FoStnfna pteius T {utovM
Leto XX., št. 291
Ljubljana, sobota 13. decembra H4l'XX
Cena cent. 73
Upravnlštvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 81-22, 31-23,
31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva Ima
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno L. 12.— za Inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: LJubljana, Puccinijeva ulica štev. 5, telefon 31-22. 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARJLA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. A. Milano
oruSna povezanost sil trojnega pakta
Neomajna odločitev, da se orožje ne odloži, dokler ne bo zmagovito zaključena vojna proti Zedinjenim državam
In Angliji
Rim, 12. dec. s. Nova zavezniška pogodba med Italijo, Nemčijo in Japonsko, ki je bila včeraj sklenjena v Berlinu, se glasi:
Politika predsednika Roosevelta je imela v zadnjih letih v tesni zvezi z Angleško točno določeni cilj, da ustvari in ohrani v opresivni obliki oblast nad vsemi svetovnimi viri,da odvzame italijanskemu, nemškemu in japonskemu narodu sleherno možnost in prekriža sleherno pot. da bi same poskrbele za svoje elementarne potrebe dela in življenja. Ta politika, ki so jo Zedinjene države in Anglija vztrajno in zagrizeno vodile, je prišla do izraza v stalnem odporu proti temu, da bi se omogočila legitimna revizija svetovnega položaja, spričo katere bi bilo mogoče ustvariti nov red sodelovanja med narodi. ki bi imel nujno za osnovo oravič-
nejšo razdelitev svetovnih rezerv v skladu s potrebami teh narodov
V evropski vojni je predsednik Roosevelt jasno zavzel sovražno stališče nasproti osnima silama Ni okleval pred nobeno pobudo in pred nobenih ukrepom, pred nobeno grožnjo, ki ne bi bile neposredno naperjene proti tema silama Nešteto je primerov odkritega gaženja mednarodnega prava, ki jih je odredil in izvršil proti Italiji in Nemčiji. Navesti je treba le nasilja. s katerimi je omejil ali celo odpravil lastninsko in osebno svobodo italijanskih in nemških podanikov odredi] zaplembo italijanskih ladij v ^vernoameri-škib lukah. obsodbe in internacije tem ladjam pripadajočih posadk, izdal povelje ameriški mornarici da v naprotju s sleherno pravno odredbo napade italijanske in nemške ladie in iih uniči Član-' ame-
Atiacdif nem ci respinti presso
TobruK
Aerei tsiisssM harctso ccipitc sin incrocsatore e un caccia" terpediniere — Un aitro incrocsatore ceipito presso Derna
D Quartier Generale delle Fcrze Annate comunica in (lata 12 dicembre il seguente bollettino di guerra n. 558:
Nella Marmarica proseguono i combatti-monti ad ovest di Tobruk.
Nuovi forti attacchi nemici appoggiati da earri armati sono stati respinti. Intor-no a Sollum e Bardia si b intensificata Pazione delle cpposte artiglierie. Stukas e picchiatelli hanno a piu riprese bombardato concentramenti di mezzi meccanizza-ti, autocolonne nella zona di Bir Hakeim. In combattimenti aerei la caccia germa-nica ha abbattuto sei velivoli.
La formazione navale che il giorno dieci aveva bombardato Derna e stata raggiim-to da aerei tedeschi che hanno colpito miovamente con bombe un incrociatore e un cacciatorpediniere.
Nei Mediterraneo centrale due apparec-chi avversari sono stati distrutti dalla nostra caccia; durante un tentativo di in-
cursione sulla baia di Argostoli un terzo aereo e stato fatto precipitare da quella difesa contraerea. Un nostro aereo non č rientrato.
La mattina dell'll un incrociajore e due cacciatorpediniere nemici hanno ripetuto il cannoneggiamento di Derna; alcuni col-pi sono caduti di nuovo sulPospedale «Principe di Piemonte«; danni di poca en-tita. Le batterie della regia marina hanno aperto il fuoco sull'incrociatore che si presume colpito. Un'incursione aerea su Bengasi nella notte dal 10 al 11 ha cau-sato tre vittime e nessun danno.
Nostri apparecchi hanno bombardato la base navale di La Valietta (Malta).
Lo operazioni per il recupero dei prigio-nieri britannici imbarcati sul piroscafo silurato di eni al bollettino del giorno, dieci, hanno consentito il saJvataggio ili circa 1800 uomini tra i quali un certo uu-mero di feriti.
Sovražni napadi pri Tobruku
zavrnjeni
Nemška letala so zadela eno križarko in en rušilec — Pri Derni zadeta še neka druga križarka
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil danes naslednje 558. vojno poročilo:
V	Marmariki se nadaljujejo borbe za-padno od Tobruka. Novi močni sovražni napadi, ki so jih podpirali tanki, so bili za.vrnjeni. Okoli Soluma in Bardie se je povečalo delovanje topništva z obeh strani. Nemški in italijanski strmoglavci so večkrat bombardirali zbirališča mehaniziranih sredstev in avtomobilske kolone na področju pri Bir Hakeimu. V letalskih spopadih so nemški lovci sestrelili 6 letal.
Pomorsko formacijo, ki je 10. t. m. obstreljevala Demo, so ponovno napadla nemška letala, ki so še enkrat zadela z bombami neko križarko in neki rušilec.
V	osrednjem Sredozemlju so naši lovci uničili dve sovražni letali. Pri poskusu letalskega napada na zaliv Argostoli je protiletalska obramba sestrelila v morje neko tretje letalo. Eno naše letalo se ni vrnilo.
Dne 11. t. m. zjutraj so neka sovražna križarka in dva sovražna rušilca ponovno obstreljevali Derno: nekaj strelov je spet zadelo bolnišnico Principe di Piemonte;
škoda neznatna. Baterije kraljeve mornarice so začele streljati na križarko, o kateri se domneva, da je bila zadeta. Letalski napad na Bengazi v noči od 10 na 11. t. m. je zahteval tri žrtve, a nobene škode.
Naša letala so bombardirala pomorsko oporišče v La Valletti na Malti.
Operacije za rešitev britanskih jetnikov, ki so bili vkrcani na torpediranem parniku, o katerem smo porčali v poročilu z dne 10. t. m., so omogočile rešitev okoli 1800 ljudi, med njimi tudi nekaj ranjencev.
Letalske akcije
Berlin, 12. dec. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta poročajo, da so 10. decembra nemška stmoglavna letaila skupaj z borbenimi letali pod zaščito lovskih letal nadaljevala svoje napade na sovražnikova zbirališča čet, motorizirane kolone ter sovražnikove topniške postojanke v severni Afriki. Nasprotniku so biile prizadete hude izgube. V zraku so nemška letala sestrelila eno britansko lovsko letalo ter pet borbenih letal.
Nemile® vojno poročilo
Krajevne borbe na vzhodu — Na zapadu 4 ladje potopljene
Letalske akcije v severni ASriH — Velike izgube angleškega letalstva
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodni fronti je prišlo tudi včeraj Ie do krajevnih borb.
Na Atlantskem oceanu so nemške podmornice potopile 4 angleške ladje s skupno 27.700 br. reg. tonami, med njimi tudi veliko petrolejsko ladjo. Poleg tega so bile dve stražni in ena petrolejska ladja hudo poškodovane s torpedi.
Britanska letala so včeraj brezuspešno skušala izvesti oviralne napade na področju Nemškega zaliva, v pretekli noči pa na področju severne in zapadne Nemčije. Pri tem sta bila dva sovražna bombnika sestreljena.
V severni Afriki se boji nadaljujejo. Skupine nemških in italijanskih letalskih sil so razpršile kolone angleških oklopnih in drugih motornih vozil. V letalskih spopadih, ki so se pri tem razvili, so nemški lovci sestrelili 6 sovražnih letal. Nemška bojna letala so v pretekli noči bombardirala to-bruško luko in železniške naprave pri Sidi Baraniju.
V času od 6. do 9. decembra je angleško letalstvo izgubilo 69 aparatov, od teh 34 na Sredozemskem morju in v severni Afriki. V istem času je bilo v borbi proti Veliki Britanjii izgubljenih 18 nemških letal.
Letalski bo]i na zapadu
Berlin, 12. dec. d. Preteklo noč so sovražna letala preletela več obalnih krajev zapadne Nemčije. Sovražna letala so vrgla več eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so med civilnim prebivalstvom zahtevale večje št e viilo ranjencev. Nekaj poslopij v stanovanjskih okrajih je bilo poškodovanih. Po dosedanjih informacijah ie bilo eno britansko letalo sestre 1 ;eno.
Vojna na morju
Berlin, 12. dec. d:Nemške podmornice so potopile tri sovražnikove trgovske ladje ter neko petrolejsko ladjo s skupaj 27 tfeoč tonami. Dve sovražnikovi stražni ladji sta bili prav tako potopljeni, neka petrolejska ladja pa ie bila zadeta od torpeda in hudo poškodovana.
riške vlade so se celo upali ponašati se z vojnimi dejanji proti ladjam osi, z napadi m potapljanjem naših podmornic. Odgovorni ameriški elementi so celo ponovno in odkrito napovedali načrte za napad na Italijo m Nemčijo in v Zedinjenih državah je bil še pred kratkim objavljen neovržan dokument, ki je razkril načrt predsednika Roosevelta. da bi v letu 1943. z orožjem napadel Italijo in Nemčijo.
Nasproti takim grožnjam, izzivanju in kršenju mednarodnega prava sta Italija in Nemčija nastopili resno in velikodušno, z odkrito m globoko željo, da bi se izognili sporu z Zedinjenimi državami in razširjenju vojne. Toda to njuno stališče ni moglo in ne more biti brez meje Spričo položaja, ki je nastal, in v duhu zvestega -.zpolnjevanja klavzul trojnega pakta z dne 27. septembra leta 1940.. smatrata sedaj, da sta dolžni boriti se ob strani Japonske, nastopiti v skupni borbi v svojo obrambo, za ohranitev svobode in neodvisnosti svojih narodov in svojih imperijev, proti ameriškim Zedinjenim državam in proti Angliji.
V ta namen so vlade vseb treh sil sklenile naslednji sporazum-
Spričo neomajne odločitve, da se orožje ne odloži, dokler se ne bo zmagovito za-
ključila skupna vojna proti ameriškim Zedinjenim državam in Angliji, so se italijanska, nemška in japonska vlada sporazumele o naslednjih klavzulah:
Cl. 1. Italija. Nemčija in Japonska se bodo skupno borile v vojni, ki so jim jo vsilile ameriške Zedinjene države in Anglija, z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, in do končne zmage.
Cl. 2. Italija, Nemčija in Japonska se obvezujejo, da ne bodo sklenile ne premirja ne miru, ne z ameriškimi Zedinje-nimi državami ne z Anglijo, ne da bi se o tem med seboj popolnoma sporazumele.
Cl. 3. Italija. Nemčija in Japonska bodo tudi po zmagovitem zaključku vojne najtesneje sodelovale v smislu trojnega pakta, ki so ga sklenile 27. septembra 1940., da bi dosegle nov pravični red.
Ci. 4. Ta pogodba se uveljavi takoj ob podpisu in ostane v veljavi enako dolgo kakor trojni pakt. ki je bil sklenjen 27. septembra 1940.
Visoke pogodbene stranke se bodo v primernem trenutku pred potekom tega roka sporazumele glede nadaljnjih oblik svojega sodelovanja, kakor to določa 3. člen te pogodbe.
Odmevi po svetu
Tokio, 12. dec. s. Informacijski urad predse 1 ništva vlade je včeraj objavil besedilo novega dogovora, sklenjenega med Japonsko, Italijo in Nemčijo.
V pristojnih krogih pripisujejo spričo ita-lijansko-nemške vojne napovedi Zedinjenim državam poseben pomen dejstvu, da se je italijansko-nemška pobuda manifestirala v obliki novega dogovora med silami trojnega pakta in ne le v obliki japonskega sklicevanja na trojno zvezo.
Tokio, 12. dec. (Domei). Prebivalstvo japonske prestolnice je snoči z velikanskim zanimanjem po svojih radijskih zvočnikih poslušalo vesti o novem italijansko-nem-škem-japonskem dogovoru, ki znači okrepitev fronte osi v skupni vojni proti Zedinjenim državam. Ker vedno bolj upada nevarnost pred sovražnimi letalskimi napadi na Tokio, tudi niso bili izvedeni strogi
ukrepi o zatemnitvi. Počenši z 11. decembrom je bila odrejena samo delna zatemnitev v Tokiju. Središče mesta je ostalo razsvetljeno in so trgovine razsvetljene in odprte kakor običajno. Prebivalstvo je b'lo snoči polno na ulicah, zlasti glavne prometne žile tokijske prestolnice Gmzaz in šin-juku so bile kakor običajno žive in polne po poslih hitečega ljudstva.
Tokio, 12. dec. s. Vsi listi objavljajo na prvih straneh vest o italijanski in nomški vojni napovedi Zedinjenim državam ter besedilo novega pakta, pri čemer pripominjajo, da so vse tri velesile selaj popolnoma združene v pravi križarski vojni proti Angležem in Američanom, kakor tudi v svojih naporih za vzpostavitev novega reda v Evropi in Aziji.
V svojem komentarju o podpisu novega pakta piše list »Japan Times Advertiser«,
da so z novo pogodbo poglobile podpisnice medsebojne vezi in se zavezale, da ne bodo odložile orožja, dokler ne bo dosežena skupna končna zmaga. List Niči-Niči« pripominja, da je Japonska napovedala vojno Angliji in Ameriki v trinem prepričanju, da .mora uničiti sovražno angieško-omeri-ško koalicijo, ako si hoče zagotoviti lastno varnost in ustvariti novi red v vzhodni Aziji. Združene velesile morajo sedaj pahniti Angleže in Američane na mesto, ki jim pripada, ter onemogočiti, da bi vladali nad štirimi petinami sveta.
V Mandžukuu
Hsingking, 12. dec. (Domei). adsednik vlade Mandžukua čang Cinghui je imel snoči ob 23. govor, ki je bil po svoji vsebini direktno navezan na italijansko in nemško vojno napoved Zedinjenim državam. Min. predsednik Mandžukua je v svojih izvajanjih zlasti odobraval nov italijansko-nem-ško-japonski dodatni dogovor k že obstoječemu trojnemu paktu. Ta dogovor je označil kot okrepitev skupne fronte treh držav berlinskega pakta nasproti Zedinjenim državam ter britanskemu imperiju. Končno se je min. predsednik z vsem srcem zavzemal za to, da ukrene Mandžukuo vse za podpiranje Japonske v vojni proti anglo-ameriškima silama.
V Vatikanu
Vatikan, 12. dec. d. Iz vatikanskih krogov se je zvedelo, da povzroča neprestano širjenje vojne naraščajočo zaskrbljenost pri sv. stolici. Na pristojnem mestu kritizirajo stališče Zedinjenih držav, posebno pa stališče Roosevelta. V zvezi s tem se zlasti spominjajo, da je posebni Rooseveltov poslanik pri Vatikanu Myron Taylor lani januarja ob izročitvi akreditivnih listin izjavil, Ja je njegova želja v popolni skladnosti z željo papeža, da je namreč treba z vsemi možnimi sredstvi preprečiti razširjenje vojne ter da je treba prav tako vsestransko podpirati možnosti sklenitve miru. V vatikanskih krogih ugotavljajo, da je bilo od tistega trenutka dalje stališče, ki ga je zavzel Roosevelt, baš nasprotno izrazom njegovega poslanika. Roosevelt je tiral dalje svojo vojno politiko, dokler ni celo lastnega naroda pahnil v vojno.
JAPONCI ZASEDAJO FILIPINE
Položaj angleške obrambe na Malajskem polotoku postaja čim dalje
bolj težaven
Tokio, 12. dec. d. Kakor je bilo včeraj javljeno, so japonske čete, ki so se izkrcale na neki točiti na severnem delu Filipinskega otočja, zavrnile doslej vse sovražnikove protinapade, katerih namen je (dl vreči Jih z neke strateško važne višin sne postojanke, ki so jo včeraj zasedle. S te točke razširjajo japonske čete svoje opeia-cije v smeri proti Manili, kamor se sovražnik nezadržno umika.
Tokio, 12. dec. (Domei) Mornariški oddelek japonskega cesarskega generalnega štaba je davi objavil uradno poročilo, ki pravi, da se je japonskim četam v širokem sodelovanju z mornarico in letalstvom posrečilo v petek v zgodnjih jutranjih urah izkrcati se na južnem delu otoka Luzona v skupini Filipinov. Ker so japonske čete že prej zasedle del otoka Luzon na severni strani, so sedaj lahko pričele operacije proti ameriškim silam z dveh strani, tako da je sovražnik prišel v japonske klešče. Obkoljevanje sovražnikovih sil se nadaljuje.
Tokio, 12, dec. (Domei) Z uradnega mesta je bilo sporočeno, da so od početka japonskih operacij na Filipinih nasprotniki izgubili v celoti že nad 200 letal. Večina jih je bila sestreljenih v zraku, druge pa je sestrelilo japonsko protiletalsko topništvo ali pa so bila uničena na tleh. V vseh teh operacijah je japonsko letalstvo izgubilo samo 9 aparatov.
Sanghaj, 12. dec. d. Po vesteh iz Manile so japonski izkrcevalni oddelki zasedli še neko nadaljnjo točko na obali otoka Luzona na Filipinih. Vesti, ki so dospele z ameriške strani, priznavajo, da so japonske čete na več krajih zasedle otok Luzon ter pripominjajo samo, da se ameriške čete še vedno upirajo japonskim oddelkom, ki prodirajo v južni smeri.
Stockholm, 12. dec. d. Z Manile javljajo, da je bilo tamkaj službeno razglašeno, da se je skupina japonskih čet izkrcala na Le-caspiju. Na severnem delu otoka Luzona so Japonci okrepili pritisk, vendar trdi manilsko uradno poročilo, »da se položaj materialno n- izpremenil«
Boji na Malaji
Tokio, 12. dec. d. Posebni komunike glavnega stana japonskih oboroženih sil, izdan ob 15.35 lokalnega časa, pravi, da so japonska vojaška letala ponovno izvršilo silovit bombni napad na otok Penang. Predvsem so japonska letala bombardirala britanski ladijski konvoj, ki je prevažal čete. En transportni parnik je bil potopljen, štirje drugi pa poškodovani.
Sanghaj, 12. dec. d. Po Informacijah, ki so dospele semkaj iz službenih krogov v Singapuru, priznavajo v angleškem povelj-
ništvu na Daljnem vzhodu, da je položaj britanske obrambe na Malajskem polotoku zelo težaven. V teh krogih izjavljajo, da se britanske obrambne operacije v severnem delu Malaje ne razvijajo po načrtu ter na so britanske Čete utrpele na tem prostoru zelo hude izgube. Prav tako v teh krogih ne zanikujejo japonske trditve, da si je japonsko letalstvo izvojevalo absolutno premoč nad operacijskim področjem v severni Malaji.
Stockholm, 12. dec. d. Poročilo poveljni-štva britanskih sil na Daljnem vzhodu, ki je bilo objavljeno snoči v Singapuru, javlja o novem velikem japonskem letalskem napadu na otok Penang v malajskem di-striktu. V istem komunikeju se druge borbe na tem področju označujejo za manj pomembne.
Stockholm, 12. dec. s. Ameriški poročevalec, ki je bil na krovu oklopnice »Prince of Walles< ln ki se je rešil, pripoveduje, da Je med utopljenci tudi angleški admiral Phillipps, ki je bil poveljnik britanske pomorske eskadrc v Singapuru. Življenje je izgubil tudi poveljnik oklopnice *Prinee of Walles«, Leach. Razen teh je utonilo kak-h 1.000 mož posadke. List »Times« priznava težino tega udarca za britansko brodovje, list >Daily Express« pa pripominja, da je nastopila težka ura za britanski imperij, še mnogo težja kakor ona po Dunlterqueu.
. Nizozemsko brodovje ▼ Singapuru
Sanghaj, 12. dec. d. Včeraj je bil v Bata-viji objavljen uradni komunike, ki pravi, da so pomorske sile Nizozemske Vzhodne Indije dospele v britansko oporišče Singa-pur. Dasi ni bilo mogoče zvedeti noben'h podrobnosti, je vendar jasno, da so Angleži poklicali pomorske sile Nizozemske Vzhodne Indije na pomoč, da bi izpolnile veiike vrzeli, ki so nastale v britanski vojni mornarici na Daljnem vzhodu po zadnjih hudih porazih v bližini Singapura. Nizozemska pomoč pa na-"bržc ne bo posebno učinkovita. zakaj vojno brodovje nizozemskega vzhodnoindijskega otočja nima močnih in modernih edinic. To brodovje obstoji lz dveh obalnih oklopnih križark, ki imata vsaka po približno 5000 ton. Nadalje po v njegovem sestavu štiri križarke. večje število rušilcev, nekaj torpednlh čolnov trr končno manjše število podmornic. Ni znano, tatere ladje nlzozemsko-indijsKe^a vojnega brodovja so bile poslane % Singa-pur, toda najbolj verjetno Je, da so nsle britanskemu vojnemu brodovju dodeljene poleg obeh obalnih oklopnih križark, endi še vse ostale križarke.
Sanghaj, 12. dec. <1. Po Informacijah iz Batavije, je vlada Nizozemske Vzhodne
Indije odredila, da se vodovje pred Bata-vijo zapre z morskimi minami.
Dsmasti o potopitvi oklopnice ,;Haruna"
Tokio, 12. dec. (Domei.) S pristojnega japonskega vojaškega mesta zanikujejo ameriško vest. da bi bila potopljena japonska oklopnica »Haruna«. Ameriške agencije so namreč razširile vest, da so med japonskimi izkrcevalnimi manevri pred Filipini ameriška letala bombardirala japonsko oklopnico »Haruno«, na kateri je nastal požar, nakar se je potopila. Na pristojnem japonskem mestu sodijo, da gre v tem ameriškem poročilu najbrže za pomoto in so Američani »Haruno« zamenjali z japonsko lahko križarko, ki je bila med Izkrcevalnimi manevri poškodovana, kar pa je japonski mornariški štab že objavil v posebnem poročilu. Japonsko vojno brodovje je od pričetka vojne na Tihem oceanu izgubilo pri Filipinih samo naslednje cdinice:
Dne 11. decembra je Ml severno od otoka Luzona potopljen polagalec min. Nadalje sta bila tu poškodovana še nadaljni mlnonosec ter neka križarka. Tretji mino-nosec je bil zadet od ameriških letalskih bomb pred luko Aparl, ko je zajel ameriško trgovinsko ladjo. Tudi ta minonosec je bil samo poškodovan.
Knox na Havajih
Stockholm, 12. dec. s. Iz angleškega vira se doznava, da je ameriški mornariški minister polkovnik Knox prispel v Honolulu na Havajskem otočju.
Deset ameriških letal zaplenjenih
Tokio, 12. dec. s. Doznava se, da je med vojnimi potrebščinami, ki so jih Japonci zaplenili ameriški posadki v Pekingu in Tiencinu tudi 10 letal.
Zaplemba južnoameriškega premoženja na Japonskem
Tokio, 12. dec. s. Finančni minister je odredil, da se z današnjim dnem zapleni vse premoženje južno-ameriških republik Peru. Brazilija, Kostarika, Nikaragua, Guatemala, Honduras. Kuba in San Do-mingo kot represalija zaradi sovražnih ukrepov teh republik nasproti Japonski.
Tokio, 12. dec. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci je sekcljskl šef japonskega informacijskega urada Jun Cuhija, ki nadomešča službenega vl^Pnega zastop-
Nadaljevanf e-na Z. strani
nflca Tomokazu Horija ponovno naglasil predstavnikom tujega tiska, da bo Japonska v polni meri izvršila vse potrebno, da bodo na japonskih ozemljih preostali pripadniki sovražnih držav deležni spodobnega postopanja. Pripomnil je: Naravno je, da obratno tudi Japonska pričakuje, da bodo v sovražnih državah korektno postopali s tamkaj ostalimi japonskimi državljani.
Zastopnik informacijskega urada je na razna vprašanja predstavnikov tiska glede odnosajev mea Japonsko in državami latinske Amerike odklonil vsak komentar.
Pripomnil je, da glede na nastale težave v prometnih zvezah med Japonsko in temi državami, ni na razpolago dovolj zanesljivih informacij, na podlagi katerih M bilo mogoče presojati položaj.
Japonska plovba nespremenjena
Šanghaj, 12. dec. s. Japonske pa ropi ovne družbe objavljajo, da se bo njihova služba nadaljevala brez sprememb v voznih redih in paroplovn h potih tudi v smeri proti Japonski in nazaj, ker ima japonska mornarica popolno nadzorstvo v kitajskih vodah.
Italijanski pomorski ataše GaUetti je danes pomorskemu poveljniku v Šanghaju admirailu Oki izrazil čestitke italijanskega veleposlaništva za velike zmage japonskega brodovja. Polkovnik Okijani mu je nato vrnil obisk v poslaništvu ter se mu v imenu admirala Oke zahvalil za čestitke.
Varnostni ukrepi v Avstraliji
Saigon, 12. dec. s. Doznava se iz Sidne-ya, da je avstralska vlada spričo velik'h izgub Angležev in Američanov na Pacifiku podvzela posebne varnostne ukrepe, da bi bila kos morebitnim japonskim napadom na Avstralijo in da bi istočasno preprečila morebitna sabotažna dejanja.
Šanghaj, 12. dec. d. Iz Sidneya poročajo, da je imela luka Port Darwrn preteklo noč svoj prvi letalski alarm. V oddaljenosti kakih 400 km od Port Darwina so bila signalizirana japonska letala, nakar je bil dan letalski alarm, ki se je pričel nekaj pred polnočjo ter je bil preklican 40 minut po polnoči. Japonskih letal nad same mesto ni bilo.
Aretacije v Panami
Berlin, 12. dec. d. Newyorški radio .ie razširil vest, da so bili v Panami aretirani vsi nemški, italijanski in japonski državljani ter odpremljeni v neko internacijsko
taborišče.
Bolivija ni napovedala vojne Japonski
Buenos Aires, 12. dec. (Domei.) Iz dgj-vijskega glavnega mesta La Paza poročajo, da je predsednik bolivijske vlade Alber-to Ostria Gutierrez včeraj oficielno de-mantiral iz nekaterih virov razširjene -vesti, da bi bila Bolivija napovedala voiro Japonski. Glede zaplembe japonskih do-broimetij v Boliviji je min. predsednik Gv-tierrez izjavil, da nimajo ničesar skupnega s temi govoricami ter da bo Bolivija proglasila zaporo tudi nad nemškimi in
italijanskimi dobroimetji. S pooblaščene strani v La Pazu izjavljajo, da se Bolivija ravna po načelih panameriške solidarnosti ter da ne bo napovedala vojne Japonski, ne glede na izid prihodnje panameriške konference, ki bo v začetku januarja 1. 1942 v Riu de Janeiro.
Nevtralnost Francije
Tokio, 12. dec. (Domei-. Japonb^o zunanje ministrstvo je davi prejelo iz Vichyja službeno obvestilo, po katerem je francoska vlada japonskega poslanika v Vichyju Satomaru Katoja informirala 9. decembra, da namerava ohraniti v sedanji japonsko-ameriški vojni na Pacifiku najstrožjo nevtralnost.
Omejitev ameriške trgovine s Turčijo
Sofija, 12. dec. s. List »Zora« poroča, da je poslaništvo Zedinjenih držav v Ankari opozorilo zastopnike ameriških tvrdk v Turčiji, naj ne sprejemajo nobenih blagovnih naročil za Turčijo.
Churchill priznava
Rim, 12. dec. s. Churchilla so včeraj v angleški spodnji zbornici mnogi poslanci s svojimi vprašanji prisilili, da je še enkrat spregovoril. Dejal je med drugim:
Ofenziva v Libiji se ni razvila, v smislu pričakovanj, toda upanje je, da bo Auchin-lek izvršil svojo nalogo.
Dodal je, da borbe v severni Afriki prav gotovo razbremenjujejo Ruse v njihovi borbi na vzhodnem bojišču, čeprav se je naš položaj spremenil, je pripomnil Churchill, in sicer v mnogih pogledih ne povsem ugodno, moramo vendarle ohraniti svoje obveznosti do Rusije.
V nadaljevanju govora je Churchill dejal, da je japonski napad povzročil pomorski sili Zedinjenih držav in Velike Britanije hud udarec. Ne spominjam se, je pripomnil dobesedno predsednik angleške vlade, tako hudega udarca našemu brodovju, kakršnega predstavlja izguba oklopnic »Repulse« in »Prince of Walles«.
Glede ameriških dobav in ameriške pomoči je Churchill pripomnil, da se bo morala Anglija vsaj za nekaj mesecev zadovoljiti z zmanjšanjem teh dobav in tudi z zmanjšanjem pomoči ameriškega vojnega brodovja.
Omajan prestiž Velike Britanije
Stockholm, 12. dec. s. Mornariški so-trudnik »Stockholms Tidningena« pravi v pregledu dogodkov prvih treh dni na Pacifiškem in Indijskem oceanu, da potopitev dveh angleških oklopnic v malajskih vodah ne pomeni le hudega udarca za angleške sile na morju, marveč tudi nepopravlitvo škodo za angleški prestiž v onem delu sveta. Pisec globoko ocenjuje spretnost Japoncev, ki so znali daleč od svojih oporišč ohraniti in še celo zboljšati skladno dedovanje svojih oboroženih sil. Odprli so si pot mimo Malajskega polotoka proti Nizozemski Indiji in Avstraliji.
Uspešni boji italijanskega ekspedicijskega zbora na vzhodnem bojišču
Rim, 12. dec. s. V zadnjih dneh so sovjetske čete v svoji protiofenzivi na jugu vzhodnega bojišča pritisnile tudi na postojanke italijanskih divizij iin jih napadle. Italijanski vojaki so vzdržali sunek in prešli nato v protinapad. Položaj posameznih oddelkov je bil za trenutek zelo kočljiv, deloma zaradi obsežnosti fronte, na kateri so se borili, deloma pa tudi zaradi posebnih terenskih okoliščin, ker je tam vse polno tovarn in industrijskih naprav. Treba je bilo zato sovražnika potisniti še bolj proti vzhodu, kjer so bile terenske razmere nekoliko ugodnejše. Italijansko in nemško poveljništvo ita se takoj sporazumeli o skupni akciji. Nemške sile so pričele prodirati od severa proti jugu v sovražno zaledje, italijanske pa so napadle frontal-no. Neka divizija je po hudi topniški pripravi potisnila sovražnika nazaj, se polastila važne postojanke in železniške postaje. Druga kolona je zavzela drugo pomembno postojanko, brze kolone pa so takoj vzpostavile zvezo z zavezniškimi oddelki.
Po tem uspešnem pričetku so se operacije 6. decembra razmahnile in kljub nizki temperaturi ter drugam težavam so bili doseženi važni uspehi. Sovražnik se je zaman upiral in v borbah, ki so trajale vse do mraka, je imel mnogo izgub. Z ročnimi granatami in bajoneti so bili sovražni oddelki pognani iz svojih gnezd in zavzeta je bila cela vrsta važnih točk. Letalske sile so ne glede na neugodno vreme odločno sodelovale v borbi ter neprestano s strojnicami in bombami napadale sovražne oddelke. postojanke in utrdbe.
Tudi naslednjega dne so se borbe intenzivno nadaljevale, dokler ni bilo vse zavzeto področje trdno v italijanski in nemški posesti. Kmalu ;e bilo tudi vse zasedeno področje očiščeno. Italijanske in nemške operacije se še nadaljujejo. Čeprav so lokalnega značaja, so bili z njimi doseženi pomembni uspehi, orizadete so bile sovražniku znatne izgube in zavzeto je bilo novo ozemlje.
Z vzhodnega bojišča, 12. dec. s. (Od po sebnega poročevalca agencije Štefani). Italijanski ekspedicijski zbor, ki je pretekle dni dosegel nove usnehe, ko je sovjetskim oboroženim silam, ki so ponovno silovito napadale v raznih odsekih, prizadel hude in krvave izgube, ie odločno začel novo ofenzivno fazo. Medtem ko je sovražnik očividno mašil vrzeli, ki so mu jih povzročili naši hrabri in srditi protinapadi, in medtem ko je očividno pripravljal nove un močnejše napadalne poskuse, so naše oborožene sile zopet navalile nanj. Vse bojišče, kjer so italijanske čete. je v gibanju in medtem ko so nekatere kolone začele napad, so druge izvrševale izvidniško in ofenzivno delo, da bi sovražnim silam onemogočile premikanja. Cilji naše kolone so bili različni in je bil njih glavni namen spraviti sovražnika z onih postojank, odkoder je podvzel svoie grozeče napade proti našim silam. Postopno in po načrtu so bili vsi ti cilji zmagovito doseženi. Prva je nastopila neka hrabra divizija, ki je začela svoje napredovanje, da bi zasedla železniško progo izredne važnosti z« kasnejše obvladovanje ozemlja.
Prvi dnevi borbe •*> bili zlasti težki zaradi izredno ostrega mraza, kajti temperatura je padla na približno 30 stopinj pod nič-, lo. Navzlic tem težavam so se italijanski vojaki borili z občudovanja vredno somo-odpovedjo ter so osvojili vse določene cilje. Napredovanje je bilo zelo težko in bitke zelo ostre tudi zaradi slabega terena ter zaradi boljših obrambnih postojank sovražnika. V drugi fazi te akcije so stopili v borbo še drugi oddelki, tako da 'e bila ofenziva zvTŠena deloma <;• čelnim napadom, deloma pa z obkoljevalno akcijo. Italijanske čete so postopno zasedale razne železniške postaje ter obljudena središča. Ko je bil srditi odpor sovražnika strt, je bil sovražnik povsod pregnan in je pustil na kraju mnogo mrtvecev, medtem ko je več sto ujetnikov prišlo v naše roke.
Pri razvoju teh operacij so aktivno in živahno sodelovali tudi topniški oddelki, ki so se v svojem streljanju menjavali z napadi pehote ter obstreljevali zlasti obrambne postojanke, ki so jih sovjetske čete pripravile v obljudenih središčih. Vse te operacije italijanske kolone so se izvajale v skladu z akcijo, ki so jo od severa vodile zavezniške nemške čete, s katerimi so v pivih popoldanskih urah 7. t. m. naši pehotni oddelki dosegli prvo zvezo. Vsi v naprej določeni cilji so bili v celoti doseženi in operacije se normalno razvijajo navzlic novemu obupnemu ofenzivnemu poskusu sovražnka, čigar napade uničujejo tudi naši letalski oddelki.
Naš ekspedicijski zbor v Rusiji nadaljuje živahno ofenzivno delo, da bi sovražnika spravil z važnih taktičnih in strateških postojank. Tudi 10. t. m. so se operacije zelo živahno nadaljevale. Tri naše kolone so zopet pridobile na ozemlju, potem ko so uničile trdovratno sovražno obrambo ter srdite protinapade, ki jih je sovražnik izvršil s pehoto in konjenico in ori katerih mu je pomagalo topništvo. Navzlic močne-friu protiletalskemu ognju je tudi naše letalstvo z velikim uspehom sodelovalo pri operacijah vojske. V poslednjih operacijah se je odlikovala Zlasti divizija »Torino«, ki je kljub najslabšim vremenskim razmeram po več dneh srdite borbe zavzela posebno važne postojanke, ki so jih branili močni, debro opremljeni in k obupnemu odporu odločeni sovražni oddelki. Sovjetske čete sc utrpele velike izgube.
Smrtna obsodba Grka v Plovdivu
Sofija, 12. dec. s. Sodišče v Plovdivu je obsodilo v kontumaciji na smrt bivšega tajnika grškega konzulata v Plovdivu Evangelosa Anastazija. Bil je obtožen vohunstva.
Aretacija španskega revolucionarja
Madrid, 12. dec. s. V prav dramatičnih okoliščinah so aretirali Juana Luisa Selvo. Bil je med revolucionarji, ki so napadli cerkev sv. Marije de la Cabeza. V vlaku ga je pripoznala neka potnica, ki je bila nekoč njegova ujetnica. Skušal se je vreči iz vlaka, toda organi civilne garde so ga.
še o pravem času prijeli tn ga odvedli v Barcelono.
Justifikacije v Franciji
Pariz, 12. dec. d. Tu je bilo objavljeno obvestilo nemških okupacijskih oblasti, da je bilo na smrt obsojenih in ustreljenih 11 oseb, stanujočih v okolic Bresta, zaradi posesti orožja, municije in nasilstev, izvršenih nad pripadniki nemške vojske. Razen tega so bili justificirani obtoženi delovanja v korist degaulistov ter vohunstva.
#
Eksplozija na parniku v carigrajski luki
Carigrad, 12. dec. s. Zaradi eksplozije na krovu se je potopil parnik, natovorjen s petrolejem in bencinom. Pogrešajo več žrtev. Eksplozija se je baje pripetila zaradi neprevidnosti člana posadke. V teku je preiskava za ugotovitev odgovornosti.
Eksplozija v Budimpešti
Budimpešta, 12. dec. s. Silovita eksplozija, ki je iz neznanega vzroka nastala v neki kemični tvornici v Budimpešti, je pognala v zrak del tovarniškega poslopja. Dva delavca sta bila ubita, trije pa ranjeni
Zaplemba angleškega imetja v Bolgariji
Sofija, 12. dec. s. Bolgarska vlada je do nadaljnjega prepovedala sleherno kupčijo z nepremičninami, da bi preprečila špekulacije. Istočasno je ol redil a tudi zaplembo premoženja angleških državljanov, bivajo-čih v Bolgariji.
Povratek Darlana v Vichy
Vichy, 12. dec. d. Preteklo noč se je podpredsednik vlade admiral Dar lan po svojem sestanku z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom spet vrnil v Vichy.
Snežni viharji na Laponskem
Stockholm, 12. dec. s. 2e nekaj dni divjajo v Laponiji silni snežni viharji. Oe'e vasi so Izolirane ln promet je prekinjen. Temperatura je padla na 48 stopenj pod ničlo.
Ljubljana Duceju
Ljubljana, 12. decembra
Včeraj ob 17. so se tudi v Ljubljani živeči fašisti zbrali pri Zveznem Tajniku, da iztečejo Duceju ognjevit pozdrav ter v soglasju z vsemi ostalimi Italijani poudarijo svojo voljo za borbo do končne zmage. Sestanek je bil prirejen v veliki zboro\-al-nici vladne palače, kjer so fašisti poslušali radijsko oddajo zgodovinskega dogodka na trgu Venezia ter odločne besede Duceja. Med oddajo je ploskanje navzočih često podčrtalo besede narodnega voditelja.
Po končani oddaji je Visoki Komisar in Zvezni Tajnik Ekscelenca Grazioli navzočim opisal veličino zgodovinskega trenutka ter tolmačil čustva prisotnih s tem, da je zagotovil Duceju >zraz neomajne vere in gotovosti. Razen Zveznega Tajnika sta bila navzoča Zvezni podtajnik in podpoveljnik ljubljanskega GILLa. V mali dvorani so bili zbrani poleg fašističnega ženstva vsi visoki funkcionarji Visokega Komisariata, mnogi častniki in fašisti, kolikor jih biva trenutno v Ljubljani. Ko je Zvezni podtajnik Gatti pozdravil Zveznega Tajnika, je j Ekscelenca Grazioli povzel besede pozdrava Kralju in Duceja, nakar so navzoči odgovorili s plamenečimi ovacijami.
Nato je Zvezni Tajnik govoril o zadevah, ki so se razvijale pred vojno napovedjo Zedinjenim državam, poudarjal junaštvo italijanskih vojakov ter se še posebej spomnil legendarnih branilcev Gondar ja ter onih vrlih vojakov, ki so v Marmariki odbili britanski pohlep. Naglašal je tudi nepopisno junaštvo nemških vojsk ter japonskih armad, ki so prav zadnje dni dale svetu zglede silovite moči in izrednega junaštva. Ko je prečit al včerajšnji govor Duceja, ki so ga navzoči ponovno prekinili s ploskanjem, je Zvezni Tajnik kot tolmač volje vseh zborovalcev poslal Duceju izraze ponosa fašistov, ki jim je bila dovoljena prednost, da v teh časih služijo v vrstah Stranke v novi Ljubljanski pokrajini. Sestanek se je zaključil s pozdravom Kralju in Duceju ter s petjem himne revolucije, ki so jo stoje zapeli vsi navzeči
Gospodarstvo
zavarovanje v Italiji
S pričetkom lanskega leta se je pričela v Italiji izvajati reforma socialnega zavarovanja, ki je bila predpisana 1. maja 193&. S to reformo se je znatno povečal krog zavarovancev in je danes skoro polovica vsega italijanskega prebivalstva na ta ali eni način zavarovana v posameznih zavarovalnih panogah: v starostnem zavarovanju (invalidnostnem zavarovanju v zavarovanju svojcev po smrti), v zavarovanju proti tuberkulozi, v zavarovanju za brezposelnost in v zavarovanju za poroke ln rojstva. Vse štiri zavarovalne panoge so združme pri Nacionalnem zavodu za zavarovanje v Rimu. Za brezposelnost niso zavarovani le kmetijski delavci, kmetijski zakupniki pa niso zavarovani za invalidnost in za starostno preskrbo.
Istočasno z razširjenim krogom zavarovancev je bilo uvedeno tudi povišanje prispevkov in zboljšanje zavarovalnih dajatev. Vse to prihaja vidno do izraza v objavljenih podatkih zavoda za leto 1940. Glede na razširjenje kroga zavarovancev, povišanja prispevkov in deloma zaradi višjih mezd se je skupna vsota prispevkov dvignila v tem letu za 47%, in sicer od 1.89 milijarde lir v letu 1939 na 2.77 milijarde Tir v letu 1940. Najbolj so narastli prispevki za starostno in invalidnostno zavarovanje (za 55%) in prispevki v zavarovanju za poroke in rojstva (za 77%).
V najvažnejši panogi, to je v starostnem in rentnem zavarovanju, ki predstavlja jedro kapitalnega kritja, so se izdatki v lanskem letu povečali le za 8%. V panogi zavarovanja za brezposelnost pa so se izplačila povečala za 34%, navzlic temu se drže še vedno na primerni višini 230 milijonov lir. To povišanje dajatev za brezposelnost je deloma posledica začasno večje brezposelnosti zaradi posledic vojne, ki je sicer prinesla naraslo zaposlenost zlasti v oboroževalni industriji, vendar je
Izkoriščanje kostnih maščob in živalskih odpadkov
Smatrajoč za potrebno in nujno, da se i uredi izkoriščanje maščob iz kosti in arv.- i gih živalskih odpadkov, je Visoki komisar ! za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, ki j določa naslednje:
Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani se pooblašča za pridobivanje maščob iz kosti, rogov, parkljev, kožce mezdre in iz drugih živalskih odpadkov vobče. Zaloge maščob iz kosti in živalskih odpadkov vobče mora družba prijaviti v treh dneh Visokemu komisariatu po stanju na dan, ko je naredba stopila v veljavo. Zaloge teh maščob in novo pridobljenih maščob co pod zaporo in na razpolago Visokemu komisariatu, ki odredi njih izročitev napravam za predelavo (razmilje-nje), ki jih določi sam. Družba mora voditi prejemno knjigo za zbrano surovo blago in za pridobljene maščobe ter oddajno knjigo za maščobe, izročene napravam za predelavo Držati se mora vseh tehničnih ln upravnih predpisov, ki jih izda Visoki komisariat.
Kosti, rogovi, parklji in mezdra, namenjeni za prodajo, se morajo oddati neposredno Akcijski družbi za kemično industrijo ali njenim pooblaščenim poverjenikom. Vsaka pogodbena obveznost o kakršnikoli odsvojitvi ali oddaji kostnih maščob, kosti, rogov, parkljev in mezdre, je razveljavljena z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo. Gene proizvodov iz te naredbe določi Visoki komisariat.
Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Poleg tega se odredi zaplemba blaga. Ta naredba, ki je razveljavila vse nasprotne ali z njo nezdružljive določbe, je objavljena v »Službenem listu« 10. decembra in je ta dan stopila v veljavo.
Prepoved uporabe kostanja v sla-ščični proizvodnji in jajc pri izdelovanju likerjev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o prepovedi izdelovanja
kandiranega maronlja, uporabe jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v slaščični proizvodnji. Prepovedano je uporabljati jajca pri izdelovanju likerjev in kateregakoli drugega poslaščevalnega pro-z-voda. Dalje je prepovedano izdelovati kar<-dlrane marone in vobče uporabljati kostanj pri kateri koli drugi vrsti slaščične proizvodnje. Kandirani maroni in s kostanjem pripravljene slaščice, kolikor so na zaso-gi, se smejo prodajati do 15. januarja prihodnjega leta. Kršitelji določb te naredbe, ki stopi v veljavo 15. t. m., se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev in z začasnim ali končnim odvzemom obrtne pia-vice.
omejitev gradbene delavnosti ln iavnih del zaradi pomanjkanja surovin izzvala na drugi strani povečanje brezposelnosti. Večja izplačila za brezposelne pa je povzročilo tudi podaljšanje zavarovalne dobe od 60 na 90 in nadalje na 120 dni. Rezervni fond te panoge zavarovanja se je navzlic večjim izplačilom iz presežka dohodkov nad izdatki nadalje povečal od 920 na 960 milijonov lir.
Sklad starostnega zavarovanja je lani ob koncu leta dosegel 14.8 milijarde lir. Vodstvo zavoda smatra, da je treba v sedanji dobi skrbeti za okrepitev rezerv, da bo zavod pripravljen za prehodno dobo po končani vojni, ko je navzlic pravočasnim pripravam prehod v normalne produkcijske razmere neizogibno povzročil začasno nesoglasja med številom razpoložljivih delovnih moči in številom razpoložljivih mest. Predsednik zavoda je na to okolnost posebej opozoril.
Velike uspehe kaže pobijanje tuberkuloze, ki pa je na drugi strani zahtevalo precejšnje denarne žrtve. Deficit te zavarovalne panoge se je podvojil in je lani dosegel 38 milijonov. Za tekoče leto je pričakovati nadaljnje povečanje deficita, ker v tej panogi ni misliti na povišanje prispevkov in se deficit krije iz razpoložljive rezerve. V panogi zavarovanja za poroke iin rojstva so se rezerve povečale od 139 na 303 milijone lir.
Skupne naložbe vseh štirih panog zavarovanja so ob koncu leta dosegle 16.5 milijarde lir. V teku leta so se povečale na 16°/e. Naložbe v državnih papirjih predstavljajo sedaj 34% vseh naložb (prejšnje leto 28°/o), nazadoval pa je odstotek naložb v posojilih občinam in pokrajinam ter odstotek naložb v nepremičninah in podjetjih komunalnega gospodarstva.
Imenovanje članov odbora za preureditev zasebnega zavarovanja
Glede na svojo naredbo z dne 24. novembra štev. 161, zadevajočo preureditev zasebnega zavarovanja, in glede na predloge zainteresiranih družb je Visoki komisar ra Ljubljansko pokrajino takole sestavil odbor, določen v čl. 8 omenjene naredbe: odvetnik Teobald Zennaro, odposlanec Visokega komisarija (predsednik); dr. Ivan Slokar, predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov (podpredsednik); cav. uff. Co»tante Pessato (član) in Josip Zotti (namestnik), predstavnika zavoda Istituto Nazionale delle Asslcurazioni; cav. dr. Albert Rossi (član) ln dr. Leo Skala (namestnik), predstavnika zavoda Assicura-zioni Generali; Ferruccio SbisA (član in Karel Miarin (namestnik), predstavnika zavoda Riunione Adriatica di Sicurta; Ivan Martelanc (član) in Avgust Novak (namestnik), predstavnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; Inž. Alojz Majce (član) in Milan Jng (namestnik), predstavnika zavarovalne banke »Slavije« v Ljubljani; Ivan Lah (član) in dr. Jo»ip Dermastja (namestnik) kot Izvedenca. Tajnik odbora, ki Ima svoj sedež pri uradu za nadzorovanje zasebnega zavarovanja pri Visokem komisariatu (gledališka ulica 3), je dr. Milan Bano.
Gospodarske vesti
= Prodaja lesa. Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino — ravnateljstvo državnih gozdov v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 29. decembra 194L» v primeru neuspele prve pa na drugi pismeni licitaciji dne 9. januarja 1942. v pe?-tih skupinah skupaj okoli 17.500 plm bu-kovine na panju v državnem gozdu na Gorjancih (na južni strani Trdinovega vrha Sv. Gere). Skupna izklicna cena znaša 314.200 lir. vendar se vsaka skupina hu-kovine prodaja kot poseben licitacijski objekt. Obe licitaciji se bosta vršili navedene dni od 11. ure dopoldne naprej v uradnih prostorih ravnateljstva državnih gozdov v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 1, kjer dobe interesenti vzorec za vložitev ponudbe kakor tudi vsa ostala potrebna pojasnila.
= Iz zadružnega registra. Pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, zadrugi z o. z., je bil zbrisan pooblaščenec Alfonz Besednjak.
= Kruh iz pšenično-koruzne moke na Hrvatskem. Prihodnji teden bodo pričeli v Zagrebu po novi odredbi izdelovati kruh :z pšenično-keruzne moke. Po novih predpisih se more izdelovati kruh iz mešanice, ki vsebuje največ 50% pšenične enotne mofce (ta se lahko nadomesti tudi z rženo moko) in lz 50% koruzne moke, ki se do d voh tretjin lahko nadomesti s krompirjevo moko (v Zagrebu je letos pričela obratovati tvornica za izdelavo krompirjeve moke). Izdelovanje peciva iz pšenične moke je dovoljeno samo za sanatorije in bolnišnico, in sicer na podlagi odobrenja ministrstva
= Madžarsko-hrvatski plačilni sporazum. S 1. decembrom je stopil- v veljavo madžarsko-hrvatski plačilni sporazum. Klirinški račun se vedi v pengih, obračunski tečaj pa je določen na 12.06 kune za 1 pengo. Ta tečaj velja za nove posle, lahko pa se uporablja tudi za zaključke sklenjene pred 1. decembrom, ako se stranke sporazumejo, odnosno. ako so bili posli sklenjeni pod pogojem, da se izvrši obračun, ko bo določen klirinški tečaj. Pri ostalih terjatvah, zlasti terjatvah, ki so nastale pred 10. aprilom, bodo še posebna pogajanja. Privatne kompenzacije bodo v bodoče odobrene le izjemno.
= Prodajna družba za trboveljski premog v Celju. V trgovinskem registru v Celju je bila te dni vpisana tvrdka Kohlen-handelsgesellschaft Siid, Montana A. G. & Co. Družbo sta ustanovili podjetji »Oskrba z energijo Spodnje štajerske d. d.« in »Montana d. d. za rudarstvo, industrijo in trgovino« na Dunaju. Družba »Oskrba z energijo Spodnje štajerske« je, kakor znano, prevzela poleg naprav Elektrarne FaJe in Kranjskih deželnih elektrarn premogovnike Trboveljske premogokopne družbe in premogovnik Velenje. Nova prodajna družba, ki je bila ustanovljena v Celju, se bo bavila predvsem s prodajo premoga iz teh premogovnikov. Ustanovila bo tudi podružnice v inozemstvu.
= Znižanje carin v Srbiji. Iz Beograda poročajo, da je srbska vlada izprememla posamezne postavke carinske tarife in je za življenjsko važno blago, ki se mora uvažati, carino ukinila ali pa bistveno zniza-la. Tako so ukinjene carine na svinje, govedo, ovce, koze, meso (razen perutnine), slanino, mesne izdelke, jajca, perutnino, mast, moko, olje, maslo, sir, pšenico, ječmen, koruzo, riž, fižol in premog. Predvsem pa so znižane carine na železo in klo, cement, gradbeni les, kemične proizvode, pločevino, električne elemente, kmetijsko orodje, žico, cink, železne sode in emajlirano posodo.
= Pogojna zamenjava 1000-dinarskih bankovcev v Srbiji. Srbska Narodna banka je pri zamenjavi tisočakov v sumljivih primerih pridržala bankovce in predlagateljem izročila potrdila. Sedaj bo izplačala protivrednost onim predlagateljem, ki so že ob izbruhu vojne stanovali na področju Srbije in so pravočasno predložili bankovce v zamenjavo, kakor tudi beguncem, ki so bankovce predložili v zamenjavo do 15. avgusta.
= Nove prehranbene omejitve v SvicL Švicarski zvezni vojni prehranbeni urad je s 1. decembrom uvedel prisilno oddajo jajc od strani kmetovalcev. Obenem je odredil racioniranje jajc. Zaenkrat dobi vsaka oseba na mesec samo tri jajca. — Kakor smo že poročali, je bil s 1. decembrom uveden tretji brezmesni dan v Švici. Ker pa ni mogoče privatnih gospodinjstev prisiliti, da bi držala brezmesne dneve, je zvezni prehranjevalni urad uvedel kontin-gentiranje klanja tudi za govejo živino in drobnico. Enak ukrep je bil uspešno izveden že poleti za svinje in se je število zaklanih svinj v tretjem četrtletju zmanjšalo za 45°/o.
== Težave lyonSke industrije svile. Pred
izbruhom sedanje vojne je lyonska industrija svile predstavljala 18% svetovne produkcijske kapacitete. V okolici Lyona je v posameznih podjetjih 60.000 mehaničnih statev in 16.000 ročnih statov za sviio. Zaradi spremenjenih razmer je prišla lani ta industrija v velike težkoče. Francoska vlada je uvedla dodelitev pičlo razpoložljivih surovin in polfabrikatov, na drugi strani pa je napravila vse korake, da se omogoči preskrba podjetij s surovinami, kar je deloma uspelo. Sedaj obratujejo tvornice s skrajšanim delovnim časom 23 ur na teden. Francoski vladi je vrhu tega uspelo povečati domačo produkcijo svilenih kokonov, ki se je podvojila in sedaj krije 20% potrebe.
= Znatno zboljšanje francoske oskrbe z žitom. Medtem ko je bila lani v Franciji letina zaradi vojnih dogodkov bistveno manjša nego pred vojno, se je letos zopet bistveno povečala. Pridelek pšenice se ceni na 65 do 70 milijonov metrskih stotov, kar ustreza povprečju iz dobe pred sedanjo vo-no (lani je znašal pridelek komaj 50 milijonov metrskih stotov). Pridelek krompirja se ceni na 12 milijonov ton t. j. % več kakor v prejšnjem letu. Spričo boljše letine je docela zasigurana preskrba Francije do nove letine, medtem ko je imela Franci'a v letu 1940/41 velike težkoče pri oskrbi prebivalstva z najvažnejšimi živili.
= Radiatorji za centralno kurjavo iz porcelana. Zaradi štednje z železom so v Nemčiji pričeli izdelovati radiatorje za centralno kurjavo iz porcelana. Ti radiatorji so se zelo dobro obnesli in se sedaj izdelujejo že v znatnem obsegu. Prvenstveno jih uporabljajo zlasti v bolnišnicah in povsod tam. kjer je treba držati čistost
= Minimalni izvoz ameriškega bombaža. Zedinjene države so izgubile pretežni del tržišč za ameriški bombaž, kar potrjuje stalno nazadovanje izvoza bombaža. Ta je v desetih mesecih t. 1. padel na 0.98 milijona bal nasproti 3.38 in 3.19 milijona bal v istem razdobju zadnjih dveh let.
Obisk v tržaški ribarnici
Trst, v začetku decembra.
Tudi Ljubljana se bo v kratkem, kakor smo čitali in slišali, lahko ponašala z novo higienično ribarnico. Izvirna zasnova z učinkovitim stebriščem ustreza načelom tržne praktičnosti in zunanje estetike. Tako bo dobila tudi Ljubljana svojo lepo ribarnico, ki jo ima vsake večje mesto.
Povsem drugačen jc zasnutek, po katerem je bila že leta 1912-13 zgrajena tržaška ribarnica, ki je tudi sedaj ob nastopu zimskih podnebnih prilik zmerom živahna in dobro založena. Tam, kjer pristajajo parrJki in ladje istrske proge, se v bližini tako zvanega bersaljerskega pomola z reprezentativno stavbo pomorskega pristaniškega postajališča vzdiguje monumen-talna, že od daleč pozornost vzbujajoča zgradba tržaške ribarnice s stolpom in uro. »Santa Maria del Guato« je šaljiv vzdevek, ki ga je ustvaril tržaški humor za
označbo ribarnice, ker ima stolp z uro in ker vzbuja po svoji arhitektonski zunanjosti na prvi pogled videz cerkve.
Tržaška ribarnica je bila zgrajena po zasnovi tržaškega inženjerja G. P o 11 i j a ter je med največjimi v Italiji, med najlepšimi v Evropi. Osrednji prostor je obsežna ribarniška dvorana s priključenimi prostori za tržne organe, razen tega so pod streho znamenite stavbe tudi prostori slo-večega tržaškega akvarija.
živahno, slikovito Je vrvenje v tej visoki, prostorni, sijajno zračeni in svetli ri-barniški dvorani, kamor prideš po širokem stopnišču ob glavnem vhodu. Ob vseh letnih časih so na prodaj ribe vseh vrst od jegulje do sipe, od sirovih ostrig pa do najlepših tunov, ki jih lovijo navadno sveto-kriški ribiči. Pa tudi barkovljanski in mllj-ski ribiči zelo skrbijo za to, da je tržaška ribarnica zmerom izdatno založena z ribjim
blagrom. Prodajalci in prodajalke rib kažejo s svojimi živahnimi vzkliki, s katerimi vzpodbujajo številno občinstvo k nakupu, zelo razgiban kupčijskl temperament. Ljubitelji ostrig si privoščijo v ribarnici okusne in z limoninim sokom požlahtnjene ostrige. Prava slaščica, pikanten dopoldanski priboljšek, ki ga Tržačan zelo ceni. Znano je, da teži okus tržaškega sladokusca k plkantnosti in ostri začimbenosti. Posebno živahno je v tržaški ribarnici ob dnevih, ko je ponehala burja. V burjastem vremenu zadržani ribiči se potem s tem večjo vnemo lotijo ribiške sreče. Ribarniška razživljenost pa bi se nedvomno še stopnjevala," ako ne bi bilo po vseh mestnih četrtih številnih prodajalnic rib.
Tržaška ribarnica pa ni znamenita le kot tržišče z ribami, ampak tudi zaradi prelepega pomorskega akvarija, ki ji je priključen pod isto streho. Vhod je proti morju, kjer se ustavljajo parniki paro-plovne družbe »Istria—Trieste«, ki oskrbujejo redno plovbo med Trstom ter raznimi istrskimi pristanišči. Proti nizki vstopnini si lahko ogledaš v tem akvariju s 27 steklenimi kadmi najraznovrstnejše morske ribe; v osmih med njimi se ti odkriva celotna slika pestre jadranske favne. V drugih steklenih kadeh, napolnjenih z morsko vodo in prirejenih po prirodnem vzorcu, pa vidiš zbrane, eksotične ribe. dočim lahko občuduješ v osrednjem bazenu, kjer je za 18 ton morske vode, predvsem večje hitro plavajoče, grabežljive morske ribe. Pred gledalcem zaživi pestrobujno morsko življenje v okusno urejenem miniaturnem obsegu.
v Trstu
Sodba bo najbrže proglašena jutri
Trst, 11. decembra
Tudi na včerajšnji razpravi pred posebnim sodiščem za zaščito države so se nadaljevali govori posameznih bran lcev. Prvi je govoril odvetnik Presti, ki brani Ivan-čiča, atentatorja iz Trbiža. Branilec je prosil sodišče, naj obtoženca milostno sodi.
Odvetnik Fresch: je govoril v obrambo obtožencev dr. ščuke in Kausa. Za obtoženca Kausa zahteva državni tožilec smrtno kazen. Branilec je sodišče prosil, naj dr. Ščuke ne obsoli na smrt. Glede Kausa, ki naj bi bil dejanski izvršitelj atentata na Duceja, ko je Duce obiskal Kobarid, je branilec izjavil, da se popolnoma zaveda zlo-činstva tega naklepa in odločitve, toda sodišče naj upošteva okolnost, da obtoženec ni izvršil atentata, ker mu vest tega ni dovolila, ko se mu je oglasila v odločilnih urah snovanja atentata. Branilec je prosil
sodišče, naj nad obtožencem Kausom izreče velikodušno sodbo.
Odvetnik Manassero je govoril za obtoženca Sfiligoja, vodjo slovenske dijaške skupine s separatistično tenlenco. Branilec je izrazil upanje, da bo sodišče upoštevalo razne okoliščine v prid obtoženca Sfiligoja in da bo izreklo pravično sodbo.
Odvetnik Kesič je branil obtožence Kosovela, Slaviča, Danijela, štefančiča, Štur-ma, Vremca, Staniča, Gaspariča in Domo-nika. Branilec je predočil vse okolnosti in je izključil možnost odgovornosti za prve tri obtožence. Za štefančiča je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, glede ostalih pa je predlagal milostno sodbo.
Govori branilcev se bodo nadaljevali v petek in v soboto, na razpravi v nedeljo pa bo najbrž izrečena sodba.
Zakaj so pred stoletji Hrvati menjali vero
V začetku srednjega veka je bila vsa SJavonija katoliška dežela. Vsi prebivalci Slavonije so pripadali rimsko-katoliški cerkvi, ki je imela v deželi številne samostane, in to ne samo frančiškanske, ampak tudi pavlinske, dominikanske, avguštinske ln benediktinske, šele po letu 1459., ko je bila Srbija spremenjena v turški pašaluk, so začeli Srbi zapuščati Srbijo in bežati v vzhodni del Srema. S seboj so vodili duhovnike in redovnike pravoslavne vere. Tako je pravoslavje prišlo v Srem, od koder se je kasneje razširilo tudi v nekatere kraje Slavonije.
Turki so leta 1521. začeli osvajati Srem, kjer so takoj zasedli Zemun, Stari Slan-kamen, Mitrovico in Karlovce. Silni sultan Sulejman II., ki je leta 1526. začel vojno proti ogrskemu in hrvatskemu kralju Ljudevitu II., je tega leta po vrsti zavzel Petrovaradin, Ilok in Osijek. V naslednjih letih so njegove čete osvojile ostanek Srema in vukovsko županijo. Leta 1536. so Turki osvojili južno Slavonijo med Brodom in Staro Gradiško, Požego in vso požeško kotlino, leta 1543. pa severno Slavonijo, posebno mesta Valpovo, Orahovico in Vo-čin. Istega leta je padla v turško posest tudi zapadna Slavonija okoli Novske, Pa-kraca in Daruvara. Ko je pa Ulama beg leta 1552. zavzel Vlrovitico, je bila vsa Slavonija pod turškim gospostvom.
Iz strahu pred Turki so pobegnili iz Srema in Slavonije vsi rimsko-katoliški duhovniki in redovniki. Ljudstvo je ostalo brez zadostnega dušnega pastirstva. Mnogi Hrvati so prestopili v muslimansko vero, ki so ji ostali zvesti tudi njihovi potomci. Kar je ostalo katolikov, so zanje skrbeli bosenski frančiškani, ki so v 15. stoletju dobili od turških sultanov dovoljenje, aa smejo vršiti duSno pastirstvo. Ker je bila Slavonija v upravnem pogledu priključena Bosni, so lahko bosenski frančiškani — na osnovi dovoljenja — opravljali dušno pastirstvo tudi v Slavoniji. Tam so imeli dva samostana, v Našlcah in v Velikem pri Požegi. Iz teh samostanov so prihajali v katoliške vasi, kjer so delili zakramente Tn pokopavali mrliče. Ker so Turki požgali vse katoliške cerkve v Slavoniji, so frančiškani maševali v kmetskih hišah, poleti pa na prostem. Pogosto so bili preganjani, posebno kadar je trajala vojna.
Turški sultan nI maral katolikov, ker Je rimski papež navadno sodeloval v vojnah proti Turkom. Nasprotno je bil srbski pa-trijarh, ki je imel svoj sedež v Peči, podanik turškega sultana. Zato je želela turška država, da čim več Hrvatov v Slavoniji zapusti rimskokatoliško cerkev in preide v pravoslavje. ki se je povsem svobodno Sirilo po Sremu ln Slavoniji na račun kato-
Metliški grb
Dva gavrana na robu sta trdnjave, stolp je med njima k nebu mrko spet, zid zadaj z mozaikom je odet, v njem zlite barve slavne so zastave.
In grb la govori, kako so glave branilcev padale, kako so mret hiteli borci za svoj rodni svet, za križ, obžarjen od vstajenja slave.
Polmesec zmagovito je sijal, in ko mladenk cvetovi so veneli, bes je med janičarje dečke gnal.
Visoko so kresovi zagoreli,
rod trojni v robstvo je poražen pal,
pojedino so gavrani Imeli.
Rastislav
liške cerkve. Srbski menihi so enostavne zasedli bivše rlmsko-katoliške samostane, ker se temu turški vlastodržcl niso upiraU. člankar navaja v dokaz pavlinska samostana Veliko ln Malo Remeto na Fruškl gori in Duzluk nad Orahovico.
Frančiškani iz Našle ln Velike niso utegnili vršiti dušebrlžniStva v vsej Slavoniji, še manj pa v oddaljenem Sremu. Zato se je dogajalo, da so katolškl Hrvati prihajali k maši, ki jo je daroval pravoslavni duhovnik aH redovnik. Iz Istega razloga so katoliki dali krstiti svoje otroke pravoslavnim duhovnikom, ki so jih potem smatrali za svoje župljane. Ljudstvo se temu ni upiralo, ker ni razlikovalo med rlmsKo-katoliško in pravoslavno cerkvijo. Tako je iz Srbije prihajalo vedno večje število duhovnikov in menihov v Slavonijo, kjer so vršili dušebrižništvo. Tedanji pravoslavni duhovniki niso vodili cerkvenih knjig, to Je krstne matice, poročne matice in knjige umrlih, ker večinoma niso znali pisati. Zato danes ne moremo trditi z gotovostjo, katere hrvatske vasi so odpadle od rimskokatoliške vere. Toda ohranjeni so viri, po katerih vemo, da je samo leta 1634. prešlo v pravoslavje preko 200 rlmsko-katolišklh zadrug v Ruml, Mitrovlci, Golubincih, So-ljanih, Veliki Remetl, Mandjelošu ln Vo-njincih. To sporočilo je omenjenega leta prejel rimski papež od svojega poročevalca v Iloku. Prehod iz rimsko-katoliSke vere v pravoslavje je pospeševalo tudi dejstvo, da so morali rlmokatoliki turškim ob-lastvom plačevati poseben davek za svobodno izpovedovanje katoliške vere.
Poleg pravoslavnih duhovnikov in redovnikov so širili svojo vero v Slavoniji tudi kalvinski pastorji iz južne Madžarske, ki je tedaj pripadala turškemu cesarstvu. Ker v slavonski Podravini ni bilo katoliških duhovnikov, ki bi lahko opravljali dušno pastirstvo, so katoliki prehajali v okolici Osi-jeka, Valpova in Dolnjega Miholjca v kal-vinizem. Konec 17. stoletja je bilo že 30 hrvatskih vasi, v katerih je prevladovala Kalvinova vera, pozneje pa so se razen vasi Tordincev, vsi verniki iz teh krajev vrnili v katoličanstvo.
Leta 1687. in 1688. je bila Slavonija osvobojena izpod turške nadoblasti. Ob tej priliki so Hrvati, ki so prevzeli Islam, pobegnili v Bosno in se tam naselili večinoma okoli Tuzle in Gračanice. V Slavoniji pa so ostali Hrvati, ki so za časa turškega nad-vladja zapustili katoliško cerkev ln prešli v pravoslavje. Njihovi potomci se sedaj vračajo pod okrilje rimske cerkve. Iz -enakih razlogov so tudi mnogi Hrvati v Bosni in Hercegovini prešli iz rimsko-katd!ške vere v pravoslavje, posebno v jugovzhodni Hercegovini, kjer je prebivalstvo katoliške škofije Hum v velikem številu sprejelo pravoslavno vero. Tudi za te je zdaj prišel čas, da se vrnejo k veri svojih prednikov.
Bojan Adamič in njegov jazz
Ljubljana, 12. decembra.
V zvezi z nedeljsko revijo plesne glasbe v Frančiškanski dvorani (ob 10. uri) smo govorili z mladim muzikom Bojanom Adamičem, vodjo priznanega ljubljanskega jazz orkestra. Zanimali srno se za pojav iin pomen te svojevrstne muzike, o kateri vladajo kaj različna mnenja in sodbe. Že pred leti m> napovedali zaton te glasbe, čije val je po svetovni vojni pljusknul iz Amerike, kjer je nastala iz trad:cij zamorskega me-losa, v vso Evropo. Sedaj se zdi, da bo ta glasba ostala še nadalje eden značilnih pojavov naše dobe.
Bojan Adamič, ki je absoVent ljubljanskega konservatorija, hoče s svojo »revijo« dokazati Ljubljančanom, da je jazz-glašba preccj drugačna, kakor si jo predstavljajo. Tudi ta novi glasbeni stil, ustrezajoč rflz-pciloženositi današnjega »zamerikanizirane-ga« človeka, ima svoj razvoj in svojo določeno kulturno funkcijo, čeprav si ne lasti visokih ciljev. Prvotno so se baviili s te vt-b.te glasbo ljudje. Ki niso bili glasbeno šolani, medtem ko je v novejšem času postal jazz uvaževama zadeva tudi pri mnogih, kateri so ga prej prezirljivo merili z viška. Jazz ima več struj in več razvojnih stopenj. Posebej se uveljavljajo tri: prva, ki goji lepo melodijo v jazzovski instru-mentaciji in harmoniji po vzoru &uite glasbe; drugi (s\ving-jazz). ki skuša opozoriti nase z novimi, improviziranimi domisleki pri razvijan.u neke melodične osnovne linije in tretji, tako zvani hot-stil, ki poteka iz stremljenja po čisti improvizaciji ter ne spreminja samo melodije, marveč tudi nje harmonijo in tem bolj seveda ritem.
Vodilni instrumenti pri jazzu so trobente in pozavne, klarinet in tenor-saxofom. za spremljevanje pa rabijo kontrabas, kitara in klavir. Ti instrumenti se uporabljajo v najrazličnejših kombinacijah in dosezajo z raznimi dušilci in drugimi pripomočki neštete zvočne efekte. V sodobni glasbi (na pr. pri Stravinskem i dr.) je opazki očiten vpliv jazza na nje tehniko.
Bojan Adamič je pri nas prvi, ki skuša pridobiti jazzu ne1'o družabno priznanje in določeno mesto v glasbenem življenju, zato je njegovo prizadevanje vredno, da se vsaj informativno in kronist i č no prikaže. Adamičev jazz-orkestesr šteje štirinajst godbenikov, ki tvorijo že nekako leto dni korpus; le-ta je sedaj uvežbal pisan, iz raznih stilov sestavljen program, združen z mask iranimi nastopi. Ki bodo zbudili v zvezi s to muziko — kakor v nekaterih filmih — nekoliko romantike Divjega zapada in pri nesli v našo vsakdanjost odmeve drugih m drugačnih kulturnih svetov.
Ob slovesu Kočevarjev od rodne grade
Družba „Emona" prevzema njihovo dosedanjo lastnino
Dolenjske Toplice, 12. dec.
Za marsikoga je bila ura slovesa težka in marsikomu je ob slovesu kanila solza iz oči po izmučenem licu. Imetje, ki ga izseljenci niso vzeli s seboj, kakor tudi vse nepremakljivo imetje je postalo last družbe »Emona«, ki more edina razpolagati z njim Vse nepremično in premično imetje je bilo že pred nekaj meseci popisano in vse to je omenjena družba prevzela. Karkoli so izseljenci od popisanih predmetov odprodali ali sami zase uporabili, morajo pred odhodom družbe povrniti v denarju.
V posameznih vaseh že izseljenih Koče-varjev je ostalo precej živine, krme za živino, koruze, krompirja in drugega, kar more prodati le omenjena družba »Emona«. ki posluje v Kočevju. Živino so prevzeli v oskrbo oni. ki so ostali na svojem domu. da jo kravjo; za trud dobe od družbe primerno nagrado. Zanimanje za nakup
zemljišč in hiš je že precejšnje in bo gotovo še večje, ko bo preselitev dokončna, kar se bo dovršilo v teku nekaj tednov. Tako bodo dobile kočevske vasi, zlasti one v bolj ugodnih in rodovitnih predelih dosedanjega kočevskega ozemlja nove naseljence, ki se bodo uživeli v nov položaj in pričeli izkoriščati bogastvo plodne in rodovitne zemlje, kakor tudi bogastvo obširnejših gozdov, ki so bila zasebna lastnina.
V lesah, kjer ni veliko plodne zemlje in so bili prebivalci navezani le na nakup življenjskih potrebščin in so si služili denar le z lesnimi izdelki (škafi, sita, bren-te. kadunje), se bodo pač tudi novo naseljenci oprijeli te obrti, ki se utegne še zelo razširiti. Tudi razvoj živinoreje se glede na mnogobr-:ne r>?>nike, ki bi se dali razširiti, u* • i* ^boljšati in povečati.
XXIX, seznam kočevskih op&iiitov
XXIX. seznam kočevskih optantov vsebuje naslednjih 306 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj):
OBČINA KOPRIVNKIK Nove Breze: Hutter Konrad (35), Terezija roj. Kump (20), Ernest (5), Herbert (4), Etielt.aud (4 mes.); St ene Josip '.62. Rajhenav), Magdalena roj. Hopler (60); Stonitsch Rudolf (34); Stonitsch Mati.ia (68). Margareta roj. Stonitsch
(64);	Rankel Arnoid (28), Manla roj. Lackner
(22);	Rankel Josip (56), Josipina roj. Kraker (60); Hiris Ivan (41), Marija roj. Stiene (33). Viljem (13). Ida (11). E^nll >8). Ivan (2). Henrik (1); Tanke por. Hiris Elizabeta (74. CvlMJarji): Kotnik Ludovik (44. Lip:enj), Marija roj. Hutter (40). Ernest (14). Franc (8).
OBČINA DOLENJA VAS Grčarice: Michitsch Ivan (74). Jera roj. Krisch (65), Ema (26), Franc (2S>; ilejak Jouip (52), Terezija roj. Michitsch i42^, Ana (19), Marija (15). Josip (81); 'iscuutkel Ferdinand (36). Josipina roj. Parhte (66); Poje Ivan (48). Murija roj. Kresse i44); Schafier Hubert (33); Schaffcr Karel (61). Marija roj. Miklitsch (63), Karel (30); Michitsch Matija (61); Tschinkel Ivan (48), Marija roj. Ilc (45). Ivan (10). Pavel (3); lic Marija (18); Eppich por. Hjinnigtnann Jera (66); Primosch Josip C22). Marija (77); Rothel Marija (13); Nossan Franc (47); Sturm Helena (46); Krisch Ivan (64), Josipina roj. Tschinkel (62), Josipina (21); Mausser Anton (55), Marija roj. Parthe (54), Eruestlna (16); Tscherne Matija (63), Terezija roj. Michitsch (55), Rudolf
(14);	Tscherne Ferdinand (21). Marija roj. Kobe
(23);	Mams Ivan (28); Primosch Josip (59). Marija roj. Stampfel (42), Herbert (19), Albert
(15);	Michitsch Matija (17); Mams Ivan (57). Marija roj. Hdnigrrann (54); Tschinkel Ferdinand (32), Justina roj. Tschinkel (31); Sbasch-nigg Helena (55), Julijana (33); Primosch Katarina (72), Anton (41); M*usser Josip (49), Frančiška roj. Hčgler (49). Rud-lf (16), Karel (14), Josip (21); Primosch por. Michelitsch Marija (68). Ivan (42); Schober I\an (74); Kresse Marija (72); Parthe Ivan (72), Helena roj. Tscherne (73). Pavel (28); Kresse Alojzij (42), Katarina roj. Tschinkel (33). Albert (14), Anton
(12);	Tschinkel Henrik (39), Marija roj. Oswald (36), Adolf (2), Leo (1); Tschinkel Albert (37), Rozalija (35). Ana (18), Marija (14), Ferdinand (6), Justina (4). Alfred (2), Albert (1); Sbasch-nigg Ivan (51). Josipina roj. Stalzer (35), Ivan Jeschelnlgg (50). Pavel (20). Viljem (18). Olga (4), Ervin (1); Tschinkel Pavel (55), Zofija roj.
(13);	Parthe Franc (50), Marija roj. Sturm (41), Ana (19), Franc (5); Primosch Ivan (50), Magdalena roj. Pogorelec (47). Rezi (21), Frida (19), Zofija (17), Ivan (15). Arnoid (11). Erich (9), Adolf (2), Alojzij (25); jakiitsch Franc (41). Regina roj. Sturm (29), Franc (11). Irma (9); Tschinkel Lena (71). Pavel (35), Karel (41); Sturm Alojzij (71), Ana roj. Weber (63); Konig Marl (14); Sturm Ferdinand (42). Julijana roj. Jurkowltsch (35), Franc (11). Friderika (9); Kresse Ivan (73); Oberster Rudolf (18. Glažuta); Kresse Albertlna (26); Krisch Magdalena (64); Primosch Josip (30); Primosch Josip (54), Rozalija roj. Krisch (48), Ferdinand (15); Kren Rozalija (35), Ana (18). Marija (14). Berdinand (22); Michitsch Josip (65), Ivana roj. Tschinkel
(65);	Krisch Ivan (39), Marija roj. Nossan (70); Bach Josip (32, Rožni dol). Marija roj. Oblak
(36).	Sbaschnig por. Krisch Neža (83); Peinitsch Josip (67. Draga).
G r č a r s k e ravne: Sbaschnig Friderik
(37),	Zofija roj. Jakiitsch (19), Herman (1), Ivan (21); Sbaschnlg Ludovik (28), Marija roj. Schaffer (63); 6pplch Ivan (50). Jera roj. Parthe (44). Ida (18); Sbaschnig Ivan (73). Magdalena roj. Vokodijanz (62); Sbaschnig Ernest (30). Hllda roj. Krisch (21): Sbaschnig Franc (32), Angela roj. Tscherne (27). Franc (7), Berta (6); Law-ritseh Anton (24. Loikl potok). Ivana roj. Fink
(43).	Anton (14). Franc (13). Emilija (11); Fink Marija (20), Ivan (24); Sbaschnig Pavel (53), Štefanija roj. Slegmund (46). Ana (10). E 1 (9). Ivan (6); Ambrosch Edvard (50), Ana roj. Poje
(44),	Amalija (18), Regina (16). Frančiška (14). Franc (11).
J e 1 e n d o I: Eppich Josip (48. Vrbovec), Angela roj. Hogler (42), Albina (13). Ana (17), Franc (14). Josip (12); More Josip (41. Rog). Josipina roj. Tscherne (34), Josip (10) Leopold (8). Albina (1); Stonitsch Ivan (42). Marija roj. Parthe (39), VUjemlna (16). Wa!ter (5); Sturm Ivan (47). Marija, Pirstitz (44). Albert (17); Loser Ivan.
Gia ž n ta: Sturm Ivan (47). Marija Pirstitz (44). Albert (17); Loser Ivan (35. Stalcerjl). Ana roj. Tschinkel (23), Ivan Hubert (2). Albert Maksimilijan (1); Lackner Franc (61, Oneg), Josipina roj. Schlelmer (60).
Občina MozelJ Črni potok : Jaklitsch Franc (39), Marija roj. Krall (31). Rihard (9). Erich (2), A-lolf (1 mes.); Eppich por. Jaklitsch Magdalena (66. Knežja lipa), Henrik (29); Gasparitsch Ernest (43), Frančiška roj Lackner (43). Ernest (19), Erna (17), Albert (14). Emil (12). Siegfried (10), Marija (8); Wolf Bogomir (44), Pavlina roi. To mltz (41), Helena (14), Erna (13). Josipina (7); Rom Ivan (42), Pavla roj. Putre (32). Ana (2). Marija (69); Wessel Marija (65, Draga) Prosner (41); Jaklitsch Franc (68). Elizabeta (19). Pavla (17). Alojzij (21); Putre Rihard (29) Ana roj. Haas (17), Putre Ivan (69); Konig Franc (82, Gotenica); Maichin Matija (34), Marija ro). Klun (37), Marija (11). Josipina (9). Marta (8), Pavla (6). Ivan (4); Wittreich por. Maichin Katarina (74, Prerlgel). Ivan (32); Kostner Josipina (41), Marija roj. Kosler (75); Kosler Josip (71. Novi Lazi); Putre Ivan (82 Dol. Turkova Draga). Marija roj. K&ctner (74): Jaklitsch Andrej (39). Ida roj. Putre (42); Schemitsch por. Jaklitsch , Marija (67. Madžarska), Matija (36), Pavla (27);
Sohilnderer Paul (40. Kočevska Reka), .^'plTia
ro1. Rom (32). Herbert (B). Vaiter (7). Josipina (4i: Rankel Franc (37), Ana roj. Krainz (31), Erna (10). Valerija (8) Irm-a-d (2). Robert (1), Morija roi Reischi (77): Kostner A'o'z 1 (31). Mila roi. Schager (38): JaUMtsch nor. Vorell Je-a (fi9 Kuhlarji): Ver*er*er Josin (21 Sp škrllj); Hutter Ivan (82. Novi Lari); VCo'f por. Putre Jo-sip'na (35). Ivan (12) Inria '3) Adolf (2); Putre por. Wittreich Masrd.ilen:? (78. Ro<*): Rabuse por. JaMitcrb AlojTlja (53 Fr'b) Friderik (19). Hllda (18). Ri'd-lf (14). Ivan (22): Stampfei por. Arko Marija (74. Sp. Gor. Briga), Ivan (46).
Uori k' navedenih ose'"« ^(-»ralo svoje terjat** do ?0. fl»<-c»rihra prijaviti Pohotnemu uradu za c]oi~rv-P m terjatve. Ljub!lana, Rim«ki trg.
Z

T*
Novi gauleiter in koroško knvlijstvo.
Fokrajinski urad za agrarno politiko je v ponedeljek sklical okrožne voditelje za agrarno politiko k posvetu v deželnem dvorcu v Celovcu. Pokrajinski vodja urada inž. Gayl je poročal o dcsedanlem delu, nakar je dr. Santnor obravnaval vprašanja prehrane. Novi gauleiter dr. Rainer je prišel na zborovanje v spremstvu nadomestnega gauleiterja Franca Kutschere in je obširneje razložil, kako namerava uravnavati kmetijsko politiko na Koroškem in na Gorenjskem. Inž. Gayl se je zahvalil Kutscheri za dosedanjo naklonjenost. ki jo je izkazoval agrarnopolitifi-n-m sodelavcem.
Nestor koroških radarjev. Pri proslavi rudarskega praznika sv. Barbare pri Sv. Štefanu na Koroškem je bilo letos odlikovanih 34 rudarjev, ki 90 že 25. 30 in 49 let zvesto v službi pri tem obratu. Med njimi je tudi rudar, ki že 48 let koplje v rudniku pri Sv. Štefanu. Jubilanti so prejeli denarne nagrade in častne diplome.
Pokrajinski štabni urad za Koroško in Gorenjsko. Novi gauleiter dr. Rainer je odredil, da se pri vodstvu narodnosociali-stične stranke za Koroško in Gorenjsko ustanovi štabni urad, čigar naloga bo skupno voditi in usmerjati delo stranke. Za vodjo štabnega urada je postavljen dr. Karel Pachneck.
Ptujski pevci so obiskali Beljak. V okto bru so pevci iz Beljaka obiskali Ptuj. Bili so tam prijazno sprejeti in so ostali dva dni v gostih. Da vrnejo gostoljubnost, so pevci iz Beljaka priredili nedavno poseben ptujski večer, h kateremu se je pripeljalo večje število ptujskih pevcev, ki so nastopili z izborom svojih pesmi. Koncerta sta se udeležila tudi beljaški okrožni vodia Pl-lon in beljaški župan Klausner.
Z Vrhnike
Občinska pisarna je v novih rrzmerah, ko se je poslovanje silno povečalo, potrebna raznih popolnitev. Zato razpisuje občina dela za preureditev pisarne, med drugim napravo lesene stene, 6 pisalnih miz ln 6 stolov. Načrti in pogoji so razvidni v teku tega tedna v občinskem uradu.
Licencovanje žrebcev bo na vrhniškem sejmišču v četrtek 11. t. m. ob 9.
Staro železje in stare kovine je treba prijaviti pismeno na občinskem uradu, ki je te dni izdal tozadevno poslednje opozorilo.
Hišni posestniki, ki še niso vložili prijav za odmero zgradarine, lahko napravijo to še do 14. t. m., morajo pa na prijavo napisati opravičilo, zakaj niso prijavili pravočasno, to je do 30. novembra. Tiskovine se dobijo v glavni trafiki. Prijave je treba oddati na občini ali davčni upravi.
Srečala sta se dva Škota.
—	Ali niste prejeli mojega pisma?
—	Sem.
—	Saj sem vam vendar napisal, da prosim za roko vaše hčerke, in vi mi niti ne odgovorite.
Drugi Škot gleda zelo začudeno: »Pa ste priložili znamko za odgovor?«
Nočni čuvaj
šaljive zgodbe se ne stresajo kar tako iz rokava. Neki pisatelj nam s častno besedo zagotavlja, da globokoumno in lirično navdihnjeno razpravo o tem, kako je treba na pomlad zeleno prepleskati plot okoli vrtička, napiše mnogo prej, kakor zmore napisati pol strani dobre humoreske. Kolikokrat mora iskalec šaljivih motivov premozgati vse vijuge svojih možganov, da bi našel tisti ščepec zabele, ki ii pravijo »poanta« ali »poantica« — pa vse zaman. Tista maščobica, ki ji pravimo »poanta«, žal ni na karte, ker je še nenri-merno žlahtnejša in dragocenejša kakor vsaka druga mast. Ali včasih se na lepem zgodi, da te sreča prijatelj in ti pove zgodbico, vzeto iz resničnega življenja, da se moraš od srca nasmejati. Prosim čujmo takšno zgodbico:
Krtišče je neznaten kraj na Dolenjskem. Seveda se v resnici ne imenuje tako, toda ker se človek nerad preklja s tujskoDro-metnimi ustanovami — najbolj občutljivimi na svetu — imenujemo tisti lepi kraj Krtišče. To nI nikako zdravilišče, Badjura ga ne omenja, nima ničesar zoper protln ali revmatizem, nima niti zdravilnega vrelca, — ln vendar tja tako radi zahajajo cvičkarji, obiralci kurjih bedres in sploh letoviščarji. Kajti Krtišče počiva v prijavni dolini, po kateri se vije potoček, naokrog
1 pa so gozdovi, da kar diši po smrekah in hojah. Ali prava dika vasi so prebivalci, ljubeznivi in gostoljubni, da malo takih na Slovenskem. Cerkvica ima hiše zbrane okrog sebe kakor koklja piščeta. To je prastara slovenska primera. Zakaj bi jo zavrgli med staro šaro! Kdor pa hoče. «J lahko izmisli kakšno novo.
Krtišče je daleč od železnice. Tam nI n« plina, ne elektrike, ne radia, ne gramofona skratka: čas se je v Krtišču ustavil. Ustavil se je v tisti dobi, ko so po naših krajih še živeli nočni čuvaji. Nu, ampak zdaj smo že kar pri glavni osebi. Kajti v Krtišču Se imajo nočnega čuvaja. Dandanes seveda nima pravega opravka in se zvečer kar tako oglaša po hišah, da dobi šilce žgania ali požirek mladega vina. Brez nočnega čuvaja Blaža si namreč Krtišča ne morete predstavljati. On je za Krtišče takšna varnostna znamka, kakor Grad za Ljubljano ali polž za Višnjo goro. To bodo potrdili vsi, ki so ga spoznali že v počitnicah pred sedanjo vojno.
Tiste zlate čase je nočni čuvaj Blaž vsako noč romal po Krtišču. Naj je bilo poleti ali pozimi: nosil Je sivo pelerino, starinskp čelado, svetilko na kelebardl ln trobento Seveda, Inštrumentu so samo letoviščarji pravili trobenta, tako se imenitneje sliši, v resnici je bil to kravji rog, obešen na debelo zeleno vrvico, ki je nekoč bila svilena Nočni čuvaj Blaž je bil kaj ponosen na
svoj rog, vendar začudo nikdar ni zatrobi« vanj. Blaž je namreč že visoko v letih )n že dolgo nima nobenega zoba v ustih. Zato pa je vsak večer še ure pel po tisti stari navadi:
Ura je enajst odbila itd ... Varite ogenj, var'te luč, Bog vam svojo daj pomuč' — In svet* Florj&n ...
Letoviščarji so vedno imeli Blaži zelo radi. kajti stoprav po njem jim je Krtišče bilo pravcata idila. Le škoda, kolikšna škoda, da vrli Blaž ni nikoli zatrobil svoje pesmi v mesečno noč. Res, letoviščarji so to zelo obžalovali ln nekoč je nekdo rekei Blažu:
—	Imeniten rog imate. Zares imeniten rog. Kaj pa, ali ste že kdaj trobili van.'?
—	A jaz? I, seveda sem trobil... Ampak to Je bilo tiste Čase, ko sem Imel š® 2obe v ustih.
—	Tako torej, če bi imeli zobe, bi tudi danes še trobili?
—	O, tisto pa. Seveda bi, zakaj pa nei Pa Se kako bi trobil!
Tako je bil važni pomenek končan, de tisti večer so letoviščarji složno sklenili, da plačajo nočnemu čuvaju Blažu novo, umetno zobovje. Takoj so zbrali prispevke, plačali so'tudi voznino in vrli Blaž se je moral hočeš nočeš odpraviti v mesto k zobozdravniku.
Dva tedna pozneje je stopal nočni čuvaj Blaž z lepim novim zobovjem po Krtišču. Kdor koli je le hotel, si je lahko ta čudež zobne tehnike od blizu ogledal In ga celo tudi otipal. Letoviščarji in Krtiščani so napeto čakali desete večerne ure, ko se bo vendar oglasil rog nočnega čuvala. Naposled je ura odbila deseto. Nočni čuvaj Blaž je odpel svojo zateglo pesem. Letoviščarji so napenjali uhlje, toda čakali so zaman. Rog se ni oglasil. Letoviščarji so bili bridko razočarani. A domačini so se tolažili: »Morda zatrobi ob enajstih, ali o polnoči!...« Toda nič tega. Rog nočnepra čuvaja se sploh ni oglasil v krasno mesečno noč.
Naslednje jutro so od vseh strani oblegali nočnega čuvaja:
— Ampak, Blaž, kako pa to, da niste trobili ?
—	I, za božjo voljo — se je nočni čuvaj otepal ves v zadregi. — Kako pa naj trobim. ko pa nimam zobov!
—	Kako da nimate zob? — so se ogor-čili letoviščarji. — Saj smo vam vendar kupili novo zobovje.
—	Ja, ja, je že res, — je razodel Blaž. — Je že res, ampak zobozdravnik ml je vendar zabičal, da moram tako lepo zobovje čez noč položiti v vodo!
K. g. f.
Britska Malezija
Eno izmed najvažnejših operacijskih področij v novi vojni na Daljnem Vzhodu predstavlja Britska Malezija, kamor so vdrli Japonci na več mestih in kjer se vršijo ta cas ostre borbe.
Britska Malezija ima okrog 135.000 štirjaških kilometrov površine, prebivalcev pa šteje okrog 5 milijonov. Na štirjaški kilometer odpade le okrog 25 prebivalcev m gre tedaj za prilično malo naseljeno ozemlje. Prebivalstvo je po veliki večini malajskega rodu, vendar pa živijo med njim močne skupine kitajskih ter indijskih priseljencev. Poleg malajskih jezikov ln narečij govori prebivalstvo torej tudi kitajska ter indijska narečja, precej razširjeni pa sta arabščina in angleščina, arabščina že zaradi tega, ker so Malajci skoraj vsi mohamedanci. Kitajci so budhisti in kon-fucijevci. Indijci pa hindujci. Katolikov je okrog 75.000, protestantov okrog 25.000. ©lavno mesto je prosluli Singapur, »Levje jpesto«.
Britska Malezija obsega južni del polotoka Malake in meji na vzhodu ob južno Kitajsko morje, na zapadu ob Malajsko morsko ožino, na severu pa z edino kopno mejo ob Taj (Siam). Politično se deli v tri predele, in sicer v kolonijo Straits Settlements-ov, v združene ter v samo-stalne malajske države. Trenutno nas zanimajo pred vsem Straits Settlements, ki jih sestavlja četvorica naselbin: Singapur, Malaka, Penang ln Labuan.
Singapur je otok in mesto s površino 670 štirjaških kilometrov in okrog 700.000 prebivalcev. Ležita ob skrajnem južnem koncu polotoka Malake ter sta združena s kopnino s pomolom, po katerem teče železniška proga. Otok Singapur je bil sedež cvetočega mesta že v 13. in 14. stoletju, toda 1377. so vdrli vanj in ga popolnoma opustošili Javanci, tako da je bil skoraj neobljuden do 1. 1819., ko so Angleži ustanovili tu trgovinsko naselbino, ki se je potem razvila v eno najvažnejših luk na Daljnem vzhodu. L. 1824. je otok dobila Britska vzhodnoindijska družba v »večno last«. Naselbini Singapurja pripadajo še Božični otok (Christmas Island) 222 mor-ekih milj južno od Sumatre v Indijskem oceanu ter Kokosovi otoki (Keeling Is-lands) 700 milj južno od Sumatre. Na enem izmed Kokosovih otokov je vele-važna postaja podmorskega kabla, ki veže Kapsko mesto z Avstralijo. Bila je ponovno torišče pomembnih vojnih dogodkov.
Malaka sta mesto in ozemlje na zapadni strani Istoimenskega polotoka. Mesto ima srednjevrstno pristanišče ter leži 110 milj severno od Singapura. Ozemlje predstavlja najobsežnejši izmed četvorice settie-iinentov (1657 štirjaških kilometrov, okrog 220.000 prebivalcev) tn eno najstarejših evropskih kolonij na Vzhodu. Naselbina je prehajala iz rok v roke, 1511. so jo osvojili Portugalci, 1641. Holandci, 1795. pa Angleži, ki so jo pa morali 1818. prepustiti spet Holandcem, dokler je niso ti za drugo kolonijo na otoku Sumatri 1824. prepustili Britski vzhodnoindijski družbi.
Penang aH Prince of "VVales Island je »tok ob zapadni obali polotoka Malake, ob
severnem vhodu Malajske morske ožine, to je okrog 400 km severno od mesta Malake. Meri 282 štirjaških kilometrov in šteje okrog 230.000 prebivalcev, glavno mesto in pristanišče je Georgetown. Ffnang je najstarejša britska posest v Maleziji, ke-dahški sultan jo je prepustil Britski vzhodnoindijski družbi 1786. Tej naselbini so priključili pozneje provinco Wellesley (717 štirj. kilometrov, 160.000 prebivalcev), to je obalni pas polotoka Malake nasproti otoku Penangu, od katerega jo loči 2 milji široka morska ožina, dalje ozemlje Dindings (460 štirjaških kilometrov, 20 tisoč prebivalcev), ki ga predstavlja skupina otokov južno od Penanga (največji otok je Pangkor) ter zelo ozek obalni pas nasproti tem otokom na zapadni obali polotoka Malake. Skupno obsega Penang s priključenimi ozemlji 1459 štirjaških kilometrov in preko 400.000 prebivalcev.
j Labuan je majhen otok Malajskega otočja (104 štirjaških kilometrov in okrog ! 10.000 prebivalcev) v bližini zapadne obale Britskega Bornea. Značaj posebnega set-tlementa je dobil 1. 1912.
Prvi trije settlementi so bili prej pod upravo indijske vlade, od 1867. pa spadajo pod neposredno nadzorstvo britskega državnega tajnika za kolonije. L. 1912. so jim priključili tudi settlement Labuan. Skupaj obsegajo skoraj 4000 štirjaških kilometrov in štejejo manj nego poldrug milijon prebivalcev. Upravlja jih skupen guverner, ki ima svoj sedež v Singapuru in ki mu pri tem pomagata 12-članski izvršilni svet ter 26-članski zakonodajni svet. Guverner ima tudi čin visokega komisarja za združene in samostalne malajske države, ki jih bomo obravnavali v posebnem članku.
Borba proti prahu
Medtem ko je navadni poulični prah sicer skrajno neprijetna, toda zdravju manj škodljiva stvar, je prah v delavnicah in obratih vzrok pogostih, tudi življenju nevarnih obolenj. V vseh industrializiranih državah poznajo tako zvana »zaprašena pljuča« kot eno najnevarnejših bolezni Prah je bil že od pamtiveka spremljevalec mnogih vrst dela, toda v prejšnjih časih se ga niso znali ubraniti in so ga smatrali za nekaj, kar je treba prenašati kot nepremakljivo usodo. Prašna pljuča, pljučnica, naduha in podobne bolezni so bile nekaj, kar je bilo skoraj samo ob sebi umevno. S 45 letom in še prej so delavci padali kot neozdravljive žrtve svojega dela.
Te nevarnosti so bile znane že v davnih časih. Plinij govori na pr. o tem, kako škodljiv je prah ob pridobivanju cinobra in žvepla in kot zaščitni pripomoček na-svetuje ljudem pri teh delih, naj si na obraz privezujejo ribje mehurje. Tudi Hipokrat in Paracelzus opisujeta muke takšnih delavcev.
Naša doba je prinesla še trše vrste jekla, nego so jih poznali nekoč, močnejše stroje z večjim številom obratov in hitrejšim delovanjem. Povečala je delovne uspehe, a pri tem je povečala tudi prašnoet. Strašne bolezni, ki se začenjajo z vnetjem pljučnih vršičkov in naduho ter končujejo lahko z zaprašenimi pljuči, upadlimi pljuči, pljučnim rakom in smrtjo, bi zahtevale še vse večje število žrtev, če bi jih ne skušali zajeziti z vsemi mogočimi zaščitnimi ukrepi. Toda šele v novejšem času so našli zanesljive pripomočke zoper nevarnost vsakovrstnega prahu v obratih.
V Nemčiji so 1. 1920. izplačali na pr. preko 60 milijonov mark v obliki podpor za bolnike z zaprašenimi pljuči in njihove družine. Poleg tega pa so uvedli v obratih obsežne varnostne ukrepe, ki so se izpopolnili baš v zadnjem času. Znanstveniki so sistematsko raziskovali tudi vrste prahu, ki jih prej niso upoštevali. Tako so ugotovili, da je skrajno nevaren tudi prah lz
Fronte della Marinarica — Fronta v Marmariki
Carri armati britannici catturati — Zajeta britska oklepna vozila
Tomaževe žlindre, ki jo pridobivajo, kakor znano, kot odpadek pri izdelovanju jekla in ki sestoji iz fosforno kislega apna s primesjo železa, mangana, kremenčeve kisline itd. število smrtnih primerov v obratih, kjer meljejo Tomaževo moko, je 20 do 30-krat večji nego v kakšnih rudnikih. Tudi prah rjavega manganovca ima podoben učinek. Med 200 primeri smrti v kakšnem rudniku rjavega železovca jih odpade 115 na posledice upadlih pljuč. Takšna dejstva so imela za posledico, da so začeli v civiliziranih državah smatrati obolenja zaradi zaprašenih pljuč za obratne nesreče in so podvržena podporam kakor druge nesreče.
Kar se pa tiče zaščitnih ukrepov, spada med glavne ta, da se na pr. v Nemčiji v prašnih obratih smejo zaposliti le osebe s popolnoma zdravimi pljuči. Posebne priprave vsesavajo nadalje prah že na kraju njegovega nastanka, ga vežejo z brizganjem vode in mu tako onemogočajo razšir-jevanje po obratu. Stroji, ki pri delu, še posebno radi razvijajo prah, so po možnosti popolnoma prekrijejo, a kjer se ti ukrepi ne dado uporabiti, so delavci dolžni nositi med delom posebne maske na obrazih. Maske so poznali ljudje sicer že davno prej, a jih niso uporabljali pri delu, ker so bile pretežke, ovirale so dihanje in so prožile končno le nepopolno zaščito. Nova, tako zvana Kollixova maska, ki so jo uvedli v Nemčiji, pa tehta le 170 g in ščiti človeka dovršeno proti vsem škodljivim vplivom prahu in kovinskih dimov, dihanja pa ne otežuje.
Pripomočki zoper prah v delavnicah se bodo morali seveda še izpopolniti, vendar pa razpolagamo že danes s takšnimi, da bi obolenja zavoljo prahu ne smela več spadati med obolenja, ki delavstvo pri Izvrševanju vsakodnevne dolžnosti najbolj ogražajo.
ANEKDOTA
L. 1602. je poslal francoski kralj Henrik IV. maršala de Bassompierra z važno diplomatsko misijo v Bern. Ko je srečno opravil svojo nalogo in je že sedel na Vonja, da odpotuje, so prišli predstavniki tedanjih 13 švicarskih kantonov, vsak s kupo vina v roki in jo izpraznili na njegovo zdravje. Tedaj je maršal velel svojemu spremstvu, naj mu prinesejo trinajst Steklenic vina, sezul si je jahalni škorenj, pT e-111 vino vanj, škorenj dvignil, vzkliknil: »Na zdravje trinajstim kantonom!« ter ga do dna izpraznil.
VSAK DAN E
»Obračunavamo z ljudmi nad nami, ki ropotajo neprestano nad našimi glavami!«
Obnovit® naročnino!
ŠPORT
Kaj je smola in sreča v športu?
Nekaj primerov, ki kažejo, da te okolnosti marsikdaj niso brez vpliva na športnih tekmovanjih
Gotovo vam je že kdaj potožil tovariš športnik, da je imel Pri svojem zadnjem nastopu »smolo«. Bil je velik favorit, to so zatrjevali celo časopisi, toda na startu je nekoliko, kakor pravimo v športnem žargonu, »zaspal« in to ga je stalo zmago. So ljudje, ki na smolo ali srečo v športu sploh nič ne dajo in teh dveh okoliščin nočejo priznati, ker so trdno prepričani, da je samo od sposobnosti posameznika odvisen uspeh ali neuspeh, ne glede na vse ostalo. Ne bomo se spuščali v razmotri-vanje, kdo ima prav in kdo ne. zato navajamo rajši nekoliko primerov, pa odločite sami, ali je šlo tedaj za srečo, smolo ali naključje.
Dvakratna »smola« črnca Metcalfa
Morda se še dobro spominjate vsi. ki se zanimate za lahko atletiko, črnega, srednje velikega črnca Metcalfa. Dvakrat je startal na olimpiadah na 100 m in obakrat je bil drugi. Prvič ga je porazil v Los An-gelesu črnec Tolan. drugič v Berlinu črnec Ovvens. Dočim njegov poraz v Berlinu ni bil tako tragičen, saj je takrat skoraj že vsak otrok vedel, da bo prvi Owens, je bil njegov poraz v Los Angelesu značilen zato. ker je bil Metra'ft ^k-a' n-raž^n zelo tesno. Razlika med njim in Tolanom je bila tako majhna, da sodniki na cilju prav za prav niso vedeli, kateri je prvi in kateri drugi ter celo proglasili Metcalfa za zmagovalca. Ko pa je bil nekaj minut nato razvit film, so morali sodniki svojo odločitev preklicati, kajti film je pokazal, da je bil Tolan na cilju 5 cm pred Met-calfom Metcalfu je torej olimnijska zmaga na 100 m splavala po vodi. dasi jo je že držal v roki Zato pa se je takrat zaklel. da bo s Tolanom obračunal na 200 m. kjer je bil velik favorit. In kaj se je zgodilo? Gledalci, ki so bili poučeni o stvari, pri onem finalnem teku niso mogli doumeti, kaj je z Metcalfom. Namesto, da bi bil zmagal, je bil poražen celo od dveh. tako da je prišel na cilj šele tretji Teaa seveda ni mogel nihče razumeti in prišlo je do merjenja proge, pri čemer se je ugotovilo, da je bila Metcalfova proga za skoraj 3 m predolga. Ker pa je bil tek že izveden, ni preostalo nesrečnemu Metcalfu nič drugega kakor upanje, da se mu drugič ne bo pripetilo kaj podobnega.
Odmev kriv poraza...
Nekaj posebnega se je primerilo našemu sprinterju Račiču leta 1939. v Zagrebu, ko je že pri startu na 200 m izgubil tekmo, ne da bi bil »zaspal« Ker je bil ono leto baš na tej progi v izvrstni formi, njegovi takratni nasprotniki pa v izredno slabi, smo s sigurnostjo računali na njegovo zmago in na šest točk v korist ljubljanske reprezentance, ki bi jih prinesla ta zmaga. Zgodilo pa se je nekaj čisto nepričakovanega. Kakor ustreljeni iz topa so planili tekači na starterjev strel iz svojih jamic. Niso pa še pretekli 10 m, ko je bilo slišati »drugi strel«, kar pomeni, da start ni bil pravilen in da je treba ponoviti. Tudi Račič je slišal ta »drugi strel« in se takoj po startu ustavil, dočim so ostali tekli dalje in do konca, kar se nam je zdelo zelo čudno, saj smo slišali, da je starter ustrelil dvakrat. Toda že minuto ali dve pozneje je bila stvar pojasnjena. Starter je ustrelil samo enkrat, da pa se je slišalo dvakrat, je bil kriv odmev tega strela, ki je, kakor mnogo drugih, premotil tudi Račiča, ki svoje napake žal ni mogel več popraviti, kajti pravila so stroga in ne poznajo sentimentalnosti.
To bi bila samo dva konkretna primera, ko je uspeh ali neuspeh posameznika lahko odvisen od raznih okolnosti, ki jih prizadeti v nobenem primeru ne more preprečiti. Seveda pa je takih in podobnih primerov v vseh športnih panogah na pretek. Ce hodite gledat nogometne tekme, ste gotovo že često doživeli, da je morda baš kateri najboljših igralcev iz čiste pozicije nekaj metrov pred golom poslal žogo mimo vrat, ko se je vam s tribune zdelo nemogoče, da se dajo zgrešiti prazna vrata. Presneta smola, ste morda tedaj vzdihnili, če ste bili pristaš onega, ki je zgrešil cilj. Oh, sreča, da je zgrešil, ste se morda oddahnili, če ste bili na strani vratarja.
Prav pogosto pa slišimo govoriti o sreči in smoli v športih, pri katerih so tekmovalci prav za prav zmerom v večji ali manjši smrtni nevarnosti. Gotovo vam je vzelo sapo, če ste videli na bivših skakalnih tekmah v Planici, ko je letel Razinger z velike višine naravnost na glavo proti dnu skakalnice. Ce pa ta ni mrtev, se je takrat oglasil gledalec za menoj, ima pa res srečo. In lahko rečemo, da jo je res imel, saj takle padec ni kar tako...
Da v športu ni odvisno vse samo o*d
znanja in sposobnosti, pričajo zlasti razne napovedi o tekmovanjih, ki so navadno zaključene z znanim stavkom: »Sicer pa ne more reči nihče, da bo zmagalo moštvo A. ki je favorit, kajti žoga je okrogla.« In ravno ta negotovost zaradi posebnih okolnosti, ki utegnejo nastati na vsakem tekmovanju, je za vse gledalce posebno privlačna in zato tudi nujna pri vsaki športni panogi, ki naj bo res zanimiva.
Drugi poizkus Ljubljane
Jutri v nedeljo Do imela Ljubljana, OV8r cena z nekaterimi igralci drugih kltmav, drugi močan trening. Za nasprotnika sii je ■zbrala igralce Jadrana in Svobode. Tekma utegne biti zanimiva. Pričela '^e bo ob 14.30 n-j igrišču Ljubljane.
Nov drobiž
Spremembe v atletskih vrstah
Te dni so bile potrjene vesti — prvo ves* o važnih spremembah v atletskih vrstah je vsekakor objavil že včerajšnji »Slovenski narod« —, da so znani atleti SK Planine Skušek, Lušicky, Gaberšek in Kien sporočili klubovemu vodstvu, da izstopajo ir njegovega članstva, kar so tamkaj vzeli na znanje. Vsi štirje atleti se nameravajo preseliti k Hermesu, tako da bodo odslej vsi bivši člani ASK Primorja združeni pod skupno streho Hermesa.
Kakor se govori, bo vzgledu teh štfrih Planincev verjetno sledil še kateri od ostalih atletov, prav tako v smeri proti šišenskemu stadionu, ven^ir o teh spremembah še ni nobene potrditve.
Z novimi močmi bo lepo napredujoči Hermes še močneje okrepil svoje vrste jn v bodočem atletskem življenju naše pokrajine gotovo imel najpomembnejšo «,lo-go.	*
Zaradi evropskega prvenstva v atletiki, ki je bilo za prihodnje leto izročeno v organiziranje Holandski. krožijo že nekaj časa razne nasprotujoče si vesti Po eni verziji je tajnik mednarodne atletske federacije, ki živi na švedskem, zavzel stališče proti taki prireditvi, češ da v sedanjih časih niso dani pogoji za izvedbo takšnega prvenstva v neokrnjeni obliki. Ta funkcionar je sploh mnenja, da se bo dalo evropsko prvenstvo izvesti šele po končani vojni. Po drugih virih pa je ideja organiziranja evropskega prvenstva na Holand-skem še zmerom aktualna, tem bolj, Ker zatrjujejo, da je tamkaj vse športno življenje že čisto normalizirano in bi se takšna prireditev dala vendarle izvesti v zadovoljivem obsegu. V ostalem zatrjujejo oficielni holandski krogi, da se še nikjer in nikoli niso odrekli izvedbi tega prvenstva.
Predsednik CONI-a nar. sv. Manganiello biva te dni v spremstvu glavnega tajnika, nar. sv. Puccija v Berlinu kot gost nemškega državnega vodje Tschammer und Ostena. Predstavniki vrhovne italijanske športne organizacije si bodo v nekaj <*.re-vih ogledali glavne športne naprave v nemški prestolnici, obenem pa imeli priliko proučiti podrobno razne načrte za izpopolnitev športne sezone prihodnjega leta. Z enako misijo bo italijanska športna delegacija potovala iz Berlina še v Budimpešto, kjer bo prav tako položila temelje za medsebojno poživi jen je športnih odnošajev v bližni bodočnosti.
Lojze Klančnik, znani gorenjski smučar iz Mojstrane, ki ga gotovo še dobro poznajo vsi, ki so se zanimali za naše nekdanje smučarske tekmovalce z domačih in mednarodnih tekem, je bil pozvan v poseoen osemdnevni tečaj za tekače na Hochkom-gu. V odstvo tega tečaja je poverjeno Petru Radacherju, posebne ure za skakalce pa bo imel tamkaj Josip Bradi, ki se je nekoč ponovno izkazal v Planici.
Nemška prvakinja v umetnem drsanju Lidija Veicht se pripravlja za bodoča prvenstva in najvažnejše prireditve na ledu v Milanu, kjer namerava osrtati tri tedne. Monakovčanka bo v tej dobi pokazala nekaj svojega znanja tudi nekaterim italijanskim umetnicam na ledu. Silva Palmeto-va, o kateri smo zadnjič zapisali, da je tudi že v tem italijanskem središču za drsalne športe, je baje šele zaključila priprave, da bo v kratkem res tamkaj.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek vseh klubskih tekmovalcev bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 10.30 v gostilni na strelišču jod Rožnikom. Važno zaradi treninga. --Udeležba obvezna.
Kultaral pregled
Slovo od mladosti
V igri tz študentovskega življenja »Addio giovinezza« (pri nas: Bog z vami, mlada leta), ki sta jo malo pred prvo svetovno vojno spisala dva turinska študenta na koncu svojih študij in na to oba umrla kot žrtev te vojne, je toliko preprostega m resničnega življenja, da smo jo z sanima-rjem sprejeli sedaj tudi v drugi sezoni. Camasio in Oxilia, ki sta avtorja te igre, nista zapustila nobenega pomembnejšega sledu za seboj, nego je ta igra; čeprav Je spisana s talentom — pri starejših dramatikih bi prej govorili o rutini — je vendar z dramatskega stališča ena izmed tisočlti stvaritev, katerih ogromen del utone v neizprosnem pozabljenju. Da se je to delo rešilo in doživelo v teh četrt stoletja sila mnogo predstav, ni kajpak zasluga njegove dramatske, idejne ali kakršne koli druge pomembnosti, marveč tiste življenjske iskrenosti, ki je v njem od začetka aa konca.
Komaj si lahko mislimo, da bi bilo to čelo nastalo po kakšnem slovstvenem programu ali iz fantazijske špekulacije; njegova neposrednost, preprostost, vprav san-literarnc^t«, če smemo tako reči, nam upravičuje sklep, da je sad osebnega doživetja obeh avtorjev. Doživetja, ki ne more biti v študentskem življenju nič izrednega, ljubezni, ki so tako združene z zadnjimi leti na univerzi, da skoraj že nujno prenehajo, ko ie dosežen odločilni življenjski smoter in obenem vrhunec mladost' Potem se začenja V druge poti, z drugimi vprašanji in drugačnimi tovariši jami; Živ-
ljenje dobi resnejši in obveznejši značaj in v njegovi vedno bolj banalni vsakdanjost i. pa naj bo vsakdanjost hribovskega zdravnika ali majomestnega odvetnika — se oglaša nostalgija za mladostnimi leti, za vsem tistim lahkim, presojnJm, tako rekoč neobveznim življenjem, ki je zatoni;o v preteklosti. In ta tiha nostalgija, dostikrat edina poetična poteza v vsakdanjem poklicnem življenju, ne izgubi svojega čara tja do starosti. Zakaj zarje mladosti eo prav kakor poletne zarje zelo dolge.
Sama zgodba Marijeve in Dorinine ljubezni bi komaj mogla dati zadostno dramatsko oporišče igri, ki je razpletena na traku večno aktualne pesmi o minevajoči mladosti in njenih radostih, če bi avtorja ne ustvarila tudi nekaj tiste značilne atmosfere študentskih stanovanj, ki je še težja in še opojnejša v Andrejevljevih »Dnevih našega življenja«. Zlasti oseba m usoda medicinca Leona Dalprede, tega okornega in nesrečnega mladeniča, ki si izmišlja don Juanske prigode, ker ne more doseči nobene resnične osvojitve, tega vrlega, uslužnega, čeprav morda malce čudaškega tovariša, — zlasti ta oseba prinaša na oder poleg neprostovoljnega humorja tudi simpatijo, čustva sočutja In melanholičnih odpovedi.
Tako je torej igra Camasla ta Nina Oxl-lie prišla pri nas že drugo sezono v abonentski red. Po četrtkovi predstavi smemo sklepati, da jo je občinstvo simpatično sprejelo." Kakor prejšnjo sezono stoji tudi to sezono v ospredju zanimanja ga. Ančka
Levarjeva, kot naivna, a pristno ljubeča modistka Dorina, dekle, ki doživlja spontano in sveže prve muke in razočaranja ljubezni ter ob koncu tiho dramo odpovedi, ki zahteva že močnejših duš. Maria igra Kralj s tankočutnim umevanjem m s polnim vživetjem v duSevnost malce labf-miselnega človeka na važnem žlvljenjsKem križišču. Posebno pozornost pa vzbuja Raztresen v vlogi medicinca Leona Dalprede. Prejšnji nositelj te rahle, dokaj zahtevne vloge je morda šel v nekaterih rečeh predaleč v komičnost, medtem ko je Raztresen dojel svojega Leona kot resnega čeprav nekam svojevrstnega mladega človeka in mu dal več naravne toplote m neposrednosti. Leone Dalpreda pomeni nedvomen uspeh tega igralca, ki se začenja iz manjših vlog uspešno pomikati k večjim in težjim nalogam svojega umetniškega poklica. V ostalih vlogah nastopajo ga. Danilova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva. Juvanova, Slavčeva ln gg. Drenovec. Gresronr Tiran in Gale.
Razstava Debenjak, Jakac, Mihelič
V Jakopičevem paviljonu so spet vsi štirje prostori polni umetnostnih del. Združili so se trije umetniki, ki jih ne veže nobena programska ali generacijske skupnost; vsak je odvisen od sebe, ne od drugih in sleherni predstavlja jasno opredeljeno umetniško individualnost. Druži pa to trojico ljubezen do domače zemlje, ki jo vsak izmed njih upodablja s toplo ljubeznijo. Spaja jih nemara Se to. da ni nobeden odvisen od tujih predlog.
Prepuščajoč poznejšo kom peten tno besedo strokovnemu kritiku naj samo zapišemo splošno mnenje obiskovalcev razsta-
ve, da je to ena najzanimivejših manifestacij mlajše slovenske umetnosti v zadnjem času. Posebno značilnost ji daje gra-fičiji poudarek. Božidar Jakac ima specialne grafične študije in se je prav v tej umetnostni zvrsti najprej uveljavil. Razmere na slovenskem umetnostnem trgu so ga prisilile, da je v poznejšem delu zapostavil grafiko, vendar je ni nikdar povsem opustil. Sedanii časi, ki silijo umetnika k
večji koncentraciji, k poglobitvi vase, k Intenzivnejšemu študiju v ateljeju, so zopet zvabili Božidarja Jakca h grafičnemu delu. Poleg dvanajstih portretov v olju, pastelu ln risbi razstavlja tokrat 47 paste-lov, med njimi ciklus žanjice kot pripravo k veliki kompoziciji kot poveličanju kmečkega dela. V teh pastelih se s posvečeno ljubeznijo umetnika vrača k svojim dolenjskim posebej še novomeškim motivom in
podaja nove, sveže variacije neizčrpnih podob pokrajine in življenja na tleh, ki jih opeva ta naš slikar s pravim pesniškim čustvom. Več kakor trideset primerno volcvirjenih Jakčevih listov na tej razstavi pripada grafiki. So to radiranke, izdelane s suho iglo ali z jedkanjem, dva lista sta v kamenotisku, nekaj je lesorezov. Ob nekaterih Jakčevih jedkanicah, izvršenih s preciznostjo in okusom, se spominjamo tehnike holandskih mojstrov, zlasti Rem-brandta. In ne pozabimo, da je prav te vrste grafika najbolj dostopna vsakemu človeku, saj je cena sorazmerno nizka, a tisti, ki se izgovarjajo, da nimajo na srteni dovolj prostora, lahko uživajo grafične liste v mapah, ki so ponos vsakega pravega ljubitelja umetnosti. Pri nas je treba grafiki še krčiti pota. V drugih deželah, zlasti na pr. v Italiji in na Holandskem, Je grafiki priznano častno mesto v stanovanjih ne samo premožnih, marveč tudi preprostih ljudi, ker je vzgoja za dober okus in borba zoper tiskarski kič dosegla uspehe, ki si jih pri nas lahko samo še želimo.
Tudi Riko Debenjak je zastopan — poleg štirinajstih slik v olju — s 16 grafikami, po veliki večini jedkanicami, ki prikazujejo bloške, ljubljanske, novomeške in druge motive. Debenjak je s svojo prvo razstavo v dovolj živem spominu. Razstavlja sama nova dela in bo one, ki poznajo zgolj njegova olja, posebno presenetil s grafikami.
France Mihelič Je ena naJoriginalnejSih umetniških osebnosti v mlajši generaciji naših slikarjev. Z njim smo dobili nekakega slovenskega Brueghela. s čimer hočemo opozoriti na sorodno silo, s katero je starega holandskega in našega sodobne-
»m
Šl
L'ISTITUTO »EMONA« S. A. — Istituto Agricolo Immobiliare di Lubiana, che ha comperato tutte le pro-prieta agricole e forestali deeli aJlo-geni tedeschi emigranti da qnesta Provincia. compreso il bestiame, le macohine e i orodotti del fondo (le-ena da ardere, fieno, granoturco, pa-tate, ecc.) diffida chiunque daH'ac-quistare detto bestiame e prodotti »resso gli allogeni optanti, che hanno assunto impesrno di non ven-derli direttamente. — Per eventuali aequisti, rivoleersi invece alPIstituto »EMONA« in Kočevje.
varilo
DRUŽBA »EMONA« S. A. istituto Agricolo Immobiliare v Ljubljani, ki je kupila od nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine vso poljsko in eozd-no lastnino, vključno živino, poljedelske stroje in pridelke <drva za kurjavo. seno. koruzo, krompir itd.), svari vsakogar pred nakupom omenjene živine in pridelkov od optan-* tov, ker so se isti obvezali, da ne bodo neposredno sami prodajali. — Za morebitne nakupe obrnite se na družbo »EMONA« S. A. v Kočevju.
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. S9. z dne jO. decembra 1941-XX. objavlja kr. uka?; z dne 23. junija 1941-XIX št. 608 — no>e določbe glede imovine, ki je last državka-nov Zedinjenih ameriških držav, predpise za ukoriščanje maščob iz kosti in živalskih odpadkov, prepoved izdelovanja kodiranega maronija, uporabe jajc pri izdelovanju likerjev in uporabe kostanja v ščični proizvodnji, najvišje cene za sir 'n imenovanje članov odbora za preureditev zasebnega zavarovanja.
*	Papež bo za božič govoril po radiu. V sredo 24. decembra bo papež sprejel v posebni avdijenci sveti kolegij kardinalov, da mu izrečejo božične čestitke. Av-dijenca bo ob 10., nato pa bo papež imel božični nagovor, ki ga bo vatikanski radio razširil po vsem svetu. PTa koncu svojega govora bo papež dal vernikom apostolski blagoslov s popolnim odpustkom.
*	Rumunski kralj Mihael zapustil Rim. Rumunski kralj Mihael, ki se je s kraljico materjo nekaj dni mudil v Rimu, je zapustil prestolnico. Na kolodvoru so se od rumunskega vladarja poslovili rumunski poslanik in druge odlične osebnosti.
*	Japonski poslanik pri predvajanju filma o japonski šoli. Minister prosvete in državni podtajnik sta v salonu ministrske palače v Rimu sprejela japonskega poslanika, da prisostvuje predvajanju prosvetnega filma o japonski šoli s posebnim ozirom na japonski osnovni pouk. Pri sprejemu, ki se je razvil v manifestacijo italijansko-japonskega prijateljstva, je sodelovala tudi skupina šolske mladine, ki je v japonščini zapela japonsko narodno himno.
» Poroka. Na praznik. 8. decembra, sta se poročila v škocijanu na Dolenjskem g, župnek Marijan iz Ljubljane ln gdč. Cul-kar Zdenka iz ugledne ljubljanske rodbino Bilo srečno! (—)
*	Ali se ne boste tudi vi pridružili širokemu krogu naročnikov in čitateljev »Domovine«? Zdaj se vam nudi najlepša priložnost. Ce vplačate naročnino vsaj za prvo četrtletje 1942 v malenkostnem znesku 4.50 L prejmete »Domovino« ves december zastonj. Navezali se boste na ta priljubljeni družinski tednik, ki se prav zdaj popolnoma prenavlja.
*	Milijoni kilometrov, ki jih prevozijo
vlaki. Po uradnem viru povzemamo zanimive številke, ki so jih vlaki italijanskih državnih železnic prevozili v poslovni dobi 1939-40 Potniški vlaki so v tem času prevozili 128.268.000 kilometrov — električni vlaki od tega 55 467.000: tovorni vlaki 58.036.000 kilometrov, električni vlaki od tega 35.841.000: službeni vozovi pa 3.377.ono Vlometrov — električni vlaki od tega 635.000 kilometrov. Izredno visoke številke o nrosah. ki so jih prevozili vlaki z električnimi lokomotivami, nam nazorno pričajo o razširjenosti elektrifikacije na italijanskih državnih železnicah.
*	Sedem let sreče. Tako se glasi naslov r.ovprra filma, ki ga je bavarska filmska družba Fonoroma dne 20. novembra začela vrteti v rimskem filmskem mestu. Film je zasnovan po besedilu Emesta Marischks ter bo izdelan v italijanski in nemški verziji. Režijo italijanske izdaje ie oskrbel Roberto Savarese, nemško verzijo pa je zrežiral avtor besedila Mariscbka.
*	Konj ga je brmil v glavo. Janez Škof, 51etni sin posestnika v Horjulu, se ie doma smukal okrog konj. pa ga je eden izmed njih s kopitom udaril po glavi. V nevarnem stanju so dečka pripeljali v
ga slikarja inspirirala pokrajina, združena s folklorom. Miheliča ne vodi folklora, marveč mu daje samo snovi za globoko doživljeno umetnostno oblikovanje. Nove Miheličeve slike — samo olij je nekaj nad trideset — izpopolnjujeta dve jedkanici in kamenotisk.
Tako je Jakopičev paviljon v dneh pred Božičem ves v barvah in podobah naše zemlje, v umetniško izoblikovanih odsev.ii njenih bregov, mest in vasi, njenih bistrili voda in rodovitnih polj — v znamenju prave simfonije, ki zveni kakor visoka pesem o naši zemlji in njenem človeku. Razstava je odprta vsak dan od devete ure dalje do 24. t. ra.
Vprizoritev Cankarjeve „Lepe Vide" v Zagrebu
a— Zagreb, decembra S! oven sika ^mečko-delavska sloga v Zagrebu, za .ved a j edina predstaviteljica Slovencev v Nezavisni Državi Hrvatski, posveča pod vodstvo-m svojega predsednika g. Pavla Horvata mnogo pozornosti kulturnemu delu. s katerim skuša še bolj poglobiti bratske odnošaje hrvatskega in slovenskega naroda, ohraniti samom ikloist slovenske kuiture. lepoto jezika in narodno skupnost.
Prva vidna manifestacija teh njenih prizadevanj je bila zvedba Cankarjeve »Lepe Vide« 28. novembra v zagrebškem Malem gledališču. To je bila hkrati prva slovenska kulturna prireditev v Zagrebu po nastopu novih raz ner »Lepo Vido« so — kakcT je »Jutro« že zabeležilo — izvajali člani dramske skupine SKDS v režiji Davorina Petančiča in v scenski opremi Mi-
ljubljansko bolnico. — Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice sta morala tudi 671etna posestnica Marija Ermanova iz Podboršta pri Št. Rupertu, ki je padla z lestve in si zlomila desno nogo, in pa 57-letna posestnikova žena Frančiška Petri-čeva z Unca pri Rakeku, ki je padla s podstrešja in si zlomila levo nogo. Stanko Nosan, 21 letni sedlarski pomočnik iz Ribnice, pa se je med delom hudo ranil v desno oko.
IZ LJUBLJANE
u— Zadnji dan za reklamacije živilskih nakaznic je današnja sobota 13. decembra. Kdor je torej dobil premalo živilskih nakaznic ali pa še sploh ni dobil živilske karte, naj gotovo današnjo soboto pride ponj o v mestni preskrbovalni urad v Mestnem domu od 8. do 15. ure. V ponedeljek mora namreč mestni preskrbovalni urad pričeti že s pisanjem živilskih nakaznic za prihodnji mesec ter bi ljudje z reklamacijami poslovanje tako motili in zavlačevali, da bi prebivalstvo dobilo živilske karte za januar prepozno. Zaradi splošnosti je torej popolnoma nemogoče delati izjeme, ker bi zaradi površnosti in malomarnosti zamudnikov imelo škodo vse drugo disciplinirano prebivalstvo. Pač bo pa mestni preskrbovalni urad tudi še prihodnji teden zamenjaval navadne živilske nakaznice za karte za ročne in težke delavce ali narobe.
Danes »Veseli teater4 ob 19.
u— Ivan Kudrca f- V ljubljanski bolnici je umrl g. Ivan Kudrca, železniški upokojenec, star 61 let. Pokojnik je bil dolga leta v železniški službi v Mariboru, kjer si je pridobil velik krog prijateljev in znancev. Po razsulu nekdanje Jugoslavije se je z družino preselil v Ljubljano. 2e v tem času si je nakopal klico bolezni. Pred dnevi se je moral podvreči operaciji pa se je pridružila še pljučnica, ki ji je podlegel. Pogreb bo danes ob 5. popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, rodbini pa naše iskreno sožalje!
u— Vinko Vrankar f. V četrtek je umrl g. Vinko Vrankar, strokovni tajnik in član upravnega odbora Pokrajinske delavske zveze. Iz naše delavske sredine je odšla ja-ka osebnost, ki je stala nad 16 let na čelu strokovne organizacije kovinarjev. Kakor vsi močni ljudje, je imel g. Vinko Vrankar svoje prijatelje in sovražnike. Vsi pa, ki so ga od blizu poznali, ved6, da je skušal slovenskemu delavstvu vedno po svoji najboljši vesti koristiti in da je bil mož redke odločnosti, vestnosti in zvestobe. V sedanjih časih si je g. Vinko Vrankar mnogo prizadeval, da bi pomagal zagotoviti našemu delavstvu delo in zaslušek, socialno zaščito pri delu in pomoč v potrebi. Prepričan je bil, da se morajo te naloge tudi sredi vojne vihre vršiti in da mu arekuje to njegova poklicna dolžnost in -esnična ljubezen do našega ljudstva. Gospoda Vinka Vrankarja bomo spremili k večnemu počitku v soboto, 13. t. m. ob 15. uri popoldne z žal.
u— Obsežna gradbena delavnost se nam obeta v prihodnjem letu. Pokojninski zavod v Ljubljani je letošnje leto dogradil na bivšem vrtu uršulinskega samostana ob podaljšani Muzejski ulici tri petnadstropne in ob koncu Nunske ulice eno petnadstropno stanovanjsko hišo s 60 sodobnimi
rosJava Kuglerja. Gledališče je bilo nekaj dni vnaprej razprodano, tako da so dne 9 t. m. mogli prirediti že drugo predstavo. Cisti dobiček obeh prireditev je br! namenjen za podporo slovenskih izseljencev in beguncev.
Kakor koli je ta drama lv. Cankarja na videz ideailna, drama hrepenenja po človeški sreči in drama strte mladosti; kakor koli je ponekod širšemu krogu gledalcev neumljiva. za odrsko izvedbo celo tudi poklicnim igralcem težavna, je vendar bila v današnjih razmerah srečno izbrana kot prva, s katero se je v NDH prikazala svojim rojakom slovenska kultura. Z zagrebškega odra je zazvenel slovenski jezik, kakor ga je prekrasno izoblikoval Ivan Cankar. ki je mrtev spregovoril svojim rojakom na tujih tleh: »S trpljenjem in smrtjo bomo pognojili to lepo zemljo, da bo vzklilo novo življenje«.
Vsa drama je poleg tega prežeta s tiho in globoko nostalgijo. »Ko som se vrnil, sem skoraj pokleknil na to ljubo domačo zemljo«, govori v drami Damjan, a sanja Vida drhti od hrepenenja: ^Če bi hrepenenja ne bilo v mojem srcu, bi umrlo to srce: v paradižu samem bi umrlo...« Težka stvarnost in čudovite sanje o človeški sreči se neugnano izprepletajo v tej malce romantični drami. Kdor izbere tako, literarno in vsebinsko pomembno delo za uprizoritev na odru, pokaže, da :e resno razume! svojo kulturno nailogo v sedanjem izrednem času.
Če hočemo pošteno oceniti vrednost te zagrebške uprizoritve, ne smemo zamolčaiti. pod kakšnimi pogoji je bila naštudirama in izvedena. Dramski ansambel tvorijo delno izseljenci iin begunci, delno Slovenci, ki ži-
stanovanji, za katere je zavod žrtvovcu 6,060.000 lir. Kakor smo doznali, ima Pokojninski zavod v načrtu še eno istotako visoko zgradbo, ki bo najbrž stala v bližnji prihodnosti na vogalu Nunske ulice ln Bleivveisove ceste. Tako utegne biti ves ta blok v kratkem ča3u zazidan. Nadalje je zavod kupil prostorno zemljišče za palačo zavarovalne banke »Slavije« v Verdijevi in Puharievi ulici za dva milijona lir. škoda bi vsekako bila, ko bi ta veliki prostor ostal še nadalje neizkoriščen. Ondi namerava tudi čim prej zgraditi dve veliki stanovanjski hiši. Ravno tako je kupljeno veliko zemljišče od družbe »Alpeko«. kjer misli postaviti več petnadstropnih stanovanjskih hiš. Vsa javnost in splošni gospodarski napredek našega mesta bosta upravičeno toplo pozdravila živahno gradbeno Dodjetnost Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
u— Operna pevka Ljudmila Polajnar-
jeva je kaj hitro zaslovela kot izvrstna so-pranistka in žela v open lepe uspehe. Piav tako izvrstna pa je tudi na koncertnem odru, saj je že ponovno sodelovala ob raznih prilikah in na raznih koncertih. Tako bo ponovno nastopila v ponedeljek 15. t. m. na intimnem koncertu Glasbene Matice hkrati s pianistko Milo Dernovškovo. Gospodična Polajnarjeva bo pela s svojim izredno lepim ln skrbno šolanim glasom dva Pavčičeva samospeva Uspavanka II. ln Kaj mi pravi ptiček. V drugem nastopu pa Ravnikov »Pozdrav iz daljave« in Lajov-čev samospev »Kaj bi le gledal«. Spremljala jo bo na klavirju pianistka Mila Drnovškova. kl bo samostojno izvajala Beethovnove »Variacije«, Novakove »Pesmi zimskih noči« in Kaanovo »Fantazijo« na motive Smetanove »Moje domovine«. Na koncert dveh domačih umetnic z izvrstnim sporedom prav posebno opozarjamo. Bo v Mali filharmonični dvorani. Vstopnice do bite v Knjigarni Glasbene Matice. ( —»
u— Koncert Angela Jarca in Marije Tiranove. V sredo ob 18.30 bo v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti koncert, ki ga priredita Angel Jarc in Marija Tiranova, Betettova učenka. Pri klavirju bo oba solista spremlial prof. Justin. G. Jarc si je med ljubljanskim občinstvom pridobil zadnji čas mnogo simpatij zlasti po svojih nastopih v Veselem teatru. Na sporedu so same domače skladbe, zato bo večer brez dvoma privabil mnogo poslušalcev.
u— Veseli teater predvaja svoj 11. program samo še danes in jutri. Na sporeau Senzacionelna opera »Rinaldo Rinaldiu.«:, modna revija, Ribničan Urban., nastop g, Ceboklije in druge salve smeha. Predstave v soboto IS. t. m. ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30. Prodaja vstopnic v soboto ob 10. do pol 13. ure in od 16. ure dalje, v nedeljo pa od 10. t»re dalje neprekinjeno do zadnje predstave.
u— Starokatoliške službe božje se b<v-do vršile od 14. t. m. naprej ob nedeljah m praznikih ob 8.30.
u— Mestno dežurno zdravniško službo Do opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni višji zdravnik dr. Fran Cil>e« Štefanova ulica 7-1., telefon 36-41.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije vabi starše učencev Vl.a in Vlllb razreda na sestanek, kl bo v nedeljo t. m. v risalnici ob 10.
u— Podpornemu društvu za gluhonuano mladino je daroval g. Alojzij Sušnik, trgovec v Ljubljani, v počastitev spomina bla gopokojnega Andreja šarabona znesek 250 lir. Plemenitemu dobrotniku iskrena hvala!
u— Prometna nezgoda. V četrtek popoldne so na kirurški oddelek pripeljali Jo-žefo Murovčevo iz Zgornje Šiške. Ko je na Celovški cesti skušala stopiti na tramvaj, je tako nesrečno padla, da si je pretresla možgane, a poleg rane na glavi je dobila tudi notranje poškodbe.
Iz Goriške pokrajine
Okrepčevalnici za vojake na goriškem kolodvoru. V skrbi za vojake, kl so na poti, sta bili na goriškem glavnem kolodvoru ustanovljeni tudi dve okrepčevalnici za Oborožene Sile. V času od junija do oktobra sta ti dve okrepčevalnici prodali raznih živil za 141.664.50 lir.
Smola podeželske gospodinje. Nerodno nezgodo je v Gorici doživela Romamila Brovčeva z Grahovega. Prišla je v mesto, da bi nakupila nekaj potrebnih reči. V denarnici je imela s seboj lepo vsoto 8000 lir. Ko je na Verdijevem korzu pogledala za svojim denarjem, pa je iznenada opazila, da je listnico izgubila. Vse iskanje za izgubljenim premoženjem je ostalo zaman.
Smrtna nesreča sivolasega starčka. Na Gočah pri Vipavi se je smrtno ponesrečil Franc Fabčič, po domače »Tončkov oče«. Učakal je visoko starost 84 let in je bil najstarejši mož v soseski Blag mu spomin!
ve že nekaj let sta'no v Zagrebu. Večina se še ni mogla znajti v novih razmerah in v novem okolju. Ljudje so kljub vsem težavam vsakdanjega življenja požrtvovalno posvečali prosti čas pripravam za uprizoritev. Skušnje so potikale v zasebnem stanovanju in v prostorih SKDS. tam, kjer se v tako bujnem tempu razmahuje življenje vseh tistih slovenskih ljudi, ki iščejo v teh prostorih navodil, nasvetov in vsakovrstne pomoči. Če vse to uvažujemo, tedai je uprizoritev zadovoljiva in usipeh nesporen, vzlic pomanjkljivostim, ki iih odkriva kritično oko.
Pri posameznih »gralcih je bilo ponekod dokaj naivnosti, teatralnosti, preveč nagla-šene pat etike, vendar sri opazil pri nekaterih nadpovprečno ig-anje. Posebno dobra sita bila Miroslav Kugier koit študent Mrva in Viktor Kotkalj kot posestnik Dolin ar. Oba sodelavca sta dosledno, z mnogo iznajdljivosti in talenta, izdelala svoje vloge. Lepo Vido je igrala Milena Sorčičeva. Vsiekako je to težVa vloga, ki tudii poklicni igralki zastavlja nalogo, da ji da vse tone sivojega stvar jasnega, umetniškega registra. Socrčičeva se je potrudila, da bi kar moči dobro odigrala svojo vlogo. Vzlic nekaterim pomanjkljivostim je dokaj uspela. Nedostaja ji samo tiste preprostosti v posameznih lirično-dramatskih orizorih. s kar tero razpolagajo le. ipralke velikega formata, kakor je na pr. \ ika Podgorska. Lik Dninarjev« zaročence Milene je bil podan solidno. Interpretka te vloge se giblje po odru sigurno, ležerno in prepričljivo. Njena Milena je živa m topla, trdno izdelana, pn-kazana z mnogo človeškega razumevanja. Bolnega Študenta Poljaoca je odigra1 Mirko Sopčič, ki je nedvomno nadarjen mlad
iz Novega mesca
n— Zvišane cestne doklade. Novomeški okrajni cestm odbor je na svoji zadnji seji sprejel proračun izdatkov in dohodkov za proračunsko leto 1942 ter sklenil povišati za pokritje primanjkljaja okrajne cestne doklade na vse neposredne dokladam podvržene državne davke na 30 odst. Pritožbe zoper ta sklep sc donustne v zakonitem ioku 14 dni, do 23. decembra, in se vlagalo kolkovane z banovinskim kolkom 12 lir za vsakega pritožnika pri okrajnem cestnem odboru.
n— Najemanje delovnih moči. S posebno naredbo Visokega komisariata je bil v Novem mestu ustanovljen okrajni namestitveni urad. katerega r. al o ga je posredovati delo med delodajalci in delojemalci. Po tej naredbi smejo prejemat« delodajalci delovne moči le po posredovanju namestitvenega urada, v nobenem primeru pa ne sami. Kljub temu se večina delodajalcev še vedno ne drži te naredbe in sprejema na delo delavstvo brez vednosti ln posredovanja namestitvenga urada. Kar je kaznivo. Zato se ponovno opozarjajo vsi delodajalci, as v nobenem primeru ne najemajo sami delavcev marveč noj se vedno obračajo na namestitveni urad Prekrški bodo odslel strožje kaznovani.
n— Kramarski in živinski sejem. Na kvaterni ponedeljek 15. decembra, bo v Slinovcah pri Kostanjevici sejem za konje, goveda, prašiče in za vso kramo. Ta sejem je bil doslej vedno eden največjih letnih sejmov na Krškem polju
n— Oblastveno zaprte trgovine. V decembru je okrajni civilni komisar g. dr. Ottone Griselli odredil 2e tretjo zatvoritev trgovin v Novem mestu. Ena trgovina je bila zaprta zaridi ootožbe navijanja cen. druga zaradi prodaje manufakture brez oblačilne nakaznice in tretja zaradi odklonitve prodaje. Trgovina, ki je bila zaprta zaradi ovadbe navilenja cen, je bila pred iztečenim rokom ponovno otvorjena. ker se je izkazala ovadba za neosnovano.
n— Večer humorja. V sredo popoldne in zvečfr. ie nastopilo v Prosvetnem domu Klaiičevo potujoče gledališče. Pri obeh predstavah je bil obisk malo zadovoljiv. Posamezne točke obširnega sporeda so bile tu in tam dobro Izvedene, še naiboli ie občinstvu ugajala uprizoritev Nušičeve?a »Analfabeta«. V splošnem pa je tudi nnston Klajičeve gledališke družine razočaral novomeško občinstvo.
H Suod^le
Mozartove proslave. Okrožna glasbena šola v Trbovljah priredi proslavo 1501etni-ce smrti skladatelja Mozarta. Sodelovali bodo Marija Tutta, Franc Letz ln dr. Kra-mes. Proslava bo 17. t. m. ob 20. v dvorani okrožne organizacije Heimatbunda. Tudi v Ljutomeru so priredili Mozartov večer, na katerem je nastopil godalni kvartet, kot solistka pa sopranlstka Inge Rlch-ter iz Gradca, ki jo je spremljala Berta Schenk. Večer je bil zaključen s pesmijo »Ave verum«, ki jo je pel ženski zbor s spremljevanjem godalnega kvarteta.
Ureditev najemnin, šef civilne uprave je izdal za Spodnje štajersko posebno odredbo o ureditvi najemnin. Odredba določa, da se najemnine odrejajo točno po tem, ali se nanašajo na prostore v starih ali novih zgradbah, po številu sob in po kvadratnih metrih najetih prostorov. Za spodještajer-ske razmere je novost v tej določbi, da se lahko za uporabo vrta določi primeren znesek poleg najemnine.
Rudarsko praznovanje sv. Barbare je bilo v nedeljo 7. t. m. v Trbovljah. Na trgu pred glavno upravo TPD so se zbrali rudarji, ki jih je nagovoril obratovodja dipl. inženjer Kohler. Pokojne tovariše so počastili s pesmijo o dobrem kameradu. Dalje sta govorila vodja delovnega urada Fabschitz in višji rudniški ravnatelj Loffler. Sledila je počastitev 164 starih rudarjev. Eden izmed njih ima za seboj 61 let rudarskega dela, drugi pa po 50 in 25. Popoldne je bila rudarska zabava. Podobne prireditve so bile tudi po ostalih rudniških obratih na Spodnjem štajerskem.
Meso na Štefanovo. Prepoved mesnih jedil ne velja za Štefanovo. O tem je bila izdana uradna objava. Po gostilnah in javnih kuhinjah lahko dobe gostje na Štefanovo mesne jedi, ako oddajo zadevne nakaznice.
Nesrečen voznik. V Zgornji Polskavi je padel s polno naloženega voza 49-letni mali posestnik Anton Hrastnik. Kolesa so šla čezenj in so mu poškodovala prsni koš in obraz. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Dve novi denarni poslovalnici. Na podlagi odredbe šefa civilne uprave se ustanovita na Spodnjem štajerskem še naslednja dva denarna zavoda: ptujska okrožna hranilnica dob' podružnico v Račjem, v St. Lovrencu na Pohorju pa se ustanovi raj-fajznovka.
Nemška predstava v Ormožu. Ormoška
organizacija Heimatbunda je priredila 1 j ud-
mož. Če bi se pri nitm bolj občutila čvrsta in zanesljiva režiserjeva roka Hi biti njegov lik kar dober. Toda prav pri Po-ljancu in starem Damjanu je režija odrekla in podobi sta bili bledi, neprepričevalni. di-letantski. Zdravnika je igral Mato Gorenc. v nastopu in figuri dober, vendar preveč trd. negibčen. Tej vlogi bi bilo treba dati več rahlejše igre. več krvi. temneramenta in živcev.
Glede inscenacije Miroslava Kuglerja. sicer slovenskega slušatelja zagrebške Umetnostne akademije, lahko rečemo, da je bila okusna, posebej še v drugem dejanju, ki je bilo sploh najboljše. Režiser Davorin Petančič, silov. izssljerec, bivši kaplan v Slovenjem Gradcu, je sodeloval v ljubljanski reviji »Ljudski oder« in t»e je že pre' uveljavil v režiji ljudskih iger (na pr. v »Desetem bratu« v Ri šah). Petančič s© je trudil, da bi bila uprizoritev kar moči dobra. Kajpak, marsikaj je bilo pomanjkljivega, vendar ne toliko i« subjektivnih, kolikor iz objektivnih razlogov. Uspeh p« vendarle ni izostal. Slovenska kmečko delavska sloga je s to prireditvijo dokazala da med Slovenci >ia Hrvatskem dostoino opravlja svojo kulturno nalogo.
ZAPISKI
K. H. VVaggerl v slovenskem prevoda.
Založba Naša knjiga (Ljudska knjigarna) v Ljubljani je pravkar izdala v prevodu Franceta Kunatelja roman nemškega pisatelja Karla Heinricha Waggerla »Leto Gospodovo«. Pisatelj tega romana, pripadajoč avstrijskemu kulturnemu krogu, je bil prejšnjo zimo v Ljubljani in je na literarnem večeru v Unionu čital odlomke iz svojih
_i;o predstavo igre »Annerl von Auaeec. Listi pravijo, da sta bili obe predstavi dobro obiskani.
h Hrvatske
Poldrugi milijon kun za zimsko pomoč.
V nedeljo je bila v Zagrebu širokopotezno pripravljena prireditev, s katero se je uvedla akcija za zbiranje prostovoljnih prispevkov za zimsko pomoč. Začetek je prinesel prav zadovoljiv uspeh, saj so prvi dan v Zagrebu nabrali poldrugi milijon kun. Otvoritvena svečanost se je izvršila z razkošjem in sijajem, kakršen se prilega duši hrvatskega naroda. Na Jelačiče-vem trgu so postavili velik slavolok in pod njegovimi tremi loki namestili puščice. 2e v ranih jutrnjih urah se je na trgu zbrala množica občinstva, med njimi je bilo zastopanih 700 društev, korporativno pa je bilo zbrano tudi delavsko in nameščensko osebje 400 obratov Ob 9. je poglavnikov zastopnik, državni podtajnik general Vilko Beglč, v čigar spremstvu so bili tudi predsednik odbora za organiziranje pomoči, župan VVerner, številni ministri, državni pod-tajniki in zastopniki ustaških organizacij, zavzel prostor pred slavolokom. General Begič in njegovi spremljevalci so prvi prispevali 3voje darove v puščice, nato pa se je skozi slavolok začel neskončen, v resnici svojevrsten defile, v teku katerega so Zagrebčani oddajali svoj obolus siromakom. Kakor poročajo zagrebški listi, je bil na Jelačičevem trgu vse do večera izredno živahen vrvež.
Zagrebška opera bo gostovala na Dunaju. Ravnatelj zagrebške Opere Stražnicki, ki se je uradno udeležil Mozartovih svečanosti na Dunaju, se je pri tej priliki s predstavniki dunajskega gledališkega življenja dogovoril za gostovanje zagrebške Državne opere, ki bo proti koncu februarja prihodnjega leta. Zagrebški umetniki bodo na Dunaju dali dve operni in eno baletno predstavo. Ena izmed dveh oper bo po vsej priliki Gotovčeva »Ero z onega sveta«. Zanimivo je. da zagrebška opera doslei še nikoli ni nastopila v inozemstvu.
Nova delitev svinjskega mesa, svinjske drobovine in suhomesnate robe. V skladu z navodili ministrstva za poljedelstvo in gozdove je pokrajinski odsek za prehrano odredil nov način prodaje svinjine, svinjske drobovine ln suhomesnate robe na področju tržaške mestne občine. Prodaja se bo v bodoče vršila na podlagi živilske nakaznice za razna živila. Prijave, ki bodo veljale za nakup v mesecu januarju, sprejemajo mesarji še danes in v ponedeljek.
Zagrebška mestna občina išče novih delovnih moči. Zagrebška mestna občina je razpisala mesta 1 elektroinž-mjerja, 2 geo-metrov, 20 upravnih uradnikov, 15 gradbenih tehnikov, 3 računskih uradnikov, 2 blagajnikov, 10 trošarinskih uradnikov, 5 otroških vrtnaric, 27 mampulacijskih uradnikov in 2 zidarskih oolirjev.
Odhod poveljnika bolgarske mladine. V četrtek je iz Trsta odpotoval poveljnik bolgarske mladine Eksc. Štefan Kleckar v spremstvu načelnika svojega štaba ln svojega osebnega pobočnika. Visoki gost se je delj časa mudil v Italiji, da se pobliže fezr.ani z organizacijo fašistične mladine. Ob slovesu mu je zvezni tajnik GIL-a izrazil zahvalo za zanimanje, ki ga je ▼ kratkih urah svojega bivanja v Trstu pokazal za mladinske organizacije v mestu.
Elektrifikacija hrvatskih vasi. V okviru elektrifikacije hrvatskih vasi je bila nedavno priključena na električno omrežje tudi sloveča božja pot Marija Bistrica v Hrvatskem Zagorju. V kratkem bodo dobile elektriko tudi vasi Podgorje, Tugonica in Globočec.
Nočni ribolov podaljšan. Ministrstvo mornarice je ugrdilo prošnji generalnega komisarijata za ribolov, da se nočni ribolov z zastrto lučjo na Jadranskem morju podaljša do 15. t. m
Hadio U^bHasia
SOBOTA, 13. DECEMBRA 1941-XX.
7.30: Poročilo v slovenščini. 7.45: Pesmi ln melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Koncert saksofonista Miloša Ziherla. 12.40: Sek-stet Jandoll. 13.: Napoved časa — poročtia v italijanščini. 13.15 Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Operetna glasba — Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca 8 sodelovanjem sopranistke Drage Sok in tenorista Janeza Lipuščka. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Adamičev Mali orkester. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra. 18.: Ivanka Velikonja: Gospodinjsko delo v zimskih večerih, slovensko predavanje za gospodinje. 19.30: Poročilo v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20" Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Fedora, v odmorih slovensko predavanje in vesti v slovenščini. 20.30: Pestra glasba.
spisov. O romanu bomo priobčili še podrobnejši prikaz.
Antologija pisateljev in kritikov Julijske Krajine. V Trstu (Stab. Tip. Nazionale) je izšla v redakciji Armanda Štefanija 218 strani obsegajoča knjiga: Ultima generazi-one. Antologia delTattivitA artistica e enti-ca dell'ultima generazione ginhana.
»Scrittori politici«. Na izpodbuao Instituta za fašistično kulturo bo začela založba Zanlchelli iziajati zbirko »Scrittori politici italiani«. V zbirki izidejo • spisi onih italijanskih avtorjev, ki so od začetka srednjega veka do naših dni obravnavali v raznih oblikah politična vprašanja; najprej tisti, ki so sprejeli in obravnavali v svojih spisih vel ko dediščino rimskega imperija, nato pisatelji, v katerih prihajajo do izraza prve polemike med papeštvom in Cerkvijo, med Cerkvijo in državo. Nadalje avtorji renesančne dobe, pa tisti, ki so iskali meje in sredstva proti-reformacije, predhodniki modernih socialnih ideologij in glasniki narodnega preroda in zedinjenja. Tako zasnovana zbirka utegne zavzeti vidno mesto v italijanski knjižfevni kulturi.
Iz upodabljajoče umetnosti V vojvodski palači v Mantovi je prof. Ozzola odkril 2 m 70 cm široki karton v nekoliko zanemarjenem atanju in dognal, da je to osnutek znamenite Mantegnove slike »La Ma-dotma della Vittoria« (1495—1496), ki je ena največjih italijanskih znamenitosti pariškega Louvra. Vest o tem odkritju je vzbudila veliko pozornost v krogih umetnostnih zgodovinarjev. — V rimski Galleria di Roma so prireiili razstavo svojih del nemški slikarji in kipa-li. katerih večina živi v Rimu.
«
" > JUTRO« St. 291	fi =============================== Sobota, 13. XII. 1941-XX -
Naše gledališče
DRAMA
Sobota, 13.: Ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red B. Nedelja, 14.: Ob 14.: Mali lord. Mladinska predstava Izven. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene.
Danes ob 17.30 bo druga letošnja uprizoritev Camasijeve in Oxilijeve veseloigre »Bog z vami, mlada leta!« Pristna italijanska gracija, lahkotnost, humor in čustvenost so glavne odlike te sodobne igre, ki jo je prevedel Smiljan Samec. Dejanje se godi v Turinu v študentov-skih krogih in pokaže razvoj in konec mlade študentovske ljubezni. V glavnih vlogah Levarjeva in Kralj.
Nedelja v Drami. Ob 14. bodo ponovili Eurnettovo mladinsko igro »Mali lord« v prevodu Minke Govekarjeve. Delo je namenjeno odraslejši mladini in pokaže zmogo plemenitega malega dečka nad tr-dc?rčnim dedom. Opozarjamo na zelo znižane cene. Zvečer ob 17.30 bodo ponovili komedijo »Boter Andraž«, ki jo je napisal Marin Držič in jo je prevedel in lokaliziral prof. Rupel. Nadvse zabavna igra, ki prinaša v dialogih in situacijah mnogo komike, je igrana v starinski slovenščini, ki jo je pisal baročni pisatelj Janez Svetokriški. Režiser in in-scenator inž. arh. Bojan Stupica. Veljale bodo znižane cene.
Dramatizacija Govekarjeve igre »Ro-kovnjači« na našem odru. V začetku tega meseca je dosegel naš znani gledališki kritik in kulturni delavec ter pisatelj Fran Govekar 70 let. Med njegovimi dramatičnimi deli zavzemajo »Rokovniači« kot ena izmed naših najznačilnejših ljudskih iger. ki je bila igrana v teku 42 let na vseh naših slovenskih odrih in tudi na slovenskih društvenih odrih v inozemstvu, oosebno pomembno mesto. Zato bo uprizoritev te predstave zifnimiv dogodek, na katerega opozarjamo. Igro bo zrežiral prof. Šest. Premiera je predvidena v začetku prihodnjega tedna.
OPERA Sobota, 13.: Ob 17.30: Rigoletto. Izven. Nedelja, 14.: Ob 10.30: Desetnica. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 15.: Netopir. Izven. Zelo znižane cene.
Zaradi obolelosti gdč. Heybalove bo danes v Operi namesto »Madame Butter-fly« predstava »Rigoletta«. Vlogo Magdalene bo pela ga. Golobova.
Nedelja v Operi Mladino in starše opozarjamo na uprizoritev Lipahove mladinske igre »Desetnica«, za katero je komponiral glasbo Janko Gregorc. Motiv te igre je posnet po narodni pravljici. V njej vidimo usodo nesrečne desetnice, ki mora kot pregnana deseta kraljeva hči od floma ter reši v berača zakletega kraljeviča. V tej ljubki igri, ki jo odlikujejo lepe muzikalne točke, bo igrala naslovno vlogo Barbičeva. Opozarjamo na zelo znižane cene. Ob 15. bodo ponovili Straus-sovo klasično opereto »Netopir«, ki slovi po svoji prekipevajoči, vedri glasbi in izvrstnem libretu ter nudi pevcem in igralcem hvaležne naloge. V glavnih partijah Ivančičeva, Ribičeva, M. in B. Sancin, Manoševski, Sladoljev. Anžlovar, Zupan. Frelih, Japljeva in Koširjeva. Režiser E. Frelih. dirigent D. Zebre. Opozarjamo na zelo znižane cene.
Letošnja uprizoritev Smetanove komične opere »Prodana nevesta« bo prihodnji teden. Značilnost tega dela so pestri ritmi in folklorni motivi, ki jih je uporabil skladatelj Smetana na mojstrski način, jih združil s svojo invenciozno glasbo ter tako ustvaril narodno umetnino trajne vrednosti. V glavnih partijah: Hevbalova. Franci, Betetto. .Banovec. Dirigent D. 2ebre. režiser C. Debevec, ko-reograf ing. P. Golovin. inscenator V. Skrušnv.
Beseda I —.60. taksa —.60. za daianje aaslova ali za Šifro I. 3.—.
Steklenice
ltkerske (oglate literske) in Cognac steklenice, kupimo vsako množino takoi. »Al-ko«, Gosposvetska c. 13 (Kolizej).	20114-7
Staro pohištvo
postelje, modroce, odeje, omare, obleke, perilo, čevlje, starinske slike, porcelan — stalno kupuje GOLOB Marija, Gallusovo nabr. 29.
20260-7
Rabljene steklenice
od Jekocitrola, Tonovina in Efetusina, očiščene, kupuie-mo 2 zamaškom ali brez. »Čehostaklo«, Resljeva cesta.
20271-7
aHSERIHAJ
Beseda l —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Radioaparat
6cevni, nov, ugodno naprodai za 2200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20258-9

Beseda L —.60, Uksa —.60, za dajanje naslova »li za šifro l 3.—.
Prikolico
za motorno kolo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prikolica«.	20261-10
5 tov. avtomobilov
na lesni plin, vzamem za dobo 1 ali 2 mesecev, takoj v najem. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Lesni plin«.	20367-10
t
Vsemogočni je nedoumljivo odločil nenadoma poklicati k Sebi našega ljubljenega soproga, sina, brata, svaka in prijatelja-sošolca, gospoda
lesnega trgovca
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dne 13. t. m. ob y2 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Maribor, Gorje pri Bledu, Ljubljana, dne 11. decembra 1941.
Žalujoči

Javljamo prežalostno vest, da je nenadoma preminul gospod
Jako
Bil je naš vestni sotrudnlk in zvest prijatelj.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 13. decembra ob % 5. uri popoldne z žal — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu.
Ljubljana, dne 11. decembra 194i.
Tvrdka A. V. Meden lesna industrija in trgovina
Pohištvo
Kuhinjski opravi
boljši, in predsobno steno z omarico, proda Krže, pohištvo, Vrhnika. Ogled* se na skladišču: Tyršcva 47, poleg kavarne Majcen.
20243-12
Novo spalnico.
šperano, ugodno prodam. — Kolizejska ul. 4, dvorišče.
20269-12
Oblačila
Beseda L —.60. talesa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—.
Nov krznen
damski plašč
ugodno prodam. Ravnikarje-
va 11.
20278-13
Stanovanje
Beseda L -.60. taksa —.60, za dajanje naslova »li za šifro t 1.—.
Zamenjam
3sobno moderno stanovanje v novem bloku Pokoj, zavoda z dvosobnim modernim stanovanjem s centralno kurjavo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava 999«.
20266-21
Sobo odda
Beseda I -.«>. taksa -.60, za daianie naslova ali za šifro L 5.—.
Opremljeno sobo
z ločenim vhodom, s kopalnico, oddam za tako).— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20262-23
Malo sobe
s posebnim vhodom, oddam. Poljanska c. 18/2, levo.	20264-23
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
20265-23
Lokali
beseda * — .oO. talesa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Mlekarno
v centru mesta prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlekarna«.
20270-19
Beseda t —.60. taksa — .60. za daianje naslova ali za šifro t $.—.
Opremljeno sobo
iščem za takoj v sredini mesta. Ponudbe na ost. odd. Jutra pod »Točni plačnik«.	2028l-23a
Opremljeno sobo
separirano, z eno ali dvema posteljama, lahko z vso oskrbo, išče solidna uradnica. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljena soba«.	20257-23a
beseda L —.60, talesa —.60. za daianie naslova ali za šifro l 3.—.
Jabolka
od 10 kg naprej, špičkov ali drugih, razpošilja po železnici : Darovac, Pod Ho-sto. Dol. Toplice. 20289-34
beseda I -.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro l 3-—
Psihografolog
GI.OBOČNIK FELIKS. Ljubljana, hotel »Lloyd«, Sv. Petra cesta, spreiem.i dnevno od 9. do 12. in od 14 do 19. ure. Zivlieniski nasveti — uspeh za klijenta.
20288-31
INSERIRAJ
" ...JUTRU"!
/	-	--. v"
teč? :*••>.
POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA javlja tuž-no vest, da je v četrtek, dne 11. decembra 1941 nenadoma preminil gospod
Vinko Vrankar
strokovni tajnik in član upravnega odbora Pokrajinske delavske zveze.
V LJUBLJANI, dne 12. decembra 1941.
POKRAJINSKA DELAVSKA ZVEZA

•h- ■&£.
■»•V* V-	__J »
FILATELISTI
v	-
Presso i piil importanti uffici postali del Regno potete con-sultare gratuitamente il catalogo delle carte valori postali vendibili per collezione dall'Ufficio Filatelico deirAmministra-zione delle Poste e Telegrafi. Gli uffici suddetti accettano le richieste di acquisto di francobolli e del catalogo. II prezzo del catalogo č di L. 4.— se acquistato direttamente nelFUfficio Filatelico di Roma. Per la spedizione aggiungere L. 1.10 per Tinternj) del Regno e Colonie e L. 2.75 per l'Estero.
Pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad Uprave Pošte in Telegrafa. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk m katalogov. Cena katalogu je L. 4.—, če ga kupite neposredno pri filatelističnem uradu v Rimu. Za pošiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo.

Ugodna prodaja
Nova hiša 8-stanovanjska po 3 sobe z vsem komfortom. neposredna bližina centra — cena Lir 980.000.
Hiša 5 stanovanjska po 2 sobi s trgovskim lokalom, garaža, skladišče in vrt, 7 minut od glavne pošte — cena Lir 540.000.
Enostanovanjska komfortna hiša — cena Lir 230.000.
Gostilna z velikim senčnatim vrtom, salonom, na prometnem kraju — cena Lir 330.000.
PRRODA SE SE VEC DRUGIH HIŠ IN PARCEL.
Realitetna pisarna ZAJEC ANDREJ
Tavčarjeva ul. št. 10 — tel. 35-64
t
Globoko potrta sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da mi je po kratkem in mučnem trpljenju umrl ljubljeni soprog in oče
Ivan Ketnperle
nameščenec tiskarne Blasnik
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 13. decembra t. 1. ob 16. popoldne z Zal — kapele sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 11. decembra 1941.
FANCI — soproga; ZORA in JANE — otroka; brata, sestre in ostalo sorodstvo.
Non rfnunciate al piacere di
Ne odpovejte se ugodju
puntate t Kajenja t
Ma FUMATE nei modo migliore con
Ampak KADITE bolje z
FILTRO DENICOTI-NIZZANTE POLIVALENTE
Brevettato in tutto il mondo (Brevetto Italiano N. 384952)
Derivato da studi rigorosi dell"E-minente Chimico e Biologu Proiessore Dott. Comm. LUIGI BERNARDINI, Ispettore Generale Tecnico ai Mono poli di Stato, Consigliere di Presiden-za nell"Associazione Scienufica Interna-zionale del Tabacco, con Sede in Brema, Membro d'Onore del Centro Internazionale del Tabacco, con Sede in Roma, Membro del Consiglio Di-rettivo dell'Ente Nazionale per il Tabacco, ecc. ecc.
Autore della voce »II Tabacco« suirEnciclopedia Treccani.
ANICOTINA F. D. P. t 1'unico filtro che insieme alla nicotina elimina anche tutte le altre basi organiche e gli altri prodotti nocivi, quali 1'ossido di carbonio e l'acido cianidrico. Non altera il gusto, 1'aroma e il profumo del fumo del tabacco, e ne conserva umidi i gas e i vapori.
Nelle migliori Rivendite di Generi di Monopolio e nei piti importanti negozi di Articoli per Fumatori.
Quattro fra le piti importanti Ditte in Italia, specializzate in Articoli pet Fumatori, si procureranno il piacere di favorirvi al vestro domicilio, franco e raccomandato: on elegante bocchino in galalite con 11 filtri, contro rimessa anticipata di L. 15.
Anche tre scatole di filtri di ri-cambio, ogni scatola 10 filtri, L. 15 (sempre franco e raccomandato).
Indirizzare richieste e rimesse a:
PROTTNTKOTINSKIM POLIVALENTNIM FILTROM
patentiranim po vsem svetu (italijanski patent št. 384952)
ANIKOTIN F. D .P. je po strogem proučevanju sestavil znameniti kemik in biolog profesor komendator dr. LUIGI BERNARDINI, glavni tehnični nadzornik državnih monopolov, svetnik v ptedsedstvu Mednarodne znanstvene zveze za tobak s sedežem v Bremenu, častni član Mednarodnega zavoda za tobak s sedežem v Rimu, člaji vodilnega svrta državne ustanove za tobak itd. itd.
Pisec razprave »Tobak« (II Tabacco) v Enciklopediji Treccani.
ANIKOTIN F. D. P. »e edini filter, ki z nikotinom vred izloča tudi vse organske luge in druge škodljive proizvode, kot so ogljikov dvokis in cijanovodik. Ne kvari okusa, duha in vonja tobačnega dima in ohranjuje njegove pline in pare vlažne.
Dobiva se v boljših prodajalnah monopolskih izdelkov in r važneiših trgovinah s potrebščinami za kadilce.
Štiri najvažneiše tvrdke ▼ Italiji, specializirane v potrebščinah za kadilce, Vam bodo z velikim veseljem poslale na dom priporočeno in brez poštnine eleganten ustnik iz galalita t 11 filtri proti predhodnemu plačilu 15 lir.
Tudi tri škatle z nadomestnimi filtri, katerih vsaka vsebuje 10 filtrov, stanejo 15 lir (brez poštnine in priporočeno).
Naročila m denar poiljite aa:
Ditta CARMIGNANI - 40, Via Colonna Antonina - ROMA Ditta SAVINELLI - 2, Via Oreficl - MILANO Ditta SAVINELLI - 31, Galleria Mazzini - GENOVA
153, Portici XX Settembre - GENOVA Ditta ENSERRA - 206, Via Roma - NAPOLI
N. B. — I signori grossisti e riven-ditori possono rivolgersi direttamente:
N. B. — Gospodje razprodajalci na debelo in drobno se lahko obrnejo naravnost na:
»Anicotina F. D. P." - Via Po, J
ROMA
B Sabatini:
IN SRCE
17
Roman
Nazadnje sem vendar pregovoril nesrečnega zaljubljenega dečka, da je použil trohico jedi, toda za nič nisem mogel napeljati pogovora na kar koli razen Genovefe de Canaples. Začel me je celo oštevati, češ, kaj tako resno in prepričano jem in s tem nagajam njegovi nestrpnosti, da bi čim prej pohitel za njo. Namignil sem mu, da v tem, ko je ne vidi, lahko nemoteno misli nanjo. A ta ugotovitev mi je vzlic svoji osnovanosti malo pomagala, in dasi sem vajen postavljati svojo udobnost nad vse, sem moral konec koncev vendar kar hitro končati obed ter privoliti, da odrineva.
Andrej, ki je naprej vedel, da mu je ostati v Blofcu dalj časa, je imel s seboj celo skladišče prtljage in je moral zaradi tega potovati v kočiji. Prisedel sem tudi jaz; njegov sluga Silvij je dobil mesto zraven kočijaža, moj zvesti Michelot pa je jahal zadaj ter vodil mojega konja za uzdo. Tako smo odrinili in — bodi si zaradi sopotnikove zamišljene molčečnosti, bodi si zaradi enoličnega ropota koles, bodi si — to je bilo menda poglavitno — zaradi izvrstnega kosila, ki sem ga imel pod streho, kmalu me je obšla dremotica, ki se je čez nekaj minut izpremenila v spanec.
Baš se mi je sanjalo, da me St. Auban in Mal-pertuis zvezanega vlečeta pred kardinala, ko sem
se mahoma zbudil in videl, da dr dramo z velikim truščem skozi Etrechy; ta čas, ko sem spal, smo bili torej prevozili kakih šest milj. Somrak se je spuščal in Andrej je v ozadju kočije negibno sedel s knjigo, ki je zaradi teme ni mogel čitati, ter držal kazalec med listi, da ne bi zgrešil mesta, do koder je bil prišel. Najine oči so se srečale in dečko se mi je nasmehnil.
»Ne bil bi si mislil, Gaston,« je rekel, »da more človek, ki ima tako črno vest kakor vi, tolikanj globoko zaspati.
»Prav za prav nisem globoko spal,« sem zago-drnjal, misleč na svoje sanje.
»Hudimanal Pa vsaj dolgo, če ne globoko.«
»Samo zato, da ne bi venomer slišal imena Genovefe de Canaples. To je sicer sladko ime, a vi ga delate enoličnega.«
Veselo se je zasmejal.
»Ste kdaj ljubili, Gaston?«
»In še kolikokrat!«
»Res? Toda hotel sem vprašati, ali ste kdaj doživeli veliko strast?«
»Na stotine velikih strasti, dečko moj.«
»Toda nikoli nobene takšne, kakor je moja.«
»Vsekako ne, kajti svet ji še ni videl podobne. Bodite tako prijazni in potegnite za vrvico, znova utelešeni Kupidon; rad bi izstopil.«
»Izstopili bi radi? Zakaj?«
»Zato, ker tudi mene srce boli. Nekaj časa bi jezdil z Michelotom, vi pa lahko med tem sanjate o njenih koravdnih ustnicah, safirnih očeh in vseh drugih odlikah, ki krase njeno čudovito osebico.«
Čez dve minuti sem sedel na konju in jahal z Michelotom za kočijo. Kakor sem že prej namignil, nisem imel Michelota samo za slugo, ampak tudi za prijatelja. Več ko naravno je torej, da sem mu zaupal svoje skrbi zastran tega, kaj nam pripravljajo St. Aubanove in Vilmorinove nakane, če že o vročeglavčku Malpertuisu ne govorim.
Med najinim pomenkovanjem se je stemnilo in nazadnje so v dalji zamigljale pred nami luči v Etampesu, kjer sva nameravala ostati čez noč.
Ob osmih smo dospeli v mesto in se čez nekaj minut s hrupom in truščem ustavili na dvorišču gostilne »Pri meču«.
Andrej je bil ves iz sebe, ko je zvedel, da sta canapleški gospodični že pred dvema urama dospeli v ta kraj, dobili spočite konje ter nadaljevali pot, češ da hočeta biti še nocoj v Monnervillu. V svoji prismojenosti je celo predložil, naj storiva po njunem zgledu; a moji pametni razlogi so zmagali in tako sva ostala v Etampesu do jutra.
Andrej je šel kmalu k počitku. Jaz sem se nataknil na nekega gospoda de La Vrilliere. dvorja-nika Vilmorinovega kova, ki sem ga sicer le površno poznal, in sem, ker je bila njegova mošnja bolj polna kakor njegovi možgani, prebil z njim nad vse dobičkanosen večer. Vljudni plemič je s silnim veseljem pozdravil moj prihod ter predložil, naj se skupaj pokratkočasiva. Prinesli so nama kocke in La Vrilličre je igral tako nerodno, da je v pol ure po kronah zakockal dvajset zlatih pištol. Tedaj je izgubil hladnokrvnost, zaklel in vrgel kocke v ogenj, rekoč, da so to igračke za male
otroke in da mu moram dati revanžo na karte. Prinesli so nama jih in tako sva metala vražje podobice še precej časa čez polnoč, ne da bi se bila sreča bogvekaj obrnila. Ogenj je ugasnil in v izbo je pritisnil mraz, preden je La Vrilliere med glasnim kihanjem izjavil, da mu je igre dovolj.
Preklinjaje samega sebe, češ da je na j nesrečne j ši človek na svetu, mi je bedak voščil lahko noč ter me pustil za sedemdeset pištol bogatejšega, nego sem bil ob najinem svidenju.
vn.
GRAD CANAPLES
Kljub velikim naporom, h katerim nas je priganjal Andrej, nismo več mogli dohiteti canaple-ških gospodičen, ki sta očitno potovali dokaj hitreje, nego je drugače ženska navada.
Andreja, ki je iz tega sklepal, da njegova Ge-novefa ne misli nanj, je ta smola globoko užalosti-la; trdil je, da bi se mu gotovo dala dohiteti, ko bi'ji bilo kaj do njega. Takšnih misli je bil moj mladi prijatelj, ko sva naslednji večer — to je v petek — dospela v Orleans. Ko se je pa v soboto proti poldnevu najina pot končala s prihodom v Blois, je celo že tarnal, da se je nalašč podvizala, samo da bi mu ušla. Po sodbi, ki sem si jo bil ustvaril o gospodični Ivoni. sem mislil, da se lahko usodim izreči lastno mnenje, in sem dejal, da je tista, ki komandira v teh in najbrže tudi v drugih rečeh, očitno Ivona: potovanje je torej poteklo po njeni, ne po sestrici želji.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni dpi je odgovoren Oton Christof. - Vsi v Ljubljani. _