni oddelek
Delavski svet
Delavski svet se je sestal na 7. redni seji 12. 9. 1980. Seje se ji' udeležilo 27 delegatov od skupaj 50, kar kaže na precejšnjo nerest 1 nost nekaterih delegatov oz. delegacij, saj s tem otežujejo delo sa- I moupravnemu organu po eni strani, po drugi strani pa ne izpolnju- 1 jejo zaupane jim funkcije delegatske baze. Kazalo bi, da prizadeti I delegati o tej ugotovitvi globlje razmislijo in spremenijo svoj odnos 1 glede opravljanja delegatskih dolžnosti.
Dnevni red je obsegal 12 točk, gradivo sta predhodno obravna- : vala svet direktorjev in poslovni odbor, ki je bil tudi predlagatelj I vrste sklepov s področja poslovanja in investicijske dejavnosti Hme-J zada v letu 1980.
Ovrednoten okvirni investicijski plan SOZD Hmezad za leto 1980 1 znaša 980,049.000,00 din, predvideni viri zagotavljanja finančnih sred-T štev za realizacijo pa so bančni krediti, komercialni krediti, sovlaga-1 i nje in potrebna lastna udeležba, ki znaša 171,554.000,00 din. Pri reali- f zaciji investicijskega plana imajo prioriteto naložba v izgradnjo mle-1 karske industrije celjske regije, naložbe, ki povečujejo izvoz, omo-| gočajo večjo produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost ter naložbel za odpravo posledic po potresu in neurju — po vrstnem redu kot so | navedene. Posamezna investicijska naložba pa lahko gre v realiza-J cijo po zagotovitvi vseh predvidenih virov financiranja. Za izgradnjo ! nove mlekarne združujejo določena sredstva vse delovne organiza- g cije Hmezada v obliki sovlagateljskega deleža. Podobno je tudi zdru- s ževanje sredstev za nabavljeni računalnik ISKRADATA. Sadjarstvo | Mirosan dodatno združuje sredstva za povečanje hladilniških kapa-); citet. Celjska mesna industrija, Celjske mlekarne in KZ Savinjska | dolina združujejo sredstva za izgradnjo oskrbnega centra Jakusevac, Ij
* * *
Za stanovanjsko izgradnjo v letu 1980 je namenjeno skupaj* 19,658.000,00 din, vključujoč sredstva stanovanjskega prispevka iz leta 1979 in 1980, vračilo kreditov in obresti ter najeta posojila po nate- ‘ čajih SSS Celje in Žalec. Sredstva bomo koristili za odplačilo anuitet, nakup 16 stanovanj v družbeno usmerjeni izgradnji v Šempetru, Žalcu, Celju, Vranskem, Šmarju in Kozjem, ža odplačilo razlike na-; kupa 11 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji v Šempetru injv Žalcu in za oročitev v Ljubljansko banko za individualno stanovanj- ii sko gradnjo. Poslovni odbor je pooblaščen, da sprejema tekoče odlo-|s čitve v mejah sprejetega plana.	r
p
Sredi septembra smo obrali zadnje nasade poznih vrst hmelja, tl
v
Sprejeta je bila informacija o rezultatih poslovanja v prvem| polletju 1980 in informacija o izvajanju enotnih izhodišč stabiliza- ji cijske usmeritve Hmezada v letu 1980. Delavski svet je ugotovil, n da so polletni rezultati za Hmezad kot celoto sorazmerno ugodni in p da ob ustreznih prizadevanjih v II. polletju lahko dosežemo plani- p rane rezultate. Kljub navedeni ugotovitvi pa nekateri pokazatelji ka- sj žejo neugodno gibanje. Zaostajamo v proizvodnih dejavnostih, kjer p se je poslabšala tudi ekonomičnost poslovanja, nesorazmerno nara- ir ščajo povprečno angažirana obratna sredstva glede na porast celot- 1. nega prihodka in dohodka, nekatere DO in TOZD znatno odstopajo S v razmerju med rastjo dohodka in osebnih dohodkov. Na nižjo renta- p bilnost poslovanja vpliva tudi visoka neplačana realizacija v nekate- g rih DO.
Z izgubo sta prvo polletje zaključili DO KK Šmarje in Celjska mesna industrija. Znotraj DO, ki so kot celota sicer pozitivne, pa soj® v izgubi TOZD Kmetovalec KZ Drava, TOZD Hotel Prebold ter TZO ® Prebold, Tabor in Vransko. V Celjski mesni industriji povzročajo vt' [“
mi ivi
— ŠT. 10
STRAN II
OKTOBER
¡ubo neurejeni cenovni odnosi, v Hotelu Prebold predstavlja glavni jroblem in tudi vzrok za izgubo odplačilo anuitet najetih kreditov 9 izgradnjo hotela.
* H: H:
| Sprejeti sta bili spremembi enotnih izhodišč o uresničevanju itabilizacijske usmeritve Hmezada v letu 1980 v zvezi z nagrajevanem učencev poklicnih šol in določitvijo nove vrednosti kilome-;rine. Nagrade učencev poklicnih šol so v i. letniku 1.377,00 din, II. etniku 1.722,00 din, III. letniku 2.066,00 din ter za obvezno prakso lijakov poklicnih šol 2.066,00 din z veljavnostjo za šolsko leto 1980/81. kilometrina za osebni avto znaša največ 5,50 din za prevoženi kilo-jaeter, za moped 1,55 din za prevoženi kilometer in kjer ni javnih jrevoznih sredstev največ 1,80 din za prevožen kilometer za pre-ioz na delo, če delavec uporablja osebni avtomobil.
laporno in dokaj zamudno je bilo trgati hmeljne rastline izpod podrenih žičnic, pridelek pa pičel in slab
Sprejeto je bilo poročilo o delu delovne skupnosti skupne službe prvem polletju 1980 z ugotovitvami komisije za izvajanje samo-pravnega sporazuma o svobodni menjavi dela delovne skupnosti kupne službe SOZD Hmezad in TO v sestavi SOZD ter potrjena azporeditev ostanka čistega dohodka za I. polletje 1980.
* * *
Sprejeto je bilo poročilo o delu odbora samoupravne delavske ontrole SOZD in sprejet pravilnik o organizaciji in delovanju samo-pravne delavske kontrole.
* * *
Sprejet je bil ugotovitveni sklep, da so delavci večine delovnih rganizacij združeni v SOZD Hmezad (razen DO Hmezad export-nport) na referendumih v juniju in juliju 1980 sprejeli samoupravni porazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgrad-jo. Z ozirom na ugotovitev, da samoupravnega sporazuma o uprav-ianju in gospodarjenju s skupnimi počitniškimi domovi in organi-iranju letovanja še niso sprejele vse DO in TOZD, je le-tem pred-agano, da ga sprejmejo čimprej na sejah delavskih svetov..
* * *
V skladu z enotnimi izhodišči stabilizacijske usmeritve Hmezada letu 1980 in na osnovi doseženih rezultatov poslovanja v I. polletju 980 ter upoštevanju porasta življenjskih stroškov ob istočasnem aostajanju dinamike izplačanih OD za povprečjem preteklih let, ila sprejeta povečana zgornja vrednost obračunske osnove na višino 3,50 din bruto/uro in priporočeno DO in TOZD, da glede na soraz-lerno povečanje življenjskih stroškov proučijo možnost povečanja rednosti obračunskih odnosov do gornje vrednosti s tem, da pove-anje v posamezni TOZD ne znaša več kot 15 °/o. TOZD oz, DO, ki jim 5% povečanje pomeni manj kot je zgornja meja, povečajo vrednost bračunske osnove za 15 °/o, ostale pa na 23,50 din bruto/uro, ki je oločena zgornja vrednost. Nove vrednosti obračunskih osnov naj eljajo od 16. 8. 1980 dalje,.
■ * * *
Delavski' svet je določil, da v odsotnosti glavnega direktorja tov. lada GORIŠKA, ki je prevzel to funkcijo s 1. 9. 1980, vse njegove aloge, pravice in pristojnosti opravlja njegov pomočnik za koordi-acijo proizvodnje tov. Vinko Kolenc. Nadalje je imenoval 7-članski redniški odbor glasila Hmeljar, imenoval komisijo za samoupravne plošne akte, ki bo pripravljala osnutke samoupravnih splošnih aktov, redloge sprememb in dopolnitev; vodila postopek javne obravnave i sprejemanja, spremljala izvajanje sprejetih samoupravnih splošnih ktov in opravljala druge zadeve s področja interne ■ zakonodaje OZD Hmezad. Imenovana je bila tudi komisija za primopredajo oslov med dosedanjim v. d. glavnega direktorja in imenovanim lavnim direktorjem.
* * *
Osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih 1 razporejanje dohodka in čistega dohodka, delitev sredstev za oseb-e dohodke in skupno porabo ter za vračilo stroškov pri opravljanju oločenih del in nalog, ki ga je izdelala strokovna služba skupnih
služb SOZD, se daje v javno razpravo do 5. oktobra 1980. Na osnovi pripomb iz javne razprave bo izdelan Čistopis predloga, ki se bo sprejemal z osebnim izjavljanjem na referendumih v drugi polovici oktobra 1980. Sestavni del omenjenega samoupravnega sporazuma je Metodologija analitične ocene del in kategorizacija del, ki med drugim določa imenovanje komisij za sistem delitve in vrednotenja del v DO in podkomisij v TOZD.
Na ravni SOZD je delavski svet imenoval 15-člansko komisijo za sistem delitve in vrednotenje del kot stalno komisijo delavskega sveta SOZD, ki jo sestavljajo delegati iz vseh DO. Za predsednika komisije je bil imenovan tov. Andrej Culk jz CM, za strokovnega tajnika pa tov. Zlatko Jeriček iz skupnih služb SOZD Hmezad.
* * *
Poslovni odbor
V obdobju preteklih treh mesecev je imel poslovni odbor dve seji 14. 7. in 27. 8. 1980. 14. 7. je sprejel dodatne operativne stabilizacijske ukrepe, ki jih je potrebno izvajati oziroma izvesti na področju zboljšanja poslovnega reda, normativne ureditve disciplinskega kompleksa za preprečevanje povečanja poslovnih stroškov glede na plan omejevanja osebne porabe na ta način, da ne zmanjšujemo OD, ampak izdelamo stimulativnejše osnove nagrajevanja, ki bodo stimulirale večje delo. OZD morajo izdelati dodatne stabilizacijske ukrepe, ki se nanašajo predvsem na popravek razvojnih usmeritev, 'izdelavo takih temeljev plana, ki bodo zagotavljali racionalizacijo investicij, zastaviti razvojne usmeritve, tako da bodo prvenstveno povečevale izvoz ter zagotavljale večjo reprodukcijsko povezanost znotraj Hmezada in dosegale večjo rentabilnost vloženih sredstev.
* * *
Poleg sprejetega predloga virov in plana porabe sredstev za stanovanjsko izgradnjo v letu 1980 je bilo sklenjeno, da se v čakalni dobi za odobritev kredita za individualno gradnjo stanovanj omogoči posojilojemalcem premostitveno posojilo pri Ljubljanski banki s tem, da HiP oroči v ta namen za to obdobje 3 milijone dinarjev. Koristniki lahko koristijo premostitveno posojilo do polovice odobrenega posojila. TOZD tovarni krmil je bilo odobreno posojilo iz skupnega stanovanjskega sklada v višini 380.000,00 din do ZR/1980. Pričeli bomo z izterjave tistih dolžnikov za stanovanjsko posojilo, ki so prekinili delovno razmerje v Hmezadu in izdelan bo pregled koriščenja obstoječega stanovanjskega fonda po delavcih, ki so prekinili delovno razmerje v Hmezadu in na osnovi ugotovitev uvedlo postopek jta izpraznitev stanovanj. Za nakup stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji občine Žalec bo najeto posojilo pri SSS Žalec. Odobrena je bila tudi zamenjava nakupa stanovanj v usmerjeni stanovanjski gradnji občine Žalec za potrebe DO Kmetijstvo Žalec (namesto v Žalcu, bomo kupili stanovanje v Doberteši vasi).
Sprejeta je bila vrsta samoupravnih sporazumov o trajnem medsebojnem sodelovanju pri izdelavi in preskrbi z umetnimi gnojili, združevanju dela in sredstev za proizvodnjo, prodajo in nabavo proizvodov in reprodukcijskega materiala, skupnem in enotnem nastopanju na domačem in tujih tržiščih zaradi preskrbe kmetijstva z dušičnimi gnojili, za preskrbo z zaščitnimi sredstvi in nabavo surovin iz uvoza za proizvodnjo zaščitnih sredstev in umetnih gnojil. Sprejet je bil tudi predlog osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo celjske regije ter predlog aneksa k samoupravnemu sporazumu o skupnem nastopanju pri izvozu ter pridobivanju in koriščenju deviznih pravic med članicami SOZD Hmezad.
* * *
Na seji 27. avgusta je poslovni odbor obravnaval predlog: programa investicij v letu 1980, poslovni rezultat v I, polletju 1980, predlog povečanja vrednosti obračunske osnove, odobritev štipendij za šolsko leto 1980/81 in predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupne hranilno-kreditne službe v Hranilnici in posojilnici SOZD Hmezad. Med drugim je poslovni odbor odobril nakup štirih stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji občine Celje v Celju in odobril najetje posojila za nakup standardnih najemnih stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji pri SSS Celje po pogojih VII. natečaja. Poleg sprejetega predloga okvirnega investicijskega plana za leto 1980 je sprejel predlog dodatnega združevanja sredstev za izgradnjo nove mlekarrie glede na povečano predračunsko vrednost.
* * *
Na osnovi razpisa štipendij za šolsko leto 1980/81 in po predhodni uskladitvi predlogov š posameznimi DO so bile dodeljene štipendije za .šolsko leto 1980/81 za študij na visokih, višjih, srednjih in poklicnih šolah skupaj 51 štipendistom. Status izrednega študenta za študij ob delu je bil odobren 8 delavcem.
* * *
Sprejet je bil dokončen predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Hranilnice in posojilnice SOZD Hmezad ih dan v dokončen sprejem zborom članic — ustanoviteljicam HiP.
* * *
Poslovni odbor na tej seji ni izdal soglasja TOZD Tovarni krmil za razširitev dejavnosti, ker je bila obrazložitev pomanjkljiva. Tovarni krmil je predlagal, da posreduje odboru obširnejšo obrazložitev z navedbo predvidenega ekonomskega učinka dejavnosti, ki bi jo uvedli po izdaji soglasja.
J. Ojdanič
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽEVANJU IN UPORABI SREDSTEV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti delovnih organizacij, združenih v SOZD Hmezad Žalec so na referendumih v juniju in juliju 1980 sprejemali predlog' samoupravnega, sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo in določitvi skupnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice in posojil za izgradnjo ali nakup zasebnih stanovanj, ki je bil objavljen kot priloga Hmeljarja »Samoupravni predpisi« v maju 1980.
Rezultati glasovanja po posameznih TOZD in DSSS:
V temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, razen v ’Hi L za d. Export-Import Žalec, je bil samoupravni sporazum o zdn vanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo z večino gl/, delavcev sprejet. Hmezad Kmetijstvo Ilirska Bistrica š ;TOZH s DSSS in KZ Drava Radlje s TOZD in DSSS sprejemata naveijj samoupravni sporazum na ravni delovne organizacije, Čebeia| | zadruga Mirosan Petrovče sporazuma ni sprejemala.
Delavski svet SOZD Hmezad je na seji dne 12. 9. 1980 ugotij j da so delavci organizacij združenega dela v sestavi SOZD Hmgi na referendumih v juniju in.juliju 1980 sprejeli samoupravnimi razum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradil in določitvi skupnih osnov za pridobitev stanovanjske pravice, posojil za izgradnjo ali nakup Zasebnih stanovanj in da sporaz. stopi v veljavo.
Pravni odele!
° ■ £> •C .o 4> > (S u
H» bo >
■O
IS
5§
d
NI
Žalec
Odkrili kip hmeljarja
DO KMETIJSTVO ŽALEC
TOZD Kmetijstvo Latkova vas	27.6.
TOZD Kmetijstvo petrovče 3.7. TOZD Tovarna krmil 18.7. DS Skupne službe	28.6.
DO KMETIJSKI KOMBINAT
ŠMARJE
TOK Živinoreja
in poljedelstvo	28.7.
TOZD Proizvodnja in storitve	28.7.
TOZD Kmetijska preskrba 28.7. DS Skupne službe	28.7.
DO SADJARSTVO »MIROSAN« PETROVČE 27.6. DO VRTNARSTVO CELJE 2.7.
DO KMETIJSKA ZADRUGA »SAVINJSKA DOLINA«
TZO Braslovče	30.6.
TZO Gotovlje	30.6.
TZO Petrovče	30.6.
TZO Polzela	30.6.
TZO Prebold	30.6.
TZO Šempeter	30.6.
TZO Tabor	30.6.
TZO Trnava	30.6.
TZO Vransko	30.6.
DS Skupne službe	30.6.
DO CELJSKE MLEKARNE CELJE	27.6.
DO HMEZAD
EXPORT-IMPORT ŽALEC 30.6
DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE TOZD Proizvodnja mesa
in izdelkov	28.7.
TOZD Prodaja na veliko	28.7.
TOZD Maloprodaja	28.7.
TOZD Združena hladilnica	28.7.
DS Skupne službe	28.7.
DO STROJNA ŽALEC
TOZD Storitve	28.7.
TOZD Proizvodnja
kmetijske mehanizacije 28.7.
DS Skupne službe	28.7.
DO GOSTINSTVO IN TURIZEM ŽALEC TOZD Samopostrežna restavracija	27.6.
TOZD Hotel Hmezad	27.6.
TOZD Hmeljar	27.6.
DS Skupne službe	27.6.
DO NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC
TOZD Veleprodaja	16.6.
TOZD Maloprodaja	16.6.
TOZD Transport	16.6.
DS Skupne službe	16.6.
SKUPNE SLUŽBE
SOZD HMEZAD ŽALEC
DS Skupne službe	25.6.
INTERNA BANKA
HMEZAD ŽALEC
DS Skupne službe	16.7.
145	133	102	26	5
298	241	221	16	4
41	29	26	2	1
34	23	21	2	—
37	29	29	—	—
101	76	63	11	2
34	33	32	1	—
34	23	23	— .	—
28	23	23	-- -	-- '
104	81	59	19	3
14	14	10	4		
16	10	9	1	. 	
12	12	12	—	
10	7	5	2	—
8	6	5	1	—
10	9	7	1	1
46	4	4	—		S
11	9	8	1	—
10	8	7			1
29	21	17	4	—
236	185	171	14	—
65	50	32	17	1
256	192	170	21	1
79	54	41	12	1
127	98	97	—	1
15	11	11	— -	'—
82	52	49	2	1
102	98	88	10	—
104	80	53	23	4
15	13 .	. 13	—	—
88	78	73	4	1
60	44	33	- 11	—
49	44	41	—-	3
17	15	15	—	—
94	74	72	1	1
62	54	52	1	1
29	22	18	4	_
45	40	36	1	3
77 .	69	67	2 —
35	28	28	
Ob 112-letnici slovenskega tabora so v Žalcu organizirali taborske kulturne dneve od 5. do 13. septembra. V okviru le-teh je predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič v soboto, 6. 9., odkril ob navzočnosti gostov iz avstrijske Koroške in številnih občanov kip hmeljarja.
Mogočen spomenik hmeljarja je delo kiparja Janeza Boljke, iz brona pa so ga ulili v umetniški livarni v Beogradu. Stoji na zahodni strani Žalca na prehodu iz starega ‘dela mesta v novi del poleg samopostrežne trgovine Savinjskega magazina.
Govorniki ob odkritju so poudarili velik zgodovinski pomen tabora v Žalcu in njega izročilo ter veliko vlogo hmelja in marljivost hmeljarja za hiter razvoj doline.
Razstavo Janeza Boljke v Sa-vinovem salonu so si ogledali številni gostje in domačini.
V okviru letošnjih taborsi dni, so se v osnovnošolskem c tru v Žalcu predstavila šois kulturna društva žalske obči v dvorani centra je koncenti violinist Franci Rizmal, v ate! ju centra pa je bil tudi konc Učiteljskega pevskega zbora ! veni je.
Za zaključek pestrega praži i vanja so zgodovinarji celjske področja osvetlili pomen tabor na Slovenskem in še posebej ji men žalskega tabora. Gradivo simpozija bodo zbrali v posel knjigi.	;;
Zabukovška pihalna godba 1 v ateljeju osnovnošolskega .(i tra priredila samostojen V cert.
To osrednjo kulturno man, stacijo, ki naj bi postala vsa), letna, so pripravili občinska L turna skupnost, občinske z\ kulturnih organizacij in D Svoboda Žalec.
Javna dražba
za zidanici, stoječi na pare. št. 169/1, stavbišče — klet v izmeri 72 m3 z dvoriščem v izmeri 49 m3 in pare.- št. 169/2, stavbišče — klet, v izmeri 68 m3 z dvoriščem v izmeri 129 m3, obe vpi sani v vi. št. 102, k. o. Virštanj, ki sta družbena lastnina, imeti nik pravice uporabe Hmezad Žalec.
Izklicna cena za pare. št. 169/1 z dvoriščem j'e 11.536,00 din. Izklicna cena za pare. št. 169/2 z dvoriščem je 14.204,00 din.
Dražba bo 24. oktobra 1980, ob 10. uri na kraju samem.
Pred dražbo mora dražitelj — kupec vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov izklicne cene in jo dobijo po dražbi vrnje no, kupcu pa se s skupno pogodbo poračuna. Pravico udeležbe na javni dražbi imajo družbenopravne osebe in tisti občani; ki izpolnjujejo pogoj ža opravljanje vinogradniške proizvodnje J v proizvodno funkcionalni bližini zidanic.
Kupec pridobi lastninsko pravico na zidanici in praviedi brezplačne uporabe pare. št. 169/1 oziroma 169/2 dokler na* teh parcelah stojita ti zidanici.	'M
Ogled zidanic je možen na kraju samem, vse ostale infoTi) macije V zvezi v javno dražbo dobijo interesenti na sedežu Kmetijskega kombinata Šmarje, v Šmarju pri Jelšah.
Kmetijski kombinat j; Šmarje pri Jelšah
icenjevanje in bonitiranje hmelja letnika 1980
/ Hmeljna komisija za Slovenijo v Žalcu je 12. septembra z odločbo sklicala komisijo, opravila ocenjevanje vzorcev za določitev kakovostnih razredov hmelja letnika 1980. Ocenjevanja se je udeležilo devet članov, komisije:
Dolinar Milan — predsednik, Inštitut Žalec.;
Dobovnik Kristjan —. član, Hmezad export-import Žalec;
:: Birsa Vlado — član, Hmezad export-import Žalec;
[, Omladič Edi -— član, Hmezad, Kmetijstvo Petrovče;
Korenjak. Tone — član, Hmezad, Kmetijstvo, Latkova vas;
Stepišnik Albin — član, Kooperant KZ Savinjska dolina, TZO Trnava;
Oset Franc — član kooperant KZ Savinjska -dolina ■— TZO; Petrovče; -
i- Podjavoršek Lojze — član, Kmetijski zavod Maribor; t Klemenčič Stanko — član, Agraria Brežice.
1 Prisostvovali so tudi sekretar hmeljne komisije Sedovšek Tone, nekateri opazovalci, med njimi predsednik 10 Poslovne skupnosti p hmeljarstvo Kolenc Vinko, tajnik Poslovne skupnosti Molan Knko in drugi. Tudi bodoči prevzemale! Hmezada Export-import » bili na ocenjevanju in pomagali pri tehnični izvedbi.
( Komisija je imela za oceniti 131 vzorcev savinjskega goldinga, H vzorcev aurore, 12 vzorcev apolona in 27 vzorcev atlasa.
. Uvodoma je predsednik komisije podal nekatere podatke o ram Ves maj in junij nas je pestilo pomanjkanje sonca in v zvezi ¡ tem hladno vreme. Dežja ni bilo v izobilju, v maju Celo jizpod lovprečja. Tako je hmelj do sredine junija zaostajal v višini za »klrugi meter. Sredina junija, ko je bilo na srečo nekaj toplih n lepih dni, je hmelj začel intenzivno priraščati. Julij je še kar jodel, v zadnji dekadi je pretila že suša. Stalna zakasnelost V rasti e povzročila tudi pozno cvetenje in na srečo dolgo rast, saj so lormalno razvite rastline savinjskega goldinga prešle iz faze cve-enja v tvorbo storžkov šele po 2. avgustu. Sorta aurora je kazala godne j še razvojne faze, zelo verjetno na račun zgodnejše rezi, kar e strokovna služba priporočala. Sorta atlas je fazo cvetenja za-iljučila šele po 8. avgustu.
Kljub vsem nevšečnostim je bil optimizem na mestu. Rastline so normalno dorasle, naredile so normalni habitus z nekoliko več Istja in storžkov. Bilo je pričakovati drobnejši hmelj, ki je po em tudi bil.
Imeli smo srečo, da tudi poškodb po ušeh ni bilo veliko, pero-lospora pa je bila še najmanjši problem. Več je bilo poškodb, po (etru in viharju in katastrofalno rušenje žičnic 12. avgusta. Do katastrofalnega rušenja, ko je padlo skoraj 100 ha betonskih žičnic, mo imeli po grobi oceni škode po toči. 70—90 ton, po tem dnevu e škoda občutno poskočila. Škoda na pridelku hmelja ni bila naj-rnjša, ker smo takoj po rušenju pričeli z obiranjem hmelja. Neper nsni so napori posameznih hmeljarjev, da so ta nezreli hmelj ibrali, ga vlekli izpod žic in drogov in š tal nakladali. Zavarovalnica Iriglav je v tem primeru upoštevala tudi ta dodatna naporna dela n zato priznala večjo škodo, ob tem, da bo tudi kakovost slabša ¡komisija je ob bonitiranju to ugotovila).
Ko smo ocenjevali pridelek letine že po katastrofi, smo ocenili, da ga bo v letu 1980 3.080 ton, kar že sedaj znani podatki in ustna izročila poti'jujejo. Kljub temu, da je bil hmelj visoko gol, so bili proti vrhu storžki gosti, a kratki, drobljivpst pa manjša. Izredno ugodna po nepopolnih podatkih, je volumska mera (škaf), kar na poprečju prejšnjih let (podatki sledijo). gg ¡§¡1 - ./
Sorto atlas, ki je bila na dan rušenja komaj iz faze cvetenja, smo kljub temu obrali, čeprav je kazalo, da jo bomo morali pustiti na tleh. Interes pridelovalcev je bil na visokem nivoju v skrbi, da pridelamo čimveč ton hmelja. Vsem za trud ISKRENE ČESTITKE.
Meritve, ki so bile opravljene po rušenju žičnic v Šempetru (na porušenih) in v Gotovljah (na neporušenih), smo pričeli s 13. avgustom. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je na 10 vzorcev savinjskega goldinga bila teža 100 storžkov 10,2 grama, (normalno od 12 do 14 g) pri sorti aurorall,2 grama (normalno od 15 do 18 g). Humulona je bilo kar dovolj , — pri savinjskem goldingu 6,39 & pri’ aurori 12,30 %.
Kasnejše meritve ob rednem obiranju, to je po 22. 8. pa so dale naslednje še nepopolne podatke (niso zajeti vsi do konca obiranja).	'
Teža škafa v kg
Sorta	1980	1979	1978 :	1977
Savinjski golding	0,537	0,531	0,541	0,530
Aurora	0,749	0,678	0,761	0,702
Dolžina storžkov v mm				
Savinjski golding	25,7	31,6	26,3	26,36
Aurora	25,5 ;	29,6	26,5	26,44
Iz obeh preglednih tabel je razbrati, da je bila teža škafa na solidnem nivoju, dolžina storžkov pa manjša kot leta 1979, zato pa je bilo v škafu več storžkov in tudi škaf zato nekoliko težji (teža 100 storžkov in število storžkov v škafu bomo analizirali kasneje in jih objavili v Hmeljarju).
Kemično kakovost smo tudi ugotavljali v času tah in sicer na alfa kisline, (humulon), podatki pa polni, po sortah pa izgleda takole:		obiranja po sor-še tudi niso po-
Kemična vredngst Kultivar.	Najvišji	Najnižji.% alfa
Savinjski golding	9,3	6,2
Aurora	14,69	10,30
Atlas	12,42	10,61
Apolon	12,18	11,90
Vse je izračunano na absolutno suho snov, pri zračno suhem, t. j. 11 % vlage, so vrednosti razumljivo nižje.
Nato so bile prečitane .uzance za posamezne, kakovostne razrede -, in smo na podlagi zbranih vzorcev ugotovili, da je število vzorcev in odstotek naslednji:
Sorta	1. klase		2. klase		3. klase 4. klase
	štev.	. .. %	štev.	°/o	štev. % štev. %
Savinjski golding	81	61,83	46	35,11	4 3,06 —
Aurora	43	67,18	21	32,82		fe — ,
Atlas	16	59,25.	11	40,75	. 	 —
Apolon	5	41,66	7	58,34	— —
Precej vzorcev je bilo zdrobljenih in so izven klase (verjetno bo ob prevzemu 3. ali 4. klasa), tudi pokvarjenih vzorcev je bilo nekaj (4. klasa), ponekod pa ogromno primesi (peclji, listi), kar bo treba rešiti na drug (ne komisijski) način s sklepom 10 Hmeljarske poslovne skupnosti, da se bo proizvajalcu odbijalo na teži, ali pa zaračunavalo stroške prebiranja, morda celo oboje skupaj. Brez ustrezne kazni bi v bodoče obirali vsi siabo, na vsak način pa prikrajšali tiste, ki lepo obirajo in prebirajp; kar ne spada med hmelj. Vedeti moramo, da slabo obran hmelj prodamo ceneje Ob povečanih dodatnih stroških.
jagister Ivo Ivančič od Zavarovalnice Triglav iz Ljubljane, inž. Via-o Kralj od KZ Savinjska dolina, Boris Čop od Zavarovalnice Tri-’av, TOZD Celje in dipl. inž. Jože Breznik 'iz Kmetijstva Žalec so si ogledali vso šliodo v hmeljiščih
Sestavila iz potočila in zapisnika komisije Milan Dolinar, dipl. ing: apr.; in sekretar hmeljne komisije Tone Sedovšek, kmet. ing.
'IfJ-M PTP w A I"r’N\
" j/ ■ là § v	'
Kako naprej?
če hočemo trajneje odpraviti pomanjkanje mesa vseh vrst in doseči kontinuirano založenost mesnic, se bomo morali potruditi vsi.
Za sedanje in za pretekla pomanjkanja mesa v prodaji-se navadno zaključi: »Krivi so mesarji.« Taka ocena pa je za moje poznavanje situacije enostranska, zato bi v tem prispevku želel navesti nekaj predlogov o tem, kaj bi moral kdo napraviti, da se bo situacija začela postopoma izboljševati. In ker je na splošno navada, da začnemo vedno pri rejcu, bom tako začel svoje razmišljanje tudi jaz.
Rejci, lastniki krav, v tej situaciji ne bi smeli zapraviti osnove za pridelovanje mesa. Ta osnova je teliček. Žal ugotavljamo, da jih pri nas vse več pokoljemo in tako že kar tradicio-. nalno povzročamo stalno upadanje reje goved za meso. Ne zavedamo se, da si s tem delamo-izredno nacionalno škodo. Žal se tudi ne zavedamo, da grobo kršimo zakon o prepovedi klanja goved, ki je izšel že 1. 1971, pa se ga nihče ne drži, ali pa se ga drže le redki zavedni posamezniki. Statistike tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji poročajo o "katastrofalnem, skoraj 50 odstotnem zakolu, mi vsi pa k temu na'najrazličnejše načine celo prispevamo. Sprašujem se: Kje je naša zavest? Kaj je z našo kulturo in kam nas. to vodi? Če ne. bomo do te kategorije živali bistveno in zelo hitro spremenili našega odnosa, ne bo čudno, če bo govedine v naših mesnicah vedno manj.
Za teletino še vedno smatramo meso, pridobljeno iz 90 do lOO.kg težkega telička, čeprav-svet pozna teletino'pri dobljeno z : zakolom 180 do 200 kg težkih telet. Ta teleta so pitana po načinu pridobivanja »belega mesa«, ali . pa so intenzivno pitana z močno krmo. Že s"amo ta ukrep bi prihranil polovico telet ob enaki količini pridobljene teletine za rejo mladopitanih govedi, ki mora postati glavna uporabna kategorija kvalitetnega svežega govejega mesa. Enako kot rejci, tudi klavnice, ki bi naj bile edini likvidatorji telet, nimajo do te kategorije pravilne-, ga odnosa. Navadno neusmilje-
no pokoljejo teleta, ki jih dobijo na odkupih, kot da je njihova edina naloga klanje. Pa to ni res; tudi za klavnice velja, da morajo v okviru svojih možnosti spremeniti odnos do zdravega govejega podmladka tako, da odkupljena,, za nadaljnjo rejo sposobna teleta posredujejo rejcem v nadaljnjo rejo. Če tega ne počnejo, si v bistvu žagajo vejo, na kateri sedijo in slej kot prej se jim bo zlomila.
Poglejmo' zdaj še problem nevestnega uničevanja telet z vidika potrošnika. Največ je takih, ki zgolj zaradi gurmanskih nagibov, ne pa zaradi potrebe ubijajo teleta in jih vlagajo v skrinje. Vsi pa dobro vedo, da je teletina v zmrzovalniku kaj hitro izsušena in kakovostno, dosti manj vredna kot mlada sveža govedina. Vsa našteta kritična dejstva imajo še en negativen učinek. Bolniki, ki bi vsaj občasno morali, zaradi predpisane diete, dobiti telečje meso, ga po redni .poti v mesnici ne morejo kupiti.
Teletina bi morala za njih biti na razpolago. Če bi vsi našteti akterji spremenili dosedanji škodljiv odnos do nekontroliranega uničevanja telet, bi ne bilo bojazni, da ne bo telet za nadaljnjo rejo.
Na koncu naj omenim še čuvarje zakonitosti, to so inšpekcijske službe, ki dobro vedo za že omenjeni zakon, pa so tudi do naštete problematike gluhe in brezbrižne. Vsaj. meni ni poznano, da bi po določilih omenjenega zakona že koga kaznovale.
Spoštovani bralci, pred kratkim sem na nekem posvetovanju slišal naslednjo anekdoto: Če. v Holandiji gost v gostišču naroči teletino, se ostali gostje s pomilovanjem . ozro vanj rekoč: »NEKDO JE BOLAN.«
Kaj v takšnih primerih. razmišljamo mi?	ANDI
Približno določanje vsebnosti koruzne silaže ter suhe snovi
(po ■ dr. Grossu)
Približujemo se času spravila koruzne silaže, zato bo kmetovalcem, ki želijo pravilno odmerjeno hraniti svojo živino dobrodošel spodaj navedeni obrazec za vrednotenje pridelka silažne koruze doma.
Koruzo pridelujemo kot energetski dodatek v osnovnem obroku naših živali, zato, če nam je vreme naklonjeno, ne silirajmo pred začetkom klene zrelosti (ko že ne moremo stisniti soka iz zrnja).
SS — suha snov
ŠV — škrobna vrednost
UGOTAVLJANJE SUHE SNOVI (SS) .
a) Pri pripravi silaže (kom-banjsko spravilo)
Primer:	,
Kepo kratko zrezane koruzne silaže stisnite v dlan in okrog 1 minute stiskajte: pod 25 % SS = iztisnete rastlinski sok,
23—25 % SS = kepa obdrži : obliko — soka ni, preko 35 % SS = | kepa razpade.
b) Pri gotovi silaži s sušenjem v štedilniku, pekaču:
1000 g (1 kg) koruzne silaže sušite v pekaču 1 uro pri srednji temperaturi in nato vzorec tehtajte. s
Izguba teže je vrednost vode.
Računati je potrebno na to, da vzorec še vedno vsebuje ca. 10 % vode.
^gasap'111 im—
.L . a.
P p9| ifjl
mmm
mmmlm
Silaža
Izsušitev vode
1000 g
700 g
Izsušitev vode + 10 % ostanka vode
700 g 30 g
1	Ostanek sušine = Od tega 10 % =	300 g 30 g	Vsebnost vode SS (suha snov)	730 g ali 270 g ali	73 % 27 °/o:
			Skupaj	1000 g ali 100 %	
	DOLOČANJE KRMNE VREDNOSTI SILAŽNE KORUZE				
a)	Za približno ugotovitev škrobne vrednosti (ŠV) v kg koruzne silaže lahko uporabljamo naslednji vzorec: -
ŠV/kg silaževsebnost SS (v °/o) x6,4 —10
Primer:
" (vzorec koruzne silaže ima 27 % SS 27x6,4 S 172,8
— 10 ____________________
162,8 = ca. 163 ŠV/kg
b)	Za ugotovitev surovih pro-
teinov (beljakovin)' se uporablja našlednj i vzorec:	.
% prebavljenih beljakovin/kg koruzne ‘ silaže = vsebnost SS (v.%) x 0,035 + 0,33.
Primer:
silažna koruza ima 27 % SS
27 x 0,035 = 0,945
+ 0,330	_________
1,275 % ali 12,75 g/kg koruzne silaže.
ŽVZ Celje
Mirko Pristovšek, ing. agr.
SSbISS
K
	
	'¿..c
H j i	
mšm	
Se	¡Pidi
i "i/	IS 11
lili.	
¿ -ji ¿i*'; V*. /	lisi
Ji
I
Tudi silažna koruza kasni. Ji bo slana prizanesla?
Močan veter s 'sunki viharja ni povzročil velike škode samo na žičnicah, marveč tudi na stavbah in ruval drevje, debelo kot je ta oreh
v Šempetru
II. kongres o hrani
V	začetku novembra bo v Novem. Sadu II. kongres' o. hrani na temo Vključevanje Jugoslavije v mednarodno delitev dela in • izvoz prehrambenih izdelkov. Naši vidni strokovnjaki so pripravili referat Jugoslavija v boju za hrano v mednarodnih ekonomskih. odnosih. Prijave referentov še. pričakujejo.
V	srednjeročnem načrtu do 1985. leta se predvideva izvoz kmetijskih pridelkov in izdelkov v-vrednosti ene milijarde in pet sto milijonov dolarjev.
■Vy
VRANSKO
RAZSTAVA GOB
Prvo soboto v septembru je bila razstava 141 vrst gob v hotelu Prebold, kjer ste jih cel naslednji teden tudi naročali pripravljene kar na 20 načinov. Trinaj--stega in štirinajstega septembra je bila v stari osnovn šoli na Vranskem razstava kar 180 vrst gob, ki so jo pripravili aktivni domačini s pomočjo gobarjev iz raznih krajev Savinjske doline. Našli so tako redko gobo, da je tudi znana poznavalka gob Ber-tosi Mara iz Lovrenca na' Pohorju ni mogla prepoznati, pa so jo morali razstaviti kot neznano in seveda neužitno.
vy
Z ribezom ni dohodka
V zadnjem obdobju veliko pišemo in razpravljamo na raznih nivojih o dohodkovnih odnosih v' kmetijstvu. Kljub zagotovilom ni vidnega napredka in uspeha. To se je videlo letos pri formiranju odkupne cene ribeza, ko je po težkih razgovorih med proizvajalci, predelovalci in trgovino končno pristala na 23,50 dinarja.
Kot po navadi so krajši konec potegnili ribezarji, saj je pri večletnih nizkih donosih ribeza odkupna cena na meji rentabilnosti. Za primerjavo je bila leta 1977 odkupna cena 20 din za kg, leta 1978 je bila 22 din, naslednje leto je bila ista, letos pa skromno povišana na 23,50 din. .
Dejstvo je, da so Se proizvodni stroški pri oskrbi ribeza, to so gnojila, škropiva in tudi stroški obiranja, v ' času od leta 1978 dvignili za okrog 50 odstotkov.
Letošnja odkupna cena za ri-bezarje ni bila stimulativna ali morda samo za najboljše. Pri formiranju lanske in tudi letoš-.nje odkupne cene nismo imieli pridelovalci prave besede in ne moči vplivati na nastalo ceno, ker smo pač bili od predelovalne industrije in trgovine preglasovani.
Ribezarji mislimo, da smo premalo upoštevani in da bi bilo potrebno v bodoče ubrati in iskati boljše rešitve. Če nismo doma zainteresirani za pridelke črnega ribeza, bi kazalo vključiti
se v izvoz, kjer nudijo višjo ceno in tudi devize. Zdi se nam tudi nepravilno, da zvemo za odkupno ceno šele v času obiranja, ali šele po obiranju.
Ribezarji smo zapostavljeni, posebno če: se primerjamo s hmeljarji, ki imajo dosti boljšo pospeševalno službo in tudi zagotovljeno oskrbo z repromate-rialom. Za večje in stalnejše donose naj bi bolj sodelovala pospeševalna služba, ker je ribez zelo zahtevna in intenzivna kultura. Pred nami so še problemi novih sort zaradi predvidenega strojnega obiranja, obramba proti brstni pršici, vzroki osipanja ribeza in še kaj.
Zaradi že navedenih nestimulativnih odkupnih cen že zelo upada zanimanje za nove nasade in ribez kot kultura nazaduje in propada. Po zelenem planu bi naj bilo letos v Sloveniji 1000 ha ribezovih nasadov, J pa smo komaj na polovici. Glede na to, da je črni ribez, visoko vreden prehramben in zdravilen proizvod narave, je velika škoda, da nazaduje. 'Nujno bi bilo zboljšati pogoje pridelovanja in doseči trajno. in večjo rodnost. Z boljšo ceno bi morali stimulirati srednjedobrega ribezarja, ki pridela okoli dva kg na grm. Boljši od teh naj nekaj akumulirajo, slabši pa naj pridelovanje ribeza opustijo in še usmerijo v druge manj intenzivne kulture.
inž. Franc Valenčak
Oživimo inventivno dejavnost
UVOD
Za prva leta po vojni je bila na vseh, tudi na inovacijskem področju, značilna revolucionarna zagnanost in želja, da bi kar najhitreje obnovili .in razvili gospodarstvo. Materialna nadomestila mnogokrat niso bila pomembna in inovatorji so se zadovoljevali tudi z neustreznimi nagradami.
Vse bolj je spet prisotna misel, da mora inventivna dejavnost postati nenehna skrb in področje vsakdanje samoupravne prakse organizacij združenega dela, vendar pa praksa kaže na premajhno angažiranost vseh delavcev,, ki bi lahko z aktivira-, njem svojih fizičnih in umskih sposobnosti dosegli boljše rezultate.
V Hmezadu je inventivna dejavnost dolga leta životarila. Tu-
di leto inovacij. (1975 in 1976) ne pomeni pomembnejšega premika, saj smo npr. v letih 1975— 1979 registrirali in nagradili le dva predloga tehničnih izboljšav, drobnih idej in zamisli posameznikov pa nismo znali pridobiti, čeprav vemo, da so na tem področju še velike neizkoriščene možnosti.
Nekatere delovne organizacije z našega območja so z oživitvijo inventivne dejavnosti pritegnile k Sodelovanju širok krog inovatorjev in s tem dosegli velike uspehe. Tako so, npr. v železarni Štore v letih 1975—1978 inovatorji prijavili več kot 300 predlogov in s tem prihranili preko 47 milijonov din, aktivni pa so tudi inovatorji v SIP, Zarji, EMO...
S to akcijo želimo pridobiti vse tiste, ki pri svojem vsakdanjem delu iščejo možnosti bodi-
SOZD HMEZAD ŽALEC Komisija za inventivno dejavnost
AKCIJA:
NAGRADA VSAKEMU INOVATORJU
PRIČENJAMO.Z AKCIJO »NAGRADA VSAKEMU INOVATORJU«, V KATERO SE LAHKO VKLJUČIJO VSI DELAVCI SOZD IN S SVOJIMI PREDLOGI PRISPEVAJO K IZBOLJŠANJU POSLOVNIH REZULTATOV.
VSAK PREDLOG BOMO NAGRADILI S 300,00 DIN, VSAK IZVEDEN PREDLOG PA ŠE DODATNO PO DOLOČILIH PRAVILNIKA O INVENTIVNI DEJAVNOSTI.
POZIVAMO VSE DELAVCE, DA SE AKTIVNO VKLJUČIJO V AKCIJO.
si za izboljšave delovnih postopkov ali za povečanje rezultatov dela.
STROKOVNO
IZRAZOSLOVJE
Pri vsakdanjem delu se med avtorji različnih predlogov in tudi med ostalimi dogaja, da si nekatere izraze; ki zadevajo obravnavano problematiko, razlagajo napačno. Kljub temu, da so vsi opredeljeni v Pravilniku o novacijah, jih ponovno predstavljamo..
DOSEŽKI INVENTIVNE DEJAVNOSTI pomenijo izume, tehnične izboljšave in koristne predloge.
INOVACIJA je pojem, s katerim označujemo uporabo dosežkov inventivne dejavnosti v gospodarstvu, itd. Preprosto lahko, rečemo, da pomeni inovacija u-porabo izumov, tehničnih izboljšav, koristnih predlogov, itd. v vsakdanji praksi.
IZUM pomeni novo ustvarjalno rešitev določenega tehničnega problema, ki se lahko uporabi v industrijski ali kakšni drugi gospodarski dejavnosti.
PATENT je edina oblika zaščite izuma, ki se pridobi le na podlagi prijave izuma pri pristojnem organu v predpisani obliki in vsebini. Pri nas je to Zvezni zavod za patente v Beogradu, izum ni zavarovan, če ni patentiram
LICENCA je pravica do uporabe tujega patenta. Nosilec patenta s pogodbo v celoti ali delno odstopi pravico do izkoriščanja izuma drugi osebi..
TEHNIČNA IZBOLJŠAVA predstavlja tehnično rešitev, izvedeno z uporabo poznanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se doseže povečanje produktivnosti dela, prihranek materiala in energije, boljše izkoriščanje strojev, izboljšanje kvalitete proizvodov, kontrole proizvodnje in s tem neposredno ali posredno prispeva k povečanju dohodka.
KORISTNI PREDLOGI so vsi tisti predlogi, ki ne spadajo med izume in tehnične izboljšave, predstavljajo pa racionalizacijo izvajanja kateregakoli delovnega postopka. V to skupino; uvrščamo predloge, ki predstavljajo prenašanje posameznih tehničnih izkušenj iz drugih organizacij, iz strokovne literature, na osnovi opravljanja specializacij ali sodelovanju ha strokovnih posvetovanjih, itd., in prispevajo k boljšim poslovnim rezultatom.
Sem štejemo tudi predloge, ki so v zvezi z izboljšavami na or-
ganizacijskem področju, predloge, ki se nanašajo na komercialne posle, finance, varnost pri delu, kadrovske posle, itd.
NAMEN IN POTEK AKCIJE
Namen akcije je pritegniti vse delavce- k razmišljanju o pomanjkljivostih, ki' nas spremljajo in k reševanju le-teh. Vse rešitve oziroma inovacijske predloge predlagatelj prijavlja na posebnem formularju, ki ga dobi pri referentu za inventivno dejavnost oziroma pri vodstvu DG ali TOZD: Formular je potreben za to, da avtor poleg inovacije popiše tudi ostale podatke, ki so potrebni pri nadaljnji obravnavi.
Če predlagatelj nima možnosti sestaviti formularja za prijavo inovacije Sam, mu je dolžan pomagati vodja organizacijske enote, v kateri predlagatelj dela.
Izpolnjen formular pošlje ali osebno dostavi referentu ža inventivno dejavnost, oziroma vodstvu DO ali TOZD.
ZA VSAK PREDLOG, KI PRISPE V OBRAVNAVO KOMISIJI ZA INVENTIVNO DEJAVNOST, JE PREDLAGATELJ INOVACIJE UPRAVIČEN DO NAGRADE 300 DIN za vsak sprejet, in izveden predlog pa se določa višina nadomestila na osnovi določil Pravilnika o inventivni dejavnosti.
Pričakujemo, da se boste akciji odzvali s predlogi s svojega področja delovanja in s tem pri-(Nadaljevanje na 10. Strani)
Nategi in vleki so bili ponekod premočni, ta kavelj je komaj, a še zdržal
(Nadaljevanje z 9. strani); spevali k reševanju problemov in motenj pri delu, s tern pa k boljšim poslovnim rezultatom.
Konferenca 00 ZSMS Hmezad je-v 6. in 7. številki razpisala nagradno tekmovanje »Najboljši mladi inovator«, ki je v teku,, zato mladince še, enkrat pozivamo,
da se vključijo v to tekmovanje, s tem pa tudi v to akcijo.
Vsak prizadeven delavec ima najbrž predlog že v mislih, zato ga takoj napišite, izpolnite priloženi; formular in ga dostavite referentu za inventivno dejavnost oziroma vodstvo DO ali TGZD.
Zoran Kriter
HMEZAD ŽALEC
Komisija za inventivno dejavnost
PRIJAVA
IZUMA, TEHNIČNE IZBOLIŠAVE, KORISTNEGA PREDLOGA
Tovariš ........-.........................................,
zaposlen v TOZD , na delovnem mestu
zaposlen v TOZD ..........................-..........., na
delovnem mestu ...:............................... stanujoč
v — na ................, pošta ..;.:.......
PREDLAGAM
(izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog) pod nazivom:
Predlog sem pripravil sam na lastno pobudo oziroma po nalogu
Ali predlog je izdelala skupina avtorjev, in to:
(navesti iste podatke, kot za posameznega avtorja)
i....................:...........................................,i...,....,.
2. .........................................|........................
3. .....................................................................
Prilagam točen opis — elaborat izuma, tehnične izboljšave oziroma koristnega predloga.
V................ ..	......:     dne  ..............|— s
Podpis prijavitelja:
Prijava je sprejeta dne ...................... ob ....... uri in
vpisana v register izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov.
Referent za inovacije:
Žig
nega so se povečali stroški poslovanja, ki jih lahko izravnava-jo le s hitrimi popravki -cen izdelkov. Predlogi za podražitve izdelkov že mesece ležijo pri zveznih organih, po drugi strani pa ne dovolijo izvoza gnojil, čeprav bi bilo koristno s stališča povečanja dohodka.
Ina st. 116 Vy
Rekordna vinska letina
Francija je lani pridelala 84 milijonov hi vina, Italija 80, Španija 45, SZ 30, Argentina 24, Portugalska 13, ZDA 16, Romunija 9, ZRN 7 in Jugoslavija. 6,5 milijonov hi vina.
INA — PETROKEMIJA
Čakajo nas višje cene
Tovarno gnojil .v Kutini je obiskal Jakoš Blaževič in.si ogledal gradbišče II. faze tovarne.
Ob tej priložnosti je predsednik kolegijskega poslovnega odbora INA — Petrokemija Milan Juraič med ostalim dejal, da se že nekaj let naglo slabšajo odnosi v primarni delitvi na škodo petrokemične proizvodnje. Visoke podražitve surovin, energije., rezervnih delov in uvoženim surovinam: surovemu fosfatu, kalijevemu kloridu, tipleksu in drugim niso spremljala povečanja prodajnih cen. Povzročila so občutne izgube. Najnovejše podražitve uvoženega plina in drugih vrst energije, vreč in podob-
Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev
V skladu s 109. členom samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo morajo delavci temeljnih organizacij v sestavi SOZD Hmezad Žalec sprejeti pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD. (Glej Samoupravni predpisi št. 36, Hmeljar. 10/1980.)
Pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD ureja naslednje zadeve:
—	splošna načela pri dodeljevanju stanovanjskih posojil delavcem;
—	združevanje in razpolaganje s stanovanjskimi sredstvi;
—	planiranje stanovanjske izgradnje;
—	razpolaganje s stanovanji;
—	osnove in. merila za dodeljevanje'stanovanj, oziroma posojil;
—	lastna udeležba;
—	postopek za pridobitev stanovanja oziroma posojila;
—	ostale zadeve.
Pravilnk izhaja iz načela, da so temeljni nosilci vseh .odločitev v stanovanjskem gospodarstvu delavci temeljne organizaT. cije ih da delo ter rezultati dela zagotavljajo materialni in družbeni položaj delavcev v združenem delu.
Sredstva za stanovanjsko izgradnjo so izključeno namenska in jih uporabljamo za:
—	gradnjo in nakup družbenih stanovanj;
—	adaptacijo stanovanj v družbeni lastnini;
—	združeno namensko varče-. vanje in dodeljevanje stanovanjskih posojil;
—	za druge namene v zvezi s stanovanjsko gradnjo.
Stanovanjsko posojilo lahko sprejme delavec za:
—	nakup stanovanja ali stanovanjske hiše;
—	gradnjo stanovanja ah stanovanjske hiše;
Gostinstvo
Aktualni problemi
■Težak položaj, v kakršnem se je znašlo naše gospodarstvo, je-bistveno spremenil tudi pogoje gospodarjenja v naši gostinsko-turistični dejavnosti.
Dosledno izvajanje stabilizacijske politike in omejevanje življenjskega standarda ima posledice v fizičnem upadanju prometa v vseh temeljnih organizacijah. Na drugi strani pa povzročajo podražitve osnovnih materialov, surovin in storitev hitrejšo rast porabljenih sredstev in s tem nedoseganje ustrezne rasti dohodka. Posledica tega je, da ni mogoče v dani situaciji z ozirom na resolucij ska načela poviševati osebnih dohodkov.
Z ozirom na prakso iz preteklih let, lahko sicer sklepamo, da bodo rezultati drugega" polletja neprimerno boljši, kar kažejo že podatki zadnjih dveh mesecev. Vendar so pred nami novi problemi. S prvim septembrom so
— adaptacijo, prezidavo stanovanja oziroma stanovanjske hiše.
Posamezni delavec lahko sprejme posojilo v znesku do 200.000 din. Višina posojila se lahko spremeni - glede na spremembo cen v gradbeništvu in glede na višino razpoložljivih sredstev.
Vsak delavec —. prosilec za pridobitev stanovanja oziroma posojila mora prispevati svoja finančna sredstva kot laštno udeležbo.
Postopek za dodeljevanje stanovanj oziroma posojil se začne z javnim razpisom, ki se objavi v glasilu Hmeljar in na oglasnih deskah.
- Delavec temeljne organizacije mora vložiti prijavo za dodelitev stanovanja oziroma posojila v roku 30 dni od dneva objave. Temeljna organizacija mora prijave delavcev posredovati službi za družbeni standard SOZD Hmezad.;
Služba za družbeni standard vodi evidenco prijav in na osno-v poročila komisije za ugotavljanje stanovanjskih in driigih razmer delavcev pripravi ocenitev izpolnjevanja pogojev delavcev za dodelitev stanovanj oziroma posojil.
Na osnovi ocenitve sprejme predlog prednostne liste komisija za delovna razmerja TOZD.
Na predlog prednostne liste ima vsak delavec pravico poslati ugovor. • •
Dokončno prednostno listo sprejme delavski svet TOZD.
Na osnovi dokončno sprejete prednostne liste izda komisija za delovna razmerja TOZD odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma posojila posameznemu delavcu TOZD.
Delavci TOZD sprejmejo pravilnik o reševanju stanovanjskih potreb delavcev z osebnim, izjavljanjem na referendumu.
Pravni oddelek
se povišale nabavne cene pijač, povišale so še cene kruha in vsem močnatim izdelkom, večje so cene goriva, predvideva se podražitev mesa in ob Vsem tem ostaja odprto vprašanje paših prodajnih cen, ki so zaenkrat še zamrznjene. Kljub temu, da Računamo po 15. septembru s povišanjem prodajnih cen, se vprašujemo ali ne bo vse to zopet pomenilo fizičen upad prometa.
Miloš Frankovič
VELENJE
OBČINSKA RAZSTAVA ŽIVINE
V Skalah pri kmetu Arliču — p. d. Špehu je bila v soboto
6.	septembra živinorejska razstava. Enaintrideset kmetov — kooperantov je razstavilo 74 glav govedi. Priznanja so podelili najboljšim kravam, najboljšim pridelovalcem mleka in najboljšim kooperantom za pomembne dosežke v kmetijsko tržni proizvodnji in prizadevno družbenopolitično delo.
■ Vy
l|ps
(Hw
♦
l	. .
♦ .
Oktober - mesec varčevanja
Hranilnica in posojilnica Hmezad Žalec opravlja naslednje hranilno kreditne posle:
—	zbira hranilne vloge delavcev in kmetov,
—	zbira druga sredstva občanov,
—	organizira združevanje sredstev članic za naložbe v razšir-: jeno reprodukcijo v zasebnem kmetijstvu,
—	najema bančne in druge kredite za kmete in članice,
•■— daje investicijske kredite za : proizvodne namene članom zadružnih organizacij,
—	daje potrošniške in druge kredite delavcem, kmetom in drugim vlagateljem v skladu z zakonom,
—	daje kredite članicam in interni banki,
—	izplačuje za delavce Hmezada osebne dohodke,
—	sprovaja odkup kmetijskih pridelkov in gozdarskih proizvodov preko hranilnih knjižic.
Hranilnica in posojilnica postaja spet glavni vir financiranja v zasebno kmetijstvo
Zato varčuj te pri svoji Hranilnici in posojilnici!
31, oktober-
dan varčevanja
TOZD TRANSPORT
Kako dolgo še lako?
Poslovanje v naši TOZD pridobiva nove širše oblike dela. Na tržišču se vse bolj pojavljamo tudi kot organizator prevoza. Zaupanje, ki smo si ga pridobili z našim delom, je žal le izven SOZD Hmezad. Zakaj ne uspemo doma?, je vprašanje, s katerim se večkrat soočamo. Nerazumljivo je tudi, da se pojavlja kot izvajalec in organizator prevoza izven naše republike nam konkurenčni prevoznik.
.Koliko časa bomo priča takšnemu delu?
Ali nismo vključeni v SOZD Hmezad zaradi skupnih interesov, skupnega vlaganja in sodelovanja na vseh področjih?
Morda je res, da je področje, ki ga omenjam, za SOZD Hmezad premajhnega značaja, kljub temu pa je vse, kar se danes dogaja, v nasprotju s skupnimi in-. teresi.
Večkrat. sem že omenjal možnosti vključevanja TOZD Transport v oblike, ki bi bile za nas in vse DO v SOZD Hmezad koristne. Razgovori in poizkusi vključevanja so že v osnovi zatrti zaradi nezaupanja in neurejenih odnosov med DO. Zelo močna je stara zakoreninjenost in prepričanje posameznikov, da se obračajo na naše konkurente. Priča smo bili tudi nenormalnim dogodkom, ki so našo SOZD Hmezad postavili v dokaj čudno luč. Zavedati se moramo, da smo predstavljeni izven meja naše republike kot »Hmezad« in da se kot prevoznik in organiza-
tor pod istim imenom pojavljamo vsakodnevno tudi mi. Ni nam vseeno, ko odgovarjamo na vprašanja naših poslovnih partnerjev, zakaj se organizacija in prevoz tovora za Hmezad pover-ja: drugim prevozništvom.
Kljub vsemu se zelo uspešno vključujemo v vlogo organizatorja in prevoznika, posebno na področju Srbije.
Sporazumi o prevzemu prevoza in organizacije prevoza na področje Slovenije, Istre in zgornjega dela Hrvatske so podpisani z ITM Beograd in »NAVIP« Beograd, prav tako uspešno izvajamo sporazum o organizaciji prevoza za celotno prodajo SIP programa na področje Jugoslavije od »Agrotehnike« Ljubljana in DO Notranja trgovina TOZD Veleprodaja.
Kaj moramo storiti, da si bomo zaupanje pridobili tudi doma?
Uprayičene so kritike na vodilne in vodstvene strukture SOZD Hmezad, ki se ne posvečajo velikim interesom malih TOZD.
Zakaj dopuščajo samovoljno odločanje posameznikom, ki morda marsikje iščejo osebne interese, ne pa interese družbe. Čas je, da medsebojne odnose uredimo na širšem področju kot je delitev in organizacija dela, s tem bi se uredili odnosi in povečala možnost razvoja manjšim TOZD, Vedno bolj smo prepričani, da to lahko izvedemo s
podporo in angažiranjem vodilnih struktur in DPO na nivoju SOZD Hmezad.
Kako dolgo bo potrebno še čakati ,da se uresniči tisto, kar bi že moralo biti zdavnaj urejeno?
Jože Jurak
Notranja trgovina
Prevzeli smo prostore od Zarje
V začetku leta 1979 smo z DO Zarja Žalec sklenili pogodbo o nakupu prostorov in zemljišč v Žalcu, ki mejijo na našo blagovnico in si perspektivno zagotovili razvoj naših skladiščnih kapacitet na tej lokaciji.
Zemljišče, ki smo ga kupili od Zarje, meri 4.218 m2. Na tem zemljišču je nekaj manjših, zgradb, ki jih bomo lahko uporabljali za poslovne prostore in večja hala, ki jo bomo uporabljali za skladiščenje barv.
Celotno zemljišče je utrjeno in ograjeno, tako, da bo tu možno skladiščiti tudi blago na prostem.
Tako bomo svoje skladiščne kapacitete povečali, kar je že nujno potrebno zaradi stiske s skladiščnim prostorom v Blagovnici.
Kljub obljubam in podpisani pogodbi moramo pripomniti, da Zarja ni spoštovala- dogovorjenih pogodbenih rokov, saj bi nam morala prostore prepustiti
že 15. 10. 1979 in tako prihaja do izpolnitve pogodbe z enoletno zamudo, kar nas je tudi prizadelo v poslovanju.
Upamo, da bomo prostore' u-sposobili čimprej za naše potrebe in tako nudili kupcem še kvalitetnejšo izbiro in postrežbo kot doslej.
Filip Lesjak
Na Brodeh pri Vranskem je iij-pia v avgustu podrla leseno žičnico

Izvajanje samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju
Delavci v organizacijah združenega dela samoupravno usklajujemo in urejamo družbenoekonomske odnose ter interese v družbeni reprodukciji s samoupravnimi sporazumi. S samoupravnimi sporazumi usklajujemo in urejamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih združevanja dela in sredstev (ZZD — 27. člen).
SOZD HMEZAD ureja odnose s poslovnimi partnerji s Samoupravnimi sporazumi 'o trajnem poslovnem sodelovanju. S temi sporazumi želimo vzpostaviti trdne poslovne odnose, zasnovane na načelih skupnega planiranja ter ostvarjanju in delitvi skupnega prihodka.
Trajno poslovno sodelovanje po teh sporazumih temelji na naslednjih načelih:
—	medsebojna enakopravnost podpisnic,
—	prevzemanje skupne odgovornosti za razširjeno reprodukcijo in trajno povečanje produktivnosti dela,
.-^ skupno prevzemanje' rizika za skupno dogovorjene odločitve v poslovnem sodelovanju,
—-enakopravni medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko podpisnic,
—	javnost dela in poslovanja z omogočanjem vpogleda v vse knjigovodske in druge evidence podpisnic, ki se nanašajo na skupno poslovanje ob istočasni odgovornosti zavarovanja poslovnih tajnosti,
—	dosledno uresničevanje delitve skupno ustvarjenega dohodka na podlagi določenih osnov iri meril, ki so postavljena na osnovi vloženega dela in sredstev.
Cilji takšnih sporazumov so:
■—razvijanje socialističnih samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosov,
—	povečanje skupne produktivnosti dela in dohodka, .-^-razvijanje proizvodnih in prometnih zmogljivosti,
—	dolgoročno medsebojno sodelovanje na osnovi skupnih dohodkovnih povezav,
—	skupni dogovori in sprejem planskih obveznosti iz skupnega poslovanja,
—	sprejemanje medsebojnih pravic in odgovornosti iz skupnega poslovanja,
U skupno programiranje in usklajevanje nadaljnjega razvoja primarne proizvodnje, predelave in prometa blaga,
—	skupno oblikovanje proizvodno prodajnih cen za skupne proizvode in skupno opredeljevanje ekonomskih kriterijev pri formiranju cen proizvodov,
—	skupno zagotavljanje dinarskih in deviznih sredstev za uresničevanje skupno dogovorjenih programov.
V samoupravnih sporazumih o trajnem poslovnem sodelovanju navedemo tudi področja, za katera se sporazumemo ža sodelovanje. Takšna področja dela so:
—	tehnologija primarne kmetijske proizvodnje, kooperacije in odkup vseh vrst kmetijskih pridelkov,
—	vzreja živine, predelava in prodaja proizvedenih proizvodov, ■ — združevanje sredstev za skupno financiranje zastavljenih programov,
—	hranilno kreditno in interno bančno poslovanje,
—	elektronska obdelava podatkov, itd.
Področja sodelovanja podrobneje opredelimo s skupnim planiranjem. Srednjeročni proizvodno prodajni plani določajo okvirne količine proizvodnje in prodaje posameznih vrst blaga in blagovnih skupin, predvideno dinamiko po letih in ukrepe za. realizacijo. Z letnimi proizvodno prodajnimi plani konkretiziramo določila srednjeročnega plana.
Samoupravni sporazumi o trajnem poslovnem sodelovanju pa se v praksi kažejo le kot drugačna oblika pogodbenih odnosov, saj uresničujemo le tista določila, ki so vezana na kupoprodajne, le v redkih primerih tudi na dohodkovne odnose, ostala področja pa zapostavljamo. Kljub temu, da so določila sporazumov jasna, poslovni odbori kot skupni organi sporazumov, niso zagotovili doslednega izvajanja sporazumov zaradi nedefiniranega postopka izvajanja-
Z namenom, da bi oživeli dejavnost na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju, smo izdelali organizacijsko navodilo o izvajanju določil sporazumov. S tem organizacijskim navodilom urejamo 'področje skupnega planiranja sodelovanja, kar predstavlja osnovo za izvedbo še drugih določil. Tako je v navodilu opredeljen postopek in nosilci srednjeročnega in letnega planiranja, spremljanja in analize sodelovanja, kot tudi roki za izvedbo nalog. S takšnim pristopom zagotavljamo enotnost in red pri izvajanju določil sporazumov.
Kljub vsem prizadevanjem za oživitev dejavnosti na osnovi določil sporazumov in navodila o izvajanju se na tem področju kaže še veliko nerešenih vprašanj in neurejenih relacij.
Tako npr. komercialne službe neresno pristopajo k planiranju sodelovanja in ne zagotavljajo ustrezne spremljave uresničevanja sodelovanja. Največkrat odnose regulirajo mimo sporazumov in organov sporazumov, takšen pristop pa ohranja stare oblike izključno tržnih odnosov.
Tudi poslovni odbori kot skupni organi sporazumov še vedno niso zaživeli in dosegli svojega namena, ki je skrb za uresničevanje določil, saj so njihovi člani največkrat le formalno imenovani, vsaka nadaljnja aktivnost pa izostane.
Organi upravljanja, ki sprejemajo samoupravne sporazume o trajnem poslovnem sodelovanju, bi morali zahtevati občasno informacijo o izvajanju sporazumov.
Strokovne službe, ki bi naj s podpisnicami sporazumov aktivno sodelovale na »nekomercialnih« področjih, ponavadi za takšne sporazume in njihova določila sploh ne vedo, kaj šele da bi se vključevale v izvajanje.
»Problemov in krivcev« je prav gotovo še veliko. Le z zavzetostjo vseh delavcev, naj bodo izvajalci določil sporazumov ali uprav-ljalci, ki sporazume sprejemajo, bo ta oblika poslovnega sodelovanja na samoupravno dogovorjenih osnovah lahko resnično zaživela. Rezultati, izhajajoči' iz takšnega sodelovanja, bodo prav gotovo potrdili pravilnost pristopa in nas vzpodbudili, da bo samoupravno reguliranje odnosov postalo naša nujnost in vsakdanja praksa.
■Zoran Kriter RŠ — EOO
JAVNA DRAŽBA
Na podlagi zakona o prometu z. nepremičninami (Ur. list SRS 19/76), zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS 13/74) in v skladu s Pravilnikom o prodaji zemljišč, stavb in posameznih delov stavb v družbeni lastnini delavski svet Hmezad Export-import Žalec razpisuje
JAVNO DRAŽBO
sobe v izmeri 4x3,5 m s pripadajočim balkonom, ki leži v pritličju stanovanjskega četverca v Žalcu, Savinjska c. 19 kot del stanovanja desno od stopnišča.
Izklicna cena znaša 105.000,00 din. (z besedo: stopettisoč 00/100 din).
Javna dražba bo dne 21. 10. 1980 ob 8. uri v sejni sobi SOZD Hmezad Žalec, DS Skupne službe Žalec, Žalskega tabora 1 (I. nadstropje).
Udeleženci javne dražbe morajo pred pričetkom dražbe vplačati varščino v višini 10 % od izklicne cene.
Po končani javni dražbi se varščina dražitelju, ki ni uspel, vrne, kupcu pa se poračuna v kupnino.
S kupcem se v roku 30 dni po končani dražbi ■ sklene pismena pogodba..
Prednost pri nakupu ima ob enakih pogojih imetnik stanovanjske pravice, ki lahko tudi v roku 48 ur po končani javni dražbi, izjavi, da ie kupec pod enakimi pogoji.
Vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, prenosom lastništva in prometni davek plača kupec.
Vse ostale informacije, lahko interesenti dobijo v SOZD Hmezad Žalec, DS Skupne službe. Pravni oddelek.
Predsednik delavskega sveta Hmezad Export-import Žalec Jože Zagode
Marljivi kmetje iz Jajc, KS Andraž, so vložili ogromno dela, materialnih in finančnih sredstev v novo asfaltirano cesto, ki je tudi prebivalcem Sev,črnka močno olajšala dostop v dolino
Gospodarska stabilizacija je. postala že pravi pojem v našem družbenoekonomskem dogajanju. Prodrla je že skoraj do vsakega delavca in občana ter nas tako psihološko dobro pripravila za naloge v naslednjem obdobju.
O sinhronizaciji gospodarskih tokov smo intenzivneje in bolj poglobljeno začeli razpravljati že lani, ko nas-je k temu spodbudilo predsedstvo CK ZKJ, v naši republiki pa smo družbenopolitično aktivnost v to .smer naravnali zlasti po 5. seji CK ZK Slovenije: V teh prizadevanjih je kmetijstvo'zadnja leta veliko prispevalo h krepitvi materialne osnove združenega dela, čeprav ni doseglo predvidene rasti. Če takega napredka v agroživilskem kompleksu ne bi bilo, bi bila nestabilnost gospodarstva v naši republiki. in v posameznih občinah gotovo še večja. Toda stabilizacijske rezerve so v kmetijstvu še izredno velike, naša naloga pa je, da jih v naslednjem planskem obdobju izkoristimo za boljšo preskrbo prebivalstva. Prav širokemu spletu problemov proizvodnje hrane pa je bil posvečen lanski posvet/na podlagi katerega je bil izdelan osnutek akcijskega programa za uresničevanje politike razvoja kmetijstva in živilstva v socialistični republiki Sloveniji v letu 1980.
Iz vsebine teh sklepov in akcijskega programa bi bile naloge občin pri uresničevanju razvoja kmetijstva in živilstva ter spreminjanju družbenoekonomskih odnosov na vasi naslednje:
Zemljiška problematika, urejanje kmetijskih zemljišč za usposobitev za sodobno, veliko tržno kmetijsko proizvodnjo, je dolgotrajna naloga vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo s kmetijstvom. Z zemljišči v zasebni lastnini, takih je v Sloveniji še 85 odstotkov;, pa so povezana poleg gospodarskih še mnoga sociološka vprašanja. Znana drobnoposestna struktura in razparceliranost sta nadaljnji specifični problem glede na zahteve sodobne kmetijske tehnologije m tehnike. Združevanje dela, sredstev in zemlje bo dolgoročen družbenoekonomski proces. Skupnosti kmetov, ki temelje na zakonu o združevanju kmetov, so tiste oblike svobodnega organiziranja in odločanja, ki omogočajo kljub drobni posestni strukturi, predvsem zaradi lastnih interesov, združevanje materialnih in umskih zmogljivosti za večjo proizvodnjo hrane in večji dohodek. Na področju urejanja kmetijskih zemljišč zaostajamo za planskimi cilji in to v veliki meri prav zaradi tega, ker nismo dovolj dobro in pravočasno organizirali zasebnega kmetijstva po sodobnih tehnoloških načelih in s tem nakazali potrebo lastnikom drobnolastniških. posesti po nujnih agrarnih operacijah. Poseben problem’ predstavljajo tako imenovani polovični kmetje, ki si Zagotavljajo svojo eksistenco iz vira zaposlenosti ter zaradi tega ne čutijo potrebe po eko-nomičnejšd proizvodnji in ovirajo agrarne procese, kot so vključevanje v melioracije, komasacije in združevanje v razne skupnosti. Pri vseh teh operacijah ima izreden pomen občina ter njeni organi in. družbenopolitične organizacije. Kmetijske organizacije združenega dela, kmetijsko zemljiške skupnosti, občina in pristojni organi morajo agrarne operacije kot prednostno dejavnost vnesti v svoje planske dokumente, letne in dolgoročne razvojne načrte. Družbenopolitična aktiynost v občini, v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih mora pozitivno delovati in vplivali na uveljavitev napredne kmečke miselnosti, kadar gre za posege na zemljiščih v zasebni lastnini. Izredno pomembna pa je funkcija Kmetijske zveze Slovenije in pristojnega organa-za kmetijstvo v občini, ki mora priti do veljave pri izvajanju odloka o agrarnih operacijah. V praksi nastopi čestokrat problem delitve nalog med kmetijskimi organizacijami in KZS, pa čeprav so z zakonom načelno opredeljene in predvideno njihovo tesno sodelovanje. Nujno pa je tudi zaradi učinkovitosti akcije že predhodno točno določiti in razdeliti naloge.
Velik del slovenskih kmetijskih zemljišč leži v hribovitih predelih, kar pravzaprav poudarja značilnost naše ožje domovine. Vedno bolj spoznavamo prednosti razgibane slovenske pokrajine, pri čemer postajata razen kmetijske in gozdne proizvodnje, turistični in narodnoobrambni vidik najpomembnejša. Toda te prednosti v hribovitih predelih bomb izkoristili le, če bo tam ostal človek, ki je poglavitni dejavnik gospodarskega razvoja na tem področju, ki bo opravljal pomembne naloge pri proizvodnji hrane, varstvu narave, za kar pa mora imeti ekonomski interes, in pogoje sodobnega standarda. Vsako zaščiteno kmetijo v hribih bi morali ohraniti, pri čemer bi morala imeti takšna kmetija- izjemne ugodnosti pri kreditiranju, morala bi biti deležna večje pozornosti strokovne službe in družbe kot celote,
- .— V naslednjem srednjeročnem obdobju je ena od najpomembnejših: nalog intenzifikacija rastlinske proizvodnje in prestrukturiranje setvene sestave v smeri pridelovanja tržnih poljščin in proizvodnje krme po programu družbenega dogovora, ki pravi, da je potrebno pridelati 85 odstotkov hrane v Sloveniji. Zato mora ta aktivnost bolj kot doslej postati skrb in naloga občin, ki so odgovorne za uresničevanje plana na svojem območju. Vse to naj bi uresničevale s pogostejšim obravnavanjem kmetijstva na,sejah skupščin in izvršnih svetov; veliko družbeno odgovornost pa za to akcijo nosijo sveti za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri SZDL.
— Da bi napravili konec stihijskemu poseganju v kmetijski prostor, je že zakon leta 1973 uzakonil izdelavo prostorskih planov v občinah. Od takrat mineva že 7 let, sprejetje prostorskih planov pa odlagamo že drugič. Sprejeti naj bi bili kot prostorski del srednjeročnih družbenih planov občine do konca- leta 1980. Pri opredelitvi namembnosti zemljišč je potrebno zagotoviti dosledno upoštevanje zakonitosti in objektivno danost možnosti Za kmetijsko proizvodnjo ter cilje dolgoročnega družbenega razvoja občini Skupščine občin so odgovorne za dosledno izvajanje prostorskih planov.
— Posebno aktualno področje, ki bi ga morali vključiti v program aktivnosti, je socialni problem kmečkega prebivalstva, s katerim se pri nas nihče stalno in temeljito ne ukvarja. Skupnost starostnega zavarovanja kmetov prav gotovo ne more opraviti vsega, kar se je nakopičilo na tem področju v povojnih letih. Vedno bolj se moramo zavedati, da je socialno stanje kmečkega prebivalstva, to pa velja še posebej za hribovita območja, tesno povezano z gospodarskim položajem kmetijstva in da socialne razmere na vasi odločajo tudi o tem, kakšen bo napredek kmetijske proizvodnje. Zato se je potrebno, v občini takoj lotiti izdelave programov komasacij, programiranja oblikovanja kompleksov ter programa kmetijske proizvodnje na zemljiščih, ki so opuščena, oziroma na zemljiščih, na katerih se proizvodnja ekstenzivira, to pa so ostarele kmetije in nekmečka in polkmečka gospodarstva, ki bi po programu zakona o preživninskem varstvu kmetov prešla v zemljiški sklad. Poleg občinskih skupščin so. za to "področje odgovorne kmetijske •zemljiške skupnosti. Še posebej je nujno, poudariti položaj kmečke žene, otrok in mladine. Na prvem mestu so možnosti za izenačevanje kmečkih otrok z drugimi otroki. Doseči bi bilo treba sistemsko izenačitev vseh otrok in uvesti enotna merila za zagotovitev otroških dodatkov.
Problemska konferenca SZDL Slovenije, je že leta 1976 zavzela stališča in sklepe o družbenoekonomskem položaju .kmečke žene v SR Sloveniji. Vemo, da kmečka žena -If proizvajalka postaja vse pomembnejši dejavnik v razvoju slovenskega kmetijstva. To velja tako za povečanje kmetijske proizvodnje in za dvig delovne storilnosti kot za krepitev samoupravno družbenoekonomskih in kulturnih odnosov v kmetijstvu in ohranjanju natalitete na vasi.. Vendar pa praktični položaj kmetovalke ne ustreza načelnim opredelitvam. 2e pred sedanjim srednjeročnim obdobjem je bila zahtevana uvedba popolnega varstva kmetič ob rojstvu otrok. To je ostalo neizpolnjeno. Kmetijski proizvajalki ob rojstvu otroka, ki zahteva najboljšo nego, ne priznavamo ustreznega nadomestila, čeprav vsi vemo, da nobena mati ob rojstvu otroka ni' sposobna delati. V sistemu zdravstvenega varstva kmetijskim proizvajalkam ni zagotovljena pravica do nadomestila izpadlega dohodka.
To bi morali v okviru republike uveljaviti enotno, naloga občin pa je, da se zavzemajo, da bi ta problem v okviru republike enotno izpeljali v, novem zakonu o zdravstvenem Zavarovanju. Po zadnjih podatkih se je kmečko prebivalstvo toliko zmanjšalo, da izenačitev-kmetijske proizvajalke ob rojstvu otroka z drugimi materami ne bi zahtevalo veliko sredstev.
obravnavi novega zakona o združevanju kmetov so bili v središču pozornosti dohodkovni odnosi. Učinkovitost prizadevanj za hitrejšo samoupravno preobrazbo kmetijstva zmanjšuje nezadostna povezanost primarne kmetijske proizvodnje s predelavo in trgovino. To ustvarja nezanesljivost v proizvodnih usmeritvah, neurejenost tržnih razmer in odtujevanje dohodka proizvajalcem. Ovira za uveljavljanje dohodkovnih odnosov so pogosto administrativni ukrepi, ki že vnaprej določajo, koliko pripada posameznemu udeležencu v skupni proizvodnji. Slaba akumulativnost kmetijstva pa je. še poslabšala položaj, saj se brez dohodka težko razvijajo dohodkovni odnosi in zaradi tega želi vsak, proizvajalec zadržati tak položaj, kot mu ga omogoča predpisana cena. Cene kmetijskih pridelkov niso usklajene s cenami reprodukcijskega materiala. Tu občihe težko kaj storijo, ker je to sistemsko vprašanje, morali pa bi ga rešiti na ravni republike. Še večji problemi neurejenosti cen pa so med republikami, pa čeprav obstajajo -razni dogovori in sporazumi. Največ težav občutijo obmejne občine pri odkupu' živine ih telet, ko nastaja razlika v odkupni ceni tudi do 20 dinarjev po kilogramu. Zakon o blagovnem prometu in na njegovi osnovi občinski odloki, ki pa še niso sprejeti v vseh občinah, so dostikrat neučinkoviti predvsem Zaradi šibke aktivnosti inšpekcijskih služb in organov ljudske milice. Rešitev pa je tudi y sprostitvi cen tem proizvodom in v večji proizvodnji predvsem govejega m svinjskega mesa. -
Določen red na področju spoštovanja pogodbene proizvodnje in tudi ohranjenja prehrambene bilance v občini pa bi bilo moč zagotoviti s selekcijsko davčno politiko. To bi morale občine preučiti glede na ustavo in zakon o združenem delu.
Čeprav smo kmetijstvo označili za prednostno dejavnost v resoluciji in drugih dokumentih, je ta oznaka preveč deklarativna.. Odnos do kmetijstva in delavcev, ki delajo na tem področju še vedno ne ustreza pomenu te dejavnosti. Poudarjamo pomen zadostne količine proizvodnje hrane, hkrati pa dopuščamo, da zaradi drugih gospodarskih in razvojnih problemov niso pravočasno sprejeti družbeni in ekonomski ukrepi, ki bi spodbujali dosledno-uresničevanje sprejetih usmeritev. Sestav naložb v korist agroživilske celote še ne uresničuje tako, kot je bilo' dogovorjeno in planirano v srednjeročnem programu. Obseg naložb v kmetijstvo je bil precej manjši v ’preteklem obdobju in to predvsem v primarni proizvodnji, kjer so naj večje potrebe po spreminjanju preživelih tehnoloških postopkov, ter po skupnih naložbah kmetov in kmetijskih organizacij. Pri usklajevanju in uresničevanju kreditne politike bi občine morale spoštovati prednostni red naložb in iskati skupaj s kmetija skimi: organizacijami razne vire povezovanja s porabniki hrane glede skupnih naložb. V zadnjem času precej poudarjamo preveliko število komunalnih klavnic, soočamo se z nerentabilnostjo in slabo izkoriščenostjo proizvodnih zmogljivosti. To je sicer res, vendar bi bil učinkovitejši ukrep večje naložbe v primarno proizvodnjo in
(Nadaljevanje na 14. strani)
miim
(Nadaljevanje s 13. strani)
s tem povečanje surovinske baze za vso klavniško industrijo ter lesna povezava med njima.
V akcijskem programu je nakazanih še mnogo področij in na-, log občin, kot so programi intenzivnejšega izkoriščanja morja, Kraškega sveta in planin, ustanavljanje in delovanje interesnih skupnosti za preskrbo z osnovnimi živili v vseh potrošniških središčih ter povezovanje s primarno proizvodnjo. V mnogih občinah, kjer imajo naravne možnosti, bi morali posvetiti več pozornosti ovčereji in drugim enostavnim oblikam izkoriščanja hribovitega sveta, ki je pomemben predvsem z vidika SLO, analizi družbenoekonomskih odnosov v kmetijskih organizacijah, združitvi hranilno-kreditnih služb, kmetijskih in gozdno gospodarskih organizacij, izvedbi skupnega zavarovanja, sodelovanju izvršnih svetov skupščin občin z medobčinskimi zbornicami, programu odkupa pšenice, programu setve in spravilu sladkorne pese v severovzhodni Sloveniji, pripravi izhodišč za zakonsko ureditev obdavčenja po dejanskem dohodku. Posebna pozornost pa bo dana racionalnejšemu razvoju klavne in mesnopredelovalne industrije.
Ob obilici nalog s področja agroživilskega kompleksa pa bi želel še posebej poudariti delo in vlogo ter položaj strokovno-pospeševal-ne službe, ki je razen zemlje odločilni faktor pri proizvodnji hrane. V kmetijskih organizacijah dela na področju pospeševanja in spreminjanja družbenoekonomskih odnosov je premalo. strokovnjakov. Po presoji republiškega- centra za pospeševanje kmetijstva je prikazana raznovrstna angažiranost in obremenitev strokovnih delavcev — pospeševalcev pretirano visoko. Rezultati dela pospeševalne službe so močno'odvisni od organizacijske oblike znotraj delovne organizacije in materialne osnove za izvajanje akcij.
Republiška konferenca SZDL je v izhodiščih za zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazbe vasi jasno' opredelila stališča o nujnosti samoupravnega združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki je pomemben element za izvajanje začrtanega programa. Doslej so bila uresničena že številna prizadevanja, izvršnih svetov skupščin, Zadružne zveze Slovenije in sekcije za kmetijstvo pri Skupnosti slovenskih občin za preoblikovanje občinskih skladov. Tako je že v 40 občinah, verjetno pa sedaj že v več, v celoti izvedeno preoblikovanje občinskih pospeševalnih skladov v SIS ali pa se sredstva združujejo po samoupravnih sporazumih. Torej je že v 40 občinah, verjetno pa sedaj že v več, v celoti izvedeno preoblikovanje občinskih pospeševalnih skladov v SIS ali pa se sredstva združujejo po samoupravnih sporazumih. Torej se v vse več občinah združeno delo odloča združevati sredstva za financiranje kmetijskih pospeševalnih programov. Tu velja opozoriti predvsem na študijo RS ZSS o socialni preobrazbi vasi, ki pojavov in gibanj na vasi nc ocenjuje zgolj z vidika proizvodnje hrane, temveč tudi s širših družbenih, ekonomskih, socioloških in ekoloških vidikov. Iz študije, ki dokumentirana dopolnjuje izhodišča republiške konference, sledi, da bi se organizacije združenega dela izven agrara morale vključevati v občinske skupnosti za pospeševanje kmetijstva in aktivnim odnosom po tej poti izražati dolgoročne interese svojih kolektivov.
Vendar pa smejo kljub vsem tem ugotovitvam po mnenju službe družhenega knjigovodstva temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti združevati sredstva le iz sklada skupne porabe po zaključnem računu. To stališče zagovarjajo s tem, da ta samoupravna interesna skupnost mma zakonske podlage. Zato je zadružna zveza na predlog sekcije za kmetijstvo pri Skupnosti slovenskih občin izdelala predlog sprememb zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane. Bistvo tega predloga je v tem, da se združevanju sredstev v SIS da zakonska podlaga, ki bo omogočila TOZD in delovnim skupnostim združevanje sredstev iz dohodka. Ta predlog je bil sprejet na koprskem posvetu, na sestanku predsednikov IS skupščin ter zapisan kot predlog za obravnavo na zboru združenega dela Skupščine SRS. Kljub posredovanju izvršnih svetov občin in skupin delegatov pa predlog še ni dobil zakonske verifikacije. O tem, kdo je kriv in kje se je zataknilo, ne bi razpravljali, dejstvo pa je, da s tem še .enkrat potrjujemo, da je trditev, češ da je kmetijstvo prednostna dejavnost, zares preveč deklarativna,
Ivan Kozole
Občina kot komuna št. 2
»...Če revolucionarna organizacija mladine želi uspešno opravljati svojo vlogo, se ne sme zapirati vase in v ozek krog tako imenovanih »mladinskih problemov«, ampak mitra biti tesno povezana z ekonomskimi, samoupravnimi, političnimi ih drugimi interesi in potrebami človeka na delovnem mestu v 'tovarni, v mestu, na vasi ali v institucijah drugih družbenih dejavnosti Kajti interesi in potrebe mladine pravzaprav niso nič drugega, kot del interesov in potreb delovnih ljudi. In prav 'zato mora naša družba odločneje ustvarjati možnosti za odgovorno angažiranje mladine na vseh področjih družbenega življenja.>
' Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema. ... socialističnega samoupravi jan ja, 1977 •
Redna knjižna zbirka Prešernove družbe
Letošnjo zbirko petih knjig, vezanih v celo. platno, z večbarvnim ščitnim ovitkom (broširan bo le koledar) in tiskano na brezlesnem papirju, dobite za vsega 240 dinarjev. Če ne potrebujete trdih platnic, se lahko odločite za broširane knjige, ki imajo večbarvne plastificirane platnice. S tem strošek za nakup knjig še zmanjšate, saj zbirka petih knjig v takšni vezavi stane le 190 dinarjev.
Takšne cene omogoča le Prešernova družba, ob visokih nakladah in s finančno pomočjo širše skupnosti. Zajeten snopič dobrega družinskega branja bo letos vseboval:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981 z vsakomur dobrodošlim mesečnitn koledarskim delom, opremljenim z barvnimi publikacijami slik Ivane 'Kobilce. Poleg tega bodo v knjigi, ki bo velikega formata in bo obsegala okrog 200 strani, zanimivi zgodovinski, zunanje politični in drugi članki, pa pesmi in krajša proza vidnih slovenskih pisateljev, vrsta informacij in še marsikaj zanimivega, vse mikavno ilustrirano in res primerno branje za vse leto.
2.	SLOVENSKE OTROŠKE PESMI z naslovom NAJ MI SIJE SONČECE, NAJ MI POJE SRČECE bo knjiga tistih ljudskih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, izbral jih je Janez Menart, ilustrirala Marlenka Stupica.
3.	DELOVNI DAN SESTRE MARJ E, je nadvse prodorna, odkrita pripoved, ki jo je za Prešernovo družbo napisal ANTON INGOLIČ, govori pa o življenju.medicinske sestre in njenem srečavanju s problemi sodobnega mestnega življenja.
4.	VELIKA ZMEDA srbskega avtorja Stevana Jakovljeviča je kromstično natančno, zanimivo delo, ki obravnava razpad kraljevine Jugoslavije, razpad, ki je bil tako tragičen za naše ljudstvo. Večji format.
5.	ZDRAVJE V DRUŽINI je naslov poljudno pisane knjige prof., dr. Mihe Likarja, knjige, ki prinaša dobrodošle hd-svete za vsakogar, od otrok do starejših ljudi. Ilustrirano.
Naročnikom, ki z zbirko Prešernove družbe želijo prejeti še, delo iz svetovne književnosti, priporočamo: Max von. der Grim: BLODNI OGENJ IN PLAMEN. Ta. roman je izredno živo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa tem bolj jasno in trpko, doživljal čaš nemškega gospodarskega »čudeža«.
Vezana zbirka Prešernove družbe s to dodatno. knjigo stane 360 din, broširana pa 280 din:
PREK 1500 STRANI ZANIMIVEGA BRANJA. VSE KNJIGE BODO NAROČNIKI PREJELI KONEC NOVEMBRA 1980.
Zbirko lahko naročite v uredništvu Hmeljarja ali. Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 LJUBLJANA.
V.y
Odpisan
Drago 'Kumer:
Utiftaved	kmetkeoadekitta
—	Poslušajte ¡hojo ljubezensko zgodbo — ■ mi je rekla, ko je vsa zadihana lovila 'Sapo,
mi gledala v oči, kakor da je . to zahteva in ne prošnja.
—	Poslušajte, zapišite,, pošljite. Naj bero, naj izvedo, da kmečka dekleta nismo tako poceni. Pribiti bi morala: hribovska kmečka dekleta. Mnogi mislijo: vse, kar je s hribov donta, to je zd dolince počeni, zastonj. Pa ni res. Vsaj v mojem, primeru ne. Nisem edina, mnogo nas je. Pravijo nam: lepe, neumne, najcenejša delovna sila. Hvala za tako ničeve
. komplimente. Pravzaprav pa je moja zgodba na moč žalostna. Stokrat sem prijela za pero, stokrat so v joku pokrvavele moje oči, srce je pokalo v bolečini; življenjske zgodbe nikoli nisem napisala. Pa jo napišite vi. Bom kratka. Saj sem še mlada, neizkušena in veni dar so mi naprtili toliko grehov. O meni so govorili kot o najbolj poceni punci, ki je n-' voljo zastonj, kvečjemu za Šilce jajčnega likerja. Pa. to ni reS, hi res in nikoli ne bo!
Stara sem osemnajst let. Doma, v'hribih, imamo kmetijo. Težavna je pot, brežne so njive, senožeti strme — in 'vendar so bila moja otroška leta lepa. Očetu in materi še je rodilo devet otrok, jaz sem najstarejša. Oče in mati sta vesela človeka; dobra Starša, nudila sta nam otrokom tisto čisto ljubezen, In vendar ju nisem ubogala. Gojila Sta skrito željo, da bi se omožila s kmečkim fantom : sosednjega hriba. Lep grunt imajo in tudi Francelj je postaven fant. Mene pa je vleklo v dolino, tja, kamor sem hodila v višje razrede osnovne šole. Vseh osem razredov imam, osmega šem končala s prav dobrim uspehom. Preveč neumna res nisem. Kdo me je potegnil v dolino? Gospod Francelj; ugleden gostih ničar in strasten lovec. Abrahamovec in že krepko čez. Toda imenitno ohranjen Prihajal je y hišo in kadar sva bila sama, mi je govorjl o lepši in srečnejši bodočnosti. O Žemlji, o hribovskih gruntih mi je pripovedoval tako temne stvari, da sem se zgrozila, verjela besedam, mirnim očem’in še lepši Obljubi.
Čez noč. sem se spremenila. Načrt sem razodela očetu, materi, bratcem in sestricam: Vsi so bili žalostni, oče pa mi je primazal tri klofute: »Na, to je za tiste- tri hektare novih hmeljišč, ki smo jih zate ustvarili!«
Takrat sem mu globoko zamerila, danes, vem, da je kot oče imel prav. Z brezovko bi me moral namahati. Dragi starši in vsi domači, ki se pehate v treh mladih hmeljiščih — oprostite!
Gospod Francelj je bil dober z menoj. Lepo me je podučil, kako se bom morala kot natakarica obnašati, zakaj .njegova gostilna je širom Savinjske doline na dobrem glasu. In nadležnežev se boj! mi je večkrat zažugal. Teh mestnih pohotnežev, modernih gospodov, važnjakovičev, sodobnih magnatov, ki bodo v tebi videli sočno, mlado in poceni meso. Dvakrat, no, morda celo desetkrat —'potem pa te bodo zavrgli. Bodi prijazna, toda vse do pravšnje mere. V Savinjski dolini je malo prida gostiln. In samo zaradi nerodnih natakaric, zaradi g neprijazne, nesolidne postrežbe. Vsak gost je človek. In še to: obleka ne dela ČLOVEKA! Me poslušaš? »Poslušam, .gospod Francelj«, sem pritrdila in. se kot Sneguljčica Zavrtela med gosti. Vsi so jne hvalili in tudi promet je znatno porastel, mogoče kar preveč. Vabili so me v svojo sredino, me spraševali, od kod sem doma, kje rastejo tako lepa in mična dekleta. Včasih sem muhavo pripomnila:
—	Dragi gosti, jaz sem savinjska roža! —
Smehljala sem se, priklanjala, stregla in
stregla in se pravšnji čas odmikala; za hip se mi je zazdelo, da je to čisto nekaj drugega kot trdo delo na obrobni kmetiji.
Skratka: bila sem po svoje srečna.
Potem se je znehada začelo. Začel je starejši sin. Kdo ve, koliko natakaric je obrnil! Nekega večera je pijan vdrl V mojo sobo in ' zahteval: »Daj—ali pa te vržem skozi okno!«
Uprla sem sé. Sunila sem. ga stopnicah, že naslednjega dne pa se je hvalil med gosti: »Katica je poceni, tako rekoč Zastonj. Dobim jo, kadar Še mi hoče.. ..« Prekleti lažnivec! Slab glas v eni uri priteče v deveto vas. Gospodinja, žena gospoda Frahceljna, ponosna ha oba sinova, lastne hčere pa ni mogla videti, mi je Ostro zabrusila: »Samo to ti rečem, če naš Boris, od tebe kaj skupi, gorje ti!« Zanjo sem bila spolna izprijenka. Toda mlajši sin bi vseeno rad srečo poiskal. Šestnajst let mu je, skrbi nobenih, razganja ga, jaz pa zastonj ... Okno je bilo odprto, nekaj čez. polnoč je pristavil lestev in- v temi stopil pred mojo posteljo. In se razčeperil: »Katra, jaz sem, daj!« Hm, kako gospodovalno. Kaj naj storim? Vstala sem,, mu primazala nekaj zaušnic, prižgala luč in odprla vrata.. — Izgini! — Gospa je pritekla in se začela dreti: »Ni dovolj, da si Borisa okužila, zdaj se bo še ta nalezel!« Dobila sem močno klofuto, nisem je vrnila; pokrila sem se. z odejo in sc razjokala. In si govorila: — Glej, Katica,. doma, v hmelijščih bi bila nedotaknjena, ostala bi ponosno kmečko dekle.—
Gospodar Francelj pa je tiste noči naklestil mlajšega sina in tudi prečastita gospa je bila deležna nekaj gorkih; odsihdob sva sv bili sovražnici, Torej, ušla sem prvemu, tudi drugemu se ni posrečilo. Kdaj pride tretji?
Skrbela sem, da sem bila v lokalu dostojna, čeprav je bilo snubcev še in še. Gospodar Francelj me je vedno svaril: »Bodi poštena, pravi šele pride!« Bil je z menoj prijazen, vedno mi je govoril, naj se lepo oblačim, cesto me je z avtom popeljal v mesto, mi kupil obleko, prstan, zato, ker sem bila pridna in poštena. Ni se stiskal k meni, ni položil roke na koleno; zaupal mi je, da ima ljubico v nekem kraju, v čudovitem kotičku Savinjske doline, kamor me bo kdaj popeljal. Samo molčati moram. Zares se mi je lepo godilo. Gospodar Francelj. Gospodarju — jaz sem mu vedno rekla »gospod Franjo« ■— sem bila Hvaležna: Cesto me je'peljal domov; tja gor med savinjske griče. Oče je zmajal z glavo, mama je imela solze v očeh, gospodar Francelj pa-ju je tolažil: »Ne bojta se, 'skrbim zanjo kot oče«; Oče nazaj:
—	Poslušaj, dragi gospod', mi imamo toliko in toliko hektarov grunta. Mi vsi smo verovali vanjo, upali, da bodo tudi tod rasla hmeljišča. Kaj zdaj? ■ Hmeljišča v najboljši rasti, Katica pa v dolini. Sramota! —
—	Otroci so danes čisto drugačni, — pripomni mati in si briše solze.
Bratci in sestrice pa v en glas kričijo: »Katica, naša Katica, vrhi se!«’
Gospodar Franjo, dokazuje, dopoveduje; modruje: »Kar poglejte svojo Katico! Tudi poklic natakarice je težak, hudimanovo težak. In še čedna je povrhu. Pravijo, da je vaša Katica najlepša natakarica v Spodnji Savinjski dolini. Ha, kaj pa to! Draga starša, bodita ponosna nanjo!« .
V tisti neznani kraj Savinjske doline pa sva se res zapeljala. Ne enkrat, desetkrat. Francijeva ljubica je bila dve leti starejša natakarica Marica. Očarljivo dekle, izpod Pohorja doma, polna zdravega humorja. Mi-dve sva Se hitro spoprijateljili. Ni kazala prav nobenega ljubosumja. Nekega večera smo priredili piknik. Sredi najlepšega razpoloženja Se prikaže Francijeva žena. Začela je kričati, mene je ozmerjala za hribovsko k. .. —, dasiravno sem bila že v tretje nedolžna. Gospodar Francelj je predlagal, da menjam službo. Prestavila sem se k njegovemu prijatelju, ki je obljubil, da me bo dal v šolo, da bom zares kvalificirana in mi bodo vrata v svetlejšo bodočnost na široko odprta. Besedo je držal. Že v prvem letniku gostinske šole sem spoznala prijaznega fanta, Zares mi je bil všeč. Na zunaj nič kaj posebnega, bil pa je duhovit; nasmejan, šale je stresal iz rokava. Nekaj mesecev sva se lepo ujemala, potem pa ga je naenkrat pičilo: »Katica, koliko si jih že pobrala, so te dobro obračali?« Kd-
ka žalitev! Prisilila sem ga, da je šel z menoj h ginekologu. V čakalnici me je. nestrpno pričakoval, mencal z nogami, bilo mu je nerodno, v sebi. pa je gojil upanje, da ima svoj prav in da bova končala za vedno. Jaz pa sem se zdravniku popolnoma razodela. Tudi to sem mu povedala, da me fant čaka v čakalnici in kaj me obtožuje. Bil je zares ogorčen. Napisal mi je potrdilo o pregledu in stopil Z menoj v čakalnico. Pogledal je Mirku v oči in mu skoraj preostro dejal: »Pobič, Če si iz mesta doma, nikar he misli, kar pride š hribov, da je pokvarjeno. Če bi bil mlad, bi ti jo ko j prevzel«. Kako je Mirko pred zdravnikovimi besedami osupnil. Na srečo'v čakalnici ni bilo gneče, bili smo sami. Mirku ■so se orosile oči in zjokal se je kot deček
Še vedno sva z Mirkom najboljša prijatelja, zdaj že nekaj časa tudi intimna. ;
Tudi njemu šem zaupala [svojo življenj--sko zgodbo, ničesar nisem prikrila. On me zdaj razume, 'ceni; Spoštuje. In kadar sva oba zares Židane volje, me objame, poljubi in zašepeče na uho: »Ti moja, štirikrat ne-' dolžna!«
Nezaželeno okrasje po grmovju ob Savinji
Naš prosti čas
Značke zbiram že najmanj o-sem let. Imam jih že nad tisoč. Prinašata mi jih oče in mama, kdaj pa kdaj pa jih tudi kupim. Zbiranja značk še ne mislim kmalu opustiti,
V	prostem času tudi rišem. Za risanje sem se navdušil . v q-snovni šoli, ko sem prejel Kajuhovo priznanje za svoj izdelek. Takrat sem skoraj vsak dan risal in sem imel že lep kup različnih risb, ki pa so žal izginile.
Ko sem prišel na vrtnarsko šolo in smo imeli na šoli plese, sem se navdušil nad disko glasbo.
Doma sem si uredil prostor, kjer ob večerih poslušam glasbo. Ko sem bil na plesu v domačem kraju, sem tam videl »light show«; Bil mi je zelo všeč.' Mislil sem si, da bi bil tako imenovani »domači disko« popolnejši, če bi imel tudi »light show«. "Sel sem k sosedu in ga prosil, da mi naredi načrt zanj. Kupil sem potreben material in začel delati, Prvič mi je zelo dobro uspelo, a sem pozneje naredil napako in »light show« je šel po gobe. Ponovno stem kupil material in še enkrat poskusil. Teh poskusov je bilo več, kajti vedno sem naredil kakšno napako in moral začeti znova. Ko pa sem se naučil, kaj lahko in česa ne smem, je bilo vse y redu. Sedaj imam »light show«, ki mi zelo dobro dela.
V	prostem času tudi zelo rad telovadim. Ko sem bil še v o-snovni šoli, sem treniral judo, vendar sem ga kasneje opustil zaradi slabega uspeha v šoli. Sedaj sem si doma naredil stezo za skakanje v daljavo. Večkraf grem zvečer tudi ven in si s tekom nabiram kondicijo.
In tako mi iz dneva v dan mineva prosti čas ob poslušanju glasbe, risanju, zbiranju značk ter športu.
Matjaž Goršek TVS Medlog
ŽELJA
Vsem, ki so uspešno končali uk, šolanje, študije in izobraževanje ob delu, iskreno čestitamo in želimo uspešno delo med nami!
delavci SOZD
Nisem zdrsala
Že kot mala frklja sem se podila s fanti po dvorišču. Nekega dne sem morala tekmovati za šolo, kajti punca, ki je bila določena za tek na 300 m, je zbolela. Ko sem se pojavila na startu, so se mi vsi smejali. Proti nasprotnicam sem bila zelo ‘ majhna in suha. A, glej čudo, na cilju sem bila tretja. Takoj mi je eden od merilcev rekel, • če bi trenirala. Jaz sem se mu samo smejala. Res sem po tistem dnevu kdaj pa kdaj prišla na stadion, a vedno sem zamudila uro, tako da sem potem lahko samo gledala, kako so trenirali. Tako je bilo skoraj celo leto. Potem pa so me le vzeli v roke in hoteli narasti iz “mene pravega športnika. Kot pionirka sem takrat začela dosegati res dobre rezultate. Malo mi je manjkalo do slovenskega rekorda za pionirke na 400 m. Veliko šem tekmovala kot mladinka in članica AD Kladi-var. Tekmovanj je bilo za mene kot 14-letno dekle preveč. Nastopile so poškodbe in izčrpan organizem...
Tako sem sčasoma nehala tekmovati, se aktivno ukvarjati z atletiko. S tem pa moram priznati, da sem s skoraj vsemi rekordi naših in tujih atletinj na tekočem. Po TV ali v »živo« spremljam vsa atletska tekmovanja. Letos so za mene največja poslastica olimpijske igre v Moskvi.
Darja Grubenšek
HMELJARSKA PRIZNANJA 1980
Dodatek
V uredništvu smo te dni prejeli še imeni dveh zaslužnih hmeljarjev, ki bi morala prejeti priznanji na praznovanju 18. dneva hmeljarjev. To sta Anka KLJU-ČARIČ in Ivan BOGATIN, TOZD Kmetijstvo Petrovče, DF. Arja vas. .
Obema za zaslužni priznanji iskrene čestitke.
Sodelavci
CELJE
8.	TEDEN DOMAČEGA FILMA BO OD 10. DO 18. NOVEMBRA.
♦♦♦♦♦■»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦a
ČESTITKE
Te dni sta'se srečala z Abrahamom naša dolgoletna sodelavca Judita Jager in Janez Sajovec. Še na mnoga zdrava leta!
Sodelavci
Na farmi Zalog na silosu si je par štorkelj uredil gnezdo š pomočjo delavčev farme: Pred slabim mesecem sta se mladi dve urili v letenju, starša pa sta jih krmila, Sedaj so že odletele
Spomin	
Ko gledam čez polja, zelene livade oprane od dežja in s. soncem obdane, spomin me odvede daleč nazaj, kjer hiša je moja, moj rojstni kraj. Kjer srečno živelo pet je ljudi, jaz, sestra, brat, pa oče in mati a vsi smo za kruhom od doma odšli, ker zemlja nam ni mogla ga dati.	
A vendar smo srečni živeli takrat, -. čeprav je na njivi rasel osat, roke vse ožuljene, pa tudi krvave, . , nobenega dela niso se zbale. Ko zvečer smo se vračali trudni domov, je pesem zvenela, iz src nam še mladih, T* ko je odmevalo preko gozdov bilo nas ni strah napovedi starih.	
Da prehitro vse mine, zdaj smo spoznali, ko pehamo vsak zase dan se za dnem, se s tem ali onim rad vsakdo pohvali, po svetu pa hodi kot da je nem. Pozabil pa vendar od nas ni nihče, kar dobra mati naučila nas je —-nikdar ne zavrzite zemlje domače, četudi vam nudijo same pogače.	S. ¡¡j i
• Če vinotoka mraz in burja brijeta bo prosinca in/svečana sonce sijalo.
Gal (16. 10.) deževen ali suh je prihodnjega poletja- ovaduh.
REKLA
Vsaka krivica je dvorezen meč, za njegovim udarcem ostane mna.
Prijateljstvo izgine) kjer preneha enakost.
S praznim želodcem ne moreš/ biti rodoljub.
So tri vrste laži: laž, prekleta -laž in -Statistika.:
Glasilo Hmeljar .izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik- Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.i člani: Jože Breznik, dipl. inž. - krneli.. Metka’ Kocko, Jože Šabjan, Jože: Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. 'inž. "kmet. ¡p- uredniea strokovne priloge ža -hmeljarstvo, ^d-^;^ybihalv Jsidčt: inž. 4-glavni in odgovorni urednik — Uredništvo. je v SOZD Hmezad v 'Žalcu,- ' Ulica ' Žalskega^ tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 12-5 .din•;— Tisk’ AERd. Celje —
tozd grafika
PODRAŽITVE SO ZA PREMNOGE POCENITVE 4 ■■
Primer: Če zvišamo delavcu OD z okoli 5.000 din zaradi podražitev za 10 odstotkov, je to-500 din, če pa nekomu z 20.000 drrrtudi za 10 odstotkov, je .to že 2.000 din,- Pa naj reče ilcdo. da ise slednjemu izdelki niso • pocenili.

<!DOCTYPE html>

<html xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml" lang="si">
<head><title>
	Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
</title>
    <!--<link rel="shortcut icon" href="/favicon.ico" />-->
     <meta http-equiv="X-UA-Compatible" content="IE=edge" /><meta name="robots" content="noarchive" /><meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1" /><meta name="twitter:card" content="summary" /><meta name="twitter:site" content="@knjiznicanuk" /><meta name="twitter:title" content="dLib.Si - Digitalna knjižnica Slovenije" /><meta name="twitter:description" content="Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si" /><meta name="twitter:image" content="http://www.dlib.si/images/logos/dlib_just_logo.png" /><link rel="stylesheet" href="/Content/font-awesome-4.6.3/css/font-awesome.min.css" /><link href="/Content/css/bootstrap.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/master.css" rel="stylesheet" type="text/css" /><link href="/Content/css/dlib.mobile.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(max-width: 768px)" /><link href="/Content/css/dlib.tablet.css" rel="stylesheet" type="text/css" media="(min-width: 768px) and (max-width: 979px)" />
   
    <style>

</style>

    
     <link rel="stylesheet" href="/Content/css/smoothness.css" />
    
        <!-- Begin Cookie Consent plugin by Silktide - http://silktide.com/cookieconsent -->
     
<link rel="stylesheet" type="text/css" href="/Content/css/cookieconsent.min.css" />
<script src="https://www.dlib.si/Content/scripts/cookieconsent.min.js" type="text/javascript"></script>
   
    
<script type='text/javascript'  src="/Scripts/jquery-2.1.4.min.js"></script>
     
    <!--<script type='text/javascript'  src="/Scripts/cookies.js"></script>-->
    <!--
    <script src="/Content/scripts/jquery.idle.min.js"></script>
<script>
    jQuery(document).idle({
        onIdle: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeIn('slow');
        },
        onActive: function () {
            jQuery('.screen-saver').fadeOut('slow');
        },
        events: 'keydown mousedown touchstart scroll',
        idle: 900000
        
    });
</script>
-->
     <script type="text/javascript">
         /*
         function includeHTML() {
             var z, i, elmnt, file, xhttp;
             
             z = document.getElementsByTagName("*");
             for (i = 0; i < z.length; i++) {
                 elmnt = z[i];
                 
                 file = elmnt.getAttribute("w3-include-html");
                 if (file) {
                     
                     xhttp = new XMLHttpRequest();
                     xhttp.onreadystatechange = function () {
                         if (this.readyState == 4) {
                             if (this.status == 200) { elmnt.innerHTML = this.responseText; }
                             if (this.status == 404) { elmnt.innerHTML = "Page not found."; }
                             
                             elmnt.removeAttribute("w3-include-html");
                             includeHTML();
                         }
                     }
                     xhttp.open("GET", file, true);
                     xhttp.send();
                     
                     return;
                 }
             }
         }
         */
</script> 
    
    <script type="text/javascript">
        jQuery.curCSS = jQuery.css;
        </script>
   <script src="/Scripts/dLib.dropdown.js" type="text/javascript"></script>
     
      <script src="/Content/Scripts/jquery-1.11.4.js" type="text/javascript"></script>
     
   <script type='text/javascript' src="/Scripts/jquery.cookies.js"></script>
    <script type='text/javascript'  src="/Scripts/bootstrap.min.js"></script>
	<script src="js/owl.carousel.min.js"></script>
   <script type="text/javascript">
       setInterval(function () { $.ajax({ url: "https://www.dlib.si/Ping.aspx" }); }, 360000);
    </script> 

    

<link href='/Content/css/404.css' rel='stylesheet' type='text/css' />


  
    
    <script type="text/javascript">
        
        $(function () {
            $("#searchString").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {
                    
                    $("#searchString").val(ui.item.value);
                    submitSearch();
                    //return false;
                }
            });
            //TextBoxSearch1
            $("#TextBoxSearch1").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch1").val(ui.item.value);
                    
                    //return false;
                }
            });
            $("#TextBoxSearch2").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch2").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch3").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch3").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });

            $("#TextBoxSearch4").autocomplete({
                source: "/search.aspx",
                minLength: 3,
                select: function (event, ui) {

                    $("#TextBoxSearch4").val(ui.item.value);

                    //return false;
                }
            });
        });
        
        
</script>
    <script type="text/javascript">
        // Submit the search
        function submitSearch() {
            
            if ($('#searchString').val().length > 2) {
                var fts = "off";
                if ($('#fts').is(':checked')) fts = "on";
                var eua = "on";
                //if ($('#EuAPI').is(':checked')) eua = "on";
                
                var url = "/results/?EuAPI=" + eua + "&fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val();
                //var fLocation = $('[name="flocation"]').val();
                var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
                if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
					url += '&flocation=' + fLocation;
                }                
                
                
                //$(location).attr('href', url);
                //alert(url);
                location.href = url;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            }
        }

        function submitAdvancedSearch() {

            
            var q = "";
            if($('#TextBoxSearch1').val().length > 2)   {
                q = $('#DropDownListField1').val() + "="+$('#TextBoxSearch1').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch2').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper1').val() + "@" + $('#DropDownListField2').val() + "=" + $('#TextBoxSearch2').val();
            }
            
            if ($('#TextBoxSearch3').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper2').val() + "@" + $('#DropDownListField3').val() + "=" + $('#TextBoxSearch3').val();
            }

            if ($('#TextBoxSearch4').val().length > 2) {
                if (q.length < 1) {
                    q = $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
                }
                else
                    q += "@" + $('#DropDownListOper3').val() + "@" + $('#DropDownListField4').val() + "=" + $('#TextBoxSearch4').val();
            }
            var fts = "off";
            var url = "/results/?query='" + encodeURIComponent(q) + "'";
                //$(location).attr('href', url);
            //alert(url);
            var fLocation = $('[name="flocation"]').filter(function () { return this.checked }).val();
            if (fLocation !== undefined && fLocation.length > 0) {
                url += '&flocation=' + fLocation;
            }


            if (q.length > 2)
                location.href = url;
            else return;
                //alert("/results/?fts=" + fts + "&q=" + $('#searchString').val());
            
        }
        // Enter to submit search
        $(document).ready(function () {
            $('#searchString').keydown(function (e) {
                if (e.keyCode == 13) {
                    e.preventDefault();
                    submitSearch();
                }
            });
            // Search Bar & Toggle
            $('#toggle-search').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
            $('#toggle-search-down').on('click', function () {
                $('#searchBar').toggle('display: inline-block');
                $('#toggle-search').toggle();
                $('#toggle-search-down').toggle();
            });
        });

    </script>

    <script type="text/javascript">
        $(function () {
            $('#BtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
                
               
            });
            
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
               
            });


        });

        $(function () {
            $('.cBtnMenu').bind('click', function () {
                $('#Menu').toggleClass('active');
                $('.overlay').toggleClass('active');
                $('.footer').toggle();
            });
            $('.overlay').bind('click', function () {
                $('.overlay').removeClass('active');
                $('#Menu').removeClass('active');
                $('.footer').display('true');
               
            });


        });
      
    </script>
	
	
        <script id="bsJs" type="text/javascript">
        $(document).ready(function() {
            $('#fts').tooltip();
            $('#tooltip1').tooltip();
            $('#toggle-search').tooltip();
        });
		
        

    
        </script> 	
	
<!--<link rel="stylesheet" type="text/css" href="https://cdn.jsdelivr.net/npm/cookieconsent@3/build/cookieconsent.min.css" />	-->
</head>
<body>
    <a href="top"></a>
    
    <form method="post" action="./TEXT" id="form1">
<div class="aspNetHidden">
<input type="hidden" name="__EVENTTARGET" id="__EVENTTARGET" value="" />
<input type="hidden" name="__EVENTARGUMENT" id="__EVENTARGUMENT" value="" />
<input type="hidden" name="__VIEWSTATE" id="__VIEWSTATE" value="SpLQBJsR7WxUTzhUxCzDucymppJVTiSahaQ5LAO4P5iL18d6Ire/56lX/YeVoher4Pm7MpiLSsrFZdIYiQzNjQPalMlxV8Ikd7Fpj8FInSGLKZbMjaEL4L9cnOXV4MD3gJ+J/XTIbESNCsmgIVf5/A==" />
</div>

<script type="text/javascript">
//<![CDATA[
var theForm = document.forms['form1'];
if (!theForm) {
    theForm = document.form1;
}
function __doPostBack(eventTarget, eventArgument) {
    if (!theForm.onsubmit || (theForm.onsubmit() != false)) {
        theForm.__EVENTTARGET.value = eventTarget;
        theForm.__EVENTARGUMENT.value = eventArgument;
        theForm.submit();
    }
}
//]]>
</script>


<script src="/WebResource.axd?d=pynGkmcFUV13He1Qd6_TZEPgqHayScA2PCup_8d1RC_xC7X7V9Q-UZgO8-Ts8GReJmXhnugFNRdA7o3QXAIYHA2&amp;t=638628279619783110" type="text/javascript"></script>


<script src="/ScriptResource.axd?d=NJmAwtEo3Ipnlaxl6CMhvkE2nxY61g1MO7HSqg-HH-lCN5hKAJnAqGgvRzAcaVo5V9-RvBje7KM1c9I93ixficCSBhkoo3iSSltfpM3C5x6wIqYzdFOyeYVaaDXTo1MV6YpiMcPPYxGGCQmqvqo0v73ZsE2VHcznJpoc0GMv7LA1&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<script src="/ScriptResource.axd?d=dwY9oWetJoJoVpgL6Zq8OH3joDBjYqPR6OT6HD6d3xXehd9AALIQF3m8Mq07CWIhIeAgid494jKpdZFkpPVeJsricZ5ybEKc4t3Lnr1NSBGS-6WiZIjn4VlPWvufImKAwlQBmbuC1HlUOaSnCTHP8PfQXgoWfpiO4QXQNycEBO01&amp;t=2a9d95e3" type="text/javascript"></script>
<div class="aspNetHidden">

	<input type="hidden" name="__VIEWSTATEGENERATOR" id="__VIEWSTATEGENERATOR" value="193A34DB" />
	<input type="hidden" name="__EVENTVALIDATION" id="__EVENTVALIDATION" value="7HDZ39ysPOeqemer5Gguhchv3yuy6yhPXFwLXo074Vl5tlfuMRKhAHkEYNvxwrM2kuwHHy4/eycV7IivqTYJqIW5xmldylxkdontrj/YQckPcHEIFAFl0B+cm/hEOe08+mqjCHjsa/tDdniP7pl+Hv0hcP0/ZjysIi025d7WbUVVLHxnXjcdCiLn6sHcL4bpXDPFiie5uPEfuIBHAPBVCddo+JIrnQIvEYIoV2lHO2gXQvyUApg0s6djJHs9slFvIbS0KYK9pndev/zIJ+fJ8lLF5iOKuAzppkJAcLLcaGEQMRO6aTe4w4RyUHFgiP+qVprxaIKdyoq4npgCTz6253RhJ0fwC9whlWvU9nNb+5Wb3GRlKbjtaDTVBJpayxpgjFkhEbEAJppJfSAVJuSAPgymJPEi/E4XiEK3gokhfSlRImJSk/+9izrJupb/RxcBNqD8SxypPN1siclkD60sQAZPssp8+VZ2Jlbef4wEvBUNh4cI1lp709NjGn2fMe8vzkxvrsL8Ih9DgOy05Q4K+UYZ5Pu9VHfYQ7tctW8tk9HmJOB7R0izcJGATUnWR692g9tF+Intog/2lHv+hs0Q8497FWTKuFgtUfNUOVz7/LSuUBJxOzAextUnIEkYCOvP3TmfbhjcUy6yEg7aru7HoAfxtiqgw3irh4r0bbm2uqW7oS6Y92xpz9NVeqTydgS5r/uIn4ACfFPOUBls3sio5bpr+qS7tn3JeiXY6oyrrsYjwluJsAui/O7zy/aLIvt9zZj1+bsFs0Z9PQvSB68W6c0XY7TDpG8Fvnt2Ym+3zRmF+12oX46fTL9yzl8Vm2ZI8eUoMb5wu1RoKA1VhVKQuRMXTfo4eLqnS/lrjNhoKvFbX4AfPTNUApAe/khiKr4XloJaHsJKWgvcWDn5PbLYNIsuz5SCp9HlulzoRVp9E/YYh41g5hYa1w91FzBUgyYhjqTw9mXjbRSt7z+1ml1IR+jGtpxbduDsBlUXyvmaB9sk9ubJS25NYZ0NAV0EWKWSXdzPChELQ3FiDetwtaNfslfurGuM58VH2kQuUkEhjOU686jSumkr74jZe2l75zVRwMSVFn0SibKuuQfNAu3zVc5vd8dsLUAZMQ1MG9736mQQT8WuMWfOwaVELj5zanVTqpVEEBvImV3lU8rTFRG6waw+ccnklKDS/xwPEj8SozrYpSHovfmyLcF8LwNa1TMmTet+Ivbd8cwRVsRela6W7El5p0GUVNAtQ4MwsOryeMA=" />
</div>
        
        
       <nav class="navbar navbar-default">
       
       <input type="hidden" name="ctl00$kwHiddenField" id="kwHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$ftsHiddenField" id="ftsHiddenField" />
     <input type="hidden" name="ctl00$EuropeanaHiddenField" id="EuropeanaHiddenField" />
     <script type="text/javascript">
//<![CDATA[
Sys.WebForms.PageRequestManager._initialize('ctl00$ScriptManager1', 'form1', ['tctl00$UpdatePanelLogin','UpdatePanelLogin'], [], [], 90, 'ctl00');
//]]>
</script>

    
      
          <div class="container">
        <div class="row">
             
                
            
            
            <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="Brand">
                
                
                <a href="/" id="href_logo" class="logo">
      
                    <img alt="logo" id="dlib_logo" src="/images/logos/dlib_logo_170px.png">
                </a>
                
                        
            </div>
            <div class="column col-lg-8 col-md-6 col-sm-6 col-xs-12">
                <style>
						#locationButton {
							
                            border:0;
                            min-width: 30px;
                            height: 34px;
                            padding:0 !important;
                            border-radius: 4px !important;
						}
                        #locationButton div {
                            max-width:200px;
                            overflow:hidden;
                            text-overflow:ellipsis;
                            display:block;
                            float:right;
                            margin-top:5px;
                            padding-right:5px;
                        }

						#locationContainer {
							position:absolute;
							top:35px;
							min-height:175px;
							width:745px;
							background: rgb(243, 243, 243);
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							z-index:9999;
							display:none;
							border-radius:5px;
						}
						#locationContainer select {
							width:630px;
							margin:15px 30px;
							display:block;	
							border: 1px solid rgb(227, 81, 45);
							background:white;
							border-radius:5px;
							padding:7px;
						}
                        #searchString {
                            float:right;
                            width:598px;
                        }

                        .pasica {
                            border-radius:unset;
                        }
                
                </style>
                
                <div class="form-inline zamik-forme" id="Search">
                    <div class="form-group">
                        <div class="input-group" style="margin-left:30px;">
                            <button style=""
                                onclick="toggleLocationMenu();return false;"
                                data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="Izberi knjižnico"
                                id="locationButton"><img src="/Content/img/ikona.svg" width="33" /> <div></div></button>
                            <div id="locationContainer">
                                <!-- Tukaj je dropdown -->
                                <div id="ssLocationContainer"><div class='tree-container'><ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value=""  name="flocation" >
                        Digitalna knjižnica Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in univerzitetna knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in univerzitetna knjižnica
                    </li><li class='branch'>Splošne knjižnice<ul><li class='branch'>Celjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje|Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Vse knjižnice območja
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Celje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Laško"  name="flocation" >
                        Knjižnica Laško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Mozirje"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Mozirje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šentjur"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šentjur
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Šmarje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Šmarje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Velenje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Velenje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Medobčinska splošna knjižnica Žalec"  name="flocation" >
                        Medobčinska splošna knjižnica Žalec
                    </li></ul><li class='branch'>Dolenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto"  name="flocation" >
                        Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Brežice"  name="flocation" >
                        Knjižnica Brežice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Kočevje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Valvasorjeva knjižnica Krško"  name="flocation" >
                        Valvasorjeva knjižnica Krško
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Miklova hiša, Ribnica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Miklova hiša, Ribnica
                    </li></ul><li class='branch'>Gorenjsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Kranj"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Kranj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Občinska knjižnica Jesenice"  name="flocation" >
                        Občinska knjižnica Jesenice
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica "  name="flocation" >
                        Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica 
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič"  name="flocation" >
                        Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
                    </li></ul><li class='branch'>Goriško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica"  name="flocation" >
                        Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Lavričeva knjižnica, Ajdovščina"  name="flocation" >
                        Lavričeva knjižnica, Ajdovščina
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica in čitalnica Idrija"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin"  name="flocation" >
                        Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
                    </li></ul><li class='branch'>Koroško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem"  name="flocation" >
                        Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Radlje ob Dravi"  name="flocation" >
                        Knjižnica Radlje ob Dravi
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
                    </li></ul><li class='branch'>Obalno-kraško območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper"  name="flocation" >
                        Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola->Matična knjižnica Izola
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Piran"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Piran
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kosovelova knjižnica Sežana"  name="flocation" >
                        Kosovelova knjižnica Sežana
                    </li></ul><li class='branch'>Osrednjeslovensko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mestna knjižnica Ljubljana"  name="flocation" >
                        Mestna knjižnica Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Domžale"  name="flocation" >
                        Knjižnica Domžale
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Grosuplje"  name="flocation" >
                        Knjižnica Grosuplje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Litija"  name="flocation" >
                        Knjižnica Litija
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Logatec"  name="flocation" >
                        Knjižnica Logatec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Medvode"  name="flocation" >
                        Knjižnica Medvode
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Cankarjeva knjižnica Vrhnika"  name="flocation" >
                        Cankarjeva knjižnica Vrhnika
                    </li></ul><li class='branch'>Pomursko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota"  name="flocation" >
                        Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona"  name="flocation" >
                        Javni zavod Knjižnica Gornja Radgona
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Splošna knjižnica Ljutomer"  name="flocation" >
                        Splošna knjižnica Ljutomer
                    </li></ul><li class='branch'>Spodnjedravsko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Ivana Potrča Ptuj"  name="flocation" >
                        Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož"  name="flocation" >
                        Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož
                    </li></ul><li class='branch'>Štajersko območje<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Mariborska knjižnica"  name="flocation" >
                        Mariborska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Lenart"  name="flocation" >
                        Knjižnica Lenart
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica"  name="flocation" >
                        Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica
                    </li></ul></ul><li class='branch'>Druge knjižnice<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Bayerische StaatsBibliotek"  name="flocation" >
                        Bayerische StaatsBibliotek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna pravosodna knjižnica"  name="flocation" >
                        Centralna pravosodna knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani"  name="flocation" >
                        Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Knjižnica Dušana Černeta Trst"  name="flocation" >
                        Knjižnica Dušana Černeta Trst
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu"  name="flocation" >
                        Kraljeva knjižnica, Danska nacionalna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Kopenhagnu
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodna in študijska knjižnica"  name="flocation" >
                        Narodna in študijska knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Österreichische Nationalbibliothek"  name="flocation" >
                        Österreichische Nationalbibliothek
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Semeniška knjižnica"  name="flocation" >
                        Semeniška knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenska študijska knjižnica Celovec"  name="flocation" >
                        Slovenska študijska knjižnica Celovec
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škrabčeva knjižnica"  name="flocation" >
                        Škrabčeva knjižnica
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Univerzitetna knjižnica Maribor"  name="flocation" >
                        Univerzitetna knjižnica Maribor
                    </li></ul><li class='branch'>Arhivi in muzeji<ul>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Arhiv Republike Slovenije"  name="flocation" >
                        Arhiv Republike Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Goriški muzej"  name="flocation" >
                        Goriški muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Loški muzej Škofja Loka"  name="flocation" >
                        Loški muzej Škofja Loka
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej in galerije mesta Ljubljana"  name="flocation" >
                        Muzej in galerije mesta Ljubljana
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej Miklova hiša"  name="flocation" >
                        Muzej Miklova hiša
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Muzej novejše zgodovine Celje"  name="flocation" >
                        Muzej novejše zgodovine Celje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Narodni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Narodni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski arhiv Maribor"  name="flocation" >
                        Pokrajinski arhiv Maribor
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Pokrajinski muzej Kočevje"  name="flocation" >
                        Pokrajinski muzej Kočevje
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Prirodoslovni muzej Slovenije"  name="flocation" >
                        Prirodoslovni muzej Slovenije
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv"  name="flocation" >
                        Slovenian Museum and Archives - Slovenski muzej in arhiv
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski etnografski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski etnografski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Slovenski šolski muzej"  name="flocation" >
                        Slovenski šolski muzej
                    </li>
                    <li class='leaf'>
                        <input type="checkbox" value="Škofijski arhiv Koper"  name="flocation" >
                        Škofijski arhiv Koper
                    </li></ul></ul></div></div>
                            </div>

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <style>

    .tree-container {
        margin:20px;
    }

    .tree-container ul {
        list-style-type: disclosure-closed;
        padding-left: 15px;
        display:none;
    }
    .tree-container > ul:first-child {
        display:block;
    }
    .tree-container li.leaf {
        list-style:none;
        margin-left:-15px;
    }

</style>
                            <script type="text/javascript">
                                var toggleLocationMenu = function () {
                                    $('#locationContainer').toggle();
                                    if(false)$('.btn.search.lupa').attr('disabled', function (index, attr) {
                                        return attr == 'disabled' ? null : 'disabled';
                                    });


                                }

                                $(function () {
                                    $('.tree-container li.branch input').on('click', function (e) {
                                        $(this).parent().find('input').prop('checked', this.checked);

                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.branch').on('click', function (e) {
                                        $(this).children('ul').toggle();
                                        e.stopPropagation();
                                    });

                                    $('.tree-container li.leaf').on('click', function (e) {
                                        e.stopPropagation();
                                    });
                                    $('.tree-container li.leaf input').on('click', function (e) {
                                        //$('#locationButton div').text(this.value);
                                        $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                        //$('#locationContainer').toggle();
                                        $('#searchString').focus();
                                    });


                                    $('a#filter-location').on('click', function () {
                                        var selection = Array.prototype.slice.call($('.tree-container li.leaf input:checked').map(function () { return encodeURIComponent(this.value) }));
                                        location.href = location.href + '&flocation=' + selection.join('|');
                                    });

                                    $('#searchString').width(606 - $("#locationButton").width());
                                    
                                });

                            </script>

                            <!--

                            <input type="hidden" name="flocation" value="">
                            -->

                            <!-- -- ---------------------------------------->

                            <input name="ctl00$searchString" type="text" id="searchString" class="form-control forma-input pasica" placeholder="" autofocus="" />
                             <span class="input-group-addon pasica"> 
                                 <i id='toggle-search' class="fa fa-caret-down" aria-label="napredno iskanje" data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="napredno iskanje"></i>
                                 <i id='toggle-search-down' class="fa fa-caret-up" style="display:none;"></i>
                             </span>
                            <span class="input-group-addon pasica">
                                

                                <input type="checkbox"  aria-label="išči po celotnem besedilu"
                                    data-toggle="tooltip" data-placement="bottom" data-original-title="išči po celotnem besedilu" id="fts">
                            </span>
                           
                        </div>
                        <a class="btn search lupa" onclick="submitSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                            <i class="fa fa-search mal-levo" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!" id="tooltip1"></i>
                            
                        </a>
                       
                        
                    </div>
                    
                </div>
              
              
            </div>     
             
                
            
             <div class="column col-lg-2 col-md-3 col-sm-3 col-xs-12" id="MenuButton">   
                <a id="BtnMenu" class="btn meni"><i class="fa fa-bars" aria-hidden="true"></i> Meni</a>
                 
                 <div id="lang">
				    <a id="SloLang" class="aspNetDisabled" class="a-pasiv">SLO</a> |
				    <a id="EngLang" class="a-rdec" href="/404.aspx?&amp;language=eng" href="javascript:__doPostBack(&#39;ctl00$EngLang&#39;,&#39;&#39;)">ENG</a>				
                </div>
             
            
        </div>
            
        </div>
        <div style='display:none;z-index:100;' id='searchBar' class="row">

                <div class="column col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                       
                                        <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <input type="text" id="TextBoxSearch1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" />
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListField1" id="DropDownListField1" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option selected="selected" value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                        </div>
                                        <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                            <select name="ctl00$DropDownListOper1" id="DropDownListOper1" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                        </div>
                

                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                                   
						            <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch2" type="text" id="TextBoxSearch2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
						            <select name="ctl00$DropDownListField2" id="DropDownListField2" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option selected="selected" value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                                </div>
                                <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                                    <select name="ctl00$DropDownListOper2" id="DropDownListOper2" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                                </div>        
                </div>
                <div  class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">   
						<div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch3" type="text" id="TextBoxSearch3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
						<div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListField3" id="DropDownListField3" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option value="keywords">ključne besede</option>
	<option selected="selected" value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                        </div>
                    <div  class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper3" id="DropDownListOper3" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                 </div>
                <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12"><input name="ctl00$TextBoxSearch4" type="text" id="TextBoxSearch4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input t1" /></div>
                    <div class="column2 col-lg-3 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
                    <select name="ctl00$DropDownListField4" id="DropDownListField4" class="form-control forma-input pasica ui-autocomplete-input dd1">
	<option value="contributor">avtor</option>
	<option value="fts">celotno besedilo</option>
	<option selected="selected" value="keywords">ključne besede</option>
	<option value="date">leto</option>
	<option value="title">naslov</option>
	<option value="srel">vir</option>
	<option value="publisher">založnik</option>
	<option value="col">zbirka</option>

</select>
                    </div>
                    <div class="column2 col-lg-2 col-md-2 col-sm-2 col-xs-12">
                        <select name="ctl00$DropDownListOper4" id="DropDownListOper4" class="form-control forma-input pasica1 ui-autocomplete-input">
	<option selected="selected" value="AND">IN</option>
	<option value="OR">ALI</option>
	<option value="NOT">NE</option>

</select>
                    </div>
                </div>
                 <div class="column2 col-lg-12 col-md-4 col-sm-4 col-xs-12">
                    <div class="column2 col-lg-7 col-md-5 col-sm-5 col-xs-12">
					<a class="btn search lupa-dolga" onclick="submitAdvancedSearch()" onkeypress="submitSearch()">
                        <i class="fa fa-search" data-toggle="tooltip" data-placement="right" data-original-title="Najdi na dLib.si!"></i>
					</a>
                    </div>    
				</div>

        </div>
        <div id="Menu" class="row" style="overflow:scroll">
                <div id="DlibMenu" class="wrap">
          
		          <hr class="hr-menu">
			        <a class="menu" href="/advancedsearch.aspx">NAPREDNO ISKANJE</a>          
                   <div>
		           <hr class="hr-menu" />
		           <br>
        
		          <a class="menu" href="/About.aspx">O nas</a>
                  <a class="menu" href="/Partners.aspx">Sodelovanje</a>
                  <a class="menu" href="/Help.aspx">Pogoji uporabe</a>
                  <a class="menu" href="/Statistics2024.aspx">dLib statistike</a>
                  <a class="menu" href="/Locations.aspx">Seznam partnerjev</a>
                  <a class="menu" href="/News.aspx">Novice</a>
		          <a class="menu" href="/Exhibitions.aspx">Virtualne razstave</a>
		          <a class="menu" href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si">Pišite nam</a></br></br>
		  
		           <b>Moj dLib.si</b><br /><br />
                    <div id="UpdatePanelLogin">
	
                            
        
        <label for="Login_UsernameTextBox">Epošta</label>: <input name="ctl00$Login$UsernameTextBox" type="text" id="Login_UsernameTextBox" class="form-control" />
        <br/>
        Geslo: <input name="ctl00$Login$PasswordTextBox" type="password" id="Login_PasswordTextBox" class="form-control" /><br />
        <div onclick="doLogin('login')" class="btn btn-default">Prijava</div>
        
        <div><a class="login" href="/register">Registriraj se!</a> <a class= "login" href="/forgottenpsw">Pozabljeno geslo</a></div>
        
        
    

<script type="text/javascript">
    function doLogin(type) {
        __doPostBack('ctl00$UpdatePanelLogin', type);
    }
</script>
<script type="text/javascript">

    // Enter to submit login
    $(document).ready(function () {
        $('#Login_PasswordTextBox').keydown(function (e) {
            if (e.keyCode == 13) {
                e.preventDefault();
                doLogin('login');
            }
        });
    });

    </script>
                        
</div>
                    </div>
                  </div>
            <!--
            
            -->    
        </div>
        <div class="overlay"></div>
       
      </div>

       
    </nav>
   
    <div>
        

<div class="container">
	<span id="Body_SLO404">
    <div class="ex_title">NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA<br/><br/><br/>
	 	  Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.<br/>Prosimo, poskusite uporabiti <i>ISKALNIK</i> in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.<br/><br/><br/>
	</div>
    </span>
    
</div>


  

	<div class="container">

        <div class="exposed row exposed_404 pasica_stevilke">
            <section id="countup">
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                
                <!--<a href="/results/?query='rel%3dknjige%40OR%40rel%3dvisokošolska+dela'">-->
          <i class="fa fa-book fa-6" aria-hidden="true"></i>
                    <strong>Knjige </strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="21710"></span></strong>
                    <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/Publications.aspx">-->
                    <i class="fa fa-newspaper-o" aria-hidden="true"></i><strong>Periodika</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="883452"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3drokopisi'">-->
                    <i class="fa fa-pencil-square-o" aria-hidden="true"></i><strong>Rokopisi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="2843"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3d3d+predmeti%40OR%40source%3dartoteka%40OR%40source%3dalbumi%40OR%40source%3dfotografije%40OR%40source%3dplakati%40OR%40source%3drazglednice%40OR%40source%3dfilmi%40OR%40source%3dvedute'">
                    --><i class="fa fa-picture-o" aria-hidden="true"></i><strong>Slike</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="24918"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
                <!--<a href="/results/?query='source%3dnotno+gradivo%40OR%40source%3dkoncertni+sporedi%40OR%40source%3dzvočni+posnetki'">
                    -->
                <i class="fa fa-music" aria-hidden="true"></i><strong>Glasba</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="8304"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            <div class="column col-lg-2 col-md-2 col-sm-4 col-xs-6">
               <!-- <a href="/results/?query='source%3dzemljevidi'">
                   --><i class="fa fa-map-o" aria-hidden="true"></i><strong>Zemljevidi</strong>
			<br/><strong><span class="counter" data-from="0" data-to="860"></span></strong>

                <!--</a>-->
            </div>
            </section>
        </div>
        
    </div>
    
    		

    <script src="/js/wow.min.js"></script>
    <script src="/js/swiper.min.js"></script>
    <script src="/js/jquery.countTo.js"></script>
    <script src="/js/jquery.inview.min.js"></script>    
    <script src="/js/jquery.nav.js"></script>
	<script src="/js/custom.js"></script>
	
    </div>
    
  
  
                <div class="footer">
    <div class="container">
            
            <div  class="column col-lg-11 col-md-11 col-sm-11 col-xs-11"  visible="true" style="min-height: 0;  text-align:center">
                    Vse pravice pridržane © <a href="http://www.nuk.uni-lj.si" target="_blank">2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana</a>
                &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.facebook.com/NarodnaUniverzitetnaKnjiznica/" target="_blank"><i class="fa fa-facebook fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//twitter.com/knjiznicanuk" target="_blank"><i class="fa fa-twitter fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="//www.instagram.com/knjiznicanuk/" target="_blank"><i class="fa fa-instagram fa-lg"></i></a> &nbsp;&nbsp;&nbsp;
                <a href="mailto:dlib@nuk.uni-lj.si"><i class="fa fa-envelope-o fa-lg" aria-hidden="true"></i></a>

            </div>
                <div class="column col-lg-1 col-md-1 col-sm-1 col-xs-1" style="text-align:right">
               
            <i class="fa fa-chevron-up fa-2x" onclick="window.scrollTo(0,0)" onkeypress="window.scrollTo(0,0)" style="cursor:pointer"></i>
                
            </div>
            
               
            </div>
        </div>
    </form>

  
<!--<script>(function (d) { var s = d.createElement("script"); s.setAttribute("data-account", "7ytlmMbKCS"); s.setAttribute("src", "https://cdn.userway.org/widget.js"); (d.body || d.head).appendChild(s); })(document)</script><noscript>Please ensure Javascript is enabled for purposes of <a href="https://userway.org">website accessibility</a></noscript>
<script>
    (function (i, s, o, g, r, a, m) {
        i['GoogleAnalyticsObject'] = r; i[r] = i[r] || function () {
            (i[r].q = i[r].q || []).push(arguments)
        }, i[r].l = 1 * new Date(); a = s.createElement(o),
        m = s.getElementsByTagName(o)[0]; a.async = 1; a.src = g; m.parentNode.insertBefore(a, m)
    })(window, document, 'script', 'https://www.google-analytics.com/analytics.js', 'ga');

    ga('create', 'UA-90549833-1', 'auto');
    ga('send', 'pageview');

</script>-->
<!-- Google tag (gtag.js) -->
<script async src="https://www.googletagmanager.com/gtag/js?id=G-YLT1FEQZ3R"></script>
<script>
    window.dataLayer = window.dataLayer || [];
    function gtag() { dataLayer.push(arguments); }
    gtag('js', new Date());

    gtag('config', 'G-YLT1FEQZ3R');
</script>

    <!-- Piwik -->
    
<script type="text/javascript">
    /*
    (function (window, document, dataLayerName, id) {
        window[dataLayerName] = window[dataLayerName] || [], window[dataLayerName].push({ start: (new Date).getTime(), event: "stg.start" }); var scripts = document.getElementsByTagName('script')[0], tags = document.createElement('script');
        function stgCreateCookie(a, b, c) { var d = ""; if (c) { var e = new Date; e.setTime(e.getTime() + 24 * c * 60 * 60 * 1e3), d = "; expires=" + e.toUTCString(); f = "; SameSite=Strict" } document.cookie = a + "=" + b + d + f + "; path=/" }
        var isStgDebug = (window.location.href.match("stg_debug") || document.cookie.match("stg_debug")) && !window.location.href.match("stg_disable_debug"); stgCreateCookie("stg_debug", isStgDebug ? 1 : "", isStgDebug ? 14 : -1);
        var qP = []; dataLayerName !== "dataLayer" && qP.push("data_layer_name=" + dataLayerName), isStgDebug && qP.push("stg_debug"); var qPString = qP.length > 0 ? ("?" + qP.join("&")) : "";
        tags.async = !0, tags.src = "https://dlib.containers.piwik.pro/" + id + ".js" + qPString, scripts.parentNode.insertBefore(tags, scripts);
        !function (a, n, i) { a[n] = a[n] || {}; for (var c = 0; c < i.length; c++)!function (i) { a[n][i] = a[n][i] || {}, a[n][i].api = a[n][i].api || function () { var a = [].slice.call(arguments, 0); "string" == typeof a[0] && window[dataLayerName].push({ event: n + "." + i + ":" + a[0], parameters: [].slice.call(arguments, 1) }) } }(i[c]) }(window, "ppms", ["tm", "cm"]);
    })(window, document, 'dataLayer', '35566e07-61e4-4938-b133-3693808d4d28');
    */
</script>
    
<!-- End Piwik Code -->
    

<script>
    //includeHTML();
    
window.addEventListener("load", function(){
    window.cookieconsent.initialise({
        "palette": {
            "popup": {
                "background": "rgba(0,0,0,0.75)"
            },
            "button": {
                "background": "transparent",
                "text": "#ffffff",
                "border": "#ffffff"
            }
        },
        "position": "top",
        "static": true,
        "content": {
            "message": "Piškotke uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje.",
            "dismiss": "Razumem",
            "link": "",
            "href":""
        }
    })});
</script>
<script type="text/javascript" src="https://cdn.mathjax.org/mathjax/latest/MathJax.js?config=TeX-AMS-MML_HTMLorMML"></script>
<script type="text/x-mathjax-config">
    MathJax.Hub.Config({tex2jax: {inlineMath: [['?$','$?'], ['\\(','\\)']]}});
    
</script>


</body>
</html>