238» liev. Pavlami franke v tfrtavl SNS. V LfubUanl, v petek 15. oktobra 1920. Posamezna štev. 1 krono. Leto IV. tn praznikov vsak san •b 10. Url dopoldne. Urednico j« v Ljubljani, rranciBkaneka ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna. £opi*e frankirati in pod-pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm > oo mm p0 K T50. Uradni r_8 zglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. večjem naročilu popust. Cšlasiio jugosfov. scclf atao • demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po pošli ali z dostavljanjem na dom za celo lelo K 240, za pol ;eta K 120, za četrt do K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo le!o K 312, m ostalo tujino tn Amerika K 360. Reklamacije za iiat so poštnine prosto. Upvavništvo ;e v Ljubljani Frančiškansko ulica št.0«t,, Ueifeiiska tiskarna. KVHi Scidrugi! Sodružice! Soinišlfeniki! Pridite v nedeljo, dne 17. oktobra ob 9. dopoldan vsi na )•« • fl B • ki bo v veliki dvorani hotela »Union4* v Ljubljani Na shodu bo poročal med drugimi tudi sodrug EtNn Kristan. Agitirajte za mnogobrojno udeležbo. Na shodu se iebrezpogojno pokoravati odredbam predsedstva in rediteljev. Volilni odbor JSDS. za Ljubljano. Narodno predstavništvo. Belgrad, 14. (ZNU). Včerajšnja seja narodnega predstavništva se je Pričela ob petnajstih. Pred prehodom na dnevni red so posl. Kristan in tovariši stavili interpelacijo na vlado glede podraženja žita. Poslanec dr. Polič je vložil interpelacijo glede izenačenja plače zagrebških prri-iesorjev s plačami beograjskih. Na to interpelacijo je odgovoril finančni minister in pozneje minister za prosveto, da je to predmet splošnega uradniškega vprašanja, katero je treba skupno reševati. Po odgovoru mimstrs ega predsednika na interpelacijo posl. Vesenjaka glede Koroške nosi-/ lmunitet”i Msek. Sprejet je bil predlog, da se izročita sodišču up i Iv11 ^‘losavl-i&vie in Sreten Kojič, posl. Mhajlo Ilič pa se. izroči sodišču. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja danes. Jugoslovanske čete zasedle Koroško. Ljubljana, 14. Da zaščitijo naše prebivalstvo in njega imetje, ki je ' skrajno ogroženo po organiziranih in neorganiziranih nemških tolpah, so zasedle naše čete davi važnejše točke v pasu A na Koroškem. Ldn. Dunaj, 14. Dunajski korespondenčni urad poroča: V cono A sta vkorakala dva jugoslovenska bataljona. Plebiscitna komisija je izdala potrebne odTedbe in bo do predaje ozemlja Avstriji namesto kontrole sama prevzela upravo tega ozemlja. Ldu. Na Polfskem vladalo generali. Varšava, 13. Vslcd preložitve poljskega pohoda na Vilno in sporazuma poljske vlade z Litvansko je nastalo med častniki in vojaki litvansko-bcloruske divizije, ki so doma iz Vilne, Orodna in Lide, veliko nezadovoljstvo. General Sikorski fh je poizkušal na vsak način pomiriti, Pa se mu ni posrečilo. Glavni stožer je vsled tega sklenil, da premesti to divizijo na drug odsek fronte. General Želigowski je medtem 9. oktobra zavzel mesto Vilno. Tam ga je pozdravil francoski guverner, ki mu je predlagal organizacijo mesta Vilne kot svobodnega mesta. Ldu. V MARIBORU VLADA SEDAI MIR. Al AMNESTIJA V ITALIJI. Koroški plebiscit. (Konec.) sto. ki era vsak nolitični nek lahko mesi oo svoii volti, ie mosel ostati slen vnričo deistva. da ie zanustil politični prevrat Avstriie tudi na Ko- Maribor. 14. Po snočnih iz?redih se niso pripetili novj incidenti Noč ka«or tudi današnii dan sta ootckla popolnoma mirno* Trgovine katerm lastniki sn Nemci, so bile danes ves dan /aorte. Za danes ziutrai napovedanega ponovnega protestnega shoda ni bilo. Kakor vso noč so tudi danes natrolirale no mestu poles* varnostnih straž tudi močni voiaški oddelki. Glede izgredov ie uvedena nreiskava. da se izsledita krivci. Nekateri Krivci so že aretirani in Izročeni sodišču, POLOŽAJ GLEDE JADRANSKIH VPRAŠANJ. Zagreb 14. »Jutarnii list« iavlla iz Reterada: V tukaišniih političnih krotfih se posebno živahno komentirata vesti o tem. da odide k nosraia-n,em z Italjio med drugimi tudi ec-nciral Pešič. namestnik šefa general-ne»a Štaba. Iz te okoliščine sklepalo. ‘ j* so za DOPaiania z Italiio našli “•attormo. Nakruidno ie usnelo natti oosredovaniu dr. Vesniča mož-J*st. da se orično oogaiania na osno-J ne izkliučuie snorazuma. Delovo da se udeleže nogaiani tudi vi-■oki častniki, nudi možnost kombi-«ciiam. da ie že sedal mogoče. da • orične z ureditviio strategičmh j Rim. 14. Krali ie podpisal Stlri amnestiiske dokrete. Amnestiia se nanaša na osebe, ki so se pred 2. septembrom 1919 odtegnile voiaški službi. Nadalie velia amnestiia za razne sločine. izvršene v novih do-krahnah. NEMIR! NA PRAŠKEM NEMŠKEM VSEUČILIŠČU Dunai 14. »Neue Fieie Presse« iavlia iz Prage da so vsled konflikta med nemškimi in slovaškimi slušatelji na praškem nemškem vseučilišču Plede na ukimeni numerus clau-sus na tem vseučilišču včerai ziutrai nemški dPaki zasedli vhod h kvesturi. da bi nrenrečili voivovanie slovaških slušile!:ev. Pozneie sn se orlče-la neiraiania med obema strankama. Nemški dnaki so stavili poenie za obvarovanih nemškega značaia nemškega vseučilišča. Na Dopoldanskem shodu so slovaški diiaki odklonili zahteve nemških. NUMERUS CLAUSUS NA PE« ŠTANSKI UNIVERZI. Budimpešta 13. Ministrski svet se ie nečal tudi z vnrašaniem vdI-sovania na vseučilišču in ie sklenil, da nal se nri vDisovaniu ;n snlnh Dri zavarovaniu učne svobode Dostopa kar naistrožie. ’ ' V preteklih dobah ie velial strah za izvrstno in neizogibno sredstvo vladanla in za dobrega državnika se ie smatral kdor ie mosrel reči: »Vsi se me boie.o Čas Doteka, toda nazori nekaterih liud* mu ne moreta slediti in ostaiaio daleč za razmerami ki se nuiiio izoreminiaio. Tudi nri nas imamo še dovoli tiste predpotopne politične modrosti, ki zahteva predvsem »rešpekta*. doseliivega baie s tem da se kaže lludstvu »močna roka«. Te zastarele doktrine so se uve-lale tudi na Koroškem v oraVso. in ker ne živimo več v dobi vsegamo-pnčne^a svetovnega absolutizma in nasie vdane vere v vsako oblast so morale rodit? naislabše efekte Pri plebiscitu bi bil formalno pač lahko odločil en sam glas večine na eni ali drugi strani. Toda formalna zmaga sama na sebi ni vse. za kar 5e šlo na Koroškem in zato tudi ni naj-važneiše vnrašanie. ali ie odločilo nekoliko edasov več ali mani. Veliko več bi bilo ležeče na tem koliko ie Jmrosl.aviia resnično pridobila pri koroškem Hiidsivu ~ ne le za dan srlasovania temveč traino. Koliko ie pridobila, kako ie liudstvo privezala k sebi ne s fizičnimi vezmi, ki lahko noookain ob orvi oriliki. temveč z resničnim tiagneniem? Koliko ie ustvarila v dušah tega liudstva čuta in zavesti skunnostf r nami? Kako iili ie prepričala, da fe niih oravo mesto na naši strani: med nami? To ie bilo iedro koroškega problema. zakai od Korošcev le bilo nri.čakovati. ne le da elasuieio prt plebiscitu za nas. amoak da ostanejo potem z nairi. da bodo živeli v naši državi in da se ne bodo nikdar kesali fdasovauia za nas. Za to nalotro so bile povsem <;leoe oči ve-liakov. ki so si prilastili vodstvo vse plebiscitne akcile. Priora-yiii so se za to delo. kakor so bili včasi vaieni orioravliati sc za kakršne koli volitve, pri kateri se ie skoncentriralo vse v želii da se pridobi baš za dan volitev zadostno Število klasov kakor se !c moral oo častitljivih starih metodah študent naučiti za iznit toliko, da ie znal od^ovar-iati n? običaina vnrašanla notem Da ie s križevimi mukami nridoblieno znanie lahko tako! splavalo pn vodi. Plebiscit ie bil tem tmsnodom plebiscit in nič družeča ne: če se le doseže na kakšen način potrebna večina pri plasovamu na ^ vse lahko no-tnlažeuo: vra^ nai se briea za to. kako se bodo Korošci dr mri dan potem Dočuitili mfd nami In kako nas bodo pledali čez ne^a’ č^a Sai bodo tedai »naši>'. tc se nravi: Itak nas ob-. do morali uho?a^- Tak ie bil sistem za katerega ie balkanska brezbrižnost centralne vlade orav tako odeovorna. kakor prevzetna doinišHavost naših domačih moeotcev. v orvi vrsti naših klerikalcev. ki so smatrali Koroško snloh za svoio Dosebno domeno In na podlagi te?a s»stema ie moral izostat; usneh M bd v resnici izostal tudi tedai če bi na™ bil plebiscit prinesel vpčino Navsezadnie ie še ved-no mogoče, da dobimo del Koroške na drne način: prerokov ni več in vse možnosti se mso izčrpale zadnio nedelio. Ali usoeh ni v tem. da se nam n,a katerikoli nodlael prisodi toliko in toliko teritoriia in toliko in toliko prebivalstva Če nismo Dridobili tudi src in trlav teea liudstva. S takim pridobivaniem bi pa morali tudi v naiiieodneišem slučaiu še le pričeti, ko b! bili Korošci že naši. Kdai sn se takozvani merodainl faktorii resno potrudili da bi se bili vživeli v dušo v mišlienle. v čustvo-vanie koroškega Hudstva? Kdai so se brez predsodkov vprašali kakšne so orednosti in kakšni nedostatki. med katerimi naj izbira to liudstvo? ., Pravili so nam. kakšnih sredstev se Doslužuieio nasprotniki v boiu: toda koliko modreiša so bila sredstva, s katerimi so sami poizkušali vplivati na trlasovalce? Marsikatero orožie Nemcev ie bilo smešno marsikatero odurno: toda medtem ko se fe to — co pravici — obsolalo. se ie vodila tpjema na enakem noliu češ. kar znate vi. znamo tudi m? kakor da bi šlo za to. kdo da »io bo drucemu boli Dokazal«. Korošcev v oasu A ie ogromna večina: to vemo mi in to vedo tudi Nemc» sami. KMub deželni meii in vsakovtstnm s:tnosiim. ki so obsta-lale v avstriskih časih, le bilo me to vsi Doiroii. ki so mosrli volivati ne le na srlasovanle. amoak r.o traino orientacijo koroških Slovencev In treba ie bilo tudi druerim potfoiem Dosvetili ootrebno oažnio in uravnaji taktiko no niih. To se ni zgodilo ker so eromov-niki enostavno ppdccnievali liudstvo. Drednostavllaioči. da mora misliti r ni;ho.vimi. ne na s svotimi glavami. Kar Le centralna vlada Poš'li,ala v deželo. ie bilo tako ubožno inštruirano, da se ie vedlo kakor v sovražnem Jeralu Korošec ie bil brez ozira na, narodnost »Švaba«, kateremu ie bilo, treba pokazati »’ko smo ml«, in — kazalo se ie na načine, ki lahko povzročata vse. eotovo na ne naklonfe-nost ali celo Uubezen. Čudno oač ne more biti. da so se.Jiudstvu razne metode »osvoboievanla« priskutile. Naoake. tudi če so serlozne. se naposled lahko popravilo, če ie za to dovol! časa in predvsem dobre volie. če na našem vzhodu niso poznali dežele in naroda onkrai Karavank kakor še raznih druerih delov države ne poznata, ie bila tem nu>-neiša naloea naših bližniih voditeliev. da bi odpravili neubranosti in izbrisali mučne vtiske Dotem oa skrbeli, da se liudstvu oriliubi država, za katero nai sdastiie M or de: menita politični kapitani, ki so se postavliali. da le ves plebiscit niih snecialnn osebna zadeva, da so ravnali v tem zmislu. če so takih misli ie s tem le dokazana niih popolna nesposobnost za oosel katerega so se bili lotili In taka nesposobnost le greh Če se rine v osDredie. namesto da bi ostala tam. kier ne more povzročiti škode. Morda mislita da so onrav.il' Salomonovo delo. Če so Hudstvu pripovedovali, kako Avstriia strada, obenem aoeliraH na nleorov etični Čut. Vnričo teira osten-tativneira Dovdariania avstriiske eosnodarske mizeriie se ie moralo tem boli odlašati vprašanie kakšne da so druee razlike med Avstriio in Juiroslaviio: od ousteea materiializ-ma se ie moral nopled obračati tudi do drueih vrednosti. Naši boeovi in polbogovi pa niso storili ničesar, prav ničesar, da bi bilo moelo koroško liudstvo tudi v tem oziru dobiti ueodne odgovore. Imeli so režiio v deželni vladi, sedeli so v centralni vladi, toda pustili so. da se ie država kobacala mučno in trudno po blatni cesti »kako Boe da-de«. Ali se ie moglo Korošcem zakriti. da nismo dve leti imeli volitev tn da ie bil zaman vsak trud sociia-listov doseči ta prvi noeoi konstitu-ciotialneca žvlienia? Ali Hm ie bilo moeoce dopovedati, da Avstriia ni remibliKa. Sai so se taki klici razlegali no deželi in kdor kai razume liudsko dušo bi bil moral razumeti, da bodo taka vorašania neizogibno igrala svoio vlor^o nri tdasovanit«. L« kdo še vedno misli, da le liudstvo te- < roškem globoke sledove in da ie mogla biti le večia svoboda privlačna, raakciia. v katerikoli obliki na da ’e mogla le edbiiati. Toda Taka sleoost ie res vladala tam kier bi bilo treba naivečie iasnosti. naivečieea umeva-nia in izvaiama praktičnih posledic. Deklamirali so po Koroškem: .Jugoslavija ie boeata dežela. Kdorkoli na ie odprl oči ie opažal, da se ovira dviganie zakladov, kakor da se do-kazme orav posebna bistroumnost, če se iznaide vsak dan kakšen nov davčni carinski ali drugi trik za ovh ranie industriie. Peli so: Ju^oslaviia ie rodovitna. A tisti, ki bi potrebovali rodovitne zemlie so izvedeli, da ie bila nač tudi v Juposlaviii izdelana agrarna reforma, da so na nie iz-» vodbn preprečili pjav tisti, v katerih roke nai bi položili svoio usoao in ki ootrebuieio tudi aerarne reforme. da se zboliša niih noložai Ce ščiti katoliška gospoda interese mohamedanskih begov boli kakor doh trebe bosanskega krščansteea kmeta. kai nai se nričakuie od nie. če no treba seči do zemlii katoliških fev* dalcev. kloštrov In škofii? Pravili so: Jugoslaviia ima vsega dovoli. Liudstvo ie Da vpraševalo: Kai pa svobode? In videlo ie le nekoliko drugače oobarvane relikvi-ie iz habsburške dobe. militarizem, konfiscirane Časopise.* komisarle na shodih, prepovedi sestankov in podobne utenziliie gospodovania ki lih le Avstriia vendar že pometala med staro Saro. Kako bi bilo vse drugače, ako bi bili z Avstriio tekmovali na tem Dolin In io Drekosili in . pokazali Ihid-stvu. na katero smo apelirali, da le v našem domu res lepše in sicer leoše za liudstvo. ne Da za mogotce! Nikdar se ne bi moeli Slovenci odvračati od nas če bi SDoznali. da dobe tukal ne le nekolko več moke. anmak tud* tistega kar ima za človeka višto ce-i no od šneha in boba. Noben slovenski glas ne bi bil oddan oroti nam če bi bili glasovalci videli, da iih ne van b;mo v kletko, ampak da bodo z na* mi vred lahko živeli v prostosti. Domišliava orevzetnost ie nre-< prečila to In sedai nlačuiemo drago ceno. Ali se bomo vsai kal naučili iz tega?.,. Še ni konec vseh dni in še n*ed marsikatero usodenolno vora-šanie bo nostavlien narod. Pustimo oblast v nerodnih rokah sedaniih mogotcev. volimo zonet starokooitneže. Vi so oresoali leta svetovne izoremu niave. gardiste Dropadaiočih sistemov nazadnjake, ki se obešata nai kazala ure. na bomo tudi nadalie lahko tavali od krize do krize in do-živliall Doime. ki oostanelo lahko še katnstrofalnejši za narod. Liudstvo! Ima besedo. Kočevskim sodrngom znižane kazni. Usoeh Intervenciše s Ant. Kristana. Kakor ie znano našim čitateliem* ie po nesrečnih anrilskih dneh v Ka-terih so tzv komunisti napravili nai-razhčneiše neuspele poskuse, v Ko- i.evin divial komisar Marčič in šesf naših sodrugov obsodil ua težke kazni od šest mesecev in 10.000 K da enefi!^ meseca in 2000 K plobe Vrtrel iih ie v zanor. v katerem so nekateri sedeli več kot mesec dnii Pri odmeri gori omeniene ka/.ni. se oa ra zapor ni upošteval Deželna vlada ood pch verienikom prof. Remcem ie seve potrdila izrečene kazni ubogim kočevskim sodru^om Sodr. Anton Kristan ie v Lmblla* ni in v Belgradn takoi naoravil vse korake na oristoinih tnestili da se to krute kazni radi nrestonka zboroval-nen 10.000 K — se ie kazen zanorna od-oustila. denarna oa znižala na 30 K. oz. 20 K. in 10 K._____________________ Proti draginji. Interpelacija no«d. Antona Kristana in tov na ministra 7« sociialnn nofl- tiko in ministra ?a orehrano. Gosnoda ministra! Nedavno smo Vaiu v Dosebni in-teroelaciii opozorili na neorestano naraščajočo draeinio it» orosili smo Vaiu. da storita vse ootrebne in primerne korake rta se razmere v tem Doeledu ublažita Ne vemo. kai se ie uradno storilo v smislu naše interpelacije, — vemo Da da draeinia le narašča. Vsled naredbe celokuone vlade. 9l moških pristašev in 293.421 žsnsk. Mesečno smo prejeli povprečno 49.867 ženskih in 136.948 moških prispevkov. Dobniki strankine blagajne so znašali 115.67<.- i(5 Strani Ima svoj volilni sklad, katerega dohodki so znašali 260.945 KO. O bar.je žensk predstavlja v stranki nekak) četrtino pristaše.' Toda v ustanavljanju astnih organizacij se žene ne odiikujeio In ostajalo rais združene z mošKImi. 2ene imajo v Dir', im eri tu tri in v senatu eno zastopnico. Žene Iz lajajo tudi lastno glasilo, štirinajst J'evmk »Die Socialdemokratien*, čigar nakladi i« v juniju znašala 53.000 izvodov. + S polno paro in puškami. Slovaška črna garda le sklicala te dni pod predsedstvom znanih separatistov Hlinke ta senatorja Klimke Javen klerikalen shoo, pri katerem Je prišlo do prelivanja krvi. Oba govornika sta ščuvala poslušalstvo proti Cehom in učiteljstvu (!), k čemur so nekateri prisotni neoboroženi vojald protestirali. Vsled tega jih je ljudstvo s sekirami napadlo in sedem smrtno ranilo. Vojaška patrulja, ki je prihitela napaeten-ceni na pomoč, je ljudstvo razkropila s streli »v zrak«. Pri tem sta bili dve osovi ubiti — vrag vedi, kako se je to zgodilo! Gospod župnik Hlinka in gospod senator Klimka sta se nato pedala v naslednjo vas k velikemu ljudskemu zborovanju, da še nadalje s polno paro delujeta za »blagor« vsega krščanskega človeštva. + Nemških ne noter, francoskih ne ven! Francoski socijalist Rappaport piše v »Humanite«, da je nameraval podati se na kongres nemških neodvisnih socijalistov v Halle, toda francoska vlada mu ni dala potrebnih potovalnih listin. + Angleška in Srancoska viada sta se sporazumeli o besedilu note Poljski zaradi dogodka v Vilni. Komisija zveze narodov je že v Vilni in vodi prinskave, ki naj privedejo ureditev tega vprašanja. V London je dospelo litvansko odposlanstvo, aa bi naprosilo Anglijo za posredovanje v vprašanju Vilne. »Times« pišejo: Angina kakor tudi Francija bosta ugovarjali prou zasedbi Vilne in od poljslce vlade se pričakuje nekaj več kakor grajalne beseac. -+- Izključeni socialistični zastopnik! newvorške DCstavodaie dgssov-no izvolierii. V Ne\v Jorku so bili une 15. seDterabra oonovno izvolieni vsi iz nevvvo-r.ške noslavodaie odslovljeni sociialisti. Kakor ve v_ečini čitaic-liev Naoreia znano ie nevvvorška do-stavodaia. načelu ii nieu uredsednik Sueet. izklučila vseh Det sociiali-stičnib zastoonikov. ki so bili obdolženi neloialnost naDram deželi ko :e bila v vomi. 15 seDtembra so se vršile za ta mesta nadooolnilne volitve. nri katerih sia se demokratična in republikanska stranka združili z namenom, da združeni oorazita socialistične kandidate. Toda vzlic vsem naoorom so, sociialisti zmaeali z leioo večino. Izključeni iz Dostavo-daie in oonovno iz vol/eni šo Samuel Orr. Louir Wladmann. Charles So-lomn A utr ust Claesens in A. I)e Wirt. -h Volitve na Danskem so se končale. Vseoa skunai ie bilo izvoljenih v zbornico 74 oos>anc,ev. med t„r'mi 31 liberalnih. 22 sociialistov. 13 konservativcev in S radikalcev. + Prot?bo!iševiš«ta vlada v Novgorodu? V Novsrorodu so baie postavili novo vlado. ki_ sn ii na čelu Markov Pietrovskii. Černov in Sni-ridonov Ta vlada te nrotihnlišev'ška. 4- Klerikalci kandidirajo Žebota v Konsti-tuanto. Ali bo kandidiral kot kvalificiran ali kot nekvalificiran kandidat, ne vemo. Vemo samo, da je to najsvetlejša luč v zbirki klerikalnih kandidatov. Poskusili bomo v prihodnjih tednih, da ujamemo par žarkov te svetlobe, pa jo podamo našim bralcem za vzgled. Organizacllski vestnik. Is stranka. Trbovlje. Vabimo vse zaupnike krajevne politične organizacije JSDS. v Trbovljah na sejo, ki se bo vršila v soboto, dne 16. oktobra 1920, ob 5. uri popoldne v društveni pisarni. Dnevni red važen, polnoštevilna udeležba dolžnosti — Predsednik. VestaSk Svobode. Dramatični odsek »Svobode« vprlzorf V nedeljo, dne 17. t. m. v rravnovl vo. rani na Glincah veseloigro v treh delanjih »Pereant možje«. Začetek ob 7. uri zve* Cer. Vstopnice se dobe v prodajalni kon-kumnega društva na Olincah in v Rožni dolini. g«a—asas — In ootem? — Potem me bodete zaeledali na oealu Drečne ealeriie. — In kai nai iaz storim? — Takoi Dridete orot’ meni. za neznancem toda iaz bom že ori niem. videl bom že. če vstooi nletrov ohraz v uioi kroe... . — Ki ie zarisan s oravim koncem Dameti. pristavim z nasmehom. — Zakai se smejete? Ni orav mč ootrebno ... Požurite se rale in se se malo poveselile, ker Driseeam vam. da kmalu ne bodete imeli več Drilike. — In če nam uide? -- Tem bolie! nravi ravnodušno Rouletabille. Ni mi toliko na tem. da ea dobim: lahko bo ušel do stonnii-cah in do veži v Dritličiu... In to Se Dre! ko dosoete vi do stooniišča. vi sje namreč nrav na konon galerije. Ko bom videl niesrov obraz, mu ne bom branil oobeeniti. To ie vse. kar bnčem: videti nieeov obraz. Potem bom že znal vse potrebno ukreniti, da bo za edčno. Staneersonovo tnrtev. na četudi ostane ori živlienlu. ea ularaem živega, mi moeofie teera edčna. Staneersonova in e. Robert Darzac ne odnustita nikoli! Zameriti se iima nečem: sta krasna značaia. Ko sem videl, kako ie nalila edč. Staneersonova v kozarec svo-jfiijra nčeta usnavalne kanliice zato da se nien oče to noč ne ho orebudil vsled niene^a razeovora. ki ea mora svniemti morilcu dovoliti Dotem lahko razumete, da bi se nipna hvaležnost do mene znatno skrčila, če bi nritiral nred nieneea očeta neznanca iz Rumene sobe in nerazumliive ealerjie z zvezanima rokama In z cd-nrtiml usti. Naibrže ie velika sreča, da ie v noči nerazumljive ealeriie iz-einil neznanec, kakor bi ea začaral! Suoznal sem to takrat na eosoodiči-nem obrazu, ki se ie neverietno razjasnil ko !e izvedela, da to On ušel. Razumel sem. če hočem rešiti nesrečnico. ni toliko važno, da zera-bim morilca, nač na da mu zamašim usta. Dotem oa nai se to že zeodi na katerikoli način. Toda ubiti človeka! ubiti Človeka! to ni malenkostna reč. In. kai me vse brisra? ... Posebno če mi ne da prilike!... Na drugi strani. nai mu zamašim usta čenrav mi ona ničesar ne zauna... to ip nač težka naloea. vse si leoo splesti iz nič!... Na srečo sem. dra^i nriiatell vse ueanil... ali ne. skjenaj... in danes ne zahtevam od neznanca druzeea. kot. da mi Drinese svoi obraz, ki mora vstoniti .. — V kroe... -- Tako ie. In nieeov obraz me ne bo nresnetil!... — Mislim, da ste že videli nieeov obraz takrat ko ste skočili v sobo.., — Slabo... sveča ie stala na tleh ... in notem ta brada ... — Ali ie danes ne bo več imel? — Lahko ti dim. da 5o bo še imel., a v ealeriii ie svetlo, in tudi. sedal, iaz vem ... ali vsai mola namet ve. > tako bodo videle tudi moie oči.., — Samo videti ea moramo, potem lahko nobeene... zakai ie ootem orožie? — Zato draei moi. če neznanec iz Rumene sobe »n nerazumliive ea« lerHe snozna. da iaz vem le za vse snosoben! Takrat se bova moral«! braniti i m st. v. m. a—■■ — H A P R H J. Stran S. Dnevna kronika. Ministrski predsednik — kocka. »Glas Siobode* poroča: V Belgradu je sedal dvignila preče] prahu zadeva, ki se je pred dnevi odigrala v hiši bogatega bel-srajskega trgovca Rističa. V to zadevo r.o zapleteni g. predsednik ministrskega sveta dr. Vesnič s svojo žer.o, minister pravde ter drugi politiki in diplomati. V lisi belgrajskega trgovca so se zbirali kockarji iz »najvišje bdgrajske družb*«. ed njimi so bili dr. Milan Vesnič, njegova žena in hčerka, Marko Trifkovič, minister pravde in drugi. Ti so igrali za velike vsote denarja. Gospoda so razme-ava l tisoče, ker so si jih pridobili na zelo a e tiačin. Toda neki večer je zmanjka-0 *r£ovcu Rističu iz omare v sobi, kjer so kockali, 240.000 d. Ko je Ristič to opa-Zl ’ 3e prižel k svoji ženi, da jo vpraša, kaj J® s tem denarjem, toda ona ni hotela vstati s stola, kjer je kockala. Druga jutro Je izjavila pred preiskovalnim sodnikom, da ona ni mogla tedaj vstati s stola, ker Je ravno z gospo Vesničevo zasledovala zelo važno potezo. Po končani igri ic sa. Rističeva skupno s svojim možem »ugotovila«, da manjka v omari 240.000 dinarjev in je takoj osumila svojo služkinjo Leposavo Nestrovičevo in nekega inženirja, ki naj bi bi! njen ljubimec, ali katerega je ona pregovorila, da izjavi, da ie bil ljubimec služkinje. Pri Leposavi pa n ^!a ‘slega dne v gostih njena rojakinja pf a.^a brstič, ki je tudi služkinja. Gospa j6 ^u5a!a tej priliki prisiliti Na-, , ’ a cr‘vo Priča, da sta denar ukrad- * Lepošava jn inženir, katerega ime ni v ,2,a. zvedeti. Ko ji to ni uspelo, so bili Nat r-16 'Zr°l'en' Policiji- Na policiji je bila a ua, da bi jo prisilili krivo pričati, iriš°i ^at'nauri’ da se nahaja sedaj v bol-n c v smrtni nevarnosti. Okrožni fizik ^ USot°vil, da ima po celem telesu rane to|i^Sa or°d.ia. Služkinji Nataliji, ko so jo Pr, * .na ie ponudil pisar Dušan da °ViS 20|8*" kai so ta večer delali v s mr! ie gospa odgovorila: »Kockali in t0da Pr' "as ie bil tudi S- Vesnič več, gZTI,S?T Mark° Trifk0' nemu sodniku še zanlm* * preiskaval-Sl » tlitn ' «*■*«. « 'Malic govoriti. o. R|,,l i' ,"S“i !c testnem sodKfri • izjavil na a ^ stvari ,n,ma &Sa' da bi *e ni, pa ni ‘ zamma]> njegovega denarja z^otiiln ’ * .° sa zanima- kaj se bo “ Cli0 s tema dvema deklicama. Tako Poteka na kratko ta pravda. Toda gospoda iz »najvišie belgrajske družbe« bi jo sedaj rada zakrila, da bi ne prišli na dan Se večji škandali. Upamo, da se jim to ne Posreči! Kmetijsko • gospodinjski tečaji po deželi Poverjeništvo za kmetijstvo priredi |o jesen pet gospodinjskih tečajev, ki bodo rajali od 15. t. m. do 23 decembra t i, 11 sicer: v Dolenji vasi pri Ribnici pol Vodstvom ge. H. Odlasek, v Podbrezju na orenjskem pod vodstvom ge. P, Jaklič, ** Vrhniki pod vodstvom ge. J. Primožič, ’ Ormožu pod vodstvom ge. E. Premrou O \ nacl Prevaljeni pod vodstvom ge. i» Ki-!*'?' V tečaje se sprejemajo dekleta ižuje okolice, pa tudi od drugod, ako nii 617 aiu samern ali pa v njega bliž-okollci Potrebno stanovanje. goienko0^SPOd,niSka , Š0'a na ***• Vse šolo nn r' S° SC Z£iasi,e za gospodinjsko ^ na llceJu. se iavijo v ponedellek l« m. ob 9. uri dopoldne s krstnim l et in zadniim izpričevalom k vm »Mladiki«. V torek ob 9. urI se^Zfouk Zopetna manifestacija za Koroško v L.ubSjanl. DoCim je bila včeraj sicer ves aan mirno, so pisani lepaki dopoldne po-bali ponovno na protestni shod zaradi Koroške, blo se je baje tudi za nekak protest proti vladi v Belgradu. Ko Pa se le Dopoldne razvedela vest, da je jugosloyan-sko vojaštvo zasedlo tekom dneva plebis- citno ozemlje, Je bil shod pravzaprav le nekakega zadostilnega pomena. Pred Mestnim domom se je ob 7. uri zvečer zopet zbrala večtisočglava množica. Govorili so zborovalcem gg. Anton Brandner, dr. Oblak, Deržič in Fakin. Govorniki so razjasnili položaj na Koroškem, povedali, da je ozemlje po našem vojaštvu že zasedeno ter poživljali, da naj ljudje ohranijo mirno kri, pripravljeni na »slučajnosti«. Shod se je konai povsem mirno. Zborovalci so se razšli brez kakih tiadaljnih pouličnih demonstracij. Maribor po demonstracijah slovenskih otročajev. Po sredinih demonstracijah je noč minila mirno. Včeraj so bile vse trgovine zaprte; v šolah se pouk ne vrši. Sram nas mora biti, da je prišlo do ta k tli brezmiselnih provokacij, ko smo vendar kričali, da tiči v nas nekaj več kot samo dvetisočletna kultura tržaške nacionalistične fakinaže. Izprcmemba pristojnega pošt. urada hi uvedenje selske službe. Z dnem 15. okt. 1920 se izločijo iz okraja poštnega urada Št. Jakob v Rožu naslednji popisni kraji: Breznica, Hodnina, Leše in Zlatne (Svatna) ter pridele poštnemu uradu Podrožčica. Z istim dnem se uvede pri kr. poštnem uradu Podrožčica dostavljanje poštnih poši-jjatev po selskem pismonoši v sledeče vasi: Leše, Breznica, Zlatne (Svatne), Hodnina. Dostavljanje se bo vršilo dnevno razen nedelje. Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, je iskalo v preteklem tednu od 3. oktobra do 9. oktobra 1920. dela 472 moških in 70 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 127 moških in 84 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 171. — V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle tehtničarji, čevljarji, drvarji, tesarji, mizarji, betonski delavci, zidarji, pletarji, železostrugarji, vzgojiteljice, kuharice, služkinje, sobarice, vajenci, vajenke, livarji, bolniške strežnice itd. Zgubila se ie v soboto zvečer zlata verižica z obeskom (medaljon) okrog 8. ure zvečer od Narodnega doma po Aleksandrovi cesti, Sclenburgovi ul. do dramskega gledališča, oziroma po Erjavčevi cesti za železniškim tirom na poti v Rožno dolino. Na medaljonu je monogram Z. K. 8.9.17. Pošten najditelj se prosi, da proti visoki nagradi prinese izgubljeno na upravo lista ali pa na policijsko ravnateljstvo. Rotta-Obradovte priredi dva večera v Tržiču, in sicer v soboto 16. in nedello 17. t. m. V torek 19. nastopi v Novem-mestu. Usnjarska stavka v Zagrebu. V tovarni usnja v Zagrebu je stopilo v torek v stavko vse delavstvo Delavstvo zahteva zvišanje plač. Zato opozarjamo vse usnjarje, naj ne potujejo preje v Zagreb iskat dela v usnjarsko tovarno, dokler ne bomo poročali o zaključenju mezdnega boja zagrebških usnjarjev. Belgrajski občini primanjkuje moke za peko kruha. Občina pošilja na vse kraje Jugoslavije svoje delegate, da ji preskrbe moke. Sedaj je odšel zopet en delegat v Bečkerek, in kakor poroča »Beogradskl dnevnik«, ni gotovo, če mn bo mogoče preskrbeti zadostne množine moke za bel-gralsko prebivalstvo. Male množine ne bodo mnogo odpomogle pomanjkanju, katerega trpi danes Belgrad. Združitev češkoslovaške in srbske pravoslavne cerkve. »Narodni Listy« pišejo: Po sporočilu predstojnika češkoslovaške cerkve Zahradnika Brodskega se pripravlja združitev češkoslovaške cerkve s srbsko-pravoslavno, pri čemer bi obdržala prav gotovo samostojnost. Kakor javlja »Tribuna«, je beograjski metropolit Dimitrljo naznanil osrednjemu komiteju češkoslovaške cerkve, da proglasi pravoslavna cerkev magistra Jana Husa za svetnika. Po svetu. — Mezdni boj berlinskih časnikarjev. °i?ajania med zastopniki delodajalcev in °I6tnalcev berlinskega časnikarskega rta so v državnem delovnem ministrstvu vedla do popolnega sporazuma. Dogo-re Pa morajo odobriti prizadete zveze strokovne organizacije, kar se utegne iti v četrtek. r~ Osobje velike opere v Parizu stav-Cr niso ugodil! njegovim zahtevam. 0 ~7 Kongres komunističnih strokovnib otvani2aCii v Bolsariji je bil 12. t. m. gar°ui?n v Sofijl- Zastopanih je 335 bol- ^0^ sc^c'i s 30.000 vpisanimi člani. Na d «resu so navzoči tudi trije komunistični leBati. h Atentat je bil izvršen po poročilih Vjetsi^30^ na predsednika tatarske so-njJt jeeKMepu^li,0k|iCal0 za v zvezi z nekim «Pravif\.na ^Pričevanje opico. Ubit je neke*» cirkusa, ko s« Je naha- jal v opičjem oddelku. Na sumu se je imelo nekega moškega in eno žensko. Sodnik ie odredil, da se osumljenca pripeljeta pred opico, ki ju je spoznala in javila veliko jezo in grozo. Sodnik je odločil, da sta kriva. — Rekord na klavirju. Doslej je bil rekord pri sviranju na klavir 105 ur. Sedaj pa je pariški profesor Kemp prekosil ta rekord in Je neprenehoma igral na klavir 110 ur. Zadnjo noč so mu morali dajati osvežujočih sredstev, da ni zaspal od utrujenosti. Prsti so mu od igranja strašno zatekli. Na koncu prstov so se mu napravili veliki žulji. Da niso počili, so navzoči ljudje morali ves čas polivati tipke z alkoholom, ker sicer bi Kemp ne mogel igrati dalje. — Visoke rt: te na ženskih čevljih nriliaiaio iz mode. Tako Doroča nariški list »Fiearo«. Pristavlia ra. da se ta moda ne bo obnesla, kakor se ni obnesla niti moda dolcih kril. — Novi ženitbenf za'icn na Norveškem. ki ie nedavno Dostai velia-ven. določa da morata mož in žena oredno stODita v zakon, pismeno iz- javiti. da sta no svoiem znantu in vesti sodno normalna, ter da nimata sodne bolezni. Lažniive naredbe se naistrožfe Vaznuieio in so vzrok raz-ooroke. Ako žena orifafcufe noroda z dniPim ali na d1*) mož zataif. da ima že kie drueie nezakonskega otroka ie znkon peveHaven. Kulturni vestnik. Repertoar ljubljanskega gledališča: Drama: Petek, 15. »Hasanaginica«, C; sobota, 16. »Pvsmalfon«, D; nedelja, 17-»Za narodov blagor«, izven; pondeljek, 18. »Hasanaginica«, E. — Opera: Petek, 15. »Hofmannove pripovedke«, D; sobota, 16. »Od bajke do bajke«. E: nedelja, 7. »Holmannove pripovedke«, Izven; pondeljek, 18. baletni večer Klavdije Isačenko. Klavdija Isačenko, ki je priredila dvoje večerov plastičnega baleta v Beogradu, je bila od tamošnje gledališke inten-dance takoj angažirana kot prva plesalka na tamošnji operi in kot voditeljica novoustanovljene plastične šole. Po prvih plesnih večerih, ki jih je izvajala v inozemstvu, je bila povabljena na umetniško tur-neije po Holandski in Švici. Vsled tega so smatrali njene predstave v Ljubljani, Celju in Mariboru za poslovilne v Jugoslaviji. k- »Zrnje«, mariborski kulturni vestnik. Uprava slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je začela izdajati svoj vesttr.k »Zrnje«. List bo pripravlja) občinstvo na težje razumljiva dela dramske umetnosti Prva številka je izšla na osmih straneh. Cena posamezni številki 3 krone. Naroča se pri upravi gledališča v Mariboru, Ko 3>redjtste „Napres“, ga od-daite Vflšim pri;atel,iem! Gospodarstvo. — Naš promet s Češkoslovaško. Cehi so od prvega trenotka po razpadu Avstro-ogrske hoteli, da stopijo z Jugoslavijo v čini tesnejšo zvezo in so zato tudi zašli v imperialistične skušnjave z zahtevo po teritorialnem koridoru, ki bi vezal češkoslovaško z. našo državo. Ko ji ni bilo mogoče tega doseči, so hoteli vsaj ekonomske zveze med njihovo državo in Jugoslavijo napraviti čim močnejše. Tako so preteklo leto izvozili v Jusrosavijo blaga v vrednosti 168,472.345 čsl. kron, a izvozili iz Jugoslavije za 243,410.657 čsl. kron. V Jugoslavijo so izvozili v glavnem sladkor, □ uvozili Iz Jugoslavije moko in pšenico. — Nova sladkorna tovarna. Neka bel- gijsko-francoska denarna družba, ki razpolaga s kapitalom 30 milijonov francoskih frankov in ki namerava zgraditi v Srbiji j veliko sladkorno tovarno s poljedelsko j šolo, se je na predlog belgrajskega odvet-i nika g. Grebenca odločila, da zgradi to-j varno v vasi Dubrovica, a poljedelsko šolo ! zgradi na enemu izmed krajev na črti i Požarevac—Žabare, kjer so bo gotovo odločila za Zabare. — Bolgarska Je znižala carinsko takso. Vsled uveljavljenja VVejskega miru ie naročila bolgarska vlada vsem svojim carinarnicam, da trgovsko blago, ki pride iz Francoske, Angleške, Italije in Belgije, taksirajo po pogodbi znižane tarife. — Terjatve v Franclji, Vei. Britaniji in na Irskem. Avstrijsko zastopstvo poroča, da se naj aktiva avstrijskih državljanov ter juridlčnih oseb in družb v Franciji, Veliki Britaniji In na Irskem ter njih prekmorskih pokrajinah zglase pri obračunskem uradu VVien, I., Stubenrlng 8. Store to tudi lahko hranilci vrednostnih papirjev. Računajo s® P® stanju 16. lulija 1920. Aktiva po 2. aprilu 1919 v francoskih in po 12. juliju 1919 ne spadajo sem. Zglasiti se morajo v inozemstvu do 31. okt. 1920. — Poljska žetev. Poljski predstavnik v Washingtonu se naprosil vlado Zedinjenih držav, da odpošlje na Poljsko znatno množino hrane, ker je poljska žetev deloma slaba in deloma uničena vsled bojev. — Angleško-ruski trgovski dogovor. »Daily Herald* poroča, da so se predstav-nUci Velike Britanije in sovjetske Rusije že sporazumeli v sledečih točkah trgovskega dogovora: 1. Vsakovrstno blago, razen streliva, se sme uvažati v Rusijo. 2. Plovba med obema državama se bo vršila po obstoječih mednarodnih zakonih. 3 Obe državi moreta pošilja« druga v drugo trgovske agente, ki bodo uživali popolne pravice. 4. Angleška vlada ne bo zaplenila nobene stvari, ki le 'ast sovjetske Rusije ali ruskih državlianov. Tudi Rusija ne sme zapleniti angleškega imetja. 5. Vprašanje dolgov izza caristične vlade se bo rešila na mirovni konferenci. 6. V teku pol leta moreta obe državi to pogodbo odpovedati - Kakor razvidno, je ta dogovor velike važnosti, kaže pa tudi, da je Rusija začda znatno popuščatL To zadnje doko-zuje tudi premimi dogovor med Poljaki in ruskimi boljševiki v RteL — Sovjetska vlada je prekinila nadaljnje pošiljatve žitnih pridelkov v Italijo, ker jih sama rabi za oskrbovanje armaae. — Kitajski premog v Evropi. V New-cjutle je dospela prva pošiijatev kitajske* ga premoga, kojtga je v Hongkongu 100 tisoč ton pripravljenega za Anglijo. Premog je izvrsten in računajo, da bo lahko konkuriral z angleškim, le ako bo dovolj ladij na razpolago. Društven® vesd. Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v nedeljo 24. oktobra 1920 ob 2. uri popoldan. Kdor se hoče zglasiti h preizkušnji, naj se najdalje do 22. oktobra priglasi pri zadružnem načelniku g. Karlu Kordeliču. Rimska cesta 5, kjer se dajo nadaljna navodila. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. Zalpdno se naznanja, da se prične po preteku 6 let zopet pouk na obrtno-na-daljevalnl šoli ter se opozarja gg. mojstre, da se mora plačati za vsakega vajenca 10 K vpisnine. — Vpisovanje je dne 17. oktobra 1920. Pričetek pouka se tedaj sporoči. Novice Iz Bohinfa. O priliki sem obiskal v Bohinju moio teto in sooznal. kako nesrečen človek sem ker me namreč vsaka stvar tako! razburia. kar moiemu zdrav>u silno škoduie. In veste. s. urednik nad čem sern se 'ezil? To Je bilo tako* nrineliem sj? v Bob. Bistrico 7. večeinjra vlakam. Ko sens iz;-stonil. sem bil še dobre volie. toda. vraea ko oa Dridem na cesto, ie hila taka tema-da nisem vedel, kie sto-'im. prem in erem v eno smer v nadi da nršdem do moie tete Naenkrat oa mi zmanfaa tal in zab.redem v iaresr butnem z elavo v nlot in si zbiiem oba umetna zoba. No. ko bi me bili slišali, s kakšno iezo sem zarentačil. bi se bili desetkrat orekrižali. Jezilo me na ni. ker sem se Dotolkel r.o ela-vi da mi ie v plavi kar zabliskalo, da sem brez daHno^leda videl kako se sveti Peter ori odnrtih nebeških vratih krepa z nekim Orešnikom ki hoče no vse? sili v nebela Ne. vte-7,il sem se zaradi tepa ker mi ie tre-notno šinila misel v elavo kako so zobntehniki drasri in mrmral sem med seboi: no. dva zoba. to ie 1000 kron. Poberem se in blodim v temi da-lie. komai na naDravim še ne Det-deset korakov in trčim z vso silo v neko ženico, ki me ie začela, seveda r>r> nedolžnem obkladati z norci, nerodneži. nerodami in Dodobnimi nriimki Kai sem hotel, molčal sem fn šel ieze se no temi nanrei. Končno Dridem rio eostilne stooim vanio in sed^Ti \< doM mizi Dri katprf so sedeli še triie druuri eosti. ki so se ie-zili na volilni imenik občine Boh. Bistrice. Rden od niiK Dravi: »oa kar 130 volilcev in to same sociialiste ie žuoan Arh izpustil! Tako oa že ne bo šlo! Žunnik Kraiec ie Da VDisan kar na nrvem mestu, čeorav le šele od 20 avpusta nri nas«. U!e sem si mislil, to Je Da tisti »faimošrer«. ki ie bil orel v Kraniski pori.: razume se nrav dobro na elektriko. Prvotno sem mislil da so ti posti navadni liudie ki se ne baviio s oo!U'ko. Tuhtal in študiral sem iih. ali moii možpani iih niso razumeli Govorili so o zeleni internacionali, in iaz nisem vedel, katera stranka bi (o bila. Šele iz nadalinih Dogovorov SDOznam. da ere tukai za »Samostol-no kmečko stranko«, ker so oriDO-v^dovali. da ie na kmečkem shodu dne S. septembra p. Mermolia koncem svoiepa povora zavoil: »Živilo zelena iniernaciionala« in neki eks-Dortni akademik ie vihtel zeleno zastavo na tem shodu in vzklikal »živel kmečki stan! Živela zelena intemaci-tonala! Odidem k teti. Ta mi te do ene nonoči nrinovedovala svrne do*iv-liaie in iaz Da niei o »konstrabantu« na me ie takoi nnsvarila nst nsr! Tu v Boh. Bistrici ie vse polno financar-tev. Pravila mi ie iudi kako ie novi župnik hud na Bohinice. ker so mu slavolok oodrli in. da te baie reke! da bo ušel iz Bohinia. kakor hitro dobi drtifo mesto. Bohjnicev ne mara. Povedala mi ie tudi da so imeli misiion na katerem so posood misi-ionar rekli, da se bo vsakemu roka nnsušila kdor bo »Liudski Glas« ali on > Narrei* bral. Ei. sem si mislil, že vem. zakai ie misijonar Jo rekel. Ta dva Usta sta namreč svoičas oisala o faiinoštru Kraicu. kateo le v kraniskoporski elektrarni »kurcšlus« napravil — Druei dan ca vidim, kako vrabci pnezdiio v obrestnih svetilkah. Nisem se čudil včeralšnii temi. No. na sem si mislil, ravno nrav novi fai-mošter bo že preskrbel električno razsvetljavo, ker se nanlo razume. Pozdravi Vaš »kou trabant ar« Dopisi. Iz Celja. Vsled zanemarjanja predpisov raznih hišnih posestnikov pri naznanitvi podnajemnikov je izgubilo mnogo volilcev volilno pravico. Zaradi tega bi bilo na mestu, da se vsak stanovalec v lastnem interesu pobriga pri zglaševalnem kakor pri občinskem uradu, če je priglašen, ker se ravno na naše somišljenike silno pazi, Skrbimo, da ne najdejo razne oblasti pri nas pezdina v očesu, dočim pri nasprotnikih niti polen pred nogami ne oparijo — vsled politične slepote. Iz Celja. Višek lumparij je sedaj v raznih klerikalnih občinah na dnevnem redu. Odgovore na reklamacije pošiljajo šele tretji dan po vložitvi. Za socijaliste imajo posebno črno knjigo, v kateri je zaznamovan vsak za Nemca, če se piše slučajno Frajtak iu ue Petek, neomadeževan, drugače, toda član JSDS, je že izreklam!" ran iz volilnega imenika, češ, Nemec je, saj se tako piše. Taki sučaji razburjajo kri še tako mirnih delavcev. Tako postopanje pa goji tudi obenem popotno nezaupanje v občinsko upravo. Nekatere občine so že itak samo bolj za korltarska mesta raznih bivših vojaških defravdantov, stare tajniške koriieje itd., ki upravljajo le takrat inaJo urtieje službena dela, če so iste »nagradia. Gospoda, tako ne bo šlo naprej! Zapomnite si to že enkrat, ne za« našajte se preveč na patrijotizem, ker danes ni več stara Avstrija, v kateri je vladal kak staroveškl Francel z medaljami za »plodonosno službovanje«. Er ja vica tik Rogaške Slatine. V nedeljo 10. t. m. se je vršil tukaj v gostilni g. Frica Ogrizka ljudski shod. Govoril je na shodu sodrug Vidgaj iz. Rog. Slatine. V začetku govora je pozdravil sosede Hrvate, ki so se v obilnem številu shoda udeležili. Na shod so prišli tudi nekdaj najbolj zagrizeni klerikalci, ker so prišli do prepričania, da so Jih gospodje v čmlU suknjah najprej vedno osleparili za glasove, potem jim pa obrnili hrbet, dokler niso prišle zopet nove volitve. Tudi na tem shodu se ie protestiralo zoper trošarino na mineralno vodo in pa proti temu, da bi se zaprl v Rogaški Slatini obrat in ne bi Imeli delavci čez zimo zaslužka. Posebno razburjenje vlada med kmeti, ker se jim hoče vzeti stara pravica In servituta do kisle vode h praznikom. Tem zahtevam se nobeden ne odreka. Pred volitvami. ZaiiDnUri. vclilcH Ker izide že v orihodnlih dneh volilni manifest, va takoi naročite Drl Volilnemu orfboni ISDS ra Kranisko LiuMiana. Knaflieva ulica 4 Volilne manifeste bomo oošiiiaU IzJrliučno le onim. ki iih bodo naročili. Sodrupi. poskrbite, da bo oriše! volilni manifest slehernemu volilcu v roke. Cimnreiie boste naročili manifest, temoreie v* boste dobili in tem lažla bo odnrava. Vedite da ie uorava tako zaposlena. da bi v nar dneh nikakor ne zmopla cp^tne odnrave. V interesu naše stvari na ie. da se manifest čimnreie razširi. Volilni odbor ISDS za Kranteko Lhibllana. Knaflieva ti! 4. • Volilni Imeniki za konstituanto. Deželno sodišče v LiubHani onozar-ia občinske urade na nastopno: Po Čl. 23 vol zak moraio b;ti volilni imeniki razprnieni v občinskem uradu celih osem dni in ima vsakdo Dravico tekom teh osem dni zahtevati nouravek. Da se zamore oreso-iafi nravilnod oostonania obč;Tisk?li uradov in oravočasnost reklamarit nai žuoanstva na volilnem Imeniku Dotrdiio od katerepa dne do katere-pa dne ie bil voMlni imenik razer-nien (Ta vo!;lni imenik ie bil razpr-< nien v občnskem uradu od --------------- tjo---------žunanstvo podpis in pečat.) Prrkasno vložene rel. novembra 1920. -- Podnis in pečat.) Tako za-V!inčene imenike ie n^s^tti prvostopnemu sodišču v naknadno notrditev. NAJNOVF..1ŠE BROŠURE: Abditus: Naša gosoodarska In soet-ialna vprašanja. Cena 4 K. Eno »eto v Narodnem predstavništvu v Beleradu. Cena 6 K. Majski snls ^za leto 1920) Cena 3 K, Marks - Eneels: Komunistični manifest Cena 2 K. Čitaite, razširiaite te zanimive knližlce. Naročaio se v upravi »Naoreia*, Lfubllana. Frančiškanska ulica 6. Stran 4. NAPREJ. Štev. 23a Moški In ženska. ' (Poslovenil Pran Pogačnik.) (Dalje.) Med drugim sem premišljeval tudi o dostavku: Zakon jc bil nekdaj pridobitev ženske v svrlio posedovanja. Vojna in robstvo sta nato razmerje napram ženski ugotovila. Mož si je ustvaril v svojo pohotnost — harem, ne da bi mislil na žensko. Zakon z eno ženo jc izjjrememl množino žena, ne pa odnošajev napram niči. Pravi odnošajl so popolnoma obratni. Mož more žensko vedno posedovati in se ved n a vzdržati; ženska pa (zlasti, ko ie moža spoznala) sc vzdržuje z mnogo večjim trudom, ako more občevati, kar so pri njci dogaja enkrat v dveh letih. Ako more potem kdo zahtevati zadoščenja, je to ženska, ne mož. Zenska ga more zahtevati, zato ker zanjo ni »Oenuss« kakor xa meškega, nego nasprotno, ona se z bolečino udaja in se Ima nadejati boli, muk in skrbi. Zdi se mi, da ie treba zakon tako-le formulirati: Mož in ženska, ki se duševno ljubita, sc združita; obljubita si, da bosta imela otroke le drug z drugim. Spolno občevanje pa sme zahtevati ona, a ne on. Predvsem mislim, da godite popolnoma nepravilno, ako mislite, da se ne smete obračati do očeta Vaših otrok (Vi pišete, da nočete in ne morete). Zveza med moškim in žensko, iz katere so se rodili otroci, je nerazrušna, ne glede na to, ali je biia nje zunanja oblika cerkveno posvečena. Dalje mislim, da morate, kdorkoli bi bil oče Vaših otrok, oženjen ali samski, bogat ali ubog, lep ali grd, naj Vas je žalil, ali ne, obrniti se nani in mu pojasniti, da je njegova dolžnost, svoje življenje posvetiti svojim otrokom In njih materi, ako jo 5e osramotil. Ako bi Vam na to odgovoril ne le ravnodušno nego celo s preziranjem in žalitvami, ste vendar obvezani pred Bogom, pred seboj, pred otroci, najbolj pa pred njim samim, obrniti se nanj, ga opozoriti in presiti, naj radi samega sebe izpolni svojo dolžnost, — prositi ga krotko ta ljubeznjivo, a vztrajno, kakor evangeljska sodnikova vdova. To Je mole premišljeno in odkrito nmenie Morete ga zavreči ali pa se po njem ravnati. Čutil sem v sebi dolžnost, da ga Vam izrazim. Telesna zveza s slučajno soprogo* je eno izmed sredstev, ki Jih Je Bog postavil, * To ie s tako soprogo, s katero se združenje ni izvršilo na temelju duševne- ga edinstva. da bi se njegova resnica razširila: da bi se močni preizkusili in utrdili, a slabi razsvetlili. V sv. pismu ta v evangelija stoji, da mož in žena nista dve bitji, nego eno, ta to Je resnično, ne zato, ker je to rekel Bog, temveč zato, ker je nedvomna resnica, da spolno občevanje dveh bitij, ki sc združita za to, da imata otroke, tl dve bitji na poseben, tajinstven način zedini, tako da v gotovem položaju prestaneta biti dve bitji in postaneta eno samo bitje. Zato mislim, da to zedinjeno bitje more in mora strmeti po čistosti, po pre-kinjenu takib odnošajev, to je, oba soproga skupaj, in tisti, ki Je v tem oziru pred drugim, se morata truditi, da vplivata drug na drugega z vsemi možnimi sredstvi: s preprostim življenjem, vzgledi, uverjenjem. Do tega časa pa, dokler se ne združita v enem stremljenju, morata skupaj nositi breme grehov svojega zedinjenega bitja. S svojimi strastmi grešimo proti sebi in proti vesti; pravtako grešimo proti svoji vesti, ako se ne smatramo za posebno bitje, nego za del zedinjenega bitja dveh soprogov. Gre za to, da bi, kakor pri svojih osebnih izkušnlavah, tudi pri izkušnja-vah tega zedinjenega bitja ne pozabljali, da je greh — greh m da ne smemo opuščati boja. Pravilno trdite, da ima človek dolžnost do samega sebe, ki je ustvarjen po božji podobi, in da ne sme ta ne more dopuščati oskrumbe svojega telesa; to se pa ne nanaša na zakonsko razmerje, iz katerega se rode otroci. Rojstvo in vzgoja otrok, dalje njih preživljanje, uničujejo velik del pregrešnosti in nespodobnosti spolnega občevanja in razun tega onemogočvijejo spolno občevanje v dolgem času nosečnosti in dojenja. Soditi o tem, ali je rojstvo otrok blaginja ali ne, ni naša stvar. On, ki je ustvaril ta odkup za greh proti čistosti, zna, kaj dela. Oprostite mi, ako Vam moje besede niso prijetnel Ako trdite, da postajate vsled rojstva otrok vedno nervoznejša, se kaže v tej Vaši trditvi trda egoistična poteza. Ne živite, da bi bila vesela in zdrava, temveč da izpolnujete dolžnosti. Vaša la-loga je, da — razen važnejših del svojega notranjega življenja — svojega moža podpirate na poti k Čistosti, ako ste v tem oziru pred njim, in pa da, ako sami niste Izpolnili dolžnosti, daste svetu drugih biti), ki jim bo to možno Izpolniti. Razen tega se gotovih odnošajev v zakonu, to je spolnega občevanja, brezpogojno udeležujeta oba zakonska, ako Je eden njih strastnejši, se že zdi drugem?!, da je popolnoma čist, to Je pa krivo. Mislim, da je krivo tudi v Vašem primeru. Vi svojega greha le zato ne opazite, ker je greh drugega vidnejši. Ako bi bila v tem pogledu popolnoma čista, bi bila v tem ravnodušna, kje išče Vaš mož zado-ščevanja svojim strastem, ne bila bi ljubosumna, nego bi ga le obžalovala radi njegovega padca; tega pa pri Vas ni. Ako zahtevate od mene praktičnega nasveta, kaj storiti, Vam odgovarjam: Izberite njugodnejši trenotek čistega ljubav-nega razpoloženja svojega moža in mu povejte, kako težko in mučno Vam je spolno občevanje in kako bi se ga rada otela. Ako se on, kakor pišete, ne bo strinjal z Vami, da je čistost lepa, in bo nadaljeval, pokoravajte se mu: ako pa postanete noseča, česar si morate želeti, zahtevajte svobodo za ves čas nosečnosti in dojenja. To ponavljajte in ne skrbite za posledice! Iz tega se more roditi le dobro za Vas, za Vašega moža in za Vaše otroke, zato ker na ta način ne boste iskala svoje sreče in svojega pokoja, nego izpolnitve volje Božie. lzdaiateli: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: lak Vehovec, dve z zabojem pla-HIB H mo po g S K, posaniežnp po 222 K vsjtka železniška postaja SEVER & KOMP., ljubljena. Pozor! Pozor! Gostilna Debevec se. 20 se priporoča cenj. občinstvu. Izborna pristna vina ter dobra kuhinja po smernih cenah. MMt bi ton itlo Ul IHt is pepiavHe oMeif. Tito Ib niliio. letite In na M. Priparatin n tl. ifciiufru FELIKS PBUSE, wMwm glamiriH Milana, Trlalka usta «. tJIjudno naznanjam, du sem otvoril krojaško delavnico za dame in gospode. Union Tailor of America. Priporočam se najtopleje za naročila. Jos. Gregorin, Ljubljana, Opekarska cesta 37. r Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naibllžnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder BSkabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico pri „Z!atem jelenu" IV., - - - Marijin trg. - - - Rihard Sušnik Petrolejske vrče in zaboje kupujemo (zaboj z dvema vrčema) po K 58 - poaamczn« vri« po K 82— franfco postaja odpošiljitelj*. Hrovat & Komp. Ljubljana. Pstag ustk«. Ivan Jax in sin Ljubljani«, Dunajska cesta 15J iitaioi moji in itigji u Me., Izborna konstrukcija in e*egantna Izvišitcv iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867. Umil« Mitij« bitipliln Pisalni stroji „Adlet“. Ceniki zastonj in franko. Kolesa iz prvih tovaren. Dfirkopp, Styi la, Waffenrad. Začasno znllane cene! Erfavec & Turk, lin 11 pri »Zlati lopati1 *» pr«|e Hamnters hmldt, Mia, ValnzoijN lig itn. 7. nasproti KrliiRtke tetkve. Proda se misliti tii> v Mariboru za 270.600 K. Pojasnila d nje: Josip Gajirt, h\\lm. P iz kavčuka v |Ciril Sitar UUBUANA ,©lra c®* LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1. Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banko in srbsko banko v Zagrebu. Izvršuje vse bančne transakcije :: najkulantneje. :: SPREJEMA: knjiiice in na Ukoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. KUPUJE in PRODAJA: devise, valute, efekte itd. ESKONTIRA: Brzojavi: ESKOMPTNA DAJE: kredite in predujme na blago, efekte itd. 17T\S|A« akreditive na vsa tu i„ inozemska mesta. POSPESUJE: industrijo ter uvoz in izvoz. Int telefon St. 146. Zopet I ogromno poSiljstev H manufakture narav- 0 nost iz inozemstva (e prejela tvrdka R. Stermeckl v tiljo, In sicer volng, cetirje, tlskanlne, damina, balista za ženske oblek.’, sukna kamgarna in hlatevine za mo&ke obleke, belega in pisanega platna za perilo, klota, cvilh«, robcev, svile in le mm go raznega druzega blaga, katero se prodaje, zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Rpzentega, vedno \elika zalega letnega iztfclka srajc, predpasnikov, bluz, ktil, ženskih, n oških in fantovskih oblek, po zelo • nizkih cenah. Čevlji, Ženski, molki in otreiji vedno v velikanski zbiri, © B pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. 220 ■ llustrovani cenik zastonj I Na debelo samo v !. nadstropju E3 VELETRGOVINA O STR M F TKI CELJE ST. 814, E R /pokalna ** Dl Kff« E-LAl Slov. nlja. I w zarezani strešnik z&km?ač (dvostruki uforni crep) nudi takoj dobavno v poljubni miožini, del družba (pral VMIcKmi). Na željo Be pošlje takoj popla in ponudba. iuntmmarmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmm r- --i-n-s—m-n (vpisana zadruga 1 omejenim poroštvom) rr~r—r-rrrssaa sprejema hranilne vloge, ki i Me p 4%. Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 1CSS fclanov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež »•••*•!£ 41.647 42 Društveni sklad ...... K 30.939*43 Blagovni promet za leto 1919 je znašal K 2,329 207 94. Clan postane labko vsak, kdor plača vstopnino K 2‘50 in delež K 40—. t=T=aruT.:^L:.. Pitama V Z S (S O f j U S* 6 V, 99. c===rgTS=-.": :i.. Poštni čekovni račun St. 10.582. Telefon interurban št 178. Konsum. društvo za Slovenijo sprejema v svojem hranilnem oddelku hranilne vloge in jili obrestuje po čistih pr- 4' 10. Večje hranilne vloge (nad tisoč ki on), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistib 4m2 10. •ohi Za varnost hranilnih % leg Jairil blagovna saloga, ki *nala po pol-letni bilanci okrog 10 ntlillcncv hren, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad 2 milijona leten, kakor tudi skladi, rezervpi, ekleini in dr. Vloge sprejemajo in izplačujejo vse podružnice KonBumnega dru&tva za Slovenijo, ki so: 1. V Spodnji Sliki v Ljubljani. 2. Na Gl inčah pri Ljubljani. 3. V Ljubljani, Bohoričeva nL 4. V Ljubljani, Sodna ulica. 5. V Ljubljani, Krakovski nasip 6. Roina dolina (obč. Vič). 7. V TrSiču na Gorenjskem. 8. Na Siivi (obč. Jesenice) Gor. 9. Na Jesenicah (pri Ferjanu). 10. Koroška Bela-Javornik. 11. Borovnica. 12. Radovljica. 13. Kranjska Gota. 14. Mojatraaa. 16 Celja. 16. Soitanj. 17. Gufitanj, Korolko. 18. Prevalje, m 19. Mežica, m 20. Crna j., , 21. Cma II,, , 22. Maribor. 23. Litija. 24. St. Lovrene na Poh. 25. Kamnik. 26. Pragersko. 27. Krilo pri Tržiču. 28. Sv. Ana pri Tržičo. 29. Gorje pri Bledu. 80. Store pri Celju. 81. Fala nad Mariborom. 82. Rufee nad Mariborom. 83. Pliberk, Koroako. 34. Rogaška Slatina. 35. Radeče-Zidanmost 36. Poljčane. Se podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Slovenijo, ki je V Lf ubija ni, Spod. Šiška, Kefedv&rska cesta 208. Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13. Društvo ima na razpolapo petine poicEr.šce s katerimi 2amorejo vložniki denarne pcsiljatve pošiljati iudi naravnost v osrednjo blagajno. Sodrugi! Zadružniki! Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico! Tisk »Ueu«lMw ttotaHB— .v. Ljubljani,