Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -s> 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v o4Lmeriki. TELEFON PISARNE: 1279 EJECTOR. Entered as Second-Glass Matter, Sep tember 21, 1S03, at the Pecs Q£Lcc at Nc^ Ycrk, N. T., under the Act >f Marci 3, 1S79. The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every day" except Sundays and Holidays. V TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 239. — ŠTEV. 239. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 11, 1906. — V ČETRTEK, 11. VINOTOKA, 1906. VOLUME XTV. — LETNIK 3X7 Standard Oil Company Stavbena oblast pred sodiščem. V DRŽAVI OHIO SO SE PRIČELE SODNE OBRAVNAVE PROTI TRUSTU ZA PETROLJE. Trust je obtožen kršitve državnih protitrustnih zakonov. JOHN D. ROCKEFELLER. iv. Ohio. 10. okt. Včeraj so tie tukaj obravnave proti d Oil Company v državi Ohio *itve prot it rust nega zakona, .vam predseduje sodnik G. G. Porotnike >o odbra.i tekom Ilrzavo zastopa državni Davis. t-.ženo družbo pa nje-!j odvetniki: F. M. ELiott iz ika. V i riri 1 1*. Kline iz Cleve-.Taiii'-- O. Troup iz Bowling Prvotno ic bi. . Standard Oil Co. obtožen tu .IL Jol tn D. Rockefeller, to- i s< jjostopalo. Pri poče i- bode proti njemu j>osebej Iku o >ravnavc dejal je to- zite j Davi s, da trdi država Ohio, da tvorijo Jol m I). Rockefe.ler, William Roekefelle r, H. IL Rogers, John D- Arfv.hbold m H. It. Flagler še vedno takozvani t rust, ne zmeneč se za dr- žavne zak< me in da je Standard Oil Company >f Ohio član tega trust a. NAPAD Z DINAMITOM. 'Tajpreie grozilna pisma, potem napad ▼ Ohabalisn, Wash. Cbehalis, 11- okt. V minolej noči je bila hiša sodnika M. Yoderja e diuamitom deloma razdejana. Nepoznani napadalec je hotel hrezdvomno »•dnika umoriti, kajti razstrelba se je pripetila kraj postelje, v kterej je šolnik spal. Sodnik je nedavno med obravnavami neke tožbe na ločitev zakona dobil več grozilnih pisem, na k t era se pa ni oziral. Otrok je znižal kazen očeta. Albany, N. V.. 1". okt. Prošnja 12 i. ■ starega otroka je danes tako ga-]; i!;t srce g*»vernerja Iligginsa. da je znižal kazen v osemletno ječo obsojenega Jolm H. P. Tfourkeja na štiri leta. Obsojenec bode v decembru osta-vil zajtorv v Siag Sing in IxhIp obhajal 1 rožič srečno v krogu svoje rodbine. Prošnjo je >pisala jetnikova 12-ietna ličerka, ki stanuje s svojim bratom v New Yorku, 417 Zap. 4L ulica. Deklica je na otročji način popisala, kako težko se mora sedaj njena mati 1 »rit: za življenje, to tem bolj," ker ima -est otrok, kterili najmlajši je star šeje tri leta. O'Rourkc je bil obsojen. ker je zažgal svoj hlev. da bi aobil zavarovalnino. Umoril je pijanca. Sacramento, Cal., 9. okt. Ko se je Oskar Ilerold v minolej noči vračal domov, videl je na ulici kraj drevesa stati nekega moža. Ko ga je vprašal, kaj tam počne, mu nepoznani ni odgovoril, radi česar je dvakrat nanj i.-M 'il. tako. »In je nepoznanec na mestu obležal mrtev. Nesrečnika so kasneje sj»znali za ("has. \Y. Theina, vodjo nekega tukajšnjih brzojavnih uradov. Herold >e je sam javil sodi-' »i in sledu te oslopja spremenil. -o- ZGINOLI DEČEK NAJDEN V ZAVODU DRUŽBE ZA VARSTVO OTROK. Medtem ko ga je policija povsodi iskala, je bil deček na varnem. Dne '22. septembra je štiri leta stari deček Wiliam Labarbara v New Yorku neznano kam zginol in dasiravno je bilo to vsem policajem znano in dasiravno so razni oasopisi mnogo pihali o ukradenem dečku, slednjega n:>o našli do včerajšnjega dne. Sedaj se je namreč dognalo, da je deček, kterega so naš! i v soboto v Brooklyn u in ga tam izročili zavodu družbe za varstvo otrok, oni, kterega so dosedaj zaman iskali. Zgubljenega dečka do-vedel je starišem detektiv Petrosino. Je li bi! deček ukraden in kaj je bilo z njim do minole sot»ote, še ni dogna-no. kajti iz otroka ni mogoče mnogo spraviti. Našli so ga v soboto na Washington St. na brooklynskem koncu uilliamsburškega mostu. Medtem ko so policaji in detektivi iskali dečka, je njegov oče. groeer Sal-vatore Labarbara neprestano dobival grozilna pisma, s kterimi so nepoznani ljudje zahtevali za dečka odkupnino. Ko je detektiv Petrosino dovedel dečka k očetu, sprejel ga je slednji v svojej hiši z revolverjem v roki, do-čim je prišla mati odpreti vrata s prižgano svečo v rokah. Kakor hitro je spoznala svojega otroka je pokleknila in prosila vse svetnike, naj detektiva blagoslovijo. Kasneje je deček pripovedoval, da so ga "črni možje" odnesli in da se je z njimi peljal na parniku preko vode. Potem so ga odvedli v neko hišo, kjer sta bili dve "črni ženi". Z njim so ravnali dobro in so mu dali raznih slaščic. Drugi rlnn je pa moral '» liti >kozi okno in potem na voz, na kar se je odpeljal dalje. Kako je prišel do mostu, ne ve. Našel ga je Ernest O'Connor iz Brooklvua. T. mu je deček dejal, da želi iti domov, na kar ga je O'Connor od vedel na policijsko postajo. Med te:, ko je bil deček na postaji, čitali -o policaji v časopisih njegov popis i'i narednik jiin je še naročil, naj iščejo zginolega Labarbara. Kljub temu pa ni nijeden policaj mislil na to, da bi najdenega dečka ogledal ali ga izprašal. Tudi v zavodu družbe za varstvo otrok niso mislili, da bi bil to zginol i Labarbara in šele detektiv Pe-tro-ino je prišel na to misel. $1,000.000 ukradel. Zastopnik Ceballos & Go. OŠKODOVANA JE BANČNA TVRDKA L M. CEBALLOS & CO. V HA V ANI. Tat je ušel s premoženjem neznano kam na parniku Carmelina. BANKF.ROT, Na Atlantiku, toda neznano kje pluje parnik Carmelina, na kterem je -$1,000.000, oziroma del premoženja. ktero je bilo bančnej tvrdki I. M. Cebalios & Company v Havani, Cuba, ukradeno. Radi te tatvine morala je tvrdka včeraj napovedati ban-kerot. Tat je Manuel Silveria. predstojnik podružnice imenovane eubanske tvrdke. V torek dne 2. oktobra se je odpeljal iz Havane s svojim parni-kom Carmelina v New York, da preživi tu več mesecev, kakor je pred svojim odpotovanjem povsodi razglasil. Od tedaj naprej pa o njem ni nihče več slišal in on je brezdvomno na stotine milj daleč od New Yorka. Na parniku so tudi njegova žena in otroci. Policija vseh pristanišč na svetu je obveščena o tatvini in ves svet išče tatu. Siiveira je ukradel skoraj sam gotovi denar. TIHOTAPSTVO S KITAJCI. Po obrežju Nove Anglije uvažala je yachta Frolic Mongolce v Zjed. države. Providence, R. I., 11. okt. V tukajšnje j luki so zaplenili yachto Frolic, ktero so zasledovale zvezine oblasti radi tihotapstva s Kitajci. Na ladiji so našli par utihotapljenih Kitajcev. Naselniške in carimike oblasti so dobile poročilo, da je imenovara yachta pred dvema tedni odplula iz Planc-o-nije na New Foundlandu v Zjed. države in da je na njej več kitajskih naseljencev, ktere namerava v našo republiko utihotapiti. Dasiravno so ca-rinarske ladije od Eastporta, Me., do Ha t eras neprestano iskale tihotapsko ladijo, posrečilo se je slednjej neovirano priti v luko. Kitajci so se na premogovem pomolu že izkrcali, ko je tamošnji čuvaj opazil, da z doŠleci ni vse v redu. Radi tega je takoj obvestil oblasti, ktere so zaprle sedemnajst Kitajcev. Na ladiji so aretovali dva portugalska mornarja in kasneje se dva Američana. Ko je yachta odplula iz New Foundlanda, bilo je na njej baje 33 Kitajcev, ktere sedaj iščejo. Yachto so zaplenili in sedaj iščejo njene častnike, kteri so se gotovo izkrcali in se sedaj skrivajo. Notranji prostori yachte so zelo umazani. Po neumnosti v smrt. V svojem stanovanju na Bell Ave., Hay Side, L. I., našli so včeraj stavbenika Sam. Jozinskega mrtvega Njegova mati naznanja, da jej je njen sin prejšnji večer naznanil, da se je zaročil in da je ukrenil vse potrebno za poroko. Umrl je iz samega veselja. Siromak!.... LJUBAVNA ŽALOIGRA V ŠOLI. Učitelj je ustrelil učiteljico, ker ni marala zanj. Cleveland, O., 11. okt. Učitelj Henry Smith je včeraj v šoli South En-did. pred očmi 60 otrok ustrelil učiteljico Mary Shepard, ktera mu ni hotela vračati njegove ljubezni. Takoj po pričetku popoludanskega poduka. prišel je Smith v šolsko sobo in jo ustrelil. Po umoru je odšel domov, kjer se je hitro poslovil od svojega očeta in se ustrelil v glavo. Nemiri na Kitajskem. Victoria. B. C.. 11. okt. Iz Kitajske došla poštna poročila naznanjajo o novih nemirih bokserjev, kteri so sedaj v severnej Kitajski na dnevnem redu. Misijonar Stevenson v Tsouin-psico, pokrajina Sophingohna piše, da prirejajo bokserji v tamošnjih gorah že par mesecev vojaške vaje in da so nedavno napadli mestece T'rou-incen. Oblečeni so v uniformah z rumenimi turbani in ovratnicami in imajo zastave z raznimi napisi. Njihovo geslo je " pomoriti vse inozem-ce'\ V boju, ki je nastal v imenovanem mestecu je bilo enajst boksarjev ubitih, mnogo ranjenih in 42 ujetih. Ostali so bežali. Položaj na Gubi. Razočarani vstaši. GENERALI ZAHTEVAJO, DA JIM GOVERNER T AFT NAZNANI SVOJE STALIŠČE. General Funston odpozvan. — Slav-nost praznika neodvisnosti je v Havani minol brez navdušenja. ZAHTEVE VODIJ VSTAŠEV. Havana. Cuba, 11. okt. Vodje vsta-šev so razočarani, kajti službe, ktere so pričakovali oil provizorične vlade, so izosta e in radi tega so glavni vodje pod vodstvom generala Lovnaz del Castillo sklenili vprašati governerja Tafta, da jim pojasni svoje stališče. Oni so mnenja, da ne bodo mnogo dosegli, ako osiavi Taft, kteri pozna njihove "zasluge", deželo. Radi tega prihajajo iz vseh krajev, da zborujejo danes v hiši generala Castilio. kteri je duša te zarote. On je pozval drxt*e genera.e semkaj in odredil, da vstaši ne smejo prodati svoje konje, ker bode morda potrebno zahteve vstašev izposlovati z orožjem. Včerajšnji praznik neodvisnosti je minol brez navdušenja, kajti taka slavnost, dokler so Američani v deželi, bi bila vendarle preveč. General Funston je odpoav*a in njegovo mesto prevzame general Reel. Funston se je zameril wa&hinfton&kej vladi. KOLERA NA NIZOEBMfiKBM. Bliz© Rotterdam sta amrli dve osobi za nevarno boleznijo. Pariz, 10. okt. Iz Rotterdama na Nizozemskem se brzojavlja tukajšnjemu listu, da sta se v Bloetebduahu in Oranzewoodu blizo Rotterdama pripetila dva smrtna slučaja kolere. Rotterdam je pristanišče glavnega mesta Amsterdama. Svobodoljnbnost Indijancev. Washington, D. C., 10. okt. Iz New Castle, Wyo., brzojavlja indijanski inšpektor McLaughlin tukajšnjemu komisarijatu za indijanske zadeve, da se je četa Ute-Indijancev, ktera je že pred meseci ostavila svojo rezervacijo v Utah, pričela razkropiti, da se pa Indijanci nečejo vrniti na svoj dom. Kakih sto Indijancev nadaljuje kljub svarilom svojo pot dalje proti severo-zapadu v gorovje Big Horn. Nezgoda na železnici. Pri Wamego, Kans., skočil je raz tir nek brzovlak Union Pacific železnice. Sedem osob je bilo težko in mnogo lahko ranjenih. Stavbeni oder se je podrl. V državnih zaporih v Auburnu, N. Y., se je podrl 40 čevljev visoki stavbeni oder, na kterem je bilo več kaznjencev, ki so belili stene. Dva sta bila na mestu ubita in dva sta smrtno ranjena. Vesti iz Rusije. Sumarične obsodbe. OBEŠANJE IN STRELJANJE SO-CIJALISTOV IN TERORISTOV V RUSKEJ POLJSKI. Str a i k v Lodzu kot protest proti vojnim sodiščem. ODMEVI UPORA V KRON-ŠTADU. HITRO OBOGATETI. Grški modrijan Thales je ob vsakej priliki strastno govoril proti maniji raznih ljudi, kteri hočejo hitro obogateli. Nek bogatin je pripomnil, da vsi ljudje, ktČri si ne zamorejo pridobiti bogastva, tako govore. Thales mu je odgovoril, da bode dokazal, da je mnogo Iožje postati bogatin, nego modrijan. Radi tega je pričel s trgovino, kterej je posvetil ves svoj čas in energijo, kakor tudi svojo dobro vzgojo. V jednem letu je pridobil več denarja, nego njegovi nasprotniki v vsem življenju. "Imel sem tovariša," dejal je, ko so ga vprašali o vzroku — ''dober želodec". Kdorkoli hoče doseči vspeh v življenju, mora imeti dober želodec in jedino sredstvo, ktero vzdrži želodec vedno v dobrem stanju, je Triner-jevo ameriško grenko vino. Ono izpopolni prebavo, očisti in pomnoži kri ter ojači živce. Tudi ako ste povsem zdravi, omislite si to zdravilo iz trti-nega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. Lodz, 1#. okt. Danes zjutraj so tukaj obesili pet teroristov, ktere je obsodilo tukajšnje vojno sodišče v smrt. V Ben d 7. unn so včeraj ustrelili pet socijalistov, ker so se policiji z orožjem upirali povodom njihove aretacije. Tovarniški delavci so pričeli štrajkati. da tako protestujejo proti sumaričnemu postopanju vojnega sodišča. Štrajkarjem so se pridružili tudi vsJužbenci tukajšnjih uličnih železnic, učitelji in vslužbenei časopisov. Tiflis, 10. okt. Roparji so v nekej vasi okraja Gorkij umorili kneza Pav-ljanova. Kmetje se njegovega trupla niso hoteli dotakniti in tako je ostalo tam, kjer se je izvršil umor. Na jed-nak način je 'končal lani tudi njegov strie. Njegovo trutplo je ležalo na cesti 10 dni. Petrograd, 10. okt. Preiskava o varokih uporov med vojaštvom je dognala, da se vlada ne more zanašati na trdnjarsiko topništvo in na pijo-nirje, ker so pri teti četah večinoma inteligenten mladeniči, po večini rokodelci. Najbolj zanesljiva je konjiča in poljsko topništvo. Tudi med pešci revolucijon arna propaganda le slabo uspeva Najsliabše čete za vlado so pa mornarji, med kterimi je vse polno revolucionarjev. Na nje se sploh ni vee zanesti. Celo oni mornarji, kteri so bili odlikovani radi hrabrosti s križem sv. Jurija, so se čestokrat pridružili upornikom. Komisija je mnenja. da je pri mornarici pričakovati še nadaljnih revolt. Sebastopolj, 10. okt. Zavratnega napadalca, kteri je vrgel bombo na generala Dumbaea. ko se je peljaL v vojašnico brestovskega polka, so prijeli. Bežal je v neko tartarsko vas, kjer so ga pa spoznali in zaprli. Harkov, 10. okt. V bližnjej vasi Ivanovskij so našli tovarno bomb. 6 osob so zaprli. Poltava, 10. okt. Policija je našla ve.iko zalogo 'bomb v bližnjej vasi Ozero. Varšava, 10. okt. Roparji so napadli znanega poljskega časnikarja in urednika lista "Gazeta Poljska", Jana Gadom^kega, in ga smrtno ra-nilL Lodz, 11. okt. Včeraj popoludne je velika množica izkopala trujpla ustreljenih teroristov, nabirala prispevke za nabavo krst in prisilila nekega duhovna, da je trupla blagoslovi!. Ko se je to godilo, prijezdila je na lice mesta švadrona kozakov, kteri so množico z nagajkami razdejali. Kozaki so razgrajače prisilili trupla teroristov zopet pokopati; 30 osob je bilo aretovanih. Vojno sodišče je danes obsodilo nadaljne teroriste v smrt. Krouštad. 11. okt. Tukaj so pričeli z obravnavami proti 293 upornim mornarjem ok opnice Aleksander IL. kteri so odpovedali svojemu kapitanu pokorščino. Varšava. 11. okt. Policija je naš a v predmestju Pragi tajno orožarno, v kterej je bilo mnogo orožja, kterega s(l prodali kozaki. Yilna. 11. okt. Tukaj so zaprli vse člane neke; organizacije, ktera je med \ jaštvem agitovala v prid revolucije. Vodja te organizacije je neki častnik. Petro grad. 10. okt. Na tisoče revolucionarnih listin, ki se tiskajo v Ženevi in Curichu v Švici, vtihotapijo dan za dnem na Rusko. V teh listinah stoji, da dobi tisti, ki umori carja, 65,000 rubljev nagrade, a kdor umori prestolonaslednika, polovico te svote. Ta oglas končuje: "Bodi prepričan, da ti bode izplačana omenjena svota dan po izvršitvi slavnega čina. Če umrješ, dobe v treh dneh to svoto tvoji sorodniki. Oprosti nas carstva in sužnosti in Rusija te bode blagoslavljala!" Kdo bode izplačal, ne stoji v listini. Razne novosti iz inozemstva, TURŠKA VLADA SE JE UD ALA BOLGARSKIM ZAHTEVAM GLEDE SPORA RADI MEJE. Senzacijonelno poročilo o sultanovej bolezni in ljubezni de-mentirano. KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. -o- Carigrad, 10. okt. Bolgarske grožnje, da bode Bolgarija sporno obmejno pokrajino užak zopet zasedla, so imele zaželjeni uspeh. Turška vlada je obmejni komisiji naročila, naj to zadevo nemudoma konča v prid Bolgarske. Pariz, 11. okt. Iz verodostojnih virov se poroča, da je vest o sultanovem ranjenju, oziroma, da ga y neka ha-remska dama iz Kurdistana nevarno obstrelila, neresnična. Madrid, 11. okt. Novi zakon glede verskih redov obstoji iz sledečih določb : 1. Brez dovoljenja parlamenta se ne sme ustanoviti ni jeden verski red. 2. Država mora pomagati vsakemu članu kakega verskega reda, kteri se odpove redovnim obljubam. 3. Pravosodni minister ima pravico preklicati autorizaeijo vsakega verskega reda, kteri je nevaren morali in javnemu miru. 4. Kabinet naj takoj preišče koaee-eije, ktere so verski redovi preje dobili in naj razpusti one, kteri so ne-postavni. 5. Verski redovi, kterih člani so inozemci, in kterih vodje žive v inozemstvu (jezuiti in drugi), se razpuste. Oblasti imajo pravico priti v samostane brez cerkvenega dovoljenja. 6. Verski redovi ne smejo imeti večja posestva, nego le toliko, da zadostujejo onim namenom, za ktere so ustanovljeni. 7. Denarne svote, ktere podarijo novi člani redov slednjim povodom njihovega ustopa, kakor tudi one. ktere dobe redovi v dobrodelne s vrhe, morajo biti strogo omejene. 8. Testamenti, kteri volijo razne svote redovom, so prepovedani in ako jih kedo še napravi, so neveljavni. 0. Verski redovi. ki se ba\ijo z o-brtjo, morajo plačevati postavne davke.— 10. Vlada izda predpise za razpust verskih redov. 11. Zakon glede registracije verskih redov, ostane pravomočen. Pariz, 10. okt. Pri včerajšnjej ka-binetnej seji bilo je zopet cerkveno vprašanje na dnevnem redu. toda tozadevna glavna seja se vrši v petek. Ministri še vedno upajo, da se bode vatikan v zadnjem trenotku udal in radi tega se odredbe glede zaprtja cerkev, odprave pokojnine duhovnov itd. še niso objavile. Škofje se zelo boje novih odredb in prete podložnim duhovnom, da jih bodo "izobčili", ako se bodo ravnali po vladinih na-redbah. Berolin, 10. okt. Položaj z ozirom na premogarje, postaja na Westfal-skem vedno- slabši. Premogarji so danes naznanili lastnikom rovov svoje zahteve. Več unij je že zahtevalo večjo plačo, toda njih prošnja je bila odbita. Delavci zahtevajo petodstotin povišanje plače. Dunaj. 10. okt. Ker bo prej ali shej prišlo do vojne meti Turčijo in Bolgari.:",, =e že sedaj vojaški krogi bavijo z vprašanjem, kako bi izpadla vojsna med tema državama. Mnenja so različna. Eni za gotovo upajo v Bolgarsko, drugi v turško zmago. Prvi na-glašajo, da je bolgarska vojska nni-bolj izvežbana na Balkanu. Bolgarija bi v vojnem slučaju razpolagala z 235,700 možmi pehote, 17,000 konjeniki, 27.600 topničarji in trenskimi vojaki, S700 pijonirji in 1500 pomorščaki, vsega skup z 291.000 možmi. Drugi pa opozarjajo na to, da ima Bolgarija malo rezervnega materijala. da manjka konj in so prometne zveze zelo slabe. Čete bi morale po Balkanu korakati šest do sedm dni, prdno bi dosple do svojih zbirališč. Nasprotno pa Turčija razpolaga z 450,000 možmi — 20,000 konjeniki in 1000 topovi. Posebno lahko vpokliče Turčija nadomestne čete iz Mael Azije, od koder lahko v 28 dneh dospe v Evropo 144 bataljonov, ne da bi kedo mogel za-braniti pot po morju. VABILO NA NAROČBO! Nastopili smo zadnje četrtletje v tem letu in ob tej priliki vabimo naše | rojake v naročbo 'GLAS NAHODA'. jO listu samem menimo nam ni pi>-treba pisati: dobro blago se samo hvali, in to velja o ''Glasni Naroda". Kdor nepristransko sodi, mora »eči, da je "Glas Naroda" najboljši slovenski list v tej deželi in popolnoma neodvisen, zato se je pa tudi tako »eio razširil in se še razširja. Vse one rojake, kteri še uiw naročeni na "'Glas Naroda", vabimo v naš krog, ker za 75 centov ga vsakdo dobiva skozi tri mesece. Vse one gg. naročnike, ktetim jt pa naročnina potek a. pa i rovimo. t Sundays and subscription yearly $3.00. Published by the :nic publishing company rpor itc.i under the laws of the St.ite of New York. ivertisement on acrreement. upi plačr 30 mosti se či\ni z< iiljati po ostali, ročni iti še -">7 novih, tako da bi 4i k.m«MW v kongresu 194 glasov, ie t> za JpŽ Zel© dvomljivo l»do svoje d< «^sdanje sedeže »hraniti, kajti t« bode velika l-h*mi pa na pridobitev novih ;iu misliti r.e smejo. je. da so republikancem pri , ilitvah v kongres priponngie li sedežev tudi aadnje pred-v»ii: ^e. pri kterih je mnogo i »v volilo zajedao s predsed-iaadidatom tudi vse ostale ut-ike kandidate. Vendar pa . Mt* dvomimo, da bode 'kon-: h) .sedanjih volitvah ostal .r • >edaj, to tem bolj, ker iJeai'>krati«nih vrstah raz-i: morda ^e poravna, ki pa ' " i pridobil rep ibiikanskej a t i-h c glasov. Ako pa de-»i lastni spor ne porav-■II. izgubljeni in v kon-: »da je ne lx>do imeli niti to-• »pnikov, kakor dosedaj. it imamo -tiri tedae ea-t arija se je jHva prieela — taeija, kakoršno vmlijo de-. nam že >ama .janu-i. da so »kratiene uadt za zmago za-i nikjer ne z: ranijo mnogo ■ v onirt ' s. 'omvec le za volume in to if z a republi-j usjodne je. Estrada Palma. Seilor Estrada Palma, bi vrši pred-| sednik Cube po milosti Zjedinjenih držav, izkazal se je kot skrajno slab j |>atr«Mi. Iz korespondence med Pal-i ui-^n in našo vlado, iz ktene je raz-j vi-Uio, da j ti že davno naprti si. Zjedi-j njene države za jH>sredo\anje in dej-! s!\->, tla je bilo to posredovanje po-! vsem nej>otrebno — vse to dokazuje, : la je Palma želje prebivalstva jedno-j stavno preziral in čuval edino le iko-! ri>ii kapita.rzma Zjedinjenih držav, i X a. i al je je on smatral t i*di povsem, j -ai:s »umevnim, da mu bodo prišli A-| :ueri<-aiii na jwmoo v slučaju, da bi ii! :. M'^ovo ]>redsedovanje v nevar-, .'-ti. Vprašanje pa je, je-Ii ime; j-j.l..h pravico kaj taeega domnevati. -»»letno izvedeli v kratkem, ma nikakor He more dolgo •at i — iu j h item bodemo gotovo i.-ii raz. i i/ ]>odrobnosti, "kako se 'aitko predsednik". gto:i>ka v ada namerava po-• bodo nove volitve dokončane '.avla.ta :ia Cubi zopet "mir in ( '»o ustaviti ter pri tem Cu-zapretiri. da se bodo Ameri-;>et vrnili in tudi tam za stalno ako bi bi "a Cuba se potem po- > t« P »tane Wash te izjave piše sedaj večina ča.-opisja veli'ke in histerične -iavosjteve o ameriškej * ' nesebično--t i. kterej baje na vsem svetu nima para. Oprostiti celo deželo zatiral-••■■v, jej kasneje zopet pomagati napraviti red in potem brez plače oditi: kaj taeeira še ne pomni moderna zgo-lo\ina. ''Grkov se bojim v dvojnej *neri, ako j>rihajajo z darovi*', tako ;«oje že stari Virgilij in to velja tudi > Američanih g ede Cube, kteri jo sedaj popoLnoma kontrolirajo. In ako -«o v Wasiiingtonu prineipi-jelno tako plemeniti ijudje, čemu so najpreje Filipinee rabili za to, da so .nieili tamošnjo špansko moč in potem ono junaško ljudstvo, ki je hotelo biti svobodno, pp krvavih bojih ."»ljarmili? Sedaj bi prisvojitev Cu>->e ne bila še umestna, loda to pride ;»rav gutovo. In [wtem bodo tam zo-jM»r nastali nemiri in Cuba postane naša. Zazidana zaba. V mestecu Windsor \ Indiji so našli •J.'i.ofi pri ;»»dirai]ju stare hiše velik.i zeleno žaln«. ki je bila v cementni duplini zazidana v podstavek liiš*. Iti i je odreveaela. in šele ko je ležala par ur na solneu. začela se je f»«\>i>] prenirkati. Skoda, da so dela ve. dovolili, da zanimivo žabo odn i mimotrredoči šolarji, tako da se žalibože ne bode zvedelo, kaj je b zidana » m t i. zato pa -i narav tiiii;;ij> zave. je prišla: zi ■ i i kaki" je mo-^la toliko j i <1 pli liei f-iveti. Najbrže časnikarji letos eiikrat za-mor-ko kačo z — žabo. Afričanski zdravniki. atriča.sko prebivalstvo, -e ni prodrla ^^ltura, se h., ezuih ira, daruje bopu, dočim rar le tedaj, iu e ztru, in stvar je rešena, tke se bavijo z zdravilstvom, »če izvrševati "zdravniško mora 1 do 5 iet prakticirati temu hhono Tudi ; Kdor praks« ter položiti izpit. Prognoza ruske revo= lucije. (Konec.) Tako ode trajala notranja revom-eija dalje in zunanji, zlasti nemški »*piiv na Rusijo se lx>de nadaljeval. IJusija bode vedno dalje in dalje ^ ijila v marazmu. dokler se ne bode • t tinančni palači v Petrogradu, ka-. r v Carigradu, zablišča! napis: ''In-f rnaiional administration de dette r ij.iijue". Medtem se lx»de srednje-azijska jništ-ava vedno razgrinjala čez usijo in od iztoka lx>de prodirala lova. čila rasa, mongolska, ki Ixnle vladala čez gnjilo Evroixi in profila kavkaško pleme. To so torej glavne misli te teorije, vi ima v Rusiji mnogo pristašev. Kako naj o nji sodimo? Zgodovina nam kaže mnogo držav, kjer se revolucija razvija že sto- in tisočletja in se ne more razviti do konca in .se ne bode razvila sama od sebe nikdar. Iz perijodičnih revolucij je nastala kronična in iz nje se je razvila gnjiloba in marazem, iz ■iteretra ni ve črešitve, kakor pri posameznem bolniku, tako pri narodih. Ali pa je z Rusijo tako? Nedvomljivo je, da postaja Rusija vedno bolj nerodovitna. Vode se suše, stepa in tundra se širi, prirodno bogastvo gine. To da to se mi ne zdi prirodni zakon in naravna prikazen, ampak samo posledica slabega gospodarstva. Nemški kolonisti na Rusikem s«, močno zboljšali zemljo, ktero so zasedli in uredili gospodarstva. Isto bi se dalo storiti tudi z drugo zemljo. Da bi mongolsko pleme prineslo na rusko zemljo novo življenje, se mi pa zdi samo fantazija. Ravno tako so .'..itazije, kar se "a priori" sodi o ■:..čaj:3i, na^njnjili in sposobnostih 'avjanske, germanske ali romanske a se. Take sodbe odgovarjajo bolj jekt i vnetim *uvst vovanju in tradi-nel lim aksijomom brez pod.age. Ako se pa kje opirajo na zgodovinska 'ejrtva. moramo jx>misliti, da je zgo-! ivina v dobri meri produkt zem je-pisne le^e. kulturnih vplivov, celejra luševnega in prirodnega miljeja, v katerem živi narod. Ni vedno res: Zgodovina naroda je taka, ker je njegov značaj tak. ampak cesto: Značaj na-.la je tak. ker se je pod resnimi zu-lanjimi vplivi ustvarila njemu taka zgodovina. Najboljši dokaz, da ruska revolucija ie b ile {»ostala kronična in ne bode >reš!a v marazem, se mi pa zdi ravno dfHsrna si:a ruske revolucije. Narod, ki je izčrpal svoje sile in je obsojen za duševni in gospodarski marazem, ne reagira, kakor narod ruski. A zijat.ski in afrikanski narodi, ki so že preživeli svoje čase in so sedaj obsojeni, da gnjijejo v marazmu, ne re-ai^irajo, ampak prenašajo svojo osodo s topim fatalizmom. Morda se liwrnib razburi, iz malenkostnih, oeobnih, cesto smešnih \-zrokov naredi izgrede, opijajii se s fanatizmom, a 6e zopet pomiri kot čreda ovac in zopet obne-more v svojem fatalizmu. Na Ruskem je revolucija prešinila ves narod, vse njegove žile in žilice trepetajočo kot v "vročinski bolezni. Tn se dogajajo čini največje požrtvovalnosti i» energije od osob razne starosti, vsa'kega spola. Gimnazijska u-čenka si sama izdela bombo in čaka dneve, mesece, da bi pri urgodni priliki ž njo zade.a sovražnega birokrata. Ona ve. tla bode pri napadu poginila sama od irepinj bombe, ali pa da jo zasačijo in jo čaka poiem grozna smrt. A kaj vse to? Šolska dekleta nosijo v laseh samo rudeče trakove in pojo revolucijsko pesem, dijaki od nižjega irimnazija prirejajo z dijakinjami shode, kjer predava štirinajstletna deklica z otročjo zvočnim gla-som in z veliko resnobo o važnem predmetu : '4 Kako se delajo bombe?" ('ine skoraj blaznega poguma in požrtvovalnosti ter (kipeče energije nam našteva skoraj vsak dan ruska revo-. uieija. Narod, ki se more tako razvneti za kakšno idejo, iti more razviti toli'ko energije in požrtvovalnosti, ni senilen narod, obsojen k marazmu, ampak je zdrav v jedru, ki pa doslej ni imel prilike dovolj, da bi naravnim potom razvil svojo energijo. Tak narod bode tudi premagal Ikrizo revolucije in 6i pridobil novo bodočnost. 15— Brez napitnine Neki gospod iz Berolina je potoval letos s svojo soprotro po Nemčiji in Italiji ter je bil trdno sklenil, da ne bode dajal nikomur napitnine. Toda ni potoval niti še teden dni, ko se je že moral vrniti domov zaradi vsakovrstnih neprilik, ki so ga zadele na potu. Takoj v prvem hotelu so mu pri odhodu napisali vslužbenei na kovček nekake tajinstvene znake, ki jih ni opazil. In od tedaj se je ves svet kakor zaklel proti njemu. Na kolodvoru mu nosaei niso hote.i njegovih stvari nositi ie. vlaka in na vlak, vratarji po hotelih so mu metali kovčke po tleh, sobarice niso hotele priti v sobo. makar je po desetkrat zvonil. Office of the Secretary of State. STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THE Secretary of State, Albany, July 25, 1900.—Pursuant to the proviaens of section, one of articls fourteen of the Constitution of the State of New York, and eoction seven of chapter nine hundred and nine of the Laws of eighteen hundred and ninety-six. notice is hereby given that the following- proposed amendment to sec.ion »even ot article seven of the Constitution o? the State of Kew York is referred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senators in this State to l>e held on the sixth day of November, nineteen hundred and six, and i9 published once a. week for three months next preceding auch general election in conformity with the aforesaid provision«. JOHN F. O'BRIEN, Becrttan of Etate. AMENDMENT NUMBER ONE. Concurrent Resolution of the Senate and A»-•etnbly, proposing an amendment to section seven of article seven of the constitution relating to the construction of dams and the storage of waters in the forest preserve far public purpose«. Section L Resolved (if the assembly concur), that section seven of article seven of the constitution be amended to read as follows: 5 7. The lands of the state now owned or hereafter acquired constituting the forest preserve as now fixed by law exempting such lands as the legislature ska 11 proTide by law shall necessarily be wed for the storage of water for public purposes and the construction of daa>9 therefor, shall be f.rever kept as wild forest lands. Tfcey shall not fc. leased, sold or «x~hanged, or be taken by any corporation, public or private, nor shall the timber thereon I* sold, removed or destroyed. § 2. Resolved (if tko aseembly concur), that the foregoing amendment be referred to the legislature, to be ebosen at tke next general election of senator«, and in conformity to aectioa one of article fourteen of tho constitution b« published for ihreo months prsrieus to tir lime of such election. Mate of New Tort. In Seute, Hay 1, 1900.— no foregoing resolution was duly passed, a majority of all tho Senators elected voting in favor tkereof. tkreo-Utho being present. Br order of tko Senate, J. RAINES, Temporary President. ■tat« of New Tork, In Assembly, May 8, 190«. —TVs foregoing resolution waa duly passed, a majority of all tho members elected to the Assembly voting in favor thereof, »tree-fifths being •fOOSBt. By order of the Assembly, J. W. WADS-WOKTH, JR.. Speaker. State of New York. O«oe of the Secretary of State, ssl : I hove compared the preceding copy o( eve current resolution, proposing an amendment to section seven of article seven of the Oodstitution, with the original concurrent resolution on file in thia office, and I do hereby certify tikat the same is a correct transcript therefrom, a&d of tho whole thereof. Given under my hand ■ad tko seal of office of the Secretary of State at £i city of Albany, tkis twenty-fifth day of July, the year of our Lord, onrf thousand nine hun-d and six. [L. 8.) JOHN F. O'BRIEN, Sec-wytry of Btete- STATE OF NEW TORK, OFFICE OF THE Secretary of State. Albany, July 2», 1906.—Pursuant to the provisions of seetion one ol article fourteen of the Const*tutioa of tke State of New York, and scot i on sevoa of chapter nino hundred and nine of the Laws of eighteen hundred and ninety-six. notice is hereby given that the following proposed amendment to section two ot article twelve of the Constitution of the State of New York is referred to the Legislature to be chosen at the next General Election of Senators In this St»te to be held on the sixth day of November, nineteen hundred and Eix, and is published cnce a w^ek for three moaths next preceding suoh general election in confonnitv with tko aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMBER TWO. Concurrent Resolution of the Senate and Assembly, proposing an amendment to section two of article welve of the constitution in relation to the classification of cities. Section 1. Resolved (if the assembly concur), that section two of article twelve of the constitution be amended to read as follows: Article XII. | 2. All cities are classified according to the latert state enumeration, as from time to timn made, as follows: The first class includes all cities having a population of one hundred and seventy-five thousand, or more; the second claas, all cities having n population of fifty thousand and less than one hundred and seventv-Sve thousand; tho third clan, all other cities. Lawn relating to the property, affairs o! government of cities, and the several deportments thereof, are divided into general and special city laws; general city laws are those which relate to all the cities of one or more classes; special city laws are those which relste to * single city, or to less than all the cities of a class. Special city laws ohall *ot be passed except la conformity with the provisions of this section. After any bill for a special city law, relating to a city, has been passed by both branches vt the legislature, the house in which it originated shall immediately tntnmnlt a certified copy thereof to tke mayor of r h city, and within fifteen days thereafter th_ mayor shall return such bill to tho house from which It was sent, or if tho nemion of tho legislature at which such bill was jawsrl has terminated, to the governor, with tko mayor's certificate thereon, stating whether the city has or has not accepted tho same. In every city of the first class, the mayor, and in every other city, the mayor and the legislative body thereof eon currently, akall act for such city as to sncfa hill; but the legislature may provide for tho concurrence of tho legislative body in cities ot tho first dam The legislature dull provide for • public notice and opportunity for a public hearing concerning any sack bill la every city to which it relates, before action thereon. Such a bill, if it relates to more than one city, bo transmitted to the mayor of each city to which it relates, and shall not bo deemed accepted uu>=3 accptrd as herein provided, by every •uch city. Whenever any euch bill ia accepted as herein provided, it shall be »object as aro other bills, to the action ot the governor. Whenever, duTimr the session at which it was passed, aay such bill Is returned witheut the acceptance of the city or cities to which It relates, or j within ruth fifteen days is not returned, it may i nevertheless a^ain be passed by both branches of | the legislature, and it shall then bo subject as other bills, to tho action of tho governor. In • every special city law which has been accepted by the city or cities to which it relates, tho i title fhall be followed by the words "accepted by I the city," or "cities," as the case may be; in j evry such law which is itass-jd without ruch ac- i ceptance, by the words "passed without the acceptance of tke city." or "cities." as the case may be. 5 Resolved (if the aseer-bly concur), that the foregoing amendment be re .rred to the i l legislature to be chosen at the next general elec- I tion of senators, and in conformity with section j one, article fourteen ot the constitution, be published for three months previous to tho time of suMi election. State of New York, In Senate, Apr. 17. 1908.— The foregoing resolution was duly passed, a majority of all the Senators elected voting in favor thereof, three-fifth« beine present. Bv order of the Senate, M. I-INN BRUCE, President. State of New York, In Assembly, May 2, 1906. —The fore^oin* resolution was duly passed, a majority of all the members elected to the As-eemblv voting it favor thereof, three-fifths being present. Bv order of the Assembly, J. W. WADS-WORTH. JR., Speaker. State of New York, Office of the Secretary of State, as.: I have compared tho preceding oopy of concurrent resolution, proporfng an amendment to section two of article twelve of tho Constitution, with the original ooeeurrent resolution on file In this office, and 1 do hereby certify that tko snme is a correct fisnmsl|il therefrom, and of tho whole thereof, d ven vate my hand and tho seal of office of the Secretary of State at tho ctty «if Albany, this twoat^lttfc jhy ot July, STATE OF NEW YORK, OFFICE OF THE Secretary of Stale, Albany, July 25. 1906,—Pursuant to the provisions of aectioa one of article fourteen of the Constitution of tiie State of New York, and section seven of chapter nine hundred and nine of the Laws of eighteen hundred and ninety-six. notice is hereby given that the following proposed amendment to section tan of article eight of the Constitution of the State of New Ycrk is referred to the Legislature to be chosen at the next Central Election of Senators In this State to be held on the sixth day of November, nineteen hundred and six, and ia published once a week for three months next preceding such general election in conformity with tho aforesaid provisions. JOHN F. O'BRIEN, Secretary of State. AMENDMENT NUMBER THREE. Concurrent Resolution of the Senate and As-oembiy, proposing an amendment to section ten of article eight of ."the constitution, relating to tho limitation of indebtedness of counties cities, towns and villages, by excepting cities of the second class from the provisions of mid section after the first day of January, nineteen hundred and eight. Section 1. Resolved (if the senate concur), that section ten of article eight of the constitution be amended to read as follows! Article V11L | 10. No county, city, town or village shall hereafter give any money or property, or loan its money or credit to or in aid of any individual, association or corporation, or become directlv or indirectly the owner of stock in. or bonds of, any association or corporation; nor shad any such county, city, town or village be allowed to incur any indebtedness except for county, city, town or village purposes. Ihis section shall not prevent such county. City, town or village from making such provision for the aid or support of Its poor as may be authorized by law. No county or city shall be allowed to become indebted for any purpose or in any manner to an amount wkich. including existing indebtedness, shall exceed ten per centum of the assessed valuation of the real estate of suck county or city subject to taxation, an it appeared by tlie assessment rolls of said county or city on the last assessment for state or county tanas prior to tho incurring of such indebtedness; and all indebtedness in exoesa ot wich limitations, except such aa now may exist, shall be aii»elutely void, except as herein otherwise provided. No county or city, whose present indebtedness exceeds ten per centum of the assessed valuation of its real estate subject to taxation, shall be aliowed to become indebted in any further amount until suck Indebtedness shall be reduced within such limit. This section shall not be construed to prevent the issuing of certificates of indebtedress or revenue bonds issued in anticipation ot the collection of taxes for amounts actually contained, or to be contained in the taxes fer the y.?ar when such certificates or revenue bonds are issued and pavable out of such taxes. Nor shall this section be construed to prevent the issue of bonds to provide fjr the supply of water; but the term of the bonds issued to provide the supply of water shall not exceed twenty years and a sisking fund shall be created on the issuin? of the said bonds for their redemption, by raising annually n sum which will produce an amount e^ual to the sum of the principal and interest of taid bonds at their maturity. All certificates of indebtedness o» revenue bonds issued in anticipation of the collection of taxes, which are not retired within fiva years after their date of issue, and bonds issued to provide for the supply of water, and any debt hereafter incurred by any portion or part cf a city, if there shall be any such debt, shall be included in ascertaining the power of the city to become otherwise indebted; except that debts incurred by the city ot New York after the first day of January, nineteen hundred and four, and debts incurred" by any city of the aecond class after the first day of January, nineteen hundred and eight, to provide for the supply of water shall not be so included. Whenever the boundaries of any city are the same as those of a county, or when any city shall include within its boundaries more than one county, the power of any county wholly included within such city to become indebted shall cease, but tho debt of the county, heretofore existing shall not, for tho purposes of this section, be reckoned as a part of the city debt. The. amount hereafter to bo raised by tax for eooatjK or city purposes, in any county containing a city of over one hundred thousand inhabitants, or any such city of tki® state, in addition to providing for the principal and interest of existing debt, shall not in too aggregate exceed in any one year two per centum, of tho assessed valuation of the real and personal estate of such county or city, to be a»-oertained aa prescribed in this section la respect to county or city debt. | 2. Resolved (If the _ ___________i tors, fortuity with section one, article fourteen of tho constitution, bo published for three months previous to tho time of such election. State of New York, In Assembly, Mar. 1, 1906. —The foregoing resolution waa duly passed, a majority of all tho member* elected to the As-oembly voting In favor thereof, three-fifths being proooot. By order of tho Assembly, J. W. WADS-WORTH, JR., Speaker. State of New York, Ia Bennte, lCay 1, ISO«.— The foregoing resolution was duly paved, a majority of all the Senatom elected voting la favor thereof, three-fifths being present. By order of tho Senate. 1L LINN BRUCE, Presite«. State of New York, Office of tho Secretary of State, sb. : I have compand tho preceding copy of concurrent resolution, proposing an amendment to section ten of articls sight of tho Constitution, with the original concurrent resolution on file in this office, and I do hereby certify that the same is a correct transcript therefrom, and of the whole thereof. Given under my hand and the seal of office of the Secretary of Stat* at the city of Albany, this twenty-fifth day of July, fn the i-oar rf „«r t.o-^ thousaad nine hundred an 1 six. [U. S.] JOHN F. O'BRIEN, 8eo retarv of State. ICAZNAMJE SLOVENCEM. in tko year of our Lord, drod aad six. [U S. J rotary of State._ r. Cenjeni Dr. E. C. Cnl ins. M. I.. New York, N. Y. Jaz Frank Strajnar se Yarn sn'n • zahvalim /a Yaša zdravila, ker moj sinček je ozdravil po zdravilih, k t era smo rabili po Vašem naročilu. Znto-raj se Yam še enkrat zahvaljujem in ostanem Vaš iskreni prijatelj Frank Strajnar. Box 39, Lock Xo. 3, Pa. 39 DELAVCEV dobi delo v šumi, in sicer za "svam-pati" in za žagati. Yozniki in ža-irarji dobe po $1.^0, svamparji pa po $1.70 na dan. Hrana stane na mesec od 10 do 12 dolarjev. Delo je kom-p«nij*o ki »talno. Te« pove: JskaZgMu«, Box Wmmr Aahtola, Pa. natakarji mu niso hoteli takoj prinašati jedil, ali pa so ga. z. jedili še polili po obieki itd. Poslediea je bila, da je v jednem tedn* trikrat zamudil vlak, ker mu nihče ni hotel pravočasno nesti prtljage na kolodvor; ia-ginila sta mu dva para čevljev, ženi pa so se na obeh dragih bluzah poja-viii nekaki mastni madeži, ki se nikakor niso t ikili pisem. Zdravila našemu profesorja so j:li i;m ozdravele, mnogim so bolečine olajšale po vsi h n.estih in vaseh. OZDRAVLJEN BOLNIK IZ DALEČ. Jaz nižje podpisani iz avl jam, da sem za moje popolno ozdravljenje dolžnik zdravniku za zdrav i ia, ktere mi je poslal z obratno pošto profesor Universal Medical Institute v New Yorku. Trpel sem dolgo časa na glavobolu, v hrbtu, zaprtju, nervoznosti in želodec mi je bil tako oslabel, da ni mogel skoraj nič prebavljati. Dokler so me drugi zdravniki zdravili sem le denar zaman trošil in čas s. ubil. Danes sem popolnoma ozdravljen ter me veže dolžnost, da se gori imenovanem rofesorju zahvalim in ob enem dovoljujem, da to izjavo v novinah tiskati da. Valhalla, N. Y. 7. julija 1903. Aug. Reči nič. Priče: Ig. Toraveskič, 124 E. 89 St., N. Y., Bikerič, 32 Stanton St., N. Y. OZDRAVLJENA OD BOLEZNI V KOSTEH. Cenjeni gospod profesor ! Se javno zahvaljujem profesorju Universal Medical Institute v New York-u, kteri mi e ozdravel tekom jednega meseca mojo hčerko od bolezni v nogi, ktero drugi zdravniki niso mogli ozdraveti, niti napraviti da bi mala hoditi mogla. Še enkrat se Vam zahvaljujem ter Vam prilagam fotografijo moje hčerke, z opombo da jo smete ponatisniti dati ter vsim priporočam, kteri trpe na kakej bolezni, da se obrnejo na Universal Medical Institute v New Y rku, kajti to je edini zavod kjer se more hitro OTilr,-.-.••?'_ iciii S^Litiiič, Boz 110, Dupiey, Pa. Trpite II, na fc^eri teh bolezni! Treranj« oslalkeb sli s «-», »atatljn h bolezni, t!., znljl aH turi, bolezni na očeh, ušesih,grla, nosu, prsih, i/.pau.nju la^ boiez.ti v želodcu, v maternici, zlati žili; h.inkarju, sifiiiii, moške nesposobnosti, ner oze, ka&lju, oniP«lle\ice. hcl^a toka. nere'Iae^u niesf-čne^a t- Ln, bolečin v hrbtu iu drobn, zajetja a'.i kake tip;>s('t»>in i zni* Ako t-":tc na kterej teh imenovanih bolezni aK pa od knkošne druee, zdravili našega profesorja Va- : d«-rujejo zonet ži-1 -e. Te vi" , ro v va§eoslabele ude novoži- Ij- nj \ v;.š > k i či-,te in \>s v s k-em < t . iru krt-p jo. D-.n za d:i>. tak-, k^t fin levo n s.' meč v j^i v kratkem času kak' r prer*>i ni ir. s> Ako S'» ne č ite i.iko kakor bi morali biti se ner. o e"e d u:;ič" prepričati, k l!; r da sami ; Ako V m drM ie je lepo ripodi n in.i plin« ek izp. k as te-r ob vil rav rat se je ta nnega tem nt -d kterega se (--beli Ves KRANJSKE NOVICE. Vlom v cerkev. Iz Šmarja pod Ljubljano -e piše: Dne 25. sept. pojoči je neznan zlikovec vlomil v našo župno cerkev. Ubil je okno poleg velikega oltarja, .--pustd se na obbajilno mizo in udri vrata pri zakristiji, kjer je ukradel en kelih in pok ri v alee od ciborija. Druga dva kehlia in patene je pustil. Tabernaklja v cerkvi se ni lotil. V zakristiji je pri kamnitem umivalnika naitral svečo z navadnimi žveplenkajni iu ravno tam pozabd tudi mal »u's>inga.->t obroček, o kterem ni moč vedeti. Čemu ga je rabil in od k,i -SMt _'a omdja jo. Ker ,ie okno pre-!■»■] \ nik«, najbrže ni mogel sam sple-rati tako visoko in se zato domneva, da <■ imel kakšnega pomagača. Prvi sneg. Dne 25. »ept. zjutraj so imeli na Kumu prvi >neg. Pobelil je j>recej nizko. Temperatura je padla celo na Dobovcu i 074 m) na 2 gr. C. — Letina je srednja. Krompir je pre-c-ej slabši, kot lansko leto. Sadja čisto it il< . To. a rji upajo, da vsaj nekaj I »odpore dobe, če 1» kaj? na Gorjancih. Dne -* okrog 5. ure se je i' i'V opazoval čuden bilo sicer jasno in at... kar -e od juga oblak prepojen z ii i»>dobniti i meglica-no vrh Gorjanca Na-obiak povspel do o-jga temnega oblač-ja. je curkoma vsul siv-■Ž4"ui medež osvitljen s asnimi mavričastimi bojami. a prizor, ki .je trajal okrog četrt ure, je imel nekaj tako posebnega na sebi, da so ljudje, ki so to prikazen slučajno opazili, kar začudeni obstali ter do konca o;>a*>>vali. Ob peti uri je bilo zopet vse pri kraju. Gorjanec je bil čist in zrak prozoren, kakor malokdaj. Od medeža ni bilo od daleč opaziti nobenih dedi. Temperatura je nagloma padla. Slana po Dolenjski. Dne 25. sept. jutro je zadela večji del Dolenjske huda slana, ki je p<> nekodi uničila ajdo. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Pretep. Brata Tone in France Bobek, posestniko-va sina ter Jožčf Jakop, posestnik, v-i iz Savelj. so napadli 7. svečana zvečer zakonska Andreja in Marijane Hvastj«, ko šl i v družbi Tomaža Iv-;; -.ojili dveh bratov v Savi je [»> mleko. Obilol/eiifi so prileteli oboroženi iz .I.tkoi»o\r-j^a dvorišča. Tone HoIm ; je Kosa udaril z mot i ko po de-jii roki, Naoeta Hvastja {ia po hrbtu. Nato jeli Mi't.iti kair en je in sta bila pri f " zakon>ka H vast ija zadeta. Tone I»olH*k je l>il obsojen na des«-t. Kranee Bol>ek na o srn) mesecev ■•••k- e ■. Jožef J i kop j« je bil o-proščen. Se mu ni posrečilo. Mik*el Mirko- vič, rojen leta 1856 v Trstu, sedaj po->e -1 n i k v Sel nem pri Litiji, ki je bil ž«' svoj eas v Ameriki, je zapustil doma neke spomine in hotel oditi zopet \ blaženo deželo. Orožništvo je pa br-zmj.i', .i obvestilo ljubljansko policijo, <:a naj Mirkoviea ustavi in odpoš-Ije okrajnemu sodišču v Litiji, da tam (»oravna. prodno zapusti svojo domovino, ostali greh. Navedenec se je res pripeljal z Dolenjcem in ga je na južnem kolodvoru pri izstopu že pričakoval varnostni organ in storil po- tem svojo dolžnost. Mirkovič je imel pri sebi nekaj čez 80Q K denarja. PRIMORSKE NOVICE. Otroka vrgla v morje. Dne 26. septembra je vrgla v Trstu neka še neznana ženska novorojenčka v morje. Truplo so dobili kmalu iz morja; molil ko iščejo. Pred poroto v Trstu se je vršila dne 23. sept. razprava proti 281etne-mu IL Romito in 321etnemu M. Calligaris, ki sta bila obtožena zločina ropa; da sta namreč v noči na 30. aprila napadla Frana Petka v ulici delle Aeque v Trstu, ko je šel tam z neko žensko. Bili so trije. Eden je oklofutal žensko, Marijo Žagar, jeden je prijel Petka, tretji je pa zaklical p<> laško: Ven denar ali jih pa dobiš! Petku se je posrečilo iztrgati se rok napadalcev, Žagarjeva je že prej ušla. Policija je prijela dva izmed teh, ta sta Ron lito in Calligaris. Pri razpravi sta tajila, pokazalo se je pa tudi, da ni bil storjen zločin ropa, da je bil to bolj navaden pretep ter da tudi Žagarjeva ni bila oklofutana. Calligaris jo bil oproščen. Romito pa obsojen na šest mesecev ječe. Nevarno prenočišče ?i je izbral 22-letni dninar Andrej Abram v Trstu, ki je doma iz Sežane. Legel je bil na trati ob ulici deli'Kremo in tam zaspal. Prej se je pa še izzul in čevlje položil poleg sebe. Ko se je pa zbudil, ni imel kaj obuti, ker mu je bil mej njegovim >panjeni odnesel čevlje neznan tat. A ne le čevljev, marveč tudi 36 K denarja mu je bil tat vzel iz žepa. Na štirinajst dni so zaprli 601etno Marijo Silič. ki je v pijanosti delala škandal na javni ulici v Gorici. Izpred sodnije v Gorici. 201etni A. Kolarič iz Dolenj je bil tožen javnega nasilstva, ker se je pr°tivil varstvenim onranom. Pred sodnijo je dobil le sedem dnij zapora; zgovarjal se je na pijanost. — 45Ietni Jak. Vižintin iz Zagraja je imel v hiši doma smod- Bobik hodili v Celju za Jakobom in tem pa res na svetu ni več hvaležno-Ivanom Orošem ie, gostilne v gostilno sti. Pes, ki se zna tako prilizovati in ju napajali, da je bil Jakob Oroš svojemu gospodarju, dobi vsaj kost. do sitega pijan. Na poti iz Celja sta bila pa Oroša napadena in sicer je Jakob Oroš dobil udarec po glavi, da je padel, dočim je Ivan stekel po pomoč v bližnjo hišo. Ko so prišli po Jakoba Oroša, je bil ves zbit, tako da je drugo jutro umrl. Ker se je samo Marinšku dalo dokazati, da je bil pri napadu, je bil obsojen na osemnajst meseeev težke ječe, ostali trije obtoženci so bili pa oproščeni. KOROŠKE NOVICE. Samomor radi dveh kron. Na železniški tir se je vrgel 25. sept. zvečer v bližini Žrelca trgovski pomočnik I. Spitz, doma iz Movskega, ter je bil povožen o. Ivanu SeMlju iz Nove Oradiške. rek-lo ukradel 100 K denarja ter uro z verižico v vrednosti 26 požari na velikih posestvih. Tako je požar na posestvu grofa Potockega napravil velikansko škodo. Sodi se, da požiga jo rusinski agitatorjL Konkurenca lurski vodi. Ustanovila se je družba "International Jordan River Water Co.". Ta družba bo zajemala vodo iz Jordana, jo spravljala v sodih v Severno Ameriko, tam jo denejo lepo v steklenice ter razpošiljajo po svetu. Pač nevarna konkurenca lurški vodi. Uspehi vode iz Kossuth in cesarska pesem. V toplicah v Mehadiji, kjer se adravi ogrski trgovinski minister Kossuth, je pri neki veselici godba igrala tudi ee-earsko pesem. Kossuthovi politični pristaši so demonstrativno obsedeli, dočim so vsi rumunski gostje ustali. Toda tudi Kossuth se je vzdignil in poslušal ves čas cesarsko pesem stoje. Sedaj seveda tudi njegovim pristašem ni preostalo drugega, ktkor |a so se tudi morali vzdigniti. IVA. PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki način samo oni zdravnik, kateremu so dobro znane vse človeške bolezni, trpljenja in slabosti ! ROJAKI! Pazite komu poverite zdravljenje Vaših boieznij! Kajti v Vašem zdravju ob visi Vaša prihodnost, kakor tudi Vaše družine, Vaših malih in dra*rih za katere se mučite in delate. Zatoraj rojaki, ako Vam je potieba nasveta ali zdravniške pomoči vedite' da jo naš stari, izkušeni in po celem svetu zuami in slavni : Dr. E. C. COLLINS Medical institute, edmi, katerizamorem kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronične ali Dobro črno in belo vina od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Beesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 2S galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem ŠTETAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. JOHN KRAOtER EUCLID, 0. Priporo/.a rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan, po 50c galono; belo vino (Catawba) po 7Qc galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BBINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.90. TROPINOVEC 12.50 gaiona DROŽNIK $2.75 galona — Najmanje posode za žganje so 4 Mi galon e. Naročilo*i je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER Euclid, Ohio. rokah, nogah, ledjih m boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, neč;sto in pokvarjeno kri otekle noge in telo, vodenico božjasfc, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (sainoizrabli-evanja), šumenje m tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi srbenje lišaje mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih nenrastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternini i. t. d., kakor tiuli vso ostale notranje iu zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sitilis kakor tudi vse tajne spolne T>olozni moške in ionske. t ., ' dru"i zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zalival ali slik od ozdrav- ljenih bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili —potem je popolnoma naravno, da se iim ljudje ne zahvaljujejo. J Tudonašamo parslikonih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. i., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsih, težkega dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, In d. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR, 212. Richmond. W. Va. Ozdravljena: težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA KUMOR, 10113 Commercial Ave.. Chicaco, III. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOZO DOBRAŠ, Bot si Boston. N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVENIC, A. V. S. Co. _Ltadville, Colo. Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ, 23 River Bank. Kansas City. Kans. Ozdravljena- ooležni v prsih želodčnega tata: la težkega dihanja in bolezni srce. - v; -r'Vf> -' • - MICHALINA MOKRANVIČKA, 45—5th Street, Passaic, N. J Imamo se na stotine drtlgih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestara nemoremo vsih naenkrat abjaviti. — Zatoraj rojaki Slovenci ! P redno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako Ste bollli, slabi ali nemot lli — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari — koliko časa traja bolezen ter vse glavne znake bolezni Ako \ am bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoili ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na slediči naslov • DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, X40 WENT 34th .ST., > KW VOKK, N. Y. potem r.mete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od io predpoldnem do 5 Popoludne. — ob nedeljah in praznikih od jo do i. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam sreno vse rojake, zlasti pa moje brate v Clevelandu, Ohio. New York, 9. okt., 100G. Martin Heni«man. Kje sta moja brata JOŽE in JURIJ KNAUS1 Nahajata se nekje v državi Texas. Kdor izmed rojakov ve za njih naslov, naj blagovoli po-roeati: Antonu 'Knaus, 200 Indiana St., Joliet, 111. (11-13—10) Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste ori Qeo. Trav nikar-ju 61Q2 St. Clair Ave. N. E. kteri Vrtu dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELrAND, O. Iščem prijatelja ANTONA RADELJ, doma iz Peščenika pri Višnjigori. Pred tremi leti je bival v Pueblu, Colo. Za njegov naslov bi rad zvedel: Martin Gorse, P.O.Box 1SG, Uniontown, Fa vet te Co., Pa. (9-11—10) IZDELOVALCI DOG DOBE DELO I Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 25S Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson. Desha Co., Ark. (1S-9—18-10) TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje Slovenci, poslušajte me, kar vam tuk;ij povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel seru k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. liekel je, da bodem tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti s§ in da se jiozdraye vsi? ktori so bolni. ? , New York 2. septembra 1M)*. Veleucenom gospodu doktorju od America-Europe Co, New York Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehe*-", ktcrr :elih pet let in me niso rnovl: d nik, da sem bil teden ] o ^auživ Zgubil sem vse bolezni v pršil., ......... ....J1X zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravljenje Vam, ter d; zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hv0,a ^u, gospo a zdrav nik zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. Kom , . . uspeho"-". J:tc-o^a ste dosegli v moii bolezni Trnp1 sem celih pet let mmeniso mo-li d; u.. i .a.Jvniki ozdraviti, ffmnmid zaravniK, aa sem bil teden i o I 5 71 vn n 1 11 7rlm*f1 1 L" ♦ m- *■ A . - _ _ _T 1 • , * Rojakom na znanje ! Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de-1 ™ " 80 odstotkov ceneje. Mi proLja- o v 111 teden j o cauživanju zdravil, ktere ste mi poslali poDolnomi zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem uver en* da s?m osim, gospod zdravnik, d^ -i-«-*- ----------- 1 ■ ' - - c. 1 n se zaupali v zdravljenje zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvaia Bogu, go3pod"zdmv- i bi živeli tisoč let na korist t " . „ j______zni. v i ^i6 Hrv^ie in Slovenci, iaz sern rojen v Zagrebu in živim zda Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k ' aj v New pa naj piše; vsakemu "priporočam v njegovoTaŠtno konstl'da ^d^ zdravili' ^ America-Europe Co. v,u pri proaaja-Milanu. mo izvleček, napravljen iz Žganja v kemičnem laboratoriju Orosi Ta"vleeek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi Eolajnami. ^ »lajnami Zapravljati žganje in likerje ni težko. TJ U A 1+1T1--/A Ce imate jedno ste! lerico našega izvlečka, preberete samo listek Jordana bodo seveda taki, kakorsni tam je natačno zapisano, kako morate so oni vode iz Lurda. na nil : Na veke Vam hvaležen IVAN MUDIIV, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdra-ktero se odpošlje, ie iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno ezenproučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdravi tita bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri oišeio nam ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih ni*o drugi ozdraveli. M, jim pošlemo jt Kje je klečeplastvo doma. Povodom K. Su- | , , ^ , . „ ! krsta ii i.)«i l^'keira r re^narja. Invst^a etletne tleh samega bi-zantizma. Tako je opisoval časopis, ki se predloži vsak dan eesarju, na dolgo in široko o vseh ceremonijah ter ni moofel -dovolj prehvaliti, kako '" u-zorno se je obnašal visoki (?) kršee-nee med ceremonijo." — Poročevalec "Bernstaedter Zeitung" pa je uprav norel prevelikega veselja, ker je mo-srel opazovati na skrivnem prestolonaslednika in njegovo ženo na lovskem gradiču Klein Ellgut. Svoje utiske je sledeče opisal: "Solnce jasno .sije, kakor da bi se veselilo, da sme končno vendar ol»se^*ati dolgo časa hrepeneče pričakovano prikazen naše prestolonaslednice na tem mič-nem koščku zemlje. Ljubkost njenih potez ni mogoče popisati, niti prikazati v sliki; treba je videti njen pre-vzvišeni obraz, da se ga nikoli ne jx>-zabi." — Ako prestolonaslednikova SPRIČEVALO ^°QItahlanskem zakonuJ43, sklenjenem 24 unija J i i. - r- • , se VSI nasi ,zv'ečki prej pregledajo po držav- ? nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. 4 $ Steklenice so za napravo I, 2, 4, 12 litrov ali več. I f Kd°r ^ ne pozna lega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo I | mi v napravo litrov (3 galon) kterega sinodi sledečega žganja: POSJeni° | | 1 liter slivovke i liter Pelinovca 1 liter Chartreussa * i " 1 » Konjaka i „ Kemcia f 1 „ Maraskma j „ Brinovca 1 „ Absir.ta f 1 » Kimljevca i „ Ie; zadeti ga moram med oči, kamor moram meriti, ker to je jedin«, kar vidim, ("e pa s puško pomerim, naslonjeno ..b nuno, kot po navadi, potem vidi, da merim nanj in odskoči hipoma. Jaz -a moram torej ix.ni*' rit i tako. da on ne vidi. To se zgodi kleče. Skrivim ramtvč desno nogo, da se dvigne koleno; stegno pride v ravno črto, 1 >ra mora podaljšana seveda, iti naravnost do očij. Potem primera nekako igraj-č brez namena, za puško, položim eev po stegnu in sprožim. To " >iino težko, zlasti, ker moram rabiti samo desno roko; če bi namreč j obema rokama, bi se nikakor ne zdel«, to gibanje tako nedolžno, sli z jed no roko puško, držati j., trdo ob stegnu in sprožiti, tega ne »pravi na >t..t:ne ljudi. Pri tem še ni upoštevano, kako težko je, pomeriti zgoraj r. očmi, da gof.vo zadene. In točka, kamor se meri. je le dvoje vidnih i«-ij; a še te moti migljajoča sopariea ognja in v vetru se listje! To je inislil Winnetou. ko je govoril od klečečega bil mojster v tem. Meni je bil ta način streljanja še zato ne- je tezk giba! Ura v Hude bolečine v prsih. Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 l^ivington St. v New Yorku izjavlja : Dr. I(ich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel , kot na jbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd. Naša znamka Sidro je na vsaki steklenici. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F- Ad. RICHT5R & Co. 215 Pearl St., New York, -etnikajo n-la: .hi roden ker je bila moja puška za medvede tako težka, da jo je bilo koma.] mogoče obvladati z jedno roko. Toda po vedni vaji sem vendarle do&egel zaželjen uspeh. Druiri bili zadovoljni, ker niso pri preiskavi okolice ničesar našli; le r Winnetouvom ni bilo tako. Zato ustane in gre sam med grmovje, da k* jf«i<'nkrat vse preišče. Po dobri uri se zopet vrne. • * Nikogar ni," pravi; "Sam Hawkens se je moral torej vendarle zmotiti.'' Kljub temu pa razpostavi mesto dveh štiri straže in jim zapove, naj l, do zelo oprezni iti večkrat pregledajo okolico taborišča. Potem gremo spat. — .laz nisem spal posebno dobro; večkrat sem ustal in srepo pogledal okrog sebe; sanjalo >e mi je o čudnih stvareh, pri kterih je igral Santer s >vojimi tovariši glavno ulogo. To je bilo jednostavno in lahko umljivo v,;,"d _ra srečanja ž njim; ko ustanem zjutraj, skušal sem si ga zbrisati na" a se kar ni dalo. Pogostokrat se prigodi v življenju, da ima za o.x'ha. " k'.-ri smo sanjali, ve<\jo vrednost kot sicer. Po kosilu, kt. ro je obstajalo i/, mesa in v vodi vkuhane moke, se od-i Inču-čuna, Winnetou in njegova sestra na pot. Aleksij. Slika iz ruske prekucije. — SJKHII Pri odhodu jih poprosim, naj mi dovolijo, da jih malo spremim. Da jih prepričam, da nimam namena stikati za zlato rudo, jim pravim, da se kar ne morem znebiti zlih sluten j glede Santerja. Še zdaj se čudim odkod mi je bilo prišlo prepričanje, da se je Santer vendarle vrnil. Mogoče je bila ta misel le posledica mojih «anj. "Naj ne skrbi moj brat," pravi Winnetou. "Da ga pomirim, preišČem še eBkrat ded. Mi vemo, da ne koprni za zlatom: toda če gre malo z nami, slutil, kje loči zla*>. Potem se g«, brez dvoma prime mrzlica po zlatu, ktora zgrabi spiofc vsakega bledolionika in ga ce zapusti prej, dokler ne propade r. dušo ie telesom. Prosim« te torej, da ne greš z nami, ne radi rezaujmnja, ampak radi ljubezni im previdnosti." i tem »orani zadostiti, ©n začae m jedenkrafc preisfcavati, ne da bi dobil kak 1; potem odidejo. Ker uiso jahati, sem sklepal, da ne more biti predaleč ti»ti kraj, kjer je zaloga »lata. Jaz ležem v travo, zažgem ealnmet in se zaonem pogovarjati s Samom, Diokotn i* Willom, samo da bi se oprostil toh neprijetnih slutenj. Toda ne najdem miru; kmalu zopet ustanem; nekaj me kar žene. Zato denem puško na rimi* in odidem. Mogoče najdem kako divjačino, ktera me malo pomiri. Inču-čuna zapusti šotorišee na južmi strani, jaz pa grem proti severni, da bi so ue teklo, da sem stikal za njimi. Po pretek n fV.tr t trm naletim v moje veliko začudenje na sled treh os. b. Nosili so mokasine. Dobro ločim dvoje velikih, dvoje srednjih in dvoje manjših nog. Sled ne moro biti stara. Brez dvoma je bila od Inču-čune, Wiuoietouva in Nšo-či. Obrnili so se prvotno prot jugu. potem pa zavili proti wvcru, da nas spel jejo. Mi bi mislili, da leži zlata ruda na jugu. Ali smem nadaljevati svojo j>ot? Ne. Opazili bi me lahko; tudi bi ti.izaj greda skoro gotovo zasledili moje stopinje — in mislili bi si. da sem iili ua skrivnem zasledoval. V taborišče se tudi nisem maral vrniti; zato jo mahnem proti vzhodu. V kratkem času se zopet ustavim, ker sem naletel na drugo sled. PreišČem jo in vidim, da izvira od štirih mož, kteri so nosili ostroge. Takoj se spomnim na Santerja. Sled vodi v smeri obeh glavarjev in Nšo-či in prihaja iz nekega ne preoddaljenega grmovja, izmed kterega se dviga več hrastovja. Tja moram najprej. Pravilno; sled vodi res iz tega grmovja; ko pridem vanj, dobim štiri privezane konje, ktere so jahali prejšnji dan Santer in njegovi trije tovariši. Na tleh se dobro pozna, da so prenočevali tukaj. Torej so se vendarle vrndi. Zakaj? lfa,di nas. Zabijala jih je misel, ktero mi je povedal včeraj Winnetou. Sam Hawk eras se torej ni motil včeraj,ampak videl v resnici dvojih očij; toda zasledovalca je pregnal s svojim neprevidnim ravnanjem, puška počila. Zalezovali so torej nas. Santer nas je opazoval, ugoden trenutek in se spravi nad tistega, pri kterem si je mislil, •nar, oziroma zlato. Toda to mesto je zelo oddaljeno od našega tabo-išča. Kako nas je zaroogel opazovati? Za. nom gledati i>o drevju. Visoko je, a vendar ne tako debelo, da bi se ,<• dalo splezati nanj. Skorja na jednem deblu kaže jasne praske, ktere so mogle bili le <«1 ostrog. Splezali so torej na drevje, od koder se je za-Iiogto videti na.V š<►torišče, ali vsaj vsakega, kteri ga je zapustil. Zaboga! Caj mi pride zdaj na misel! Od česa smo govorili včeraj večer, predno je .tpazil Sam očif O tem, da gre danes Inču-čuna s svojimi otroci po zlato! lalezovalec je mora. to slišati. Danes zjutraj je moral nekdo plezati na ! rast in je got-vo i del to trojico, ktera je šla mimo. Kmalu potem so ji Winnetou v nevarnosti! Nšo-či in oče tudi. Jaz moram dalje, v dalje za teuii potepenci. Ne preostaja mi časa vrniti se prej v >r"če in obvestiti spremstvo. Hitro od veže m jednega izmed štirih /ajaham in dirjam po sledu za hinavci; sled se kmalu spoji z gla- 'diM» j uj an i je de: dili itk to je bilo po- nore. torej t iti. kje leži z!ati^če Winnetou je govori kar gora Nugget. Kra.j leži na kteri jaham. S"verno od mene s. .ledna izmed teh mora biti 1*' dvigajo precejšne višine, ktere pokriva le .i Nu-tl« t ; o tem sem prepričan. i i ... : . i. i i -«-n: jahal, mi ni bila dovolj hitra. Mimogrede si -,. i»., v grmovju palico, s ktero jo naganjam. KI j use drvi po svojih »oljsih močeh in kmalu je ravnina za menoj; začne se gorovje. Sled •i med dvema gorama; vendar pa jo kmalu zgubim na kamenitem produ, t. _ra nanesla votjt* in odločiti se treba, ali se gre naravnost, ali - .Skočim na tla in preiskujem po kamenju: ni mi bilo lahko, iskati L a ;o U> najdem. I »rži jx» prelazu. Jaz zajaham in grem dalje. Kmalu -m- p. »t 7/»pet deli in jaz moram na tla. Zdi se mi, da se bode to še večkrat .avl alo, pri čemer me k«.nj le ovira. Zato ga privežem za drevo, prepri-•i s«-, kam drži sled in jo mahnem peš. Sopiham |*> ozki, kameniti strugi, v kteri ni zdaj nobene vode. Strah sili tako naglo, da postajam polagoma brez sape. Na neki ostri pečini ram i** i vati, da ujametu nekaj sa]»e; potem pa grem zopet dalje, dokler ne obrne sled nancgloma v gozd. Jaz bolj drvim kot hodim pod drevjem, je začetka i^osto, a postaja redkejše; kmalu pridem, kot se mi je dozde-do male planote. Nisem »e dobro v nji, ko zaslišim več strelov. Malo i u tko v zatem pretrese ozračje krik, kteri mi pade na sroe kot oster meč; je smrtni krik apaŠki. (Dalje pf hodnjii.) Na gradu grofa Godorovskega je bi.a zbrana večja družba rbski'n pie-mičev. Bilo je ravno jk> dokončanem velikem lovu na zajce; vsa zabava in vsi govori su'kali so se edino okrog ravno doživelih prizorov. Grof je povabil svoje goste k obedu ter jih hotel ravno peljati v prostrano jedilno dvorano, kamor so se v-upali skozi visoka okna žarki zimskega solnca. V tem liipuf je priplaval po zraku mogočen ore!, krožil nekaj časa okrog gradu ter se končno spustil na streho najskrajnejšega grajskega stolpiča. Iz dvorane do tja, kjer je čepela mogočna ujeda, biia je zračna razdalja gotovo večja nego 150 metrov. "Kaj velja?!" zaklieal je gostom debeluliast lovski tovariš, baron Plo-nivskij, na čegar rudečem obrazu so se jR.znali sledovi marsiktere prečute noči. "Kdo stavi? Oria zadenem s (krogijo. Sto ru.bljev! Kdo stavi?" Grof Godorovskij je stopil pri teh besedah bližje ter glasno vprašal: "Kaj želi naš baron debeluhar?" "Sto rubljev od onega, ki stavi ž njim, da orla izgreši!" Vsi »o se na ves glas smejali. Grof je motril z ostrim pogledom razdaljo. "Jaz starim", dejal je po kratkem pomialelku. '4 Baron, baron, v tem položaj b ga izgrešite! Saj niste v stanu niti kozarca mirno držati. Sicer ga pa ne zadene tudi nikdo drugi izmed gospodov. Toda jaz stavim še sto rubljev po vrhu in pozovem, nekoga, fki ga gotovo aadene." Dva gospoda sta bila takoj zadovoljna s stavo. "Toda prvi ga ustrelim jaz, potem vi, gospod grrof", oglasil se je baron Plonivskij, vzel puško, ki mu jo je prinesel strežaj ter stopil k oknu. Pogledi vseh so bili uprti v roparsko ptico. Le trenotek napete pozornosti — počil je strel' — in orel je mirno obsedel na strehi. Slabe volje je zrl strelec na uspeh svoje lovske umetnosti. "Sedaj je moja vrsta; takoj bode tu moj strelec!" dejal je grof. Že jKK-etkom je nekaj naročil svojemu slugi. Gostje so se zbrali okrog barona, ki je mirno poslušal njihhovo zbadanje. Semtertja se je kdo izmed njih ozri na orla, tki je ponosno sedel na strehi. Strel ga ni niti vznemiril. "Kje pa je vaš mož, gospod grof?" je vprašal jeden izmed navzočih; — '' gotovo ga n i t uk a j ? " Vsi so se smejali ob tej pikri o-pazki. Grof Godorovskij ,se je ugriznil v ustnice. Vse je mogel prenesti, samo tega ne, da bi se kdo norčeval ali pa dvomil,_da izvede svojo namero. HaVno je hotel tudi pikro odgovoriti, kar je vstopil služabnik in ž njim mladenič. "Vendar!" zaiklicai mu je grof preteče; "kje si bil?" — Predno je mogel mladenič odgovoriti, mu je ukazal: "Tu imaš pulško; glej orla na strehi! Ustreli ga, toda pazi, da ne i zgrešiš!'' Obotavljajoč se je vzel mladenič puško in meril razdaljo. Odgovor mu je l'il na jeziku, hote. je ugovarjati, bula že gospodarjev pogled je zadostoval. da se ni drznil črhniti niti besedice. Urno je stopil k oknu ter nameril. Zopet napeta pozornost. Strel je počil in — orel je mirno obsedel. Gromovit smeh in p oskanje lovske družbe sta sledila stre.u: spla-šen vsled hruma dvignil je orel ponosno krila ter majestatieno dvigajoč es v polkrogu, odplaval v zračne višave. Grof je stal osup< I le nekaj trenotkov, kot bi dvomil, ali je res mogoče, — potem ga je popadla strastna jeza. Bled kot zid snel je bič. "Tu imaš. tu, tu!" in pri vsaki besedi padali so Ijuti udarci po obrazu in hrbtu mladeniča. "Tu imaš, slabotni ničvrednež!" Ko so padali udarci, je mladenič stal potrt, — sedaj se je vzravnal. Iz oči mu je sijalo strastno sovraštvo, — tako je stal le nefcaj trenotkov pred grofom, potem opotekajoč se zapustil dvorano. Tako hitro, kakor ga je popadla, je tudi prešla grofova jeza.' Hotel je že za mladeničem, pa zagledal je porogljiv obraz baronov. Šiloma se je premagal: '1 Gospodje, miza je pripravljena; prosim, prise-dite!" To je vadraanilo goste, ki so stali, kot hi jih mori.a mora. Toda prava zaba\'a se ni mogla razviti. Razšli so se kmalo potem, ko je legel na zemljo mrak. * * * (Konec prihodnjič.) Slevaki in papež. Na Velehraidu na Moravskem so se udeležili shoda "katoliške narodne" stranke mnogi Slovaki iz Ogrske. To je bilo 14. septembra. Poslali so na papeža brzojavko: "Trideset tisoč zborovaleev na Veleli rad u prosi svetega očeta, naj z očetovsko ljubeznijo varuje katoliške Slovake na Ogrskem ter jih brani proti preganjanju od strani ogrske vlade in madjarskih škofov." Potreba je res Slovakom take pomoči, ali od jiapeža je ne l»ode. Josip Sarto je bil izvoljen papežem s pomočjo avstro - ogrske vlade. Če bi Avstro-Ogrska ne bila vložila svojega "veto", bi bil Sarto še vedno patrijarh v Benetkah, papež pa bi bil Rampolla. Ker pa se je avstro-ogr- 1 Ska vlada prav bala, da bi bil kardi-i nal Rampolla kot papež kolikor-toli-' ko pravičen Slovanom, je napela vso; svojo moč, da je preprečila njegovo izvolitev. Sarto se ima zahvaliti za j to, da je papež, Avstro-Ogrski. Vrhu- ; tega je znano, da je Sarto Lah z dušo ! in telesom. Saj je bil v Benetkah' najboljši prijatelj CampitellSjev! To govori dosti... Čemu torej se obračajo ubogi, zatirani Slovaki na papeža, ko pač lahko vsaik sam preračuni, da od njega ne bode nobene pomoči. Sarto ne bode pomagal nikdar Slav-janom v Avstro-Ogrski!! Najmanjša knjiga in kolajna sta razstavljeni v Scliuettersdorfu na razstavi zlatnine in srebrnin. Knjiga ima velikost navadnega fižola in je bila tiskana leta 1674. Knjiga obsega pesem Bloemhofjejevo, je lepo tiskana in vezana v rudeče usnje z z ato obreiso ter zaprta z dvema srebrnima Ikljueevnicama. Neki pariški bogatin ima celo knjižnico takih ma-i.h knjižic. 400 knjig te knjižnice prav lahko spravi v zabojček, v ka-košnih so smodke. In vendar je imena rana knjižnica najmanjša med mi. — Kolajna je zlata ter velika kakor glavica navadne bucik®. Napravljena je bila leta 1810 povodom rojstva Napoleonovega sina, rimskega kralja. Ni eni strani kolajne je otroška gtavioa, na drugi strani pa volkulja, ki doji dva otroka, simbol Rima. Ta kolajna je zelo redka, ker so je napravili le nekoliko izvo.io*. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnersik. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko-lici priporočamo našega zastopnika g Fran Gabrenja, 519 y2 Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več lev v kupčij skej zvezi. Upraveintvo "Glasa Naroda". Pozor Slovenci v Clevelandu! Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandu in okolici svoj dobro urejeni i Saloon "Bank Cafe" na veglu St. Clair & Willson A ves. (55th Street.) Imam ved no pripravljen dober mrzli in £orki prigrizek J (free uneb). j Slovence postrežem z pristno ^ J pijačo ter dobrimi sinodkami. ¥ j Za obilen obisk se priporoča f | MATH1AS STEINEN, [ J 5501 St. Clair Ave. N.R., Cleveland, 0. f Hftl IIWPIII^'II HH'1 w 1 U- »l^mWWW^M*- Za vsako hišo koristne in ia-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- nik," 75 cent. Dalje: arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, m-ta, melisa, pelin, pri poteč, rožmarin, smetHka, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov. Priporoča se K. AUSENIK, 1146—49th Street. Brooklyn, N. Y. Sloveacem in Hrvatom priporočam svoi SALOON ▼ obilea pose t. Točim vedno avože ' pivo, dobra vina in whlakey ter imam v zalogi zelo fino amodke, Rojakom pošiljam denar« jo vstaro domovino hitroin poceni; preskrbim pa-robrodne in žeioznl« ike I tatico. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku. Z velcspočtovanjem Ivan Govžc, Ely9 Minn. RED STAR LINE Prekomorska parohrodna družba „Rudeča zvezda* posredu je redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkooi in Antwerpeoem ♦ ♦ ♦ ♦ Philadelphijo in Antwerpenoro Ftevn&i potallUJ Z elddečimi nožtnimi parniki. VAUfcftliKD d»a »llaka U0i7 ton.lKhuONLANO........... 12760 ton ZEELAND.............MS ton. i FINNLAND..............I27S0 ton Pri cenah rr rdkrov^e so vpo§tete " hrana, najboljša i »15 notrsbfSfilne dobrf Pot cez Antvcrpru jc j etna najkrajšzri c ta prijetnejših za potniks Iscl. V Avstrijo z na Kranjsko, Ss*jt-\ko. Korožk-j, P"riir.or;e. Krv^lsko, DaJm*cijo . druge dels Avstrije. is NEW YORKA odpljujele parniki vsako souoto od 10:30ur dopo ludne od nomoia §tev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PH1JE, vsako drugo sredo od pomola cD vznožju Washington Street« Glede vprašani ali kupovanja vciniih listkov ^c obrniti nar OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 90—96 Dearborn Street, CHICAGG. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike. Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis. Za obilen obisk se priporoča FRANK LESK0VIC, lastnik prostiine. POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupajomo in izdelajemo pofo4fc« ca francoske doc« in sa AoOSXINI PARNIKI SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30, "LaSavoie" „ „ „ .................12,000 „ 25, "La Lorraine" .. .. ................19 nno or. 'La Lorraine "LaTouraine" ,, "L'Apuitaine" „ "La Bretaage"... "La Charoqagne" *'La Gascogne" .. 000 konjskih moči. 000 .............12,000 ,, 25,000 „ „ ......-..........10,000 „ 12,000 „ „ .................10,IXX^ „ 1C,000 ........................... 8,000 „ 9,0f>0 ........................... 8,000 „ 0.000 ........................... i.ooo „ y,ooo 6livm Ageneija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki od plujejo «d sedaj naprej vedno ©b četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča it. 12 North BiTer, ob Morton St., N.I. La Bretagne 13. okt. 1906. »1^. LORRAINE S. nov. 1906. •LA TOURAINE 18. okt. 1906. La Br^Ugn* 10. nov. 190C. *LA SAYOIE 25. okt. 1906. "LA TOUR A IN E 15. nov. 1606. La Gaseogne 27. okt. 1906. *LA SAVOIE 32. nov. 1906. •LA PROVENCE 1. nov. 1906. La Gasoogne nov. 1906. Parnika z zyezdo zaziiamerani imajo po dva vijaka. Al« W« Kozminski, goneralni agent za zapad. 71 Deaborn St.. Chicago, 111. •{oj - AFSTE0-AMIEIC1I Regularni potni parniki "GERTY" odpluje 24. oktobra. odpluje 31. oktobia. "FRANCESCA1 od j )1 uj e nove ni i na .p V vozijo med N©a \ orkom. Trotom in ktko. Maiprip) avnejš« in najcenejša j ar< l n ev Vi.li-« J • IG oktobra, odpluit* i? Nev \ «M k;i *iliv oO oktobra. odpluje iz INev Vorka dne 20. novembra. o6o so. Centre Ave. III. Chicago, Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igeO za vsa slovanska društva kakor; slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. Pišite v slovanskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno. Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamlh pisem od slovanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem BACHMAN. . IT LT ON I A., SLA V ON IA in PANX0NIA so parniki na dva vi-Jaka. li parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dau pri mizi postrež na. Vožnje listke predajajo pooblaščeni a^entje in Tie Cnnarfl Steaislij Co., Ltd., BOSTON i MINNEAPOLIS: CHICAGO s 126 {State St. .Guaranty Building. 67 Dearborn St 21 -24 STATE ST., NEW YORK.