Masčevanje ruske kneginje Olge.                           -
.    ¦        ,                                                                          ¦,         ¦      ¦,  ¦                                                                       ,    ¦!;!
l
V 945. leto reče družina ruskemu knezu Igorju: ^otroci Svenaldovi so se odeli z orožjem in s perti (obleko), a ini smo goli; knez! pojdi z nami v danj*), da ti dobodeš in mi." Posluša je Igor ter otide v Dreva**) v danj. Tam je ljudem nasiljal on in možje njegovi. Vzemši danj se verne v svoj grad (mesto). A nazaj id66 se premisli in reče družini svojej: ^idite z danjo domov, a jaz pojdem zopet v Dreva." Pusti družino domov a z malo dražinico se verne, želeč boljšega imenja. Slišavši Drevljani, da zopet ide, store svet s knezom svojim Malom, in rek6: nkadar se volk navadi v ovce, to iznese po jednej ovci vso čredo, če ga ne ubij6: tako tudi ta; če ga ne ubijemo, to vse nas pogubi." Pošlj6 k njemu, govoreč: npo kaj zopet ideš? Pobral si vso dšnj!" A ne poslnša jih Igor. DreTljdni prišedši iz grada Iskerstenja ubij6 Igorja in vso njega družino; kajti bilo jih je malo. Mogila njegova je pri Iskerstenji gradu v Drevih. A Igorjeva žena, knžginja Olga, bila je v Kijevu se sinom svojim, z detskim Svetoslavom, in kermflec (varuh) njegov je bil  Asmud  a
. vojeTOda je bil Svenald. Kekli so Drevljani: nevo, kneza smo ubili ruskega; vzemimo njega ženo za svojega kneza Mala; vzemimo tudi Svetoslava ter . storimo njemu, kakor hočemo!" Tedaj dvajset svojili boljših mož pošlj6 k Olgi, in ti poslaaci pristau6***) pod Boričevim. Povedali so ljudje Olgi, da so Drevljani prišli. Olga Drevljane pokliče k sebi ter jim reče: ndobri gostje so prišli." A Drevljani odgovore: ,,priili smo, kneginja!" Keče jim Olga: nda povedite, zaradi česa ste sem prišli?" Drevljani dejo: ^poslala nas je drevska
J zemlja, rek6č tako: moža tvojega smo ubili, ker je bil, kakor volk, vzemaj66 in grabeč; a knezi naši so dobri ter sopazili drevske zemlje; da pojdi za kneza našega, za Mala!" Bilo je ime njemu Mal, knezu drevskemu. Olga jim reče: j,ljuba mi jebesedayaša;inožasvojega uže nemorem zopet vskresiti****). Jutri
*) Danj, danji ženskega spola, stara in prava slovanska beseda, ki znači dav-ičino (Abgabe, Tribut). V danj iti zuači: iti danj pobirat, kakor tudi še zdaj govo-rimo: v derva, v steljo iti, itd.
**) Drevljani so bili v tej dobi še pogani a slovanskega rodii; njih zemlja se je imenovala D r e v a (die Biiume), ker so bivali v gozdih, a od svoje zemlje so se tudi ljudje imenovali: Drevljani.
***) Pristati, pristanem, z ladijo se na bregn ustaviti (landen), odtod: pri-stanišče Landungsplatz, Hafen.
****) Nazaj verniti in zatorej tudi: od mertvih obuditi; od tod: kres, die Sonnen-wende.
. '                                                    __44__
vas hočem počestiti pred svojimi ljudmi; a zdaj se vernite v ladijo ter lezite in bodite veličavi (prevzetni). Za jutra jaz pošljem p6-vas, a vi recite: ne idemo na konjDi, niti peš ne idemo, nego ponesite nas v ladiji! — ter po-nes6 vas, kakor jim ukažete." — Tako je odpusti v ladijo. A Olga veli iz-kopati jamo veliko in globoko na svojein dvoru zunaj grada. Za jutra Olga pošlje po gosti. Njeni ljudje prid6 k Drevljanom, govoržč: rOlga vas zove na veliko east." Drevljani rek6: ,,ne idemo na konjih niti na vozeh, niti peš ne idemo; ponesite nas vladiji!" Kijani jim odgovore: nnam je nevolja; knez naš je ubit a kneginja hoče iti za vašega kneza." In ponesli so je v ladiji, a Drevljani so sedeli veličavi zel6. Prines6 je na dvor k Olgi ter je tamkaj verg6 v jamo z ladijo vred. Olga jim reče: dobra li vam je čast ?" A oni odgovore: ^pusteje nam je, nego je bila Igorjeva smert!" Olga ukaže zasuti žive, in tako so je zasuli.
Terdoserčno je stvorila poganska Olga poganskim Drevljanom;  pozneje se je pokerstila ter bila kneginja poba||fa zel6.                                      M-e