Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 2 Oglasi Tema tedna: Trend naraščanja prekomerne telesne teže je prisoten tudi v naši dolini ....... 4 Intervju: Matej Coklin, direktor distribucijske enote Velenje v družbi Elektro Celje ..................... 8 Direkcija RS za vode: Na zgornjesavinjskih vodotokih izvedli vzdrževalna dela, vredna preko 3 milijonov 10 TIC Mozirje v izgradnji: Cilji: informiranje, sodelovanje in povezovanje turističnih deležnikov ................. 12 Zaključena 3. Božična bajka Slovenije: V Gaju 35.000 obiskovalcev .................................. 16 Smučarski skoki: Zajc najboljši v slovenski reprezentanci, Mogel v Klingentalu drugi ....................................... 21 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 2, 11. januar 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Kdo je odgovoren za nezdrav življenjski slog otrok Prekomerna telesna teža je težava vse večje- ga števila ljudi, tudi v Sloveniji. Strokovnjaki vsak na svojem področju iščejo razloge in rešitve za ta zdaj že zelo resen javnozdravstveni problem, ki ima negativne posledice tako za posameznika kot za družbo. Nedavno tega sem zasledil izsledke raz- iskave, ki je pokazala, da so debeli ljudje na svojih delovnih mestih v povprečju slabše plačani od tis- tih, ki imajo zmerno telesno težo. Še en razlog več, da bi morali na tem področju ukrepati bolj odloč- no kot do sedaj. Otroci pri tem problemu niso izjema, kajti tudi otrok s prekomerno telesno težo je vse več. Debe- li otroci so pogosto tarča opazk in zmerljivk sovr- stnikov, ki jih na ta način izključijo iz družbe. Po- sledično imajo takšni otroci nizko samopodobo in občutek manjvrednosti, kar lahko vodi v nastanek depresije, motnje hranjenja in druge še hujše bo- lezni. Ali so ti otroci žrtve sodobnega življenjskega sloga, ki je povzročil, da imamo na eni strani na to- ne zavržene hrane in kopico prekomerno hranje- nih ljudi, na drugi strani pa podatek o tem, da mno- žica ljudi živi pod pragom revščine? V principu je prekomerna telesna teža posle- dica energijskega neravnovesja pri posamezniku, kar pomeni preveč zaužite hrane glede na porabo, pri tem pa ni pomembna samo količina hrane am- pak tudi njena struktura oziroma kakovost. Ljud- je, in to velja tudi za otroke, danes zaužijejo preveč zlasti nezdrave hrane in se premalo gibljejo, torej porabijo premalo energije. Odgovornost za energijsko ravnovesje pri otro- cih leži predvsem na starših. Starši morajo vedeti, kje je treba otroku postaviti mejo, koliko posame- zne vrste hrane lahko pojejo. Še več: dolžnost star- šev je, da otroku privzgojijo zdrave prehranjeval- ne navade in ga spodbujajo k pozitivnemu odnosu do gibanja. A kot vemo, zgledi vlečejo, kar pomeni, da če imajo starši nezdrav življenjski slog, je veli- ka verjetnost, da ga bodo imeli tudi njihovi otroci. Legenda pravi, da je nekoč mati pripeljala svo- jega otroka k Budi, ki je bil daleč naokoli znan kot moder in vpliven človek, in ga prosila, naj njene- mu sinu reče, naj ne je sladkarij. Buda se na njene prošnje ni odzval, ker pa je mati vztrajala in dobe- sedno rotila Budo, naj ji pomaga, ji je končno na- ročil, naj pripelje sina ponovno k njemu čez tri te- dne. Ko je mati pripeljala svojega otroka čez tri te- dne znova k Budi, mu je le-ta rekel: »Ne jej slad- karij!« Preden je hvaležna odšla, je mater vendar- le zanimalo, zakaj Buda že pred tremi tedni ni že- lel izreči tega preprostega stavka. »Takrat sem še tudi sam jedel sladkarije,« je pojasnil Buda. Pre- den torej izrazimo željo ali zahtevo, da ljudje okoli nas nekaj naredijo, poskrbimo, da bomo sami po- zitiven zgled. (IS) (BK) (ŠS) Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Ali ob praznikih bolj posegate po hrani? Hranjenje je socialna dejavnost, ki, čeprav izjemno prijetna, s sa- bo nosi številna tveganja za tiste, ki redno dajejo vase mnogo več, kot potrebujejo. Pogosto jemo, da bi osrečili druge, da bi ostali del skupine, ki ji želimo pripadati. In se redimo. Prazniki nas še prav po- gosto speljejo na tanek led. Kaj menijo naši sogovorniki? Natalija Jeraj, Nizka Ljudje smo zasuti z milijon in enim različnim vi- rom o tem, kaj je prav in kaj ne, čemu se odre- kati in kaj z razprtimi rokami sprejemati. Osebno mislim, da se v tej poplavi informacij posameznik z lahkoto izgubi, pri tem pa pozabi na tisto eno stvar, ki je za naše osebno zdravje najpomemb- nejša, torej naučiti se poslušati samega sebe. Ta- koj, ko ugotovimo, kako delujeta naše telo in naš metabolizem, nas še tako dolgi in naporni dnevi, žalost in sreča ali prazniki ne bodo popolno- ma vrgli iz tira. Seveda se zgodi, da kdaj pojemo nekaj oziroma več kot običajno, in prav je tako. V življenju dan ni enak dnevu, zakaj bi torej na našem jedilniku konstantno morale biti enake brezgrešne jedi? Vsak se ima pravico sam zase odločiti, kaj in koliko bo zaužil, osebno pa rada po- udarim, da je vse prav do neke zmernosti. Če ne drugače, bo telo kmalu opomnilo na to, da potrebuje spremembo. To pa je tisto, naučiti se pris- luhniti samemu sebi. Franc Mager, Solčava Zase lahko rečem, da se zdravo prehranjujem, za to poskrbijo predvsem domači, ki pripravljajo obroke. Kar se praznikov tiče, se naši obroki ne razlikujejo, čeprav se mi zdi, da po potici pose- gam vse, dokler je narezana. Na krožnikih se na- vadno znajde veliko lokalno pridelane hrane, saj živimo na vasi, kjer je tovrstna ponudba zelo dob- ra. Zelenjavo pridelamo tudi doma. Ana Atelšek, Nizka Zaradi problemov z zdravjem moram skrbe- ti, da sem v prehranjevanju zmerna. Ko sem ža- lostna ali pod stresom, me hrana ne pritegne. Ob praznovanjih posegam bolj po sadju in zelenjavi in tako poskrbim, da ne jem peciva ali kake dru- ge pregrešne hrane. Tudi na sprehode grem te- daj pogosteje. Slavica Tesovnik, Ljubno ob Savinji Hrana je živilo, kar pomeni, da daje gorivo. V času preobilja lahko postaneta izbira in količina hrane naša težava. Zato je pomemben spoštljiv odnos do hrane in ljubezen do sebe, sicer lah- ko pride do motenj prehranjevanja. Če ne živimo zdravo, ampak hrano nezdravo zlorabljamo, zgu- bi smisel. Veseli me, kadar je uživanje hrane del druženja ali obred. Ko sem štela dobrih dvajset let, sem se naučila po- jesti toliko, da se po obroku dobro počutim. Pod stresom ne segam po hrani, včasih pojem manj, prav tako, kadar zbolim. Hrana, ki jo imam ra- da, je zdrava, saj živila izbiram z nekaj znanja in vedenja ter z občutkom in ljubeznijo. Andrej Rak, Bočna Med prazniki tudi pri nas zelo dobro in nekoliko preveč jemo. Ko je na mizi toliko različnih dobrot, po navadi ne razmišljam o tem, kaj je zdravo in kaj ne. Zame je pomemben obrok zajtrk in to, da jemo raznovrstno hrano. S prenajedanjem sam nimam problemov. Imam obdobja, ko bolj skrbim za zdravo prehranjevanje in o tem razmišljam. Pridejo pa tudi obdobja, ko temu ni tako. Moja slaba navada so slaščice. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo PREHRANJEVALNE NAVADE ZGORNJESAVINJČANOV ŠE POTREBUJEJO NEKAJ IZBOLJŠAV Trend naraščanja prekomerne telesne teže je prisoten tudi v naši dolini Praznični december je za nami in, če lahko verjamemo različnim raziskavam, smo v novo leto sto- pili v povprečju za dva kilograma težji. Prazniki pač močno zazna- mujejo naše prehranjevanje, saj v tem času pojemo veliko pred- vsem nezdrave hrane, sladkor- ja, pretiravamo pa tudi z alkoho- lom. A kot kažejo statistični po- datki, se Slovenci radi prenajeda- mo kar preko celega leta. Po po- datkih urada za statistiko je ime- lo leta 2017 kar 52 odstotkov lju- di v Sloveniji prekomerno telesno težo. Zaskrbljujoč je tudi trend na- raščanja prekomerne telesne ma- se in debelosti pri otrocih ter mla- dostnikih. V CELJSKI ZDRAVSTVENI REGIJI SE PREHRANJUJEMO NADPOVPREČNO NEZDRAVO Več kot polovica polnoletnih dr- žavljanov Slovenije je čezmerno hranjenih ali debelih. Med starej- šimi prebivalci (od 55 do 74 let) je prekomerno težkih kar dve tretjini, delež je nekoliko manjši pri mlajših odraslih. Raziskava Z zdravjem po- vezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izved- li na Nacionalnem inštitutu za jav- no zdravje (NIJZ), sicer kaže na ne- katere ugodne trende na področju prehranjevanja. V zdravstveni re- giji Celje, kamor spada tudi Zgor- nja Savinjska dolina, je pogostost splošnega nezdravega prehranje- Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 5 Tema tedna vanja za štiri odstotne točke viš- ja od slovenskega povprečja (50,4 odstotka). Kot pa ugotavlja omenjena raz- iskava, je naša regija spodbudno pod slovenskim povprečjem gle- de pogostosti pitja sladkih pijač, ki jih tedensko ali pogosteje uži- va 26,6 odstotka prebivalcev. Po- leg tega le 37,8 odstotka prebival- cev uživa sladkarije enkrat na te- den ali pogosteje, kar je najmanj od vseh regij. PREMALO GIBANJA IN NEZDRAVA PREHRANA VODITA V DEBELOST Nezdravo prehranjevanje dol- goročno lahko vodi v debelost, ta pa posledično prinaša resne de- javnike za razvoj nekaterih kronič- nih bolezni, kot so sladkorna bo- lezen tipa 2, bolezni srca in ožilja. Tudi Andreja Podlesnik Molič- nik, ki kot družinska zdravnica de- la v splošni ambulanti Luče, je la- ni v intervjuju za naš časopis po- vedala, da pri odraslih pacientih opaža veliko arterijske hipertenzi- je, hiperholesterolemije, tudi slad- korne bolezni ter prekomerne pre- hranjenosti. Nezdrava hrana povzroča tu- di zamaščenje jeter, s čimer se po podatkih ministrstva za zdravje so- oča že četrtina vseh Slovencev. Kot je navedeno na spletni strani sta- tističnega urada, se Slovenci tudi premalo gibljemo. Od vseh prebi- valcev starih 18 let ali več, ki jih je lani bilo 1.674.000, se jih je prema- lo časa gibalo 403.000, prav nič pa se ni gibalo 261.000 ljudi v tej sta- rostni skupini. Dobre gibalne in prehranjevalne navade je zato dobro pridobiti že v otroški dobi, saj nas takšne navade pogosteje spremljajo vse življenje. In kar se gibanja tiče, podatki ka- žejo, da zgornjesavinjski otroci še imajo precej dobro razvite gibalne sposobnosti. TELESNI FITNES MLADIH ZGORNJESAVINJČANOV JE V VEČINI NADPOVPREČNO DOBER Iz podatkov v spletni aplika- ciji Zdravje v občini o telesnem fitnesu osnovnošolskih otrok in mladostnikov za obdobje od le- ta 2014 do 2016 je razvidno, kak- šen delež otrok med 6. in 15. le- tom starosti v posamezni zgor- njesavinjski občini dosega ustre- zno raven gibalne učinkovito- sti. Ta temelji na štirih gibalnih sposobnostih, ki najbolj prispe- vajo k zmanjševanju zdravstve- nega tveganja: mišična vzdržlji- vost, aerobna vzdržljivost, mišič- na moč in gibljivost. Podatki za omenjena tri leta ka- žejo, da najboljši telesni fitnes v naši dolini dosegajo otroci iz Sol- čave in Luč, ki vsa leta presega- jo slovensko povprečje. Zdravni- ca Podlesnik Moličnikova potrju- je, da so njeni mladi pacienti veči- noma zdravi, k temu pripomore tu- di vzgajanje šole v smeri zdravega življenja – gibanje, zdrava prehra- na, duševno zdravje. Nadpovprečni so tudi otroci z Ljubnega in Mozirja, nekoliko pod slovenskih povprečjem, pa vendar še vedno zelo blizu, so bili otroci iz Nazarij, Rečice in Gornjega Grada. VEČ KOT ČETRTINA OTROK IN MLADIH V NAŠI DOLINI PREKOMERNO TEŽKIH V spletni aplikaciji Zdravje v občini je na voljo tudi podatek o prekomerni prehranjenosti ot- rok. Trend naraščanja prekomer- ne teže pri otrocih in mladostni- Telesni fitnes otrok v zgornjesavinjskih občinah OBČINA 2016 2015 2014 Solčava 53,4 52,2 53,7 Luče 53,4 52,2 53,7 Ljubno 51,1 50,5 50,0 Rečica ob Savinji 50,1 48,5 4 7, 8 Gornji Grad 48,9 48,7 48,6 Mozirje 50,4 50,6 49,9 Nazarje 50,0 49,2 49,1 SLOVENIJA 50,1 50,0 50,0 Vir: Spletna aplikacija Zdravje v občini Prekomerno prehranjeni otroci v odstotkih, povprečje v obdobju 2014–2016 OBČINA Delež prekomerno prehranjenih otrok v odstotkih Solčava 26,95 Luče 2 7, 9 0 Ljubno 29,73 Rečica ob Savinji 30,33 Gornji Grad 22,60 Mozirje 29,86 Nazarje 26,56 SLOVENIJA 24,40 Vir: Spletna aplikacija Zdravje v občini kih je po podatkih NIJZ zaskrblju- joč. V zadnjih petindvajsetih letih se je namreč delež debelih fan- tov v starosti od 7 do 18 let po- večal s 5,5 odstotka na 12,7 od- stotka, pri dekletih v istem staro- stnem obdobju pa s 3,3 odstotka na 7 ,9 odstotka. Tudi podatki za zgornjesavinj- ske mladostnike niso najbolj obe- tavni. V obdobju 2014–2016 je bilo 27,75 odstotka otrok v naši dolini prekomerno prehranjenih, med- tem ko je slovensko povprečje prekomerno prehranjenih otrok 24,40 odstotka. Pod slovenskim povprečjem so bili v omenjenem obdobju zgolj otroci iz gornjegraj- ske občine. Pozornost zgornjesa- vinjskih staršev bi se torej mora- la bolj resno osredotočiti na zdra- vo prehranjevanje in dovoljšne gi- banje celotne družine, saj kot pra- vi lučka zdravnica, najlažje spre- membo dosežemo z informira- njem in motivacijo otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Tatiana Golob Andreja Podlesnik Moličnik, družinska zdravnica v Lučah, je povedala, da pri odraslih pacientih opaža veliko arterijske hipertenzije, hiperholesterolemije, tudi sladkorne bolezni ter prekomerne prehranjenosti. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 6 Gospodarstvo DIREKCIJA ZA INFRASTRUKTURO Država letos za ceste približno toliko kot lani Na Direkciji RS za infrastruktu- ro (DRSI) so lani za ceste, železni- ce in kolesarske povezave name- nili približno 630 milijonov evrov. S tem so uresničili 95 odstotkov vseh predvidenih naložb. Za leto 2019 je v proračunu DRSI predvidenih 590 milijonov evrov, vendar bi se ome- njeni znesek lahko v začetku letoš- njega leta še spremenil, odvisno od rebalansa državnega proraču- na, ko bodo sešteti vsi novi prora- čunski stroški. Med projekti na cestah in kole- sarskih povezavah v naši regiji, za katere je v letu 2019 predviden za- četek del ali objava javnih naro- čil za izbiro izvajalca in bodo vsaj posredno vplivali tudi na kakovost prometnih komunikacij prebival- cev Zgornje Savinjske doline, ve- lja omeniti: kolesarske povezave v Savinjski regiji (odkupi, priprava dokumentacije in gradnja), rekon- strukcijo Šaleške ceste v Velenju (objava naročila in začetek grad- nje), rekonstrukcijo mostu čez Sa- vinjo v Letušu (začetek gradnje) in navezovalno cesto od avtocestne- ga priključka Celje vzhod do Lju- bečne (začetek gradnje). KF AGENCIJA ZA ENERGIJO Z novim letom nižja omrežnina za odjemalce elektrike Agencija za energijo je določila novo omrežnino za obdobje 2019- 2021. Omrežnina za distribucijski sistem se bo z novim letom zni- žala za pet odstotkov, medtem ko bo omrežnina za prenosni sistem nekoliko višja. V primeru nespre- menjenih ostalih postavk bo letni strošek oskrbe z elektriko za pov- prečno gospodinjstvo nižji za ok- rog osem evrov. Tarifne postavke omrežnine za prenosni sistem se bodo v letih 2019-2021 letno zviševale za 0,65 odstotka, tarifne postavke omre- žnine za distribucijski sistem pa se bodo letno zniževale za 5,1 odstot- ka, so sporočili z agencije. V prime- ru nespremenjenih cen električ- ne energije, prispevkov in trošarin bo povprečno gospodinjstvo v le- tu 2019 imelo za 8,1 evra nižji stro- šek oskrbe z električno energijo, v letu 2020 za 9,7 evra in v letu 2021 za 8,2 evra. Zniževanje tarifnih postavk omrežnine pri sistemskem opera- terju distribucijskega električnega omrežja Sodo je predvsem posle- dica načrtovanega trenda rasti po- rabe električne energije. KF Za 8,1 evra bo imelo letos povprečno gospodinjstvo, če ostanejo cene električne energije, prispevkov in trošarin nespremenjene, nižji strošek oskrbe z električno energijo. GRADNJA HITRE CESTE SE SPET ODMIKA Civilna iniciativa napoveduje državljansko nepokorščino Decembra je Družba za avtoce- ste RS (DARS) ministrstvu za infra- strukturo predstavila popravljeno časovnico za gradnjo severnega dela 3. razvojne osi. Po novem ča- sovnem načrtu bi odsek hitre ces- te Velenje–Slovenj Gradec začeli graditi šele konec leta 2020, med- tem ko je predhodni načrt predvi- deval začetek gradnje konec letoš- njega leta. Na Koroškem so ogor- čeni, zaradi pritožbe na ustavno sodišče pa stojijo vsa dela, poveza- na s traso od avtoceste do Velenja. NIČ NOVEGA POD GORO OLJKO Povsem negotova je še vedno usoda odseka dela ceste, ki naj bi bil speljan pod Goro Oljko in bi se naj- bolj približal našemu območju. Za del ceste od Šentruperta do Velenja je bila pred več meseci vložena po- buda za presojo ustavnosti državne- ga prostorskega načrta, ki so jo vloži- le Združene civilne iniciative Savinj- ske doline, Občina Braslovče in Obči- na Polzela. Pobudnice namreč meni- jo, da je bila trasa izbrana na osno- vi napačnih vhodnih podatkov. Prav ta trasa je načrtovana tako, da bi bi- lo treba podreti največ stanovanjskih objektov, menijo pobudniki. Odloči- tev o pobudi naj bi ustavno sodišče izreklo spomladi letos. POSTOPKI SO ZAČASNO USTAVLJENI Iz omenjenih razlogov čaka tudi Dars, ki je sicer že izvedel razpis za projektiranje tega dela hitre ces- te, a prav zaradi pričakovanja odlo- čitve ustavnega sodišča pogodbe, ki je vredna okoli deset milijonov evrov, niso podpisali. Dars je na trasi F2-2 ustavil tudi odkupe ze- mljišč. Kot pravijo na Darsu, so na trasi končani postopki parcelacije, izvedli so cenitve objektov, predvi- denih za odstranitev, razen v šti- rih primerih, ko lastniki ogledov in cenitve nepremičnin niso dovolili. Kljub izvedenim cenitvam lastni- kom ne izročajo zavezujočih po- nudb, upočasnjena je tudi izdelava cenitvenih poročil. Vse v pričako- vanju odločbe ustavnega sodišča. KLJUB LEPIM BESEDAM SE GRADNJA ŠE NE BO ZAČELA. Tako predstavljeni roki za zače- tek del od Velenja do Slovenj Grad- ca se bistveno razlikujejo od tis- tih, ki so bili dogovorjeni v protoko- lu, ki ga je takratni minister za in- frastrukturo dr. Peter Gašperšič, podpisal s predstavniki Koroške in Savinjsko-šaleške regije. O tem, da je 3. razvojna os ena od pred- nostnih nalog sedanje vlade oziro- ma infrastrukturnega ministrstva, pa je na svojem obisku na Koro- škem nedavno zatrdila tudi seda- nja resorna ministrica mag. Alen- ka Bratušek. Začetek gradnje koroškega de- la Dars predvideva za konec pri- hodnjega leta, dokončanje del te- ga odseka, ki je bilo v protokolu določeno za konec leta 2023, pa se po novem premika v letu 2026. Ta- ko se zamika tudi načrt umeščanja hitre ceste od Slovenj Gradca pro- ti severu. SO ROKI V PROTOKOLI NEREALNI? Na Darsu, ki je izvajalec in in- vestitor projekta, izpostavljajo, da Dars ni bil podpisnik zadevnega protokola in da so roki v njem ne- realni. Pravijo, da noveliran časov- ni načrt poskuša v največji mo- žni meri slediti prvotni časovnici, vključuje pa zamik začetka izdela- ve projektne dokumentacije, spre- membe v zvezi z novo gradbeno zakonodajo in nekaterimi drugimi pogoji. Med drugim upošteva teh- nologijo gradnje na zahtevnem te- renu, kjer je na 17 in pol kilometra razdalje predvidenih več predorov, vkopi in viadukti. SE BO TREBA POSLUŽITI DRŽAVLJANSKE NEPOKORŠČINE? Korošci si že dolgo prizadevajo za spodobno cestno povezavo, za- to z novim načrtom niso zadovolj- ni. Aljaž Verhovnik, član odbora za gradnjo 3. razvojne osi in koor- dinator Mladinske iniciative za 3. ra- zvojno os, pravi, da so takšni zamiki gradnje povsem nesprejemljivi, za- to so jih v celoti zavrnili. Od Darsa pričakujejo nov predlog časovnega načrta izvedbe projekta. Če v janu- arju ne bodo ponujene pozitivne in- formacije o resnem napredku pro- jekta, bo Mladinska iniciativa za 3. razvojno os svetoma Koroške in Sa- vinjsko-šaleške regije predlagala ukrepe državljanske nepokorščine. Marija Lebar Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 7 Gospodarstvo, Na kratko Brezplačen internet bo tudi v občini Nazarje WiFi4EU je evropski projekt, s pomočjo kate- rega želi EU kar 6.000 občinam po Evropi zago- tovili javni, hiter in brezplačen dostop do inter- netne povezave na javnih površinah. Med njimi bo od prijavljenih 145 slovenskih občin sredstva za razvoj v obliki vavčerja v vrednosti 15.000 evrov prejelo 103 občine. Kot so zapisali v reviji Računalniške novice, točen datum, kdaj bo pro- jekt na voljo javnosti, še ni znan, projekt je na- mreč šele v razvojni fazi. Znano pa je, da imajo občine le leto in pol dni časa, da projekt uspeš- no zaženejo in ponudijo širši javnosti, zato ka- že, da na brezplačno internetno povezavo tudi v Nazarjah ne bo treba predolgo čakati. Zakoni za lažje življenje invalidov S 1. januarjem so v veljavo stopili trije zakoni, ki bodo pomembno prispevali k lažjemu življenju ne- katerih odraslih in predšolskih otrok s posebnimi potrebami. To so zakoni o osebni asistenci, o soci- alnem vključevanju invalidov in o zgodnji obravna- vi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Zakon o osebni asistenci ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur te- densko in pravico do komunikacijskega dodat- ka za slepe, gluhe in gluhoslepe. Zakon o so- cialnem vključevanju invalidov širi krog invali- dov na osebe z določenimi avtističnimi motnja- mi, na osebe z zmerno do hudo možgansko po- škodbo ali okvaro in na gluhoslepe osebe. Za- kon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih ot- rok s posebnimi potrebami pa je namenjen za- gotavljanju celostne obravnave teh otrok. Višja oskrbnina v domovih za starejše Vlada in sindikati javnega sektorja so podpi- sali dogovor, po katerem se bodo plače večini zdravstvenega osebja v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih izboljša- le. Kot so pojasnili v skupnosti socialnih zavo- dov, se bodo zaradi višjih stroškov dela zvišale tudi oskrbnine stanovalcev. To je posledica sis- tema, po katerem kadre v oskrbi plačujejo sta- novalci prek oskrbnin, kar pomeni, da se lahko oskrbnine zvišajo ob vsakem dvigu plač v jav- nem sektorju. Po prvih ocenah bodo oskrbnine višje za dva odstotka, dodatno se zvišujejo tudi cene energije in hrane. Le-te so med stroški za- vodov po obsegu takoj za stroški dela. Roman Mežnar MEGA M Z NOVO PREMIUM TV STORITVIJO Želijo pridobiti pomemben tržni delež med ponudniki telekomunikacijskih storitev Direktorja Miran (levo) in Matej Meža v družbi strokovnih sodelavk Mateje Štimulak (druga z leve) in Špele Uršej (foto: Jože Miklavc) Družba Mega M informacijske tehnologije, ki od lanske jeseni deluje na novi lokaciji MegaTel v Velenju, širi svojo dejavnost in na tržišču ponu- ja nove produkte. Skupaj z UniqCast in proizvajal- cem televizorjev znamke Philips so bili nominira- ni za TV aplikacijo z najboljšo uporabniško izku- šnjo. Mega M je ponudnik fiksne in mobilne tele- fonije že vrsto let, v tem času skupaj z vodstvom zaposluje okrog 30 mladih sodelavcev, kot eki- pa in v navezi s partnerji pa širijo svojo poslovno mrežo tako v Sloveniji kot tudi širše. PREMIUM TV STORITEV NA TELEVIZIJAH PHILIPS S ponudbo Premium TV storitev na televizi- jah Philips uporabnikom omogočajo brez doda- tnih naprav in kablov hitro in učinkovito izbira- nje programov z že vgrajeno tehnološko enoto ter aplikacijo Mega TV na Google Play. Grafični vmesnik je enostaven in priročen za hitro izbira- nje tv kanalov, ogled televizijskih vsebin z zami- kom ter drugo prosto izbiro. Ogled je mogoč tu- di na pametnih mobilnih telefonih, računalnikih ali tablicah v povezavi z internetom, kar omogo- ča sklenjeno naročniško razmerje. UPRAVLJANJE INTUITIVNO IN PREPROSTO Direktor mag. Miran Meža je ob tem povedal: »Izjemno smo veseli in ponosni, da smo razvi- li napredno interaktivno televizijo, ki omogoča naročnikom, da za gledanje televizije v živo, ča- sovni zamik in vse ostale funkcionalnosti so- dobne interaktivne televizije ne potrebujejo no- benih dodatnih zunanjih naprav. Za upravlja- nje z vsemi funkcionalnostmi je dovolj samo originalni daljinski upravljalnik od televizorja, upravljanje pa je intuitivno in preprosto. Aplikacija deluje odlično na vseh televizor- jih, ki imajo nameščen operacijski sistem an- droid in smo jo uspešno testirali pri več proizva- jalcih, poleg Philipsa še Sony, TCL, LG in osta- li. Z aplikacijo želimo pridobiti pomemben tržni delež med ponudniki telekomunikacijskih stori- tev v Sloveniji.« PREJELI NACIONALNI CERTIFIKAT POSLOVNE ODLIČNOSTI Med poslovne dosežke sodi tudi strokovno usposabljanje zaposlenih in dokazovanje kako- vostnega znanja, ki je porok razvoja. Družba je prejela nacionalni certifikat poslovne odličnosti kot priznanje Republike Slovenije za dosežke na tem področju. To je korak do možne pridobitve evropskega certifikata kakovosti EFQM, k čemur si zaposleni prizadevajo. Jože Miklavc Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 8 Intervju MATEJ COKLIN, DIREKTOR DISTRIBUCIJSKE ENOTE VELENJE V DRUŽBI ELEKTRO CELJE »Vsaka slaba stvar lahko prinese napredek in tudi pri zadnjem vetrolomu je bilo tako« Nazarčan Matej Coklin, po izobraz- bi elektrotehnik energetik in dipl. or- ganizator menedžer, je lani februarja prevzel mesto direktorja distribucij- ske enote (DE) Velenje. V družbi Ele- ktro Celje je zaposlen že 20 let in je neposredno odgovoren za zagota- vljanje električne energije tudi za ce- lotno Zgornjo Savinjsko dolino. Dej- stvo, da je domačin in da dobro poz- na svoj okoliš in prebivalce, mu je pri odpravi posledic nedavnih ujem priš- lo še kako prav. - Leta 1998 ste začeli kot monter na nad- zorništvu, a kaj kmalu so se pokazale vaše vodstvene sposobnosti, tako da ste preko vodja nadzorništva Nazarje lani napredova- li do direktorja DE Velenje. Kako je potekala vaša poklicna pot? Vselej sem bil mnenja, da človek lahko uspeš- no vodi podjetje le, če je dobro seznanjen z vse- mi nivoji dela, tudi s tistimi z dna organizacijske lestvice. Izobraževalne inštitucije dajo človeku ogromno teoretskega znanja, kar je zelo dobro- došlo, vendar je to zlasti za organizacijo in vode- nje delovnih procesov premalo. Kadar se v delo uvajaš skozi prakso, detajlno spoznaš delovne procese in strukturo dela, vidiš prednosti, slabosti in skrite rezerve, spoznaš vse deležnike, notranje (človeški viri, tehnična pod- pora …) in zunanje (teren, odjemalci …), od ka- terih je odvisno učinkovito poslovanje podjetja. Le tako lahko predlagaš izboljšave in optimizi- raš proces dela. Zame so izkušnje, ki sem jih pridobil kot mon- ter, neprecenljive – tudi pri delu, ki ga opravljam zdaj. Leta 1998 sem se po šestih letih dela pri podjetju Elektro Vitanc na Ljubnem pridružil podjetju Elektro Celje. Zaposlil sem se kot mon- ter na nadzorništvu Nazarje. Do leta 2003 sem spoznaval specifiko de- la in geografsko območje nadzorništva Nazar- je in si s tem pridobil kompetence, da sem v začetku leta 2003 lahko prevzel vodenje nad- zorništva. Lanskega februarja sem sprejel po- nudbo in se zaposlil na distribucijski enoti Ve- lenje, kjer sem kot direktor odgovoren za vode- nje DE Velenje, ki obsega štiri nadzorništva – poleg domačega še nadzorništva Velenje, Pol- zela in Žalec. - Območje Zgornje Savinjske doline spada pod nadzorništvo Nazarje. Kako bi opisali te- ren, ki ga pokriva nadzorništvo glede na nje- govo zahtevnost, oskrbo z električno energi- jo, število odjemalcev? V sklopu različnih reorganizacij, ki so se do- gajale v duhu racionalizacije, so se odvila tudi združevanja nadzorništev (na DE Velenje so iz šestih nastala štiri). Pred združevanjem je bilo nadzorništvo Nazarje teritorialno največje nad- zorništvo na celotnem območju Elektra Celje, zdaj je glede na velikost in število naprav elek- troenergetske infrastrukture še vedno med tre- mi največjimi. Število odjemalcev sicer ni največje, ima- mo jih okoli 5.900, teren pa je med bolj zah- tevnimi. Obsega dobrih 500 km2, od tega je slabih 200 km2 težje dostopnega, gorate- ga terena in 300 km2 gozdnatega terena. In- frastruktura nadzorništva obsega razdelil- no transformatorsko postajo Mozirje v Ljubi- ji, iz katere se napaja celotna Zgornja Savinj- ska dolina, razdelilni postaji Nazarje in Ljub- no, 236 transformatorskih postaj, 216 km sre- dnjenapetostnega omrežja (SN), 675 km niz- konapetostnega omrežja (NN), od tega je že 464 km kabliranega. Zgovoren je tudi poda- tek, da z energijo oskrbujemo nekatere naj- višje ležeče slovenske kmetije. - Vremenske ujme v zadnjem času ne pri- zanašajo. Naj spomnim na hud žledolom le- ta 2014 in katastrofalen vetrolom decem- bra 2017 , kar je povzročilo veliko škode tudi na omrežju družbe. Hud veter je naše kraje ponovno zajel proti koncu leta 2018. Neka- teri prebivalci naše doline so bili ob ome- njenih vremenskih ujmah več časa odre- zani od sveta. Za vzpostavitev normalne- ga zagotavljanja električne energije vsem odjemalcem je preteklo kar nekaj časa. Ka- ko ste se spopadali s temi ekstremnimi si- tuacijami? Vreme se definitivno spreminja, kar na raz- lične načine občutimo vsi. Okvare na naših na- pravah so zaradi drastičnih vremenskih spre- memb, povezanih z močnimi vetrovi in ne- predvidljivimi zimskimi vremenskimi pojavi, čedalje hujše. Prihaja do obsežnih poškodb na omrežju. V preteklosti je poškodbe na odsekih omrežja večinoma povzročal sneg, danes pa zaradi orkanskih vetrov nastajajo še obsežni vetrolomi, ki pod sabo pokopljejo kilometre vo- dov. Zadnji vetrolom na Solčavskem je poško- doval 16 km daljnovodov, od tega jih je bilo po- polnoma podrtih 6 km. Organizirano odpravljanje težav se začne z lociranjem mesta okvare s strani dežurne služ- be nadzorništva. V primeru obsežnejše škode pri odpravi okvar sodelujejo tudi elektromon- tažne skupine iz Šempetra in Velenja, pri čišče- nju tras in omogočanju dostopa se po potrebi vključijo tudi domačini in gasilci. Univerzalnega recepta za odpravo okvar ni, odpravljajo se po prioritetah – najprej se vzpostavi napajanje na daljnovodih in posto- poma naprej do posameznih odjemalcev. Veči- na odjemalcev razume takšen koncept, včasih pa naletimo tudi na kakšno nezadovoljstvo, ki ga poskušamo rešiti na lep način. Matej Coklin je v družbi Elektro Celje lani prevzel mesto direktorja distribucijske enote Velenje, kar pomeni, da bdi nad zagotavljanjem električne energije tudi za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. »Ob nepričakovanih vremenskih spre- membah, ki nas v še hujših razsežnostih na žalost čakajo tudi v prihodnje, je iskanje trajnih rešitev, kot je kabliranje, nujno pot- rebno in neizbežno, saj stroški odpravlja- nja škode na infrastrukturi skoraj dosega- jo vložke investicij v novo gradnjo.« Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 9 Intervju - Ne smemo pozabiti na monterje na tere- nu, ki so v tako ekstremnih razmerah opravi- li veliko delo. Ko po havariji preteče nekaj časa, se pogos- to pozabi na posameznike, ki se v zares nevar- nih razmerah podajajo na odpravo okvar. Na- ši monterji so, kadar meteorologi napoveduje- jo nenadne vremenske spremembe, v konstan- tni pripravljenosti, ne glede na to, ali so vklju- čeni v dežurno službo ali ne, in so pripravljeni brez vprašanj odložiti svoje zasebne aktivnosti v korist občega dobrega. Taki drži se niti ne gre čuditi, saj so vsi monterji nazarskega nadzorni- štva domačini, ki dobro poznajo teren in ne na- zadnje tudi ljudi, ki se soočajo s posledicami ha- varij, zato si še mnogo bolj prizadevajo za čim prejšnjo odpravo posledic. Razmere, v katerih delajo naši fantje, so po- gosto nevzdržne. Leta 2014, v času velikega žle- da, je bilo v naši dolini na terenu okoli 25 mon- terjev, ki so več kot teden dni delali v mrazu, snegu in mokroti neprekinjeno po 18 ur dnevno. Ob vetrolomu decembra 2017 je nekaj monterjev nazarskega nadzorništva po napornem delu na okvarah zaradi neprehodnih poti ostalo ujetih v Logarski dolini tudi čez noč. V dolino so se vrni- li šele naslednje popoldne. V takih okoliščinah so fantje najbolj hvalež- ni prizadevnim in sočutnim domačinom, ki pri- skočijo na pomoč s kakšno toplo malico, pijačo in, četudi samo za nekaj vmesnih trenutkov, s prostorčkom ob zakurjeni peči. Na srečo hujših poškodb pri delu še nismo utrpeli. Upam, da bo tudi v prihodnje tako. - Ker smo v zadnjem času vse pogoste- je priča naravnim ujmam, se tudi pri oskrbi z električno energijo prilagajate razmeram. Nedavno ste dokončali velik projekt kabli- ranja srednjenapetostnih vodov po cestišču proti Logarski dolini. Kakšni so prihodnji na- črti in usmeritve podjetja za območje Zgor- nje Savinjske doline? Vsaka slaba stvar lahko prinese napredek in tudi pri zadnjem vetrolomu je bilo tako. Poškod- be daljnovodov so bile tako velike, da je bilo pot- rebno razmisliti o trajni rešitvi. Tako smo lani na Solčavskem kablirali kar 18 km omrežja. Poka- blili smo daljnovod od Medice do Rinke vključ- no z odcepom za Sv. Duh. To so praktično najbolj zahtevni tereni, kjer je bilo zaradi gozda doslej tudi največ okvar. Prednost te pridobitve se je pokazala že la- ni oktobra, ko je zaradi močnega vetra na Solčavskem ponovno padlo veliko dreves, pre- cej tudi na trasi, ki smo jo kablirali lani. Če bi na teh odsekih rekonstruirali omrežje po drogovih, bi morali isto delo opravljati znova. Ob nepričakovanih vremenskih spremem- bah, ki nas v še hujših razsežnostih na žalost čakajo tudi v prihodnje, je iskanje trajnih re- šitev, kot je kabliranje, nujno potrebno in ne- izbežno, saj stroški odpravljanja škode na in- frastrukturi skoraj dosegajo vložke investicij v novo gradnjo. Dolgoročna usmeritev podjetja je nadome- stiti čim več srednjenapetostnih nadzemnih vo- dov s podzemnimi kabelskimi vodi. V okviru te usmeritve smo v dolini v letih 2016–17 že kablira- li 10 km odsek daljnovoda Nazarje–Ljubno. Tre- nutno se izvaja kabelska zanka Podolševa–Kop- rivna za zanesljivejše, dvostransko napajanje območja Luč in Solčave. Spomladi se bo v Mozirju kabelsko pove- zal odsek daljnovoda od Trat do Gaja. S tem bo odpravljeno dvakratno prečkanje nadzemnih vodov čez Savinjo in demontiran daljnovod (DV), ki poteka čez Mozirski gaj. V planu je iz- gradnja srednjenapetostnega kablovoda Gor- nji Grad–Nova Štifta do jeseni leta 2020. V prip- ravi je tudi projektna dokumentacija za kabli- ranje DV od Dol-Suhe do Žekovca. - Kako sodelujete z odjemalci in z lokalni- mi skupnostmi? Odlično! V dobre odnose že leta vlagamo veliko energije. Mislim, da se pozitiven pri- stop obrestuje in da nam odjemalci ter lo- kalne skupnosti zaupajo, da za skupno dob- ro delamo najboljše, kar se da. Na območju naše doline se to kaže v ažurnem pridobiva- nju služnosti, v pomoči lokalnega prebival- stva pri delih na terenu in posledično v hitrej- ši izvedbi investicij. - Že redna vzdrževalna dela na tako veli- kem elektro omrežju so povezana z visoki- mi stroški, ko pa zaradi naravnih ujm velikih razsežnosti pride do izrednega stanja, stro- ški bistveno narastejo. O kakih številkah go- vorimo? Letni plan del obsega redno vzdrževanje, ka- mor sodijo pregledi in manjša popravila naprav ter čiščenje tras, obnovo, ki zajema menjavo drogov, obnovo hišnih priključkov in kabliranje posameznih izhodov iz transformatorskih po- staj, investicijsko vzdrževanje in gradnjo novih objektov, kar na letni ravni za nadzorništvo Na- zarje znaša okoli milijon evrov. Za nepredvidene posege se sredstva zagotovijo z notranjimi pre- razporeditvami. Za primerjavo: lanskoletna obnova DV Lo- garska po vetrolomu je stala 1,6 milijona evrov, kabliranje DV Nazarje–Ljubno pa 2,5 milijo- na evrov. Sredstva za investicije v celoti zago- tovi podjetje. Lahko se pohvalimo, da so v pri- merjavi z drugimi enotami Elektra Celje vlaga- nja v Zgornjo Savinjsko dolino glede na relativ- no nizko število odjemalcev in velikost odjema zelo velika. - Poleg omenjenega ste oče štirih otrok in predsednik društva Zgornjesavinjski Staro- dobniki. Kako vam uspe usklajevati vse na- loge ter poslanstva in kaj vam predstavlja sprostitev od vsakodnevnih obveznosti? Tako v službi kot v društvu je edini recept za uspeh zaupanje v soljudi. En človek ne more na- rediti vsega sam. Enako velja tudi za družino, vsaj do tu, od tu naprej pa se recept razlikuje v bistvenih postopkih. V službi je potrebno sestaviti in organizirati ekipo ljudi, jim razdeliti naloge, včasih tudi pus- titi, da kakšno stvar opravijo sami, četudi ne bo opravljena točno tako, kot si si zamislil ali kot bi jo opravil sam. Pogosto je to lažje reči kot sto- riti, tako da sem na koncu dneva včasih malo izpraznjen. Doma pa se mi moji nekako ne pustijo na- tančno sestaviti in večkrat kaj organizirajo mimo mene ... A ravno v tem je čar družine: kljub temu, da ni skoraj nikoli opravljeno ta- ko, kot si si zamislil, si zvečer vendarle vse- lej napolnjen. Na splošno lahko rečem, da mi konstantno zmanjkuje časa, kolikor pa se uspem odtrgati od obveznosti, izkoristim čas za potovanja. Ko za kak dan pobegnem iz doline, takoj lažje za- diham. Pa še eno stvar sem spoznal, ko sem se potepal okoli – da se je krasno vrniti! Barbara Rozoničnik, fotodokumentacija MC »Leta 2014, v času velikega žleda, je bilo v naši dolini na terenu okoli 25 monterjev, ki so več kot teden dni de- lali v mrazu, snegu in mokroti nepreki- njeno po 18 ur dnevno.« »Vselej sem bil mnenja, da človek lah- ko uspešno vodi podjetje le, če je dobro seznanjen z vsemi nivoji dela, tudi s tis- timi z dna organizacijske lestvice.« »Lahko se pohvalimo, da so v pri- merjavi z drugimi enotami Elektra Celje vlaganja v Zgornjo Savinjsko dolino glede na relativno nizko šte- vilo odjemalcev in velikost odjema zelo velika.« »Zadnji vetrolom na Solčavskem je poškodoval 16 km daljnovodov, od tega jih je bilo popolnoma podr- tih 6 km.« Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 10 Organizacije DIREKCIJA RS ZA VODE, SEKTOR OBMOČJA SAVINJE Na zgornjesavinjskih vodotokih izvedli vzdrževalna dela, vredna preko treh milijonov evrov V preteklem letu je bilo na vo- dotokih naše doline opravljenih več vzdrževalnih in sanacijskih del, ki jih določa in koordinira Di- rekcija RS za vode, sektor obmo- čja Savinje. Vodja tega sektorja Alenka Zupančič je povedala, da pri teh delih ni šlo za gradnjo pro- tipoplavnih ukrepov, temveč zgolj za vzdrževalna in sanacijska dela po neurjih, ki so v preteklih letih prizadela naše območje. Podob- ne ukrepe v Zgornji Savinjski doli- ni direkcija načrtuje tudi za letoš- nje leto. REDNO VZDRŽEVANJE V okviru rednega vzdrževanja je direkcija preko svojih pogodbenih podizvajalcev opravljala dela le v občini Solčava. Tako so lani janu- arja in februarja izvajali intervenci- je po neurju, ki je območje prizade- lo decembra 2017. Izvedeno je bilo čiščenje zaplavljenih strug Kotov- ca in Rastovčkega grabna v vred- nosti 18 tisoč evrov. Spomladi 2018 so izvedli sanacijo porušene pro- dne pregrade nad stanovanjskim objektom v Solčavi v vrednosti skoraj 70 tisoč evrov, prav tako so opravili čiščenje prodnega zadrže- valnika na Klobaši. SANACIJSKI PROGRAM PO NEURJU APRILA 2017 Občina Solčava V občini Solčava so potekala tudi dela za odpravo posledic ne- urja, ki je bilo konec aprila 2017 . Iz- vedli so čiščenje naplavin iz stru- ge Savinje na več lokacijah od Lo- garske doline do Medice ter sa- narali poškodovane brežine Savi- nje ob objektu v Robanovem ko- tu v vrednosti nekaj čez 214 tisoč evrov. Občina Luče Na območju občine Luče so sa- nirali brežine Savinje od Jovano- vega jezu do zaključka naselja Luče v vrednosti 300 tisoč evrov. Sledila so dela na ureditvi le- ve brežine Lučnice v Podveži, či- ščenje naplavin iz struge Lučni- ce v naselju Podvolovjek in čišče- nje zaplavnih pregrad na potoku Brložnica, vredna več kot 171 ti- soč evrov. Sanirali so tudi poško- dovane brežine potoka Dupeljnik pri objektu v Strmcu, kar je stalo skoraj 43 tisoč evrov. Občina Ljubno Opravljena je bila sanacija stru- ge Savinje v Vrbju in posameznih poškodb brežin v Juvanju in Okoni- ni. Na odseku v Vrbju pod Tonovo brvjo in na območju Budnove žage se je izvedla obsežna ureditev bre- žin z vgradnjo odbijačev in vmesno utrditvijo s kamnito zložbo. Nada- lje so izvedli sanacijo obsežne po- škodbe desne brežine Savinje v Ju- vanju, kjer je bil ogrožen vodovod, ter sanacijo zajede v območju Mli- narjevega jezu, v višini 600 tisoč evrov. Dela so se izvajala tudi na Ljub- nici, kjer so opravili sanacijo po- sameznih poškodb na odseku od Ljubnega do Rastk za 135 tisoč evrov. Občina Rečica Ob Savinji Izvedena je bila obsežna sana- cija poškodb brežin Savinje v Šen- tjanžu, ker se je struga vse od po- plav leta 1990 pa do 2017 premikala v levo in postopoma začela ogro- žati zasebna zemljišča, stanovanj- ske objekte ter elektroenergetski daljnovod. Zaradi izredno občutlji- vega območja s stališča ohranja- nja narave je bilo potrebno temu nameniti veliko pozornost in pred- videti sonaravne ureditve struge. Celoten projekt ureditve je zajemal pet odsekov na dolžini skoraj 3 km v višini 600 tisoč evrov. Občina Mozirje Opravljena je bila obsežna sa- nacija Delejevega jezu in čišče- Na Delejevem jezu v mozirski občini izvajajo podbetoniranje, zamenjavo lesenega nadkritja na obstoječih stopnjah in »ribjo stezo« za prehod vodnih organizmov. (Foto: Igor Solar) nje posameznih prodišč od jezu do Soteske. Na samem jezu je iz- vedeno podbetoniranje jezu, za- menjava lesenega nadkritja na obstoječih stopnjah in izvedba »ribje steze« za prehod vodnih or- ganizmov. Dela so bila vredna 600 tisoč evrov. Občina Gornji Grad V gornjegrajski občini so bi- la izvedena dela na sanacija bre- žin Drete na šestih odsekih od Krope do Šmiklavža v višini 99 ti- soč evrov. Sanacija brežin Bočnice v naselju Bočna pa je stala 146 ti- soč evrov Občina Nazarje Na območju občine Nazarje je bila opravljena sanacija brežin Drete v Nazarjah in Pustem Polju ter sanacija brežin Mostnega grab- na v naselju Potok, kar je stalo 128 tisoč evrov. NAČRTOVANA DELA ZA LETOŠNJE LETO Vodja sektorja območja Savi- nje Alenka Zupančič je glede tre- nutno znanih načrtov povedala: »V letu 2019 se bo pričelo z reali- zacijo prve faze sanacijskega pro- grama po neurju v decembru 2018, kjer je za občini Solčava in Ljubno predvidenih nekaj več kot 400 ti- soč evrov.« Marija Lebar Obsežna sanacijska dela na Savinji v Vrbju v občini Ljubno (fotodokumentacija Občine Ljubno) Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 11 Iz občin OBČINA LJUBNO Kleščenje zarasti za varnejše zimske prevoze Sanacijska dela na brežini Gračance (fotodokumentacija Občine Ljubno) Ugodno vreme je omogočilo, da so v občini Ljubno v zadnjem času izvedli več investicijskih in vzdrže- valnih del na cestah in ob vodoto- kih. Nekatera od teh del so zaklju- čena, druga bodo nadaljevali še v tem mesecu. DOSLEJ UREDILI TRI CESTE V letu 2018 je občina ob cestah naročila strojno kleščenje vejevja in drevja, ki je viselo oziroma pre- več segalo v cestni prostor. Mar- sikje je bilo to posledica viharne- ga vremena, dodatno pa bi težavo lahko poslabšal še morebitni sneg, ki bi s težo drevje oziroma vejevje podrl ali ga potisnil še bliže k ce- stam. Zlasti so pozornost namenili cestam, po katerih se izvajajo šol- ski prevozi. Ocenjena vrednost teh del je okoli 15 tisoč evrov. Doslej so tako urejene tri ceste, za kar je bi- lo porabljenih okoli 150 ur strojne- ga dela. Kleščenje ob drugih ce- stah se bo nadaljevalo tudi v letoš- njem januarju. 20 TISOČ EVROV ZA SANACIJO BREŽINE GRAČANCE Zaradi vetroloma in večkratnih visokih voda je bila precej načeta brežina ob potoku Gračanca. Po- sledično je bila v nevarnosti tudi tamkajšnja lokalna cesta Prodnik- -Kaker, zato je občina pristopila k odpravi posledic. Sanacija brežine in območja je zaključena, dela pa so bila vredna okoli 20 tisoč evrov. Marija Lebar OBČINA NAZARJE Nova avtobusna postaja v Vologu Avtobusna postaja v Vologu je tipska in je prva od podobnih, ki jih namerava občinska uprava namestiti v bodočih letih. (Fotodokumentacija Občine Nazarje) Občina Nazarje je s postavitvi- jo nove avtobusne postaje v Vo- logu zaključila svoj del preno- ve na tem območju. Izboljšave na javni infrastrukturi je izvedla hkrati s potekom državne inve- sticije v posodobitev regionalne ceste in mostu. ZA POSTAJO 3.500 EVROV Nova avtobusna postaja, za ka- tero je občina odštela okoli 3.500 evrov, ne stoji na mestu prejšnje, saj je bilo treba lokacijo nove prila- goditi izvedbi ceste in križišča. Po- staja je tipska in je prva od podob- nih, ki jih namerava občinska upra- va v bodočih letih namestiti v vseh naseljih na svojem območju, razen v Nazarjah, kjer so ta postajališča steklena. ŠE 85 METROV PODPORNEGA ZIDU V Vologu je bila lani s sredstvi proračuna izvedena obsežna pre- nova, pri kateri so uredili odsek ob- činske ceste, zgrajena je bila me- teorna kanalizacija, del vodovo- dnega omrežja s hidrantom, javna razsvetljava in podporni zid v Le- tošču. Letos bodo zgradili še dru- go fazo podpornega zidu v kamni- to betonski zložbi, in sicer v dolžini 85 metrov desne brežine Letošča. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Potrdili popravek proračuna Med lanskim letom je zara- di različnih razlogov prišlo do neskladij in razlik med planirani- mi in dejanskimi prihodki ter od- hodki proračuna. Lučki občinski svet je zato na decembrski seji obravnaval in potrdil rebalans, ki ga je na dnevni red seje uvrstil žu- pan Ciril Rosc. SREDSTVA EKO SKLADA V PRIHODNJEM LETU Na prihodkovni strani in na strani odhodkov je bilo predlaga- no znižanje proračuna za 4,3 od- stotka, tako da po rebalansu osta- ja uravnotežen in je po novem vre- den 4.203.000 evrov, je pojasnil žu- pan in podrobneje obrazložil po- stavke, na katerih je prišlo do več- jih sprememb. Na nekaterih po- stavkah prihodkovne strani, kot sta med drugim nadomestilo za stavb- na zemljišča in davek na dedišči- no, je prišlo do povečanja. »Planirana sredstva za sofinan- ciranje športne dvorane iz naslo- va energetske gradnje v višini 200 tisoč evrov se prestavljajo v leto 2019. Imamo že podpisano pogod- bo, po kateri bomo lahko po izgra- ditvi objekta iz tega naslova preje- li še bistveno več sredstev, in sicer nekaj čez 472 tisoč evrov,« je po- jasnil Rosc. VEČ ZA VOLITVE, VRTEC IN ŠOLO Nekateri predvideni odhodki bo- do realizirani v letu 2019, nasta- li pa so novi ali se povečali sicer že planirani, zato je ustrezne zne- ske potrebno umestiti v rebalans. Tako so na primer zaradi izvedbe volitev umestili devet tisoč evrov na ustrezno postavko. Za 50 tisoč evrov so povečani stroški zimske- ga vzdrževanja cest, višji pa so tu- di zneski za subvencioniranje vrt- ca in opremo v šoli. Svetniki na predlog rebalansa niso imeli pripomb in so ga podpr- li. Osnutek proračuna za leto 2019 bodo obravnavali na seji januar- ja, do sprejema tega proračuna pa bo v občini Luče veljalo začasno fi- nanciranje. Marija Lebar Namesto 200 tisoč bodo v Lučah prejeli 472 tisoč evrov iz naslova energetske gradnje za sofinanciranje športne dvorane. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 12 Gospodarstvo ODLAGANJE KLAVNIŠKIH ODPADKOV V ZBIRNEM CENTRU PODHOM Rešena zagata, kam z odpadki pri kolinah Kar nekaj časa je že, kar je bi- la dana pobuda, da bi v Zgornji Sa- vinjski dolini uredili zbirno mesto za oddajo živalskih stranskih proizvo- dov oziroma klavniških odpadkov. Občine, ki imajo pogodbo s konce- sionarjem PUP Saubermacherjem, so to tudi uresničile. Izvedena je bi- la nabava ustreznega kontejnerja in pridobljena ustrezna dovoljenja pri- stojnega ministrstva. Kontejner so postavili v Zbirnem centru Podhom, za odvoz pa bo skrbela družba KO- TO, ki ima koncesijo za uničevanje klavniških odpadkov. STROŠKI BODO BREMENILI OBČINE Občani, povzročitelji odpadkov, ki izvajajo zakol živine za lastno uporabo, lahko sedaj odpadne produkte brezplačno oddajo v za to poseben zabojnik. Za to potre- bujejo položnico PUP Sauberma- cherja in osebni dokument. Stro- ške bodo proporcionalno pokrile občine Solčava, Luče, Ljubno, Gor- nji Grad in Nazarje, odvisno, od kod so odpadki pripeljani. Zbirni center Podhom je za stranke odprt ob tor- kih, četrtkih in prvo soboto v me- secu, občani pa lahko tam oddajo tudi druge odpadke. LOČUJEMO USPEŠNO V lanskem letu so v PUP Sauber- macherju spremenili tehnični pra- vilnik in s tem frekvenco odvoza odpadkov. Mešane komunalne od- padke so prej odvažali na 14 dni, po spremembi pravilnika jih sedaj od- važajo vsake tri tedne. Pri odpadni embalaži pa se je frekvenca skraj- šala z odvoza enkrat mesečno na tri tedne. V podjetju pravijo, da že dosegamo cilj in ločeno zbere- jo polovico frakcij, nekaj težav pa je še pri čistosti frakcij in oddaji v prave zabojnike. Štefka Sem VIŠJA TURISTIČNA TAKSA IN VIŠJA CESTNINA Poleg turistične še promocijska taksa Na podlagi Zakona o spodbuja- nju razvoja turizma, ki je stopil v veljavo 1. januarja, bodo ponudni- ki turističnih nočitev začeli turis- tom v znesku turistične takse za- računavati še promocijsko takso. Ta znaša četrtino zneska obraču- nane turistične takse, skupni zne- sek pa je lahko največ 3,125 evra. Turistična taksa je prihodek občin, promocijska taksa pa bo namenje- na izključno Slovenski turistični or- ganizaciji. Poleg nove takse čaka turiste še dodaten strošek potovanja v obliki višje cestnine. S 1. januarjem bodo vozniki osebnih vozil plačevali viš- jo cestnino skozi predor Karavan- ke. Za vozila iz prvega cestninske- ga razreda je dražja za 20 centov in znaša 7,40 evra. Za tovorna vozila je začel veljati pribitek k cestnini, in sicer na odsekih med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šen- trupertom. RM TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER MOZIRJE V IZGRADNJI Cilji: informiranje, sodelovanje in povezovanje deležnikov Z izgradnjo centra bo zagotovljeno pogojem infrastrukture, nato bo potrebno vzpostaviti sistem upravljanja. (Foto: Benjamin Kanjir) Občina Mozirje s pomočjo inve- sticijskih sredstev, pridobljenih pre- ko razpisa Lokalne akcijske skupi- ne, ob mozirski avtobusni posta- ji gradi objekt, v katerem bo ume- ščen turistično informacijski center (TIC). Njegove dejavnosti na strate- škem mestu ob regionalni cesti ob samem vstopu v Zgornjo Savinj- sko dolino ne bodo ozko usmerjene znotraj občinskih meja, ampak naj bi skrbele tudi za povezavo in pro- mocijo turizma celotne doline. CENTER ZA USTREZNO INFORMIRANJE OBISKOVALCEV IN TURISTOV Za pridobitev sredstev je bilo potrebno opredeliti namen in de- javnosti, ki naj bi se v objektu iz- vajale. Tako so na prvo mesto za- pisali, da bi center na tem mestu lahko odlično služil za ustrezno in- formiranje obiskovalcev in turistov že takoj ob prihodu v dolino. Skozi Mozirje se namreč letno pelje okoli 150.000 turistov. BREZ USTREZNE INFRASTRUKTURE NI RAZVOJA Turistična infrastruktura je med pomembnejšimi dejavniki za ra- zvoj turizma. Ne gre zgolj za po- dajanje informacij in servis turi- stov, ampak je vzpodbuda za ra- zvoj mnogih vzporednih aktivno- sti, ki so s turizmom povezane. Od prodaje lokalnih proizvodov do ponudbe prireditev, izobraževanj, predvsem lokalnih vodnikov in po- dobnega. Z izgradnjo centra bo zago- tovljeno pogojem infrastrukture, nato bo potrebno vzpostaviti sis- tem upravljanja. Na občinski upra- vi se nagibajo k javnemu razpisu za upravljavca centra, ki bo moral zasledovati zastavljene cilje. Med drugim povezati in povečati turi- stično ponudbo in zmogljivosti ob- čine, povečevati prepoznavnost, tako občine kot celotnega savinj- sko šaleškega območja kot odlič- ne turistične destinacije, prispe- vati k večji ozaveščenosti prebi- valcev o pomenu turizma za razvoj kraja in doline, na podlagi ustrezne informiranosti obiskovalcev in turi- stov pa tudi povečati dobo bivanja turistov v občini in dolini ter dvig- niti potrošnjo obiskovalcev. ZBIRANJE INFORMACIJ IN LOKALNA PONUDBA Center bo deloval in izvajal aktivnosti predvsem na podro- čju informiranja, povezovanja in sodelovanja med obiskoval- ci in ponudniki storitev. Gre tu- di za oblikovanje zanimivih pro- duktov, za oblikovanje koncep- tov razvoja, nudenje podpore ponudnikom, ki bi želeli na trg, izvajanje promocijskih aktivno- sti, skrb za ostalo turistično in- frastrukturo, kot so obveščeval- ne table in podobno. OBRATOVANJE SKOZI VSE LETO Center bo obratoval skozi vse leto, v času poletja, ko je pretok turistov največji, s podaljšanim delovnim časom. Pred upravite- ljem centra bo obsežna in zahtev- na naloga, da vzpostavi sistem, ki bo dolgoročno pomenil dvig rav- ni razvoja turizma mozirske obči- ne in s tem prehod od desetletij besed k dejanjem. Benjamin Kanjir Okoli 150.000 turistov se na leto pelje skozi Mozirje. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 13 Iz zapisov Aleksandra Videčnika Zgodovina in narodopisje Zadružni furman Plečnik v Logarski dolini Ko še ni bilo tovornjakov in trak- torjev, so blago po cestah prevaža- li furmani. Ni še tako zelo dolgo te- ga, ko so tudi v naši dolini pome- nile konjske vprege edino prevo- zno sredstvo za tovore. Lahko si le predstavljamo, koliko lesa je bilo treba zvoziti na žage, na železniško postajo, iz gozdov in še bi lahko naštevali. Zato so si številni ljudje služili kruh s prevozi. SPOMINI UPOKOJENEGA KONJARJA Tudi po drugi svetovni vojni je bilo še nekaj časa tako, se je leta 1986 v pogovoru za Savinjske no- vice spominjal upokojeni delavec zgornjesavinjske zadruge Fortu- nat Štorgl iz Dola pri Gornjem Gra- du. Ko je prišel od vojakov, se je za- poslil pri zadrugi v Gornjem Gra- du kot konjar ali kot so po doma- če rekli furman. ŽE V MLADOSTI DELO ZA PREŽIVETJE Fortunat Štorgl je bil rojen v Šen- tlenartu kot sin oferjev, zato je moral kaj hitro poiskati delo, da se je pre- življal. Največ je kot mladenič delal dninarsko delo; to je bilo trdo živ- ljenje. Oferski so bili v tistem času na najnižjem klinu družbene lestvi- ce. Tako se je spominjal, da so samo za kočo odsluževali 60 delovnih dni po izbiri gospodarja. Doma so imeli koze, pozneje pa so nabavili še koz- la in pripuščali uslužno koze drugih lastnikov. T o delo je vodil stari oče, ki je bil na eno oko slep, zato je delal le tisto, kar je zmogel. Tako je bilo vse do druge svetovne vojne. IZUČEN KOVAČ Pri Francu Bezovšku se je izu- čil kovaške obrti, kovačija je takrat bila na Produ. Zanimivo ob tem je morda še to, da je mojster Bezov- šek takrat vodil domačo godbo na pihala. Potem je Štorgl moral k vo- jakom. Leta 1954 se je redno za- poslil pri domači kmetijski zadrugi, ki jo je vodil Franc Žmavc. Konjski hlev je takrat bil v Matijevi štali bli- zu gasilskega doma. KONJAR NE MORE ŠTETI UR V HLEVU Konjar ni lahko delo. Da bi ime- li dobre živali, moramo za njihovo delovno zmogljivost tudi poskrbeti. Poleg dobre krme je treba veliko ne- ge, zato je dela s konji veliko in ko- njar pač ne more šteti ur, ki jih pre- bije v hlevu. Zadruga je imela pet konj, trije so bili na Repenjem. Pot- rebovali so jih za obdelavo zemljiš- ča, v glavnem pa za prevoze. PREVOZI ZLASTI V ZIMSKEM ČASU Prevoze so redno izvajali v zim- skem času. Takrat so se furma- ni zbrali v skupine in družno šli na dolgo pot. Kot se je spominjal Štorgl, so imeli mnogo težav, ker so bile včasih ceste polne snega, pa mrzlo je bilo in zgodaj je bilo tre- ba na pot. Včasih so bile vožnje tu- di blizu, kot takrat, ko je bilo treba les spraviti k parni žagi v Gornjem Gradu. Tudi v Nazarje so veliko vo- zili. Najdaljša je bila pot do železni- ške postaje v Šmartnem ob Paki. ZGODAJ V POSTELJO, ZGODAJ IZ POSTELJE Dan furmana je bil zelo dolg. Že prejšnji dan popoldne je bilo tre- ba vozove naložiti, da bi lahko zjut- raj rano krenili na pot. Tako so po- poldne pred vožnjo pripravili tudi krmo za hlev, pa še tisto, ki so jo v vrečah vzeli s seboj na pot. Največ- krat je bilo treba že ob šestih zvečer spat, da so lahko ob enajstih zvečer spet vstali. Konjem je bilo treba dati krme, nato so jedli kake tri ure. ČAKANJE NAJTEŽJE OD VSEGA »Okoli druge ure zjutraj smo se pričeli zbirati,« je obujal spomine Štorgl, »že prej smo se namreč z ostalimi furmani dogovorili, kdaj krenemo. Okoli šeste ure smo prišli do Mozirja, tam smo obstali in pos- krbeli za krmljenje konj, pa tudi sa- mi smo kaj zaužili. V gostilni si tis- te čase dobil le čaj, vse drugo smo nosili s seboj. Nadaljevali smo proti Paki, kjer smo bili ob osmih, včasih šele ob devetih dopoldne. Seveda so tisti, ki so prej pripeljali na po- stajo, bili pred nami, zato smo mo- rali čakati, to pa je bilo najtežje.« ZAMUDNO ROČNO DELO Les so razkladali in nakladali roč- no, zato je vse dolgo trajalo. Medtem ko so furmani malo počili v kakšni gostilni, so konji spet dobili krmo. Na- zaj grede so spet krmili v Nazarjah in nadaljevali pot do doma. Okoli četrte ure popoldne so bili spet doma. »KONJE SI MORAL IMETI RAD …« »Pozimi nas je pestil mraz, po- leti pa vročina. Tudi živali so trpele eno in drugo. Konje si moral ime- ti rad, potem je bila žival delavolj- na. V zadrugi smo dobro krmili. Ko smo utrujeni prišli domov, je bilo treba urediti najprej živino, pripra- viti krmo in šele nato je sledil po- čitek. Seveda smo v zadrugi s ko- nji obdelovali tudi zemljišča. Ime- li smo najnujnejše vprežne stroje, kot sejalnice in drugo. Fortunat Štorgl (v sredini) z zadružno sejalnico leta 1961 Martin Golob Marsikateri popotnik občuduje lepo kapelico ob vstopu v Logar- ski dolino, le malokateri pa pozna podrobnosti v zvezi z njo. Da ta za- nimivost ne bi bila prepuščena po- zabi, sem za Savinjske novice leta 1987 napisal sestavek o tem. USPEŠEN LJUBENSKI GRADBENIK O pobudi za gradnjo kapelice je pisal že solčavski publicist Va- lent Vider v svoji knjigi Solčava na strani 98. Kapelico je naredil lju- benski gradbenik Martin Golob, ki je po dolini zgradil več pomembnih zgradb, tako tudi hotel sester Lo- gar, zadružni dom v Lučah in še bi lahko naštevali. Vsekakor je po zu- nanji podobi narejenih stavb moč sklepati, da je Golob upošteval ta- kratne sodobne oblike in načine. PRVI NAČRT ZA KAPELICO DELO ARHITEKTA VURNIKA Martin Golob je leta 1987 še živel v Teru in se je živo spominjal vseh podrobnosti v zvezi s pripravami in gradnjo kapelice v Logarski do- lini. Zakaj je to toliko pomembno? Ker je načrt zanjo naredil slovi- ti arhitekt Jože Plečnik. Martin Go- lob: »Tista leta sem zaključeval šo- lanje na gradbeni delovodski šoli v Ljubljani. Vedel sem za to, da je prvi načrt na željo dr. Šumana, ki je izgubil sina v stenah Mrzle go- re in je želel narediti v Logarski do- lini grobnico še za ostala dva otro- ka, ki sta tudi tragično preminula, izdelal ljubljanski arhitekt Vurnik, vendar se zunanja podoba zgrad- be M. Šumanu ni dopadla. Posve- toval se je s takratnim solčavskim kaplanom Kolmanom, ki je pozneje nosil glavno breme organizacije za postavitev sedanje kapele. Nadaljevanje prihodnjič. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 14 Gospodarstvo, Politika, Oglasi TRGOVINA Koliko je treba po novem odšteti za plastične vrečke Nosilne plastične vrečke v tr- govinah po novem letu niso več brezplačne. Na to spremembo naj- pogosteje naletimo na blagajnah. V Sparu stane vrečka deset centov, v Mercatorju devet, vendar so Mer- catorjeve vrečke nekoliko manjše od Sparovih. V obeh trgovinah so vrečke drugačne, bolj kakovostne od dosedanjih. CILJ: MANJ KOT 90 VREČK NA OSEBO Slovenija želi do konca leta 2019 zmanjšati potrošnjo lahkih plastič- nih nosilnih vrečk pod 90 na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi pora- ba padla pod 40 vrečk na posame- znika. Prvi korak v smeri doseganja tega cilja je prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ne glede na njihovo debelino, na vseh pro- dajnih mestih blaga in izdelkov. Ne glede na to so potrošnikom še nap- rej brezplačno na voljo zelo lahke plastične nosilne vrečke, namenje- ne za primarno embalažo svežih ži- vil, ki niso predpakirana. 30 MILIJONOV ZAVRŽENIH VREČK V Evropski uniji posameznik le- tno porabi okoli 200 plastičnih no- silnih vrečk, povprečen čas upora- be take vrečke pa je zgolj 25 minut. Na območju EU je vsako leto v pro- met danih okoli 100 milijard pla- stičnih nosilnih vrečk letno, med odpadke pa odvržemo osem mili- jard takih vrečk vsako leto, od tega v Sloveniji 30 milijonov. KF POMOČ PRI NAKUPU VINJETE VELIKIM DRUŽINAM Z VELIKIM VOZILOM S sorazmernim povračilom denarja do cenejše vinjete Modre vinjete so v veljavi še do konca januarja, nato pa so vozni- ki, ki uporabljajo avtoceste, primo- rani v nakup nove, letos rožnate vi- njete. Cene, vrste vinjet in njihove ročnosti se z novim letom ne spre- minjajo, tudi cestninski razredi, v katere se uvrščajo vinjetna vozila, ostajajo enaki. Novost pa je pravi- ca do pomoči pri nakupu vinjete, ki jo uvaja novela zakona o staršev- skem varstvu in družinskih pre- jemkih. POMOČ PRI NAKUPU VINJETE Olajšava se tiče velikih družin, torej družin z najmanj tremi ali več otroki do starosti 18 let. Po 18. le- tu otrok pa status velike družine še velja, če imajo status učenca, di- jaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Pomoč pri nakupu vinjete lah- ko uveljavlja oseba oziroma eden od staršev, ki ima v lasti ali upora- bi vozilo, ki se razvršča v drugi ce- stninski razred B, torej ima kombi- nirano vozilo, katerega višina nad prvo osjo presega 1,30 metra. Po- goj je tudi, da je vlagatelj vloge ob zadnji še veljavni registraciji vozi- la uveljavil pravico do 50-odsto- tnega znižanja letne dajatve za velike družine za vozilo. Z vlogo za uveljavitev pravice do pomoči pri nakupu vinjete bo vlagatelj upra- vičen do enkratne pomoči v viši- ni razlike nad ceno letne vinjete, ki je določena za drugi cestninski razred A. O VLOGAH ODLOČAJO CENTRI ZA SOCIALNO DELO Vloga za uveljavitev pravice do pomoči pri nakupu vinjete je na voljo na spletni strani mini- strstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. O vlo- gah za pomoč pri nakupu vinje- te odločajo centri za socialno de- lo. Vlogi je potrebno priložiti ko- pijo računa o nakupu letne vinje- te za vozilo 2B. Roman Mežnar BTC LJUBLJANA Znova prejemnik certifikata zlate bonitetne odličnosti Družba BTC je v letu 2018 tret- je leto zapored pridobila certifi- kat zlate bonitetne odličnosti AAA. Certifikat podeljuje družba Bi- snode, ki ocenjevanje izvaja v 19 evropskih državah. S prejemom omenjenega certi- fikata se je BTC uvrstil med 5,7 od- stotka podjetij v Sloveniji, ki so pre- jemniki tega priznanja. To raven sicer skupno dosega zgolj 9.773 podjetij od 171.786 registriranih, v panogi pre- tovarjanja, ki je osnovna dejavnost družbe BTC, pa od 193 registriranih aktivnih podjetij standarde zlate bo- nitetne odličnosti AAA dosega le šest podjetij. S prejemom tega certifikata se družba BTC uvršča v vrh odličnosti slovenskega gospodarstva in potrju- je svojo zanesljivost v odnosu do po- slovnih partnerjev. KF MODNA ZNAMKA GT COLLECTION VZTRAJNO RASTE Gašper Tratnik svojo znamko obogatil z ročnimi urami Gašper Tratnik se je odločil svojo ponudbo razširiti na ročne ure. (Foto: Tibor Golob) Pred letom in pol je Gašper Tra- tnik, prepoznaven slovenski mane- ken, sicer občan Nazarij, na trg lan- siral svojo znamko modnih dodat- kov za moške GT collection. Kljub težkim začetkom v podjetništvu je vztrajal in izplačalo se je. Kot je de- jal za spletni portal Siol.net, se je vedno zavedal, da je uspeh podje- tja odvisen predvsem od njega. Se- daj lahko na podlagi lastnih izku- šenj reče tudi, da vsaka stvar pot- rebuje čas, da lahko dozori. Po le- tu dni so se njegovi modni dodat- ki začeli dobro prodajati in znamka vztrajno raste. VEDNO VEČ MOŠKIH PRISEGA NA MODNE DODATKE Do pred kratkim je Tratnik pod svojo znamko prodajal modne do- datke, kot so uniseks zapestnice, moške kape in pasovi, nosljivi na obeh straneh. Ker je že pred ča- som ugotovil, da vedno več moš- kih prisega na modne dodatke, kot sta ura in zapestnica skupaj, se je odločil svojo ponudbo razširiti na ročne ure. Te so sedaj del ponudbe moških modnih dodatkov v njego- vi spletni prodajalni. TG Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 15 Ljudje in dogodki NOVOLETNI KONCERT V SOLČAVI S »pravljično« predstavo skozi spomine starega leta V Solčavi so konec leta zazna- movali z glasbo in petjem, saj je Center Rinka ob pomoči občine in kulturnega društva pripravil novo- letni koncert. Po besedah modera- torja in scenarista Francija Podbre- žnika – Solčavskega je dogodek »v živo prenašala Božičkova zasebna televizija TV Božičnica tako v kon- certnem studiu kot med govorni- mi gosti. Bil pa je predstava za sla- dokusce, s katero so se sprehodili skozi spomine starega leta.« OD NARODNOZABAVNIH RITMOV DO PESMI TUJIH IZVAJALCEV Dogodek so s plesom priče- li baletka Naja in s petjem otro- ci solčavske podružnične osnov- ne šole z zborovodkinjo Silvo Rob- nik, nadaljevale pa sestre Čerček z instrumentalno glasbo. S svojimi Županja Katarina Prelesnik (desno) se je zahvalila za »pravljični« večer in zaželela vse dobro v letu 2019. avtorskimi komadi so se predsta- vili člani vokalne zasedbe Eros. Za njihovo instrumentalno sprem- ljavo so v nadaljevanju poskrbe- li člani ansambla Črna mačka. In- strumentalni sestav The Plut Fa- mily je po izvedbi svojega progra- ma pomagal Korošici, pevki Evi Bo- to, ki zapela tudi z ansamblom Čr- na mačka. Z odra so tako odmeva- le narodnozabavna glasba, duhov- na črnska pesem in pesmi tujih iz- vajalcev. HUDOMUŠNOSTI Z GOVORNIMI GOSTI Božiček se je postavljal s svojimi posebnimi prazničnimi mišicami (debelostjo) okrog trebuha. Zim- skosolčavski škrat Vidm je obujal spomine na zimskošportno središ- če osrednjega in severozahodne- Eva Boto in skupina Črna mačka je obiskovalcem sporočala, da bo »vzela Štajerca kot njena mama«. Koncert si je ogledalo veliko število obiskovalcev iz Zgornje Savinjske doline in širše. ga dela Solčave, kjer so se otroci lahko spuščali z »žaklji za umetni gnoj«, vse dokler občina ni zgradi- la prireditvenega prostora. Nizkot- emperaturni pozdrav je zanohtala Botra Zima, ki je pobratena s Sol- čavo. Menda redno podaljšuje ko- lektivne pogodbe z izdelovalci dol- gih »gat«, »štrikanih štunfov« in aspirina C. VOŠČILO ŽUPANJE »Novo leto je čas za nove odlo- čitve, nove uspehe, za nove prilož- nosti in brezmejno srečo. V novem letu vam želim veliko veselih tre- nutkov, osebnih in poslovnih uspe- hov, pozitivne energije, zdravja in veliko prijaznih besed,« ni skri- vala zadovoljstva županja občine Solčava Katarina Prelesnik, ki se je zahvalila izvajalcem in ostalim nepogrešljivimi akterjem za »pra- vljični« večer. Prav pravljično so ga s Silvestrskim poljubom in Dobri- mi možmi zaključili skupaj vsi na- stopajoči: instrumentalisti, pevci in govorci. Tekst in foto: Marija Šukalo Pesmi Silvestrski poljub in Dobri možje so zapeli skupaj vsi nastopajoči. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 16 Ljudje in dogodki, Organizacije SILVESTROVANJE V LOGARSKI DOLINI IN HOTELU PLESNIK Zadovoljni z obiskom gostov, domačinov še vedno le za vzorec Tako veselo so dočakali novo leto v hotelu Plesnik. (Foto: Jože Miklavc) Kot že več kot dve desetletji se tradicija sil- vestrovanja in večdnevnega bivanja z raz- ličnimi rekreacijskimi aktivnosti, športom in razvedrilno animacijo v Logarski dolini nada- ljuje. Še več, tokrat so organizatorji ponudili precej novosti v navezavi s hotelom Plesnik in drugimi ponudniki programov in gostolju- bja. Osrednji prireditelji so celo medsebojno povezali goste. Turistične zmogljivosti so bi- le kljub skromni snežni podlagi za smučarske teke in nekaj za sankanje dokaj dobro zase- dene. ZDRUŽENI PRIREDITELJI RAZVESELILI NOVOLETNE GOSTE Prireditelji so vabili na ogled Božične bajke Slovenije v Mozirskem gaju, obisk Centra Rin- ka v Solčavi ter v delavnico Franca in Lize filc, na razstavo Bicka, v Kmečki hiši penzion Ojstri- ca pa so dajali v najem tekaško opremo za tek na snegu. Dva dni, 25. in 29. decembra, so pri slapu Pa- lenk odprli božično tržnico z domačimi izdelki, darili in priložnostno kulinariko. Obakrat pa so po 17 . uri uprizorili žive jaslice, kar ostaja nov iz- ziv tudi za v prihodnje. Vse praznične in druge dni v obdobju novoletnega praznovanja so na Solčavskem nudili hotelske storitve wellnessa. Delovala so tudi vsa znana gostišča – Pod ma- cesnovo streho v Robanovem Kotu, Ojstrica in penzion Na razpotju, kjer so imeli samostojno silvestrovanje. SILVESTROVANJA V HOTELU ŽE VEČ KOT 20 LET Hotel Plesnik je priredil gala silvestrovanje s prazničnim menijem in zabavo z ansamblom Zodiac band ter bogatim polnočnim ognjeme- tom, ki so ga gorniki izstreljevali tudi z vrha go- re Ojstrica. Prireditelji prazničnega dogajanja so bili v glavnem zadovoljni z večdnevnimi gosti iz Slovenije, Hrvaške in drugih držav. Jože Miklavc ZAKLJUČENA 3. BOŽIČNA BAJKA SLOVENIJE Med barvnimi lučkami kar 35.000 obiskovalcev Po 38 dnevih je 6. januarja Mo- zirski gaj zaprl svoja vrata, upravljav- ci na čelu z Darkom Beletom pa so si zasluženo oddahnili. Z 1,2 milijona barvnimi lučkami osvetljeni park si je v tem času ogledalo kar 35.000 obi- skovalcev, od blizu in tudi izven meja. NAJVEČ OBISKA 26. DECEMBRA Božično bajko Slovenije si vsako leto ogleda okoli 40 odstotkov lju- di več. Tako so na prvi našteli 18, la- ni 25, letos pa že 35.000 obiskoval- cev. Največ se jih je skozi pravljični gaj sprehodilo 26. decembra, pre- ko 4.000. Zelo dobro sta se po Be- letovih besedah prijeli tokratni no- vosti. Tako glasba, ki je spremlja- la obiskovalce, kot začarani gozd, namenjen najmlajšim, sta doseg- la svoj učinek. BO NOVOST TUDI VLAKEC? Priprave na 4. Božično bajko Slo- venije so zato že v teku. Decembra bo park osvetljen vse do konca, šte- vilo lučk naj bi se dvignilo na milijon in pol. Ena izmed idej za izboljšanje pretočnosti ogleda je parkiranje av- tomobilov in avtobusov na bolj od- daljenih parkiriščih, od koder bi obi- skovalce do vhoda pripeljal vlakec. DODATNA PONUDBA NAJ BI ZADRŽALA OBISKOVALCE Nujno bi bilo potrebno poiska- ti skupino ljudi z idejami, kako šte- vilčne obiskovalce zadržati dlje v kraju. Ponudba bi se morala raz- širiti v trško jedro, morda na stoj- nicah s spremljajočimi prireditva- mi. Upravljavci parka ponujajo svo- jo pomoč pri morebitni organizaci- ji. Ljudi bi veljalo zadržati v kraju vsaj uro pred ali po obisku razsta- ve. To pa bi morala biti naloga osta- lih krajevnih društev, ki znajo orga- nizirati zadeve, a je za to in morebi- ten zaslužek potrebno zavihati ro- kave in stopiti skupaj. Benjamin Kanjir 98 LET ALEKSANDRA VIDEČNIKA Veliko dobrih želja, da bi ostal zdrav in bistrih misli Mozirjani so med obiskom pri Aleksandru Videčniku z gostiteljem obudili veliko lepih in tudi duhovitih spominov: z desne Anton Venek, Alojz Plaznik in Jakob Presečnik. (Foto: Ciril M. Sem) Aleksander Videčnik, dolgole- tni sodelavec in urednik Savinjskih novic, je decembra praznoval svoj 98. rojstni dan. Ob tej priložnosti so ga v domu starejših na Jožefovem hribu v Celju obiskali številni prija- telji in znanci ter mu zaželeli še ve- liko zdravja in bistrih misli. Najbolj so ga razveselili mo- zirski osnovnošolci, ki so zapisa- ne dobre želje povezali v zvezek in mu ga poslali. Le-ta sedaj slu- ži Aleksandru Videčniku za spod- bujanje dobrega razpoloženja, saj je v zapisih mogoče najti obi- lo otroške prisrčnosti in iskrenos- ti. Ker se je našemu kolegu Sandi- ju v zadnjem času vid poslabšal, za Savinjske novice ne piše novih prispevkov, ampak v rubriki zgo- dovina in narodopisje objavljamo njegove članke, ki so nastali pred več desetletji. KF Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 17 Organizacije, Kultura KOLEDOVANJE OB PRAZNIKU GOSPODOVEGA RAZGLAŠENJA S pesmijo in dišečim kadilom od vrat do vrat Koledniki KD Jurij v treh hladnih dnevih in večerih obiščejo okoli 200 domov. (Foto: Benjamin Kanjir) Koledniki Kulturnega društva Ju- rij Mozirje so med 4. in 6. januarjem tudi letos obiskali okoli 200 domov v Mozirju in okolici. S tem so nada- ljevali več desetletno tradicijo ak- cije, s katero s pesmijo prinašajo v domove dobre želje ob novem le- tu, s kadilom delček skrivnostnosti, zbrane prostovoljne darove pa na- menijo pomoči potrebnim. KOLEDOVANJE Z DOBRODELNIM ASPEKTOM Koledovanje je starodavna na- vada, ki obuja spomin na prihod treh kraljev z vzhoda. Slednji so v Betlehemu obiskali in obdarili no- vorojeno dete Jezusa. Koledova- nje ima tudi dobrodelni aspekt, saj zbrane prostovoljne darove ko- ledniki namenijo za pomoč dru- žinam z več otroki, za misijonar- je, župnijo in župnijsko karitas ter sestre klarise v Nazarjah. SKRBIJO ZA ORGANIZACIJO ŠTEVILNIH PRIREDITEV V KD Jurij Mozirje, ki ga vodi Jure Repenšek, skrbijo za organizacijo vrste prireditev, ki so postale tradi- cionalne. Srečanje družin, ki poje- jo in se vsako leto srečujejo v ča- su občinskega praznika, likovno iz- obraževanje oziroma srečanje li- kovnih ustvarjalcev na Ex tempo- ru Mozirski gaj, vsakoletni lutkov- ni abonma za najmlajše, za slednje tudi obisk Miklavža, so le nekatere izmed njih. Benjamin Kanjir BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V MOZIRJU Osrednji moderator kar Ivan Cankar »osebno« »Jurijevo« gledališče bo s premiero 11. in ponovitvijo 13. janu- arja postavilo na oder domačega doma kulture v Mozirju kome- dijo Gospa ministrica, humorno satirično pripoved o napuhu, pohlepu in samovšečnosti oblastnikov, ki je v neki obliki prepo- znavna tudi v današnji »gospodi«. Jure Repenšek se znajde kot scenarist, režiser in v karakternih vlogah. (Foto: Jože Miklavc) V sredo, 26. decembra, so v or- ganizaciji Kulturnega društva Ju- rij Mozirje izvedli božično-novole- tni koncert v mozirskem kulturnem domu in ob tem pozornost nameni- li tudi dnevu samostojnosti in eno- tnosti. Dogodek je bil stilsko ume- ščen v Cankarjevo leto, saj je bil osrednji moderator kar Ivan Can- kar »osebno«. POVEZANI ZAPISI SLAVNEGA SLOVENSKEGA PISATELJA Jure Repenšek, duša društva in scenarist prireditve, je povezal za- pise slavnega slovenskega pisa- telja. Ob 100-letnici njegove smrti je obudil Podobe iz sanj, socialno problematiko tistega časa z odsli- kavo v današnji stiski malih ljudi, starejših in hendikepiranih, ob raz- slojevanju bogate manjšine od ve- činske družbe. DOŽIVELI PRIJETNO PRAZNIČNO VZDUŠJE Nastopi amaterskih gledališčni- kov in glasbenikov so že vrsto let jedro delovanja društva in dram- ske skupine. Repenšek se jim je pridružil kot kronist z interpreta- cijo pesnitve Kurent. »Ob lepem obisku smo lahko doživeli prijetno praznično vzdušje in tako preklo- pili v prednovoletni čas, ko od adventa do novega koledarskega V vlogi Ivana Cankarja se je odlično predstavil Marko Slapnik. (Foto: Jože Miklavc) leta ljudje stopimo bolj skupaj in prisluhnemo počitku narave ter se predajamo prazničnemu izobilju,« je povedal vodja KD Jurij. MARKO SLAPNIK V VLOGI CANKARJA Pevski program je vseboval naj- lepše božične pesmi in primerne za čas prehoda v novo koledarsko obdobje. Program so izvajali Mo- zirski koledniki, skupina Sinaj, dru- žinski pevski zbor KD Jurij, igral je ansambel Perestrojka, pela pa sta sopranistka Katarina Vinter in ba- sist Tilen Repenšek. Odrski lik šte- vilnih obrazov Marko Slapnik je kot Ivan Cankar povezoval program, ki ga pisatelj izpostavlja v svojem ci- klusu »Skrita kamrica«, kot je za- pisal že sam, skriti prostor v duši vsakega človeka, ki je poln človeš- kih skrivnosti in skrbi za domovino, nekaj najintimnejšega v človeku. Jože Miklavc Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 18 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi NOVOLETNI SKOK V SAVINJO S kopanjem v mrzli reki ugotavljali meje vzdržljivosti Na novega leta dan Savinja ni bila dovolj globoka za skok ali resno plavanje, kljub temu so najbolj vztrajni preizkusili, kakšna je njena temperatura. S polurno zamudo sta se v Savinji okopala tudi Jure Kolenc (levo) in Rok Grofelnik. ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Starejše deklice v elitni A ligi V Varpoljah so se na prvi dan novega leta kopali v Savinji. Idej- nemu vodji projekta Marku Mo- ličniku Petrinu, ki ima za sabo že tri tovrstne podvige, in Klavdiji Gerdina, ki se je v reko letos po- dala drugič, sta se pridružila Mar- kov sin Gašper in Milena Rakun. Pol ure za njimi sta se v Savinjo podala tudi Jure Kolenc in Rok Grofelnik. VODA JE IMELA ŠTIRI, ZRAK PA SEDEM STOPINJ Vsi, ki so opravili hladno preiz- kušnjo, niso skrivali zadovoljstva. Strinjali so se namreč, da je vse v glavi, ko pa se odločiš za korak v vodo, ni nič pretežko. Nekateri so želeli ugotoviti, kje so meje njiho- ve vzdržljivosti. Vreme je bilo sicer sončno, a je voda imela le štiri, zrak pa sedem stopinj Celzija. Z ZAŠČITO PROTI SONCU NA KNAJPANJE »Čeprav sem imela kar nekaj zdravstvenih težav ob koncu leta, sem se odločila za ta podvig, saj mi bo to knajpanje pripomoglo k moji odpornosti,« je povedala Ger- dinova, ki se je malo za šalo malo za res pred vstopom v vodo nama- zala s kremo za sončenje. Po bese- dah Rakunove so se počutili, kot bi s sebe splaknili lansko »umazani- jo« in postali »lažji«. Tekst in foto: Marija Šukalo Starejše deklice so se uvrstile med 24 najboljših ekip v državi. (Foto: Benjamin Kanjir) Mladinkam Odbojkarskega kluba Mozirje se je uspelo uvrstiti v četrtfinale državnega prven- stva. Kadetinje so v svoji kategoriji tekmovale v B odbojkarski ligi, kjer so v skupini zasedle če- trto mesto in ostajajo v tej ligi. V kategoriji sta- rejših deklic so dekleta drugi del sezone 2017/18 igrale v B ligi. V kvalifikacijah so se uvrstile v eli- tno A ligo, torej med 24 najboljših ekip v državi. MALA ODBOJKA Deklicam v mali odbojki se je v sezoni 2017/18 za las izmuznila uvrstitev med 16 najboljših v državi. Po ponovnem začetku so uspele priti do 24. mesta. Na dobri poti za uvrstitev med 16 naj- boljših so igralke male odbojke tudi v novi tek- movalni sezoni, saj so v svoji skupini pred za- dnjim turnirjem, ki bo sredi januarja, na drugem mestu. MINI ODBOJKA Obseg igranja najmlajših v kategoriji mini od- bojke se je v sezoni 2017/2018 spremenil in bi- stveno skrčil. Poti na turnirje so bile zato dol- ge. Podoben sistem tekmovanja za najmlajše je v okviru Odbojkarske zveze Slovenije tudi v ak- tualni sezoni, zato so skupaj z nekaterimi klubi ustanovili ligo Savinjska MINI, ki bo omogočala podoben obseg tekmovanja med ekipami iz Sa- vinjske doline. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 19 Šport, Oglasi IZTOK BENETEK, PREJEMNIK PRIZNANJA ZA ŽIVLJENJSKO DELO »Prejeto priznanje mi, verjemite, zares veliko pomeni!« Ko je bil na prireditvi Športnik leta 2018 Zgornje Savinjske doline v Mozirju predstavljen prejemnik priznanja za življenjsko delo Iztok Benetek, so obiskovalci izvedeli, da je aktiven na športnem podro- čju že skoraj 50 let. Začel je pri mo- zirskem TVD Partizanu kot špor- tnik, kasneje kot trener in funkcio- nar. Sodeloval je pri izgradnji igri- šč za mali nogomet in košarko ter smučarske vlečnice. Bil je ustano- vitelj košarkarskega in nogome- tnega kluba v Mozirju, vodil je tu- di občinsko nogometno ligo. Bil je član izvršnega odbora nogometne podzveze Celje in dolga leta sode- loval v njenih komisijah in odborih. PREJEL ŠTEVILNA PRIZNANJA Njegov velik prispevek športu je bil tudi na področju rekreacije. Vo- dil je regijsko tekmovanje special- ne olimpijade in izvajal druge na- loge. Za svoje delo je prejel števil- na priznanja tako na lokalni kot dr- žavni ravni. Iz gradiva, ki ga ima kot zbiratelj novinarskih poročanj in do- kumentov o nogometu in Nogome- tnemu društvu Mozirje, bi lahko na- pisali obsežno in zanimivo knjigo. MOZIRNICA POMAGALA SPREMENITI TOK NJEGOVE ŽIVLJENJSKE POTI V sebi hrani polno anekdot, zna- čilnosti najlepšega obdobja, ko je zrasel v fanta, mladinca in ob tem športnika. Za naš časopis je po- vedal: »Ko sem hodil v 6. razred osnovne šole v Mozirju in sem ob tem moral prečkati potok Mozirni- co ... No, nisem padel v vodo jaz, padlo je moje zdravniško potrdi- lo, s katerim so mi bile zaradi ne- kih težav s srcem prepovedane kakršne koli športne aktivnosti. Odvrgel sem ga in s tem dejstvo, da ne bi smel telovaditi, tekati, se igrati z žogo. O vsem sem molčal tudi doma, v šoli in povsod drugod. ŠPORTU OSTALA ZVEST ŠE DANES To mi je omogočilo, da sem nas- lednje leto, 1965, v spremstvu učite- ljice telovadbe Pavle Trogar odpoto- val v Beograd na stadion JNA nasto- pati v telovadni točki ob predaji šta- fetne palice predsedniku Josipu Bro- zu Titu, ki jo je takrat predal največ- ji slovenski športnik Miro Cerar. Tako se je začelo in ostal sem zvest špor- tu, pasivno tudi še dan današnji.« PAVLA TROGAR SVETILNIK IN VZORNIK Dejal je še: »Menim, da je najbolj zaslužna za mojo pripadnost tele- sni kulturi in športu nasploh »tova- rišica« Trogarjeva. Bila je neverje- ten, občudovanja vreden zanese- njak, ki mi je bila popoln svetilnik in vzornik v pedagoškem pristopu do dela na sploh in poslanstva v športu.« NENADOMESTLJIVI POZNAVALEC ŠPORTA V DOLINI Tako motiviran, ves prežet z vsem, čemur se je tiste čase rek- lo šport, je Benetek še pred polno- letnostjo postal član vodstva TVD Partizan Mozirje, aktiven pri števil- nih prireditvah, različnih športnih panogah in bil vsestranski špor- tnik. Na območju takratne občine Mozirje, to je vse doline, je bil ne- nadomestljivi poznavalec vsega, kar je potrebovala takratna zveza telesnokulturnih organizacij. NJEGOVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA ŠE VELIKO DALJŠA OD NAPISANE Leta 1975 je ustanovil Nogome- tni klub Elkroj, leta 1979 še občin- sko nogometno zvezo, ki je štela devet nogometnih ekip in razpo- lagala s sedmimi igrišči. Kot špor- tnik je ob delu 16 let večino časa posvetil tudi aktivnemu udejstvo- vanju v velikem nogometu. Igral je mali nogomet v znameniti »tolkec« ligi, kegljal, igral tudi namizni tenis in košarko ter še leto nazaj odboj- ko. Seštevek vsega je bil dan, dolg nemalokdaj kar 25 ur, tako je nje- gova življenjska zgodba še veliko daljša od napisane. VRHUNEC VSEGA MILOVANOVIČEVA PRIREDITEV Glede prireditvi, ki mu je name- nila sijajno priznanje za vse, kar je plemenitega storil za šport v tej dolini, pa je povedal: »Vrhunec vsega, kar se še dogaja na podro- čju športa v tej dolini, je Milovano- vičeva prireditev, ki spet združuje, povezuje in javnost ozavešča, da je šport pomemben del našega živ- ljenja, zdravja in sobivanja. Preje- to priznanje pa mi, verjemite, zares veliko pomeni!« Tekst in foto: Jože Miklavc Priznanje za življenjsko delo je Iztoku Benetku (levo) podelil glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic mag. Franci Kotnik. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 20 Šport, Oglasi MEDNARODNE OTROŠKE IGRE Sedem ljubenskih šolarjev s spremstvom odpotovalo v olimpijski Lake Placid Donatorji, ki so omogočili ljubenskim šolarjem sodelovanje na mednarodnih igrah, so: Glavni donatorji: Občina Ljubno, KLS, NES, BSH, ŽMLJ, Transporti Nadlučnik, Tri- glav. Donatorji: Cinkarna Celje, Makom, Kopija nova, AM Miklavc, Projektivni biro Ve- lenje, Protein Trade, Marki Transport d. o. o in Pečnik Implantati. Donatorji ICG: Eles, Beli zajec, AS24, Taho center, Manner, Slikopleskarstvo Špeh, Elektro Ugovšek, BKS Leasing, Njiva d. o. o., Tampotisk Niegelhell Boris, Za varno in zdravo delovno okolje, Centpro d. o. o., Vulco Damjan Novak, AMS stori- tve, Radenska, Rihter montažne gradnje, Rokometna šola Sebastjana Soviča, Ste- mat d. o. o., Grobelnik Boštjan, Biomasa d. o. o., Kladnik Tomaž s. p. ter Flora lesar- stvo in vrtnarstvo d. o. o. Medijski sponzor so Savinjske novice. V prostorih občine Ljubno se je 3. januar- ja, dva dni pred odhodom, zbrala ekipa, ki jo je doletela velika čast, da so lahko odpotovali na mednarodne otroške igre v Lake Placid, ki je v ameriški državi New York. Sedem učencev, sta- rih med 12 in 15 let, bo v družbi otrok iz celega sveta zastopalo Osnovno šolo Ljubno ob Savinji. Z njimi bo kot vodja delegacije odpotoval rav- natelj mag. Samo Kramer, župan Franjo Nara- ločnik ter trenerji Maja Logar, Tomaž Murko in Polona Kramer. Gre za obsežen in zahteven projekt, ki so se ga na šoli lotili z željo, da učen- cem nudijo možnosti, kot so jih deležni njihovi vrstniki drugje po svetu. PREDSTAVITEV EKIPE UDELEŽENCEV Na sprejemu pri županu je ravnatelj Kramer predstavil šolarje, ki bodo tekmovali na igrah. V alpskem smučanju se bodo pomerili Nea Nadlučnik, Gaja Gosar, Rok Zamernik, Maks Poličnik in Sergej Brglez, v smučanju prostega sloga pa bosta nastopila Mark Volovšek Murko in Maj Marovt. »Cilj mednarodnih iger za otroke je omogočiti, razviti in naučiti otroke mednaro- dnega sodelovanja, povezovanja različnih kultur in srečanja različnih otrok iz celega sveta z na- menom, da bi ti delili in bili deležni olimpijskih idealov,« je povedal Kramer. POMOČ DONATORJEV Učencem je Kramer zaželel veliko novih poznanstev in zadovoljstva na dolgi poti. Ekipa je v soboto dopoldan odpotovala z Brnika, v ne- deljo je bila v Lake Placidu slavnostna otvoritev iger. Pripravili so prireditev kot na pravih olim- pijskih igrah. Tekmovanja so se odvijala do pet- ka, jutri, v soboto pa se vračajo domov. Poseb- ne zahvale so bili deležni donatorji, ki so otro- kom omogočili to izkušnjo, ki si je sami prav go- tovo ne bi mogli. ŽUPAN VESEL ŠE ENE PREDSTAVITVE LJUBNEGA Župan Naraločnik je povedal, da se z otroki veseli poti na igre in srečanj z župani iz drugih mest, ki bodo na igrah nastopila. Dodal je, »da majhna občina Ljubno v svetu že dolgo ni nez- nana, saj je njeno ime že dolgo sinonim za naj- bolj obiskano tekmo svetovnega pokala v smu- čarskih skokih za ženske. Vesel sem, da se Lju- benci lahko predstavimo še drugje. Sodelovanje na otroških svetovnih igrah je nova priložnost, da se pokažemo širnemu svetu.« POZITIVNA VZNEMIRJENOST Šolarji so bili pred odhodom prijetno vzne- mirjeni. Dolga pot z letalom, s katerim se neka- teri še niso peljali, in pozitivna trema pred tek- movanji jih je pustila brez besed. Prav goto- vo bodo bolj zgovorni po vrnitvi, ko bodo strnili svoje vtise. Skupaj s spremljevalci so se opremi- li v enotna oblačila, ki so jim dodali dobro znane kape ljubenskih skokov. V DRUŽBI NAJVEČJIH Osnovna šola in Občina Ljubno sta skupaj vstopili v mednarodne zimske in poletne otro- ške svetovne igre, kamor je vključeno preko 508 mest, več kot sto držav sveta s petih konti- nentov. Letos poleti odpotujejo šole na letne ig- re ICG (International Children's Games) v Rusijo. Igre so namenjene uresničevanju skupnega ci- lja oblikovanja prijateljstev z izvajanjem športa in organizacijo športnih tekmovanj. DRUŽENJE IN NAVEZOVANJE PRIJATELJSTEV V Lake Placidu se bodo mladi pomerili v alp- skem smučanju, biatlonu, teku na smučeh, dr- sanju na ledu, smučanju v prostem slogu, hoke- ju na ledu in drugih zimskih športih. Udeležen- ci bodo deležni tudi kulturnih izmenjav, zabav- nih vsebin in drugih aktivnosti, da bodo lahko ustvarili trajna prijateljstva in spomine. Štefka Sem Preko 508 mest, več kot sto držav sveta s petih kontinentov je vključenih v igre. Na predstavitvi so se zbrali učenci in spremljevalci, ki so odpotovali na mednarodne zimske otroške igre v Lake Placid. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 21 Šport, Oglasi SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC Vroča aduta kluba Zajc in Mogel, zasluge tudi trenerju Sušniku Tudi trener mladincev SSK Ljubno BTC Miha Sušnik je zaslužen za uspehe Timija Zajca (levo) in Žaka Mogla. (Fotodokumentacija ŠS) Timi Zajc, član Smučarsko ska- kalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, se je na svoji drugi novoletni turneji štirih skakalnic spogledo- val z odlično skupno uvrstitvijo in tudi s stopničkami. Žal se mu vse ni izšlo po željah in zaradi težav z opremo na zadnji tekmi v Bischof- shofnu je turnejo zaključil razoča- ran. Kljub temu je bil najuspešnej- ši slovenski tekmovalec in si je s strani trenerja reprezentance Go- razda Bertonclja zaslužil vse po- hvale. NESREČEN ZAKLJUČEK TURNEJE Razen na zadnji tekmi, ko se mu ni uspelo uvrstiti v drugo serijo, se je Timi na tekmah vrtel med prvo deseterico. Osmo, deveto in deseto mesto so bile dobre uvrstitve, ki jih je dosegel. Na tekmi v Innsbrucku se je s četrtim mestom po prvi se- riji najbolj približal možnostim za stopničke. Pred zadnjo tekmo je bil na skupno osmem mestu, ki ga za- radi težav z dresom ni obdržal, saj je ostal brez uvrstitve v drugo seri- jo in brez točk. V skupnem seštev- ku je tako padel na dvajseto mes- to. V skupnem seštevku svetovne- ga pokala je na dvanajstem mestu. NA SKAKALNIH SMUČEH OD ČETRTEGA LETA Osemnajstletnik nase opozarja že vse od rane mladosti. Oče mu je pri štirih letih doma v Hramšah naredil skakalnico, kjer se je ro- dil šampion. Do leta 2015 je treni- ral v Smučarskem društvu Vizore, potem se je zaradi boljših pogojev dela preselil v SSK Ljubno BTC. Je sploh prvi skakalec, rojen v tretjem tisočletju, ki je nastopil na skakalni tekmi svetovnega pokala. Že v prvi sezoni je dobil priložnost na olim- pijskih igrah. DRŽAVNI PRVAK V VSEH KATEGORIJAH Še vedno je tudi prvi in edi- ni smučarski skakalec, ki je pob- ral vseh deset možnih naslovov državnega prvaka Slovenije, v ka- tegorijah od 9 do 16 let, v članski konkurenci je osvojil tako poletni kot dvakrat zimski naslov državne- ga prvaka. Je dijak četrtega letnika ekonomske srednje šole v Kranju. Od očeta pa Timi ni nasledil le ljubezni do skokov, ampak tu- di do igranja na frajtonarico, ki jo dobro obvlada. Je najbrž tudi edi- ni skakalec, ki ga občasno sprem- lja kar domači ansambel, oče Bo- štjan je namreč član zasedbe Slo- venski zvoki. ŽAK MOGEL DRUGI KLUBSKI ADUT V ljubenskem klubu so na Timi- ja zelo ponosni, kot tudi na Žaka Mogla in vse preostale tekmoval- ce, ki jim je pot utrl nekdanji skaka- lec in olimpijec Primož Pikl. Po Pik- lu se je lani uspelo prebiti v svetovni pokal Timiju, letos še Žaku. 17-letni Mogel, si je nastop v svetovnem po- kalu priboril na poletnih tekmah ce- linskega pokala. Točke v svetovnem pokalu je osvojil že na drugi in tret- ji tekmi v Ruki na Finskem, kjer je bil 20. in 24. Na nedeljski tekmi v konti- nentalnem pokalu v Klingenthalu je osvojil drugo mesto. Doma je v Le- tušu in je dijak tretjega letnika Gim- nazije Franceta Prešerna v Kranju. Že od najmlajših kategorij je član ljubenskega kluba. VMES IMA PRSTE TUDI MIHA SUŠNIK Na Ljubnem ob Savinji so po- nosni še na enega svojega moža, trenerja mladincev Miho Sušnika. Pod njegovo taktirko sta »zacvete- la« Zajc in Mogel, za njima pa pri- hajajo še številni obetavni skakal- ci. Miha je nekdanji smučarski ska- kalec, kar ni nič čudnega, saj ima od doma pogled na ljubensko ska- kalnico, še več, ljubenska lepotica meji na kmetijo, kjer je odraščal in kjer še sedaj živi. Treninge jemlje zelo resno, po treningih pa se zna s fanti tudi nasmejati. To je kombi- nacija, ki ustvarja dobre tekmoval- ce in dobre odnose. TRENER IN ŠPORTNIK PO DUŠI Pred nekaj manj kot dvema le- toma je Miha kot trener sprem- ljal skakalce na olimpijski festival evropske mladine v Erzurum v Tur- čiji. Med skakalci sta bila tudi klub- ska kolega Zajc in Lovro Vodušek, domov sta se vrnila z ekipno zla- to medaljo, medtem ko je bil Timi zlat še v posamični konkurenci in v mešani ekipi. Za takšne trenut- ke živi Miha, ki je športnik po duši. Rad igra mali nogomet, keglja in še kaj. Je eden največjih navijačev na- šega kolesarja Primoža Rogliča, s katerim sta bila sostanovalca v ča- sih, ko sta še skakala in se še ved- no srečujeta. Štefka Sem Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 22 Oglasi Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje za leto 2019 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje drugih interesnih skupin in njihovih programov v Občini Nazarje za leto 2019 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje drugih interesnih sku- pin in njihovih programov v Občini Nazarje v letu 2019 v skupni viši- ni 6.600,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pri- padajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 11. 1. 2019 do vključno 11. 2. 2019 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na- zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na- zarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb- no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis 2019 DRUGE IN- TERESNE SKUPINE – NE ODPIRAJ« na naslovu: Občina Nazarje, Savinj- ska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 122-0001/2019-2 Datum: 7 . 1. 2019 Župan: Matej PEČOVNIK, l. r. Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje soci- alnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 2019 (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za sofinanciranje socialnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje za leto 2019 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje socialnih, humanitarnih in invalidskih organizacij v Občini Nazarje v letu 2019 v skupni višini 1.600,00 evrov. Razpisni postopek: 1. Prijavo za sofinanciranje posameznih vsebin in programov mora predlagatelj izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pri- padajoča in zahtevana dokazila. 2. Čas razpisa od 11. 1. 2019 do vključno 11. 2. 2019 do 12. ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Na- zarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www.na- zarje.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo oseb- no ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Javni razpis 2019 SOCIALNE, HUMANITARNE IN INVALIDSKE ORGANIZACIJE – NE ODPIRAJ« na naslo- vu: Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje. Dodatne informacije: tel: 03 839 16 00. Številka: 122-0002/2019-2 Datum: 7 . 1. 2019 Župan: Matej PEČOVNIK, l. r. SMUČARSKO TEKAŠKO DRUŠTVO LUČE Lučko smučišče že obratuje Naročnik objave: Smučarsko tekaško društvo Luče, Luče 106, 3334 Luče Tako kot smo v zadnjih letih že vajeni, so se tudi letos člani Smu- čarsko tekaškega društva (STD) Luče potrudili in kljub zahtev- nim vremenskim razmeram uspe- li zasnežiti Lučko smučišče. Z del- nim obratovanjem so začeli na šte- fanovo, t. j. 26. decembra. Do 7. decembra so s pomoč- jo dobro pripravljene infrastruktu- re za zasneževanje uspeli zasne- žiti še spodnji del smučišča, tako bo lahko z obratovanjem začela tu- di nizkovrvna vlečnica, kar bo naj- bolj razveselilo najmlajše in seve- da tudi Smučarski klub (SK) Luče, saj bodo tako lahko izpeljali plani- rane tečaje tudi za najmlajše. Poleg smučarskih tečajev za otro- ke se bodo v Lučah smučanja lahko naučile tudi ženske in ob dovolj veli- kem številu prijav seveda tudi moški. Za otroke, ki so zaključili že vse teča- je, pripravljajo tudi alpsko šolo. Na vašo željo in po vnaprejšnjem dogovoru se lahko dogovorite tudi za možnost individualnega pou- čevanja smučarskih veščin. Brez skrbi ste tudi tisti, ki otroke pripe- ljete na tečaj in ne smučate, saj je iz koče dober razgled na smučišče in seveda bo tudi tam za vas dobro poskrbljeno. Držimo pesti, da bo zima res zi- ma in bodo tako kot lani sneg oh- ranili do prvega vikenda v mar- cu. Takrat namreč že tradicionalno pripravijo zaključek sezone s tek- mo med vrhovi, ki se je udeleži ok- rog 200 tekmovalcev vseh starosti. Vse podrobnosti pa je mogoče naj- ti na njihovi spletni strani www. smucisce-luce.si. PR Člani Smučarsko tekaškega društva Luče so uspeli zasnežiti Lučko smučišče. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • GASILCI ONEMOGOČILI POŽAR Gornji Grad: 4. januarja ob 17.23 je v Gornjem Gradu nezna- na oseba odvrgla pepel na rob gozda med odpadno vejevje. Pos- redovali so gasilci PGD Gornji Grad in tleč pepel ter okolico zali- li z vodo. • ZASEŽENI DVE VOZILI Policisti so v preteklem tednu zaradi vožnje brez veljavnega vo- zniškega dovoljenja zasegli dva osebna avtomobila. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so imeli v postopku prav tako dva voznika. Skromno tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa v spomin na tebe solzijo se oči. V SPOMIN Franc ŠTRUKELJ 1935 - 2018 Mami Kdo te bo sodil? Kljub težki mladosti vesela si bila, s kitaro v roki v svet si odšla. Kdo te bo sodil?! Družina je zate svetinja bila, pravična do vseh si dala, kar si najbolje znala. Kdo te bo sodil?! Vrata odprta so vedno bila, prežeta je hrana s pesmijo vsa. Kdo te bo sodil! Pustila si mir, ljubezen, dobroto in varen pristan. Zato soditi te nobeden ne more, ker tvoje navade del nas so postale. Vnuk Tadej ZAHVALA V 90. letu starosti se je od nas poslovila mama , stara mama in prababica Betka TURK iz Nazarij 14. 9. 1929 - 31. 12. 2018 Iskreno se zahvaljujemo osebju upokojenskega doma Polzela. Za opravljen obred se zahvaljujemo g. župniku, pevcem, govornici in pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se za darovane svete maše in vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na poslednji poti. Vsi njeni V SPOMIN Frančiški SUPIN 1929 - 2017 Minili sta dve leti, od kar nas je zapustila draga mama. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in mislite nanjo. Sin Srečko in Marjeta Atlaristov oče odšel je od nas. Trenutek resnice, se ustavil je čas. Le v našem spominu še vedno živi, A v domu praznina oko orosi. Resnično pošteno življenje, plemenito, Iskreno, delavno, nič očem skrito. Se tiho je poslovil, ni bitja več srca, Toda dolgo bo ostala praznina doma našega. Vsi njegovi Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 24 Za razvedrilo 4 ºC VODA + 7 ºC ZRAK = PA ŽE SKORAJ TOPLO Klavdija Gerdina, udeleženka novoletnega skoka v Savinjo (dru- ga z leve): »Marko, namaži se s sončno kremo s faktorjem 30, da ne dobiš opekline od sončenja. Ko se podaš v vodo, hudo greje.« Marko Moličnik Petrin, idejni vodja novoletnega skoka: »Ne pora- bi vse kreme zame, jaz bom letos to ponovil tretjič. Namaži še najina sotrpina, ki še ne vesta, kako »vroča« je lahko Savinja prvi dan v letu.« PROŠNJA ZA MODEL USPEŠNOSTI Ko je lučki župan Ciril Rosc (levo) na prireditvi Športnik leta stis- nil v roke leseni pokal za železno organizacijo prireditev na skakal- nici pod Rajhovko na Ljubnem Rajku Pintarju, ga je skoraj neopa- zno prosil za formulo uspešnosti delovanja kluba SSK Ljubno BTC: »Tudi mi bi nekaj podobnega, a kako?« Rajko pa izpod modrega čela in zvite karizme: »Menim, da vam še manjka nekaj srčnosti, soglas- ja z župljani pa kakšen KLS, BTC, PUŠK in jasno, »kopipejst« Merma- la, Murka, Naraločnika in … šlo bi tudi brez mene.« KO JE IVO VZEL V ROKE TANJO ŽAGAR Med visoko gospodo in slovenskimi »hoh-susaiti« ženitve niso ravno več v modi, zato pa kar se da po tiho, da se mediji cufajo za top bulvar novice, postanejo partnerji in skrivajo imena otrok, tudi gensko DNK analizo starševstva (za mamo se vedno ve!). Tanja Ža- gar, ki je na Milovanovičevo (stoji) plačano povabilo šarmirala na športnem gala odru v Mozirju, pa to ne drži. Tudi tokrat je Ivu javno priznala in se na moč smejala, da je ljubica Mikija Šarca (sedi) in z njim da ima krasnega otročička. »Pa še več jih bo, če bo bog dal … No, Miki moj,« je bila spet vsa sončna priljubljena Tanja. Tudi pela in na klavir igrala je zelo zaljubljeno. Da poleg »svoje ljubezni« hkrati osvaja vso dvorano, se je zdelo tudi tokrat. (Foto: MŠ) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Hermann Hesse: Siddharta Avtor te kultne knjige, ki je v slo- venskem prevodu prvič izšla leta 1974, za osnovo vsebine vzame ži- vljenjsko pot indijskega princa Sid- dharta, ki postane razsvetljeni Bu- da, njena tema pa je Hessejeva stal- nica – težka pot človeka do samega sebe. V zgodbi mladi Siddhartha za- pusti svojo družino, da bi se posvetil meditaciji. Kasneje takšno življenje opusti, saj dobi sina. Dolgočasnost, bolno poželenje in pohlep ga silita v nadaljnja popotovanja. Ko Siddhart- ha že na robi obupa prispe do reke, kjer sliši edinstven zvok. S tem zvo- kom se njegovo pravo življenje za- res začne. Hesse je pri pisanju svojega de- la zgodovinskim osebnostim dal drugačne karakteristike, kot jih imajo v ostali literaturi. Poudariti je potrebno tudi, da roman Siddhar- ta ni verske narave. Ravno naspro- tno, namesto v poveličevanje kate- rekoli religiji, junak romana bralca popelje na povsem drugačno pot. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 26 Petek, 11. januar ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Gospa ministrica (premiera) ob 18.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Predavanje mag. Mojce Vozel Zdravje prehranskih kultur Sobota, 12. januar ob 12.00. Smučišče Golte Pancer tanz z DJ Marnixom ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - OK Mozirje : ŽOK Seto Ptuj ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Vojnik (člani) Nedelja, 13. januar ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Input Nazarje : Zlatorog Laško (U-11) ob 12.45. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Zlatorog Laško : Vojnik (U-11) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Turnir v košarki - Input Nazarje : Vojnik (U-11) ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Komedija Gospa ministrica Torek, 15. januar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 17 .00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Plašni medved Sreda, 16. januar ob 17 .00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Gospa Zima ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 18.00. Grad Vrbovec Nazarje Planinski večer: Po prostranstvih Peruja Četrtek, 17 . januar ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Dežela sneženega moža ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Meditirajmo skupaj Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvali- tetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ Nudimo bukova drva, cepljena in žagana na želeno dolžino in debelino z dostavo in od- kup vse vrste hlodovine; gsm 041/649-057. Moličnik d.o.o., Krnica 16a, 3334 Luče. ◊ LES ZA OSTREŠJA Nudimo razrez okroglega lesa in lesa za ostrešja po naro- čilu ter ostali gradbeni les; gsm 031 716 809. Fibles, Filip Blatnik, s. p., Kokarje 13, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdela- va dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja či- stilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, iz- delava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasi- pni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam sr telico, brejo 8 mesecev; gsm 031/466-550. Prodam telico simentalko, težko 250 kg, cena po dogovoru; gsm 031/530-533. Prodam mini žrebčeka, starega 1 leto; gsm 040/867-090. Prodam bikca simentalca, sta- rega 3,5 mesecev (200 kg); gsm 031/299-738. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 030/643-112. Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832. Prodam prašiče, domača vzreja, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Telica lim/ls, 260 kg, prodam; gsm 051/423-440. Prodam teličko, čb pasme, staro 15 dni; gsm 041/519-507 . DRUGO – KUPIM Traktor in vso ostalo kmetij- sko in gradbeno mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 041/259-810. OSEBNI STIKI 38-letni fant, doma s podeže- lja, redno zaposlen, s svojim av- tom, bi rad spoznal dekle, staro od 35 do 43 let, za resno zvezo; gsm 041/980-188. NEPREMIČNINE Iščem manjši prostor, primeren za delavnico, cca 30 m2, najem, okoli- ca Nazarij; gsm 041/324-380. Najamem 1- ali 2-sobno stanovanje v Savinjski; gsm 041/874-602. Telica lim/ls 260 kg, prodam; gsm 051/423-440. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam lita platišča 17 col, et 43+lita platišča z gumami et 45 16 col + pancarje roces 255 mm-30- 35; gsm 040/684-238. Prodam hlodovino za drva; gsm 031/698-055. Prodam gorilnik in zalogovnik na pelete, proizvajalca biomasa je- senko Cerkno; gsm 041/665-178. Hladilnik za mleko 400 l alfa laval, prevozni, prodam; gsm 041/783- 440. Prodam čisto in ocvirkovo mast, domače krmljeno; gsm 031/756- 413. Prodam silažne bale; gsm 041/783- 987 . Prodam 2 bio jogi dolar, 80x200, kot nov, komad 100 eur ter sušilni stroj 100 eur; gsm 041/265-511. Prodam domač jabolčni sok in tol- kec iz neškropljenih jabolk; gsm 041/216-648. Prodam malo rabljen orbitrek kettler zaradi selitve. Cena po do- govoru; gsm 031/643-377 . Prodam domačo volno, sivo, be- lo, cena klopke 13 eur, 40 dkg; gsm 070/621-722. Prodam zamrzovalno skrinjo, 400 litrov; gsm 041/421-242. Pomivalni stroj gorenje korting, brez- hiben, prodam; gsm 040/698-808. Savinjske novice št. 2, 11. januar 2019 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi