116. številka. Ljubljana, v soboto 23. maja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan avečer, izboči nedelje iti praznike, ter velja po pošti prejemati za avstri j sko-ogersku dežele r.a vbo k na Slovenskem, popolnem zmožen slovenščine in nemščine, kar mu jako zlekša bodoče pozvanja ^lede na potrebnost jezikovnega znania. - Vsi učitelji, profesorji in ravnatelji na. Slovenskem dolžni so znati v besedi in pismu pravilno slovenski. Kdor pri nas in med nami ni jedrno zmožen našega lepega jezika, naj ne jo od naših krvavih žuljev vsak danjega kruha! Srečen poti Učiteljišče v Mariboru bodi za slovenski Šta-jer slovensko, a nemščina v njem kot obvezni predmet; vsaj je državni zbor že v aprilu 18H0. leta j sklenil, da bode v tem zavodu poučni jezik slovenski, na kolikor pripuščajo pomožna učila. Lani me-| seca marca bilo je visoko c. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje v državnem zboru spet na to opozorjeno, pa dosle zastonj. Za slovenske pravnike naj se osnujo na Graškem vseučilišči, katero je ustanovnik Karol dne 1. januvarja 1585 odločil tudi za pokrajine raznih narodov in jezikov, stolice, da Be bode ondi slovenski razlagal: občni državljanski zakonik; pravdni in nepravdni postop-nik; kazenski zakonik, kazenski postop-nik; trgovinsko in menjiško pravo, za kar je svitli cesar s previšnjim sklepom od dne 29. julija 1870 bil ministru Hohenvvartu ukazal postaviti v državni proračun 3600 gld., pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolila. Kako bi naj uradniki slovenski uradu vali, ako se neso učili? — Sicer razkladali so se že od 1850—1853 pravniški predmeti v slovenskem jeziku, pa nepovoljne političke razmere temu so pristrigle nadaljevanje. D^T Dalje v prilogi. "W 10 se do Turčije, da naj v Plodiv pošlje svoje voja ke, da bodo varovali tamošnje Grke S tem hočejo le spodkopati samoupravo Vibodne Rumelije in tako škodovati bolgarskemu narodu. V italijanskem niinisterstvu vladajo neki huda nasprotja zaradi vnanje politike Vojni mini ster Ricotti in minister vnanjih zadev Mancini sta ia energično postopanje ob Rudečem morji, Depre tis zmrtra to ekspedicija za veliko politično zmoto. Zaradi tega nasprotja bosta odstopila Mancini in Ricotti, kakor se govori. Predvčeraj otvorila se je grčka zbornica. Kraljevi prestolni govor omenja, da so razmere Grške z vsemi državami dobre, da je Grška po trebna miru in da tedaj želi .-tatus quo v orijentu. Ko je pruski minister Puttkamer, tako surovo odgovoril na interpelacijo zaradi iztiranja priseljenih poljakov iz pruske države, so že mnogi se bali, da ne bi Rusija odgovorila na ta iztiranje s tem, da bi tam naseljene Nemce pognala domu. Tega dosedaj še Rusija ni storila. Nek veljaven ruski list pa že zahteva, da naj vlada po diploma-tičnem potu zahteva pojasnila, zakaj so se iztirali Poljaki. Motivacija, da se to godi v interesu nemške kulture in nemštva se ne more smatrati za resno, misli omenjeni list. Malo izvem >, kaj se godi v Srninim, in še to ni zanesljivo. Sedaj se po Kajiri govori, kakor se od tam raznim listom poroča, da se Mahdijeve čete zasele Dongolsko pokrajino. Dopisi. Z J 4**4«? ii i> n a Gore n j s k e m 19. maj a. [Izv. dop.j V nedeljo 17. t. m. bila je na Jesenicah Blavnost, katera bode vsakemu tukajšnjemu občanu gotovo v vednem spominu ostala. Predstojnik tukajš* njega rudokopa gosp. M. Robič bil je namreč odlikovan s srebernim križem za zasluge; njemu v čast se je vršila slovesnost, pri kateri se je mogel vsak prepričati, kako priljubljen je ta mož vsem njemu podložnim, kakor tudi pri svojih soseščauih. Gospod Robič deluje pri tukajšnjem rudokopu že blizu 50 let, pri tem vspešnem in trudapolneni delovanji je moral marsikatero nezgodo prestati. Kot neomahljiv narodnjak je on vzgled občanom. Jako močno je on vplival na omiko svojih soobčanov in še vedno marsikateremu z dobrim svetom pomaga. Mož je v resnici zaslužen — to spoznava cela občina — in cesar sam. Ob 11. uri zjutraj pripel je c. kr. okrajni glavar gosp. J, Dralka odlikovaucu s primernim slovenskim govoiom sreberni križec s krono. Udeležile so se te slavnosti najodlirnejše osebe naše občine, gosp. uradniki kranj. obrtnijske družbe, in na stotine družili ljudij, mej temi čez 20o rudarjev. Ob 12. uri bil je obed, h kateremu je bilo veliko število gospode povabljene. Gosp. Robič pogostil je tudi vseh 200 rudarjev. Po obedu bila je ljudska veselica, katere se je udeležilo skoraj vse naše prebivalstvo. Pevci Jeseniški pod vodstvom pevovodje g. Majorja prepevali so tako izvrstno, da se jih ni moglo dovolj prehvaliti. Ko je popoludne tudi gosp. deželni glavar grof Thurn počastil slovesnost, prikipela je radost k vrhuncu. Slava in živio- klicev ni bilo konca. Gosp. grof ogovoril je v prelepem slovenskem govoru navzočne, ter izražal veselje na lepi slavnosti. Ogledal si je potem z gosp. J. Dralko tudi šolo, ter do večernega vlaka bival mej njami. Ta dan ostal bode v vednem spominu naroda. jednakej uredbi naše nečimerne katoličanke, ki se ponašajo svojim „zvoncem" ne samo doma, za gar-dinami, v salonu in na setališčih, temveč tudi v istem božjem svetišči? Čemu neki bi se lepotičile in vadile v raznih umetnostih vsemogočne koketa rije ves božji teden, če bi se v nedeljo v cerkvi ne smele postaviti na ugodno mesto, da jih vidi in občuduje ves moški svet? No, vidite, to je dobro: vsaj se nam ne treba bati, da bi se nam popravo-slavile!. . . Iz tega razvidite torej, da so pravoslavni glede „večnega ženstva", pred katerim mi toli ponižno „babničarimo", še precej staroveških nazorov, kakor so tudi v glasbenem obziru še vedno prekonserva-tivni! Le pomislite: še orgel j Vam nemajo, vsled česar ne poznajo niti vzveličevalnega upliva tistega modernega — Cecilijanstva, da ne govorim o našem Wittizmu! . . . Ali, kakor ste čuli: peti Vam pa le znajo vrli bratje Srbi! Se ve da, ne tako umetno (?) kakor mi! Ali kar se dostaje narodnih njihovih pesni, to se pa mi že moramo skriti! Oj, da bi slišali to srbsko narodno petje! Tu Vam sedijo v širnem krogu stari, bradati možje, mej njimi obligatni „gus-lar% kateri jim preludira in vodi napev, ter prepevajo one milo-tožeče svoje pesni, ki so očarale ves evropski svet! Ti otožni, mehki napevi, hrepeneči in na široko raztegnjeni, kakor širna ravan, na kateri se porajajo, — to je treba slišati, opisati se Vam to ne da! In pesni same, njih vsebina — tu ni nikjer tistih abstraktnih, nadzeinskih podob in primerov, s katerimi nam moderni pesniki na milimetre pro-dajejo svoje dozdevne osobne bolečinice, temveč vse je naravno, realno, iz življenja zajeto! Preprost pastir ne išče vam metafrov za opisanje svoje „drage" po vseh mitologiških imenikih, nego pri-podablja jo z jagnetom, z golobico, grlico; njeni lasje so mu kot zlata pšenica, lice milo kot svetli mesec, oči jasne kot sinje nebo in pogled bliščeč kot jarko nebo... In zopet ona v dekliških svojih pesmih, kako ga milo nagovarja, kliče in vabi z vsemi laskavimi priimki, vzetimi iz bližnje okolice — vse toli nežno, čisto in naravno-najivno, brez vsake afektacije in nečimernosti! Da! tu sem v ta preprosti pastirski svet naj bi prišli naši pesniki poslušat pristen glas srca, tu naj bi se napili žive vrelčine narodnega duha slovanskega, ki nam je že davno usahnil tam gori v pustem pesku, s katerim so preplavili našo domovino tuji pritoki! Zlasti one divne junaške pesmi, zveneče kot silni veter po širokem polji — kako Vam to razširi srce in razpla-meni oko! . . . Pa so Vam to tudi ljudje! Možje visokega telesa, širokih prs, zarujavelega, bronastobojnega obraza, črnih las in obrvij ter živoiskrenih oči; ženske pa vitkostasne in brdke, s podolgastim, ovalno ukrojenim obličjem, katero jim pletajo bujni rujavi lasje in oči — toli mile in ljubezni polne, da Vas njihov pogled prešine s slastnimi čuvstvi in slutnjami ... No, ne bojte se, gospod urednik: v naših letih smo že za vetrom! Kakor sem opazil v teh par dneh, tudi v govoru so Srbi manj abstraktni, nego li mi moderni-zovani Slovenci! Če na pr. mi katerega vržemo „vunu, „baeijo" ga Srbi „na polje" in kjer je nam potreben „do-ber tek", želijo Vam Srbi „prijatan ručak"! Sploh j'h je veselje poslušati, kako Vam govore nežno ia Priloga »Slovenskemu Narodu" St. llfi. 23. maja 1885. se smelo tirjajo od kandidata kot zastopnika razumnega mestnega prebivalstva, ne morem sam soditi, tudi se ne bi spodobilo, da bi sam svoje mnenje o tem izrekel. Pač pa morejo oni, ki so se z manoj vred skozi šest let borili in poganjali za nravnover-sko odgojo mladine, za narodno ravnopravnost in za gmotne koristi moje ožje domovine Kranjske, merodajno sodbo storiti, in ne motim se, če rečem, da bode sodba mojih kolegov v preteklem državnem zboru se glasila, da sem znal si pridobiti pohvalo svojih političnih prijateljev in spoštovanje svojih političnih nasprotnikov. Ne stopim pred Vas z brezštevilnimi obljubami, kojih izpeljava je le premnogokrat od vseh drugih činiteljev, kakor od dobre volje in zmožnosti posamičnega poslanca zavisna. Dovoljeno mi naj bo samo izreči svoje mnenje o dolenjski železnici, katera je, odkar sem jo s svojim govorom v državnem zboru iz dolzega spanja zopet zdramil, v vsakem volilnem programu najimenitniša točka. Tudi še zdaj ne odjenjam od svoje v državnem zboru zastopane misli, da je le tedaj upanje, da se dolenjska železnica dožene, ako se bode kot državnu železnica, kot del evropskega železnocestnega omrežja, za zdaj vsaj gradila do bregov reke Kolpe. Samo po sebi je razumljivo, da se bom po-tezal za to, da se državne in deželne ceste na potrebam primeren način umno prelože in dopolnijo, nikdar pa se ne bom zadovoljeval, da bi se s par tisočimi goldinarji, kateri se nam za neskladno in nepremišljeno preložitev nekaterih gričev ponujajo, građenje železne ceste odkupilo, od katerega zavisi vsled njegove nepreračunljive narodno-gospo-darske, financijalne in strategične važnosti sreča in nesreča Kranjske, morda celega cesarstva. V tem zmislu bodem ves svoj trud in vso svojo moč zastavljal. Ko sem bil pred šestimi leti iz Vaših rok prevzel mandat, obljubil sem, da ga Vam bom «51-Ntega in brez madeža zopet nazaj dal: s tem to storim, in ako uvidite, da sem svojo obljubo spolnil, prosim Vas iz nova za Vaše zaupanje in za Vaše glasove pri prihodnji državno-zborski vo-litvi: jaz ne bodem nikdar pozabil, da ostanem, kar sem dozdaj bil, zvest aln svoje Blovenske domovine. V Novem mestu, dne* 21. maja 1885. MarcHeri. Domače stvari. — (O volilnem gibanji.) Na Koroškem gre izvrstno. Slovenci zmagali so v Bekštanji, Tinjah, Prevaljah, Libeličah, Šmarjeti, Svečah, Libu-šah, Vovbrah, Kotljah in Žabnici. Priborili so si Slovenji Šmihel in Kotmaro vas. Veliko je upanja, da bosta izvoljena Pino in Einšpieler. Kakor po drugod, je tudi na Koroškem udeležba pri prvotnih volitvah velikanska. V Prevaljah glasovalo je 229 volilcev. — Posebno oveselila nas je današnja brzojavka, da je kandidatom postavljen dr. Gerfiar, sodnik v Mariboru. To je izredno srečna misel in pri sedanjih razmerah je ta gospod jedini kandidat, ki utegne prodreti. — Kot posebnost nam je javiti, da so nekje na Notranjskem za volilnega moža izbrali si — eksekutorja. — Zaradi preobilnega gradiva neso mogli danes vsi dopisi na vrsto. — (O volilnem gibanji.) Občina oko-j lica S m arijska na Štajerskem izvolila dne 20. I t. m. sedem volilnih mož. Vsi so narod- njaki. Imena: Grobelšek Josip, Turk Jakob, Stum-bergar Ant., Romih Ant., Šket Janez, Manzini Ant, Stoklas Tomaž. „Nasprotna" stranka izpuhtela ko kafra. — (Volilni oklic veleposestnikov kranjskih) dobili smo stoprv ob Va*. uri popo-ludne, torej za danes prekasno. — (Nepoklican, a tudi ne c. kr. nadzornik) prišel je v sredo po noči v prvi in drugi razred I. mestne šole v poslopji stare stražnice uradne spise si nekoliko ogledat. Odprl je v obeh sobah miznici ter vse preobrnil in premetal. Da pa zastonj ni prišel, vzel je seboj več zvezkov iz knjižnice obrtnijske pripravljalne šole; akoravno so bile knjigo prav poučljive vsebine in nikdar ne od mi-nisterstva za knjižnice prepovedane. Zdaj je bil na stražnici že v drugič v dveh letih tak gost, ter je vsakokrat kaj odnesel. — (Občni zbor delavskega invalidnega društva) vršil se je pretečeni teden v navzočnosti mnogih društvenikov. Načelnik g. Bonač zahvaljevaje se za mnogo udeležbo, razlaga pomen in delovanje društva, katero jo jako vspešno delovalo Računovodja in zapisnikar g. Grilce prebral je računski sklep za pretečeno društveno leto, iz katerega se razvidi, da je imelo društvo 550 gld. 20 kr. dohodkov, 534 gld. 55 kr. pa stroškov in da je ostalo premoženja 2358 gld. 50 kr., katero je v kranjski hranilnici naloženo. Za pregledovalni odsek poročal je g. Delakorda in naznanil, da bo društvena blagajnica in društvene knjige popolnem v redu. Kranjska hranilnica je i to leto podarila društvu 100 gld., za kar se izreka presrčna zahvala. V odbor sa bili izvoljeni gg.: BouaČ, načelnik; Kovačič, namestnik; Šušteršič, blagajnik; Grilec, zapisnikar in računovodja; za odbornike gg.: Tavčar, Žgank in Gertnar. Za pregledovalca računov gg. Majer in Delakorda. — (Svet se je podirati začol) na Ce-carja Josipa trgu pri pritličnem poslopji, kjer so nastanjene naše perice iz Bizovika itd. Podrla se je za poslopjem skarpa in udrla skozi zid v perisko poslopje, kjer k sreči ni bilo v ta dan peric in peričnikov. — (Blazen človek) postavil se je včeraj zjutraj blizu Zagorja na železniški tir in ni se hotel umakniti, da si mu je kuri mi vlak neprestanim • žvižganjem naznanil pretečo nevarnost. Ustavili so 1 vlak, blaznega, 28 letnega kmetskega fanta prijeli, ! odpeljali v Ljubljano ter izročili policiji. Ko so ga ! zasiišavali, ni hotel odgovarjati, da se niti ne ve, kdo da je. Zdravniki določili so, da se odda v blaznico. — (Vabilo) k slovesnosti blagoslovljenja nove zastave katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Šent Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 31. maja 1885. Spored: 1. Sprejem Ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob 9. uri dopoludne. 2. Zbirališče obeh društev in narodne Čitalnice Šent Vidske v društvenih prostorih točno ob pol 10. uri. 3. Izhod zbranih društev ob SU10 v farno cerkev. 4. Ob 10. uri slovesni uhod prevzv. knezoškofa gospoda Jakoba Misije v farno cerkev. 5. Slovesna služba božja, a) Nagovor premilostnega gospoda knezoškofa. b) Slovesna velika sv. maša. c) Blagoslovljonjo nove društvene zastave po pre-milostnem gospodu knezoškofu. d) Odhod premilost- Deželno šolsko svetovalstvo v Gradci dosle prek in prek nemško in nam Slovencem navpik nasprotno naj se preinači, a kar še bolje želimo, preseli za Slovence na spodnje Štajersko kot oddelek tako, da bode Slovencem pravično. Šolski nadzorniki Slovencem protivni naj se odstranijo; isto zgodi se z načelniki okrajnih šolskih svetov našemu napredku sovražnimi, a nemškutarstvu prijaznimi. Vsi uradniki na Slovenskem kruh troseči morajo znati slovenski v besedi in pismu, in z vsemi slovenskimi občinami uradovati slovenski, saj nam je minister Taaffe dne 4. februvarja lani obečal, nijednega uradnika ne več namestiti na Slo venskem, kateri ne zna popolnem našega jezika. Spodnje Štajersko, ker Gradec je Slovencem mačeha, naj dobi poseben oddelek namestniški na Štajerskem Slovenskem, ali kar še iskrenejše želimo, naj se združijo vsi Slovenci v jedno upravno celoto — Slovensko Slovenski državni poslanci na ležejše pridob-ljenje svojih pravičnih zahtev naj se tesnejše zdru-žijo s slovanskimi poslanci dalmatinskimi. Treba je delati na to, da se postava dovoljujoča družini in skrajnim ubožcem ženiti se tako spremeni, da bode takih ljudi ženitev umno omejena. V gospodarstvenem oziru naj bi itak država nekaj storila, da se uredi deroča Drava na slovenskem Štajerji, kakor se urejuje na Koroškem, ali Mura na nemškem Štajerji; da se uresniči železnica, katera bode tekla od Radgone nad Ljutomer v Ormož; da se cena soli znatno zniža. Mit-ninsko zvezo s prusko nemško državo odbijamo, in truditi bode se treba, da se visoka mitnina ali dača naloži na vnanja vina, posebno madjarska, vsaj inače Spodnji Štujer prepade s svojimi vinskimi pridelki. Dače naj se na polji ne terjajo pred dovršeno mlat-vijo in po vinskih goricah ne pred dokončanim branjem. Kmetske dome je treba tako urediti, da se ne bodo smeli prodajati, posestva zdržema ležeča ne kosati, niti preveč zadolževati ali zbog nekoliko dolžnih goldinarjev prodajati. Veliki kapitali naj se bolje obdačijo in borzni davek naj se uvede. Občinskim predstojnikom naj se odvzame preobilno mnogopisje, in dopisi od vseh uradov naj se jim pošiljajo v slovenskoj besedi. Teh toček zvršitev hočem zagovarjati po bvo-jej zmožnosti in sposobnosti, in še drugih, katere mi naznanijo častiti volilci ustno ali pismeno. Vse za blagost in srečo vseh Slovencev, na korist lepe naše domovine slovenske 1 Priporoča se Vašej prijaznosti in naklonjenosti Božidur Hoj«, župnik in deželni poslanec. Velebastiti volilci! Dvajset let je že, kar delujem v javnem življenji, štiri in trideset let, kar po opravilih občujem s svojimi someščani, in priznati moram, da večjega spoštovanja in zaupanja sine bi bil mogel pridobiti, kakor da sem bil pred šestimi leti od Vas i z vol jen drža vno-z bor skini poslancem. Zaupanja, katero ste mi takrat izkazali, mislim da po Svoji delavnoti v državnem zboru nisem zgubil. Vede, da se pri volitvi sme le tisti kandidat nadejati zmage, o katerem so volilci prepričani, da je poštenega zasebnega značaja, kojega dobre ali slabe lastnosti navadno odsevajo tudi v javnem življenji, usojam si opominati na svoje dolgoletne, mnogostranske opravilne zveze z meščani dolenjskih mest, po katerih bi utegnil le malokaterim izmed Vas popolnoma neznan biti. V Ljubljani rojen sem vse Bvoje življenje preživel na Dolenjskem, ker sem kot nezavisen posestnik zemljišča in raznih obrtnij z meščani in kmeti zvesto se udeleževal sreče in nesreče, in so mi torej precej dobro znane potrebe in želje dolenjskih -mest. Ini&m li še druga svojstva, katera mehko! In kak prijeten naglas jim rabi! Da čujete samo jeden primer: „Dobar vSčer!" Tudi z istim glagolom so Vam bo\je znani, nego mi „filološki narod", (ločim Vam na pr. kak atektiran ljubljanski gizdalin ponuja svoj „poklon", priporoča se Vam pristen Srbin s „klanjam se!" Kar se tiče njih narodne noše, običajev in šeg — o tem se bodeva pogovorila pozneje ko si bodem vse te reči ogledal nekoliko natančneje; isto tako Vam bodem pozneje naštel razna njih narodna jedila, od „kisele čorbe" in s trsovim perjem ovite „sarme" do maslove „pogačice", da si nesem baš tolik veščak v — žganjceslovji, kakor kak na Dunaj potujoč Vaš „Poljski1 kobiličar Ali zdaj se mi mudi naprej! Čili konji že raz-gečejo pred hišo: torej hajdi na „kola". Še jeden-krat mi seže v roko moj „goso Gjoka" in konji zvihrajo v širno polje, da se kar kadi. Gospod urednik ! tu se nekoliko drugače vozari, nego li tam po tesnih ulicah Ljubljanskih! če so Vam jetra otrp-nela, pol dneva take vožnje mora Vam stresti ž njih ves žolč, — in če ste i tri leta čitali „Ljubljanski List"! Ali to Vara pa povem: če Vam duša ni dobro priraščena, ne hodite sem doli, kajti tu ste v nevarnosti, da jo izgubite po teh brezdanjih cestah, zlasti ob deževji! V naglem diru smo švigali po širnem polji proti jugu. Čez kake polu ure od Bečkereka dospeli smo v Ečka, veliko vas s širokimi ulicami, katerim ne vidite ne konca ne kraja. Ondu ima knez Egon Maks Lamoral Thurn-Taxis svoje vlastelinstvo, velikansko pivovarno in razna druga ekonomiška podjetja. Da je brat tega kneza bil oženjen s prince-8injo Heleno, sestro naše cesarice, Vam je znano; ali najbrže ste že pozabili, daje prednik tega kneza, Franjo pl. Thurn-Taxis v XVI. veku prvi sprožil idejo o našem poštarstvu, in da je sin tega, Ivan vi. 1516. za cesarja Maksimilijana ustanovil prvi poštni promet mej Dunajem in BrUselom. . . Vender, hajdimo dalje! Za Ečko smo se prepeljali skoz svetlo, isto tako prostrano selo Perlas in odondot ob Begi tja na ravno Tišino obrežje v lično mestece Titi. Ker je baš priplaval parnik sem doli po Tisi, kupil sem vožnji list ter se peljal po Tisi navzdol na svetlo planoto širnega Dunava, s katerim se Tisa združi ondu pri Starem Slankamnu. Veličastno je plaval dični parobrod po srebrnem Dunavskem zrcali, mej raznimi, bujno obraščenimi otoki. Desna njegova obal je strma, po raznih pritokih razo-rana, dočim se na levi strani razprostira širna ravan z brezkončnimi njivami in pašniki, po katerih so bile raztresene ogromne Črede konj. Plovba po tej mogočni reki je vrlo lepa, prijetna in romantična: na ladiji vsakovrsten komfort in okolica no-popisno slikovita! In kako se Vam razširja srce, ko se pomičete vedno bliže in bliže srbski gori Avali, katera se Vam vsled rekinih ovinkov, premice pred pogledom zdaj na desno, zdaj na levo: naposled Vam zablišči naproti doli na sinjem hribu z večerno zorjo oblito zidovje — Belega grada. . . V kratkem teku priplava parnik k desnemu Dunavskemu obrežju, s katerega Vas pozdravljajo vitki zvoniki mesta Zemuna. S polnim srcem sem skočil na kopno in sprehajajo se po ravnim obrežji, zavzet zrl tja preko Donava: Najrajši bi so bil kar naravnost pripeljal, ko bi ne bilo prepozno. Počakajmo torej do — jutri! Da! jutri! Vi, gospod urednik, ste namenjeni v divno Soško dolino, jaz pa v — Beligrad! Torej .sretan put!'1 V Zemunu. Prostoslav Kretanov. nega gospoda knezoškota. 6. Izhod iz cerkve v- h društev v gostilno „pri Kraljici". 7. Pozdrav gottov po prečst. gospodu predsedniku domft&BgA rokodelskega društva. 8. Zabijanje žebljev v novo blagoslovljeno društveno zastavo. 9. Skupni obed. 10. Ude-ležitev vseh društev z zastavami slovesnega sklepa Šmarnic v farni cerkvi ob pol 4. uri. II. Odhod društev z zastavami po vasi mej spivmljevanjetn vojaške godbe. 12. Skupno fotografovanje domaČega društva. Id. Prosta zabava 14. Tombola ob 6. uri. Mej posamičnimi točkami svira godba domačega pešpolka št. 17. K tej slavnosti uljudno vabi predstojništvo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Celje 23. maja. Narodni volilni odbor proglasil je dr. Gerčerja, okrajnega sodnika v Mariboru kot kandidata za državnozborsko mestno skupino Celjsko. Pazin 22. maja. Izbornici narodni u Pazinu 492, nasprotnici 42. London 23. maja. Kakor piše „Standard", je glavna ovira aiigl)-ruski spravi, zali te vanje Angležev, da se sklene definitivna pogodba, po katerej bi obe vladi določeno af-gansko mejo pripoznali kot neprestopno ograjo. Rusija zahteva Zulfikar in Merušak zase, angleška vlada pa bi rada dosegla, da bi bil Afganistan izven področja ruskih operacij. Pariz 23. maja. Victor Hugovo truplo bode tri dni pod slavolokom „Arc de triomphe" razpostavljeno. Dan pogreba bode narodni žalni dan. Pariz 22. maja. Victor Hugo danes umrl. Senat ustavil je v znamenje sožalenja sejo. Victor Hugo bode na državne stroške pokopan. Poslano. Odprto pismo častitim volilceni II. volilne skupine dolenjskih kmečkih občin. O povodu sedanjih volitev za državni zbor sem se Vam, častiti volilci, za kandidata ponudil, ker me je iz jedne strani iskreno domoljubje vleklo iz ptujine nazaj na domača tla, z druge strani pa se mi je obnovil prijazen spomin na obče Vaše zaupanje, s kojim ste se bili že leta 1879. moje kandidature poprijeli, in kojo sem bil takrat na željo volilnega odbora le zarad tega umaknil, da bi se ne bila mej nami narodna vzajemnost in disciplina rušila! Ko sem pa zdaj vnovič svojokandidaturo oglasil, došli so mi od mnogih stranij iz Vaše sredine tako prijateljski pozivi in tako neovrgljivi dokazi Vašega blagostivega spominjanja na mojo osebo, da sem iz njih sprevidel, ka ste še do sedaj vse ono zaupanje do mene ohranili, s kojim ste me bili že* pred leti počastili. Ako me vprašate, kaj Vam za slučaj moje izvolitve obetam in kako da mislim dolžnosti in nalogo Vašega poslanca in poverjenika spolnovati — zadostujejo za odgovor le male besede, s kojimi sem bil že s početka moj program volilnemu odboru naznanil, in tudi nekim odličnim volilcem priobčil. — Blagostanje naše domovine zahteva: da ohranimo in varujemo po naših stariših podedo-dovano s v. v e r o, da pospešujemo ljudsko omiko in skrb za duševni razvoj naroda na podlagi narodne šole, in da skrbimo za gmotni zbolj-šek kmetskega stanu s tem, da se mu nekoliko težkega bremena odvzame in preloži na pleča onih, ki težav, trpljenja in skrbi kmetskega stanu ne poznajo, in kojim tudi žulji našega prostega ljudstva nikdar preglavice delali niso! — Zraven tega pa je druga pomoč le ta, da se stroški za državno upravo in posebno za vojaške potrebe znižajo, in da se toraj, kar je prva potrebščina, skrči stanje naše vojaščine. V tej zadevi pa zamorete, kakor sami previ-dite, le od tacega zastopnika pomoči pričakovati, ki težave, potrebe in želje kmetskega stanu pozna, in ki ima tudi pravo in pošteno srce za narod; — s temi lastnostimi pa se jaz, ki sem se sam iz poštene kmetske hiše porodil, z mirnim srcem ponašati smem! Moja preteklost Vam je znana; Vi poznate moje domoljubje in mojo ljubezen do našega naroda in drage domovine, kojej se nikdar izneveril nisem, ker vsi dobro veste, da sem tudi ob času silovite, vse naše cvetne nade poplavajoče dobe, ne-omahljivo pod njeno zastavo stal, — in to je porok, da se tudi za naprej ne bodem ločil od nje do zadnjega dne. Kar se pa tiče moje prihodnosti, Vam naznanim, da bodem v slučaji, ako me zaupanje Vaše posadi na častno stolico Vašega poslanca in zastopnika, izstopil iz državne službe, ter se v Ljubljano prešel i I in kot odvetnik ustanovil, kjer Vam bode stanje in srce moje vsikdar odprto. — Izrekam in obetam tu očitno, da bodem vsakemu svojih volilcev v vsakej zadevi in vsikdar brez plači'a na pomol prihitel in vsacemu zastonj rad 1 dobre .swte in pouke dajal! — Ko torej »dietam, vse svoje moči posvetiti blagru naše domovine, posebno pa zastopanih okrajev, blagru Vašemu, častiti volilci, —16 Vašoj ljubavi priporočim, ter Vas prosim, da mi na odločilni dan, to je 28. maja t. 1. kot domačinu svoje glasovo podarite in m e z a s v o j e g a p os 1 a n c a izvolite! Na zdravje! .litltoh Hitu. c. kr. soduijski svetnik. P- n. volilce Postojinskega in Logaškega okraja vabim na shod v ponedeljek dne !£.>. i. m. popoludne ob 8, uri v Poalojino v g. Vičiea gosi i I no. Dr. Hinko Dolenec. ' P o a 1 u n O.) iLv^Esilagfa-Trl na. Ze ve' let se priporočajo Spanjska vina kot dobro krepeilo /,u bolno in oslabele, ker pod južnim podnebjem grozdju boljo dozori. — Ismej vseli spunjskih vin, ki so rabijo za zdravilo, jo najboljše malaga, posebno jo je priporočati za ženske in otroke, katerim no deio več dobro močnejln Kseres- in Port-vina, ki so bi-lj za. molke. — Spanjska proilajahiira z vinom V i nadur, llainburg, lMeichen-brthme, Dunaj, Strnit, hruuilstiitte 5 — in tranzitna zaloga: Berna li. lIinijitstrasNe 2 — je lirma, ki uvaža in prodaja najboljša spanjska vina. TllJCl: 22. maju, Lorcnz t Dunaja. — pl. Aiehlburg Iz Gspan, Seidl iz Krškega. Luvrencič Pri "-luun Beljaka. - Dr. pl iz Notranjskega* I ri 'iriliii; Szentiuiklosv z Dunaja. — VVenger iz Truta. — Roii,iseli z Dunaja. Meleorologično poročilo. Srednja temperatura 131°, za 2'2° pod norujaloin. ZD-u-ziajsOsa, "borza i dne 23. maja 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.) ; Papirna renta.......... 82 gld. 10 Srebrna rotita.......... 82 „ 70 ; Zlata renta........... 107 s 46 j 5% marčna renta......... 98 „ 30 I Akcije narodne banke....... 8f>8 „ — 1 Kreditne akcijo......... 286 „ 60 London......... . 124 „ >5 Srebio........... — n - i Napol.......... 9 n 88 i C kr. cekini.......... 5 n W I Nemške marke ....... 61 „ 15 4°/0 državno Srečke iz I 18M 250 gld 125 „ 75 Držuvne srečke iz 1 1864 100 gld 171 „ — i°j0 avstr zlata renta, davku prosta 107 B 50 Ogrska zlata renta 4°/0...... ^6 „ 90 „ papirna renta 5°/0 > » ... 91 „ 70 5e/u štajerske icmljišc odvez oblig 104 „ — Donava reg srečke 5»/, 100 gld 114 „ 75 Zeralj obe avstr. 41/,0/,, zlati zast listi . 123 B — Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50 Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 Kreditue srečke.....100 gld 175 „ 25 Rudolfov« srečke.....10 „ 18 „ 25 Akcije anglo-avatr. banko 120 „ 9tf , — Tramimvav-društ velj 170 gld a v . . 212 „ 50 kr. Poslano. (7-1!)) GLAVNO SKLADIŠTE 111H np!?frt:jfi lužne KISELI'SE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, i ka« iikuftan lick proti trajnom kašlju pločevine I leludoa bolesti grkljana l proti rorh rnlm katara, RIME M ATT0X1.11 Karlovi vari i VVidn. o vmo iz vinogradov pri Slovenski Bistrici prodaji so čez ulice (8'.'8 -6) novo vino lit r po 24= Icr. eta-rina , 4fcO „ v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31. Delavsko izobraževalno društvo pričenja s 1, junijem t. I. pevsko v»Jo in £olo asu nanobci «ot. Pevovodstvo pruviel je v tej stroki dobro izurjen gospod. — K oliilni udeležbi in pristopu vabi 308) društveno vodstvo* Izurjen, Slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen ter trezen pisa-r dobi takoj službo pri advokatu d.r-a. O-vldo Sre-Tore-tu. v Brežicnh (itm.ii). (299—2) V novozidanej hiši v Spodnjej Šiški odda se za o sv. Miheli prav lepo stanovanje, obl oječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambe za jedila In drvarnice. Pogoji zvedo so pri gospej Kozi Ntrzclbovej v l.juh I jim i. (293-2) 1 ! 9 Cas opazovanja Stanje baromotra v uiui. Tolil-i p- ratu i a 1 Vetrovi Nebo Mokrimi v inui. 22. maja j 7. 'zjuvaj 2. pop. 9. zvečer 731 37 mm. 73321 umi. 7B5 51 mm. 10- 8" C 17 0" C 11- e* g si. vab. alj"S si. zali. dež. d. jas. ja«. 010 mm. dežja, v Ljubljani. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veiko zalogo vseh vrst modernih 0f klobukov in kap; "Vi prejema tudf kožuhovino in zimsko obleko črez pologe v shranjevanje, (112—16) Išče ne 304-2) štacunski poslovodja zu proda;alnico % mešanim blagom na živahnem (prometnem) kraji na deželi. — Zahteva m po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbo naj so adregirajo pod chiflVo M. poste restante 1'ohIojiim. h ki sta vsaj že po 14 let stara, vsprejme z vso hrano, živežem, obleko in stanovanjem (303) X*oter Thomaim, kamnosek v Ljubljani. Razglas. Vsled dovolitve c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 7. maja 1885 št. 7985 določuje se za jjrostovoljno javno prodajo v zapuščino umrlega kanonika in stolnemu dekana gosj). J ur i j a Vol ca spadajočega premakljivega premoženja, kakor: hišne oprave, kuhinjskega orodja i. t. d. i. t. d. dan maja 1885 ob 9. uri do 12. ure dopoludne in ob 3. uri do 6. ure popoludne v hiši št. 10 pred škofijo s tem pristavkom, da se bodo posamezne stvari tudi pod inventirano ceno proti tem oddajale, da se najvišje ponujena cena takoj plača, kupljena Btvar pa odstrani. V Ljubljani, dne 21. maja 1885. C. kr. notar kot sodn. komisar: (301) Ivan O-og-ola. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM jo izdal sledeče knjigo £3% k n 3 i s i o e za ljudske šole in učitelje: al Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk........... <> > „ c) Fiziko in kemijo......... <)0 „ fij Prirodopls......... . n % d) Zemljepis............ » Rji n e) Geometrijo........... « 24 „ T Malo fiziko........... . 23 r g) Domovinoslovjo . . . . ,..... „ -o . h) Prlpoveatl iz zgodovine Štajerske . „ G n i) Opia krškega okrajnega glavarstva j, 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev ceni 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima < zalogi tudi razno pisanice in risanke, potem! (232—12) mali slovenski zemljevid kranjske dežele /. deli snsi dnih kronovhi .... . . cena 1 kr. ter slovensko nemški zemljevid Avstrijsko- Ogerske............ „ 1 „ in zemljevid Krikega okraj, glavaratva „ 5 „ Ur. M»■•!>»<'t- Jc>v«' kapljiee mm želade® 'lajni medicinski in dvorni Novotnik dr. Hiickiii^;, me-ilieinNki suvolnik dr. dolin, dr. Miiiiuing in mnoge drii^e zdravniške avtoriteto no je preskusile in je za izvrstno domačo (ne tajno Biedstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznini. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, oiiiedlcvioi, glavoholju, trcliuhohulju, zuslizeuju, ži'lmlenoi kislini, vzdiguvanju, omotici, koliku. Nknifeljuom itd., proti zlatej žili. zapretju. Hitro in brez bolečin mero in povrnejo slast ilo jedij. 1'oskusito s;uno z malim in prepri-iKJte so sami. Jnina stoki. 50 in 80 kr. goN|ioi'u lokiuji Nvobodi, pri Zlatem orlu, um. I*re61ruuweiu trgu. (716—40) 54545 tja Me, m F. S. Tiar. Ravnok.tr jo izšla drug« knjiga teli glasbo-tvorov g slik«! skladateljevo, fcadržaj knjige jc jako obilen in tako različen, tU zamore zanimati vsaeega, kdor ho z glasbo bavi »li tudi samo poje. Cena knjigi je I «ld. 60 kr., zares izredno ni/.:.n. (194-14) Knjiga se dobiva iikljuelvo pri muhi m skladatelji in naj se naročnina p"šilj;i pod adreso: Jr\ S. "Vilitiar v Sisl^-u. i*r---ra+vPr — - rM^r^i----r*b+£-------m-evPi-----raa J. C. JUVANĆ1Ć piisrsi ml. vinoM^rodov liii Bizol.)«*keni, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—.'J) Bizeljsko vino 1884 1. od 14 do 18 gld. „ 1883. I. „.18 n 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ PC* Uzorco p šilja v sodčkih od 60 litrov in več r Izvrsten med (ifturant!t*tm piium <•) na debelo ln drobno, kakor tudi v plehaitlh ikat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), ikatlja 30 kr., se dobiva proti DoltneiOtl povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. (278—8) Prodaja vin. najboljših Bizeliskih vin, vsa Luke Tavčarja lastnega pridelka, proda se po 20 veder in več \kupe jako po ceni. Za plačilo Bo tudi S mesece počaka, če se dokaže, da se ni bati zgube. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na tvrdko A. Hartmann v Ljubljani. (298—21 v steklenicah (6—21) priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklen cah v Ljubljani. po analizi ces. kr. poBkušnje postaje za vina v Kloster-m uburgu jako dobra, prava malaga, Jako dobro krepčilo za slabotne, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanja krvi in slabemu žave zajamčena dennroa loterij h. Bpeoijelno pa: 1 prem. a mark aooooo 1 dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark 90000 1 dobit, a mark 80000 2 dobit, a mark 70000 1 dobit, a mark 60000 2 dobit, a mark 50000 1 dobit, a mark 30000 5 dobit, a mark 20000 3 dobit, a mark 15000 26 dobit. & mark 10000 56 dobit, a mark 5000 106 dobit, a mark 3000 253 dobit, a mark 2000 512 dobit, a mark 1000 818 dobit, a m.irk 500 31720 dobit. K mark 145 1G990 ■ 'obit. a mark 300,200, 150, 124, 100, 94, «7, 40, 20. Teh 50.500 dobitkov ne t petih mesecih in sicer v sedmih razredih gotovo izžreba. Najnovejša velika, od visoke državne vlad'- v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena (lenarim loterija ima lOO.OOO srečk, od k terih s« hode 50*1100 srecn, tedaj \ eč kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno iz/.relmlo; za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Zaradi mnogih velikih dobitkov, k>iteri sr bodo Izžrebali, kakot tudi .aradi največje mogoče garancije za i/.plačnnjo dobitkov, jo ta loterija j^k'* priljubjlena. To vodi po določbah načrta posebna za to nastavljena generalna direkcija In vse podjetje nadzoruje država, Posebna prednost to denarne loterije je, da se vseh 50.600 dobitkov že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, porasle v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedme;n p.i eveutuvolno na 500 000, spectjeloo pa na 300.000, 200.000 murk itd Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpisani trgovski hlrtl in vsak, kdor jih hoće kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih markah Tudi se denar I Itko pošlje po postnej nakaznici, na željo se naročitvu izvrše tudi proti poštnemu povzetja. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalnu Nrcčka av. v. gld. .1.50. 1 polovic n originalne srečke av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne »reeke av. v. gld.—»90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega h« razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, ul< ge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udidežcnec uradno, z utisnenim državnim grbom, listu dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju no ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vBekako pa pred (286—4) 30. majem 1885 doposlati direktno na podpisani glavni l»tcri|ski hureau. VALENTIN & C0. HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečke neposredno brez vsaeega posredovanja manjš.li prodajalcev^ potem (lot)l ne le v najkrajšem času po srečkanji, ne da hi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke VBelej po načrtu določenih cenah brez vsaeega pribitka. 8419 < i grad mm veAvov 1 v vsakeršnej množini in po najnižjih cenah ^ ■V proda "VI (i5i-6) ► Vinica (Weinhof) pri Rudolfovem, Dolenjsko. > Popolnem uniči šurke in prašičke prav do zadnjega samo (9—2) ZACHERL-ov prašek za Šurke. Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi. „AZIENDA", } avstrijsko-francosko društvo ♦ za zavarovanje proti elementarnim nezgodam i na IDu.r1.a3i. ♦ Druitvenl delniški kapital znala J J 6 e HtHIJ, fraiikov == 9,400.000 zlatov. | ♦ „AZIENDA" zavaruje proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še do-plačevati. Premije se odmerijo kolikor mogofte ce?;o in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Uglasila za zavarovanje sprejemajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: (275—3) Josip Prosenc. Za blagovoljni ozir. $ VisokoČastitim dosedanjim gostom in p. n. gospodom tujcem ter p. n. )t* občinstvu usojam se uljudno objaviti, da sem zopet sam v svoje osobno vod- W stvo prevzel hotel in restavracijo pri S „BAVARSKEM DVORU" £ na l~>iiiinJHkej cesti št. 33, ■amo tri minute oddaljeno od postaje južne železnloe. ^ Cene sobe, izvrstne gorko in mrzle jedi ob vsakem času dneva, dobra mizna vinu, pristni kraški teran, pravi recer, Koslerjevn carsko pivo (samo *j 10 kr. pol litra). ^ Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, priporočam se za mnogobrojni ob sk. ^% Z velespoštrvanjem (292-3) Tanez I3l£if"n©r- J£ ačka kisik Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno železnična postaja: Poljčane. Glasovite kisline z glavborjevo soljo, jeklen« kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenjo bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti in naroobe za stanovanja na ravnateljstvo. ( 126-6) Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1 Prosim, pošljite mi blagovoljno 8 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tičo upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katero ncscra mogel "dpniviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem Slavonija. Josip Beneš, Kaštel št 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskrenojšo zahvalo /.a Vns dr. Kosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne letodćeve boleč no, če tudi le nesen imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo, Še jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ford. Leitner, dimnikar. Ililra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo gprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno p i vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in ielodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravija kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo in priznano Uurtsko domače sredstvo postal in so splošno razširil. Na stotine pisem v priznanjo jo na razgled pripravljenih. Razpošilja IS na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svoto. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balza»i iz lekarne B. Fragnerja v Pragi eahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ni- m so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pni vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca 11. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eras. Binohitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnk00Zy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Bacoaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Riizoli, lekar; Jos. Bergman, lekar. V K a m n i k u: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chrl-stofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V O glej i: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendlni, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu O. Arazlm, lekar. jjC Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: HPražIsio domače rr^azilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklino in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanib rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaptte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, kor hitro pomxga in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred suetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. » ikatljicah po 25 in i i (136—7) Balzam xa ulio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani uagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklcnica 1 gld. av. velj. r v o avstr. tovarniško društvo za izdelovanje kij, oken in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno I. 1817, pod vodstvom H. MABKEBT-a, priporoča bogato zalogo narejenih durlj in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna ie v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi Dotrebuje Vsi.reiema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vaakcrsna lesena dela, katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemal sobnega pohišja. (162-0) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žcleznikar. Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne".