Mi* - skladišče D-Per 214/1982 GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXXII. - ŠT. 13 - 15. AVGUST 1982 ODGOVORNOST JE TEMELJNO VPRAŠANJE DANAŠNJEGA TRENUTKA SAMOUPRAVNEGA SOCIALIZMA Na vseh kongresih zveze komunistov je bila poudarjena odgovornost kot temeljno vprašanje današnjega trenutka razvoja socialističnega samoupravljanja in družbenoekonomskih odnosoy. Niti nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja niti nadaljnje krepitve družbenoekonomskih odnosov na osnovi ustave in zakona o združenem delu si danes ne moremo več zamišljati brez do-slednjega uveljavljanja odgovornosti, tako kolektivne, kakor individualne. V našem samoupravnem socializmu odgovornost že dolgo časa ni več stvar samo pravnikov in sodišč, temveč je to vprašanje, ki zadeva vse pripadnike samoupravne družbe. Osnovno izhodišče odgovornosti izhaja iz prvega člena zakona o združenem delu, ki opredeljuje: »Delavci pri uresničevanju svojega vladajočega položaja v združenem delu in družbi odločajo svobodno, neposredno in enakopravno v odnosih samoupravne demokratične povezanosti ter vzajemne odvisnosti, odgovornosti in solidarnosti in v odnosih enakopravnosti narodov in narodnosti o svojem in celotnem družbenem delu v temeljnih organizacijah in drugih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbi v celoti. Socialistični samoupravni družbenoekonomski odnosi v združenem delu zagotavljajo, da delavci na podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi ter enakih pravic, obveznosti in odgovornosti glede produkcijskih sredstev in drugih sredstev družbene reprodukcije, ki so družbena lastnina, v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu odločajo o svojem delu in o pogojih in rezultatih svojega dela.« Posebnost v dosedanjem razvoju je bila prav gotovo v tem, da je bila odgovornost v mnogih primerih bolj deklara-torska kot dejanska. Da smo kaj radi poudarjali odgovornost drugih, na lastno, naj bo individualna ali kolektivna, pa smo kaj radi pozabljali. Z vključevanjem vedno večjega števila delavcev, delovnih ljudi in občanov v neposredno samoupravljanje, postaja vse bolj razširjena tudi odgovornost za sprejete odločitve, pa tudi za njihovo uresničevanje, hkrati s tem pa se pojavlja nevarnost, kar praksa tudi potrjuje, da je mnogokje odgovornost zaradi svoje razpršitve postala neodgovornost po znatnem načelu, da vsak odgovarja vsakemu, vsi vsem in nihče nikomur. »Pravica do samoupravljanja,« je dejal Edvard Kardelj, »je nedvomno velika pravica, a sočasno tudi izredno velika odgovornost, ker mora vsak človek v sistemu socialističnega samoupravne demokracije nositi odgovornost tudi za usodo sočloveka.« Tak odnos do odgovornosti pa je najtesneje povezan z družbeno zavestjo ljudi, zlasti vodilnih socialističnih sil, ki bi morale krepiti odgovornost v naši socialistični samoupravni družbi in s svojim zgledom in delovanjem uveljavljali instrumente odgovornosti, kot so obravnava zaupanja, periodična ocena dela nosilcev javnih funkcij, javna kritika, odprava Nadaljevanje na 2. strani 2 Emajlirec Odgovornost je temeljno vprašanje današnjega trenutka samoupravnega socializma Nadaljevanje s 1. strani nezakonitih aktov, odstop, odpoklic, uporaba sankcij zaradi neuresničevanja dogovorjenih sklepov in zaključkov, neuresničevanja ali kršitve samuprav-nih sporazumov in družbenih dogovorov in drugo. Veliko pozornost je krepiti odgovornosti v samoupravni družbi namenil že drugi kongres samoupravljalcev Jugoslavije pred enajstimi leti z zelo konkretno opredeljenimi nalogami. Tako kot na nekaterih drugih področjih so tudi na tem ostale opredelitve bolj ali manj na papirju in zato se nam danes posledice neodgovornosti, oziroma neodgovornega obnašanja v gospodarskem in družbenem življenju kažejo v mnogih negativnih pojavih, pa tudi v negativnih posledicah. Nič ne bi bilo odveč, če bi po enajstih letih ponovno vzeli v roke drugo knjigo drugega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki jo je izdala založba Delavske enotnosti in jo odprli na strani 57 ter v praksi začeli uresničevati ta del kongresne resolucije. Že takrat je kongres poudaril, da je potrebno uveljaviti načelo, da je odgovornost vsakega nosilca samoupravne In javne funkcije sorazmerno s pravicami in pooblastili, s katerimi razpolaga, kot tudi z njegovo vlogo v procesu odločanja, da je potrebno razviti oblike pravne in družbene odgovornosti, poostriti odgovornost za poslovne napake in neuspešno poslovanje, ter sprejemanje ustreznih ukrepov in sankcij, da je potrebno ugotoviti in uresničiti odgovornost strokovnih služb in voditeljev do organov upravljanja za pripravo sklepov in za njihovo Izvajanje v okviru njihovih pravic in dolžnosti, daje potrebno razmejiti pooblastila in pristojnosti, kar je nujna predpostavka za izgradnjo ustreznega in učinkovitega sistema odgovornosti ter drugo. Nekaj tega smo sicer opredelili v samoupravnih aktih, kazenske določbe opredeljuje tudi zakon o združenem delu in drugi zakoni, pa vendarle se kljub temu srečujemo še s številnimi pojavi neodgovornosti in kot posledica tega, s kršitvami samoupravnih in zakonskih določil, sporazumov in drugih listin. Zato bomo lahko korenito začeli spreminjati razmere le, če bomo odločno začeli izvajati tudi pravne in družbene, oziroma politične sankcije. Z ZGLEDOM Boja za nadaljevanje jugoslovanske revolucije ni mogoče dobiti z besedami in sklepi. Več možnosti je za napredek, kadar je cilj jasen. Zdaj se je treba najprej odkrito spoprijeti z resnico - kaj je bilo storjeno na 12. kongresu ZKJ. Potem pa mobilizacija množic - ki nas šele čaka. Ta hip smo pravzaprav na nekakšni prelomnici. Prebudile so se številne prej speče zavesti (to je bilo videti tudi na Kongresu ZKJ), dojeli smo, da beg pred dejstvi in skrivanje težav peljeta samo v nove težave. ZDENKU V SPOMIN Emovci smo se poslovili od svojega delovnega tovariša. V cvetu življenja je tragično preminil naš sodelavec Zdenko Kukovič. Zgodaj, mnogo prezgodaj je Zdenko končal svojo zadnjo pot, saj je komaj dopolnil 30 let in vse poti so še bile pred njim. Zdenko se je bil zapisal cesti, cesta pa je nevarna družica, prenekatero mlado življenje zahteva zase. Zdenku volan ni pomenil le zaslužka, pomenil mu je življensko radost, on in volan sta bila eno - do zadnje minute. Emovci smo velika družina. Srečujemo se, mimogrede površno pozdravimo, včasih komaj da se poznamo. Kadar pa zmanjka katerega izmed nas, je to boleče, kot ba bi se nekje utrgal člen v verigi, ki nas veže. Zdenka pa smo poznali pobliže. Bil je voznik osebnega avtomobila, imel je neprestano opravka z ljudmi. In prav vsak je bil vesel, če ga je vozil ta neprisiljeno veseli fant, ki je že s svojo prisotnostjo skrajšal marsikatero do- lgo potovanje, pregnal kako težko misel in morečo skrb. Tovariši smo ga imeli radi, bil je naš Kamikaze. Vedno nemiren, mladostno zavzet. Mar si vedel, da se ti mudi živeti? Zdenko Kukovič je zrasel v družini, kjer je bilo treba vse pripraviti s trdim delom svojih rok. Oče je bil delovodja v Opekarni na Ljubečni, mati pa se je zapisala tovarni Emo že v mladih letih. Fant naj bi bil šel po očetovih stopinjah, toda njega je vleklo drugam. Privlačila ga je cesta, gibanje, dinamika. Daljave, ki jih premaguješ, ljudje, ki jih srečuješ, zvesto brnenje motorja, ki ga poznaš kot prijatelja. Ob delu je Zdenko dosegel kvalifikacijo, postal je, ne le s spričevalom, temveč tudi s srcem poklicni voznik. Živel je vesel pri delu, družaben med tovariši, zadovoljen med domačimi v urejeni družini, doma. Nesreča, ki udari tako nenadno, zaseka rane, ki se ne zacelijo, vsaj ne najbližnjim. Njim na-jbližnjim in najdražjim bi radi povedali da čutimo z njimi in da je njihova bolečina tudi naša. In morda ena sama tolažba: da je Zdenko umrl srečen, ob svojem delu, na svojem mestu. Prav tu blizu doma, kot da so se strnile vse tvoje poti: tu se je umirila tvoja roka in tvoje srce, naš dragi, nemirni Kamikaze. Dojeli smo, ni pa še dovolj odločnosti, da bi napravili naslednji, neizbežni korak - da bi se slednjič odločno opravili s slabostmi (in ljudmi), ki našo družbo vztrajno vlečejo na poti, ki vodijo proč od dogovorjenega. Brez tega bomo težko spremenili resničnost, brez tega nas lahko tudi začasni uspehi samo zavedejo. Zveza komunistov namreč še zmeraj bolj deluje s pojasnjevanjem in pozivanjem kot z zgledom. Zato resnosti trenutka še ni opaziti v vsakdanjem vedenju. Veliko jih še ne opušča znane (in obsojene metode), da je treba probleme »reševati s prikrivanjem«. O tem, da se lagodno ravnanje nadaljuje, priča hitri in nerazumni skok investicijskih vlaganj v prvih letošnjih mesecih. O nezaustavljivi plimi neodgovornosti priča opazovalski odnos, ki ga zavzema družba (pristojni organi) do številnih napadov na družbeno premoženje. Moramo torej, kakor je dostikrat opozarjal Josiop Broz, preiti »od besed k dejanjem«. Moramo, in to čimprej. In kaj nas pri tem ovira, zakaj v tem tre-nuktu, ko je to nujno, ne začnemo delati? Da ne bi tole zazvenelo kot fraza, se spomnimo, kako je bilo. Leta 1941 je ljudstvo šlo za komunisti. A vabili so ga na različne strani, zlasti tja, kjer je bilo laže in udobneje. Ljudstvo je šlo za partijo, ker je Imela jasen cilj In ker so bili komunisti svetel zgled. Komunisti so tudi danes očitno odločeni - videlo se je tudi na pred kratkim končanih kongresih in konferencah ZK - da poiščejo izhod iz težav v razvijanju demokracije in zaostrovanja odgovornosti. To mora biti cilj naše družbe, to je perspektiva zveze komunistov in jugos- lovanskega delavskega razreda. Če naj se to uresniči, potrebujemo tudi svetle zglede. V minulih nekaj letih se ni manjkalo različnih pozivov. Predsedstvo SFRJ je ravno pred nekaj dnevi pozvalo, naj začnemo razkrinkavati in ugotavljati družbeno, politično in zakonsko odgovornost vseh, ki zlorabljajo in kršijo dogovrjene norme. Podobnih pozivov je dovolj skorajda v vseh okoljih. Vendar pa ta čas očitno zahteva zglede. In tudi zgledi bi morali, tako kot pozivi, vendarle prihajati »od zgoraj«. Delovni ljudje potrebujejo, kot je nekdo rekel, vodstva, ki vodijo, ki prevzemajo odgovornost in jo nosijo. Nekje je treba tudi začeti. Poslušajmo zahtevo predsedstva SFRJ. Naj pristojne službe ugotovijo, kdo je kriv, da so se letos tako hitro povečala investicijska vlaganja, zlasti še v negospodarske objekte. Kdo je to v takšnem položaju dosegel, odobril, podpisal. Nekje in nekoč je treba začeti - konkretno. To bi spodbudilo tudi razvijanje demokratičnih odnosov in krepitev odgovornosti v naši družbi. EMO u)cyusujle Emajlirec 3 NOVOSTI V URESNIČEVANJU PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Predvideno je, da bo novi zakon začel veljati 1. januarja 1983, do takrat pa morajo biti sprejeti vsi republiški in pokrajinski predpisi ter drugi samoupravni akti, s katerimi bo urejen pomemben krog vprašanj s tega področja Skupščina SFRJ je konec aprila letos sprejela Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskefa in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju: zakon). Zakon prinaša bistvene novosti v zasnovi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot sestavnega dela združenega dela. Pravice na podlagi minulega dela Posebno pozornost posveča zakon vprašanjem, ki so povezana z uresničevanjem pravic na podlagi minulega dela, kot so: določanje pokojnine po valoriziranem povprečju osebnih dohodkov, pridobljenih v kateremkoli nepretrganem desetletnem obdobju, ki je za delavca najugodnejše in usklajevanje pokojnin z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev, zaposlenih na območju republike oziroma autonomne pokrajine. Posebna novost predstavlja ponovno določanje pokojnine na podlagi osebnega dohodka, ki ga na podlagi minulega dela delavec prejema tudi po pridobitvi pravice na pokojnino. Ta novost predstavlja sistemsko vsklajenost z nedavno sprejetim zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu v Skupščini SFRJ (Ur. I. SFRJ 21 /82) podrobneje pa bo morala biti ta novost razdelana z republiškimi in pokrajinskimi predpisi. vost novega zakona tudi to, da se vrednost predhodno prejetih OD vedno reducira na leto, ki je pred letom v pokoj, dokler ne bo stopila v veljavo predhodna določba. Vsklajevanje pokojnin Glede vsklajevanja pokojnin je novo to, da se predvideva obvezno vsklajevanje pokojnin v teku leta, na način, v višini in v rokih določenih v samoupravnih splošnih aktih SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu z družbenim dogovorom in zakonom. Končna vskla-ditev pa se mora izvršiti v začetku prihodnjega koledarskega leta glede na povprečno povečanje osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju republike oz. avtonomne pokrajine. Najvažnejše pa je to, da se tako ugotovljena razlika izplača retroaktivno za celotno preteklo leto. Realno je pričakovati, da bo prehod razlik postopen (vsako leto za določen procent izplačil razlik za nazaj), tako da bi se do leta 1986 prešlo na izplačilo celotne razlike za nazaj. Pogoji za pridobitev pravice na starostno pokojnino Tu zakon ne prinaša novosti, ki bi bile zanimive za najširši krog zavarovancev. Vendar pa so nekatere novosti: ukinja se npr. gostota staža kot pogoj za pridobitev pravice na starostno pokojnino z izpolnjenimi 65 (žene 60) leti starosti in 15 leti zavarovanja kot tudi kot pogoj za pridobitev pravice na invalidsko in družinsko pokojnino; pomembnejše so novosti glede pogojev za pridobitev in uporabo takozvane predčasne pokojnine, ki se pridobi z izpolnjenimi 55 (žene 50) leti starosti in 35 (žene 30) let pokojninskega staža. Pogoje za pridobitev in višino najnižje pokojnine (starostne, invalidske in družinske) po novem določa SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja s svojim samoupravnim splošnim aktom, v skladu z republiškim oziroma pokrajinskim zakonom. Izredno zanimiva novost za združeno delo pa je tudi možnost, ki predvideva in omogoča novi zakon in ki je v tem, da starejši delavci z daljšo delovno dobo (vendar pred izpolnjenimi 60 oz. 55 leti starosti), če s tem soglaša organizacija, uveljavijo pravico, da delajo s skrajšanim delovnim časom ter za ta čas pridobivajo del osebnega dohodka kot da prejemajo delno pokojnino po izpolnjeni delovni dobi. Na ta način bi se odprle možnosti za zaposlovanje mladih, strokovnih delavcev, upoštevala pa bi se tudi priporočila Mednarodne organizacije dela. Pravice na podlagi invalidnosti Pomembne zlasti za OZD so novisti okoli definicije invalidnosti, ki jo na novo uvaja zakon in po katerem so OZD dobile primarno vlogo v zagotavljanju pogojev za prekvalifikacijo in dokvalifikacijo invalidov dela, njihovo razporejanje na druga dela in naloge ter v zagotavljanju denarnih nadomestil v zvezi s temi pravicami. V skladu s takšno novo definicijo invalidnosti nalaga zakon obveznost, da se s samoupravnim sporazumom, v skladu z druženim dogovorom in zakonom, uredi razporeditev delavcev s spremenjenimi delovnimi sposobnostmi, ki nimajo statusa delovnega invalida, na ustrezna dela oz. naloge. Pomembnejša novost je tudi ta, ki se nanaša na obvezno zavarovanje vseh delavcev v delovnem razmerju, ne glede na dolžino trajanja delovnega časa. Predvideno je, da se bo novi zakon začel uporabljati od 1. januarja 1983. Do takrat pa morajo biti sprejeti še vsi republiški in pokrajinski predpisi in drugi samoupravni splošni akti SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerimi bo urejen pomemben krog vprašanj s tega pravnega področja, tako da bi novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko v celoti zaživel in se uporabljal. Določanje (ugotavljanje) pokojninske osnove Zakon prinaša dve pomembni novosti, vendar je njima uporaba odložena za naslednje srednjeročno obdobje (od 1986-1990). Glede ugotavljanja pokojninske osnove je bistvena novost ta, da je po zakonu SIS pokojninskega in invalidskega zavarovanja dolžna zavarovancu izbrati najugodnejše obdobje 10 zaporednih let, ne pa zavarovanec sam, kot je bilo to dosedaj. Druga pomembnejša novost je v tem, da se prej prejeti osebni dohodki primerjajo z vrednostjo osebnega dohodka pridobljenega v zadnjem letu (in ne v predzadnjem, kot dosedaj). To pomeni, da se OD iz zadnjega leta vzame v nominalnem znesku, a OD iz predhodnih let v revaloriziranem znesku glede na zadnje (10) leto. Končno je no- Inventura za leto 1982 Družbena sredstva, kot so stvari, materialne pravice in denarna sredstva, ki so družbena lastnina, so materialna osnova za delo delavcev v TOZD in DSSS. Pomembna je določba 12. člena Zakona o združenem delu, ki pravi: »Nihče ne more pridobiti lastninske pravice na družbenih sredstvih, ki so pogoj za delo v TOZD in DSSS ali so materialna osnova za uresničevanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti ter družbeno političnih skupnosti. Akti in dejanja, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka». Družbi ne more biti vseeno ali upravljalci družbenih sredstev znajo in morejo pravilno delovati z njimi, ipd. Kot posameznik pazi na svoje premoženje, mora biti delovna skupnost varovati in ohranjati zaupano ji družbeno lastnino, ki je osnovni pogoj ustvarjanja dohodka. Zato je zakonodajalec predpisal in določil inventuro vseh sredstev in njihovih virov delovnih organizacij. V okviru priprav za izdelavo zaključnega računa za leto 1982 sodi med drugim tudi letna inventura sredstev in njihovih virov. Usklajevanje stanja sredstev in njihovih virov, izka- zanih v knjigovodstvu z dejanskim stanjem ter sredstev in njihovih virov ugotovljenih z inventuro, predstavlja namreč enega od temeljnih pogojev za točno in realno izkazovanje podatkov v letnih bilancah vsakega uporabnika družbenih sredstev. Da bi z inventuro dosegli njen namen, je prav, da že uvodoma opozorimo, da se moramo na inventuro pripraviti pravočasno in da moramo vsa opravila v zvezi z inventuro dobro organizirati v TOZD in DSSS. V pogojih, ko so družbena sredstva poleg dela delavcev temeljni pogoj ustvarjanja dohodka, ni dovolj, da za inventuro skrbe le tisti, ki so zanj neposredno odgovorni, pač pa moramo za dobro in temeljito inventuro zainteresirati slehernega zaposlenega v TOZD in DSSS. Temeljne določbe o inventuri vsebuje Zakon o knjigovodstvu (Ur. list. SFRJ št. 58/76), natančnejše določbe o inventuri Konec na strani 5 4 Emajlirec NASE GOSPODARJENJE Gospodarski plan za leto 1982 daje največji poudarek kvalitativnim elementom gospodarjenja in to v večji produktivnosti, boljši kvaliteti, solidnej-ši ponudbi, intenzivnemu razvojnemu delu in usmeritvi v izvoz. Te cilje smo si prizadevali uresničevati, zato je tudi poslovanje in finančni rezultat glede na stanje, ki vlada v svetovnem in našem gospodarstvu sorazmerno ugoden. radiatorjev v Poljsko, zaradi težav oziroma omejitev v teh državah. Izpadel je tudi izvoz kontejnerjev zaradi kasnitve dostave materiala kupca. zaradi nepredvidenih nujnih vzdrževalnih del, tujih storitev in amortizacije. Preseženi so tudi stroški službenih potovanj zaradi povečane aktivnosti za za- ka za 5 % in plan ostanka za sklade pa kar za 39 %. Sorazmerno ugoden rezultat izhaja predvsem iz naslednjih razlogov: 1. PROIZVODNJA Plan proizvodnje je po količini dosežen 88 %, po vrednosti pa 92 % TOZD: FRITE, RADIATORJI, ODPRESKI, ORODJARNA, ERC in VZDRŽEVANJE, so planske naloge presegli. TOZD POSODA plan proizvodnje ni dosegla predvsem zaradi pomanjkanja vseh vrst pločevine pri posodnem programu, pri sanitarnem programu pa zaradi pomanjkanja kooperantskih delov in surovcev kopalnih kadi. TOZD KOTLI ni dosegla planirane proizvodnje zaradi preusmerjanja na kotle na trdo gorivo, v katere je vloženo več dela, večji delež kapacitet pa je bil uporabljen za izdelavo proti-tipov. Preselitev proizvodnje v nove prostore in zaposlovanje novih delavcev ni potekalo po planu, kar je tudi vplivalo na dosežen rezultat. TOZD EMOKONTEJNER ni dosegla planirane proizvodnje zaradi pomanjkanja materiala in zaradi tega ukinitve tretje izmene, neizdobavljene količine materiala od tujega partnerja za izdelavo kontejnerjev, kar je povzročilo tudi kasnitev začetka proizvodnje K - SVS, kar je vplivalo na neizpolnitev plana pri tem programu. 2. PRODAJA Plan prodaje je dosežen 100%. Plana prodaje niso dosegle TOZD: POSODA, KOTLI In EMOKONTEJNER, ker niso bilo doseženi plani proizvodnje, saj je povpraševanje po proizvodnem programu še vedno veliko, razen nekaterih izjem, ki pa bistveno ne vplivajo na izpolnitev prodajnih planov. 3. IZVOZ Kljub povečanim aktivnostim planiranih rezultatov nismo uspeli doseči. Plan izvoza je dosežen 62 % in ga na konvertibilnem področju ni dosegla nobena TOZD. Ker smo se zavedali že pri sestavi plana za leto 1982, da je povečanje izvoza osnovna naloga, smo planirali izvoz zelo ambiciozno. Pri izpolnjevanju plana pa je kljub veliki angažiranosti prišlo do zamikov nekaterih pomembnih poslov kot so izvoz frit v Nigerijo in Poljsko ter Pri TOZD POSODA pa plan izvoza ni bil realiziran zaradi težav v proizvodnji, delno pa zaradi pomanjkanja naročil v začetku leta. 4. STROŠKI Plan stroškov je presežen za 2 % predvsem zaradi preseženih stroškov investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev gotavljanje materiala in povečanje izvoza. 5. FINANČNI REZULTAT Finančni rezultat se je v primerjavi s planom in prvim trimesečjem precej izboljšal. Plan celotnega prihodka je dosežen 99 %, plan dohodka je presežen za 1 %, plan čistega dohod- - zmanjšana je delno proizvodnja materialno intenzivnih grup, zato še povečane cene materiala niso prišle do polnega izraza, - ker je bila oskrbljenost z materialom slaba, smo porabili vse uporabljive zaloge polizdelkov, materiala in nedovršene proizvodnje, ki je bila nizko vrednotena (kupljena in proizvedena v preteklih letih - nižje cene), je to vplivalo na ugodnejši rezultat, kar je razvidno iz tabele »ugotovitev in razporeditev dohodka«. PBOIZVODHJA P E 0 D A J A >'■ T 1.000000 900000 aooooo 700000 600000 500000 600000 300000 200000 100000 r *L «m -j— II J i § OT o Pl EH a 3 9 g « M M co T EH S3 o M o s M > M 1000000 7MPQ0 Na ugodnejši rezultat je vplivalo tudi znižanje neplačane realizacije in večja prodaja na domačem trgu na račun nedoseženega plana izvoza, kjer dosegamo nižje prodajne cene. 6. ZAKLJUČEK Kljub dokaj ugodnemu finančnemu rezultatu ob koncu prvega polletja z rezultatom ne smemo biti zadovoljni, saj je iz gornje obrazložitve razvidno kako je do tega rezultata prišlo. Zavedati se moramo, da teh ugodnosti v drugem polletju več ne bo, saj bomo uporabljali dražji material, dražjo energijo, v mesecu juliju smo imeli kolektivni dopust In s tem izgubo, porabili smo stare zaloge, pri prodajnih cenah naših izdelkov pa nimamo več kaj pričakovati. Da bomo dosegli planirane rezultate, bomo morali izkoristiti vse možne vire za zagotovitev oskrbe z materialom za nemoteno planirano proizvodnjo, kar je osnovni pogoj za dosego planiranih finančnih rezultatov. Emajlirec----------------------------------------5 V PRVEM POLLETJU KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA I.-VI./1982 FRITE POSODA RADIATORJI KOTLI 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 109.935 166.926 591.670 705.033 100.918 139.210 205.427 219.212 DOHODEK v 000 din 24.397 37.236 201.271 244.273 22.171 32.249 55.665 62.306 ČISTI DOHODEK v 000 din 16.582 27.140 133.364 168.247 12.327 15.458 30.375 29.543 Amortizacija po predpisani stopnji 848 1.479 12.236 23.154 4.325 896 1.168 2.581 Amortizacija nad predpisano stopnjo 210 - 2.775 - - - 608 - Ostanek za sklade v 000 din 11.782 19.686 16.380 33.548 - 18 10.234 812 Akumulacija v 000 din 11.754 19.433 11.807 27.498 - 18 9.722 812 Popr. štev. zap. vkalk. del. 53 61 1.47 1.408 162 164 212 238 Popr. mesečni neto OD na vkalk. del. v din 10.562 13.103 7.846 10.961 9.105 11.768 10.689 14.058 DOHODEK na vkalk. del. din 460.324 610.426 136.270 173.489 136.858 202.825 262.571 264.009 ČISTI DOHODEK na del. v din 312.860 444.918 90.294 119.494 76.093 97.223 143.277 125.181 Akumulacija na del. v din 206.302 318.574 7.994 19.530 - - 45.858 3.441 ODPRESKI ORODJARNA KONTEJNERJI ERC 1981 1982 1981 1982 1981 1982 1981 1982 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 111.241 144.467 35.722 50.015 195.413 219.969 11.036 15.769 DOHODEK v 000 din 20.598 35.690 18.828 28.823 41.203 64.236 7.025 6.929 ČISTI DOHODEK v 000 din 10.694 23.059 12.315 20.011 18.254 36.721 5.129 4.770 Amortizacija po predpisani stopnji 3.137 6.646 1.795 5.060 6.915 12.084 1.422 3.902 Amortizacija nad predpisano stopnjo 403 - - - - - - - Ostanek za sklade v 000 din 2.830 13.560 1.215 5.281 - 16.161 2.231 900 Akumulacija v 000 din 2.682 13.153 584 4.601 - 15.236 1.992 800 Popr. štev. zap. vkalk. del. 100 89 127 126 237 202 30 30 Popr. mesečni neto OD na vkalk. del. v din 9.051 12.481 10.235 14.085 9.092 12.957 11.160 14.555 DOHODEK na vkalk. del. din 205.980 405.571 148.256 228.756 173.852 318.000 234.158 230.960 ČISTI DOHODEK na del. v din 106.940 262.036 96.968 158.821 77.020 187.790 170.950 158.988 Akumulacija na del. v din 97.220 149.466 4.598 36.515 - 75.430 66.400 26.660 VZDRŽEVANJE SKUPNE SLUŽBE SKUPAJ 1981 1982 1981 1982 1981 1982 CELOTNI PRIHODEK v 000 din 159.522 206.206 82.824 105.111 1,603.708 1,971.918 DOHODEK v 000 din 41.254 51.662 55.033 65.202 487.445 628.606 ČISTI DOHODEK v 000 din 25.321 30.901 42.248 52.335 306.609 408.185 Amortizacija po predpisani stopnji 4.062 5.782 1.549 3.206 37.457 64.790 Amortizacija nad predpisano stopnjo 1.825 - - - 5.821 _ Ostanek za sklade v 000 din 5.664 4.707 1.981 1.726 52.317 96.399 Akumulacija v 000 din 6.204 3.663 - - 44.745 85.214 Popr. štev. zap. vkalk. del. 213 216 437 414 3.048 2.948 Popr. mesečni neto OD na vkalk. del. v din 10.574 13.689 10.341 13.871 8.975 12.228 DOHODEK na vkalk. del. din 193.681 239.176 149.204 157.493 159.923 213.231 ČISTI DOHODEK na del. v din 118.878 143.060 125.934 126.413 100.594 138.462 Akumulacija na del. v din 29.127 16.958 - - 14.680 28.906 Inventura za leto 1982 Nadaljevanje s 3. strani sredstev in njihovih virov pa vsebuje Pravilnik o inventuri (Ur. list SFRJ, št. 59/77, 67/78 in 6/79). Z inventuro se zajemajo vsa sredstva in njihovi viri v TOZD in DSSS: - material in surovine, - polizdelki, - gotovi izdelki, - industrijske prodajalne, - konsignacijska skladišča, - velika orodja, - osnovna sredstva, - sredstva skupne porabe, - drobni inventar v uporabi, - nedovršena proizvodnja in storitve, - denarna sredstva, - terjatve in obveznosti, - nedovršene investicije in investicijski material. Iz navedenega je razvidna pomembna, zahtevna in v našem konkretnem primeru zelo obširna naloga izvedbe letne inventure sredstev in njihovih virov (cca 260 zaposlenih sodeluje v inventurnih komisijah). Da pa bomo v stanju dosledno in učinkovito izvršiti to zelo obširno in zahtevno inventuro v naši delovni organizaciji, moramo posebno pozornost v TOZD in DSSS nameniti sestavi inventurnih komisij s povdarkom na pomen odgovornosti in strokovnosti članov inventurnih komisij za resničnost ugotovljenega stanja sredstev in njihovih virov. Pomemben je povdarek na odgovornost predsednikov in članov inventurnih komisij, ki je popolna in zahteva strokovnost in točno opravljeno inventuro, zato morajo vodstva TOZD in DSSS zagotoviti, da bo delo komisij dosledno in obravnavano kot pomembna in neizogibna naloga popisa. Določba o inventuri izrecno zahteva, da sestavljajo posamezno inventurno komisijo najmanj trije člani (predsednik in dva člana). 12. člena Pravilnika (Ur. list SFRJ št. 59/77) pa ne dovoljuje imenovati v inventurne komisije delavce in vodje, ki opravljajo dela z materialnimi in denarnimi sredstvi, delavce in vodje, ki opravljajo knjigovodska dela in ki vodijo evidenco o terjatvah in obveznostih. Jasno so zapisana in samoupravno dogovorjena opravila inventurnih komisij v samoupravnem internem aktu (Pravilnik o inventuri DO EMO) in pa v navodili, katere prejmejo vsi udeleženci pri izvedbi inventure, ki točno opredeljujejo vse naloge in postopke pri izvajanju popisa vseh področij inventure sredstev in njihovih virov. Samo dosledna natančnost pri popisu nam je porok točne ugotovitve vrednosti sredstev in njihovih virov, s katereimi zaposleni v EMO razpolagamo in upravljamo ter istočasno okrepila moralno zavest dobrega gospodarjenja, ki je temelj razvijanja in krepitve samoupravljanja ter seveda s tem razvoj naše delovne organizacije. Kontrola materialnega poslovanja Otmar Odar 6 Emajlirec UGOTOVITVE IZ RAZPRAVE O DOKUMENTU ZA XI. KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE V dosedanji razpravi, ki pa je bila tudi v naši delovni organizaciji o programih za XI. kongres ZSMS je bilo največ pozornosti namenjene vprašanjem, ki jih velja v osnovnih organizacijah in OK ZSMS tudi v nadaljevanju posebej izpostaviti. Kar zadeva splošne pripombe je razprava pokazala, da bo predlog programskih usmeritev, pa tudi akcijski dokument, ki ga bo sprejel kongres, moral poudariti odnos ZSMS do temeljnih vrednot naše družbe: - bratstva in enotnosti, - neodvisnosti in suverenosti naše države. Hkrati bomo morali analizirati položaj ZSMS znotraj celotne ZSMJ in v zvezi s tem aktualizirati nekatere ugotovitve in poročila o delu v prvem letu drugega mandata obdobja po X. kongresu ZSMS. Prav tako je pomembno analizirati vlogo in pomen vključevanja ZSMS v fronto vseh subjektivnih sil naše družbe. V posameznih okoljih velja še naprej vsa pozornost problemom, ki so se do sedaj izkazala kot ključna. V OZD so ti problemi: - Vprašanje načinov boja ZSMS v stabilizacijskih prizadevanjih vseh subjektivnih sil naše družbe, - vprašanje neenakopravnosti znotraj delavskega razreda kot rezultat protislovnega družbenega razvoja (ženske - moški; zaposleni - nezaposleni; mladi - stari; delavci ipd...), - vprašanje položaja poslovodnih organov znotraj samoupravne organiziranosti v OZD kot položaja, ki na sedanji stopnji razvoja socialističnih samoupravnih odnosov objektivno še vedno daje možnost uveljavljanja tehnokratskih družbenih odnosov, - vprašanje temeljne povezave med samoupravljanjem v OZD in delegatskimi odnosi, s katerimi se OZD vključujejo v širši družbeni prostor, - vprašanje socialnega položaja mlade generacije (zaposlovanje, stanovanjska politika, nagrajevanje po delu), - vprašanje nezainteresiranosti mladih delavcev za v 00 ZSMS (TOZD, DO ipd.), - širše razumevanje mladinskega prostovoljnega dela, ki ga ne smemo razumeti izključno kot mladinske delovne akcije ampak širše (raziskovalne akcije, tabori, interesne dejavnosti, razvijanje tehnične kulture mladih itd.), - boj za zdravo okolje in zdravo življenje mladih (proti kajenju, alkoholizmu, narkomaniji, itd.), - proti naraščanju mladinske kriminalitete (prestopništva med mladimi ipd.). Poudariti moramo, da smo pri razpravi razdelali celotno gradivo za XI. kongres, ki še med ostalim zajema vsa ostala področja dela mlade generacije. Gradivo za XI. kongres je zelo revolucionarno in ambiciozno napisano. Zavedati se moramo, da ne sme ostati samo na papirju. Vsi mladi, ki smo vključeni v OO ZSMS (TOZD, KS, šole) moramo stremeti za tem, da bo naše delo učinkovitejše na vseh področjih. Predsednik KS ZSMS DO EMO Občni zbor »DIATI« EMO V četrtek 17.6.1982 je bil občni zbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v prostorih jedilnice. Gostje zbora so bili: tov. Tratnik - raziskovalna skupnost, tov. Kaluža - OSS Celje, tov. Krošelj - DIATI Štore. V odsotnosti bivšega predsednika društva je poročilo o delu društva podal tov. Drofenik. V poročilu je povdarek na napredku pri množični inventivni dejavnosti, organiziranju »okroglih miz« pri reševanju določenih problemov, o propagandnih akcijah pospeševanja inventivnosti itd. Društvo čakajo v prihodnje odgovorne naloge. Kritična gospodarska situacija, ko se srečujemo s pomanjkanjem repromateriala in težavami v devizno bilančnem sorazmerju, zahteva ustrezno angažiranje inventivnih potencialov. Ob razpisanih problemih je priložnost, da društvo še bolj prodre v delo in poslovanje na vsako delovno mesto in s tem pridobi na množičnosti in kakovosti. Na podlagi poročil je občni zbor sprejel razrešnico dosedanjih organov društva. Tov. glavni direktor, Franci Gazvoda je kot častni član društva podelil priznanja. Inovatorji leta so: 1. POZNIČ Slavko, največja gospodarska korist - ODPRES-Kl. 2. PINTER Jože, največ prijavljenih koristnih predlogov -POSODA. 3. PETERNEL Franjo, neteh-nično področje. Diplomo in nagrado za aktivnost so prejeli: HORVAT Leopold - posoda, VVINTMAJER Franc - vzdrževanje, MAČEK Karel - radiatorji, ŠPES Anton - orodjarna, GRIČAR Marija - posoda, BOŽIČ Zoran - kotli, GOLČMAN Miroslav - DSSS, TOMELJ Marjan -posoda, KNEZ Mirko - kotli, GORENJAK Srečko - orodjarna. Na predlog dosedanjega odbora društva in predhodnem posvetovanju strokovnega kolegija je občnemu zboru bila predložena kandidacijska lista novih organov društva, ki je bila enoglasno potrjena. Novi organi »DIATI» EMO so: Upravni odbor: Grdina Ladislav - predsednik, Cirman Branko-podpredsednik, Markež Edi - tajnik, Žvižej Adolf - blagajnik, MilačTomaž-član, Oštir Jože-član, Drofenik Alojz - član, Kavčič Milan - član. Nadzorni odbor: Pristovšek Janko - predsednik, Berginc Jožica - član, Gubenšek Jože -član. Častno razsodišče: Černe Dimitrij - predsednik, Zavšek Ivan - član, Cocej Stanko - član. V razpravi je glavni direktor povdaril, da je društvo sicer opravilo pionirsko delo, kar pa seveda ne zadostuje za napredovanje te dejavnosti v kvalitetnem pogledu. Glede na izobrazbeni in strokovni nivo in številčnost delavcev v DO EMO, bi ob širši aktivnosti predvsem strokovnih delavcev bilo pričakovati, mnogo več uspešnih posegov v proizvodna in poslovna dogajanja, zakar so dane vse možnosti tudi v naprej. Na zaključku se je novi predsednik tov. Grdina zahvalil dosedanjemu predsedniku društva tov. Pešcu za njegovo delo v društvu. Ž. A. Letošnji občni zbor Društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav je vodil tov. Drofenik Alojz. Glavni direktor tov. Franci Gazvoda je predal posebno priznanje najuspešnejšemu inovatorju (za največjo gospodarsko korist) tov. Slavku Pozniču. Novi predsednik upravnega odbora »DIATI« EMO je tov. Grdina Ladislav. Emajlirec------------------------7 KONGRES MOČI SAMOUPRAVLJALCEV priprave na 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ Priprave na slovenski in jugoslovanski sindikalni kongres so v polnem teku. Zanje je značilno, da jim dajejo ton napori za uresničevanje nalog in ciljev gospodarske stabilizacije in nadaljnjega razvoja nalog in ciljev gospodarske stabilizacije in nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Sindikat mora spodbuditi, da bodo delavci razpravljali o vseh družbenih problemih, soočali pripravljene dokumente za kongres s stvarnimi razmerami in hotenji ter pri tem opozarjali tudi na številne zagate, ki jim v preteklosti nismo bili kos. Priprav na 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se lotevamo v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko je treba v vseh samoupravnih okoljih stabilizacijsko ravnati in pri tem zlasti uveljavljati samoupravljanje kot temeljni družbenoekonomski odnos. V zadnjem času so najvišji organi zveze sindikatov namenili mnogo pozornosti družbenoekonomskemu položaju delavcev, skrbi za ohranjanje izvoza na konvertibilno tržišče in uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu in v družbi, kot smo to zapisali v ustavi, v Zakonu o združenem delu in v drugih družbenopolitičnih listinah. I. 16. 6. 1982 je občinski svet ZSS Celje na svoji 2. redni seji sprejel naslednji program aktivnosti občinske organizacije ZS Celje za priprave na 10. Kongres ZSS in 9. Kongres ZSJ. 1. Občinski svet ZS ugotavlja, da so vsebinske in organizacijske priprave na omenjena kongresa ZSS začele že z občnimi zbori osnovnih organizacij ZS, nadaljevale na konstitutivnih sejah konferenc osnovnih organizacij, skupščinah občinskih odborov dejavnosti ter sklenile s skupščino občinske organizacije ZSS, ki je izvolila 35 delegatov za 10, kongres ZSS in 4 delegate za 9. kongres ZSJ. 2. Za učinkovito razpravo v predkongresnih aktivnostih je pripravljeno poročilo, spremembe in dopolnitve Statuta ZSS in osnutek resolucije. Osnovne organizacije ZS in konference osnovnih organizacij morajo razpravljati o vseh dokumentih in ustrezne pripombe posredovati najpozneje do 6. 9. 1982 odboru za priprave na kongres pri občinskem svetu ZS. Zadolženi: predsedniki OOZS in KOOZS in delegati za oba kongresa. 3. Občinski svet ZS je zadolžil predsedstvo občinskega sveta ZS, da na svoji naslednji seji imenuje odbor za priprave na oba kongresa ZS v Celju. 4. Občinski svet ZS je sklenil, da se morajo vsi izvoljeni delegati ustrezno vključiti v priprave in da mora najmanj 60 % delegatov pripraviti kongresne razprave. 5. Da zagotovimo enotno usmeritev v izvajanju programa gospodarske stabilizacije v vseh delovnih okoljih moramo upoštevati, da so izhodišča dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v naši družbi rezultat posega v naša gospodarska gibanja in osrednja naloga OOZS in K OOZS ter vseh organov občinskega sveta ZS. Sindikat je dolžan zahtevati od ustreznih strokovnih institucij na nivoju občine zlasti pa v OZD, da se mora vsebina programov stabilizacije prilagoditi razmeram, tako znotraj združenega dela, kakor tudi družbenih dejavnostih. Nosilec naloge: Koordinacijski odbor za učinkovito gospodarjenje. 6. V vsestranske priprave na oba kongresa ZS se morajo vključiti sredstva javnega obveščanja, tako interna glasila OZD, kot tudi informativna sredstva v širši družbeni skupnosti (RTV, Delo, Večer, Delavska enotnost, Novi tednik in radio Celje, Ljubljanski dnevnik itd.). 7. V priprave na kongresa ZS se morajo vključiti vsi voljeni člani občinskega sveta ZSS in njegovih organov (odbori, sveti in komisije). 8. Organizirati moramo razprave o posameznih aktualnih temah iz dokumentov za oba kongresa. Razprave naj bodo konkretne in organizirane po posameznih področjih, da bi lahko oblikovali konkretne pripombe in predloge ter naloge za delo sindikatov na vseh nivojih zlasti pa v Celju. II. 29. junija 1982 je predsedstvo občinskega sveta ZS imenovalo Odbor za priprave na 10. kongres ZSS in 9. kongres ZSJ v sestavu: 1. VRBNJAK Franc - predsednik občinskega sveta ZS (predsednik odbora), 2. MEDVED Miro - sekretar, 3. GOZD-NIKAR Mirko - Železarna Štore, 4. SIMON Tomo - Ingrad, 5. SKALE Božo - Libela, 6. STROPNIK Vera - Celjske lekarne, 7. GOLOUH Janez - Prevozništvo. III. 26. 7. 1982 se je sestal odbor za priprave na oba kongresa in sprejel naslednji operativni načrt dela: 1. V predkongresno aktivnost moramo vključiti vse izvoljene delegate, to pa bomo storili na tak način, da bomo vsakemu delegatu dodelili eno tematsko področje iz Resolucije, ki ga mora analizirati in skozi javno razpravo oblikovati in pripraviti osnutek razprave. 2. OOZS moraj biti temeljni nosilci nalog javnih razprav. To nalogo bodo zagotovili občinski odbori sindikatov dejavnosti, ki bodo pripravili ustrezne* teme za razprave v posameznih sredinah. 3. Organizacijske priprave naj bodo v OOZS zaključene do 15. 8. Med tem časom bodo sklicali aktiv predsednikov OOZS in konferenc OOZS. 4. K sodelovanju je treba pritegniti tudi občinsko konferenco ZKS, SZDL, ZSMS, občinski odbor ZB NOV, upokojence, samoupravne interesne skupnosti, da bi izrazili svoj odnos do vsebinskih priprav na kongresa. 5. Da bodo priprave na kongrese ZSS in ZSJ dobile svoj pomen tudi v širši družbeni skupnosti, se je odbor odločil za razgovor z vsemi uredniki internih glasil OZD in predstavniki sredstev javnega obveščanja na katerem bo predstavil konkretne aktivnosti ter skupaj z njimi izoblikoval program njihovih akcij. 6. Priprave bomo popestrili tudi s predstavitvijo kulturne dejavnosti naših delavcev (likovna razstava, prikaz inventivnih dosežkov, koncerti delavskih pevskih zborov). 7. Na nivoju občine bomo v dneh med I. in 10. septembrom organizirali problemske konference: 1. Vpliv delavcev na investicije 2. Zaposlovanje mladih in pripravništvo 3. Zbiranje odpadnih surovin (stalna akcija) 4. Selektivnost ukrepov na področju skupne porabe 5. Samoupravna delavska kontrola 6. Solidarnost med TOZD 7. Stabilizacijska aktivnost s povdarkom na izvoz, racionalni uporabi materiala in oskrbi z repromaterialom 8. Nagrajevanje individualne uspešnosti dela V pripravi gradiva bodo sodelovale tudi nekatere OZD ter strokovne službe izvršnega sveta, skupščine občine in samoupravne interesne skupnosti. IV. 27. 7. 1982 je predsedstvo Občinskega sveta ZSS soglašalo z operativnim načrtom odbora in sprejelo naslednji rokovnik aktivnosti: 30. 7. 1982 - Tiskovna konferenca 1. 8. 1982 - Poslan konkreten program aktivnosti v sindikalnih dejavnosti. 5. 8. 1982 - Sklic delegatov za oba kongresa ZS (Dogovor o prevzemu tematskih področij, način vodenja razprav v OOZS, konkretne naloge delegatov in priprave na kongresne razprave). 16. 8. 1982 - Sklic aktiva predsednikov konferenc OOZS in OOZS (konkretna akcijska usmeritev o načinu in vsebini vodenja javnih razprav v OOZS) in dogovor o vključitvi vseh vodstev DPO in samoupravnih or- ganov ter poslovodnih struktur v predkongresne aktivnosti. 18. 8.1982 - Sklic predstavnikov zveze kulturnih organizacij, občinske raziskovalne skupnosti, kulturnih društev v DO in ustreznih organov pri občinskem svetu ZS za pripravo in izvedbo programa prireditev v počastitev kongresov. Od 1.9. do 10. 9. 1982-Izvedba problemskih konferenc. 14. 9.1982 - Seja občinskega sveta ZSS zaradi obravnave prispelih pripomb iz javne razprave in izoblikovanja stališč in predlogov na posredovana kongresna gradiva. DO EMO CELJE Komisija za reševanje stanov, vprašanj Datum: 1/7-1982 Na osnovi 68. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj potreb delavcev in sklepov delavskih svetov, komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO Celje objavlja: RAZPIS za dodelitev posojil za gradnjo stanovanjskih hiš in stanovanj ter prenovo. 1. Za dodelitev posojila se lahko prijavijo samo delavci, zaposleni v DO EMO. 2. Skupni znesek za posojila znaša: 6,078.024,00 din a) za individualno gradnjo: 5,166.320,00 din b) za prenovo: 911.704,00 din 3. Glede na razpoložljiva finančna sredstva v letu 1982 je zgornja meja možnosti pridobitve posojila 200.000,00 din za individualno gradnjo in 90.000,00 din za prenovo. Pogoj za prijavo na razpis je zaključena I. faza gradnje ali pridobljeno soglasje za prenovo 4. Prenova pomeni pridobitev nujnih življenjskih prostorov in ureditev sanitarij. 5. Pogoji za pridobitev posojila: a) prosilec mora biti kreditno sposoben, b) imeti mora zagotovljena vsa druga sredstva za gradnjo (bančno posojilo), c) da ima priloženo gradbeno dokumentacijo, d) da ima priloženo listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča, na katerem se gradi objekt, e) za prenovo; potrdilo o priglasitvi dela za prenovo. Priglasitev k razpisu je pismena in mora vsebovati naslednje podatke: 1. Ime in priimek, rojstni podatki, dela In naloge upravičenca ter TOZD oz. DS SS v katerem je zaposlen upravičenec. 2. Predračunska vrednost hiše. 3. Priložiti je potrebno kopijo ali predpis gradbenega dovoljenja in lokacijskega dovoljenja, listino o lastništvu oz. solastništvu zemljišča na katerem se bo objekt gradil, dokazilo o zagotovljenih lastnih sredstvih. Prijave za razpis se vložijo na posebnem obrazcu, ki se prejme v tajništvu TOZD ali DS SS. Prijave za dodelitev posojila zbira sektor za kadrovske in samoupravne odnose - oddelek za družbeni standard, tov. Veber Marjana vsak dan od 6.-7. ure in 11.-12. ure. Sprejemajo se samo prijave na razpis tistih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje navedene v 21. in 27. členu pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Vse prijave, ki ne bodo izpolnjevale navedenih pogojev, se zavrnejo kot neutemeljene in se ogled ne bo opravil. Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO EMO Celje 8 Emajlirec LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pregled obrambnih aktivnosti v DO EMO za prvo in drugo polletje 1982 Na osnovi smernic posredovanih v reviji INDOK-SLO in DS, ter na osnovi ugotovljenih potreb in možnosti v DO EMO in pregleda obrambnih priprav, smo pričeli že v samem začetku leta z aktivnostmi, na področju obrambnih priprav. Aktivnosti so se izvajale na iniciativo občinskih upravnih organov za LO in DS ter na osnovi programov aktivnosti, ki smo jih izdelali v skladu z omenjenimi smernicami, ter pregledom. O konkretnih aktivnostih posameznih enot CZ in NZ smo že pisali in tudi o rezultatih, tokrat pa želimo predstaviti aktivnosti na področju obrambnih priprav celoviteje. V pregledu bomo obdelali predvsem naslednje ključne aktivnosti: obrambno usposabljanje CZ in NZ, ter štaba CZ, opremljanje struktur CZ NZ z osebno in skupno opremo ter izdelavo obrambnih dokumentov in usklajevanje normativnih aktov za SLO in DS, z določili oz. vsebino novega zakona o SLO in DS. Usposabljanju enot CZ in NZ smo namenili osrednjo pozornost. Zavedamo se, da nam dokumenti lepo napisani in sodobna oprema ne pomenijo dosti, brez ustrezne usposobljenosti. Tako je v prvem polletju bilo organizirano usposabljanje: za enoto CZ za nudenje prve medicinske pomoči, za ga- silsko enoto CZ, za splošne enote CZ in usposabljanje pripadnikov NZ. Organizirano je bilo predvsem dopolnilno usposabljanje za enote CZ in sicer za vse obveznike PMP in GE CZ. Usposobljene enote CZ so se udeležile sektorskega tekmovanja in na dveh občinskih tekmovanjih. Pripadniki NZ so se usposabljali po predpisanem programu DU Celje in sicer iz vseh TOZD vključno z DSSS. Pomembno vlogo pri organiziranju in doseganju dobrih rezultatov so odigrali komiteji za SLO in DS TOZD in posamezni odgovorni nosilci obrambnih priprav v posamezni TOZD/ DSSS, kot so predsedniki komitejev, upravitelji obrambno varnostnih načrtov, VOP, načelniki NZ in drugi. Vodstvo štaba CZ je bilo ves čas odgovorno vključeno poleg strokovnih služb pri organiziranju usposabljanja. Naloge so koordinirane in potrjene na koordinacijskem komiteju za SLO in DS DO EMO. Opremljanje enot CZ poteka po planu za I. 1982. Nekatere vrste opreme ni možno nabaviti v specializiranih prodajalnah vendar računamo, da se bo do konca leta stanje izboljšalo. V prvi vrsti so usmerjeni napori, da se vsi obvezniki opremijo z osebno opremo in zaščitnimi sredstvi z (OZK-RBK). V postopku so vloge za pridobitev nabavnega dovoljenja za nabavo opreme NZ. Člani štaba CZ so vsi usposobljeni in jih DO EMO CELJE Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev Datum: 1/7-1982 Na osnovi 68. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih potreb delavcev DO EMO in sklepov delavskih svetov TOZD in DS SS, objavljamo: RAZPIS za dodelitev in zamenjavo stanovanj Na razpis za dodelitev in zamenjavo stanovanj se lahko prijavijo vsi delavci zaposleni v DO EMO, ki želijo pridobiti ustrezno stanovanje oz. zamenjati ne glede na to, če so prošnje že podali. Prijave morajo podati tudi tisti delavci, ki so bili že uvrščeni na prednostni listi v letu 1978. Prijavo, oz. obrazec dobite v tajništvu TOZD kjer ste zaposleni in jo oddate v oddelku za družbeni standard tov. Veber Marjani, vsak dan od 6.-7. ure in 11.-12. ure. Razpis velja od dneva objave v uradnem glasilu Emajlirec pa do 20/8-1982. Vse prijave, ki bodo prispele po tem roku, se bodo zavrnile. Komisija za reševanje stanov, vprašanj delavcev DO EMO Celje bomo tekoče usposabljali glede na spremembne v sestavi štaba CZ. Na področju izdelave obrambnih dokumentov tekoče usklajujemo dokumente z DPS in obrambne dokumente na relaciji TOZD-OZD. Manj je storjenega na področju usklajevanja z KS-Gaberje kar bomo po zadolžitvah iz akcijskega načrta za I. 1982 realizirali. V določenih TOZD so že pričeli z izdelavo načrtov CZ predvsem tam kjer so formirane splošne enote CZ. Po izvršenem pregledu obrambnih priprav v TOZD in na nivoju DO se odpravljajo ugotovljene pomanjkljivosti tako, da bodo dokumenti usklajeni z realnimi možnostmi ter potrebami predvsem pa uporabi v primeru nastanka izrednih razmer brez nezaželenih posledic. Normativna ureditev za SLO in DS je bila v prvem polletju usklajevana in dopolnjena v skladu z ugotovljenimi potrebami in pomanjkljivostmi. Po izidu zakona o SLO in DS SRS bomo pristopili k usklaje- vanju SSA oz. normativnih aktov za področje SLO in DS. Določila o omenjenih aktih bomo dopolnili v skladu s spremembami zakona o SLO in DS ter specifičnimi potrebami DO kot TOZD vključujoč DSSS. Na koncu pregleda želimo predstaviti aktivnosti, ki se bodo odvijale do konca I. 1982: - izdelati vojnopolitično in varnostno oceno za DO, TOZD/DSS, - nabavljanje skupne in osebne opreme za specializirane in splošne enote CZ, - nabavljanje opreme NZ, - ažuriranje obrambnih načrtov, - uskladitev normativnih aktov za SLO in DS, - usklajevanje obrambnih priprav med KS in OZD, - izvedba interne vaje CZ in NZ v EMO, - vključevanje novih obveznikov CZ v SPE in v specializ. po potrebi glede na fluktuacijo, - ažuriranje načrta CZ DO EMO, - usklajevanje obrambnih načrtov med TOZD in OZD, - ureditev prostorske stiske za skladiščenje opreme CZ in NZ, - priprave na usposabljanje enot CZ, ki še niso bile uspo-sabljane (TRE, EVR, EZ delno, RBK nadaljevanje dopolnilnega usposabljanja), - formirati oddelek oz. ekipo za zaklonišča, - nadaljevanje usposabljanja GE CZ po programu za I. 1982, - izdelava oz. dopolnitev načrta zaklanjanja, - izdelava operativnih načrtov CZ oz. dopolnitev tistih, ki še niso dovolj akcijsko-uporab-ni, - ureditev kadrovske evidence za SLO in DS, - izvršiti analizo stanja v skladu s smernicami in cilji razvoja CZ v SRS za obdobje 81 /85. Naloge bomo ob podpori odgovornih organov, strokovnih služb in posameznikov za obrambne priprave uspešno realizirali. E. O. - usposabljanje splošnih enot CZ, EMO trim kolesarske poti V mesecu aprilu je športno rekreativno društvo EMO Celje postalo bogatejše še za eno obliko rekreacije - kolesarjenje. Kolesarska sekcija, ki deluje v okviru RŠD EMO, je bila potrjena na občnem zboru 6. junija na Celjski koči. Ker je kolesarjenje pretežno frekventna oblika rekreacije, ki je najbolj intenzivna v poletnih mesecih, največji ljubitelji pa sezono močno podaljšajo do pozne jeseni in začno zgodaj spomladi, lahko trdimo, da je kolesarjenje oblika rekreacije, ki je primerna za vse starostne skupine ljudi in je aktivnost, ki jo lahko gojimo skoraj celo leto. Kot vse ostale športne sekcije, je tudi kolesarska izdelala svoj letni program dela. Letošnji program športnih prireditev zajema udeležbo na treh največjih kolesarskih prireditvah (kozjanski, pohorski in celjski maraton). Res je, da je za nastop na maratonih zahtevana dobra telesna pripravljenost udeležencev, ki je potrebna, če hočemo, da nam bo kolesarjenje užitek in ne muka. V te namene imamo v EMO organizirane treninge, ki se vršijo vsak torek ob 15.45 uri izpred tovarne. Ker pa vemo, da vsak kolesar predvsem začet- nik ne zmore tempa, ki ga diktirajo izkušeni kolesarji, pa tudi zaradi razlik v kolesarski opremi (vsi nimajo dirkalnih koles), se je pojavila praznina. Prav zaradi tega smo se odločili, da uvedemo kolesarsko pot EMO, ki je prvenstveno namenjena vsem delavcem in delavkam v tovarni, ki imajo raznovrstna kolesa (pony, ženska, moška, otroška, športna, dirkalna in specialna), saj se je nanjo moč podati ob vsakem času, oziroma ponuja možnost rekreacije cele družine. Upravni odbor kolesarske sekcije se je odločil za tri kolesarske poti, ki se med seboj razlikujejo po dolžini in po težavnosti. Vsem trem potem je skupni start in cilj - to je tovarna EMO, kjer bo pri informatorju možno dobiti tudi startni karton. Potek kolesarjenja ¡zgleda takole: Pri informatorju dvignete trim kartonček, na katerem so označene vse tri kolesarsko trimske poti EMO. Odvisno od izbrane kolesarske poti prevozite pot, kot je označeno na trimskem kartonu. Ko kolesar prispe do kraja, kjer je kontrolna točka, si v zgornji levi kot trimskega kartona vtisne pečat, ki ga dobi (npr. za pot št. 3 v recepciji hotela Prebold). Ko kolesar prispe do tovarne odda trim karton v posebno škatlico, ki bo v vratarnici pri upravni zgradbi, še prej pa na karton s tiskanimi črkami napiše svoj priimek in ime ter starost. Kolesarske poti EMO omogočajo nastop tudi kolesarjem in kolesarkam, ki niso doma v neposredni bližini Celja. V takem primeru bo nekdo, ki je doma iz Žalca dopoldne dvignil kontrolni karton pri informatorju, popoldne pa bo prekolesaril pot št. 3 z začetkom v Žalcu preko Šempetra, Prebolda, Petrovč do EMO, tam oddal žigosan kontrolni karton in od tam naprej s kolesom nazaj v Žalec. Komsija bo vodila posebno evidenco, ki se bo večkrat objavila v Emajlircu. Na koncu leta se bodo podelila tudi priznanja najvztrajnejšim kolesarjem in kolesarkam razdeljenih na naslednje starostne skupine: MOŠKI Skupina A (nad 51 let) Skupina B (41 do 50 let) Skupina C (31 do 40 let) Skupina D (do 30 let) Emajlirec Franček Knez uspešen v Eigerju V steno se je odpravil samo s 3 klini, 3 oponkami, 10 metri vrvi, 2 kladivi za led, derezami in čelado ter vetrovko. Naš sodelavec, prekaljeni alpinist je eden redkih, ki je severno steno slovite gore preplezal sam in še to v vsega šestih urah. Franček Knez je bil s prijateljem Pečovnikom v Eigerju že pred petimi meseci, sredi trde zime, kjer sta vstopila v'steno kljub slabemu vremenu. Toda pod Rode Flukom sta morala obrniti. Sipek sneg, led, snežni balkoni, so terjali svoje. Nato je Franček spet pridno treniral in plezal, bil vodja najuspešnejše naveze v Andih in se takoj po povratku spet usmeril v Eiger. Tokrat je za spremembo odšel pod severno steno Eigerja (Švica) sam in v ponedeljek 12. t. m. v vsega šestih urah kot prvi Jugoslovan preplezal Klasično smer. Vrh je sicer res visok »le« 3619 m, toda njegova mogočna 1800 m visoka severna stena spada med »tri zadnje probleme Alp«. Po številnih poskusih in žrtvah so jo prav po tej smeri prvi zmogli: Nemca A. Heckmair in L. Vorg ter Avstrijca F. Kas-parek in H. Harrer. Trikrat so morali bivakirati. Potem je bila še velikokrat preplezana, saj je cilj skoraj slehernega alpinista, tudi več novih smeri so preplezali, v njej so se skušali na vse mogoče načine, tudi pozimi in solisti. V tako kratkem času, kot se je steno posrečilo preplezati Knezu, pa je menda ni še nihče. Vzpon prek S stene Eigerja po Klasični smeri pa Knezu ni bil dovolj. Po svoji stari navadi je iskal možnosti tudi za novo smer. In če številna preverjanja niso zatajila, mu je uspelo. V skrajnem desnem delu stene je preplezal Dvojko (IV+/III—IV: 15. t. m.) in to v vsega treh urah. Uspelo mu je, čeprav mu vreme ni bilo naklonjeno. Ob prvem vzponu je še imel bolj ali manj normalne razmere, lepo vreme in malo snega (le na lediščih je bil slab led; največ težav je imel v Rampi In v izstopnih poteh zaradi požleda). Potem pa se je pooblačilo in skoraj vsako popoldne so bile nevihte. EIGER - Veliko je že smeri v njegovi severni steni, sedaj je ena tudi sad naših alpinistov. Franček Knez je eden redkih alpinistov, ki je severno steno slovitega Eigerja preplezal sam in to v rekordnih šestih urah. ŽENSKE Skupina A (nad 51 let) Skupina B (41 do 50 let) Skupina C (31 do 40 let) Skupina D (do 30 let) Najmanj zahtevna in zelo primerna za družine je kolesarska pot št. 1. Proga poteka od EMO do Bežigrada mimo Bukovžlaka do Žepine, Ljubečne mimo gostilne »Marjanca« do Vojnika, kjer se v Gostilni »Lovec« dobi žig. Nato se obrnete nazaj proti Celju in pri Arclinu zavijete na levo, da se izognete cesti I. reda. Pot poteka skozi Trnovlje do ceste I. reda in po njej do tovarne. Dolžina te proge je 21 km. Trim pot št. 2 se prav tako začne v EMO in do Višnje vasi, kjer zavijete proti Dobrni, vozite po cesti I. reda. V hotelu Dobrna žigosate karton in pot nadaljujete po vzponu in do ceste, ki pelje v Velenje, kjer se obrnete proti Petrovčam in pri gostilni »Ferveg« zavijete levo, kjer vas ozka, toda asfaltirana cesta vodi skozi Grmovje, Lopato, po Dečkovi cesti do tovarne EMO. Dolžina proge znaša 38 km. Pot št. 3 poteka do hotela Prebold po Dečkovi cesti do kri- žišča, kjer zavijete levo In preko Železnice mimo hotela Merx do Levca in od tam naprej po stranski poti do Petrovč proti Savinji preko mostu, od tu naprej pa po 200 metrih zavijete na desno proti Migojnicam mimo osnovne šole v Grižah, nadaljujete do Šešč in do hotela Prebold, kjer v recepciji dobite štampiljko. Iz Prebolda vas vodi pot skozi Latkovo vas, Do-bertešo vas po glavni cesti do Šempetra, kjer zavijete z nje na desno in nadaljujete skozi Roje, Vrbje in Žalca do Petrovč in od tam dalje po isti poti do EMO. Ta pot je dolga 39 km. Obvestilo o ureditvi telefonskega omrežja PRIIMEK IME STAROST DOBRNA KONTROLA , VOJNIK 37 km i l±ARCLIN CD , ,* •__________ 1 JUBECNA . F!RESICA 1. KONTROLA SOSTILM LOVEC VOJNIK 2. —u HOTEL DOBRNA DOBRNA 3. “ HOTEL PREBOLD PREBOLD V. 'A R S D i(f> i 1 i V 1. • J I • dTRNCVUE J 'r?Z 1 , . .. Jf 21 km/ ¿TCT- vi-—J- L 39 km* O) EMO Z instaliranjem nove telefonske centrale in s pridobitvijo dodatnih zunanjih telefonskih linij so se razmere pri telefoniji v naši DO bistveno izboljšale. Težave in napake, ki se še ponavljajo izvirajo iz starega omrežja pri nas ali pa je njihov izvor v javni PTT mreži. Na slednje nimano nobenega vpliva, lahko pa odpravimo vse motnje, ki nastajajo pri nas. Zato vas prosimo za sodelovanje. Posebej pogost je pojav »presluhov«. Praktično to pomeni, da pri pogovoru slišimo še druge govornike, ki govorijo na sosenjih telefonih ali telefonskih linijah. Za odpravo teh motenj potrebujemo čimveč podatkov, ki jih lahko nudite samo vi. Podatki naj obsegajo: 1. Vašo telefonsko številko 2. Katero telefonsko številko ste klicali 3. Tošen čas pogovora 4. Če je le mogoče, skušajte ugotoviti kdo je motil vaš pogovor; številko motečega telefona ali osebo, če ste jo uspeli prepoznati po glasu. Te podatke pošljite pismeno na elektro obrat, ali sporočite po telefonu na številko 218. Sporočite tudi druge motnje, ki ste jih opazili. Ureditev omrežja, kjer se pojavlja »presluh« je zelo težavna in praktično nemogoča brez sodelovanja uporabnikov. Z vašo pomočjo pa bi lahko težave v telefoniji razmeroma enostavno in učinkovito odpravili. Za sodelovanje se zahvaljujemo! Obratovodja el. obrata Kukovič Vlado 10 Emajlirec Marta Turnšek in Adolf Žvižej, dva izmed uspešnih organizatorjev TRIM DNEVA. V soboto 26/6-1982 je komisija za šport in rekreacijo DSSS organizirala s pomočjo IO OOS DSSS in RŠD EMO TRIM DAN DSSS v TRATNI ob Slivniškem jezeru. Namen prireditve je bil zbližati delavce zaposlene v DSSS in TOZD Frite, ter jim nudili šport-no-rekreativno, kulturno in zabavno prireditev v prijetnem okolju ob Slivniškem jezeru. Prijave za udeležbo na TRIM dnevu so zbirali vsi člani komisije za šport in rekreacijo DSSS. Pri prijavi so udeleženci plačali 100,- din kot lastno udeležbo, ki je bila namenjena skupaj s sredstvi OOS in RŠD EMO, za organizacijo prireditve. Program TRIM DNEVA DSSS je bil naslednji: ob. 9.00 uri - namizni tenis, streljanje z zračno puško, odbojka, ob 11.00 uri - malica, ob 11.30 uri - mali nogomet, ob 14.30 uri - skakanje z vrečami, vlečenje vrvi, ob 16.30 uri - tekmovanje finalistov v posameznih akcijah, ob 17.00 uri - TRIM tek, ob 18.00 uri - razglasitev rezultatov najbolj uspešnim in piknik v naravi, ob 21.00 uri - zaključek TRIM DNEVA. Šport za vsakogar Na TRIM DNEVU DSSS je bila aktivnost v posameznih akcijah naslednja: 1. PIKADO - udeležba: 35 moških in 37 žensk. Rezultati: 1. Mravlak Drago 71 točk, 2. Valentič Drago 60 točk, 3. Pogelšek Fanika 58 točk. 2. STRELJANJE z zračno puško - udeležba: 62 moških in 37 žensk. Vlečenje vrVi je vedno atraktivna disciplina, ki privabi največ gledalcev in poskrbi tudi za največ smeha. Ivanka Bajuk in Drago Mravlak sta se izkazala tudi kot dobra igralca namiznega tenisa v skupini mešanih parov. Trim dan delavcev DSSS in TOZD Frite V izredno lepem, sončnem vremenu se je TRIM DNEVA udeležilo 125 ljubiteljev množičnega rekreativnega tekmovanja. Rezultati - moški: 1. Gregorčič Emil 73 krogov,2. Zupanc Peter 72 krogov, 3. Selič Marjan 67 krogov. Rezultati - ženske: 1. Grobin M. 40 krogov, 2. Belak S. 37 krogov, 3. Artiček B. 34 krogov. Rezultati - otroci: 1. Grobin Milan 47 krogov, 2. Strašek Janko 31 krogov, 3. Šrot Katja 28 krogov. 3. SKAKANJE Z VREČAMI -udeležeba: 28 moških in 18 žensk. Rezultati - moški: 1. Gregorčič Emil 15,39 sek., 2. Gregl Zdenko 15,61 sek., 3. Vodeb Boris 17,43 sek. Rezultati - ženske: 1. Kome-rički Branka 10 sek., 2. Zupančič Breda 11 sek., 3. Turnšek 12 sek., Grolin 12 sek., Valentič 12 sek. 4. NAMIZNI TENIS - udeležba: 25 moških in 25 žensk. Rezultati - moški pari 1. Družina Valentič. 5. VLEČENJE VRVI - udeležba: 22 moških in 12 žensk. Rezultati - moški: 1. Organizatorji (Lichteneger, Kolar, Šta-bus, Grilanc). Rezultati -ženske: 1. Simpatične (Komerički, Grobin, Kreže, Fijavž). 6. ODBOJKA - udeležba: 36 moških in žensk. Rezultati: 1. Simpatični, 2. Organizatorji. 7. TEK - udeležba: 50 moških in 30 žensk. 8. NOGOMET - udeležba: 27 tekmovalcev. Rezultati: 1. Simpatični (Kvartič St., Kvartič Ml., Valentič D.); 2. Univerzalni (Žvižej A., Žvižej B., Žvižej G.). 9. TEKMOVANJE POSAMEZNIKOV - finale: Zmagovalci: Pikado: Mravlak Streljanje: Gregorčič Skakanje z vrečo: Gregorčič Omenjena tovariša sta se ponovno pomerila v teh treh panogah. Uspešnejši je bil Gregorčič z dvema pos. zmagama pred Mravlakom, ki je osvojil eno zmago. V izradno lepem vremenu se je TRIM DNEVA DSSS udeležilo ljubiteljev množičnega in rekreativnega tekmovanja. TRIM DAN DSSS je uspel v vseh pogledih, tako v množičnosti, aktivnem vključevanju prisotnih v posamezne akcije, glede prehrane in seveda na koncu tudi glede razvedrila (glasba). Vsem, ki so sodelovali pri organizaciji TRIM DNEVA veljajo iskrene čestitke. Na koncu je potrebno poudariti, da je takšne akcije potrebno TRIM DAN je uspel v celoti, tako v množičnosti, aktivnem vkliu-podpreti in jih organizirati tudi v čevanju vseh prisotnih v posamezna tekmovanja, pa glede pre-prihodnje. hrane in seveda tudi razvedrila ob dobri glasbi. Emajlirec 11 Kristalna vaza in pokal, velik uspeh in priznanje za našo mlado kolesarsko sekcijo. Skupinski posnetek vseh nastopajočih Celjanov na 3. cicloturis-tica internacionale. Poleg ekipe EMO so se maratona udeležili tudi nekateri člani kolesarskega kluba MERX. Ekipo naše delovne organizacije so sestavljali: Gubenšek Dani, Kristan Roman, Radanovič Toni, Jurc Rudi, Prezelj Miran, Tominc Ivan, Ivančič Zmago, Audič Srečko, Pangerl Franc, Flajs Mirko in Vrečar Renato. Start mednarodnega turističnega kolesarjenja je bil na mednarodnem prehodu v Vrtojbi. Zaradi starta, ki je bil ob 9.00 uri, smo se zbrali pred našo tovarno že ob pol petih, da smo v miru naložili na avtomobile svoja kolesa. Po skoraj treh urah vožnje smo srečno prispeli v Vrtojbo. Pri prijavah smo morali imeti veljavne potne liste. Vsak udeleženec je dobil startni karton, ki je bil hkrati tudi dovolilnica za prestop meje. Ko smo imeli vsi startne kartone, smo se počasi pripravili na start, ki je bil na italijanski strani. Točno ob 9.00 uri smo začeli vrteti pedala. Po tridesetih kilometrih vožnje smo si v Novi Gorici malce oddahnili in se okrepčali. Po desetminutnem počitku smo zopet zajahali svoje »konjičke« in se odpeljali na italijansko stran. Pot nas je vodila po ozkih toda asfaltiranih stranskih poteh. Nekaj kilometrov pred ciljem je naša karavana kolesarjev zavila na avtocesto, ki je bila v celoti rezervirana za nas - kolesarje. Na cilj je glavnina kolesarjev prispela nekaj minut pred dvanajsto uro, ostali kolesarji, ki so imeli okvare ali pa so jim pošle moči, pa so prispeli na cilj malce kasneje. Vsak udeleženec je dobil spominsko značko, razglasitev ekipnih zmagovalcev pa je bila najavljena za četrto uro popoldne. Časa je bilo dovolj in vsak ga je izkoristil po svoje. Ob 16.00 uri se je na italijanski strani Vrtojbe pričela slovesnost, proglasitev ekipnih zmagovalcev. Kmalu smo izvedeli, da smo Emovci dosegli odlično tretje mesto za ekipo iz ZRN in ekipo Italije. Ker smo bili med jugoslovanskimi ekipami najboljši smo od predsednika OZTKS Nova Gorica dobili tudi posebno priznanje - kristalno vazo. Zmagovalna ekipa iz ZRN pa je dobila posebno priznanje, ki Miran Prezelj in Srečko Avdič s pokalom, ki ga je naša ekipa prejela za osvojeno odlično tretje mesto (za ekipo iz ZRN in ekipo Italije). Vrečar Renato, Jurc Rudi, Kos Črtomir, Ivančič Zmago: »Vsi, pa čeprav nekoliko utrujeni od naporne vožnje, smo enotnega mnenja, da si takšnih in podobnih »shodov« kolesarjev iz več dežel še želimo, hkrati pa upamo, da se bomo prihodnje leto udeležili tega srečanja še v večjem številu«. Ker je bila ekipa naše delovne organizacije najbolje uvrščena med jugoslovanskimi ekipami, je od predsednika OZTKS Nova Gorica prejela posebno priznanje - kristalno vazo. Kolesarji EMA uspešni v Italiji KOLESARSKA SEKCIJA EMO ZASEDLA III. MESTO NA MEDNARODNEM TURISTIČNEM KOLESARJENJU V VRTOJBI PRI NOVI GORICI Kolesarska sekcija Športnega društva Meblo iz Nove Gorice, je organizirala v sodelova- nju z »G. S. PEDALE GORIZIA«, v nedeljo 20. jinija, kolesarsko prireditev: 3. mednarodno turis- tično kolesarjenje (3. cicloturis-tica internazionale) po Jugoslaviji in Italiji, na katerem so sodelovali kolesarji iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Švice in Nemčije. Organizacija kolesarske prireditve je bila solidno izvedena, čeprav bi lahko bila še boljša. Pogrešali smo zlasti še okrepčilo na cilju, pa tudi ambulantni vozovi bi lahko bili boljše založeni z sanitetnim materialom. Kot zanimivost velja pripomniti še to, da so se naši sosedje Italijani, ki že itak slovijo po svoji bogati kolesarski tradiciji tako gledalci kot ostali motorizirani udeleženci v prometu izredno izkazali, saj so se dosled-nod držali navodil organizator- ga je podelil italijanski predsednik Sandro Pertini. Zaradi državnih obveznosti se podelitve ni mogel udeležiti. Namen te kolesarske prireditve je združiti kolesarje iz vseh dežel, zato je tudi kriterij izbran tako, da se za točke štejejo prevoženi kilometri tekmovalcev. Med prevožene kilometre je vključena tudi razdalja od kraja od koder kolesarji tudi pridejo (Celje). Po takšnem kriteriju organizatorja smo Emovci prevozili 3300 km (220 km Celje - Vrtojba + 80 km maraton) x 11 tekmovalcev = 3300 km. Po uspešnem zaključku smo se odpravili proti domu. Med potjo smo se ustavili in proslavili našo nadvse uspešno udeležbo s tem, da smo, kot se spodobi, skupaj z nekaterimi člani kolesarskega kluba Merx iz Celja popili vino iz pokala. Vsi, pa čeprav nekoliko utrujeni od dolge vožnje, smo bili enotnega mnenja, da si takšnih in podobnih »shodov« kolesarjev iz več dežel še želimo in upamo, da se bomo v prihodnjem letu udeležili tega srečanja še v večjem številu in če bo po sreči tudi z žensko ekipo. M. P. 12 Emajlirec Kadrovske vesti od 1.6. do 30. 6. 1982 Sprejeti na delo: SIMONIŠEK Liljana, JERAJ Ksenija, PODERGAJS Ludvik, LAJIČ Zoran, ORIZAROV Krsto, ŽAVSKI Janko, GREGORC Božidar, GRADIŠNIK Boris, ŠRAMEL Vojko, PUŠNIK Srečko, JURKOŠEK Ivan, JAGER Peter, ŠKET Avgust - vsi TOZD Posoda; KOROŠEC Božidar, RIBIČ Mihael, KUKOVIČ Drago, TOMPLAK Ivan, GAJŠEK Branko, GOBEC Silvester, ZEME Vladislav, BOMBEK Borut, HRVAČANIN Bore, ZGO-NEC Jože - vsi TOZD Kotli; VRABIČ Darko, ZORE Željko, PETERLE Marjan, VEBER Miran - vsi TOZD Orodjarna; HRVAČANIN Zoran, ZAZJAL Ludvik, SKERBIŠ Dragan, MLAKAR Stanislav - vsi TOZD Vzdrževanje; BOBINAC Franc, UDRIH Tomaž - oba TOZD Skupne službe; PRALIJA Nikola, ZALOKAR Milena - oba TOZD Skupne službe (Crikvenica). Iz DO so odšli: PREBREZA Sazbina, VUČENOVIČ Danka, VUKADINO-VIČ Milanka, MILOVANOVIČ Danka, MATKOVIČ Ivan, BLA-ZINŠEK Anton, BRENK Andrej, FERLIČ Miran - vsi TOZD Posoda; ZORKO Bruno - TOZD Orodjarna; RADAKOVIČ And-rija, ČOLOVIČ Milivoj - oba TOZD Kotli; PODHRAŠKI Silvo - TOZD Vzdrževanje; KUNSTIČ Željko, ŠAKIČ Vilko, DRO-VENIK Branko - vsi TOZD Kontejner. Umrla sta: BEZGOVŠEK Slavko, roj. 7.10.1946-TOZD Kontejner. KOLARIČ Karl, roj. 11.8. 1933 - TOZD Frite. Poročili so se: GORŠEK Branka - KANDOLF, BRATUŠEK Majda -KOS, obe TOZD DSSS; UŽMAH Cvetka - KRAJNC, OJSTERŠEK Štefka - ZORKO, RADIČ Zora - JALIČ, ŠOLINC Jožica - NOVAK, vse TOZD Posoda. Upokojili so se: TURNŠEK Zmagoslav, roj. 4. 4.1942, Razgor 15a, Vojnik - TOZD Odpreski. SMREČNIK Ivanka, roj. 25.12.1929, Kotnikova 9, Celje - TOZD Posoda. BRINOVEC Marija, roj. 24. 7. 1929, Gomilsko 10, Žalec - TOZD Posoda. od 1. 7. 1982 do 31. 7. 1982 Sprejeti na delo: VENGUŠT Verica, POTOČNIK Andrej - oba TOZD Kotli; ZEČIRI Fehmi - TOZD DSSS (nabava); ŠNABL Matjaž -TOZD DSSS; ŠMUC Milan - TOZD Kontejner; NAVOTNIK Edvard, DUJLOVIČ Petar - oba TOZD Posoda. Iz DO so došli: ROTAR Nataša, TEPEŽ Franjo, OBROVNIK Franc - vsi TOZD Kotli; TURNŠEK Mojca, ZAKOŠEK Miroslav, PEČNIK Branko, JAZBINŠEK Milan, TORIČ Hasan, NAVOTNIK Edi, HROVATIČ Branko-vsi TOZD Posoda; MLAKAR Stanislav, GORNIK Srečko - oba TOZD Vzdrževanje; KOKANOVIČ Božo, ŽLENDER Erik - oba TOZD Orodjarna; BOBINAC Franc, UDRIH Tomaž - oba TOZD DSSS; GOLUB Ivan -TOZD Kontejner. Upokojeni v mesecu juliju: MASTNAK Berta, roj. 6. 3.1944, ROZMAN Antonija, roj. 10. 4. 1930, HOSTNIK Terezija, roj. 30. 9. 1936, KRESNIK Ema, roj. 15. 4. 1927, ROŽMAN Stanislav, roj. 23. 7. 1922, KRITER Matija, roj. 24. 2. 1922 - vsi TOZD Posoda. VEČKO Silva, roj. 29. 10. 1927 - TOZD Odpreski. PETERNEL Franc, roj. 27. 11. 1923 - TOZD DSSS (nabava). DOBERŠEK Bogomir, roj. 21. 10. 1921 -TOZD Orodjarna. Umrl je: KUKOVIČ Zdenko, roj. 9. 5. 1952 - TOZD DSSS (nabava). Sporočilo sodelavcem SPOROČILO IN ZAHVALA SODELAVCEM Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem tistim, ki so prispevali k lepemu in vrednostnemu darilu, ki mi bo v trajen spomin. Vsem sodelavkam in sodelavcem v odpremi ter ostalim, iskrena hvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali pri odhodu. Posebno se zahvaljujem še upokojenima sodelavcema Vedlin Janku in Leljak Vidi, ki sta si vzela čas in bila prisotna pri poslovilnem odhodu. Vsem skupaj pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu, kolektivu »EMO» pa želim veliko delovnih uspehov. V zadnjem času so se naši sodelavci poslovili od dveh zaslužnih sodelavk. V TOZD Radiatorji se je redno upokojila Karla TRSTENJAK. Franc Peternel ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža KMECL Ivana se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam iz kuhinje za tolažilne besede in venec. Žalujoča žena Danica Kmecl ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica KOLARIČ Karla, se zahvaljujem vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in ve- nec' Žalujoči; mama ter sestre z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta BEZGOVŠEK Slavka, se iskreno zahvaljujem njegovim sodelavcem iz TOZD Emo-kontejner, za izrečeno sožalje, denarno pomoč, venec, ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija z otroci Odšla pa je v redni pokoj uslužbenka Pavla RAVBER. ZAHVALA Ob boleči in pretresljivi izgubi dragega sina in brata KUKOVIČ Zdenka se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali vence in cvetje in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem garaže in skladišča gotovih izdelkov ter godbi na pihala DO EMO. Žalujoči mama Ivanka in sestra Milena z družino Premeščeni v mesecu juniju: SENIC Viktor iz TOZD Kotli v TOZD Kontejner; BABIČ Martin iz TOZD Kotli v TOZD Odpreski; TANŠEK Milan, ZORKO Karl - oba iz TOZD Kontejner v TOZD Kotli; KAJTA Miroslav, NUNČIČ Slava - oba iz TOZD DSSS v TOZD Kotli; ARZENŠEK Anton iz TOZD Odpreski v TOZD Kotli; GORENAK Milena iz TOZD ERC v TOZD Orodjarna. Premeščeni v mesecu juliju: TAMŠE Vinko iz TOZD Kotli v TOZD Kontejner; BEDRAČ Milan iz TOZD Kontejner v TOZD Kotli; LEŠEK Jože, LEŠEK Antonija - oba iz TOZD Radiatorji v TOZD Kotli; PERKOVIČ Jože iz TOZD Kotli v TOZD radiatorji; PANIČ Obrad iz TOZD Posoda v TOZD Kotli; PILKO Irena iz TOZD Posoda v TOZD DSSS (Crikvenica); SKALE Drago iz TOZD Posoda v TOZD Vzdrževanje; BORNŠEK Anton iz TOZD DSSS (kontrola) v TOZD Kotli; VREČKO Franc iz TOZD Kotli v TOZD Odpreski. Poročili so se: KRAJNC Štefka - MERNIK, ČAKŠ Darinka - NAVOTNIK, LESKOVAR Marija - PREGRAD, BEJKOV Vesna - JURJEVIČ - vse TOZD Posoda. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Emajlirec 13 KRIŽANKA št. 22 Sestov/l: SUWI ČEŠKI AVTO PREBIVflLCf) PODRAVJA ICRAUCA S0MM6R JADRANSKI OTOČJE SVIfARSKI PRA KflMTOU ODLIKA RAZCVETA POSVO- JITELJ NASEL3- £wka VINORODNA RASTI /LA 0 DOBIČKAR Kolorad- . 0 HROse RDlCA- UEMOsT LU GRM s TRDIM LEC.0M DEL LJUlb' LlflLE EeiPtftU. ALČIRSK/J LUUJ) AtJ TOM AŠRTRč SMEŠ.N0SJ KOVIUA CER') Y ŽTOR VOJ MO TUJE MOŠKO flLtf s e lamje POTI AOflM „ BOHORIČ 0 ITAL.Not. KLUA) DELEZKR IMŽEUIR ZDE.I-OVAI RAKET M4DA VIDMAR ČETRTI MESEC NElMtKJO- VflUOST s OFicipsv:/ CIM ▼ ► VE2.UIK EVROPSKI DH/OI KOW5 Potozflo i S EXN/)M DUI tu MESEČEV POzjftfk TU} E ŽENSKO IME SPODBUJA} PPAMSkO OKLO TjEL CT-LOTE ODMEV MA1Me.Ni Plug TONCv TDAfŠIC KDOR GOJI A S« Z.0 OČE T NEON Ul ČRTOMIR OlbLfHC LETU 1 GOZDNI POsEk Rešitev križanke št. 21 VODORAVNO: 1. SREČA, 5. OGER, 9, T, 10. MARLBORO, 12. ILO, 14. I, 15. AR, 16. S, 17. LEČA, 19. PLANI, 21. ITI, 22. IRA, 23. AN, 24. ZOJA, 26. O, 27. PIA, A, 28. AREKA, 30. Rn, 31. CE, 32. AIL, 33. TOT, I, 34. AKNE, 35. ABA, 36. JEK, 38. TOMI, 40. ALBANIJA, E, 43. BARIJ, 44. RTV, 46. KARATE, 47. AJA. NAVPIČNO: 1. STILIZACIJA, 2. EMOCIJA, 3. ČA, 4. ARI, 5. OBALA, 6. GORA, 7. ER, 8. RO- SINANTA, 11. L, 13. LETO, 18. A, 19. PROKLETIJE, 20. NAIRO-Bl, 25. ARAK, 27. P, 29. EIN, 33. TAMARA, 34. AKBAR, 37. ELBA, 39. OJ, 41. ARA, 42. NIT, 45. TJ, 42a. EVA. - Slavi - Naše črne točke Disciplinski ukrepi izrečeni v mesecu juniju 1982. Dne 22.6.1982 so bili pred disciplinsko komisijo obravnavani naslednji kršitelji delovne obveznosti (tozd posoda). Rozman Franc, zapuščanje del. mesta - opomin. Koštomaj Vinko, zapuščanje del. mesta - opomin. Petek Rajko, zapuščanje del. mesta - opomin. Plošnik Fanika, neupoštevanje predpisov iz varstva pri delu - opomin. Guček Milena, zapuščanje del. mesta - opomin. Krejlč Vitomir, zapuščanje del. mesta - opomin. Jelovšek Edvard, malomaren pri delu - opomin. Majcen Berta, zapuščanje del. mesta - opomin. Jelenko Oskar, zapuščanje del. mesta - opomin. Kroflič Marija, nepravilen odnos do nadrejenega - opomin. Stojanovič Mladen, vinjen na delu - javni opomin. Simič Milica, neopravičeni izostanki - javni opomin. Maksimovič Jelenko, neopravičen izostanek - javni opomin. Aškerc Franc, vinjen na delu - javni opomin. Furman Milica, fizični obračun - javni opomin. Stevanič Nedo, fizični obračun - javni opomin. Kovačevič Amalija, fizični obračun - javni opomin. Krajnc Kristina, kršenje bol. reda - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mesecev. Špingler Rudi, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev. Borenovič Mirko, povzročanje škode - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev. Pinter Slavko, vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 12 mesecev. Perc Alojz, zapuščanje del. mesta - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 12 mesecev. Brkovlč Arif, fizični obračun - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mesecev. Torič Hasan, fizični obračun - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mesecev. Jazbinšek Vera, malomaren odnos do dela - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 3 mesecev. Turk Romana, vinjena na delu - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev. Čuček Dragutin, vinjen na delu - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev. Horvat Franc, neopravičen izostanek - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 12 mesecev. Benedejčič Srečko, povzročanje škode - prenehanje del. razmerja odloženo za čas 6 mesecev. Šarad Dragan, neopravičeni izostanki - prenehanje delovnega razmerja. Memiševič Jasim, nepravilen odnos do dela, zamujanje na delo - prenehanje delovnega razmerja. Sekulič Stojan, vinjen na delu, neopravičeni izostanki -prenehanje delovnega razmerja. Golub Darko, kraja - prenehanje delovnega razmerja. Blazinšek Anton, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Matkovič Ivan, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Prebreza Sazbina, neopravičeni izostanki-prenehanje del. razmerja. Brenk Andrej, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Ferlič Miran, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Vukadinovič Milanka, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Vučenovič Danka, neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Drovenik Branko (emokontejner), neopravičeni izostanki - prenehanje del. razmerja. Kunstič Željko (emokontejner), neopravičeni izostanki-prenehanje del. razmerja. Pravna služba 14 Emajlirec NAŠ HUMOR »Ali se je Markova svatovšči-na srečno končala?« »Je. Nevesta ga je po štirih našla.« »Leta in leta sem umivala hrbet svojemu možu .. « »Toda tovarišica, to še ni vzrok za ločitev!« »Seveda je! Prejšnjo soboto je imel hrbet že umit.« Zelo Tako pokaže obračun za prvega pol leta in prav tako še za naprej bro se obeta. A kaj, ko ubogi naš OD več s cenami v korak ne gre čas dopusta v EMO je minil in ker po žepih vlada suša vsak zopet na veliko fuša. Naš nov proizvod za naslednje poletje: Jadralna deska za direktorje (M. Alaševič) Soba s pogledom na morje (M. Alaševič) »Vaš natakar je prištel k računu tudi datum!« se pritožuje gost. »Razumljivo! Čas je denar, mar ne?!« * * * »Si zaprl plin?« vpraša na avtocesti nekje pri Postojni žena našega sodelavca, ko so se že dve uri veselo peljali proti morju.« »Sem!« »Pa vodo?« »Da, tudi.« »In elektriko, si izklopil?« »Jasno, da!« »Si zaklenil vrata?« »Sem.« »Kje pa je ključ?« »O, hudiča, v vratih pozabil...« «Vaš način gojenja sadja je popolnoma zastarel. Stavim, da vam to drevo ne rodi niti pet kilogramov jabolk!« »Stavo ste dobili. To drevo je hruška.« * * * »Dragi, otroka bi rada imela!« »Zakaj praviš to meni, saj nisem štorklja...« * * * »Spoznala sva se v discu in ker je bilo zelo temno, to ni mogla biti ljubezen na prvi pogled. Tudi pogovarjala se nisva - je bilo prehrupno. Pa še preveč pijan je bil in se tudi niti predstavil ni. Je torej čudno, če zdaj v stiski, ko ne vem naj tožim zaradi očetov- Modre in manj modre Ostre besede po nekajkratni uporabi otopijo. * * * Le rotacija navzdol je lahko uspešna. * * * S svojimi napakami živimo kot s svojimi vonjavami; ne čutimo jih več, motijo le druge. * * * Le kdo dela ljudi živčnejše kot človek? * * * Tisti, ki ima največ skrbi v ječi je njen direktor. * * * Točnost je umetnost, da pridete na zmenek natanko ob uri, da se potem lahko razburjate zaradi zamude drugega. * * * Čas gre z vsakim drugače; z nekom v zaostanku, z nekom v teku in z nekom stoji. * * * Znanje na pamet ni znanje. * * * Trenutek, ko se rodimo, je korak proti smrti. * * * Poraba lastnih zmot je najpomembnejša odveza. OOOOO <50 00OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 5 00 000000000000000000000000000000oooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi OOOOOOOOOOOOOOOOOO O O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O Q oooooooooooo 500000000000000000000000000000000000''------------------------- 000 00 00 00 00 00 0000 00 0000 0000 0000 0AAn'' 50000000000000000000000000000000C oooooooooooooooooooooooooooooooo 5000000OOOOOOoooooooooooooooooooc OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOo 50000000000000000000000000000000C 000 OOOOOOOOOOOOOOOOOO ooooooooooo^, 5000000OOOOOOOOOOOOOOOOOOoooooooc 000000000000000000000000000000001 500OOOOOOoooooooooooooooooooooooc oooooooooooooooooooooooooooooooo« 50000000000000000000000000000000C OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooooooooooo« 5000000000000000000000000000000 o o oooooooooooooooooooooooooooooooo- 50000000000000000000000000000 oooc oooooooooooooooooooooooooooooooo 50000000000000000000000000000000-OOOOOOOOO------- -----------~ ~ 500000000C OOOOOOOO,-' 5000000 OOOOOO' 5 O O O O O C OOOOOO, 500 OO OC OOOOOO 5000000 - ooooooo 50000000000 ooo oooooooc 50000000000. ooooooooooo 5000000000000 ooooooooooooc 50000000000000 oooooooooooooc 5000000000000C ooooooooooooo - oooooooooo« ooooooooooo 50000000000« ooooooooooo 50000000000« ooooooooooo oooooooooo« ooooooooooo 50000000000« ooooooooooo oooooooooo« ooooooooooo 50000000000« ooooooooooo 50000000000« ooooooooooo p o o o o o o o o o o« ¡ooooooooooo 'OOOOOOOOOO« ------ooooc 50000« ČOOC ’OC r OO« . ooc .ooo« .ooooc . OOOOO' .oooooc OOOOOO' . ooooooc .OOOOOOO' oooooooc . oooooooo ooooooooc Dopust plitek zef> (M. Aloieifič) S prstom bomo pokazali krivce »Tovariši in tovarišice. Otvar-jam sestanek z eno samo točko dnevnega reda: Zdaj pa od besed k dejanjem ali s prstom pokazati krivce. Najprej mi dovolite, da v naši sredi pozdravim predstavnika občine tovariša Prisklednika. Čeprav ni v navadi, da bi še mi obremenjevali take ljudi, smo si ga vendarle drznili povabiti, da bi videl, kako smo se pri nas lotili problmeov. Torej... od besed k dejanjem. Znano vam je, da je naša delovna organizacija v precejšnjih težavah in da takšno stanje traja že nekaj časa. Kaj je bilo storjenega doslej? Veliko, pravijo odgovorni. Morda je res veliko, toda to so le sklepi, stališča, priporočila. Ni pa dejanj, ni akcije, ni ukrepov. Zdaj mora biti temu konec in pika. Torej, ta sestanek pomeni od besed k dejanjem. Od dosedanjih besed. Me razumete? S tem, da smo danes dali na dnevni red to problematiko, smo že prešli od besed k dejanjem. Rad pa bi opozoril na drugi del in sicer s prstom pokazati na krivce. Prav gotovo vsi veste, da so to zelo delikatne stvari. Paziti moramo, da bo - najprej - naše stališče objektivno in stvarno in drugič, da bomo od tod odšli enotni. Ne maram, da bi potem za vogali govorili, »saj jaz nisem bil zato« ali podobno. Torej, s prstom pokažimo na krivce! Kdo bo prvi začel? No, nič se ni treba bati. Kar z besedo na dan ... Ja, ha, čudno. Saj je vendarle veliko, da, ogromno problemov v našem podjetju. No? Prav, bom pa za začetek jaz povedal nekaj problemov. Toda opozarjam vas, da zahtevam od vsakega prisotnega vsaj en konkreten primer. Torej bom začel jaz. Jaz se ne bojim. In tudi vam se ni treba bati. Poglejte, skladišča so polna robe. Kdo je kriv za to? Skladiščnik Posodar vendar, ker pristojne in odgovorne ni obvestil, ko se je pričela roba kopičiti. Pa če to ne bi pomagalo, bi bil dolžan obvestiti delavsko kontrolo, delavski svet. Pa je samo tarnal »kaj bo, kaj bo.« Tak delavec za mene ni samoupravlja-lec. Dejstvo, da je pravkar odšel v pokoj njegov predhodnik njegove odgovornosti nič ne spremeni. Prvi primer. Drugi primer so visoki stroški prevoza našega blaga. Kdo je kriv za to? Šofer Prevoznik ven- dar. Ugotovljeno je, da je - po tahografu - večkrat vozil prehitro. Resda zato; ker je moral za prehod s stranske ceste na glavno čakati tudi po deset in petnajst minut. S hitro vožnjo pa je hotel to nadoknaditi. Toda moral bi vendarle vedeti, da kamion - kot vsak avto pri višjih hitrostih gorivo žre, ne samo kuri. Pa tudi sicer mislim da bi šofer tov. Prevoznik lahko bistveno zmanjšal stroške, če bi na primer na postaji, ko kamion nakladajo ali razkladajo, le tega mimogrede malo popravil. Ne pa, da je ta stara koreta vsak tretji dan v avtomehanični delavnici. Nanizal sem torej konkretna primera, ki jih mora ta sestanek obsoditi. Ne »jih mora« ampak jim obsojamo. No, zdaj pa še ostali. Dejal sem, vsak en primer... No prosim ...' Nič ...? No morda tudi zdajle niste vsi pripravljeni? Če je tako, predlagam, da se čez tri mesece dobimo in da do takrat vsakdo pove konktreten primer. Zdaj gre zares. Če se zadeve ne bomo lotili odločno, bomo čez pol leta spet ugotavljali isto. S tem zaključujem današnji sestanek!«