roMnina plalana v gotovini
LJUBLJANA, DNE 18. DECEMBRA 1935.
LETO 48. -
ŠTEV. 51.
DOMOLJUB
stane 18 Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. - Izhaja vsako sredo. Prostor ene drobne vrst.ee v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnin* Dopise in spise sprejema uredništvo .Domoljuba«. - Telefon 25-49. jnserate in reklamacije sprejema upravo »Domoljuba«. - Telefon 29-92.
Naše meščanske šote
Pred vojno smo imeli na Kranjskem eno samo ueško meščansko šolo in sicer v Krškem, a se ta je bila nemška. Sele neposredno pred vojno so jo ustanovili že v Postojni. Čeprav sla oili obe na jako dobrem glasu in se je tu in tam sprožila misel po ustanovitvi še ka-tere nove meščanske šole, jim na tedanji via-di oči vidno niso liili naklonjeni in so naletele zato vse lake želje le na gluha ušesa.
Po prevratu so se pa te razmere prav temeljito spremenile. Prvih par let smo jih ustanovili kar dva ducata in danes jih imamo že nad tri ducati, a še vsak dan beremo kje, da želi ljudstvo, naj se ustanovi nova meščanska šola. In to niso majhne šole. Mariborska ima n. pr. poleg temeljnih -1 razredov še k.ir osem vzporednic, po mnogo vzporednic ima pa tudi večina drugih. Po pravici torej lahko trdimo, da so se meščanske šole jako udomačile, da si jili ljudstvo želi m da je marsikje nanje pravi naval.
Toda veliko vprašanje je, če so si v tem pogledu res v skladu želje ljudstva, obisk teh šol, nj'!i potreba in pa njih koristi. Na ta vprašanja ni mogoče na kratko odgovoriti ne pritrdilno in ne zanikalno, temveč se nam zdi potrebno, da se z njimi podrobnejše poba vi mo tudi v našem listu, saj napolnjujejo ine.-čanske šole po veliki večini otroci naših bralcev in naročnikov.
Meščanske šole so potrebne in koristne, v kolikor izpolnjujejo svoj namen. Kaj pa je namen, oziroma kaj naj bi bil namen meščanskih sol? Odgovor je preprost in kratek: dati kmetu in obrtniku neko višjo splošno i/, brazbo, ki jo tudi ta dva stanova neob-1:■ 1 tio potrebujeta. Vsak obrtnik danes že na svoji koži čuti, kakšen napredek je zavzela obrt j io vojni in koliko večje so zahteve, ki se stavijo na obrtnika danes, nego je bilo to prod vojno. In še tisti obrtniki, ki korakajo z duhom in napredkom časa, se morajo boriti ■/. največjimi težavami, dočim so drugi izgubljeni. Izobrazba, splošna in strokovna, tudi povprečnega obrtnika, mora bili danes zato višja nego pred vojno, če hoče vsaj za silo uspevati.
Slično hi lahko trdili o kmetu Na Ce-šk in je imel n. pr. že pred vojno prav velik del kmetov srednješolsko maturo, v kulturnih zapadnih in severnih deželah najdemo velik odstotek kmetov z visokimi šolami, zato je doseglo kmetijstvo tam tudi tak silen napredek, dočim ne moremo mi nikamor več. Naš izvoz je n. pr. popolnoma ugasnil. Zakaj? Vsi poznavalci razmer bodo odgovorili, da v veliki meri zato, ker kakovost naših kmetijskih proizvodov na zunanjih trgih ni več konkurenčna. In zakaj to? Zato, ker smo v svojem kmetovanju zaostali za drugimi kmetijsko naprednimi deželami. Našega sira n. pr. sko-
ro nikjer več ne marajo, ker dobijo od drugod boljšega, zato tudi naše mlekarne nikamor ne morejo.
Naravnost usodno postaja za našega kmeta tis-to nesrečno stališče: tako je delal moj oče in tako moram tudi jaz. Kajti nihče ne pomisli, da je n. pr. oče kmetova! okrog leta 1900, dočim kmetuješ ti leta 1935 in da se je torej pomaknili medtem ves svet za 35 let naprej, dočim si ti natančno za toliko let — zaostal. In odkod ta konservativnost našega kmeta? Zaradi njegove pomanjkljive strokovne izobrazbe. Vsaj vsi srednji kmetje potrebujejo precejšnjo splošno in strokovno izobrazbo, da more korakati njih kmetovanje z duhom časa, in ti bi s svojim vzgledom potegnili za seboj tudi množico mplih kmetov, ki si večjega šolanja žal še ne morejo privoščili.
To splošno izobrazbo naj bi jim dajale meščanske šole, kajti pogoj za uspešno strokovno izobrazbo je vedno neka količina splošne izobrazbe. Fant z dvema razredoma ljudske šole ne more v srednjo tehniško šolo ali pa v srednjo kmetijsko šolo, ker bi tam sploh ne mogel slediti pouku. Seveda bi morala lniti pa tudi splošna izobrazba meščanskih šol prav izrazito usmerjena in prilagodena potrebam kmeta iu obrtnika in sicer določenim potrebam dotičnega okoliša. Na kratko bi zato lahko rekli, da bi moral imeti vsak okraj svojo meščansko šolo, toda vsaka meščanska šola prav za prav tudi svoj poseben učni načrt, ki bi čim najbolj odgovarjal potrebam in razmeram dotičnega okraja. Take
Minister o
Omenili smo že svoj čas, da je ugledni nizozemski minister Marchaut prestopil iz proteslantovske v katoliško Cerkev. Ko so ga radi tega mnogi napadali, je napisal knjižico »Moja obramba . V njej odgovarja tudi takole:
>... Nikdo v Nizozemski bi mi ne zameril, niti ne predbacival, če bi bil šel po stopinjah Rozenberga, Hitlerja, oziroma, če bi bil postal budist ali nekaj temu podobnega. Vse bi lahko naredil in vse bi lahko postal: vsem bi bilo vseeno, nikdo bi radi takega mojega koraka še ust ne odprl in ue izustil besedo neodobravanja samo ... katoličan nisem smel postati.. ,!
Kot minister sem imel priliko, da sem prišel mnogokrat v dotik s katoličani in katoliškim življenjem. Spoznal sem katoliški nauk in katoliško življenje. Poglobil sem v nauk katoliške Cerkve in se vživel v življenje katoličanov. Kdor se razumno poglobi v Evangelij, mora priznati, da ves nauk katoliške Cerkve izhaja iz evangeljske resnice. V na-
in samo take meščanske šole pri nas potre* bujemo.
Ali jih pa tudi imamo? Ne! Pri urejevanju ustroja naših meščanskih šol ni imelo iu nima ljudstvo, ali še bolje: tisti, katerim lil morale biti namenjene, prav nobene besede, kajti naše učiteljstvo in šolske uprave v vseli povojnih letih so stale na stališču, da imajo edino one komandirati šolstvo. Zato so tudi tako neznansko hiteli z odpravo krajevnih in okrajnih šolskih svetov. In kaj so nam ti strokovnjaki ustvarili, vidimo danes dovolj jasno na svoji koži. Mi meščanskega šolstva takega še sploh nikoli imeli nismo, kakršnega bi. potrebovali.
Kaj je naša današnja meščanska šola? Nič in vse. Ni ne običajna srednja šola, ni ne taka šola kot smo jo gori očrtali, ni strokovna šola, temveč morda vsakega nekaj, a v precej slabi obliki. Zato tudi vidimo, da se mladina po »maturi« na meščanski šoli le tedaj, če je prisiljena, vrača domov k očetovemu plugu ali v očetovo delavnico za vajensko mizo, temveč sedi in čaka doma na — državno službo v tej ali oni pisarni. Meščanska šola nam zato 110 vzgaja napredne kmete in obrtnike, temveč je fabrika za nižje uredništvo, katerega imamo že trikrat preveč. Množi le neskončne vrste brezposelnih polizobražen-cev, ki navadno niso za nobeno ročno delo več, ker se smatrajo vzvišene nad tem.
Če kdo to bridko resnico, ki jo vsi tako zelo čutimo, odkrito pove, je takoj ogenj v strehi in prizadeti »strokovnjaki« vsi ogorčeni protestirajo, toda to vprašanje postaja pri nas tako važno, da bo treba vsekakor nekaj ukreniti, kajti po dosedanji poti —- ne moremo in ne smemo več dalje.
uku katoliške Cerkve sem našel tisto Resnico, ki sem jo iskal vse življenje. V katoliški Cerkvi sem našel vesoljno, torej katoliško Cerkev, osnovano od samega Boga iti Jezusa Kristusa.
... Priznavam, da sem se dolgo boril s svojo vestjo, ali naj prestopim v katoliško Cerkev ali ne. Je še nisem popolnoma poznal. Mislil sem: kot svoboden človek sem se dra-gevolje podvrgel suženjstvu Cerkve s tako veljavo, kakor je papeška. Takrat nisem vedel, kar vem danes, da ravno v katoliški Cerkvi postanem iz sužnja — svoboden človek. To svobodo želim iz vsega srca vsemu mojemu dragemu narodu.«
Božična številka »Domoljuba« bo izšla že v ponedeljek, 23. decembra. Urejevanje bo zaključeno že v soboto, 21. decembra ob 12, na kar opozarjamo cenjene dopisnike in inserento
RAZGLED PO SVETU
..........Min.....»IM mu imunim I ........m................................ ———— ————m
Abesinsko-UaHjanska vojna
Pretekli teden je minul na afriškem bojišču skoraj v zatišju. Kakor običajno so se prednje straže tu in tam spoprijele, drugače sc pa na vseh frontah — vsaj po poročilih časopisja ni pripetilo nič pomembnejšega. Novi italijanski vojskovodja marša! Badoglio je začel razoroževati vse prebivalstvo v znsedenem ozemlju, kjer italijanski vojaki in delavci z vso naglico delajo dobre cestne in druge zveze z zaledjem. V drugi polovici decembra se pričakuje zopet večji italijanski bojni nas!op.
Italijani se opravičujejo zaradi bombardiranja na mesto Desie, o katerem smo že poročali. Trdijo tudi, da so iz nw»tn streljali 1111 italijanska letala s protiletalskimi topovi in strojnicami ter da je bilo mesto utrjeno. Italijanski vojski baje tudi ni bilo sporočeno, da se nahaja v mestu bolnišnica Rdečega križa in samo to je vzrok, da so letala bombardirala bolnišnico. Tem izgovorom pa evropska jav- i nost ne verjame in slejkoprej obsoja italijansko bombardiranje. Posebno ogorčeni so v Ameriki, kjer zahtevajo, naj državni predsed- ! nik kar uradno nastopi proti omenjenemu
činu. S tem v zvezi je zanimivo j najnovejše poročilo, da je Mussolini odpokli- i ca! z afriškega bojišča svojega zeta grofa Cia- j nija. voditelja italijanskih zračnih sil v Afriki. |
Pravi vihar ogorčenja po celem svetu pa je nastal pretekli teden radi mirovnega predloga, ki sta ga sestavila Francoz Lava! in An- '
glež Hoarc. Po tem predlogu naj dobi Italija pol Abesiniie, menda v nagrado, ker je Italija Abesinijo	Vsa
poštena in kulturna Evropa vidi v angleško-francoskem predlogu nič drugega kot izdajstvo načel Zveze narodov. Pričakovati je, da bo Svet zveze narodov, ki se sestane dne 18 decembra ta predlog odklonil. Zakaj, če bi obveljalo tako postopanje, potem bi mogle velesile kratkomalo razdeliti vsako državo. Zalo je verjetno, da bodo zlasti male države zavzele proti Laval-Hoareovem predlogu najodloč-nejše stališče.
Abesinija, ki še ni nobene bitke izgubila, odločno izjavlja, da ne odstopi Italijanom niti pedi svoje zemlje. V Rimu pa se ob tej priliki ponavlja znana povest	Naj-
prej so italijani Lavalov mirovni predlog pozdravil! l neprikritim veseljem. Potem pa so se premislili in italijansko časopisje je začelo v zadnjih dneh ostro napadali pariški sporazum. Pišejo, da Italija ne bo nikdar sprejela predloga, da bi se z Abesinijo pogajala kol z enakopravno državo. Za to, kar ji je ponudil pariški vsporazum glede dodelitve abesinske-ga ozemlja, da se Italija sploh ne zmeni Izključena sc pogajanja, če se Italiji že v naprej ne prizna vse abesinsko ozemlje, ki leži med Eritrejo in italijansko Somalijo itd. Slovenski pregovor pravi:	Vi-
deli bomo.
sem z njim »kupno v inozemstvu in donta v novi državi in vem, kaj lahko on stori. Prepričan sem, <Ia bo ludi pod njegovim vodstvom šlo vse dobro. Ce Bog da, bom lahko še nekaj časa opazoval v miru Vaše delo. Prosim Vas, da storite vse za prospeb naše skupne domovine. — Dne 18. decembra 1935 je sklicana seja parlamenta v svrho volitve predsednika. .Med vladnimi strankami glede volitve ni soglasja. Eni so za dr. Beneša, drugi za profesorja Nemca. Težko je uganiti, kdo (»o prodrl. Kakor se čttje, bodo za dr. Beneša glasovali: češ-kosl. narodni socialisti, češki,-I. in nemški socialni demokratje, češkosd in nemški katoliški stranki in komunisti. Profesorju Nemcu pa bedo oddale glasove češkoslovaški in nemški agrnrei. obrtne stranke, Kramarževo narodno zjedinjeiije in Uajdini nemški fašisti. Bi ž'črt a številka Domoljuba, bo že o izvolitvi lahko kaj več povedala.
AMERIKA
AVSTRIJA
s Moliti b» treba. Te dni je poslal avstrijski nadškof Waitz duhovnikom in vernikom sv i je Škofije poslanici, kjer med drugim piše tudi to-le: Ali tli boj proli Cerkvi danes večno bolj splošen in pomnožen. Ali že ni tu in tam prišlo do krvavega preganjanja? K temu pridejo še mnoge težave naše domovine in tisočere potrebe družin. Če kdaj. nant je poirebna zlasti danes posebna pomoč od zgoraj. Za to pomoč pa moramo mnogo in vztrajno moliti.-;
s Korotanski drobiž. Veliki celovški hotel Kaiser von Osterreich. je kupil na dražbi i 'vrtni svet za nadaljevalno šolstvo za vsoto '213.808 šol. Hotel bodo preuredili v obrtno šoto. — Na Brnei je umrla 80 letna Marija Otinik. — V Ribnici je umrl trgovec Franc Waschner - Pri Trgu je pogorela ta mošnja tovarna za lepenko." — V Vovbrnh je umrl 80 let ni Luku Starmož.
BANKA BARUCII
11, Hm« Aainer. Pariš
<'>»««»»'t-mnioi denar v lusostavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kiirzu. Vrši vse ban6ne posle najltulantneje
Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksera-burgtt sprejemajo plačila na naše čekovne račune, HH.lllJA Ho MM-64 Bin»«ll«». FRAKCIJA: 1117-94 I'triu. B6WS-IHU; V. <IJR-*i tM. Dimni. MIKgHIMM: N. 596? LomilHrari}.
N« zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakazni««
i
nemčija
s Hitlerju se ue mudi. Zadnjo soboto se je v nemškem zunanjem ministrstvu v Berlinu nenadoma oglasil angleški veleposlanik. \ imenu svoje vlade je zaprosil, da naj Hitler takoj odgovori, če je pripravljen v najkrajšem času uredili vsa viseča evropska vprašanja. Ta vprašanja pa so: sk'ipni letalski sporazum za zapadno Evropo, omejitev oboroževanja in pa ureditev podonavskega vprašanja. Hitler je bil nad tem nenadnim korakom i/ Londona zelo začuden in je dal vedeti, da misli, dn ni mogoče rešiti vseh teh vprašanj, preden se ne konča vojna med Italijo in Abesinijo Misli se tudi. dn je bil ta pritisk na Nemčijo domenjen v Parizu med Hoareom in Lavalom.
češkoslovaška
s Odstop češkoslovaškega državnega predsednika. Dne 14. decembfa 1935 je državni predsednik v pričo najvišjih državnih čini-teljev v gradu Lanu izjavil sledeče: Služba predsednika republike je težka in zahteva vse sile. To delo pa prehaja sedaj že moje moči in zato odlagam predsedstvo republike. Štirikrat sem bil izvoljen za predsednika republiko. Zato samo prosim, da naj ohrani naša država tiste temelje, ki slone na načelih, »z katerih je bila ob zaključku svetovne vojne rojena. Hotel sem hibi pravičen vsem narodom iu vsem plastem ljudstva. Za svojega naslednika priporočam dr. Beneša, delal
s Tudi Boga Sinu priznavajo V govoru 1 na skupščini Kolumbovih vitezov jo dejal prejšnji guverner zvezne države Njujorka, Sinilh. tudi sledeče: Združene države so krščanska zemlja. Mi smo edina država, ki je na svoj deuar napisala besede: „.Vli zaupa-j iik> v Begu." Mi ne priznavamo samo Botra : Očeta, ampak ludi Boga Sina, saj svoje do-| kumente vedno izpopolnimo z besedami: j „Y tem letu našega Gospoda".
i drobne novice i
K n/i tint drevesca je prepovedala italijanska fašistična si t anka.
Kolera se j« pojavila med italijanskimi vojaki v Somaliji.
35.(MM tonsko bojno ladjo je začela graditi Francija
Proti odobritvi pusojiia sovjetski Rusiji se je izjavila zveza angleških trg. /.bornir.
Eksplozija je iiastnla na grški ladji ls-riiini , ki je vozila večjo količino bencina za italijansko Musavo.
Nemški lisi i s« začeli zopet i:«ha,j;<ti na Južnem Tirolskem. Kaj pa slovenski?
Plače je povišala italijanska vlada vsem oficirjem in vojakom, ki služijo v Afriki.
| Nkjj Tik 4,1 »se priložnost naročile pii
CBnfpaim Binarni s ljubil!.
Nizozemski paruiki ue pristajaj« več v
italijanskih pristaniščih, ampak v francoskih.
Angleški komunisti so prijavili vstop v angleško delavsko stranko. Ali bodo sprejeti?
Okoli štiri milijone porok je na leln v celi Evropi,
8-J let že ima češkoslovaški državni predsednik Masnrvk. Ivi se je te dni odpovedal visoki službi.
Veter goni v Nemčiji 13 tisoč industrijskih podjetij.
PasiJonske igre so uvedli na Japonskem. Ostavko j« podala španska vlada; novo sestavlja desničar Miguel Maitrn
Svoja poročna prstana za zlati zaklad sta darovala italijanski krat; in kraljica.
Nov« bolgarsko vlad« jo sestavil Kjosej-vanov.
Maje se Lavalova francoska vlada. V Nemčiji nadaljujejo s preganjanjem in
zapiranjem katoliških duhovnikov iu redovnikov.
Novi banski svetniki
Gospod notranji minister dr. Korošec je razrešil dosedanje člane banskega sveta in imenoval nove, ki jih priobčujemo v sledečem redu: za okraj Brežice: Tratnika Josipa, župnika in duhovnega svetnika v Rajhenburgu; za okraj Celje: Kudra Ludovika, posestnika pri Sv. Pankracu-Bizoviku, obč. Griže; za mesto Celje: Mihelčiča Alojza, posestnika in predsednika celjske mestne občine, in Stermecke-ga Rudolfa, trgovca in podpredsednika celjske mestne občine; za okraj Črnomelj: Bitnar-ja Pavlina, dekana in župnika v Črnomlju; za okraj Dolnja Lendava: Klekla Josipa, župnika v pok. v Crensovcih;za okraj Gornjigrad: Steb-lovnika Martina, posestnika in predsednika občine Šmartno ob Paki; za okraj Kamnik: Štrcina Ivana, posestnika in predsednika občine Kaplja vas; za mesto Kamnik: dr. Vidica Franca, vladnega svetnika v p. v Kamniku; za okraj Konjice: Šeliha Janeza, posestnika v Bezini; za okraj Kočevje: Škrabca Stanka, posestnika in gostilničarja v Ribnici; za okraj Kranj: Brodarja Ivana, posestnika v Hrastju pri Kranju; za mesto Kranj: dr. Sabothyja Be-na, odvetnika v Kranju; za mesto Tržič: Ma-jeršiča Ivana, poslovodjo usnjarne v Tržiču; za okraj Krško: Anžiča Josipa, dekana in župnika v Škocjanu ;za mesto Radeče: dr. Jereba Petra, notarja v Radečah; za okraj Laško: Križnika Filipa, rudniškega strojnika v Lokah; za okraj Litija: Galeta Josipa, posestnika in predsednika občine Trebeljevo; za mesto Višnja gora: Štruklja Franca, posestnika in lesnega trgovca na Polici; za okraj Ljubljana: dr. Breclja Antona, zdravnika v Ljubljani; za mesto Ljubljana: 1. dr. Adlešiča Jura, odvetnika; 2. Avseneka Ivana, trgovca; 3. dr. Ravniharja Vladimira, odvetnika in bivšega predsednika občine; 4. inž. Šukljeta Milana — vsi v Ljubljani; za okraj Ljutomer: Stuheca Alojzija, posestnika v Stari novi vasi; za okraj Logatec: Hafnerja Jerneja, župnika v Starem trgu; za okraj Maribor desni breg: dr. Schaubacha Franca, okrožnega inšpektorja v p. in odvetnika v Mariboru; za okraj Maribor levi breg: Serbineka Ivana, veleposestnika v Vrtičah; za
Ljubljana ima
Postavljena sla bila s kraljevim ukazom dr. Juro Adlešič, odvetnik v Ljubljani, za predsednika mostne občine Ljubljana in dr. Vladimir Ravnikar, odvetnik v Ljubljani, za podpredsednika mestne občine Ljubljana.
Z odlokom ministra notranjih del z dne 14. decembra 1935 so razrešeni dolžnosti vsi dosedanji člani občinskega odbora mestne občine Ljubljana in so postavljeni ti-le noW člani občinskcea odbora:
t. Andrejka Viktor, polkovnik v pokoju v Ljubljani;
2.	Dr. Ažroan Josip, odvetnik v Ljubljani:
3.	Babnik Anton, knjigovodja v Zg. Šiški 126;
4.	Baš Jože. uradnik in posestnik, štepanja vas št. 69;	.
5.	Dr. Bohinec Joža, direktor Ol!/D v Ljubljani;
6.	Borštnar Franc, železi..ški inšpektor v p. v Ljubljani;	, ,,
7.	čeme Franc, gostilničar, Zaloška cesta 57;
S. Cerne Josip, posestnik v Zgornji šiški; _
9. Dr Debevec Frane, zdravnik v Ljubljani;
tO. Dermaslja Karel, profesor v Ljubljani;
11.	Florjančič Izidor, posestnik v Drav jah,
12.	Gersinič Anton, ravnatelj TPD v Ljubljani;
13.	Hribar Rado, industrijalec v Ljubljani;
14.	Inž. Horvat Alojzij, vseučibški profesor v Ljubljani;	. , ,.
15.	Jure Evgen, profesor v p. v Ljubljani;
mesto Maribor; 1. dr. Leskovarja Josipa, odvetnika; 2. Rozmana Petra, tajnika Jugoslovanske strokovne zveze; 3. dr. Ravnika Rudolfa, odvetnika — vsi v Mariboru; za okraj Metlika: Nemaniča Jožeta, posestnika v Ze-lebeju; za okraj Murska Sobota: Bačiča Franca, posestnika in vodjo posojilnice v Gornji Lendavi; za mesto Murska Sobota: Bajleca Franca, odvetniškega pripravnika v Murski Soboti; za okraj Novo mesto: Zupanca Alojzija, župnika v Šmihelu pri Žužemberku; za mesto Novo mesto; Vebleta Demetra, odvetnika v Novem mestu; za okraj Prevalje: Ku-govnika Jurija, posestnika in rudniškega kovača v pok. v Prevaljah; za okraj Ptuj: Janže-koviča Alojza, posestnika v Sterjancih; za mesto Ptuj: dr. Visenjaka Alojza, odvetnika v Ptuju; za okraj Radovljica: Jana Jakoba, posestnika v Podhomu; za mesto Jesenice: Ar-neža Petra, posestnika in tovarniškega delavca na Jesenicah; za okraj Slovenjgradec: inž. Vrhnjaka Vinka, posestnika in predsednika občine Pameče; za okraj Šmarje pri Jelšah: Zo-renča Alojza, posestnika in gostilničarja, Sv. Peter pod Sv. Gorami. Za mesto Kočevje ostane kot član banskega sveta dr. Sajovic Ivan, odvetnik v Kočevju, ker ni bil razrešen,
16.	Jarc Franc, posestnik v Črni vasi;
17.	Jenko Avgust, posestnik v Ljubljani:
18.	Dr. Knmušič Josip, odvetnik v Ljubljani;
19.	Klinar Peter, bančni ravnatelj v Ljubljani;
20.	Dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik v Ljnb-Ijani;
21.	Kocmur Alojzij, ravnatelj in posestnik v Ljubljani;	.
22.	Dr. Koru n Milan, odvetnik v Ljubljani;
23.	Kozainirnik Viktor, knjigovodja v Ljubljani;	r . .
24.	Kralj Ivan, trgovski poslovodja v Ljnb-liani;
25.	Kranjc Silvo, profesor v Ljubljani:
26.	Dr. kušej Rado, vseueiliški profesor v Ljubljani:	..
27.	Inž. Lah Rado, ravnatelj Kmetijske družbe V Ljubljani;	.
28.	Likar Slnnko, tajnik OUZD v Ljubljani;
29.	Lužar Fortunat, banovinski šolski nadzornik v j), v Ljubljani;
30.	Inž. Majce Alojzij, ravnatelj banke >»la-vije« v Ljubljani;
31.	Malpaj Ione, pleskar v Ljubljani;
32.	Martinčič Avgust, ključavničar v Ljub-
ljani;	, t i.
33.	Mnsič Pavel, železniški	kontrolor v Ljubljani; T . ,
34.	Mišvelj Miho, mizar in	posestnik v Ljubljani; , . T • 1 i ■
33. Musar Jože, mesarski mojster v Ljubljani;
36.	Novnk Avgust, zuseb. uradnik v Ljubljani;
37.	Novak Franc, posestnik na Viču;
38.	Oražem Josip, posest, in trgovec na Selu:
39.	Osana Josip, profesor v Ljubljani;
40.	Pavlic Ferdinand, gostilničar na Glincah;
41.	Pavlin Ivan, posestnik in dežnikar v Ljubljani;
42.	Slapar Bluž, delavec v Rožni dolini;
43.	Smersu Rudolf, pravni referent OlIZD v Ljubljani;
44.	Soss Karel, trgovec v Ljubljani;
45.	Dr. Stanovnik Ivan, odvetnik v Ljubljani;
46.	Dr. Štele Franc, konservator v Ljubljani;
47.	Stojer Rajko, ravnatelj in hišni posestnik v Ljubljani:
48.	Sušuik Stanko, zasebni uradnik in posestnik v Ljubljani;
49.	šalehar Franc, višji poštni kontrolor v Ljubljani:
50.	Tomažič Franc, arhitekt v Ljubljani;
51.	Usenik Ivan, gostilničar v Ljubljani;
52.	Vidmar Josi|>, učitelj v Ljubljani;
53.	Wester Josip, šolski nadzornik v pok. " Lj ubljani;
54.	Zupan Miroslav, stavbenik v Ljubljani.
Dobra knjiga —
dobra prijateljica
Citanje dobrih knjig je eno najučinkovi tejšiti sredstev za izobrazbo, vero, značaj in poklic.
Knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prečital, tudi ui vredna, da jo prečitaš enkrat.
Dobra knjiga te obvaruje nevarnega brezdelja in te notranje obogati.
Kdor brez skrbi in brez izbire je vse, kav dobi, si pokvari želodec; in kdor na isti načir vse čita, si pokvari svoj značaj.
Marsikatera knjiga je pokvarila toliko duš. da je število teh duš večje kakor število besed v knjigi.
Ne čitaj samo ene vrste knjig; po romanu sezi za posvetitev, potem življenjepis, poljudno znanost itd.
Citanje slabih knjig je poleg duhovna škode tudi velika potrata dragocenega časa.
Povej, katere knjige čitaš in povedal ti bom kilo .-.i.
V Ženevi so brezjx)scliu razdejali več hiš. Sedaj bodo sojeni.
KAJ JE NOVEGA
Povodenj v južni Srbiji
Velika povodenj je bila pretekli teden v nekaterih krajih v južni Srbiji. Med drugimi je bilo precej prizadeto Skoplje, Vardar je tako narastel, da so bili stebri Dušanovega mostu pod vodo in da je voda začela udarjati ob boke tega inostu. Mesto okrog Debar Mahala je bilo popolnoma preplavljeno in je odrezano od ostalega mesta. Policija na konjih je brodila po vodi in odnašala na varno otroke. Vojaštvo pa jc z Dušanovega gradu z reflektorji razsvetljevalo mesto, s čemer je olajševalo reševalna dela. Ponoči sO bili stavljeni na razpolago vozovi za reševanje. Kdor ni hotel prostovoljno zapustiti svojega stanovanja, je bil odveden s silo na kraj, ki ga voda ni ogrožala. — Neko podjetje je pripeljalo v Sko-
plje pol vagona rib ter jih spravilo tamkaj v bazen. Tudi te ribe je voda odplavila s seboj ter tako povzročila ogromno škodo. Lepi živalski vrt je bil ob priliki te povodnji popolnoma opustošen. V Velesu je Vardar za tri metre narastel nad običajno višino. Tam se je vrgla v vodo tudi neka ženska. Iz Bitolja poročajo, da je tam povodenj povzročila za okoli 1 milijon dinarjev škode. Zelo dobro se je obnesla telefonska mreža javne varnosti. Lahko se je sproti ugotavljalo, odkod voda dere ter se je na ta način reševalno delo lahko spo-polnjevalo. — Notranji minister dr. Anton Korošec je že nakazal kot prvo državno pomoč 100.000 Din.
Za čiščenje in obnavljanje krvi
je PLANINKA zdravilni čaj dober regulator. Kadi tega učinkuje 6 12 tedensko zdravljenje s PI.ANINKA-čaiem BAHOVEC izredno dobro pri slabi želodčni prebavi in zaprtju,
pri slabem in nerednem delovanju črevesja in napetosti telesa,
pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi.
pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih (zlati žili),
pri obolenju jeter,
pri oervozi in živčnih boleznih.
.-.alitevalte v lekarnah tireono PLANINKA-caj BAHOVEC za 20 Dm paket, ki vsebuje samo tcdal pravi PLANlNKA-čaj. kadar le paket zaprt m plombiran ter nos) naslov proizvajalca:
Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana
IM
osebne vesti
. Ur. HJOMll. Vil. 31.
d Od »liberalnega« režima pregnani ravnatelj II. drž. real. gimnazije v Ljubljani g. dr. B. Remec je po štirih letih pregnanstva dne 13. decembra 1935 zopet prevzel svoje mesto.
d 70 let je dopolnil znani ljubljanski knji-gotržec in založnik Lavosiav Schwentner.
d Sedemdesetletnico rojstva je praznoval Franc Šuštaršič, ugledni posestnik in gostilničar v Klancu pri Kranju,
domaČe novice _
d Konferenca izvršilnega odbora katoli-škegfc episkopata se je vršila pretekli teden v Zagrebu. Razen o šolskem zakoniku so razpravljali naši cerkveni knezi tudi o konkorda-tu s sv. stolico, čigar končna potrditev
d Povišana dobava premoga iz naših rudnikov. Ministrski svet je zvišal mesečne dobave kočevskega premogovnik,-« od 200 na 800 ton in je s tem obratovanje kočevskega premogovnika zagotovljeno. Tudi belokranjski premogovnik bo zopet dobavljal premog železnici.
d Katastrsko upravo dobi Kamnik. ke>- se je občina zavezala, da bo to upravo sams vzdrževala
d Spremenjene občinske meje. Notranji minister dr. Anton Korošec je podpisal uredbo o izločitvi krajev Voglje, Voklo, Hrastje in Prebačevo v kranjskem okraju iz občine Trbo-je in priključitvi k občini Šenčur ter uredbo o izločitvi kraja Ivanševci v murskosoboskem 4"
okraju iz občine Križevci in priključitvi k občini Prosenjakovci v istem okraju.
d Novo zastavo so dobili rudarji v Hrastniku. Stala je 8500 Din. Eno tretjino so žrtvovali rudarji in nameščenci, ostalo je dala družba. Staro zastavo so rudarji izročili svoji za-ščitnici sv Barbari v varstvo.
d Združenje trgovcev za okraj Maribor je sklenilo da za letos odpade vsaka dcliiev koledarjev in nagrod ob novem letu.
d Novi občinski svet je dobil Ptuj. Za predsednika občine je imenovan dr. Remec Alojzij. odvetnik v Plujti, za podpredsednika pa Cvikel Ivan. trgovec ravnotam.
d Novo upravo je dobil« okrajna hranilnica pri St. Lenartu v Slov. goricah. Predsednik je Mursčak Janez, župan okoliške občine
d Pii novi šolsk; zgradbi v 'vleriboru so zidarska dela že toliko napredovala da so 14 decembra že slavil: obKojni likof .
d Občina Ribnica-trg se /druži z občino Ribnica-okolica. Tako je odredil notranji minister dr Korošec.
d 522 šolarjem jc dalo obuvalo božičnica v Trbovljah. Prispevali so polejs drugih občina. premogokopiia družba in šolski odbori.
d 17.000 m blaga v vrednosti 250 0. 0 Din je dala kralj, banska uprava z,- revne šolarje. Čeprav je podpora izredno vel'ka, sta mogla biti na šolali, ki so zu podporo proidle, obdarovana samo na ip!r'.io le 1 — 2 u'enca. Torej kaplja v morj-:' Pa hva'a Rogu in ban«.:ki uprav- tudi za to žrtev
d Podpo-" ; ''ništvo So^sivikflj dciir- ev
ve prevzame zopet vse posle stari izvoljeni odbor.
d Posebna navodila glede zaposlovanja tujih državljanov je izdala banska uprava Dravske banovine. Točne podatke o tej zadevi ima »Slovenec, z dne 10. decembra 1935.
d Prvo smrtno obsodbo po osvobojenju je izreklo te dni podgoriško sodišče v Črni gori. Število prestopkov je še vedno v Črni gori najmanjše v vsej državi.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prozen želodec kozuiee naravne »Franz-Josef grenčlce«.
d Novi dokaz potrebe zakona o minimalnih mezdah. Kakor poroča Politika si povečuje neki tvorničar iz Niša svoj dobiček na naslednji način: Delavka, ki dela v njegovi tvornici, mora delati prvi teden sploh zastonj. Po prvem tednu pa dobiva 8 Din na dan, pa če dela tudi 10 ur. Na ta način seveda delovne sile ne veljajo tvorničarja dosti in s takšnimi mezdami z lahkoto tekmuje z drugimi podjetji. Z zakonom o minimalnih mezdah (najnižje dopustnih plačah) bi bilo treba takšni umazani konkurenci napraviti konec. Pa še iz. drugega razloga! Kaj bi bilo, če bi vsi tvor-ničarji tako sramotno plačevali svoje delavce! še sedaj obupno slaba kupna moč delavstva bi padla pod ničlo. Komu pa naj bi potem tvor-nica prodajala blago! Zato pa naj bo že izdan zakon o minimalnih mezdah, da se napr..vi takSnemu gospodarsko škodljivemu odiranju konec, če so socialni raziogi preslabotni, da bi dosegli tak zakon.
d Iz zaporov okrožnega sodišča v Novem mostu je pobegnil znani vlomilec Jože Urbanč. Pa se ni dolgo veselil svobode. Orožniki so ga izsledili v Seidlovi šupi, skritega v mrvo, in ga odpeljali nazaj v zapore. Urbanč je pobegni! na ta način, da je pazniku TeSarju. ki mu je prinesel vode, potegnil bajonet iz nožnice in Tešarja na hrbtu hudo poškodoval.
d Tuje potepuhe nam vtiholapljajo. Avstrijske oblasti so začele izganjati naše državljane in tudi takšne, ki so živeli desetletja v Avstriji in si tam priborili tudi razne pravice. Se lepše pa je to, da so začele v našo državo vtihotapliati tudi tuje potepuhe.
;l Obsodbe. Z obsodbo državnega sodišča za zaščito države so. zaradi zločinstva vohunstva v korist neke tuje države obsojeni: Franc Zagoda, tesarski pomočnik iz Hotedršice, na 15 let ječe in trajno izgubo častnih pravic; Jnnez Kogovšek. delavec iz Hotedršice, na 10 let leče in trajno izgubo častnih pravic; Frane Rupnik. tesar i/. Hotedršice, na 10 let jete in trajno izgubo častnih pravic; Franči-škr. Rupivk delavka iz Črnega vrha v Italiji, ne 10 let ječe in trajno izgubo častnih pravic ler na izgon iz države; Janez Zagoda, kmetovalec iz Hotedršice, je oproščen.
in usiežl etKfc" v Alj-ril;*«-
pod upi :- »o 'nemil »i -.i val
\\ |e bilo vet
o svobodo. N.' leo: .:•'<; odloka Lmskr upra- I
Zn obnovitev
naročnine
za prihod' ie leto 9M) piejmejo vsi p. n-naročr iki
položnica
v pohodni! 52. štev »J i nioljuba . Vljudno pros"n:\ da pri o^pivn-u fvth^dnie "l)o-inoljubove'- izdaje \ <.if< pazi. da i.e pokvari v 1 r - / c r* e pt>'ožnice.l
TUNGSRAM
NITKA V DVOJNI VIJAČNICI
IZ DOMAČE POLITIKE
d Po osmih letih prve svobodne občlr.siie volitve so bile preteklo nedeljo na Ježic.i pri Ljubljani. Kandidatna lista Severja Franca mi. je dobila 547 glasov in 23 odbornikov. Nasprotna .Dovčeva lista, okrog katere so re združili liberalci, samustojneži in socialni de-mokratje, pa je priborila 136 glasov in 1 odbornika.
d V notranjepolitičnem pogledu je pretekel minuli teden v znamenju raznih posvetovanj, ki jih je imela tako vladna večin i, kakor opozicija. Dva lepa javna shoda, na katerih sta govorila minister dr. Krek in Franjo 2ebot, stu se vršita v Celju in Braslovčah.
d Socialisti nameravajo zaprositi notranjega ministra za dovoljenje, da se obnovi jugoslovanska socialistična stranka, katere ustanovitev pripravljajo. — Ali je rdečim res potrebna nova stranka? Dvomimo. Ali se niso, kot so pokaž-.ale občinske volitve, že zvezali »na življenje in smrt' z meščanskimi (polarji«?
d Zakaj še nima Jugoslavija kardinala. Pred nedavnim časom je bilo imenovanih več novih kardinedov. Ob tej priliki so nekateri listi v Jugoslaviji izrazili svoje nezadovoljstvo nad tem, da med novimi kardinali ni nobenega Jugoslovana. Od tedaj gredo nekateri listi še dalje in pogrevajo misel, da je v tem videti neko posebno nerazpoloženje Vatikana do Jugoslavija, ker nismo dobili kardinala. Sicer nismo od nikogar pooblaščeni, da o tej stvari dajemo izjave, vendar se nam zdi, da ni treba daleč stikati za razlogi, zakaj je tokrat izpadel jugoslovanski kardinal. Jugoslavija pač še nima s konkordatom urejenih razmer s sv. Sto-lico, oz. konkordat je že podpisan, ni pa še potrjen od skuščine. Kdaj se bo to zgodilo, —• pa ni stvar Vatikana, ampak Jugoslavije. Mislimo, da potem tudi ne bo daleč imenovanje kardinala iz Jugoslavije.
d Vse odloke bana dravske banovine, glede razrešitve župana in nekaterih članov občine Ježiea, ki so bili razrešeni svojih občinskih dolžnosti, je upravno sodišče v Celju potrdilo.
d »Kar tvori moč in jakost države, je treba združiti v enih rokah.« Velik shod Jugoslovanske radikalne zajednice je bil to dni v Mla-denovem. Govoril je minister za gozdove dr. Jankovič, ki ie povedal z ozirom na združeno opozicijo tudi tole: Ako je to, kar nas deli, vprašanje državne ureditve, je dolžnost nas
politikov, da gremo odkrito pred narod in da povemo, kako pojmujemo ureditev države, Naše stališče glede državne uredilve je jasno. Mi smo to poudarili v programu Jugoslovanske radikalne zajednice. Naše stališče je, da se imata država in narodno življenje urediti tako, da bo najbolje ustrezalo koristim naroda, to se bo pa uredilo s krajevnimi samoupravami. Nanje je treba prenesti vso tisto oblast, ki je narodu najpotrebnejša, tisto, kar tvori bistvo državnega življenja. Kar tvori moč in jakost države, je pa treba združiti v enih rokah. To je naše stališče.
Hranilnica ii nm\m
registr vana zadruga z neomejeno zavezo
v Kamniku
Šotna s «v. 22 (v astnl hiši)
Hranilne vloge obrestuje po dogovoru
do 5°/0. .
.lama vo pr« sesr« večkratno vrednost vseh vlog.
NOVI GROBOVI
d Kmalu tam se vidimo... V Podnartu je umrl mizar France Vovk. — Ni Viču so pokopali zasebnico Ivano Kopač.--V Ljubnem ob
Savinji je odšel v večnost posestnik in lesni trgovec Anton Sem. — V Prigorici pri Dolenji vasi je mirno zaspal v Gospodu Janez Kopirni. — Nagloma je preminul višji davčni upravitelj v p. Ernest Kobler. — V Metavi pri Št. Petru niže Maribora je zatisnila svoje trudne oči Rozalija Kranjc, mati tajnika JRZ v Mariboru g. Marka Kranjca. — V Laškem so položili v hladni grob Antonijo Kokol roj. Šepe-tavc. — V Brežicah so pokopali Ignacija Su-pana, šol. upravitelja. — Pri Sv. Barbari v Halozah jc odšel h Gospodu po večno plačilo dijak Ivan Gabrovec. — V Novem mestu je zaspal v Gospodu 82 letni Tomaž Romih, ravnatelj krške meščanske šole v pokoju. — V Ljubljani so umrli: Ivana Kosmač roj. Prime, soproga železničarja Ozebek Ana, poročnik Martin Žmavc, posestnik Valentin Bergant, vdova kapitana Amalija Kunschitz roj. Ogrinz, strojevodja v pok. Maksimilijan Proft, Marči-ca Turk, poštni poduradnik v p. Franc Cerne, davčni nadupravitelj v p. Ernest Kobler in trgovski poslovodja v Trebnjem Fric Thuma.
NESREČE_
d Pri padcu si je zlomil nogo 12 letni dijak Milenko Kobentar iz Radovljice.
d Smreka je padla na roko Jerneju Sajov-cu v Planici. V bolnišnici so mu raznircvarjeno levico morali odrezati pod komolcem.
d Ko je padla po stopnicah, si je zlomite nogo dninarica Kuhar Ivana iz Beričevega pri Dolu.
d Močna veja ga je udarila po glavi. V
gozdu pri Verdu se je mudi! s svojim hlapcem mladi gospodar Ignacij Furlan, Pri sekanju drevja ga je udarila močna veja s tako silo po glavi, da mu je popolnoma razbila lobanjo in je bil Furlan na mestu mrtev.
d Pri padcu na zaledeneiem trgu si je zlomil nogo policijski pristav dr. Dragotin Jug v Mariboru.
d Nos do lobanje mu j« presekal. V želez-niši delavnici v Mariboru je pri razdiranju vagona padel kos pločevine delavcu Josipu Gosaku na glavo ter mu presekal nos do lobanje.
DOBRO ČTIVO
k Daruj se Bogu. Sedma knjiga Nebeških rož«, Ljubljana 1933. — Zadja leta smo dobili veliko lenoslovioi. knjig za prijetno ozvodrilo, dobrih nabožnih knjig zn ■•< sko branje pa mitu . )ma.i.jku,ie. Zato smo .se razveselili piv v	c knjige »Daruj
se Bogiu, ki je na glasu kot ena najbolP ■ če ne sploh najboljša Knjiga za duhovno berilo. Knjiga je primerna, da vodi vse -ta-nove in vsako .starost na poti duhovne popolnosti. V njej ni nikakega umetničenja, ne razodeva izredne učenosti, vendar zadovolji izšolanega in nešolanega citate!j;,. — Vsem nam, ki nam jo evharistični kongres vzbudil hrepenenje no večji ljubezni do Bu-"a bo ta knjiga predragocon si>oniiii na > -lepšo dni. ki smo jih doživeli, iu če tudi moramo nekaj žrtvovati, bomo to radi .storili, saj nam bo branje prelepega dela obilo poplačalo vse izdatke. Elegantno knrtonirnna knjijrn stane Din 2il—. v celo platno vezana Din 25.— in se naroča v Ničmanovi prodajalni v Ljubljani, Kopitarjeva ulica št. 2 in v deu-eih t.-n iio-nrnab
k Drobci. Dva in šestdes?t petmiin-tnih govorov. V stolni cerkvi sv. Nikojala v Ljub'mi govoril dr. M'hael Opeka, stoln' kanonik in uč:'eti govorništva na vseučilišču v LjirbPani. ?a!ožMa |'o;osl> vanska knjigama v Liubljani. Kniiga s'ane nevezana 24 Din, vezana v rolplabto 32 Din. - N?š n.*'boljši ccrVveni govornik dr. Ondr* 'e v fei knji?i zbral celo vrsto 9V0'i'h zani:nivih kratkih govorcv. Govorniku tli lahko sestavliati take krao«.? povore. Zelo sc ie treba truditi, ako hoče It—o misel, ki naj io poslušalci odneso iz cerkve domov v kratkih, na vembr iasnih besedah razložiti ,'n utemeljili. Dr. Optiki se ;e to rocolrotna posrečilo Za*o bo ta kini^a dragocena zakladnica za duhovnike, oa tndl neduhovmVi io b"do s pridom lahko vzeli v roke in »o rabili za duhovno brane ob nedeliah in praznikih. Obenem s to kioipo. priroročamo svojim či'talel'em tudi voliko zbirko družili noverov isie«^ pcvonriika. ki jih ie izdal v 25 zve/Viii. Vse ctobile ro ugodnih cenah v Jugoslovanski kujigirni v Ltublianl.
t; Za 25 Din že dobiš na 258 straneh nanl«ane snom i ne nn svetovno vojno, iznod peresa VinUa V. Gaberca v Celiu. Knjiga je izšla v samozaložbi pod naslovom 'Urez slavo in zanimivo onlsuje raznovrstne doživljaje g. pisatelja na bojišču in ujetništvu. Kakor nalašč za dolge zimske večere
Pri korpuieninili Hudefe
se izknžo naravna
Fram-Josefova
grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoč« sredstvo proti zaprtju, katera so uporablja bron posebne dijete. Franz-Joseiova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah i mineralnimi vodami.	Ogl rcir. S. br. 30474/35.
Tudi mi se bojimo tiste ga,
« «	m »« js »w
m se boji krtza
Pri nere«l«i stoiki,
napetosti črev vsled zapeke, odvaja naravna
grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravnici praksi se uporabi a. Fr«ox-Joselova voda s polnim uspehom pr odrasl h kakor tudi pri otroc h
Ji«*«. r>o min. soc. pol. in nar. uir. S br. 154SA, 25. V. 35.
Veliki olimpijski /ven, ki a> uli!i. da bo zvonil na berlinski olimpijadi. ima 2.80 m |>rem..-ra ter je z jarmom 2.70 m visdy. /_ jarir^m tehta H.S40 k<?.
AgHirajte za »Domoljuba/!
m jo «©	w	g«*
Moji učitelji bo
veliki kršč. misleci
Haile Setassie. ki caruje v Abesiniji. je mož, ki se sedaj zanima zanj ves sve! Opisujejo ga kol moža velike delovne energije, ki skrbi in dela resnično od zore do mraka. Ne pozna odmora, ki bi prav dobro storil njegovemu ne posebno krepkemu zdravju. Blagor domovine in naroda mu je cilj. ki mu je vedno pred očmi. Sam visoko izobražen, se trudi, da bi tudi ljudstvo postalo deležno sadov izobrazbe. Pri tej izobraževalni težnji se drži krščanskih smernic. Ni pozabil tistih naukov, ki jih je v nežni svoji mladosti prejel od svojega vzgojitelja katoliškega misijonskega škofa Jarousseaua. Nedavno mu je zastopnik velikega katoliškega španskega lista .KI Debate« stavil vprašanje: >Veličanstvo! Ves svet občuduje vašo razumnost in vašega duha. Ali bi mi hoteli povedati, kdo so bili vaši učitelji?« Cesar je odgovoril: »Moji misleci so bili in so tudi še zdaj veliki krščanski misleci K
Ko se je vršil evharistični kongres v Ljubljani, sta krasila vseučilišče dva križa, eden v zbornični dvorani, drugi na balkonu. Katoliški vseučiliščniki so smatrali za svojo dolžnost, da kot verni sinovi slovenskega naroda v tistih kongresnih dneh postavijo na univerzo križ, »veto znamenje vsega slovenskega naroda. Pa nekaterim akademikom, tistim menda, ki bi radi ruski »paradiž« prinesli k nam, je bil križ na poti. Križ na univerzi! To jim ni šlo v glavo. Na vseučilišču, ki je »predstavnik znanosti, napredka in svobode«, je bil križ. Čudno, da jim je bi! križ tako strašno na poti. Pa so pozabili neprijatelji križa, da so tisti časi minuli, ko je vera smela in morala biti samo no- ' tranja zasebna zadeva vsakega katoličana, — j v javnem življenju, v parlamentu, v šoli, na |
Ne bomo molčali
Nedavno je dobrlovaški župan na zborovanju koroške domovinske »fronte« izjavil:
»Vlnda se na nekaj tisoč koroških Slovencev ne more ozirati. Ce pa bi ugodila šolskim zahtevam koroških Slovencev, bomo nastopni s silo in jih onemogočili s štrajkom.
Spričo takih razmer je nujno potrebno, da se uveljavi načelo vzporednosti med koroškimi Slovenci in nemško manjšino v naši državi. Pred 10 leti so Nemci v naši državi priznali tu načelo ter so se potrudili, da bi pregovorili pristojne činitelje med Nemci na ■ Koroškem, da priznajo dejanstveno manjšin- j sko pravo koroškim Slovencem. Niso uspeli ; in zato sedaj molčijo o tej vzporednosti.. Mi j pa ne smemo molčati ter tudi ne bomo mol- | čali. Naša zahteva, ki se opira na določbe mednarodnega prava, se glasi slejkoprej: Slovencem na Koroškem slovensko šolo!
SUROVE KOZE vse h vrst
plača po najvišji dnevni ceni
Mg} IMlta - Novo mesto-Knntifa
univerzi itd. pa se ni smela pokazati. Minuli so tisti časi, ko si smel doma moliti, krščansko življenje gojiti, v javnem življenju pa nisi sme! povedati besede v obrambo vere ne v parlamentu, nc pri vzgoji mladine, ne v šoli in ne nikjer. Da je šlo katoličanom v mnogih drža- i vah tako slabo in da je vera toliko trpela, tega je bila kriva premajhna odločnost katoli- j čanov. A zdaj je, hvala Bogu, temu konec. j Zato po vseh katoliških državah vstajajo odločni katoličani. Kar pa je najbolj razveseljivo je to, da se povsod ravno katoliška šolana in nešolana mladina dobro drži in ta nam daje upanje v boljše čase. Zato ne pozabimo: tistega, ki se boji križa, se bojmo tudi mi, to se pravi, ne dajmo se nikdar od takih voditi.
Dojtučtk v itialu. Glavni inienjer angleškega letališča Ciravcsend, gosp. H. C. Brovvn, je te dni vzel seboj v letalo svejega 1dne starega sinčka, ko se je letalo prekopiccvalo po zraku, jc dojenček v očetovem naročju mirno spal
Tako dela ljubezen
Lansko leto koncem aprila so otvorili v Soboti v Slov. krajini Dom sv. Frančiška z namenom, da dobijo tam siromaki hrano, dekleta pa zavetišče. Do 1. novembra letošnjega leta sta dve sestri redovnici družbe sv. križa izvršili sledeče delo ljubezni:
1. brezplačno so dobili reveži 185 zajtrkov, IU! obedov, llil večeri j, ženski spol pa 12-1 prenočišč. 2. Brezplačno sta vodili .estri šivalni tečaj sedem tednov. 3. Brezplačno sta redovnici šivali sirotam, bolni! oni in v cerkvene namene. 4. Brezplačno sta čuvali sestri male deklice, ki so se v letnem času tam zbirale. 5. Brezplačno so dobile v >Domu< zavetje in hrano za daljši čas siromašne dekle in starejše žen:.ke osebe. ti. Hedovmci sta prevzeli radevoljno še drugo delo v pomoč bližnjemu. Zo znižani ceni so dobili v D mu sv. Frančiška potrebni 53 zajtrkov, 706 obedov, 625 večerij, a žen: ki spol 53 prenočišč.
Italijanski tovorni avtomobili imajo v Abesiniji namesto koles take »gosenčje verige«, s katerim se
poganjajo naprej po težavnem ozemlju.
P O DOMOVINI
Prosvetno delo.
(Cerknica.)
Prosvetno delo kaže svoje uspehe. Ustanovljena sta dekliški in fantovski krožek. Prvi zares ,ep uspeh je bil Miklavžev večer, na katerem so bili obdarovani otroci Marijinega vrtca, pa tudi odrasli so dobili, kar je komu šlo! Drugi sad pa je bila Marijanska akademija 8. decembra. Uvod so tvorile tri deklamacije, ki so jih izvajali otroci. Marijinega vrtca. Nuto pa sn sledile pesmi, ki so jih, pod vodstvom neumornega g. organista Koš-nika, zapeli cerkveni pevci. Sledil je govor gdč. lOamniarjeve, ki je govorila za dekleta. Za fante pa je govoril dijak Baje Lojze. Temu je sledilo izvajanje simbolične vaje >Morska zvezda«, ki jo je moralo G mornarjev na splošno željo ponoviti. Akademijo so zaključili vsi navzoči s himno — j Povsod Boga«. „
Prosveta.
(Cemšenik.)
Naše prosvetno društvo vprizori na praznik 'j(i. decembra ob 3 pop. božično igro »Trije kralji«. V vsakem človeku zbudi božič vse dobre strani; isto tako bo zbudila tudi igra vse dobre strani pri gledalcu, ki pomeni notranje prerojenje in spreobrnenje človeka na svelo noč. Ker je io prvi misterij, ki ga vprizoritno na našem odru, se priporočamo, da nas na praznik sv. Štefana v obilnem številu obiščete. — Kakor vsako leto, se je sv. Miklavž tudi letos oglasil pri nas v domu. Obdaroval je veliko pridnih in predvsem revnih otrok.
Dve ilati poroki isti dan v isti župniji.
(Mošnje.)
Oni mesec sla v župniji Mošnje natihein obhajala 2 para zlati poroki. Poročal je pred 50 leti na isti dan inošenjski župnik Kumer Franc, kranjski meščan. V vasi Mošnje št. 11, pri Nastranu, sta jo skromno obhajala Lovrenc Jane. radovljiški rojak. in mošenjčankn Ivana Ulobočnik, v vasi Vrlmje SI. 14 pri Cvirnu, pa Anton Vovk. rojen v župniji Lesce, in Katarina Jerala s Cešnjice v občini Ovsišc. Prva dva imata H, druga dva pa 7
ztvih olrok. V večnost sta poslala prva dva pred seboj enega, druga dva pa tri, vsi pa vse v angelski nedolžnosti. Slavljenci žele k njim, župlja-ni, ki alavljencem čestitamo, tudi!
Misijon in drugo.
(Studenec pri Sevnici.)
Od 17. do 24. novembra smo imeli v naši fari misijon. Misijonske pridige so ljudje polr.oštevilno in redno obiskovali. Med misijonotn je bilo 2600 obhajanih. Vedno nam ostane v spominu spravna jiobožnost, skupno sv. obhajilo cele župnije in slovesen zaključek, ki se je zaradi slabega vremena moral vršiti v cerkvi. Hvala gg. misijonarjem ln g. župniku za te lepe dneve. — Zelo nas je razburil rop v rajhenburški baziliki. Ropar je doma iz naše občine, toda pokvarila ga je tujina. — V novem letu bomo »Domoljuba« zopet vsi z veseljem naročili.
Ostanek iz starih časov.
(Kočevje.)
Prejšnjo nedeljo je imel tu javen političen shod poslanec dr. Lovrenčič. Prinesel je vest, da bo rudnik zopet ustavljen in na tej novici je koval svoj govor in napade na vlado in posamezne ministre. Je bil pa slab prerok, ker rudnik bo deloval kot doslej! Čudimo se med drugim tudi temu, da je poslanec dr. Lovrenčič tako čudno se izrazil o zahvalni sv. maši rudarjev, ko smo ga še videli tik pred 5. majem pri župnikih in v žup-nišfih skoraj v vseh slov. občinah v okraju. No vse pride še na obračun! V Ribnici na shodu je imel g. poslanec 42 oseb. Šel je mimo brez škode in brez koristi!
Drobne novice.
(Podzemelj.)
Ze dolgo molčimo, toda zato ne spimo, dasi-raVno smo si malo oddahnili od spomladnega dela. Devet predstav »Pasijona« smo odigrali, upamo, da smo si lahko malo odmora dali. — Delo obnovljenega kat. prosv. društva je zopet v polnem teku. — Fantovska kongregacija dobro uspeva. Kot pripravo na 8. december smo opra-
DINAR
Aspirin-tableta. pa preneha bolečina Kot zaščito pred ponaredbami nosi vsake tableta Aspirina utisnjen Bayerjev krii
ASPIRIN
i ii .i ie ■ v u
vili tridnevnico. Na praznik Brezmadežne smo priredili v dvorani dobro uspelo akademijo. Kot zadnjo točko smo igrali iz sedanjih svetovnih razmer povzelo igro »Antikrist«. — Krajevna organizacija JRZ, se. kljub vsem silam naših nasprotnikov prav krepko giblje. — Tudi komunisti so postali pri nas nekam živahni, pa so se zaenkrat zaleteli. Ko smo namreč imeli fantje kongrega-nisti iz župnij Podzemlja, Seiniča, Suhorja in Metlike 15. septembra v kloštru svoje zborovanje, so nam ga hoteli ti lički na grde načine razbiti. Zadeva je šla pred sodišče in so ti junački za »plemenita «svoja dejanja deloma že prejeli plačilo. Društvi »Kmetskih fantov in deklet« Gradac in Podzemelj, katerih člani 'so bili razgrajači, sla razpuščeni, razgrajači sami pa policijsko kazno-
T. Jeske-Choiriski:
Ugašajoče solnce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje)
Božanstveni Mark Avrclij je Rimljan in iioIkmi pravi Rimljan ne more trpeti verske ločine, ki postavlja na nas Olimp popolnoma tuje bogove. Rim se ima zahvaliti za svetovno vladarstvo svoji veri iti delavnosti. Tisti trenutek, ko bo zavzel mesto na Kupitolu drugi, močnejši iti bolj ce-ščen bog, ho razpadlo rimsko cesarstvo kot strohnel hrast. Božanstveni Mark Avrelu ve, dii se mora zatreti praznoverje, ki uoce živeti skupaj z našimi bogovi, ampak jili hoče uničiti in odstraniti.«	..
»Znano mi je,« je pripomnil Servij, »da je krščanska vera razširjena tudi ze v legijah. Jaz sam sem večkrat videl male gru: ce vojakov, ki so v mraku z malimi krizi v roki opravljali svoje molitve. Vendar morit hiti nekaj jedrnatega v tej veri, ker sc vedno bolj siri.«	. . . , ,, .
»Bogovi kristjanov.« je pojasnjeval Uaj zaničljivo, »obljubljajo boljše življenje po smrti in uče. da so vsi ljudje enaki. Zdi se, da najbolj ugaja ta vera sužnjem in barbarom zaradi te enakosti. Za rimske državljane ta vera ni.« , , . ,. . . tl,,1;
»In vendar so menda kristjani ze tudi na Palatinu, v najbližji cesarjevi oko ci. Tako so širi govorica zunaj med legijim«
»Ni mogoče!« sta vzkliknila oba .Kun-
lj'U'aBoStvaeHi Mark Avrelij « je pristavil Publij, »bi te sekte ne trpel jx>1 ob se be. Samo ena prava vera je in to uče nasi
"^Pogovor se je pretrgal, ko je vstopil SigfriTv beli logi. obleki svobodnega moza.
Ko ga je Servij ugledal, se je živahno ! dvignil i ii vzkliknil: »Tukaj te srečam? Mislil sem, da si že davno v Valhali.«
Starček je motril nekaj časa prefekta z odprtimi očmi. potem se .je globoko priklonil in iztegnil roko proti njegovemu kolenu in rekel: »Glas Vašega očeta, gospod, me je poklical ven iz groba.«
»Ti si ga poznal, starček?«
»Oh, oh oh! Kdo iz markomanskih gozdov bi ne bil zapustil žene 111 otrok, ako nas je on klical!... Hrabro, da hrabro se je boril,« je mrmral Sigfrid, »a končno so ga vendarle potolkli.«
»Ali nisi,« je prekinil prefekt starca, ki jehotel še bolj Izlili svoje srce, »ali nisi v zadnjem času slišal o neki germanski ujetnici iz odlično rorioviiic?«
»Tz odlične ro-do-vi-ne?« je ponovil big-frid. »Morda iz katere naših?«
Prefekt je prikimal z glavo 111 da bi pomagal spominu starca, je pristavil: »Ali niso morda sužnji našega rodu pripovedovali o napadu na Winfridov dvor7«
Sigfrid se je ozrl na Publija.
Tn pa je rekel: »Samo govori, prefekt je moj prijatelj in .jaz sam želim, da so povrne s svojo nevesto domov.«
»V Rimu je nek kupčevalec s sužnji,« je poročal dalje starček, »o katerem se pripoveduje, da prireja prave love na svobodne Germane. Toda morali bi sc zelo oprezno spraviti nadenj, ker danes je mogočen, gospod; on .ie vitez in prijatelj senatorjev.«
»Fabij?« mu je segel Publij v besedo.
»Ti si rekel, gosiiod.«	.
Tribun je molčal. Ta novica o postopanju bodočega tasta Markovega ga ,ie zelo neprijetno dirnila.	,	, „„„
»Toda to jc samo govorica,« jo starec hitro pristavil, ko je opazil, kako mučno so vplivale njegove besedo na tribuna.
»Ne oziraj se na me,« je rekel Publij, »stori, kar ti narekuje tvoja poštenost.«
Obrnil se je h klicarju 111 ga vprašal: »Ali si bil pri mestnem prefektu?«
»Visokosiavni prefekt je v Pompejevem teatru,« je odgovoril Grk.
»Podaj nam toge in nosilnica naj bo pripravljena.«
Suženj je ogrnil oba gospoda čez ramo z dolgo ogrinjalko, uredil gube in hitel po no.silnico.
»V teatru ne bomo dobili samo mestnega prefekta, ampak vse, ki jih iščeš,« je rekel Publij Serviju.
*
V Pompejevem teatru so vprizarjali ta dan celo vrsto predstav. Pesnik Marul jo spisal novo šaloigro in slavni pantomimik Pariš je predstavljal s svojo mojstrsko igro neke verske bajke. Tako je bilo naznanjeno v dnevnih novicah.
Prostor pred svetiščem Talijo in Melpo-mena je bil ob prihodu obeh popolnoma prazen; služabništvo, ki je prineslo gospoda, se je že vrnilo domov. Stebrišče gledališča je odmevalo od umerjenih korakov pretori-jancev, ki so morali vzdrževati red.
Ko sta vstopila Publij in Servij v teater, jc bila ravno končana prva točka predstave. Bila je to stara Plavtovn komedija, kateri se jc občinstvo še vedno sme: jalo. Iz svojega prostora, ki je bil v vrsti za senatorje, se je premikalo Gcrmanovo oko kot omamljeno okrog. Prvi trenutek ni videl ničesar drugega kot bel sijaj, ki ga je obdajal od vseh strani liki srebrni megle.
Zdelo se je Serviju, da stoji opoldne na morskem obrežju in opazuje v solncu blesteče valove. Zraven njega, za njim visoko gori, kjer se je samo še nebo videlo, so se blestele bele ženske halje tn moško toge. Štirideset tisoč ljudi je imelo tu pro-
vaiii. Z državnim pravduikom bodo pa še imeli obračun. Vzrok za razpust omenjenih društev ni samo ta, marveč so jih imele oblasti nakopičenih Že lepo število. — Zastopniki orosv. društev in cerkvenih organizacij smo se udeležili časnikarskega tečaja v Črnomlju, M ga je vodil urednik »Domoljuba« g. Koiiček. Sad tega tečaja bomo skušali ponesli v sleherno hišo v (ari. — Na Štefanovo spravimo na oder »Črno ž«uo~. Prijatelje poštenega razvedrila vljudno vabimo in obenem želimo vsem bralcem in bralkam Domoljuba« vesele božične praznike in radosti |*>lno novo lelo!
It >Iwleaj-kik Beaetk!
(Kostanjevica.)
V nedeljo je pred cerkvijo nekatere kaj neprijetno diruilo. Da l«xlo občinske volitve in Io že H), jati in da teh volitev ne bodo delali žan-darji, lako je bilo povedano. Menda bodo volilci že vedeli, da morajo dali glas tistemu odboru, ki bo znal pravice varovali in ne takim, ki so narodne pravici' doslej prodajali, zato, da so lahko sami sedeli po milosti višjih gospodov pri koritih. Duhovne vaje za žene je vodit župnik iz Bučke g. Frančič in se jih je udeleževalo kakih 300 že na. V nedeljo smo tudi imeli priliko videti no- j vega križevskega kaplana Toma Franceta, ki je nadomestovnl domačega kaplana IfUubtika. ki je te dni imel duh. vaje za može v Sv. Križu. Gospod Torkar, ki je preje kaplanoval v Sv Križu, je pa o<B#l le dni za župnika-ekspozit« v Izlake pri Zagorju. — Zima je tudi tu pritisnila. Kar naprej sneži, čeprav sneg ni izdaten. Toliko je pa le, da je uničeno vsako upanje, <la bi tuogli dobiti kaj stelje, ki je ni pred snegom mogel nihče nagrabiti.
Zaslugam čast*
(Prežganje pri Liliji.)
Občinski odbor olvčine Trebelj»vo je izvolil žu|HiiKa Josipa SI u p i co v priznanje njegovih zasitiš! za občino, za svojega častnega občana. I io spodu župniku, ki z veliko požrtvovalnostjo deluje kot obč. odbornik, iskreno čestitamo s srčno željo, da še mnogo let deluje v blagor občim- in oličauov. — Dne 8. dec.. ko se je oglasil Miklavž v »Ljudskem domu. na Prežgan jem, je bil v dvorani med deco in mamicam pravi živžav. Obdarovani so bili vsi šolski otroci. Nekateri z obleko, obutvijo in drugim, za kar ima laslugo Rdeči križ, ki je v ta namen svojo blagajno izpraznil, j Vsem priporočamo, da se vpišete v Rdeči križ, !
ker je to društvo kwM»o. Okrog boiičnih praznikov se bodo po vaseh člani s polarni pobirali. Vpišite so še Vi, ki letos nisie bili. — Isti Rdeči križ vprizort na sv. večer po polnočniei v »Ljudskem domu- lepo iu poučno Uedenškovo igro: Za griinH. Farani in občani! napolnite ta večer dvorano do zadnjega količka. Z vstopnino podprete dobro stvar.
Boiičiuca. (lg>
Naše društvo priredi tudi letos lepo božičnico v dvorani. Na s|>ore<ht je najprej zborna dekla-macija fantov, nato pogovor in petje otrok pri jaslicah. Temu sledi igra v 3, dej. Slibnonski župani, ki je po vsebini tako lepa, da naj je nihče ne zamudi. Posebno vabimo še vse tiste, ki so se udeležili svetovne vojne. Pričete), bo ua sv. večer ob pol t) iu konec ob pol polnoči, ko bo odhod v cerkev. Dvorana bo odprta od pol 8 naprej. Vsak naj sv. Peter obhaja najprej doma v družini, nato pa v dvorano. Igro pouovimo Novega leta dan popoldne ob 3. — Knjige iz knjižnice naj si vsak preskrbi za praznike ie zadnjo udventno nedeljo,, ker ob praznikih je knjižnica zaprta.
Klt,l sc o-tii i« /eija spohtila ...
(Slutilit pri Ribnici.)
Žalostno su ■ ■■• >•■>•■■ rino pesem. t<o so spremljali k večnemu počilku mladega akademika, 23 letnega Jožeta Lovšina, s!uš.i'etju ua filozofski fakulteti ljubljanske univerze. ()a bi izpolnili njegovo poslednjo željo, so ua težko bolnega prepeljali v rodno vas. Solze so lun zaigrale v oreh, ko je zagledal dmuuči krov. Dve uri po prihodu je s tolažiti svete vere. v krogu ljubljenih domačih mirno v Gospodu zaspal. Prenehalo je njegovo življenj^, ki je bilo prava I rt! jeva pot. po kateri iti' dosegel svojih zaželjenili ciljev. N'a njegovi zadnji (sili so ga spremili prijatelji in kolegi akademiki in mu izkazali zadnjo čast z lepim peljem in govori, ki so globoko ganili vse navzoče. Trde grude sij padale nu belo krsto, glns jekajučih je zamrl |>o širokem groblju. Rodi mu žemljica lahka!
Smrtna kosa.
(Dolenja vas.)
Po dolgi i.u ui u črti bolezni je nuirl v Prigorici g. Janez Kaplan Njegorh smrt je za vrste naših mož: in za naše org anizacije težka izguba. Saj moremo rajnika šteti med glavne itelavce za okrepitev našega zadružnega in političnega živ-
ljenja v občini in v dolini. Pokojuik je bil marljiv član naših zadrug in po večini tu M v i«|-borili. Bil j» zete fnistrega razumevanja in pa k reji k e volje. Ljudstvo ga je večkrat poslalo v občinski odbor. Bil je član cestnega odboru in ol> razsulu stare države član Narodnega sveta. I'ri raznih javnih napravah se je pridno udejslvoval. Ril je veren mož ia že od pocetkn član Apostol-stva mož. Prvo nedeljo v septembru je že težko bolan vstal iz postelje in šef še poslednja: l> skup-nemil sv. obhajilu, t Vi skupnem obhajilu mož v decembru pu je že polagal račun pred Sodnikom. Lep pogreb je pokazat, da je bil splošno spoštovan iu upoštevan mož. Občinski odbor ga je spremil celoten in mil daroval lep venec. |ioleg vem-n pa ga je na črni blazini spremljala zlata svetinja za zasluge, podeljen« mu od kralja Aleksandra. Ob odprtem grobu mu je v slovo govoril predsednik okrajjiegu odbora JRZ, saj je bi! pokojnik podpredsednik krajevne organizacij. S pokojnikom smo izgubili vzornega kuietskega gospod,u m in marljivega delavca v n«š'h zadrugah.
Nh i/j»relM»ilu.
(Dev. Mar. v lk'!.ju.)
Alai ijanski Miklavž je obdaril okrog 400otrok. Kongregacija je priredit« dne M. decembra polni dvorani hvaležnega občinstvu krasim akademijo. Občinska uprava je dobro nosu!« nest«. Volitve se bližajo. — V Zalogu in Spodnjem Kašlju ie cestna električna razsvetljava uvedena zato, »ia ne fnukcijonira. — V četrtek, dne t9 decembra, ob 8 »večer se prič no v Parni cerkvi duhovne vaje 7.a fante. V od i jih vseučiliški prof,*sor dr. Khrlich. Bonnt videli, koliko korajžuih in globoke verska vzgoje željnih fantov je še v naši lari*
Viuarstv« iu kletarstvu.
(Metlika.)
Vinarska iu kletarska zadruga je priredil, v dneh od 10. do 12. decembru tridnevni poučni tečaj. Tečaj je bil zadovoljivo obiskan, kar je predvsem pripisovati dobremu predavatelju. S tečajem je bila spojena tudi vinska razstava, kjer so vinogradniki razstavili okrog 7.5 vrst svojih vin. Komisija, kulera je bila zastopana po nt>pri-stiaiiskih strokovnjakih, jc pohvalno izrekla, da so v splošnem letos tukajšnja vina izvrstna. Priznala so se pil še izredno dobra vina sledečih vinogradnikov, kateri se bodo predlagali tudi v odlikovanje: Za zlato diplomo: Vinarska
štora ua kamenitih sedežih kolosaluega pol-krožnega prostora tu vse te obleke in toge so se neprestano gibale, tu pa tam so pa zablesteli nešteti dragulji.
Precej časa je trpelo, da se je oko Germana privadilo na ta sijaj. Potem je začel v tej valujoči množici razločevati postavo in njihove glave. Skoraj vsi so bili ožgane kože južnih rodov in čraib las. katerih naravno črno barvo je oiniljeval boguto potresen zlat prah.
Ko se jo oddahnil Servij malo od prvega presenečenju, se je uprlo njegovo oko na bližnje sedeže, določene za ženske člane se-natorskega in viteškega stanu. Tu so bile zbrane žeue in sestre gospodarjev sveta z globoko izrezanimi oblekami in golimi rokami. Tudi r>„e so kmalu opazile Gormaua; natikale so na oči brušene smaragde ga opazovale in občudovale njegovo krasno postavo.
Lahno šuštenje je šlo od sedeža do sedeža »Kdo je to?... S PuMijem Kvuitilijem je iivišel...«
German, presenečen od blesteče okolice, ni niti opazil, da ga je njegov prijatelj zapustil. Publij je pa medtem govoril z nekim starejšim, bradatim senatorjem; potem je prišel z njim k Serviju, ki se je predstavljenemu mestnemu prefektu — ker nihče drugi ni bil ta senator — globoko priklonil.
»Mostni prefekt vpraša, ako imaš glede osebe roparja-kak sum.«
»Najbrž so bili ljudje kakega naseljenca,« jo odgovoril Servij. »Tj ljudje napravijo pri nas marši kak zločin«
»Naseljencev je v Germauiji mnogo,« je odvrnil mest.-ti prefekt. »Ali ne leti sum na kakega bolj določenega ?<-
»Napad so je izvršit ponoči, poleg tega pa so imeli napadalci zamazane obraze.«
Mestni prefekt se je pogiadil po bradi in proudnrjal. »Oniliio bi bilo, da bi moji P'
ljudje o takem nasilju ničesar ne vedeli,«: je pristavil in njegovo oko je preletelo vrsto sedežev viteškega stanu.
Tu so .sedeli med drugimi tudi obogateli čari na rji, ki so državni blagajni svoje ozko škrlatne robove' zelo drago plačali.
Prodirljivo oko mestnega prefekta jo šlo počasi od glave do glave. Ko je uzrlo . Fabiju, je ostalo dalj čusa nepremično, a I ni moglo ničesar opaziti, ker se je ICgi^an, I obrnjen na stran, zelo živahno razgovarjal s svojim sosedom. In tudi iz daljave ni itio-1 gel mestni prefekt opaziti, da ga je Fabij ■ sem m tja skrivaj pogledal in se nevede I vznemiril.
Na pozorBici sta nastopila dva kistri-i jo n a (šaljiva glumača) brez mask in kotu rno v; začela so .je naznanjena Mani lova I saloigra. Prvi gluinecv oblečen v obleko. 1 norca s kratkim plaščem, je zaničeval dru-| gega, ki ga je potrpežljivo poslušal in s I spoštljivim prikim.ovaii.iem pritrjeval. Oij-j cinstvo je .spremljalo ta dvogovor s takim smehom, ploskanjem in mahanjem tog, da j ni mogel Servij, ki ni bil navajen takih j predstav, ničesar razumeti. Toliko bolj mu j je bil ta nerazumljiv hrošč in t ruše,' ker ] je postajal vedno moenejš; šele ko je bolj opazoval oba glumea, je prišel do »lutnje, I kaj povzroča to vsestransko zadovoljstvo-j en hrstrijon je bil v filozofskem plašču in j je bil podoben vladarju Marku Avreliju I »Čudim se« je rekel tiho Publiju, »da dovoh vlada tako zlorabo.«
Tribun je zmajal z, rameni . .»v*» «esarii so bili popu.stMjiv5 napram , cirkusu iti gledališču «
V Marulovi komediji jc žtlel filozof nad . pergamentjiimi ui papirnatimi zvitki med-; tem ko .se je njegova žena zabavala z gor-i manskim gladiatorjem. Ko \e norec razkril prevaranemu možu zakoniko nezvestobo, ukaze ta prinesli meč. Toda pri po-
gledu na blestečo klino, vrže orožje od sebe in zliežl zu, pozorišče, spremljan od ploskanja in smeha gledalcev.
Zn tem so sledili še trije komadi podobne vsebine. Vedno je prevariln žena moža, vedno ga je zasmehovala s svojim ljubimcoai; vedno je bil mož tepec, bojazljivem da celo plačan sokrivec. In v gledišču zbrani Riui je imel dopadenje nad umazanijo- iu kuje tulil zadovoljstvu, ako je histrijon s svojo mimiko dvoumno besedo ali: prosto šalo le izrazil, Senatorji so zadovoljne gledali. p'emenit« gospe so ho te'o počiti smeha, deklice so se zadovoljno hihitale in divje jo druhal tni'ila v gornjih prostori h.
Servij se je vedno bolj čudil. 'hi. barbar. sin nepreglednih gozdov, bi bi! vsakogar ubil, kdor bi bil hotel očitati ., ženi njegovega rodu le senco kakega sramotnega suma V njegovih gozdovih ui o vedeli o toni ničesar in čeprav j« do česa sližnoga priš'o, se ui spravljalo v javnost. ampak zadušilo vsako govorjenje, da ui trpela čast naselbine. Tu pa. v glavnem mestu eelesa sveta... Zopet je uprl oči v vrste plemenitih gospa, pa tudi jc videl same zadovoljne obraze.
Njegove misli je zmotil nenaden krik: »pozdravljen eezar!« ki je zadouel iz mnogo tisoč grl naenkrat.
V eni desnih lož se je prikazal vitek mtadnič,. ves odet v škrlat, zlat venec v temnih z zlatim prahom posutih laseh. Mahal je občinstvu v pozdrav in, ko se je ^sc umirilo, je rekel, s hrioavim glasom: »Pozdravljeni!«	.
Bil je Lucij Ver,. sov'«ular cesarjev. Ko-luaj se je vsedel; na svoj škrlatni, sedež, jo že nastopil hitrih iu lahnih korakov mlad in stasit hištrijon na odru, ki je bil zaseden od obeh strani od pevskih zborov, moškega na eni in žeij-kevca ua drugi strani. In zopet je zadonelo klieov tako glasnih, kakor sn
fn kletarska zadruga, Metlika; Vraničar Janez, posestnik, burile 7; Nenmnič Jože, posestnik in krnski svetnik, Želcbej 3; Pefarič Janez, posestnik, ('urile 2;, KraSovee Franc, posestnik, l.o-kvica; Maiešlč Janez, Kadoviči 13; Pečarič Ana, I)rašici 13. — Za s r e h n o diplomo: liujuk Anton, posesinik, Drašiči 8; Slane JožeT, posestnik, iiozatnice 5; Muc Miha, posesinik, Vidošiči 8; J>ečarič Martin, Rrašiči 11; Nemarne Marko, Hoža-liovo 7; Vranešif Milo. Metlika; Z utrl Frane, (u-1 rile; Karel Stezinar, posestnik, Metlika; Jerman I ,lože, župnik na Hadoviri: Pečarič Jože, ('urile 5. Ilefleklantja, ki hočejo dobili doliro kaplieo, se lahko brez pomislekov obrnejo na označene vinogradnike oiinosno naravnost na Vinarsko zadrugo v Metliki.
Smrtna kosa.
< Gomila pri Ileli cerkvi) Nedavno srno pokopali vrlo gospodinjo Marijo Koželj, staro 52 let. Zahrbtna bolezen jo je'dolgo času mučila, vendar je vse gorje vdano prenašala in skrbela za svojo družino tio zadnjega tlim. P okrepčana s sv. zali,-ar.....iti jo, mirno zapustila solzno dolino.
Bila jo dobra mali in velika dobrtrtnica re-vežev. Globoka vera ji .je dajala moč v preizkušnjah življenju. Njena hiša je bila iitt; ročeun na Domoijuha <. Na poslednji ze.i irski poti io je spremila velika množica pogreb-eev. Rftjnioi bomo ohranili časten spomin, nieiio dušo naj poplača dobri lhtg. ki naj tla tudi žalujočim tolažbe v težki preizkušnji.
Igrali borim
(Vidike Lašče) Naše prosvetno društvo vpr'iztiri v nedelo. dne 22. decembra oh 3 popoldne v dvorit; ti; zadružnega domu zelo zanimiv uiisterij c i slikah. Knaverija Moška Henrik, gobavi vitez-. Ker je itfr« času primerna, vljudno prosimo vse prijatelje naše prosvete. tla nas \ netleljo v obilnem številu obiščejo.
» Smonea«
(Mavčiče pri Kranju) Naše prosvetno društvo je aopet oživelo. Vložili smo nova pravila ter se bo naše dru-vivii v bodoče imenovalo »Prosvetno društvo šuioneiK. to je po pesniku Simonu Jenku, eiiruv stoletnico rojstva smo letos obhajali. ( lan-lvn narašča, zavedajoč se ugodnosti pri
knjižnici, udeležbe pri sestankih, poučnih predavanjih itd. Knjižnica zopet deluje ter se je članstvo prav pridno poslužuje. Društvo jo priredilo Miklavžev večer, ki se ga ,ie udeležilo lepo število otrok in staršev. — V nedeljo, dne 2'2. dec. pa nam naši igralci zaigrajo ]< inžgarjevo igro »Naša kri«, ki je prav primerna za današnjo dobo. Dobili smo dolgo zaželjeno elektriko, ki v društvu že sveti. K uspehu igre ho pa razsvetljava gotovo pomogla ter ,jo poživela. Pridite!
Razno.	i
(Raka pri Krškem.)	•
Radi prerane zime so nismo mogli oskr- > beti s potrebno steljo, kar ho, če zima vztra- [ jn kar naprej, hodilo precej navzkriž. Za steljo se bo morala vporabljati slama, ki bi jo pa radi pomanjkanja sena siccr lahko pokrmili. Že sedaj plačujejo slabše seno po 5(1 par kg. Kasneje bo boljše seno bržkone i»o dinarju kg. Mesar pa plača kravo 1—1.50 Din za kg žive teže. Pa recite če ni umetnost živeti v naših dneh. — V Račkom vrhu je umrla 93letna Marija Pirmau, občinska reva, V Podulcih pa Kovačev Miha, znani »Kna.inšar«. Večna luč! — Pomladi v »kader« oilišli lantje so ]ki večini na daljšem dopustu. Po praznikih se bodo vračali v svoje editiiee Po nekaj mesecih pa bodo prosti. -V netleljo pred novim letom po večernieah bodo igralci prosv. društva poskrbeli za razvedrilo in smeh. Le prepričajte se! — V zaton hiti leto. Na duri trkajo božični prazniki Naj Domoljub«, ki je tekom leta priobčil od nas marsikako novico, tudi našim znancem v tujini ponese naše pozdrave, že-lee jim prav vesele božične praznike!
Nekaj oil vinske razstave (Metlika okolica) Dne 12. decembra je bila v zadružni kleti v Metliki vinska razstava združeno s sejmom. Včasih so bile take razstave obilno obiskane danes so bili sami razstavljal«, ki .so med seboj poskušali svoja vina. Kaj ie vzrok? Najbrž kriza, premala potrošnja vin. Razstava jc bila prirejena v majhnem obsegu. Več bi bilo razstavljalcev, ko bi He bil« razstava bolj razglasila. Kjuh temu, da ni bilo preveč razstavljalcev, pa vsa vma
niso bila ocenjena,-Vsak pravi vinogradnik pa mora hiti interesiran na tem, na kakšnji stopnji je njegov pridelek, kaj ima pomanjkljivosti, napak, (In lii se jih v prihodnje mogel obvarovati, da bi tako na trg mogel postaviti le prvovrstno blago, ki Ihi zadovol v.sak okus.. ViiiHisi.a zauriigu je še vse premalo razširjena, zato nima toliko zaupanja, kot bi ga morala imeti. Čudno jc tudi to, da so nekateri člani zadruge - četudi odboru ni znano — razstavili svoja vina posebej. Ali ne zaupajo zadrugi .svoja vina? Prišla sta na to razstavo lutli dva zastopnika vinarske zadruge v De-dncn pri Jastrebarskem, ki sta povedala, da pridela-njihova zadruga, ki ima samo 50 članov do 17IHI hI vina in to tudi sort i ranega. Podpirajo pa zadruge na Hrvaškem vse I Milj kot ■ •.. r/'drugo metii-.K11 je treba z manjšimi deleži popuhr rati, postaviti ji up... ........o bo obremenjena še z delom pri drugih zadrugah, tako da se, l>o mogla ves posvetiti z vsemi močmi za procvii vinogradništva.
Razno.
(Spitalic pri Motnikii.)
V naši fari so bili za župnika e. g. Mezeg Anton celili 33 let. Bili so jako priljubljeni pri vseh ljudeh. Obe. odbor jiii je pred par leti imenoval za častnega občana. Po dolgem bolehali j n so ilnc 18. maja I. I. v Leonišču v Ljubljani umrli, lev .-.o bili pokopani dne ,J 21. maja na Ink. pokopališču. Za njim je žalovala cela fara. — Že za časa bolezni gosp. Mezcga in do prihoda novega g. župnika, to je -skozi šest, mesecev, so opravljali našo faro motniški župnik g;. Rovtar Anton. Naj jim bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala. — Med tem časom smo postavili na lepem kraju velik evharistični križ katerega so blagoslovili motniški g. župnik dne 2. junija. — Dne 14. sept. smo z veseljem sprejeli novega g. župnika, ki so došli iz Ajdovca. Sprejem je bil prav prisrčen, po-zdravila je novega g. župnika skoro vsa fara in vsa društva. Želimo g. župniku, da naj jih pri dušnem pastirstvu spremlja božji blagoslov, da ho njihovo delo obrodilo obilo dobrega sadu. — Dne 17. nov. smo zopet ustanovili prosvetno društvo, h kateremu je pristopilo precej članov. — Dne 24. nov. se j« pričel sv. inisijon. katerega sfa vodila dva
iih ravnokar zaklicali Rimljani svojemu vladarju; ženske s« vstale s svojih sedežev in živahno mahale hiistri.ionu.
To je bil Pariš, v celi državi najslavnejši (jrlmuao nedavno osvobojen suženj.
Orkester, sostavijen iz flavt, piscali, cimbal, eiter in lir, je začel predstavo s hrumečo predigro: zbora sta zraven pela, umetnik pa jc v,se spremljal z ritmičnim skakanjem iu mahali jem. Vsebina predstave je hiia ohlapna pravljica o. bogovih, katero je jcjruljusti in gibčni glumee s telesnimi gin> "it. obrazom s primoijnim spreniljevaujcm orkestra in petja tako živo predoeti, ne da hi sploh kako besedico i/pregovoril, tla jc mlado in staro zadrževalo sapo m «c po-pnliioma zatopilo v njegovo predstavljanje. Živa rdečica je. ohlila obraze mož in /.ena. mladeničev in deklet,.
Ko je glumee končal, se jo vsula prava loča cvetlic nanj in nastal je tako močen hrup veselja, da je pretresel zidovje gledališča. Gospe so snemale prstane k svojili p listov in jih metale ua oder; ljudska masa jc razbila od doma prinesene stolce na Ua-meuitih pregradah	. v .
Pariš, Pariš!« je kričalo na lisoce grl.
In Pariš, ljubljenec vladarja Imcija /era. ljubljenec plemkin.i prijatelj senatorjev se je hladno in malomarno priklanjal
l*ot eezrir,	. , , c, , . •
Rimsko tihemstvo sc jc zdelo Servijn "eilno boli nerazumljivo. Tudi on je videl C.imične predstave in pantominve v provin-i-iji v Vijrdohoni in drugih mestih, lam so Iti liistori joiri oniiljcvnli hrezobzr■.■nosi nisa-M.jev; niluV -e. ,,i upal pie." hnrhnrskim. s-clalci sramotili svelosti . družino, al. eelo /. isn,ehovati W>ve. Sevvij sum ht bil dal ritke-g«. ki hi si kaj podobnega upa . kaz o-v,ni s palicami. Vojak od nog do slave, na-v-tion gMlali smrti v oci. je vedel u i«; klfiHt«. >1«	",11V'"J' ak°
odločilnem trenutku višjo moč nad seboj, ker se ji lahko priporoči v tihi molitvi ali vadihljaj«.	, .
Tu pa so histrijoua. ki ponižuje domače bogove in jih izpostavlja javnemu zasmehu, obsipali s cvetlicami in dragimi kamni! ln ves Rim od cesarja pa do zadnjega ple-iicjca je divje pritrjeval tej brezboznosii.
German jo povesil glavo; temne misli so se podile v njegovih možganih. Spomnit se je Hermanovih besedi: »Njihovi bogovi so propadli, kakor oni sami!« Stari centun-jon jo govoril resnico; on pozna gospodarje 'in lili.,,? Puhli j je rekel, da mora Rim pasti kot trhel hrast, ako zavzame Jupitrovo mesto na kapitolu kak drug bog. Jupiter sicer še sedi v marmornatem templju na svojem slonokostenein prestolu toda njegove strele ne morejo hiti strašne, ako lahko vsak igralec nekaznovano zasramuje
Pulti ija. Tudi tribun ie sedel is povoženo glavo in strmel predse.
»Ako bi bil .ia* vladar, bi dal glumee križati,« mu jc z.ašcpiotnl Kervij
Tudi jaz,« je zmnrmral Publij. V loži nasproti Lucija Vera je ougrnila dolga bela roka škrlatno zaveso; v odprtim jc zažarelo dvoje cririh žurecih oc.i,kt so bile uprte v Scrvija. Pogled jo bil tako ž"oč da ga jc Herman čutil: toda ko se je tudi on tja ozrl .ie padla zavesa.
Ako hočeš., je rekel Pnhlij. - se I ali k Hi m ti dobro pozab miš. Favstma je vrgla svoj pogled na tt'.«
»Kdo?«	, v ,
.Ka v slina soproga hozanstvenega Al .lika Avrelija.«	. ,.	, _ ,
Toda i ie opazi) Servu vse naokrog dvoumen'smeli. On ni slutil vzroka zanimanja katerega .ie vzbudil, toda vedel je. tla velja šepetanje.' ki jc sedaj nastalo, njemu, sin kuj jc na tem?«
Pnhlij ni mogel niti odgovoriti ko se ] mn je že bližalo nekaj senatorjev. Srčno so ga pozdravili, potem pa sto ga prosili, da iih j seznani s Servijem.
Germanski preteki je bil naenkrat ob-1 dan od najvišjih odličnosti Rima. Vladar jevi svetovalci, prefekti. pretorji so ga obsipali z liajljubeznivejšimi besedami, oči-viduo da si pridobe njegovo naklonjenost. Ponudili so sc mu v -službo in ko so izvedeli, kaka krivica je vzrok njegove navzočnosti v Riniti, so mu obljubili svojo jminoč in pra-' vično kazen zloglasnemu zločincu.
Dva moža sta /.elo pazljivo motrila Ia I dogodek.	, , . ... .
Oarinar Fabi.i je celo gubancil in si ! pulil svojo brado. Naenkrat se jc dvignil in 1 zapustil svoje mesto, in pomeiil.jvio pogledal Marka, ki je sedel med senatorji.
Kmalu nato .ie zapustil tudi »veseli pre-
1 tor« gledališče in se odpravil v Portik, kjer je dobil svojega prihodnjega tasta v i nestrpnem pričakovanju, i .-Ali ti je vroče?« je vprašal Mark in se poroglivo smejal. -Ali se hočeš malo shla-] vliti!«	,	• -
Ne pozabi,« jo odgovoril Fabij v jezni j res nosi i, tla ho moje premoženje kmalu
' tvoje?«	, v ,.	.
»Seveda, in zato bos previdno ravnal, ! ako mi dot o takoj izplačaš, iz mojih rok jo ne bo nihče iztrgal.«
■Kakor ti sam.«	, , ,
»Ti se šališ, a v zelo neprikladnem c-asit. To je prisiljena vcselosl!" je odvrnil Mark.
;Zato me pa vsaj en hip resno poslusaj.«
»Torej prav resno rečeno: ničesar vee si n imava povedali; tu jc treha delati m sicer brez. odlašanja. Kajti, kakor vidim, bi lahko j ln germanski pes prodrl, celo do samega i vladar.i-.'
(Dabe'
g. lazarista. Vos čas misijonn je bila eer-ov polna in med tem časom «e je ustanovilo več cerkvenih bratovščin, v katere so je vpisalo mnogo članov. I z tega «c vidi, da smo v tem letu doživeli mnogo sprememb in z veseljem lahko oh koncu leta sklepamo, da se je v dušnem pastirstvu pri nas muo-goknj /.boljšalo.
Novice.
(Sv. Križ pri Litiji.)
Sv. misijon smo imeli, kateri je prav lepo izpadel. Ni ga skoraj fnrana, ki bi bil izostal trdovratnež. Višek slovesnosti je bila večerna jiroeesija. Cela fara se je zgrnila okrog Najsvetejšega. — Predsednik JKZ je zajiočel močno akcijo, da bi pridobil od občine Mirna šest vasi za občino Sv. Križ. Volile! dot ionih vasi so se 91) odstotno ] »odpisal i za Sv. Križ. Čudno pa je, da .se še dobijo razni ljudje, ki se bojijo mirenskih JNS generalov, čeravno jim bije zadnja ura. Veliko boljše bi tudi bilo za one generale, da urcde svoje stvari, da morda ne bodo prišli sami v težave. Nase ljudi pa naj lepo pri miru pu-iste. AH ne bi bilo lepo, da l)i imeli še ob; čino, če imamo že faro iti šolo. So gotovi ljudje, ki govorijo, koliko bo to stalo in da so v Sv. Križu večje obč. naklade in da bodo tudi sodno le vasi k Litiji priklopl.iene. Gotovi možje pa so na merodajnem mestu zve-d'ti, da ho soduija ostala tam, k.ior je. in tudi komasacija ne stane j>o obstoječem zakonu prizadete nič. Kar se pu tiče obe. naklad, pn bodo bodoči občinski odbori sami odločevali.
lz prosvetnega društva.
(M irnvče )
V začetku septembra srno stari oder polili i:i postavili novega ki je primerno visok in globok. Zdaj nam slikar prenavlja kulise in bo z delom končal komaj do božiča. Dvorana je prav okusno poslikana z narodnimi motivi. Najvidnejša toekn je novi zastor, ki dela v:. Jerini čast. Vse to veliko delo smo izvršili z razmeroma prav majhnimi stroški. Nemogoče ie povedati vsega. k".i je novega in koliko je lepega, zato pridite.
ljubitelji lepe igre, na dan sv. Štefana popoldne ob 3 k igri v Ljudski dom in se sami prepričajte o lepoti novega odra in prenovljene dvorane. Ta dan bo slovesna otvoritev Prosvetnega društva s petjem, 'govorom in igro. Proslava so bo začela točno ob 8, dvorana pa bo odprta točno četrt ure pred predstavo. Vstopnice se bodo prodajale pred igro pred vhodom v dvorano, druge dni pu v kon-zumu. Čo bo naval prevelik, bomo igro čez en teden ponovili. S tem pa je podan tudi vzrok, zakaj ni moglo do /.daj Prosvetno društvo začeti /. igrami. Še to vam povemo, da •/. eno igro ne moremo pokazati vse lepoto novega odra, to ho trajalo še eelo leto in več. Zato pridno zahajajte na naše igre! — Odbor.
naznanila
n Varilo naložite svoj denar pri »Hranilnici Kmečkih občin« v Ljub jani, Miklošičeva cesta i!l v palači Vzajemne zavarovalnice. Ček. rne. l(l..')4,">. Hranilne vloge na knjižice stalno razpoložljive, sprejema in jih obrestuje najugodneje. Večje stalne vloge z odpovedjo po dogovoru. - Zavod je ptipilar-no varen, ker jamči zanj 16 večjih kmečkih občin z vsem svojim premoženjem io vso svojo davčno močjo ter je stalno pod nadzorstvom kr. banskega komisarja. — Trudne ure za stranke so od 8—12 opoldne.
n Na višji gospodinjski šoli dr. Kreka. Ljubljane VII, se prične drug kmelijsko-gosrp: dinjski tečaj 2. januarja lo o, Sprejema.o se n: : tanje in zunanje učenke. VpLnina 100 Lin. Mesečnina za notranje 000 Din, za zunanje 100 Din. Priglasi' sprejema in pojasnila daje ravnateljstvo do 25. decembra lf)'S5. ia tečaj je namenjen zlasti za kuiet-ska dckVa iz ljubljanske <A:olice
n Zaprte duhovne vaje /a dekleta kodo v Lich-tenturnevem zavodu v. Ljubljani od 26. do 30. decembra. Pričetek 26. decemb.a zvečer ob 6. Vodili jih bodo gg. misijonarji s\. Vincencija Pav. Oskrbnina za ves čas K'0 Din. Priglasite s? čimprej na: Prcdstojnišho l.khtenturnovega zavoda, Ljubljana, Ambrožev trg št. 8.
n Borovniea. Prosvetno društvo vprizori na Štefanovo ob 3 poji. igro »Trhli doni« rusko dramo v 3 dejanjih. Pred igro petje' med igro godba.
n Hrastje pri Kranju. Nnše prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 22. dee, mi. sterij »Henrik, gobavi vitez«. Pričetek ob :i pojio.dne v društvenem domu v Hr&stju. igra je božična in zelo primerim našemu času, zato vsi vljudno vabljeni, tudi okoli-euni.
n Mošnje. Prosvetno društvo priredi na sveti večer ob !) lepo igro »Carski sel«. Pridite vsi m
tečno!
n Pevsko društvo Sneberje-Zadobrova gosluje
v nedeljo, 22 dec, v godbenem domu v Domžalah s krasno igro »Njega ni«. Začetek ob pol 4.
n Ježiea Prosvetno društvo priredi v nedeljo 22. dee. ob II popoldne v društveni dvorani na Jezici Meškovo dramo »Pri Hrastovih«. K obilni udeležbi vabimo.
n Krško ob Savi. Prosvetno društvo prir.ili v nedeljo, 22. dec. ob pol 3 pop. v društveni .Korani adventno akademijo, katere središčna torka bo predavanje o Levu N. Tolstoju in njegova igrica: Kjer ljubezen, tam liog. Vmes je pelje nabožnih in narodnih |iesmi. Vabljeni vsi!
n Žabniea pri skofji Loki. V nedeljo, 22. dec priredi Marijin vrtec v društveni dvorani pop. ob .1 lejio božično igro: Jezus prihaja. 1'ridit" jc. pogledat v obilnem številu.
n Soslro. Dno 25. dec. ob 3 pop. in oh H /večer lio v društvenem domu v Sostrein božični mi-slerij Henrik gobavi vitez-'. Pridite!
Oporoka. Neki angleški advokat je zapustil vse svoje premoženje neki trapasti ženski. Vračam bedaku, kar sem od bedakov prejel.
Stalin jp pri .sprejemu visokih vojaških dostojanstvenikov in vodilnih članov komunistične .-tranke imel zanimiv govor, v katerem je z.la.-ii okregal one komunistične voditelje, ki skrbe samo za sebe. mesto za delovno ljudstvo Stalin j - zagrozil, da se bo tudi za te voditelje našel sviin e. Obširno je ludi govoril o tem, da industrializacija Rusije ni olajšala stanja ruskega delavca. Stalinov nenavadni govor tolmačijo kot uvod k novemu kurim v Rusiji.
0-Ski:
Oh dvajsetletnici
svetovne morile
(Nadaljevanje.)
Dne 14. oktobra 19!8 sem opravljal službo tolmača med Ktappenkomaudo in kmeti iz bližnje Horisovke. Madjarski honvedni huzarski polk št. 8 je namreč kmetom v Borisovki pobral vso živino, konje in govedo, vsega okrog SOO glav. Madjari niso dali nobene odškodnine, zato so kmelje zahtevali, Ia jim živino vrnejo. Ker je »Eta|i|>enkomandn'< odklonila vsako plačilo, so kmetje izjavili, da se bodo pritožiti »a avstrijsko ministrstvo. Najbrž je njih pritožba, če so jo tudi podali, ostala brezuspešna, saj je že čez par dni bilo Avstrije in njenih ministrstev konec.
Tudi v Nikopolu so avstrijski vojaki prav pridno pošiljali domov razne jestvine, posebno moko in slanino. Celo jaz sem 18. oktobra 1918 oddal na pristojnem mestu 30 funtov tejic bele moke in jo naslovil na svojo ženo v Bohinjski Bistrici. Seveda aoke, Iii je bila v tistih dneh v Avstriji dragocenost, moja žena nikdar ni prejela.
Dne 23. oktobra 1918 je prišlo na »Etappen-komando« povelje, da moramo biti »maršberajt«. Ta dan so ruski boljševiki raztrosili po mestu letake, s katerimi so pozivali meščane na upor. — Dne 30. oktobra 1918 sem prejel karto g. svetnika Antona Čadeža, in sicer zadnjo v Rusiji. Iz Ljubljane je odšla dne 21. oktobra 1918. O. svčtnlk piše: »Prejel pismo. Hvala! Vaša pisma kolikor sem jih prejel, objavljam v /Slovenskem učitelju«. Slike sem izročil listu »Naša družina«, ki je začel izhajati. Dne t. oktobra smo dobili izdatne do-klade za I. 1918. Dan na dan doživljamo presenečenja. Jugoslavija se bliža.«
Dne 1. novembra 1918 ob 10 zvečer smo se uvagonirall in naslednji dan smo že došli na postajo v Jekaterinoslav, kjer smo ostali v vagonih do 5. novembra 1918. V teh dneh sem bil več v mestu kakor v vagonu. V JekaterinoslaVu sem čital v ruskem lislu tudi telegram o sestavi narodne vlade " Ljubljani. Jasno so bila natisnjena f»»
imena dr. Tavčar, dr. Pogačnik in še nekatera druga. Večino priimkov pa je prenos brzojavke poiualičil. Vendar »ein vedel, pri čem sem iu sem komaj čakal, da -e kot svoboden človek čimprej vrnem v svobodno domovino.
Dne i;, novembra 19|s smo se ob 2 ponoči odpeljali iz Jekaterinostavn. Stolni! \Veisz. moja malenkost in še par drugih iz. pisarne r.lappeu-stationskomande, Nikopol. Feldpost Nr. iEV> smo zavzeli prostoren živalski vagon. Tja «mo -zložili tudi v.-o svojo prtljago. Stotnik VVeisz je peljal s seboj kur dve veliki vreči bele moke, mnogo slanine iu še druge jestvinc. Tudi drugi smo se obložili po denarnih zmožnostih. ?aiibog sem za-bojček z. jestvinami pozabil pozneje na Dunaju, ko .sem se s tramvajem voz.il skozi mesto z. enega kolodvora do drugega. Dasi je bil na zahnjčku moj točen naslov, ga nisem nikdar več videl.
Dne 8. decembra 101H smo oddrdrali ob 9 zjutraj iz Berdičeva in smo pris|ie|i ob tj zvečer že v ilovno. Naslednji dan opoldne smo zagledali Kovel, kjer smo ostali kakšne štiri ure. Okrog 10 zvečer nas je pozdravil Brest Litovsk. Dne 10. novembra 1918 je okrog poldne odpihala lokomotiva iz Brest Litovska, dospela ob (1 -zvečer na postajo Lukov, a okrog polnoči nas je že zapeljala na veliko železniško postajo v Varšavi. Dne 11. novembra 1918 smo došli okrog 10 zjutraj v Pjotrkov, okrog 2 popoldne smo zagledali znamenito romarsko cerkev Matere božje v Čenstohovu. Na postaji sem si kupil dve zbirki razglednic tega znamenitega poljskega mesta. Sledile so med drugimi še sledeče železniške postaje: Moste, Oranica, Trebinje (na progi Krakov—Dunaj), Hšanov, Bre-šče, Prerav, Dunaj, Gradec in Maribor, kamor sem dospel 14. novembra 1918 ob 5 zjutraj. Na kolodvoru jo neka češka godba igrala sokolsko koračnico. Kunil sem »Marburger Zeitungr, ki mi je prva sporočila, da so prošlo nedeljo pod vodstvom dr. Antona Korošca, našega sedanjega notranjega ministra, proglasili avstrijski Jugoslovani v Zagrebu samostojno in neodvisno državo Slovencev,- Hrvatov in Srbov.
Dne 14. novembra 1918 zvečer sem že bil na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Odšel sem » gorenjski kolodvor v Šiško, da s prvim mogofitr. vlakom nadaliuiem vožnjo proti Gorenjski. Svo-
jega rojstva težke kosti sem lepo stegnil nn klop v kolodvorski čakalnici. Poln uši si namreč nisem tipal v mesto k t"iuu ali onemu znancu.
Naslednji dan, dne 1">. novembra 1918 mi postajni uslužbenec povedal, da iz Šiške ne pojit-tako kmalu vlak proti (loreisjski. Pač pa bo čez dobro uro odpihni proti Jesenicam tovorni vkik s sedaj že opuščene posluje Dr.ivlje, med Ljubljano in št. Vidom. Sel sem Ija. Vlakovodja ..... je
sprejel radovoljno v slo/.beni voz in okrog poldne sem bil nn Jesenicah. Naj še povem, da sem i v neki baraki na draveljskem postajališču vzel za spomin puškin pas, nn katerem brusim še danes svojo brivno britev.
Od Ljubljane pa vse tja do Jesenic so se pasle na mnogih krajih velike trume zapuščenih konj. Vlakovodja mi je povedal, da so vojaki, ki so so vračali izpod Krna na svoje domove, pustili sestradane m tako rekoč na pol mrtve živali svo,i usodi. Ako je našel konj usmiljenega gospodar].!, ie tu pa tam še prišel k sebi. Res škoda ljubkih konjičev, saj so bile ined zavrženo revščino tudi lepe, mlade živali. Večina konj že cele tedne ni dobila prave hrane in je bila vsekakor dobra samo še za konjača.
Pot iz Ljubljane do Jesenic tisti dan ni bila brez nevarnosti. S fronte so se vozili vojaki proti domu, oboroženi neredko do zob. Veseli, da se vračajo k svojim dragim, so ostro streljali r.a vse strani in bii si v večni nevarnosti, da bo.t ustreljen. Desettisoče kilometrov sem prevozil v tujini brez večje nesreče, zdaj pa naj podležem na domačih tleh! Kar odkrito povem, da sem se resnično bal srečanja z vojaškim transportnim vlakom. Pa z božjo pomočjo sem (udi to nevarnost srečno prestal.
V jeseniški restavraciji sem se po stari kranjski navadi nekoliko okrepčal. Na kolodvoru som zagledal med drugimi znanci v oficirski obleki stanovskega tovariša Pibrovca, ki je imel tedaj na postaji vojaško službo. Komaj sva si segla v roke, je že pridrvel na kolodvor izredni vlak, poln italijanskih civilistov, ki so se vračali iz Avstrije ne vem kam. Meni nič tebi nič sem skočil v enega izmed voz. Iti v slabi uri sem bil dne 15. novembra 1918 zvečer na domači postaji v Bohinjski Bistrici	(Konec prihodnjič.)
£a žoanjekuho
dobite najboljše brinje. fiqe in rozine
pr. Ivrdki FRANC POGAČNIK d. z o. z., Uubfjnna,
Tyr*cva cesta 33 JAVNA SKLADI sCA (Balkan!
fitev. 51.
RADIO
PROGRAM RADIO LJUBLJANE
od lt. decembra do 26. decembra 1935.
ffttraBflraliMlliIrt IMMWHhHiNliHBIIi lil i .....■ iHiMMMMMMiMMMMHBOTM7B
posrečeno, da je ukanil slehernega jelena. Kamorkoli je do/Sel na lov, ali v Karpate ali v Alpe ali kam v nižino, se je lahko s pomočjo svojega roga pogovarjal z jeleni. Ljubosumne jelene je utnel dražiti in jih privabili k sebi, »režiral« je s svojim rogom med razboritimi jeleni dvoboje, včasih udaril s svojo melodijo v koncerte bojažclj-nih jelenov in jih komandiral po lastni želji Njegova umetnost jc ovekovečena ua gramofonski p»o-šči. on sam pa že lovi v večnih loviščih.
Strah ga je preganjal. V italijanskem mestecu Vogheri se še danes smejijo nad veselim dogod-ijajem, ki se je nedavno pripetil. Kmet Mario Vil-laui, močan in visok mož, se je prebudil iz spanja po nekih skrivnostnih udarcih, ki jih je čul iz kleti. V nočni srajci in bos se plazi tiho v klet. kjer opazi neznanca, ki je odpiral neko omaro Ob malem šumu se neznanec ozre in zagleda v bek> haljo zaviti strah. Mož se (ako prestraši »hišnega duha«, da je v trenutku skozi vrata na cesti. Beti strah pa hiti za njim m v divji dirki skoči vlomilec v prva odprla hišna vrata — orožniške kasarne. Orožniki so ga sprejeli odprtih rok, slrah pa se je vesel podal nazaj v posteljo.
Brivec je strgal trdo Dobcrnikovo brado in čez nekaj časa rahlo vprašali »Ali britev dobro reže?« — »C« bi ne bili omenili, b' niti ne vedel, da imate britev v rokah.« — »To me zelo veseli,« se je zveselil brivec. — »Minlil sem namreč, da po moji brati Šarit« s pilo,« f« dodal Dobernik,
T
Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, 11 Ca s, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, lx>rza. — C'lr!ek. 10. decembra: Is Radijski orkester. 18.40 Slovenščina za Slovence, 10 Napoved časa, 10,30 Nac. ura, 20 Ura francoske glasbe 21 l ev Nikolajevič Tolstoj, 21.20 Cez Pohorje sinje, samospevi, 22 Napoved časa, 22.15 Radijski jazz Petek, 20. decembra: 11 šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Pravna ura, 10 Nac ura 20 Prenos iz Zagreba, 22 Napoved časa, 22.15 Drago Žagar poje. - Sc-bota, 21 decembra: 18 Radijski orkester, 18.40 Pereča zunanjepolitična vprašanja. 10 Napoved časa, 10.30 Nac. ura, 20 Pester spored,' 22 Napoved časa, vreme, poročila, 22.15 Radijski orkester Nedelja. 22. decembra: ti Nais.ved časa, pcrotfla, 8.15 Telovadba, 8.45 Nekaj narodnih pesmi. 0.15 Prenos cerkvene glasbi'. <1.45 Versko predavanje. 10 Zimski sprehodi, 11.30 Ikvshičatmo sirička Matička! 12 Napoved časa, 12.15 Plošče, 15 Kmetii-ka ura, 15.20 Radijski ork'»ter. 16 Gospodinjska ura, 16.15 Cilraški krožek Vesna«, 17.15 Razvoj slovenske drame 10.30 N.-c. ura, 20 Napoved časa, fsoročila. 20.15'Pastoralni večer. 21.30 Radijski orkester, 22 Napo"'d časa, vremenska napoved, poročila, '22 15 Radi ski. jazz Ponedeljek. 23. decembra. 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče. 18 40 Ob (}0 letnici Ivana pti-jatelja. 10 Napoved časa. vremenska napoved, poročila 10.'JO Nac. ura. '20 Radijski orkester. 21 Kop rčev večer. 22 Napoved časa vremenska napoved, 22.15 Pkišče. lonk. 24 decembra: 18 Zvonci stohiice sv. Nikolaja. 18.10 Božič sirot, zvočna igra. 10 Napoved časa. vremenska napoved, objava s|x reda za praznične dneve, 10.10 Plošče, 10.30 Božični ohčaji. 20 /von,eirje iu pritrkavanje iz naših znanih cerkva. 21 Božične |>e.sii1i 22 Ho-/ičiti |>ozdrav vodslva |Xislaje, 22.15 Pesmi raznih na t xlov za Božič. 23 Radijski orkester. 24 Prenos p. I neon io-e iz Trnovske cerkve. Sreda, 25. decembra: O Harfa, 0.45 Versko predavanje, 10 Pre nos i/ stolne cerkve v Ljubljani, 11.15 Slavnostni koncert. 12 Napoved časa. objava sporeda, 12.15 l!o'žične pesmi raznih narodov. 15 Plošče. 15.40 Koncert vojaške godbe, 17 Bo/ičJia igra. 10.31! Nac. ura k) Napoved časa, |*;ročila, objava spo-reda, 20.10 Koralni zbori iz Bachovega Božičnega oralorija. 20.45 Oek>. 21.15 Božične pesmi. 22 Napoved časa, vremenska napoved, objava sporeda. 22.15 Radiislei orkester. konec ob 23.
drobtine
Kile so zarubili. V Rumtiniji se je pri nekem so.lnij-.kcm rubežu dogodil slučaj, ki ga moderna s< dnija se ni beležila. V vasi Lapusa je nek kmet dolgova! večjo vsoto na davku. Večkrat že ga je obiskal eksekuior. Rubež pa je bila, ker je kmet tibos,', vedno spel zaman Ved m: pol je eksekutor-ja tako ujezila, ila je končno vzel s seboj škarje in je med rubežem odrezal gospodinji njeni dolgi kiti s pripombo da tudi predstavljajo neko vrednost. Nenavadna eksekucija je vzbudila med ljudstvom silno nevoljo in občina jc po svojem poslancu protestirala (udi v parlamentu. Kil gospodinji najbrže ne bodo več vrnili, pač pa bo kmalu črtan ves davčni zaostanek.
Hranilne Knfllicc tz:z'z
BANČNO KOM. KAVOD, Maribor.
Za odgovor Din 3'— znamk.
Ni svoji laslni železnici je plačal kazen. Amerika ima vse polno svojih kraljev«, Ford jc »av!o-mobilni kralj«. Rockeleller »pclrolejski kralj«. Van-derbilt »železniški kralj« ii<L, kakor se pač kdo udejslvuje. Imenovani Vanderbill je dobil svoje ime odlod, ker je vse polno železnic njegova last. Nekoč se je peljal po neki svoji progi. Sprevodnik, ki je listke pregledoval, ga je poznal, in je šel molče mimo rtjega. Vanderbiltti jc bilo pa na tem, da vršijo njegovi uslužbenci službo vesti«) in focno, ne oziraje se na levo in ne na desno: Zato je reke!
sprevodniku: »Zakaj nc zahtevate litska od mene?«
| Sprevodnik ga je začuden (»gledal, potem se je pa postavil sliogo službeno pred njega hi dejal: »Gospod, prosim, .vozni listek!« Vanderbill jc segel v žep, je iskal in iskal, listka ai bilo. založil ga je bil! Sprevodnik se ni dal omehčali; vestno vršeč svojo službo je zahteval denar za listek iu zraven še dvojni znesek za kazen, kakor je to v Ameriki predpisano. To se Vanderbiltu še ni nikoli pripetilo, da bi bil na svoii lastni železnici kazen plačal. Pa je bilo čisto prav.
Bogastvo v ubežui Itišt V ubožnein iloitin mesta Oliio v Ameriki sla se nahajala nedavno dva stara delavca, da se na svoja stara lela odpočijeta od desetletnega napornega kopanja petroleja Ker brezdelja nista mogla prenašati, sta vložila na ravnatelja prošnjo, da smeta ua vrhi kopali za petrolejem. Ravnatelj je prošnji ugodil in delavca sta sc lotila dela oh posmehu ostale družbe Več tednov sla kopala, kar zadeneta na petrolejski vrelec, po ce-n i Ivi poklicanih strokovnjakov vreden 480.000 Din. Ker sla si previdna delavca izprosila v prošnji lastninsko pravico, sla novopečena bogataša takoj ustanovila družbo »Pelrolejska akcijska družba občinskih ubožcev«, ki bo odslej upravljala pefrolejski vrelec na dvorišču ubožnega doma
Nekaj za lovce. Pred leli je umrl na Dunaju grof Mihisler, ki je slovel kot strasten lovec na jelene. Utnel je na kravjem rogu posnemati vsa-kojake jelenove krike in glasove tako dobro in
Stov. 51.
Mali oglasnik Vsaka Orodna vrstica ali nte prostor velja m enkrsi Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico ako kupujeio kmetijske po trebščine ali prodataio svoie pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ah vniencev in narobe.	
Pristojbina za male oglate te plaiuje naprej.	
Zimski suknjiči samo 1S5 Din. dobre ob cke od 30 Din ter vsa druga oblačila nočem nabavite pri Pre-skeriu, sv Petra r. 14.	Prodam njivo za stavbo '/» ure od kolodvora Domžale. Ponudbe na upravo jioit jMarijat št. 15 329
	Harmonike zatnentn. F Kucler, posta ia, Drenovgrič pri Ljubljani. Za inf< rma-cije morati priložiti 5 Din v znamkah.
Uifsnn s 4 teletom (si-nPoUO nvndolka) . roda Porenta, Štepanja vas št 47.	
U|.n., kmetskega niflPBD, fanta od 18do 20 let za kmetska deta, spre me Soj,ar, Vič 36, Liubljana.	
	Stoli!« sreda ie starosti. UBnIU Zna poliska in hišna dela ler peči kruli spre;mem blizu Ljubljane. — Naslov v upravi pod štev. 15603.
Hlapca š/*s!iKvsegH kmečkega d.-ui in živine spreimem Lovše. Dobrunje 33 pri Liub-I l»n	
	Nlaoec, "'^.jS prost, va en konj in poljskega dela se sprejme v službo. - Istolam dobi služIlo dekla, ki se razume na vsa p ilj-sna in gospodarska dela in je vseskozi ne-opjroč-in. Prednost ima io Doleti ic;. Ponu i-be upravi Domoljuba pod Pošten in marljiv« št. 11530.
Šiiialna stroja, '"aab°. Ijena. ženski v00 Din in l.ro aškf prodani. liia-laška 8, Liubljana.	
?|i,b'» pridno, pošte-Jun.6, n0 sprejmem /. i hišna in |io!iska itela Močilnikar. Sne-ber j- 8. p. D. M. v Polju.	
Prodani hišico' ,;1V[K, /. 2 sobani:', polt m ko^nlceni. dal e kl< :, 1 njivi lep sadni 11, pol ure od f tre, Cena IS 000 D n. Jakob O-sar. Mali Vrh št. 6, Mirna peč, Dolenjske.	Okrušeno posodo dobite za vsako ccno pri Fr Slupira.trgovina / žele/.fiino, Liubljana, Gospo-ivetska cesta t.
	Laiicne tropine nudi Alojzij Tram; uš, izdel. lan olja Golo-brdo 23. Medvode.
Un? za ,f'žo 2,100 prodani. Urb -nčič Ivan. ko!ar. Vu. g rice, p. Hre/.ovica	
	Dna hlapca, S«;. va. vajena kmečkiti del, vojaščine prost«, sprejmem \a-top 1. februarja Naslov v upravi Domoljuba po 1 št. 15403 Hlapca in deklo pridna in poštena sprejmem v službo o Božiču. .Naslov v upravi Domoljubu pod št. 15375.
šlamoreznico, ^ poarav. prodam. - jošt Peter, Naklo.	
Mizarskega vajenca kmečkih starišev sprej-m -m. 11rana in stanovanje v hiši. - A loj/.> j Motjk, Gor. Logatec 15 pri cerkvi.	
Kočljiv položaj. Stražnik: »Km pa toliko kričite?« — Pijanec; »Gostilničarka me je vrgla iz hiše in bi zopet rad prišel notri.« — Stražnik: »Pojdite mirno domov spat.« — Pijanec »Saj bi žel rad. Gostilničarka je namreč moja žena.«
iPilllVallJžt priliki enke izgube, ki nas )e zadela n c.u»>u>u. Bn,ltj0 mojega ljubega moža, na Sega dragega očeta, gospoda
JANEZA. KAPLANA
ne tem potom prisrčno zahvaljujemo f. g. župniku Karolu ftkullu za govor prt odprtem giobu. občinskemu odbori z g. županom za venec, vaškim starešinam ln ostalemu obfilaat.vu.
PriKorlcs, XB XII 1935.	?.«lu)ott oslel).
V vsa ho katoliško hišo spada kctoHšhi časooisl
Elllcčch lili iilicilll CCi
Liker servis od........20 —
Vinski servis od..............28'50
Servis za črno kavo, za 6 oseh	45 —
Servis za kavo aii čaj, za 6 oseb	70'—
Jedilni servis, za 6 oseb ...	250'—
Damske ročne torbice ...	—
Veliki nastavek, posrebren . .	—
Nogavice* moške od............J*—
Nogavice ženske od ..... ^ 6*50
Nogavice otroške od.....ShO	3'
Čevlji moški..................,,	T5"
Čevlji ženski ....... .	„	65'
Copate moške................„	31
Copate ženske ..............„	20'
Hubertus, otroški plašči ....	„	1415'
Hubertus, moški in ženski plašči	„	250
..	250
Mest rt I tr$y 26
Ženski plašči s kožuhovino
KMISPEM
Lfubllana
Strilairfeva f-'4
Izdaiatelj: D«. Grtgorij Pečjak
Urednik Jože Košičob
Za Jugoslovansko tiskamo* Karci Cst