Stav. 254 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v imMmk % decembra 1920 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV »inja - izvaecišl ponedeljek - v*ak dan z«*' župnik •rančlSk« Aslškega »tev. 20, L nadstropje. diLvu. — Nefrankiran* pisnu Kopriva _ Dut' zdijaielj in odgovorni urednik .dioosti. — Tlak tiskarne Edinost. — . .~v/čn»< - . pol eU L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotlnii. — Oglasi se računajo ▼ širokosti ene kolon« (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stat, osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 1 — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv, Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon ureuniStva In uprave 11-57 Marl nI tako 11 Italija je oklenila in podpisala Rapall* iko pogodbo — mari ne?! Italija je sprejela s tem pred svojim k>pogodbenikom, pred svojim lastnim aarodom in pred svetom obvezo, da to* ^no izvede določbe pogodbe in da izroči Jugoslaviji fiste predele sedaj zasede* nega ozemlja, ki jih prisoja pogodba tej poslednji — mari ne? . . i • D'Annunzio je zasedel s svojimi legi* ionarji otoka Rab in Krk — man ne. Vjetfov namen je jasen: da prepreci Italiji točno izvedbo obvez, sprejetih s podpisom na mednarodnem aktu — ma* .*i ne? . , če bi mu to vspelo, bi bilo to zmiaga j pomika proti državnim činiteljem, ki #=o edini legitimni predstavitelji države a znotraj nie pred vnanjim svetom. £iari ne? . . ... « Neizogibna posledica temu bi bila, da i>i svet moral priti do poraznega zaktjuč* i a, oziroma da bi stal pred usodno alter* rarivo: ali italijanska uprava nimt več robene avtoritete in tudi ne moči, da bi ukrotila upornike in izsilila od strani pod* ejcnih činiteliev spoštovanje obvez, ki jih je ona, vlada, sprejela s slovesnim podpisom, — ali pa igrajo ti državniki S_*ro na skrivnem dogovorjeno z — "uporniki. Bodi eno, bodi drugo, bi bilo porazno za ugled vlade in države, ker bi neizo* ibno izgubili pred vnaniim svetom na i-oledu in zaupanju. Kajti: kdo bi se se 7 ote! vezati, oziroma graditi svoje na* ?-te na zavezništvo z državo, katere legitimni predstavite!n so: ali b*-ez nomo» či. da bi motžli držati dano besedo m i? dejstvi ti sprejete obveze — ali pa ie neiskrena, ker v resnici tega noče in snletkari s činitelji, ki nai :< ro ovin* kth, za vratno, odvežeio ^ t * lp legitimni predstavite!'i v iav*"* in slovesno podpisali in ; — r»e tako? dilema, ki nesrečno in vsega pomilovanja vredno. Po vojni je torej potrebovalo vsake po* moči in tolažbe. In že tedaj„ ko se je bližal zk>m Avstrije, je šel med našim ljudstvom radosten glas; sam ne vem, od kod je ta glas prišel: »Ententa in A* merika pozidata in napravite takoj vse!« Potem pa je takoj sledilo tof kaT je sle« dilo in kar se še sedaj vidi in čuti. In ravno to ne more iti in tudi ne poj de iz srca tudi pri najboljši volji ne. Potem pa še to! Del našega naroda je bil pod Avstrijo najbolj zatiran na Koroškem, torej tam, kjer smo imel! starodavne pra* vice in kjer je tekla zibel našega narod-nega preporoda. Saj so javno imenovali slovensko Koroško v sramoto Avstriji »turški vilajet«. Ce sploh kdo. so koro« sko Slovenci zaslužili biti osvobojeni iz* pod nemškega jarma. In njih osvoboje-nje je bilo res že tik pred vratmi, aH, pravzaprav je bilo že izvršeno po jugo* slovenski vojski. Toda glej neverjetnost! Ententa je odločila krivični plebiscit in ravno Italija je bila tista, ki se je najbolj prizadevala, da bi koroški Slovenci ne bili osvobojeni in tudi res niso bili osvo» boj eni ravno z njeno izdatno pomočjo, za katero so se ji potem javno zahvaljevali — sami Nemci! To so krivice in zadejane rane. Tako je naš jugosloven* ski narod po končam vojni, v kateri je moral radi krivde drugih strašno trpeti, najbolj okrnjen. . .... Pošteni Italijani razumejo m vidijo našo bol. Italija bo sedaj po mednarod* nem pravu zahtevala od nas spoštovanje in izpolnjevanje njenih zakonov. To bomo seve&j morali storiti in to bomo tudi vršili. Toda, če bo Italija hotela pridobiti naša srca in našo notranjo udanost, bo morala tudi ona spoštovati naša čustva, naš jezik, vse naše naravne pravice. Kajti mi se ne odrečemo nikdar "oiim čustvom, svojemu jeziku in svoji . ~ix#«3riostf. Mi ostanemo — in to prisegamo pred Bogom in pred vsem svetom — navdušeni in pošteni ljubitelji svojega »ezika, svoje narodnosti in svoje zem- sldml delegati. T« komfidja ima naloga razpravljati o mejah plebiscitnega ozemlja.. - G4aaak« ima GDANSKO, 7. Ustavodajna akaplčina je izvolila včeraj vlado svobodne gdanake države, potem ko ie bila glasovala za izključitev obeh »o-jaUftičsih in poljake stranke in za spremembo u-stavodujne skupščine v zakonodajno skupičlno, katera bo nosila ime »Volkatag«. Sedanji župan Saon je bil izvoljen za seaatskega predsednika. Nato se je prešlo k izvolitvi senatorjev, pri kateri so se vzdrževali gorttmsnovane stranke. Novi senat je sestavljen izključno le Is članov meščanske, konservativne in centralistične stranke. Stavki irž«¥Bli iriSlki? v taffln Zastopniki stavkajočih uradnikov pri vladi DUNAJ, 7. Od včeraj dalje stavkajo nekatere skupine državnih uradnikov, ker ni vlada sprejela nobene njihovih zahtev, predvsem glede pragmatike. Ko je sprejela vlada odposlanstvo zveze državnih uradnikov, ki je ponudilo svoje Po Konstantinov! zmagi Konstantin je imel skoraj enoglasno večino ATENE, 7. Vsi izidi ljudskega glaso* vanja niso še znani. Povsod je bilo štea vilo glasovalcev mnogo večje kot pri zadnjih volitvah. V nekaterih okrajih je doseglo to število 80 = 90 % vpisanih vo* lilcev. Na Krfu, Kreti in v Patrasu ni bilo niti enega glasu proti Konstantinu. V Janini je bilo 19.000 glasov za in 350 proti, v Aheji 2000 za, 233 proti, v So* iunu je bilo 56 glasov proti Konstantinu in 16.391 zanj. List »Temps« o Konstantinovih izjavah PARIZ, 8. Govoreč o pomenku, ki ga je dovolil kralj Konštantin agenciji Ha* vas in o celem stališču bivšega kralja, ki trdi, daje obrekovan, spominja »Temps« na brzojavke kraljice Sofije, radi kate* rih je ibl Viljem ginjen, dalje na dnevno povelje kralja Konstantina, ki se je ve* selil s svojimi vojaki, ker so streljali na francoske in angleške mornarje. List na* vaja dalje strani iz spominov Skuludisa, To ic tako strašen dilema, ki se na? _______ baiata v r.iem italijanska država in nie | fo zopet prisegamo, da bomo to pri* vlada, v sedaniem trenotku radi D An« - - -- - - nun*i;eve'*a upora, da ie že skrajni cas, ff!a bi se rešiU z energičnim činom i r, ta* ke nvčne sit"*cre. — Mari ni tako? Tisto podtikanje — kakor smo mu r>-*" ^ni — legitimne oblasti z upor* irvU / tisto klanian*e pred niesrvim pretveznim beroiizmom in natriiotis i?mom: tisti s1 a v ospe vi na niegovc pre* ive/P'". neizmerne za.*,'"«»e za stvar Tta* ii*e: tista natflaSena taktika »nrenričflva* m i a« in v ta namen romanie ita^i:anskih parlomntarcev k D'Arnunziju, kier se — t?Tasom niihovih lastnih poročil — do tal. imaio 7. niim »natori* ra7Hf>vorc iri se skoro obiemaio p. ivim. da bi izberačili od niega r.smilie* »i'n in nametne^a izpoznavanja: vse to ^"arsigir.Tnie z očitno urK>rnr>«tio: vse to ^.Kjifi Ttali*e. in ji izpodkopuie za? f»d strani sveta in ii tudi p^ed človeštvom t/« H bi Trvo^l'- na«t^t? za ev* ror.cV; rr>?»- W avtoriteta Homla »red jm ih? o^v^r. lr? b! sn*-eiela z Ransd^ko Ka* ko vse sliko nudi diines rn°1a Juf*os1pvva 1'kliub vsem svoiim razdras panim "<»vmeram. da se mora svet vmas Sev^4^' kie ie prav za prav — »balkani« Mari ni tako?! Naša prisega (Dopis.) Italijanski minister za \nianje stvari, grof Sforza, je rekel: »Da si zagotovimo julijsko mejo, ki jo je posvetila kri na* Sih vojakov, smo morali sprejeti v svcfjo biedo tudi stotisoče Slovencev.« S tem je sam potrdil, da si je Italija priklopila ičisto slovensko ozemlje, torej ozemlje, ki ni italijansko, ki etnografski ne pri^ pada Italiji, ampak je Italija zahtevala to ozemlje samo iz strategičnih ozirov. Ako že govori grof Sforza o krvi voja* kov, naj bi bili posvetili Julijsko mejo, ie treba povdariti, da te meje nikakor ni posvetila kri italijanskih vojakov, ker do te meje — do Snežnika — sploh pri* Sli niso! Med vojno ie ententa, torej tudi lta* lija, proglasila, da se vojskuje za osvo? bodi rev malih narodov izpod avstrijsko* nemško^madžarskega jarma, da se voj* sk je za pravičen in stalen mir: ob-.os jala ie vsak * nperijalizem in z njim tudi vsake »strategične« meje! Proglasila je celo samoodločbo narodov. Vsled tega so zatirani avstriiski narodi sami prinos mogli ententi do zmage in sicer odlo* čiino. In ko je prišlo do premirja, je bi* lo med nami na splošno zelo ugodno razpoloženje napram Italiji. Toda Itali* ja je, čim je prišla v nase kraje (in sicer kakor so zatrjevali, v imenu entente ču* vat rrir in red), je s postopanjem svo* jih oblast^ pokvarila vse to dobro razpo* loženje našega ljudstva. In danes mo* ramo žalibog reči, da naš narod ne bo mogel tako lahko pozabiti trpljenja in krivic, ki jih je moral prestajati v clveh letih zasedbe. Ne bo mogel pozabiti, kar je naravno, kakor n. pr. še danes ži* vi j o med našim ljudstvom spomini na davne turške čase. Naše ljudstvo, po* Aebno na Goriškem, ie med vojno in radi vojne strašno trpelo in vse izgubi!o> ^ « »-»-i -- _ — ----»1 sego držali stanovitno in vstrajno^ Ta naša prisega naj gre v očigled bližajoči se aneksi i i te dni od ust do ust, od hiše do Hšc! To nai bn nnša dr^-»«Va pri sega, ki nai se slovesno ponavlja ob vsaki obletnici aneksije. Naj čuie zemlja In nebo, kar dan's Slovenci mi poio, naj se od irst do ust razlega, kar vsak med nami zdaj pri^egft! Da srce zvesto, kakor zdaj, ostalo bode vekomajl A ko pa bi nam Italija, po sedaniih ža* lostuih izkusniah, hotela še nadalje od? rekati in kratiti naše narodne in jezikov* ne pravice ter nam, zanašaioč se na ne* omeieno oblast in moč nad nami, s silo dušiti in zatirati v nas ta naša čustva In naše opravičene zahteve, ne bo sama imela od tega nikake koristi. Mihaelov. D' Annunzlo in italllonsko vlada RIM, 7. (S.) Došla je sem vest, da sta torpedovka »Ronzetti« in torpedovka »68«, kateri spadati k pomorskim silam na gornjem Jadranu, čisto pravilno pri* stali na Reki. Niso še znani elementi, ka» teri so povzročili to zaidenje s poti. Po prvih in splošnih vesteh se dozdeva, da je bilo poveljnikoma in častnikom po* tom presenečenja neomogočeno, da bi se protivili. Slučaj je bil takoj naznanjen vojaškim sodnim oblastvom, da se ukre* ne vse potrebno. Iz okoliščine, da postaja stališče urad* ne Italije nasproti D'Annunziju vedno blažje, sklepamo, da je reški poveiinik gotovo razorožil ladii in posadki inter* niral, drugače bi bil ta dogodek casus belli. Toda lepa beseda »zaidenje s poti« ima lahko grd pomen: dezertacije, pun* ta, tatvine poverjenega eraričnega do* bra in neupravičene nošnje orožja (kaiti, ako nc sme niti mirni meščan no* siti nedolžnega revolverja, tem manj bi smela trpeti oblast, če ie še kje, da vo* žarijo notorični puniarji in dezerterji kar cele b a teri i c in eskadre tje in sem po moriu). Ali ima omenjena lepa beseda ta grd pomen, brez dvoma dožene vo-iaška sodna oblast. Iz mednarodnega ju* ristične bi ne imela proste roke nasnroti Gr5lri. Doeim se AngMia navdi^ine s to po'iti* ko. je dal cn Prški vladni mož v neka? terih razgovorih, ki iih ie imel s čm^^i« karii. razumeti, da ie možnost mim med Grško in Kemal ? našo večia ne^o bi se rdelo na n^-vi nou^ed. Tak mir. ie rekel, bi dal Grški mir. katera b* ime^a potem braniti z«oli svo?o severna rn^»o v m^o verietnem s^'č^iiu. Datie bi ^ile finančne potrebe Gr^ke. ak«> bi mogla nek^»i dai za maloarii>»tsko fronto pot-^n^h letnikov dr moi blizi r a ti. veliko m«niše in bi bila pomoč i v inozcm«*v3 veliko ma^1 no^t-ebna. Seveda so grški kro^i nrenri* 5ani. da v I^ondont* z vsemi temi eV« menti računa, m zato. ker vprašanie o«ie« be kralia Kons^^vitina vr zadostile to'mačenie an^eške politike, nemirno novnražuieio. kai bi utegnilo biti nravo ozadje te nove politične orijentaciie. Irsko vprsi^nie Prizadevanja za vzpostavitev mira ni! Irskem Kedaj nastane mir — po mnenju angleške vlade LONDON, 7. Doljna zbornica. Na vprašanja nekaterih poslancev so odgo^ vorili pristoini ministri in podtajniki, da nadzorujejo oblasti skrbno poizkuse skrajnežev, da bi pokvarili lojalnost čet ter da so bile ukrenjene potrebne mere, katerih podrobnosti se pa v intersu ob* činstva ne smejo natančno obrazložiti. Nacionalistični poslanec Dawlin ie vnrašal, ali koristijo aretacije kaj miru. Minister Bonar Lnw je odgovoril nagla? šujoč sledeče besede: Jaz sem prenri? čan. da ne bo moglo b;ti miru na Irskem, dokler se voditelii Fenijancev in irske republikanske vojske ne predajo, ne iz» roče orožja in ne bodo aretirani. Angleži bi se pogajali, ali nc vedo s kom LONDON, 8. V dobro obveščenih krogih se govori, da je nastopilo v ir* skem položaju le malo izprememb, na drugi strani pa da zasleduje vlada polo^ žaj pa-zljivo in proučuje vsa sredstva, ki bi mogla povrniti mir. Dejstvo pa je, da dosedaj ni nikogar, ki bi mogel začeti pogajanja s popolno oblastjo. Feniianci pa niso stavili nikakih stvarnih predlo* gov do sedaj, ki bi lahko predstavljali podlago za povoljno rešitev. Iienderson pri Lloyd Geortfeu LONDO.N, 7. Henderson, ki se je po* vrnil z Irskega, je imel danes pred pol« dm» no^ovor ? T to vrl O^ortfem Laburist Anđersoa za premirje med Anglijo in Irsko LONDON, 7. Anderson, načelnik mi »i je, ki ?o jo poslala na Ir»ko angleška delavska stranka, se le povrnil v London, Izjavil je, da ni bila želja po miru med irskim narodom nikoli tako živa In je toplo priporočal, naj se začnejo uradna pojajoiija i namenom, da se sklene premirje. Aretacija fenijanskega poslanca DUBLIN, 7. Fenijanski poslanec vof lilnega okraja Limerick je bil aretiran Z attnesa zbara Zveze Narodov ŽENEVA, 7. Na občnem zboru Zve« ze Narodov je prišel danes v razpravo referat o oblasti Sveta Zveze in je bil potlačen paragraf, kateri se nanaša na izključno kompetence Sveta v takih vprašanjih. Nato je občni zbor razprav, ljal predlog 2. komisije glede boja proti legarju na Poljskem. Komisija zahteva od občnega zbora Zveze .Narodov, naj izda poziv na vse dežele sveta, naj na* biraj o prispevke, in na vsa središča po« ziv, naj pobijajo epidemijo, ki tepe vzhodno Evropo, pričenši na Poljskem. K besedi se oglasijo razni delegati. Ha^ notav naznanja, da je predložila franco« ska vlada zbornici v odobritev cnomii lijonsko posojilo v svrho, da se nemudoma organizira dvajsetorica sanitetnih oddelkov. Predsednik izjavlja, da b< občni zbor Zveze Franciji za njeno ve likoduSnost brezdvoma hvaležen. An. gleški, holandski, grSki, kitajski in Špan. ski delegati naznanijo darove svojih držav. Paderevski obrazlaga izvore nad^ loge, za katero Poliska nI odgovorna. Čez dva in pol milijona beguncev iz Ru» siie se je nastanilo na Poliskcm in jo prekoračilo. Poljska ne prosi miloščine. Ona samo ugotavlja, da niene rezerve ne zadostuieio za tolike potreb. Prede log ie bil sprejet. Seja se je ob 13'30 pre« krnila, Argentinija objavi listine, ki se tiče Ju njenega izstopa BUENOS AIRES, 7. Ministrski svet se je sestal in je seslišal poročilo pred= sednika republike o položaju z oirom na zadržanje Argentini je nasproti Zvezi Narodov. Eden članov vlade je izrazil nasnroti nekemu nov. svoje zadoščenje. Izjavil je, da ni nikakega vznemirjenja. Povedal je, da je sklenil ministrski svet, da objavi jutri vse listine, ki se nanašajo na zadržanje argentinskega odposlan^ stva na ženevski konferenci. Z:: usianovllev sre^arceriLiii ZetHnjenlh friuv ? NE\V*YORK, 8. Glasom neke vesti iz S. Salvadorja so se začele včeraj v S. Jose di Costaricca seje shoda, na ka» terem so zastopane 'ržave srednje Ame; rike. Namen temu shodu je, da prouči podlago, na kateri bi se združilo vseh pet renublik srednje Amerike v srednje« ameriško unijo (zvezo). Srednjeameriške republike, o katerih se govori v gomii brzojavki, so: Ouate* mala, Salvador, Honduras, Nicaragua, Costaricca. Po svojem obsegu in številu prebivalstva so te državice zelo neznit« ne. tako da se je že vsled tega začela čutiti vehka potreba do obrazovanja več*e bodisi samo gosnodai*ske skupno« sti. Med glavnimi odločuiočitni Vernem ti pridala pa brezdvomno v poštev tudi vpras#»nie samozaščite proti severno« amerišH Uni M, ki ima v svo;iN rok*»h npn^mski prekop. V tem no^ledu na bi imela takšna nova Uniia kpk večji po» mfn. le ako bi se ji pridružila tudi Meksika. _ Proti koncu splošne stavke v Barceloni BARCELONA, 7. Splošna stavka v veHkih podjetiih se nadaljuie. V prista* nišču pa in na postajah ie promet veči» noma vendar zonet oživel. Tudi elektri* čni tramvai vozi in vozni promet pri ma» lih podietiih se tudi vzpostavita. Misli se. da se začne povsod zonet delati po* jutrišnjem, ker jutri je praznik. Stavke po tvornlcah v Lipskem LIPSKO, 7. Petnajst tisoč delavcev 75 velikih delavnic je stopilo v stavko. Domače vesti K dogodku v dvorani Tartini. Naj zabeležimo še par dejstev, kakor imo iih doznali o J očividcev. 1.) Najprej so prišli trije »bojevniki«, ki so jih nekateri udeležnild takoj točno informirali o značaju prireditve; 2.) Kmalu na to se je pojavila večja skupina, ki je takoj udrla v dvorano, kri-čaje: Eja, eja, a la lal in Evviva D Annunziol 3.) So prisil j v ponedeljek, 6. i. m. zopet olvoril otrcški vrtec, FcŠy!]C» vse siovrntke Marice, da po«ljeio svoje otroke v vrtec. Sobotni KwD«n'«r koncert T Skednju, Obv«»čajo s& po*etniki koncerta, ki pridejo iz mc^ta in okolice, da je dc!oCen p-ričetek kc-ncerta nalašč cb 19 in pol (7 tn pol), da ee bodo JaVuko vračali ude-icinik* s tramvajem. Izpod &kednfa odide yj»duii feramvsj (pri sv. Aodieju) ob 22 (10), od krematorija (oMinski tramvaj} ob 23 (Iti. Poprarvlfam«*, V uvodu notice v včcrajfnjem iz-daaiu pt-d nRslovnci - Beseda ministrov ia praksa p Tratui je čitati, da je prireditev v dvorani Tar-tiai priredila »zaveda* družba. Fo fe tiskovna puraota. ki bi stegnila zavajati v doncero, da ie imela prireditev kak uacijonalistlČen «11 po'ltičen značaj. Sicer |c razvidne- Že ir ceđalfnega beee-d?la, da temu ni tako; vendar se nara zdi potrebno, da naglasimo, da fe to lo tiskovna pomota, ker v rokopisa fe stoto; easabaaf UratfM vtfli Sedeži komisij za ngolcvttev fn obračun vofnih odškodnin. Tukajšnji glavni civilni koraisarSat nam >e> poslal-. Ker Etčneio v kratkem svoje redno delovanje koTnirife za ugotovitev in obračun vojne -kode v Jclifski Benečiji, katerih je na podlagi kr. odloka od 5. avgusta 1920., M. 1144 — a edem., se -siatrfc za potiebno opozoriti prizadete, da bodo Sfcceie koc* evo je secežc v Puli in Gorici pri tam-itjinfih okrožnih sodiščih, v Tržiču, v Tolminu in Trbižu prt tamkajšnjih acdiSčih, Prepoved skladanje robe ne ko*u ozemlja M-ytraa bat« asefe. Gen. clv. fcomisarijat nam je poslal bledeč! odlok: Čl. t. Na pata ozemlja Julijske Benečije, ki ae nahaja onstran nove meje. določene z rapaUsko pogodbo, eo prepovedani skladi robe nedovoljenega izvoza. — ČL 7. Vendar pa «0 dovoljeni skladi omenjene robe v množinah, kš ne prekaSajo krajevnih potreb za tri mesece. — čl. 3. Skladi večjih množin, kot je bilo povedano v prejšnjem ■Plenu potrebujejo posebno dovoljenje, ki ga. lahko iz da pristojni civilni komisar prizadet cga ozemlja. — ČL 4. Roba prepovedanega aH pogojnega izvoza, ki pride na želesniSke poslaie vStevši gori-cpiraneai kc-?u ozemlja alf ki sc nastanejo, se bodo Ijaielju, iiko jih glasom izdanih navodil ne bo me* goče zložiti. Ako bi taksna roba pala pod prepoved &vota, bo imela 2ele.*ni£ka uprava pravico dovtr-Jjti. da poJljejc na kako drugo postajo, ki io določi pošiljatelj, lumo če napravi to v teku 5 dni 00 napevedi prihoda. V protimem alučaju se pojile roba nazaj pošiljatelju. — Čl. 5. Skledi robe. Ju fe bila omenjena v 1. čL in ki obstojajo v lamkai opisanem kosu o/emlja cli ki se nastanijo, ac bodo ^ooraB msznajilti \"*ak teden počenSi od 10. dec. 1920 prL«toincmu civilnemu koiaisarijatu na p*— aetmih vzorcih, ki jih bo dotoiil pri komia« rijatih samih. — CL 6. Civilni komi«ar. v čigar podroffju bi se nahajali ali bi poetajal: skladi proil priču-)očenvu odloku, bo imel dati ?re4eljaH Črez novo mejo na račun prizadetega br« oelra na večje! kazni, e katerimi Čl. i. zakona ođ 21. marca! *9l5, »t. 273, ki je b»I razSirje« na .ludijsko Bene-! ftja. a odlokom od 31. julija 1920, 5t. 110303, urad VI — Čl. 7. Izvrlitev prifu^oCega odloka je pove*« fenu civilnim komisarjem, državnim icleznicam. ca.-fin^rnvcom. poveljniitvcm fenančnib ttrai in kr. kara bin»rje%' In djejim zastopnikom ta\"ne oblasti. — Čl. 8. Pričujoči odlok stepi v veljavo z dnem njega priobčil ve v Oseerv-tore Trleatlno-. — Trat, | 5. decembra 1920. — Generalni dvHnl korokar Hosconi. _ _ Is trlaškega 2IvllenI» Zbogom Amerika, *bogoaa dolari Pred par dnevi Je pri*ei v naSe roezin 22letni FrančiSck Punk is Materije, de al nabavi pri ugendji »Coeulich« potni !ist za Ameriko. Iz svoje rodne vasi je peinesal s seboj ves denra, Id si je zaaluiil a krvavimi Aulji, M talil in sanjal je tc o daljnji Ameriki, o zaaluiku in dolarjih. V Ukih dobrih mislih f* znSe! v neko gostilno v starem mc*iu. ki«r ■?* po navadi obirajo same lahkoiivke in sami laki ljudje, ki preilvHa.fo « tavi^ami. V gostilni st je zbralo okoli njega precejšno število moških, ki eo jako ro-devedne povpraševal:, odkod de je priScl, kam da jaamerava Itd. Fur.k jim jr pravil, d? nametana odpotovali v Amerike. Ponujali so mu za piti, da bi ae mu £ lem boli prikupili! in laije izpeljali svoje načrte. Punk se jim ie izkazoval jako prijaznega, ter se jun zahvaljeval za njihovo gostoljubnost. pri iebi si je mislil: O. tako so dobri ti tr-žačani. prijr.zni m Redoljubni, p-ri nr.t v Materiji niso ljudje tako dobri, pač P^ hudobni. .. Pitnku sa pridno natakali v kozarec ter ya silili, naj pije na *nfihosL debla, zdi se, da stopnicah Ana Sardotech. J sc mu ni posrečilo. NjegOVO raz^olmca^ '^'ff I pt;' r^ftVJu (Nemec Ima* &ofn«<#cb. brv^f: polji 2 r ?c d a , tumač - kdo je tat?) - je tudi !e pofz. Kos) ee mu je aplniil Včeraj zvečer okoli 20. kus. Koren tofm iz StTOSl. Zft nekak: kup, ure ie vodil 161ctni Guido Chiaro po ulici Molin oz. množino išče v tolmunu v Tilmentu a resto dO v istem vojsSki kam jo -plafili pred bližajočim ae vozilom ter začel bež^U "^ico in TdVij W Z Bačit podrobni proti Garrbaldnevem trgu. Deček je Se v prav«n R f dokazovan i C kaže da so Času skočil z voza. pri čemer se ie pa k areči U ^avno tO OOKazON anje Kfl^e, da so malo raniL Ljudje zo prestrašeni razbeiafc nekaj P" »e le naši kraji neznani ampak tudi srčnih mež se je pa postavilo oprezno pred dir- imena. jaročega konja in g« ustavilo. S tem so preprečili gotovo nesrečo. Dopisi Idrija. Ženska Ciril in Metodova PO* družnica je priredila minolo nedeljo vrlo vspel Miklavžev večer. Bila je tfnječa, da se je skoro bik> bati kake nezgode. Pri izbranem sporedu je posebno uga* jala deklamacija male, a junaške Kar*___________r_______________r____ men; nič manjše pozornosti ni vzbudil, je: Tolmein — kakor so naredili iz Po= eksakten nastop preredko v javnosti na^ Ijan^Polland Itd. Lahi pa omehčajo, ko* stopajočega salonskega orkestra. Otroš^ Ukor morejo n. p. Poiana za Poljano, ko nestrpnost so le še povečali ubrani postajo v Nadiži. Mnogi so poslani, da glasovi ad hoc sestavljenega ženskega bi učiH naše ljudstvo. P« ravno narobe zbora. Ko je pa nastopil sv. Miklavž s bi se moralo marsikdaj zgoditi in obve* Najprej je treba postaviti, da ne po* zna naše ljudstva tolmuna. Će bi ga poznalo, bi ga imenovalo tumun, kakor pravi za dolg»duh, za solnce^suence itd. Za ta poj m ima in rabi edino: oi6n. Sočini pritok izpod Krna imenujemo: Tminka in pišemo radi lepšega Tomin* ka. Vas pod gradom nazivi j amo in veči« noma pišemo: Zatmin. Nemci so pa vpostavili kak trd sogla« snik vines in prenafediH končnico po svo svojimi angel j i in so se v daljavi poka* zali parklji, je otrokom kar sapa zastala. Voljno so odgovarjali na vprašanja; do< bili so se pa tudi zakrknježi, ki se niso zbali peklenskega ogni a in parklji so se poigrali z njimi. Sv. Miklavž, ki je bil časih zelo hudomušen in je s »vojimi vprašanji tudi odrasle spravljal v zadre; go, je bil leto« zelo radodaren. Vsi otroci Ijati poziv: »Prid se sem (Vodnik ima les) učit«. Kobarid sestoji iz dveh besed — sov. izvora. Dandanes treba je to povdar;ati, da znači slov. značaj našega ozemlja naše pradede. Znana korenika kob — pomeni nekaj zakrivljenega ali zaokro* ženega. Ako se bližaš temu kraju po Soči gor, zapaziš Stolovo pogorje od W Iva«, učitelj IL razreda, Boitjan««, u«e-fJce. Odgovarjamo. Is Ajdovščine nam fe doSel dopis — brez podpisa, oziroma a podpisom r Stari*: Šolskih otrok«. V petkovi (k? ne v torkovi, kakor trdi tu navedeni dopis) smo odgovorili v listnici ureAdStva dopisniku, ali dopisnikom, da takih obtožb ne moremo priobčiti, če ae vemo, kdo je pisal. To je: kdo odgovarja za resničnost trditev! Zahtevi, da bi tu gori navedenim dopisnikom do-po&lali original ali prepis onega dopisa, ne moremo ustreči že iz princlpijehiega razloga. Saj fe že v glavi lista povedano, da se rokopisi ne vračajo, niti dopisnikom. kamo-Iš, da bi jih izročali drugim osebam. (Izjeme se dopuščajo lc glede sptsov večje Ptvarne vrednosti in če je ptsec 2e ob doposiatvii ta vil pogoj, naj se mu rokopis vrne, če se stvar ne \ objavi). Načelo vsakega pošienega uredništva je, I m mera biti. da ne Izdaja svojih dopisnikov, ozi-j rotila avtorjev. Niti pred sodni jo ne. Kdo pa bi! hotel že dopisovati listom In jim priobČevati stvari, j ki so morda največje važnosti, če bi uredni? tvom f nc veljalo to načelo in bi dopisnike Izročalo ne- j varnosti najhujšega osebnega proganjanja, in morda j celo nevarnosti za ekzšstenco. Gornji dopisniki pa ' zahtevalo naj Hm priobčimo orginal inkrimlnirane^a ! dopisa, da jim torej damo motnost, da pogodijo dopisnika, da t^e torej izneverimo označenemu načelu! Pa tudi prepisa jim ne moremo doposlati, tudi če bi hoteli. Kajti v uredništvu velja še drugo pravilo: da namreč rokopise uničuje. In to fz razlogov prepotrebne previdnosti ne 1 OKOLIČANI! oTrinfea« Forffč, Kemes - Preeerje prodaja in prejema naročila za e epi j en k e mb) dan po najmijih cenah. Vsako nedeljo v Dru-5tveni gostilni, v Rojanu (blizu cerkvej. (653 KUPUJEM cunfe ter jih plačam do 40 L q. ta leao po ugodnih cenah. Piazza Belvedcre M. 2, osa NAZNANJAM »lavnemu občinstvu, da aam delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zir . ike obleke lo letne piaJČe ter rszno^'rstao obleke. Priporočam se za obilen obbk A. Mer-molja Riager, ulica Commerclale 3. 58n LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-t ANI. Ribfe olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. z* Sihkc in malokrvne otroke. — Kroglice B. za malokrvne ženske. — ftvedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta.) — Pralka mast. — Tinktura in obliž ra kurja očesa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokislt Kreosotov sirup, pripravljen po posel .-.em receptu, preizkušeno zdravilo za pljučne boleti?! in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in spccijaliieta ra ljudi in živino vedno v :alogi. — PoStne poitljatve. 593 ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, M*?i!ni 46 (v Milini drv enega trga). 537 LESIčJI KOŽUHI 17 PELA NI. Črni, »ivi in temne-rujavi ter sealsldn za Stole, se prodajajo po nizki ceni. Ustrojenje, izdelovanje In barvanj« kožc-hovic »e Izvriefe z jamstvom. TRGOVINA KO-ŽUHOVIN V VIA GATTERI 32, TRST. 624 Bor mm poroilla. Tečaji; V Trs-tu, 8. decembra t°20. A. De Mos! & a Sferza Mavrici j a Wackvltza nasledniki Trst, »i. Torr« bianca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnih in žHe/nih peči znamfce ,,Premier4' cko ora-skili ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne Vfiikostl, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. $ t so bili obdarovani več aH manj —- pn« izvir*. Tera sem — z najvišjim stolom merno mihoan pridnosti m napredku v m (28 m viSjim nad Matajurjem) — §oh. Za lepo prireditev bodi na tem me* in z drugimi vedno nižjimi vrhovi — stu izrečena prisrčna zahvala vsem, ki so kopan, podobnimi —. kako se steguje kakw koli pripomogli k tako lepemu ln daled noter v Sočo, kjer se uspehu! Podružnica kaze v sebi toliko ^ kaže kot izrastek in zadnji konc, ne, zdravrh, delavnih sil, da smo Ithko po kak »kap« — tudi nekako zaokrožen — pravici radovedni na ni eno prihođnio 309 m visok nad morjem s cerkvijo sv. prireditev, zlasti če st bo zopet znala j Antona na vrhu. To pomeni pa druga nridobiti sodelovanje salonskega or* besedica ~ s končnico t. kakor govo, kestra. __riio sami domači*»kobert« in imaio Iz Idrije (4. 12. 30.). Ze veC ko mesec Nemci v karfreitu — in Lahi v Capo dni kroži po Idriji vest, da prof. dr. Ga$* rettu. V teku časa se je ime modernizi; peršrČ zaslišuje in izpraSuje učence o raU>. Le tako ie prišlo do psovke — celo svojem kolegi, ld se vsled zlobnih ovadb j na mestu, kjer bi se najmanj pričaka nahaja v disciplinarni preiskavi Čeden. vala: Iz Kobarida — je malo prida. Po kolega, ki izrablja svojo oblast nad db! glasovalnih zakonih se mehča ta konč* jaki proti stanovskemu tovarišu! Ni nam nj soglasnik v j; tako dobimo izpeljan^ mar. če dela to sam od sebe \z svoje ko: kobariisko. a, hi ne n. pr. kobarifika osebne maščevalnosti, ali morda celo Se bolezen. Drugi nal le pišelo Caporetto iz kakega hujšega vzroka; nam se gabi ^ Caporotto ali KaHreit. Mi pa trdimo to početje in se le čudimo, da njegov! 8Vojo! v bližnji vasi v Sežidu priredila ravnatelj kaj takega trpi in ne pouci }e mladina pret,nedeljo veselico. Človek mladega srboriteža. kaj zahtevata takt bi moral biti kairmit, da bi ga ne vzdi, in kolegijalnosti Ako govori o tem v*e gniI podpiS: Sužtdska mladina, posebno mesto, ie moralo gotovo tudi ravnatelj zato, ker ie bil nekak voditelj gospod Jadranska banka. 450 Cosulich 485 Dalmatin 395 Gerolimicb 1820 Libera Triestina 762 Lloy4 moj Luaeiao 2100 j Martin obeh 3371 Oceania 458 Premuia 500 Tripcovich 550 Anpele* 630; Cement Dalma*.. 416 | Cement S paleto 406! Ker k a 597 irebrn«, zlate plača po najvišjih Krone cesah le Pertot Bl.JJr8its»i1S.II.B. PVr^flS (Z73) stvu kaj prit! na uho. Odločno pote»ti# ramo proti rakim, na novo uvedenim metodam, ker pač svojih otrok ne poši* liaino v šolo za to, da se zasliš&vanjem v Škodoviilne nanvene vzgajajo za ovadu* he in k nemorali. Gospodarstvo Vesli iz „Tržaške kmetijske družbe44 od daleč, ki bi moral biti ponosen kakor vaščani, da Izvira ime o« svetnika Sv. Egida. LISTNICA UREDNIŠTVA V Rikemkerk. Dotični dopisi so »e nam izgubili. Saj ustrezamo radi vaakomur. izvzemii slučaje, da govore resni pomieleki pr Se prečit?H. in sicer po povzetju naravnost iz kme« tijske šole v Pazinu. Kdor je kaj naročil pri »Tržaški kmetijski dru/bi«, naj za* piše na dopisnico, koliko in kakšnih trt, bilf ali dreves zahteva rer naj pošlje do Iz Ajdovščine smo pTcjcJ naslednji dopis.' Blagovolite obfavili? S ta riti §oL otrak ▼ Afdoelćln-. V odgovor ra Vašo pripombo, o imenovanem anonimnem d pisnico in tudi večji znesek, ali vsaj po* P*" v tc'k®Yi Edi:no9ti' ^ ** bajf vsled prI" lovico, na račun svoje pošiljatve na na, h*dih « n c i - » n* - 1 nJsanL da se nam pcslje original ali prepie onega slov: R Scuola agrana, Pisino, na kar $ ; da lzvemo ^ 9e tiče. ka^ dobi V kratkem po zelezniCl ah posti, 2 prfpo.abo v listnici uredništva nas sta- ki jo mora natančno naznačiti, vse, kar V:reA pla, galice in drugih potrebščin za speh- »to postavljeni laktorji. — Janko Kavs, voditelj. T sla nhli a« IrStUaa ftrg«3 V T«ttt, 8. decembra 1920. Neprepečetene krone avstrijako-neaiihe brone čeboaloveasko krone dinarji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleiki funti, papirnati anflaiki funti, dati rubli napeleoai 5 50— 6'— 32'- 33'—> 7T- 78'— 39*-- 39 50 38*50— 39 — 27'80— 38'— 166'-166*50 91'- 97'50 !H*-115*— 18'- 20'— M- 90'— MALI OGLASI DEČEK 14-15ietni za trgovino jcrtvki s» takoj epreime. Naslov pri upravi. 674 V JUGOSLAVIJI la v podr*čjqu nove reške države. Je vee hiš in vi i na proda}. Pojasnila daje posredovalec A. Pegan, Matulje, Istra, (673 D?. MAČEK LEOPOLD ZOBOZRAVN1K Trst, Corso Vittorlo Emanuele III. 24,1. «4 9.13 In 1S-18. Bre/bolcstno izdiranje aob, zlate hrone, zlati mostovi brez neba — Vse po moderni tehniki, ameriikl In »vicarskl tistem ZASTOPSTVO JUŽNE ŽELEZNICE Prodaja voznih listkov iz Logutca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potnišk* pisarni „COSULICH", Socleti Triestin« di Navigazione vla Milano 10, pritličje. ftsestna želez, mm listkov, tfio tonu 2, KUPUJEM ciste bele ln barvane cunje in jih plačujem od 1 L do 4 L. Sofetario 1. 675 PRODA SE nova ženska sukn-je, 190 L, ul. S. Mar-; tiri 12. 676 I Mm krone m 12.15 — plilia — r2i») Frantesco Buđa, Trsi JiaStal inata l UČENKA stara 14-15 let, poštenih «tariiev sc sprejme v učenje v trgovino z mešanim blagom pri Francu Božiček, Sp. Idrija. 668 ISčE SE pridno dekle za gostilno. UL S. Lazzaro ftev. 7, 667 MLADENKA, vešča stojepfcria, t«- .4oven&kcga, nemškega in italijanskega jezika v ogvoru ro pisavi, iSčc primerne službe. Naslov pove uprava. 666 SAMOSTOJEN gospod išče veščo gospodinjo. Naslov pove uprava. 664 REDKA PRILIKA. Liliji kožuhi 90 L. krasr.i kožuhi Alaska cd 300 L naprej. Salon !f*>žuhovine. Goldoni 11, L nadstr., ^-rata 11. 657 KUPUJEM železo, lito železo, kovine f n jtroje. Mihcučič, via S. Francesco 10. 654 PODLISTEK TUJINE C Danilo SunuBOvič. i22) A ko dtrfiii, kakor hitro je le cio^Ia, se je nsj-fre} rar?rdtla, zatem se zjokala, a sledn]ič ji je ngaial ta dobri fe lepi dečko, ki so mu ni dah> Iz Lfubeča od njeoe hčere. Ko ic končno e.ptsal tudi svoje goapodar-ke razmere, se je starka udobrovo-liilis povsem vendar pa mti fe prepovedala dohajati tekrr pogosto v hifo ter osiafcU dlie časa pri nUh- In tedel so TačeH » Stanka tuini dne-.-i in htule noči. Razlik? se mu jc zdela fie veča, ker »o tadnj! rejtenski d«e*i df>nepb tudi drugo nebo. tako drugačno od onefa. ko fe priiel v Lfubeč. Daleč, in nekje v globinah fe grotnelo zam^klo. io veliki, trfM oblaki »o se vlekli po globoki do-Hnl Za hipe >e naletal def, zapihaval veter, potem zopet zašumela voda v mlakah po strmih obronkih. In tedaf se je na obzorju vse zamešalo in na?tal je le en oblak, nepremičen ln aiv, ki fe padala Is njega voda neprestano in vedno enako, aamo da fe tu pa tam močnejl zaplh fuga pomc-ial s ' aplflcomi zadnje, odtrgano listje. Ob takih dneh je sedel Stanko pri svojem domačinu Laziču, poslušajoč brezkončne in čudne zgodbe iz njegove vojaške- in žandarske službe, ki jih >e olepševal vedno bolj, čim bolj }c Stanko vzdiha! in poetafal otožncfl. S čemer bodi }e hotel ustrezat! svojemu bogatem« gostu, ki se fe namestil pri nfem na tako čaden način. A vedel ie tudi zakaj vzdiie, pa ga fe hotel razvedriti In mu omiliti evo-fo hieo. In v h»H njegovi je bilo prijetno in čisto, z nekoliko urejenih sob, ea tiste redke goste, ki bi prenočevali tu. kakor fe v bolfSi krčmi za gospodo, ki bi iz katerega-kob razloga prf«H v vas. AU, v vsem tem čas« nI videl Stanko nikogar, r&zun nekakega geometra, kJ |e na prehodu večerjal ln prenočil v t«i bilKL V sobi, kjer mu je Lašič pripm'edoval s^'ofe zgodbe in nezgode, se fe zgoda) prižigala svetilka, ker jc btla ta hiia globoko pod bregom, pak se fe mračilo v nji kal zgodaj tudi tedaf. ko dnevi niso bili kratki in deževni. Nekega takega ranega večera se fe zavalil Stanko na nizek tnal divan, a poleg njega fe sedel za mizo Laftč ter nizal pripovedko na pripovedko, kakor mati zaspanemu otroku bajke. Zunaj fo tumel dež in veter, nabijajoč vsako toliko s težkimi kapljami na steklo, in zdelo sc je, da je od nekdaj in da ostane vedno tako. _ Kaj naj delam tu ž^ koliko časa bo trajalo vse tako — je razmišljal Stanko, poslušajoč fcum nove pripovedke in dežfa. — Ob, kako jo ljubim in kako je želim z vso došo... a ona stara, vendar ... Akc se ne zgodi kaf Izrednega, bo tako. v=e tako, vse samo tako — je govoril sam sebi obupno. — fiel sem bil v službo sam. Noč, dež, velik dež. prav tako kakor sedaj. A zapovednika smo imeli straSno hudega, Nemca, in iaienovol se fe Bem. Mi smo ga imenovali Bum, ker ie vedno kričal srdito, a gla» mu fe bil debel ln močan, prav kakor pri bobnu — pravi boben — h pripovedoval La-$ič neumorno. — No, jaa ee ga vendar nisem bal. Bil sem mlad in zaljubljen, a v! veste, kaj se to pravi. K naši postaji je pripadalo devetnajst vasi, a nas je bilo le trojica Če me je on poslal kamoraibodi. jaz pa v Klenovac! Te noči bi moral Hti na Trnovem hol mu. on pa me le zopet zalotil v Klenovcu! — pet milj daleč od tam. — AH naj tc le pripovedujem — strasno s« fe razsrdiL — »Kaj, vi tukaj?« — me jc vprašal po nemški skozi zobe — in sam ogenj mu je sipal iz oči. — ZaSei eem — sem rekel jaz njemu — izgubil pot, stzaina tema fe bila. — A on je nadalfe skal name po nemški. — »Poznam jaz to temo; not kako pa je lo, da naletate vedno le v Klenovac in ravno v Slanino Cuio?- — Ona pa čeprav ni nič razumela, je, ko Je čula svoje ime, zbežala k materi za pregrajo ln fe začela jokati od samega strahu. Lašič fe opazil, da jc začel Stanko dragovoljno poslujati njegovo pripovedko, pak se je nasmehnil zadovoljno ter se zagledal v mokro okno. namenoma pustivši Stanka, da malo počaka. In videč, da fe čakanje podaljšal ravno loHko, kolikor treba, j'c zasukal velike brke ter privzdignil obrvi, kakor da hoče reči: »Lep junak sem bil tedaj. ali davno fe že temu. — Tedaj je prekinil svoj vzdih in začel zopet govoriti: — Takoj" me je odgnal od tam in ni me tožil. Vsi so ae čuditi, a me nL In faz sem bil marljiv v službi, ali tedaf je bilo tako: zalfubil sem se, zaljubil vanjo. tako. da nisem mogel ne jesti, nc spa-IL Samo kadil in pil sem vedno. Mislite pa, da je bila. lepa? NiU najmanje! Kasneje sem se za Tedel! tega: mafhna, plavkasta, a poleg tega fe imela na obrazu deset velikih madežev. On pa je ostal tam is ne vem, kaj vse fe govoril, ali od tedaj njena mati mi ni dala niti bkLzu- — Menda fo fe hotel za-se — je rekel Stanko, videč da fe Lašič slednjič obmolknil. — Ah, daf Ne zato. Bil fe oženjen in imel je petero otrok. Njena mati meni: ^Zaroči sc, kakor delajo pošteni moški, pak pridi v hišo, kadar hočeš — in če je nc moreš poročiti takoj, bo čakala — mlada fe (Dalje) JADRANSKA BANKA DeJ. glav.: K &>,000.000. Rezerve K 10,0001»00 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dun*J, Kotor, KranL Ljubljana, Maribor, Mefkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik. TRST, Zadar, Zagreb ObsviJ* vse v bančno stroko spadajoča posle. Sprejem« vloga na hranilne knjižice ter jili obrestuje po JVaV,. e v barcoglro promehi po 4*/«« Vloge, ki sc Imajo dvigniti samo proti pred hodni odpovedi, prejema po posebno ugodnih pogojih, ki sc pogodijo ci slučaja do s!uča|a Dsje v najem varnostne predale (safest Bančni prostori v Trstu se nshajafo: uk Ceste aR Rlaporrnlo, ul« S. Mfl<«le Telefon : štev. 1463, 179:1, 2976 Blagajna posluj« od 9 do 13 t! CMAM" Zavarovalna zadruga v Zagrebu« Ustanovljena leta 1R34. Podrainki v Trstu Bi. Uv^fols 1. IL b. prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju tn streli in zavaruje stekl. šipe proti škodi po razbitju. Sposobni krajevni zastopniki in akvlza-torjl ae sprejemajo po najugodnejših pogojih. jU