GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! LETO-YEAR VI. Chicago, 111., 13. junija (June) 1913. ŠTEV.—NUMBER 24. Zakaj nasprotujejo samostojni politični organizaciji delavstva? Buržoazno časopisje, ki je odprt ali prikrit sovražnik delavstva, najbolj pobija politično organizacijo delavstva. Dokler se delavci organizirajo le strokovno, tedaj marsikateri boržuazni list, ki je delavstvu nasproten, hoče pa ¡ohraniti delavstvu prijazno krinko, priporoča delavstvu, da naj se strokovno organizira. Lastnik lisita n© naroči svojim urednikom, da naj pišejo za strokovno organizacijo, radi tega, ker smatra za krivico, da delavci dobivajo nizko mezdo pri dolgotrajnem delavnem času in so izpostavljeni raznim šikamam, marveč odločajo! pri tem osebne koristi. Med naročniki je mnogo unijskih — strokovno organiziranih delavcev, katerih lastnik lista noče zgubiti za'nobeno ceno. Zanj so naročniki toliko vredni, kot za prodajalca jestvin njegovi odjemalci ali za gostilničarja njegovi gostje. Zgubiti jih noče, dokler niso njegovi interesi v nevarnosti, dokler strokovna organizacija delavcev ne krči njegovega profita. IHadar se pa strokovna organizacija dotakne njegovih interesev, takrat pa lastnik lista .zapove svo jim urednikom, da. udarijo z vso silo po- nji, kakor se je zgodilo v stavki tiskarjev v Chicagi. Hear-stovi listi so pred stavko kar kipeli ljubezni do strokovno organiziranih delavcev. Ko je stavka pričela, so; pa strokovno organizirani delavci nakrat postali v o-čeh te gospode ulična drhal, ki zasmehuje zakon in gosposko in je imeitku nevarna. Kakor lastniki boržuaznih listov različno v različnem čaisu nastopajo proti strokovno organiziranim delavcem, ravnotako so edini, da je treba složno nastopiti proti razredno zavednim in v socialistični stranki politično organiziranim delavcem. Nikdar ne priporočajo boržuazni listi, da naj se delavci kot razred organizirajo tudi politično. Po mnenju boržuaznih časnikarjev naj delavci glasujejo za kandidate, ki so jih postavili republikanski, demokratični ali progresistovski politični “bosi”. Zakaj ? Odgovor na to vprašanje, nam dajejo dogodki v Patersonu, kjer svilotkalci in njih sostrokov-ni tovariši že četrt leta štrajkajo. Župam v tem mestu zvrst vse, kar je v njegovih močeh, da bi tovarnarjem pripomogel do zmage. Delavce je oropal zborovalne svobode.' Nanje je spustil svojo policijo, da s količi pobija štrajku-joče delavce in jih vlači pred sodišča, kjer se jih seveda obsodi. To je kapitalističen župan po volji oderuhov in izkoriščevalcev, kakeršnega si želi vsaka orle ruška duša, človek je za izkoriščevalce neprecenljive vtredmoisti in marsikateri kapitalist izven Patersona si želi, da bi v njegovem mestu imeli takega moža za župana, ki ga ne peče vest, ako se delavcem gode najbolj kričeče krivice. V bližini Patersona leži majhno mestece Haledon. Delavci v Hale-donu so pri zadnjih volitvah izvolili socialista za župana. Socialist Brueckner, župan v Haledonu, i-ma zelo otežkočeno stališče. On je edini socialist v tej občinski u-pravi, kateremu mečeljo njegovi boržuazni souredniki polena pod noge pri izvajanju njegovih odredb. Vzlic temu je'župan obdržal mirno! kri in stori, kar smatra, da koristi delavcem v njegovi občini. Župan se na briga le za dobrobit delavcev v Haledonu, marveč mu so pri srcu tudi koristi štraj-kujočih delavcev v bližnjem Patersonu. Ko je župan v Patersonu vzel štrajkujočim delavcem zboroval-no pravo; jim onemogočil, da bi se na zborovanjih posvetovali, kaj naj storijo, da zmagajo v tem boju. jih je socialistični župan v Haledonu povabil, da naj pridejo zborovat v Haledon, kjer jih je ne bo molji nihče pri zborovanju. Delavci so sprejeli vabilo in vršili so se shodi v največjem miru in redu, na katerih je bilo do 20 tisoč udeležencev. Mirno in dostojno je zborovala ta ogromna delavska množica. Zakaj ? Socialistični župan v Haledonu ni dovolil, da bi policaji in privatni biriči stražili in nadzorovali zborujoče delavce. V Patersonu, kjer so policajske in privatno biriške čete vzdržava-le “red in mir”, je prišlo do rabuk, ker se policaji, in zasebni biriči ne znajo obnašati tako, da bi ne izzivali .in žalili mirno; zborujočih delavcev. V Haledonu, kjer so se včasi sešli na zborovanju vsi stav-kujoči delavci,' je bil vedno mir in red. Smelo lahko trdimo, da bi bili patersonski tkalci že zdavnej podlegli kapitalistični premoči, da jim ni priskočil socialistični župan iz Hale doda na p omoč in jim dal priložnost, da smejo zborovati na ozemlju haledonske občine. Ravnotaki lahko izrečemo odprto, da bi bili delavci v Patersonu- že zdavnej zmagali, ako bi bil župan v Patersonu socialist. To resnico poznajo tudi tovarnarji v Patersonu, zategadelj so hoteli prisiliti socialističnega župana v Haledonu, da bi posnemal v nasilnem nastopanju napram štrajkujočim delavcem paterson--skega župana, da- bi se delavci po večtedenskem štrajku vrnili brc«, najmanjšega; vspeha na delo. Brueckmann, župan v Haledonu ni le socialist, marveč tudi mož v svojem srcu. Kol so ga na; prizadevanje tovarnarjev v Patersonu postavili pred veleporotnike, da bi ga prisilili, da bi nastopil proti patersonskim štrajkujočim delavcem, katere je njih župan izdal, se j>el haledonski socialistični župan izkazal, da ie kos svoji nalogi. Očitali 'so mu, da- je dovolil v Haledlonu govoriti ‘puntarsko’. Župan ie to trditev ovrgel in dokazal, da so boržuazni časniki lagali debelo. Ko so: govorili o razburjenju delavcev jim je razložil, da je bilo razburjenje delavcev nekaj naravnega, ki so se pa vseskozi obnašali mirno in dostojno. IKo so socialističnemu županu priporočali, da mora na temeljil zakona o nedeljskem počitku preprečiti shode ob nedeljah, je socialistični župan izjavil : “Prav imate! Potem bom po zakonu zabranil, da ob nedeljah ne bo drdral noben avtomobil po haledopskih- ulicah, ne bo vozil nobeln voz ulične železnice in nobena kočija.” Župan bi bil najbrž dal zapreti tudi cerkve. Veleporotniki niso mogli priti do živega socialističnemu županu, ki je odgovarjal mira!« in hladno in branil štrajkujoče delavce, mej tem bo še danes patersonski župan deluje v interesu kapitalistov, jemlje delavcem zborovalno pravo in dovoli, da jih smejo preganjati policaji in zasebni biriči. Dogodki v Patersonu govorijo glasno neovrgljivo resnico, da buržoazni časnikarji radi tega priporočajo delavcem, da naj volijo po milosti kapitalističnih ‘ boL sov’ republikanske, demokratične in progresistovske kandidate v vse zakonodajne zastopei, ker so ti kandidat je golo orodje kapitalistov, kakor so buržoazni časnikarji. Kar se je dogodilo v Haledonu in Patersonu, je za delavce važno, ker dokazuje, da delavci zmagujejo, ako znajo izrabiti svojo politično moč, obenem pa dokazuje, da šol vsi buržoazni časnikarji v službi kapitalizma, ker priporočajo in povdairjajo: De- lavci, ne organizirajte se politično v ¡socialistični stranki! Inozemstvo. — Nemčija je zopet bogatejša za enega vojaškega zračnega križarja, Pri poskuševallni vožnji gai je vodil grof Zeppelin, ki se je zeit) pohvalno izrekel o nji. Hud vihar vrtinec je mestece Plochingen v nekarškem okraju, popolnoma razidjal. Mestece je štelo približno 2500 prebivalcev in je skopaj popolnoma zginilo s površja, V Frauendorfu pr Stettinu je neki skeb umoril' štrajkujočega. delavca. Policija, mestu da bi aretiral morilca, je skrbno čuvaflh’ tovarno, in se norčevala iz štraj-lmjočih delavcev. Skrivoma je telefonirala za pomoč v Stettin. Ko je došla pomoč, so policaji naskočili delavce. Streljali in sekali so s sabljami, kakor da bi bili obsedeni. Šestdeset delavcev jei obležalo ranjenih na bojišču. Podivjanih policajev je bilo ranjenih le deset. — V Londonu je pričela obravnava proti voditeljicam gibanja za 'žensko volilno pravo, ki so obtožene zarote in uničenja tuje lastnine. Občinstvo, se zelo zanima za sodnij sko obravnavo sufragetk v Londonu, ki so obtožene nasilnih dejanj. V sodni dvorani je malo navzočih žensk. Vse nosijo krog roke črn trak v znak žalosti za Emilijo Davisonovo, bojevito su-fražetko, ki je umrla za poškodbami, katere je dobila, ko je pri konjski dirki hotela obdržati kraljevega konja. — Mehikanski vstaši so v okraju severno od' Vera Cruza, kjer živi mnogo ameriških farmarjev in delavcev, ki so zaposleni v podjetjih za naravno oilje, zopet napredovali, dasiravno mehi kanska vlada trdi, da ji o tem ni nič znano. V Colombiji so postavili Juana Manuela Diaza, ki je bil ogleduh Huertove vlade, pred vojni sod. Po kratkem posvetovanju ga je vojn« sodišče vstaišev spoznalo1 krivim. Ustrelili so ga na mestu. General Tovino je v imenu diktatorja Huerta ponudil' vstaške-mu generalu L. Blancu tri tisoč mehikanskih tolarjev, ako priseže s svojim vojaštvom zvestobo diktatorju. — Kitajska vlada je naznanila državnemu tajniku Bryanu, da se strinja z njegovimi mirovnimi načrti. Kitajski poslanik je obvestil Brvana o sklepu kitajske vlade in ga prosil za nadaljne podrobnosti. V Kitajskem morju so pomorski roparji naskočili angleški parnik “Robert Lebaudy”. Odnesli so $30.000. V boju je padel neki potnik, več mornarjev je bilo pa ranjenih. Po poročilih iz Kitaja se zopet pojavljajo pogosto morski tolovaji na Kitajskem morju. — Italijanska zbornica je dovolila 400 sto tisoč dolarjev za udeležbe Italije pri panamski paci-fični svetovni razstavi, ki se bo vršila leta 1915 v San Franciscu. — Vsaka balkanska delegacija je svetovala svoji vladi, da naj, predlaga takozvano konvencijo s Turčijo. Predsednik črnogorske delegacije, ki je predsedoval konferenci, se je v švojem govoru poslovil, obenem se pa zahvalili v imenu vseh delegacij kralju Juriju, brit-ški vladi in siru Edvardu Greyju za izkazano gostoljubnost. Dunajska “Neue Fre Presse”, ki je trobilo avstrijskih velekapitalistov in borzijancev, je priobčila brzojavko, ki se glasi, da je; vojna med balkanskimi zavezniki neizogibna (?) Srbija baje ne dovoli, da bi bolgarske vesti šle preko njenega, ozemlja. Polofieiozni bolgarski “Mir” izjavlja: “Nobena bolgarska vlada ne bo dovolila v srbsko! -bolgarsko zvezo.” — V Tokiju na Japonskem je takozvana “Protiameriška. mladina ’ ’ sklicala ljudski shod, ki ni bil dobro obiskan. Znani agitatorji so hujskali za vojno z Zdr. državami in kritizirali ministre, ker niso nastopili proti zemljiščni proti-japonSki predlogi v Kaliforniji. Shod1 je sprejel resolucijo,- v kateri se glasi, da se naj takoj napove vojno Zdr. državam. — V Calcutti so baje prišli na sled tajni družbi, ki je agitirala in izdelala načrt za izgon Angležev iz Indije. Aretirali so; 44 domačinov, ki so večinoma člani bogatih družin. Ameriške vesti. — V Spokane, Wash, sta dva tolovaja napadla na ulici' nekega pasanta. Detektiv Viktor Bemway ju je zasačil in je pričel takoj streljati iz samokresa. Tolovaja sta na strele odgovorila s streli in, ranila detektiva na nogi, vendar pa nista imela časa, da bi se odpeljala s koleseljem in pustila sta koleselj in konja na ulici. Ko je detektiv doibil. zadostno pomoč, je spregel konja in ga pustil, da je šel svojo pot. Konj je policajem služil kot kažipot do hiše, v kateri sta stanovala tolovaja in v kateri so ju prijeli. — Letos so uvozili v Zdr. države za $16,000,000 diamantov. Najvišji je bil uvoz v mesecu aprilu, ki je znašal $3,826,681 ali $874,-000 več kakor lani v tem mesecu. Do sedaj se je plačalo carine za brušene diamante deset odstotkov od vrednosti, nebrušeni diamanti so bili uvoznine prosti. Po novii colniski lestvici bo treba plačati od nebrušenili diamantov 10 odstotkov, od brušenih pa 20 odstotkov. Razloge za sedanji pretirani uvoz diamantov je iskati v tem, da se hočejo trgovci z dragulji preskrbeti z diamanti, predno pride v veljavo nova eolninska lestvica. — Temperenčne pijače so v Ame riki včasih bolj nevarne kot opojne, kar dokazuje naslednji dogodek. Na Madisdn ulici v Chicagi sta stopila v prodajalno sodavice in sadja Metni Fay in Metni Linklater. Zahtevala sta po eno čašo rdeče sodavice. Komaj sta bila na ulici, ju je napadel krč v želodcu. Še predno je prišel zdrav nik na lice mesta, je bil Linklater mrlič, njegovega tovariša so pa v zelo kritičnem položaju odpeljali v bolnico. Policija je uvedla preiskavo. — Predsednik unije mestnih delavcev v Chicagi sporoča, da so se mestni delavci v Pittsburgu, Pa. tudi organizirali. Zdaj bodo skušali posamezne unije mestnih delavcev organizirati v zvezi, ki se bo pridružila “Ameriški delavski zvezi.” — V okrajni bolnici v Los Angelesu je umrl polkovnik John J. Gosper, prejšni govemer Arizto-ne, kot navaden siromak. Prijatelji so mu hoteli pomagati, pa je odklonil vsako denarno pomoč. Svoje premoženje je izgubil v ponesrečenih rudniških špekulacijah. Od te dobe je živel v majhni sobici in v zelo siromašnih razmerah. — Na električni stol obsojeni policajski lajtnant Ch. Becker v New Yorku, ki je bil spoznan krivim, da je sodeloval pri umoru Hermana Rosenthala, lastnika igralnic, in je sedaj v mrtvaški celici v Sing Singu, je uložil pri na j višjem s'odniku Goffu prošnjo za novo obravnavo. V prošnji je navedel, da ima nov dokazovalni material; da je njegova obsodba v protislovju z zakonom in da nje :gova krivda ni dokazana; da je S. H. Halas, porotnik, večkrat zapustil porotniško sobo, da je šel k zobozdravniku; da. je treba v interesu pravice dovoliti novo obravnavo. Frank A. Moos, pomožni državni pravdnik, ki je vodil obtožbo proti Beckerju, je ugovarjal pritožbi. Zadnjo in odločilno besedo bo spregovoril sodnik Goff. — V Sioux City, la. so zmagali klavniški delavci v klavnicah Cu-dahvja in Armourja. Zastavkalo je 1500 delavcev. Šlo se je za povišanje mezde. — V Patersonu so prave ruske razmere. V Rusiji, sploh v nlobeni azijatski satrapiji, se ne preganja tako kruto štrajkujočih delavcev, kakor v tem mestu. Minoli teden so porotniki spoznali 38 štrajkujočih delavcev kri vim, da so kalili javni mir, ker so kot stavkovne straže vršili svojo dolžnost. V nevarnosti so, da bodo kaznovani s $500 denarne globe, ali pa od 1. do 3. let ječe. Lahko pa dobijo obe kazni. — Charles Moyer, predsednik Zapadne rudarske zveze (W. F. of M.) je izjavil, da bodo organizirali topilnice Guggenhcima ali ga, pa prisilili, da bo zaprl vrata topilnic. — Iz Detroita, Mich., poročajta, da je zastavkalo 12 sto delavcev na Pere Marquette železnici, ker je železniško ravnateljstvo odklonilo povišanje mezde. Od stavke so prizadeta naslednja mesta: Saginaw, Grand Rapids, Jonia in Traverse City. Ker so lokomotive v zelo slabem stanju, je tovorni .promet vstavljen, osebni vlaki pa! vozijo deloma. Železnico sedaj upravljajo kon-kurzni upravitelji, ki jih je imenovalo zvezdo sodišče. Iz tega vzroka zdaj stražijol železnico zvezni nastavljenei. Stavkokaze so dobili iz Chieage in Detroita, — V mestu bratovske ljubezni — Philadelphiji' ¡so aretirali J. Wellnerjia, tovarnarja za glasovir-je, ker je osumljen, da. je tržil z belimi sužnjicami. Wellner je dal neki zloglasni trgovki s človeškim mesom in petim belim sužnjicam, ki so bile v hiši sramote, katero je pred kratkem zaprla policija, potrebni de-mar, da je “čedna” družba odpo-tovala v Aleksandrijo, Wa., da je tam zopet odprla hišta sramote. ¡Mimica Hahnova se je obvezala, da bo tovarnarja odškodovala za storjeno uslugo iz dohodkov, ki jih bode nosila hiša sramote. V Aleksandriji so Hahnovo zaprli in prosila je svojega prijatelja, naj položi zanjo jamčevino. Ker ji prijatelj ni hotel storiti usluge, ga je ovadla, da je bil v mestu bratovske ljubezni aktuelni lastnik hiše sramote. Zvezni komisar Craig je postavil tovarnarja pod tisoč dolarjev varščine. Tako se pogrezajo stebri današnje družbe v močvirju. — V Council Bluffsu, la. je iz- dial sodnik zaporno povelje za W. E. Cotrella, prejšnega glavnega tajnika Y. M. C. A. (Zveze krščanskih mladeničev), ker je ta-siumljen, da je hotel namenoma1, zapaliti poslopje Y. M. C. A. Cotrell se je baje priznal krivim, na kar ga je komisija zdravnikov priznala blaznim in ga oddala v norišnico. Vodja norišnice ga je po daljšem opazovanju proglasil popolnoma zdravim, na kar je sodišče izdalo ukaz, da se ga aretira, — Amos Pinchot, osebni prijatelj in pristaš Ruzvelta, je poslal Pat. Quinlanu, nevstrašenemu bo- rec v vrstah štrajkujočih delavcev v Patersonu, ček za pet sto dolarjev, da se ga vporabi proti brutalni sili kapitalistov, ki teptajo ustavne zajamčene pravice, z besedami: “Ne simpatiziram a I. W. W., vendar Vam pošljem ček, ker želim, da se proti Vaši obsodbi, ki bije vsakemu pravu v obraz, nastopi z vsemi pravnimi sredstvi.” čast delu in motivu A. Pincho-ta ! — Ali kje je pa ostal junak “socialne pravice”, kje je cehi Ruzveltova stranka v tem boji» ljudstva proti brutalni sili zasme-hovalcev zakona in reda? — Kako naklonjeni so progre- sisti delavcem, najbolj dokazuje država Kalifornija, ker so obe zbornici legislature, govemer in drugi državni uradniki pobarvani z Johnson-Ruzveltovo barvo. Kakšna je naprednost te stranke, dokazujeta dve obsodbi, 'ki sta ju izrekla sodnika, imenovana po Johnsonu, ko je minolo že d!ve leti, odkar se je bojeval boj za. svobodo govora v San Diegu. V tem boju sta bila Kirk in H. M. Me Kee, obsojena na šest mesecev joče in tri sto dolarjev denarne globe. Uložila sta priziv, ker je bili» po njiju mnenju mestna odredb» v protislovju z ustavo, torej vsled) tega tudi obsodba neveljavna. In kaj se je zgodilo? Sodnika sta njima priznala 16 mesecev ječe zavoljo zarote! Taka je socialna pravica, — V Patersonu je čimdtalje lepše. Kmalu bo treba vprašati, ako so se vrnili temni časi angleške tiranije pred ameriško revolucijo, ali če je Paterson turško gnezdo, kje v Aziji. Saj vesti, ki prihajajo iz tega mesta, vzbujajo v nas dvom, da bi bilo mesto v ameriški republiki. Iz Washingtona poročajo, da je odšel senatni preiskovalni komi-teÿ, sestoječ iz štirih senatorjev, pisarjev in stenografov, v West Virginijo, da preišče razmere v stavkovnem okraju. Senator Borah bo vodil preiskavo zaVoljo tlačanstva, ¡Nad sto rudarjev bo zaslišanih pred preiskovalnim komitejem, ki bodo izpovedali o strahotah vojaške diktature. Ko-,mitej se bo, bavil tudi z obtožnico, v 'kateri rudarje dolžijo zarote. ------ ,t — Iz Charlestona, W. Va. poročajo, da so zopet aretirali urednika lista “Labor Argus”. Postavili so ga pod $500 varščine. Urednik lista je uleži® tožbo; z» odškodnino proti governerju Hat-fieldu, ker je bila lastnina “Labor Argusa” uničena. Governor se baje brani izročiti lastnino lista. V vsem premogovniškem okraju povsod vre, ker vojaki hodijo od hiše do hiše in izprašujejo rudarje kakor inkvizitorji o višem, kar jim prav nič mar ne gre. Vojaki jim pravijo, da se morajo vrniti na delo, ali jih bodo; pa de-portirali iz države. Situacija jei danes taka, da pričakujejo, da vsaki trenotek na westvirgrnj-skem premogovnem polju izbruhne splošna stavka. Nadalje poročajo iz Charlestona, da so obtožili F. J. Hayesa, podpredsednika “Zdfuženih rudarskih delavcev” (U. M. Ws of A.) in 17 drugih odbornikov rudarske organizacije na podlagi Sh erm an o v e ga pro ti trn st j anske - ga zakona. S to obtožbo je vlada direktno napovedala boj delavskim organizacijam. Gospodje mislijo, da bodo delavci pozabili do prihodnjh volitev pljusko, ki so jo dobili v obraz. Alfo gospoda del'a take račune, se hudo moti. Vsak udarec odpira nezavednim oči in množi armado razredno zavednih delavcev. Zdaj govori gospoda, pri bodočih državnih1 volitvah bodo govorili pa delavci. Chicago, 111. i Predzadnjo nedeljo- je delalo nebo tako kisel obraz, kakor da : je pripravljeno vsak trenutek potočit debele solze. V božjem strahu je pričakoval veselični odbor društva “Franeis-■ co Ferrer”, da ¡-e med gromom in blisikom vl:je ploha in zalije ves Riverside štirinajst komolcev, nad najvišjimi gorami, s katerim je v primeri Himalajsko gorovje prava ničla. Da ubeže vesoljnemu potopu so stali vsi na palcu leve noge na visoki gori Krtina, lri je Vsekakor višja-, ako je na vrhu največjega gorskega velikana v Himalajskem gorovju — Mt. Everestu ali Gauriisamkarju. Nekdo se je oglasil in priporočal, da naj se nabavijo topovi in strelja z njimi oblake. V domovini je sli šal, da so eoiprnice ali strige, tiste hudobnice, ki delajo 'točo in dež in se skrivajo za oblaki, da bi 1 j u dje ne opazili njih hudobnega početja. Modroval je, da je najboljše, akoi se strelja oblake, ker s krogljo v njih napravi luknje in tako zadene coprnice, ki se skrivajo za njimi. Bolgari so tudi de lali luknje v zraku s krogi jami iz topov, da so pregnali in zadel mogočne Turke, ki so čepeli skri ti v Drinopolju. Modroval bi še dalje, da se v tem času ni prikazala čudna družba, obložena z janj-čevino, govedino in svinjino, ki je stopala tako previdno, kakor če bi prežale nanjo kače, skrite v grmovju. Črnogorec je stopal prvi. Za pasom je imeli arzenal o-rožja. Klel je kot talijanski tolovaj iz Sicilije in delal pesti proti nebu, kakor da bi imel pred seboj Turke, dobro zavarovane v ska-drski trdnjavi. Na hrbtu je imel težko in na meh odrto jagnje. E-giptovski cigan je hodil za njim. Na glavi je imel turbanu podobno pokrivalo, s katerega soi viseli zvončki. Kadar je zazibal svojo skuštrano glavo, so zvončki zadoneli tako glasno, da so dolgo-kraiko žabe iz strahu poskakale v veliko mlako-, ki je bila prekin-prek pokrita z zelenimi vodnimi rastlinami. Na hrbtu je nesel velik kos mrhovine in v desnici je imel čarovniško palico, s katero je delal kolobarje v zraku in govoril -čudežne, nerazumljive besede. Kraj njega je korakal višji kuhar carja batjuške, ki je vsakih pet do deset korakov pokleknil na tla in proseče -obračal oči proti nebu. Obljubljal je dve debeli sreči materi božji v Kazanu, ako nebo usliši njegovo prošnjo in ne odpre svojih vrat in ne spusti vode na ta grešni svet. Za njim je stopical boječe višji evnuh turšbeg sultana v širokih hlačah in blebetajoč sure z korana kar tjevendan. Mike cigare se je režal, suval strahopetnega Turčina pod rebra in delal dovtipe po svoji stari navadi, da bi prisilil svojega tovariša Jakata Krtačo do smeha, ki se je jezil, da se je Jaka Strigel j odločil za taijze in ni hotel z njimi po gladki in lepi poti na piknik. Odbor je v slovesnemu in dalj šem govoru pozdravil došleee, na kar je Črnogorec odzdravil v imenu svoje družbe. Bo dokončanih pozdravnih obredih je Črnogorec zažvižgal na srebrno piščalko in njegova častita družba se je razkropila po šumi. Nabirala je marljivtoi suhljad in vlačila težke hlode na kup, da je kmalu za-plamteia grmada, iz katere se je vil kakor steber proti nebu gost dim, ki je razgnal temne oblake, izza katerih je solnce pokazalo svoje prijazno lice veseli družbi, ki je janjca za pokoro- nasadila na -debel drog in ga pomaknila k ognju, da se iz surovine spremeni v okusno pečenko. Kmalu je pričelo prihajati k slavnostni pojedini -občinstvo od vseh strani. V gozdu je oživelo. Vesel smeh je odmeval od vseh strani, ki je trajal do -dveh popoldne, ko je “trančirmajster” z velikim handžarjem pričel svojo delo. Delal je prave “solldaške porejene” in marsikdo ga je na tihem preklinjal, ker je bil preveč vesten v svojem poslu. Ko se je vse nasičilo in ostanke pečenke poplaknilo s pivom ali sodavico!, je pričela splošna pevska tekma. Najprvo so se oglasile dolgokrake žabe v bližnji mlaki in so pričele izvajati točke za soliste. Takoj se oglasil kvartet “OECrokar”, za njm pa pevski zbor “Vrana”. Ko je obenstvo ¡najvraejše poslušalo pevsko tekmo, je prihitel sel in oddal Černogorcu, kot glav. ve- j vojni med severnimi in južnimi šele družbe brzojavko, ki se je državami. V tem strašnem boju glasila takole: ‘Jaka- Strigel j pri-1 so podlegle južne države, dasirav-bit k tajzom. Ko j« malomarno j no sot imeli najboljše generale in korakal po tazjih, je prihitel za' častnike, dobro izvežbano vojaš-njim brzovlak. Jaka je “tuhtal” \ tvo. Napredna ideja — osvoibodi-pridigo) za prihodnji torek in ni te v suženjev — je vsaki dan pri-op-azil za njim prihajajočega vla-! vabila nove čete na bojišče, ki so ka. Slišal je drdranje voz, ko je ‘ spoipolnile vrzeli v bojnih vrstah, bilo prepozno. Skočil je na strani dokler ni moč zagovornikov teles-ali vlak, ga je vjel za škrioe- nje-! ne sužnosti popolnoma opešala, govega fraka in jih pritrdil k taj-j Danes se ne bijejo bitke za na- zom. Zdaj ne more nalprej in ne nazaj. Prikovan je k tajzom, da dela pokoro za svoje grehe”. Komaj je Č rnogorec umolknil, ¡sta glasno ¡zaihtelai Mike Cigare in Jaka Krtača. Debele solze so se prikazale na- njiju licih. Stekla sta, kakor d-a bi bil vrag za njima, da rešita svojega tovariša, ki j-e1 bil priklenjen k tajzom. Ostala- družba se ni mnogo brigala-- za Jakata. Nekateri sot mu želeli prodne ideje z orožjem. Imamo razvito literaturo in časopisje. Za to se vojskujemo za. napredek v 'dobrobit cele človeške -družbe z urna svitlim mečem. Na shioidih se merimo z nasprotnikom z govori in mei s sirovo silo. Talko postaja izobrazba in vzgoja socialna vzgoja, Tam kjer nas pred letom dni še niso razumeli, nas danes prav dobro razumejo in tako se čimdalje bolj krčijo čete liasprot- Slovencev je tukaj bolj malo in še ti smo večinoma samci, ki i-ma.jo svoj klub, kateremu n-e preti pogin od Turkov, marveč od slovenskih krasotic, ki bodo njegove-člane vpregle sladki zakonski jarem. Na društvenem polju smo dobro ¡organizirani. Imamo razna društva, ki pa vsa dobro napredujejo. Bodimo še v bodoče vedno složni, poselbno kadar gre za delavstvo in napredovali bomo, kakor do sedaj. Viktoir Krasna, zapisnikar. smrt, da bi v javnosti ne delal ni ka, naše pa mnoze. zgage s svojimi pridigalmi. K var-j Lojze je hotel pred kratkem polet “Krokar” in pevski zbor ‘Vra J stati narodni mučenik z ž-enioi in na’ sta pričela z nadaljevanjem otrokom. Iz te moke ne bo kru- pevske tekme tani, kjer sta neha- la, Kmalu se- j e in se pridružil 1 “Krokar” podal ‘Vrani.” Združe- 1 lia! Kdor pozna naš narod, razume, da vsakdo osmeši sam sebe, a-ko hoče našemu narodu vsiliti mina sta potepi pod vodstvom skU- šljenje južnoiitatijanskih in sicili-še-nega pevovodja zapela s provi- j janskih čruorokarj-erv.. To ne so-zofričnih not tako milo in krasno,; glaša z značajem narolda. Kon-č-dai je zbor “Naravni pevec” na no bo tudi Lojze spoznal, da je drevju obmolknil in s tem priznal, j boljše za -narod živeti in delati, da je podlegel. Prihotelle so ve-| kakor pa umreti. Pri pozna ti svoje vrice od blizo in daleč in črni zmote ni sramota, pač pa je sramnimi so stegovali svoje vrate iz motno vztrajati v zmoti, ako- se lukenj, da jim ne uidejo ubrani j človek zaveda, da j-e- zmota, kar glasovi. Mejtem ko sta združena I trdi. zbora pela pesem za pesmijo, jo j Razredno zavedni delavci so mladina aranžirala razne igre, ki; sklenili na zadnji seji soe. kluba, so provzročile mnogo smeha med da priredijo v korist, klubovi blagajni veselico dne petnajstega junija. v gozdiču blizu CoLlimvOoda, O. Na veselico so povabljeni vsi naši somišljeniki in ostalo občin stvfot. Podrobnosti -o veselici smo priobčili v “Proletarcu”. Udelež udeleženci. Nakrait stai se pa. združena zbora v slavnostnem sprevodu pričela pomikati naprej. Na visokem drogu so viseli zadnji zemeljski ostanki jagnjeta, svinjine in govedine. Svečano naokrog so \ se pa razlegali glasovi: “Blagor j ba bo skoraj gotovo ogromna, ker mu, ki počiva v našem želodcu.” , boi prireditev vsestransko zanimi-Z vladarsko himno in tremi streli va. A. Gradišar. iz topa so bile oficielne ceremonije končane, na kar je pričela prosta zabava, ki je trajala-, dokler ni solnce na zaipadu pričelo skrivati se v prerijo. Ob večelrnem Herminie, Pa. Tukajšme društvo “Prostcimis-leci”, štev. 87, je uvidelo, da- potrebuje zastavo. Naročilo jo je pri mraku se je pričelo občinstvo raz- J br. F. Kržetu. Zastava bo šivana haijati. Marsikdo je pri odhodu s svilo. Na. eni strani bo boginja •cibžaloval Jakata Strigi j a -zavoljo njegove nesreče in glasno izgovarjal željo, da bi se Miku Ciga-retu in Jalkatu Krtači posrečila rešitev. Le združeni pevski zbor je še prepeval ob polnem zaboju leiksportne pive, -ki je skočil iz čudodelnega vodnjaka, dojkleP tudi njega ni narava zazibala v sladki sen. ODBOR. Marianna, Pa. Dne 24. maja je šel Mihael Malgaj na delo v premogov rov. Ko jel vrtal okoli dvanajste ure v premog, se je aakra-t nad njim utrgala debela plast kamenja in premoga in se zrušila nanj. Nesrečni Malgaj je bil takoj mrtev. Pokojni je bil član našega, društva “Prjatellj,” štev. 171 in S. S. P. Z., štev. 71, kakor tudi S. D. 11 in P. D. štev. 8. Star je bil 3i let, rojen v Grižah na Štajarskem. V Ameriki zapušča žalujočo vdovo in 4 nedorastle otroke. K zadnjemu počitku so ga spremila vsa društva, katetrih je bil član. Priredila so mu v resnici krasen poi-greb. Bodi mu lahka tuja gruda! Člani društva “Prijatelj”, štev. 171, izrekamo njegovi obitelji naše globoko sožalje. M. Čebašek, Cleveland, O. V Clevelandu je. vse postalo ne kakoi tiho. Bojna sekira počiva, duh napredka set širi kljub sovražnikom ljudske prosvete. Rovarji proti SNPJ. so potihnili. Še le sedaj pripioiznaju, da so se več kot blamirali. SNPJ. stoji danes trdneje v Clevelandu kakor kedaj popreje. Saj drugače ne moire biti. Podporna organizacija, ki se je otresla vsega, kar diši po na-zadnjaštvu in se razvija v modernem duhu dvajsetega stoletja, mora konično prodreti na celi črti. Zgodovina nas uči, da na svetu v človeški družbi vse umira, kar se oprijemlje krčevito starega, ki sodi v grob, vse pa ima močno življensko moč v sebi, kar se prilagodi razmeram. Stari nazori o ureditvi človeške1 -družbe ravnotako umirajo', kakor stari ljudje, katerim je pošla življen-ska moč. Kako vneto so zagovarjali svoječasno) nazadnjaški ljudje suženjstvo in tlako. Branili so ju celo z orožjem. Zgodovina naše nove domovine nam pripoveduje krvavo zgodbo o državljanski svobode, kot simbol delavstva; ki se bori za osvoboditev iz kapitalistične sužnosti. Naročili smo tudi klobuke in regalije, da bomo lahko kos svoji nalogi. Zastavo bomo razvili dne 4. julija. Podrobni spored še ni izdelan. Objavimo' ga kasneje. K slavnostnemu razvitju zastave vabimo že danes vsa bližnja društva SNPJ. v ivestmoreland-skem okraju, kakor tudi društva družili jednot- in zvez, katerim se j,e mogoče udeležiti slavnosti. Tajniki društev naj takoj sporeče, a-ko se bo njih društvo udeležilo slavnosti. Naznanijo naj tudi število članov, da bodemo tudi pripravili vse potrebno za shod. Bratje in sestre raznih društev, kakor tudi rojaki v bližini, od-zva-jte se' povabilu.Zberimo se pod zastavo enakopravnosti in bratstva n a praznik “Neoidvisnosti” in pokažmo drugim narodom, da smo Slovenci zaveden nared. Slovenski narod mali! Javnost te še ne pozna. Se združuj in stopaj v nadi, da premagaš sovražnika. Tam zastava plapola-------- Pod nj'0 se vsi zberimo, da padlim žrtvam 'kapitala zadnjo čast iskažemo. Jos. Bril Roundup, Mont. Krasni maj je oživeli1 prirodo in s cvetlicami oa-ljšal travnike in gaj. Oživel j-e tudi brate društva! “Živila. Svoboda”, štev. 8 S.P.Z., ki so dne 25. maja priredili slavnostno razvitje društvene zastave, katerega sei je udeležilo 6 sosed pili društev. Slavnost se je vršila v najlepšem redu. Razni govorniki, ki so želi pohvalo vseh, so mnogo pripomogli, da je slavnost tako dobro vspela. Tudi godba jiei vršila svojo dolžnost t-očno1 in vestno. Zalstavo je izdelala tvrdka F. Kerže Co. V imenu društva “Živila Svoboda” se zahvalim vsem društvom, kakor tudi ostalemu občinstvu, sploh vsem, ki so pripomogli do vspeha. Martin Meznarič, član št. 132 Superior, Wyo. Delavske razmere še niso preslabe, ker delaimloi tri do štiri dni v tednu. Zaslužek je pa odvisen od smeee Iz Kalifornije. Enega ali druzega utegne morda zanimati, ako napišem par vrstic o deželi, ktero sem ravnokar prepotoval, o solnčni Kaliforniji. Dospel sem do severa, to je iz države Oregon, z So. /Pacific železnico. Tam je svet večinoma hribovit in po nekod se spenja vlak do pet tisoč čevljev višine iz najvišjih vrhuncev pa sneg najbrže nikoli ne zgine. Golih hribov tu ni videti, ampak vsi so obrasli, največ s smrečjem. V zelo idiličnem kraju med visokimi gozdnatimi hribi, koder šume bistri studenci in potoki, se nahaja znamenito letovišče in zdravilišče -Sha-sta Springs. Ker je vlak stal deset minut, zdrvili smo vsi k izvir ku čudodelne vode in se napajali z naravno sodavico, kakor žejne kamele :iz jutrove dežele. Jaz sem jo spil kar tri kupice, ampak nisem bil nič bolj zdrav kot poprej, škodovala mi pa tudi ni, četudi sem jo pil po sili. Ampak oknsa nima nič pravega in mi kalifornijsko vince že bolj u gaja! — Nižje doli se gozdovi nehajo in prebivalstvo se ukvarja večinoma s krmo in živinorejo, ker za trsje in sadje je kraj še previsok in prehladen. Mesto San Francisco ni le največje mesto v Kaliforniji, ampak je tudi največja slovenska naselbina v tej deželi. Slovenci, kterih štejejo okoli sedem sto, vposleni so večinoma po različnih tovarnah ; nekateri se pečajo pa tudi s salooni, trgovino itd. Delavske razmere so tam prav slabe in na stotine in tisoče delavcev je brez dela. Nikar naj torej nihče ne hodi za delom v Kalifornijo posebno še v San Francisco. Mesto1 samo na sebi ne kaže nobene posebne lepote največja znamenitost (vsaj za moj okus) je krasen “Golden Gate Park”, kterega naj nikdo ne pozabi si ogledati, ako pride v Frisco. Kakih 30 milj od San Francisca je malo mestece Crockett. Tudi tam je naseljenih nekaj Slovencev in Hrvatov; zaposleni so večinoma v topilnici in tovarni za sladkor. V St. Heleni ima rojak Štef. Jakše vzorno vrejen vinograd in vinar-no. Drugih Slovencev tam ni. Kraji so tam zelo rodovitni in lepi, večinoma vsi z vinsko trto ob-sajeni. Tupatam je pa tudi videti nasade oljk, sliv, orehov, breskev in smokev. Svet je drag: od 500 do 1000 dolarjev aker. — Tudi v Fresno nahaja se le en Slovenec in sicer g. Frank Štefančič, ki ima kakih pet milj ven iz mesta svoje posestvo, krasen vinograd in moderno opremljeno vinarn-o. Po vsej okolici vidi se največ vinogradov, tmntam pa tudi nasade breskev, orane, oljk in fig. Svet se prodaja od 50 do 500 dolarjev aker, z drevjem ali! trs jem obsajen pa po tisoč'dolarjev. — V bližini Porterville nahaja se baje pet ali šest slovenskih farmarjev, vendar vsled pomanjkanja časa nisem vtegnil nobenega obiskati. Tam se pečajo največ z gojitvijo orane; drugih pridelkov se le malo vidi. Zemlja se prodaja po $150.00 aker in više. Med Porterville in Los Angeles videl sem dosti sveta, ki ni obdelan, 'ker je vsled hribovja irigacija nemogoča, ali vsaj otežkočena, brez iri-gaeije pa ni nič. Los Angeles je lepo mesto, bro-ječe nekaj čez 300 tisoč prebivalcev. Slovencev, ste tam samo dve družini. Več pa je Srbohrvatolv, posebno onih iz Hercegovine. Delajo po različnih tovarnah nekte-ri pa tudi pri tlakovanju cest. Vzhodno in severovzhodno od Los Angeles, v smeri proti državi Texas ali Nevada, so še velikanske planjave popolnoma neobdelanega sveta, koder raste le redko pri tlikavo grmovje, pa bodeče juke in kaliti, med njimi je tu in tam kak šop borne travice. Mogoče pa je, da bodo todi čez desetletja naj lepša polja, dasi je svet peščen, ako se jim le posreči od ktere strani napeljati vodo potrebno za namakanje; dokler pa vode ni, pa ni življenja. Čudovita je vsekakor ta dežela. Najti je tu najgrše puščave in naj krasnejše, raju podobne pokrajine, divne morske zalive, sive skale, temne gozde in visoke hribe,' večno spomlad v dolinah in večni sneg na strmih gorskih vrhuncih. Prideluje se pa tudi vse: seno, detelja, oves, ječmen, pšenica, krompir, različna zelenjava, jagode, maline jabolke, hruške, slive, breskve, marelice, olive, oranče, limone, smokve in grozdje. Med najvažnejše pridelke pa štejejo vsekakor oranče in grozdje in tega je tudi največ. Delavske razmere so, kakor sem 'že zgoraj omenil, slabe po celi Kaliforniji, plača je mala, življenje precej drago in brezposel nih delavcev vedno na tisoče; od svetoval bi torej odločno vsakemu kdor bi si nameraval iti dela iskat v Kalifornijo. Mudil sem se v Kaliforniji ravno ob času, ko je governer Johnson podpisal znano zemljiško, pro-tijaponsko predlogo, ki je vzdignila toliko pralni, da je na mali vse začelo govoriti o mogoči vojni med Zed. državami in Japonsko. Vsi časopisi slikali so hudiča na steno na potrpežljivi papir, pa nove topove in vojne ladije. V Kaliforniji pa je bilo tiste dni proglašeno še posebno vojno stanje. Razpisane so bile nagrade od mestnih poglavarjev in starešin za one, ki jih bodo pobili največ in za tiste, ki bodo izumili si-gur-nejše in boljše morilne naprave, zato ni čudno, da se je prava molilna mrzlica polotila vseh pravovernih Yankeejev, napovedali so vojsko brez Wil-sona in začela se je križarska vojska in pobijanje na drobno in debelo. Ponekod so sovražnike zastrupljali, ali jili pa lovili v umetno napravljene železne pasti, kjer so jih potem pri živem telesu parili s kropom, drugod so jih potapljali v “šmiru”, z eno besedo, bil je poboj, kot pred Drinopoljem. Meni ni dala mati narava niti najmanjše bojne in mesarske sposobnosti, zato sem bojeviti deželi hrbet obrnil in prepustil domačinom, da si lahko spletajo lavorjeve vence s pobi jan jem kalifornijskih — muli, ki jih je na milijarde. Prismuknjeni nemški Vilče je omožil svojo hčer Lojzko. Ker je Nemčija tako dobro založena z različnimi kralji in kraljici, knezi, vojvodi in podobnimi parasiti, kot menda nobena druga dežela na svetu, ker sta prišla delat štafažo celo angleški Jurij in ruski Miklavž, umevno je samo ob sebi, da so morali ubogi Berlinčanje klobuke kar v rokah nositi. Toliko krika in vika, kot bi se svet podiral, pa za eno samo “ohcet”, za poroko princa in princezinje, od kterih ni imel svet še nobenih koristi in jih najbrž tudi nikdar ne bo imel (rajši škodo) in ktera morda od daleč ne temelji na tako plemenitih namenih, kot poroka navadnega delavca —- težaka. Čakajoč na vlak, ležal sem v senci košate paling West Lake parka v Los Angeles in čital dolgovezna, poročila angleških listov o bahaških ženitovanjskih ceremonijah v Berlinu, (v mestu, kjer se poje največ liav—hav in ilialia — pečenk!) — na drugi strani grmovja na klopiei pa je sedel mladenič s svojo izvoljenko in ravno sem videl, kako ji ukradel nekaj (breas poljubček) raz rožnih u-sten. Ej, sem si mislil, sto zlatih turšk-ih pijastrov bi stavil (če bi jih imel, seveda), da je bil ta poljub bolj čist vsake politične in druge cikorije in bolj sladek, kot oni, ki ga je vojvoda kumberland-ski dobil od princezinje Louize, ako tudi o njem nihče ne trobi v svet, da bi se stresalo ozračje. Rekel pa nisem nič, ampak samo obliznil sem se, prav po mačje. A. J. Terbovec. bode moral vsak delodajalec brez tožbe izplačati poškodovancem za katere je odgovoren predpisano svoto. Kakor je splošno znano, so do sedaj skoraj v vsakem slučaju več kot .polovico dobili odvetniki in posredovalci; znan je tudi slučaj, da je pohabljenec še ostal dolžan akoravno so mu porotniki priznali odškodnino. Ker nova postava ni dobila še polno moč, hitijo posredovalci in njih agentje na vso moč, da dobijo še ostale žrtve: poškodovance in pohabljence v svoje mreže in v svoje grabežljive in nenasitne roke. Iz zanesljive strani sem zvedel, da zloglasni po delavskem časopis ju razkrinkani izkoriščevalec Ljubo p—eh je postal jako aktiven; on je znan že iz afere Golik. On stanuje v Duluth, kjer ima svojo pisarno, agenture ima po vsem rudarskem okrožju, kjer imajo njegovi zastopniki nalogo nabirati žrtve v njegove grabežljive in od delavske krvi že omadeževane roke. Kakor sem zvedel, je njegov sodrug in nadagent pa vodja tiskarne “N. V.” z imenom Josip K—'k, s katerim si prav po bratovsko delita z delavsko krvjo omadeževani denar. — Denar, katerega bi moral dobiti poškodovani delavec od kapitalista za njegove zgubljene ali poškodovane ,uide. Kakor se je izvedelo da vsak' do izmed ponesrečencev, kateri pride radi odškodnine v Duluth, ter se oglasi tudi v tiskarni, vsakega teli revežev nagovarja, naj gre k Ljubu B.........cim, kateri jim bode preskrbel denar. To se pravi: dati mački hraniti klobaso! Resnici na Jjubo moram naznaniti da k te,i, sramotni zvezi niso prišteti delničarji Slovenske tiskovne dražbe, ker živijo vsi izven Dulutha, kakor tudi ne urednik “N. V.”, kateri je le delavec pod vodstvom zgoraj omenjenega Jos. K . . . ka. Rudarji železnega o-krožja severne Minnesote! Čuvajte se izkoriščevalcev in pijavk vaše krvi. Izogibajte se Ljubo B ... ----eha, izogibajte se tudi njegovega sodruga in nadagenta Jos. K . . . ka, ponesrečenci izogibajte se tudi tiskarne “N. V.”, ker le tako vam je mogoče, da se rešite teh oseb in pijavk, kateri hočejo narediti denar na račun vaše krvi, na račun vaših pohabljenih udov. Njim ni mar, ako bodete vi nezmožni za delo, brez sredstev za. življenje, ako trpite lakoto vi, vaše žene in otroci. Njim je mar samo delavski denar, če prav je veljal vas vašo kri, pohabljene ude in dostikrat še celo življenje. Da je vse zgoraj napisano resnica, imam dokazov na razpolago z imeni! Član S. N. P. J. Iz rudarskega okrožja severne Minnesote. Kakor je znano, je sprejela zadnja zakonodaja države Minnesota v St. Paul, Minn., taliozvano ,delavsko odškodninsko postavo. S postavo so oškodovani delavci, ker jim je odmerjena mala odškodnina. za poškodbe. Tudi ne bo do mogli delavci oziroma poškodovanci zahtevati večje odškodnine, kakor jih ta postava predpisuje. S to postavo so tudi oškodovani odvetniki in posredovalci bolje rečeno izkoriščevalci, vse delo, katero so imeli sedaj v slučaju odškodnine. Po novi postavi f aznanila in vabila. Eveleth, Minn. Dne 25 .maja smo obhajale slav nostno razvitje društvene zastave, ki je bil res pomenljiv dan za vsako Slovenko. Veselica se je po-voljno obnesla, Zahvaljujem se za poset bratskemu društvu “Napredek” in ženskemu društvu “Ime Marije”, ker je članstvo obeh društev pripomoglo, da je Slavnost. vspela, Hvala tudi br. Antonu Leniču, Jos. Zbačniku in Alojziju Pucelju, za njih pož-rtovalno delo! v korist našemu društvu. Društvo “Eveleth” bo v bodoče imelo svojo redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob dvehl popoldne v dvorani Maksa Stipe-tiea. Sestre naj vpolštevajo to naznanilo in naj se udeleže seje v obilnem številu. Poleg druzih važnih točk imamo na dnevnem redu predlog društva “Francisco Fer-rer”, o katerem bo lahko vsaka sestra glasovala, po svojem prepričanju. Sestram priporočam, da naj vedno- zborujejo mirno. Sestra, ki bo delala nemir, bo prvič suspendirana, drugič pa izključena, ako suspendaeija ne bo pomagala. Na sejali mora biti red, ako se hoče zborovati redno in rešiti točke dnevnega reda tako, kakor j^. troha, — Pa brez zamere! —d—. Thomas, W. Va. Društvo “Domovina”, štev. 29. je sklenilo na redni mesečni seji dne 1. junija, da se prihodnje seje dne 6. julija udeleže vsi člani. Vsakdo, ki se ne bo u-deležil seje, bo suspendiran. Izvzeti so le tisti bratje, ki so oddaljeni 1(> milj od, društvenega sedeža. > Fr. Bartol j, predsednik. Collinwood, O. Apelirani na vse članice društva “Planinski raj.” štev. 185, da naj se v polnem številu udeleže redne seje, ki se bo vršila dne 15. junija točno ob dveh popoldne. Na dnevnem redu imamo zelo važ no točko, ktero bo treba rešiti. Na splošno glasovanje pride predlog društva,“Francisco Ferrer”, štev. 131, ki je v smislu pravil dovolj podpiran in predložen članstvu, da se po svojem prepričanju s splošnim glasovanjem izreče za ali proti predlogu. Upam, da nihče ne izostane od seje dne petnajstega junija, ako ga ne bodo za_drževali tehtni vzroki. Frančiška Brajer, tajnica. Arona, Pa. Naznanjam vsem bratom društva “Složni Slovenci in Slovaei”, štev. 199., da je društvo sklenilo na redni mesečni seji, da se vsi člani udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 6. julija, Kdor se ne bo udeležil seje, ne da bi se opravičil s tehtnim vzrokom, bo moral plačati 25 c v društveno blagajno. Jakob Okorn, zapisnikar. Chicago, 111. Društvo “Narodni vitezi”, štev. 39. S. N. P. J. je sklenilo na svoji zadnji mesečni seji, dne 7. junija, da se udeleži korporativno vrtne veselice, katero priredi slov. del. pevski zbor “Orel” iz Chicago 111. Vrtna veselica se vrši v nedeljo dne 15. junija v Lake Side Grove, 96 St. in Ewing ave. v South Chicagi. Ker se veselica vrši v South Chicagi, je društvo zaključilo, da se zberemo ob dveh popoldne pri bratu John Košičku, 1805 So. Centre Ave. Od tam se odpeljemo skuipno na omenjeni prostor. Udeležite se v polnem številu, ker bomo tudi mi potrebovali pomoči od bratov. Na svidenje v nedeljo dne 15. junija v So. Chicagi! John Koren, zapisnikar Indianapolis, Ind. Pozivljem vse brate društva ‘‘France Prešeren”, štev. 34., da se udeleže prihodnje seje dne 6. julija, ker se bo razpravljalo v prid društveni zastavi. Tony Radkovič tajnik. Calumet, Mich. V imenu društva “Bratska Sloga”, štev. 62., pozivljem vse brate tega društva, da se polnoštevilno udeleže društvene seje, ki se vrši dne 15. junija. Na dnevnem redu je več važnih točk, najbolj važna med njimi je pa splošno glasovanje o dodatku k pravilom društva “Francisco Ferrer” za dvojno zavarovalnino. Bratje, dolžnost vas veže, da pridete vsi na sejo in glasujete po svojem lastnem prepričanju. Ako pride ta predlog v poštev, bode po mojem mnenju toliko laglje zjediniti svobodomiselne jednote in zveze, u-stanoriti močno združeno podporno organizacijo, ki nas bode obvarovala pred vpropastenjem. Na svidenje dne 15. junija točno ob dveh popoldne. L. Junko. Livingston, 111. Društvo “Bratje vsizaenega”, štev. 96., bo priredilo plesno veselico v nedeljo dne 15. junija na prostoru z,a piknike. Začetek točno ob dveh popoldne. Na veselico vabimo vsa bližnja slovenska društva, sploh tudi vse drugo tukaj-šno slovensko občinstvo. Ako bi na dotični dan deževalo ali morda snežilo, je veselica preložena za nedoločen čas! Toraj na svidenje dne 15. junija pod košatim drevjem in na duh-teči trati. Za točno postrežbo bode skrbel ODBOR. Chicago, 111. Dne 15. junija bode dan veselja za vse narode v Chicagi. Slovenci Kopno1 imeli še izvanredno veselje. Kdor se ne bo hotel udeležiti piknika vseli narodov, se lahko udeleži slovenskega, ki ga priredi slov. del. pevski zbor “Orel” v Lake Side Grove na Eving ave. in 96 cesti v So, Chicagi. Da ne bo kdo tolmačil, da je pevski zblop nalašč priredil izlet na omenjeni dan, izjavljam, da je to provzro-čilo, ker je bilo neznano, pevskemu zboru, da se mednarodni pik- nik vrši dne 15. junija v River-view parku. Vsem, ki nas bodo posetili, jim klicem!»: Dobrodošli! Vsaka kara, ki vozi do 63. ceste, vas pripelje do “greva”, ako vzamete na 63. cesti karo, ki vozi do Jackson parka, kjer stoji Hammond kara, ki vozi v So. Chicago. Toliko: v pojasnilo. J. Andlovič. Chicago, 111. Pozor člani “Francisca Ferrera” v Chicagi! Prihodnja redna seja tega meseca se vrši v torek dne 17. junija oh 8 uri zvečer v naših navadnih protetorih. Sejal je preložena radi socialističnega piknika, ki ho v nedeljo 15. jun. v Riverview parku in katerega se nedvomno vsi člani vdelležijio. Torej ne pozabite: v torek zvečer dne 17. t. m. Tajnik. Cie Elum, Wash. Priporočam vsem članom druš-tvai “Dobrodošli”, štev. 79, da se prihodnje seje vsi zanesljivo udeleže, ki se bo obdržavala dne šestega julija. Nekatere točke dnevnega reda so izostale za prihodnjo sejo. Kdor ne bo vršil 'svojih društvenih dolžnosti, bo sam zakrivil, ako bo društvo z njim ravnalo v smislu pravil. John Butorac, ta j. Ladysmith, B. C. Seje društva “Orel”, štev. 109 se vrše bodoče visako drugo* n e de 1 jo v mesecu v Unijski dvorani (Union Hall) na; South Welling— tonu. Jos. Pečjak, taj. Chicago, 111. Vsem članom in članicam društva ‘Sla vij a” na znanje! Člani, ki še niso plačali rednega aseismenta niai seji dne 8. junija, naj storijo svojo dolžnost do dne 25. t. m„ ker se bo z onimi, ki nisio zadostili svoji dolžnosti, ravnalo v smislu pravil. (Citaj stran 31, člen osmi, točka - prva.) Joe Werščaj, taj. Chicago, Ul. Apeliram na članstvo društva “Slavija”, štev. L, da se zbere v mnogem številu dne 15. junija ob eni popoldne v prostorih brata M. Potokarja 1625 So. Centre Ave., odkoder se odpeljemo na “Orlov” izlet v So. Chicago. Tako se glasi zaključek zadnje seje. Pri poročilu veseličnega odbora so se v zadnji izdaji “Glasila” urinile naslednje pomote: Mesto Mike Kastrun nabral! $3.00, naj se čita $8.00. Pri pbro-čilu nabiralca M. Shoiarja se je izpustilo ime Anton Eržen, ki je daroval $1.00. Josip Verščaj je nabral še- en dolar. Darovala sta po 50 e J. Sluga in J. Mihelič. V imenu veseličnega odbora se še enkrat vsem darovalcem zahvaljujem. John Žvanut, zapisnikar. Granville, 111. V smislu sklepa društvene seje >z dne 8. junija bo vsak bolniški pbiskovallec društva ‘ ‘ Jugoslovani”, štev. 186 plačal pol dolarja v društveno blagajno, ki ne bo obiskoval bolnih bratov in potem prišel na sejo poročat, v kakšnem stanju j,e našel bolnike. Kdor se ne bo udeležil tretje redne seje, bo plačali ravno tako pol dolarja v blagajno. Ker je odpotoval prejšni tajnik sem prevzel tajniške posle. V bodoče naji se pošiljajo društvene reči na, naslednji naslov: Frank Joger, 8. bx. Granville, 111. Gillbert, Minn. Društvo “Sparta”, štev. 61, priredi dne dva in dvajsetega junija v dvorani Josipa Nošena svojo veselico. Začetek točno ob dveh popoldne. Opozarjam člane, da naj se zanesljivo udeleže veselice, ker bo vsakdo, ki bo izostal vseeno plačal 50 c v društveno blagajno. N'a veselico vabimo tudi vsa sosedna društva in društvo “Napredek”, štev. 69. S. N. P. J. v Eve-leth, Minn., sploh vse rojake in rojakinje v Gillbert in okolici. John Komatar, tajnik. — Semiški predor. 10. maja ob 4. zjutraj so prebili pri Semiču 1976 m dolgi predor na novi železniški progi Novo Mesto — Metlika. Razprava o jednoti. Cleveland, O. V 22 štev. “Glasila”, čitam v rubriki “Razprava o jednoti” med drugim tudi dopis iz Rock Springs Wyo., izpod peresa brata Jos. Piehlerja, v kojem razpravlja, o predlogu društva “Francisco Ferrer, štev. 131. S. N. P. J. Omenjeni brat piše: “Sedaj naj pridem k stvari, zakaj predlog dr. “Francisco Fer-.rer” ne odgovarja duhu (?) časa. S. N. P. J. se je izrekla za združitev jednot in zvez in kot taka mora u str a j ati, odbor njen je pooblaščen, da deluje na to, da se jednote združijo. Če mi sedaj odobrimo dvojno podpodo in zavarovalnino, bomo storili nasproten (?) korak združitvi in to za to. ker bo podpora ravno taka kakor da bi dve jednoti združili. Kdor je za združenje bo gotovo nasprotoval predlogu dr. “F. Ferrer.” Upam, da mi bo cenj. brat Pich-ler oprostil, da se predrznem nekoliko kritizirati njegove nazore v tej zadevi, ki se mi zde popolnoma napačni in brez vsake faktične podlage. Toda prej mi dovolite, da spregovorim par besedij o združenju naših podpornih organizacij. Vsak trezno misleč Slovenec, kojemu ni črna zavist osobnoga koristolovštva ugasnila zadnje iskrice človekoljubja napram našim trpinom, mora iz vse duše pozdravljati krasno idejo o združenju naših jednot in zvez. Ta ideja ni kakšna fantastična utopija, ampak naravnost velikega živi j en skega pomena za naše organizacije, kakor tudi za ves narod. ‘Vsako kraljestvo zoper sebe razdeljeno, bode razdjano”. Te preroške besede velikega filozofa in nazarenskega “puntarja” Krista, so se še vselej spolnile. To nam priča zgodovina vseh vekov. Drvite et impera! Razdvojuj narod, vladaj in izkoriščaj, je bilo geslo naših voditeljev (če jih smem tako imenovati), ko so nam vstanovljali številne podporne Organizacije, s kojimi so nas postavili pred alternativo, — biti ali ne biti, živeti ali poginiti. Privedli so nas v labirint, iz kojega nimamo druzega izhoda, kakor potom združitve. — In do tega, mora priti, ako nočemo čuti nekega dne tabornih gla sov — Repuiescat in pace, na grobu naših irganizacij . . .! Ni treba verjeti meni, kajti resničnost vam bode dokazal čas* in kaj bode potem z našimi vdovami, sirotami in starimi onemoglimi člani? Tukaj torej je vprašanje, ktere-ga ne smemlo prezreti ne iz narodnega. ne iz humanitarnega stališča. Marsikdo bode morda rekel: Kako naj se zdravimo, ko se naše podporne organizacije raznega verskega ali političnega prepričanja ; to ni mogoče! Jaz pa pravim, da interesi delavcev združeni v eni ali drugi podp;orni organizaciji, so eni in isti. Vsi stremimo za. tem, da si zboljšamo naš bedni položaj, v kojega je nas uko val kapitalizem. Nihče nima pravice zahtevati od nas, da, moramo biti nepolitični v svojih organizacijah, kajti narod brez politike je dandanes mrtev. Zatoraj vsi pod 'zastavo S. N. P. J.! Že to veličastno krasno ime tako! mogočen upliv na vsakega Slovenca, da ne bomo nikdar dovolili, da bi izginilo s pozorišča naših organizacij. Torej .združimo se v S. N. P. J., nazaj ne moremo in ne smemo! Delavci, ne verjemite raznim zahrbtnim obrekovalcem, ki lajajo iz zaplota, da je S. N. P. J. socialistična, brezdomovinska; laž je, sama nesramna laž in škodoželjnost. S. N. P. J. je na istem stališču, kakor je bila ustanovljena. Molekova resolucija ni niti za las spremenila načelne izjave, ampak dala je le nalogo “Glasilu”, da piše v naprednem duhu, moderno politično in strokovno organiziranega delavstva, ker drugače sploh n« more. Pa recimo, da bi S. N. P. J. bila v resnici socialistična, ali je to kak greh ali sramota? Ne, nikakor ne! Kajti v socialistični stranki se ne organizirajo zločinci, ampak pošteni delavci, ki hočejo odpraviti postavnim potom sedanji 'krivični in korumpirani sistem, ter ga nadomestiti s pravičnim, boljšim, v katerem bo imel vsak človek pravico do eksistence, ka-koršna mu gre po božjih in naravnih zakonih. In to stremljenje imamo slovenski delavci dolžnost podpirati! Tiste “rodoljube”, ki kriče o “ brezdomovinski ” politiki S. N. P. J., bi jaz vprašal to-le: Kdo so bili tisti, ki so pričeli prvi krstiti svoja društva s krasnimi, lepimi, narodnimi imeni, ki nas spominjajo na ljubo staro domovino, (dasi smo j'o morali zapustiti?). Kdo so bili tisti; ki so zavrgli imena intemacijonalnih svetnikov, ter postavili na čelo slovenskih društev imena naših prvoboritel-jev, mučenikov in buditeljev" naroda, ki s'o nam bolj sveta kakor kak španski ali latinski “svetnik”, kojega bi sam Bog z Dioge-novo svetilko zastonj iskal gore po sv. nebesih . . .? Kdo je prvi v Ameriki postavil na znak organizacije — krasno trobojnico, sim bol Slovenije, ko ja danes diči prša nad 10.000 elanov . . .? Morda vi liberalni nacionalisti ali katoliški rodoljubi! Kaj še? Pač pa tisti, kot škrlat rdeči internacionalni — brezdomovinski slovenski so-eijalisti. — Tukaj gospodje so fakti, ki govore odločno in jasno dovolj, kdo ljubi narod in domovino? Ko bi jo le imeli . . .? Zatoraj rojaki — delavci naprej ! Združimo se v veliko, mogočno Slovensko narodno! podporno jednoto, kar upamo, da se bo tudi zgodilo! Vsak član S. N. P,- J. je že danes prišel do prepričanja, da sedanja bolniška podpora, kakor tudi posmrtnina ne zadostuje; posebno ne za člane družinske očete ali matere. To je tudi vzrok, da so se mogli nekateri člani zavarovati še pri druzih podpornih organizacijah. V slučaju združitve druzih organizacij S. N. P, J., postanejo isti člani (ki so še v drugi organizaciji) zavarovani za dvojno svoto in to že naravnim potom. Drugače niti misliti ni mogoče. Združiti se bomo mogli z imetjem, obveznostjo in dolžnostmi. Nihče ne more biti za združenje, ako je prepričan, da bo s tem korakom na primer zgubil eno bolniško podporo in eno posmrtnino, za bojo plačuje že leta, kot član dveh organizacij. Iz tega je torej razvidno, da, na, stotine članov S. N. P. J. v slučaju združenja bi bili pri S. N. P. J. dvakrat zavarovani, medtem, ko bi bili ostali le na tem stališču, kakor šibo do sedaj, ako ne, reformiramo pri S. N. P. J. zavarovalnine in bolniške podpore po razredih. Po združenju ne bomo imeli več prilike zavarovati -se pri več organizacijah. Vsaj naprednih ne. Iz tega stališča je predlog društva “Francisco Ferrer” postavljen na referendum, popolnoma odgovarja duhu časa, ter je naravnost življenska- potreba za elane S. N. P. J. in ne nasprotuje ali ovira popolnoma nič, združenju slovenskih podpornih organizacij. J. F. Faletič. East Helena, Mont. Dasi mi »količine ne dopuščajo slediti vsem razpravam, ki se vršijo glede dvojnega, zavarovanja, pri naši jednoti, vendar si ne mo rem kaj, da ne bi odgovoril na dopis brata Josepha Pisblerja iz Rock Springs a, Wy»., katerega sem ravnokar prečital. On hoče v splošnem dokazati, da bi dvojna podpora škodila združitvi jednot, ne poda pa niti enega dokaza v to. Jaz trdim ravno nasprotno. Ako hočemo združiti že vse napredne jednote in zveze, tedaj bode v prvi vrsti potrebno, da ustanovimo več razredov. Dva ne bodeta zadostovala; treba bode tri, štiri ali pa Še več razredov. Predlog društva “Francisco Ferrer” jiel popolnoma potreben, naj si bode od katere strani hoče. Ako že pride do .združitve, bode ta členi1 najboljša podlaga za nadaljni razvoj skupne organizacije, dokler pa nismo združeni, jel pa tudi potrebno, da imamo dva razreda v naši jednoti. Edini ugovor, katerega imam proti sedanjemu predlogu za dva razreda, je ta, da dva, razreda nel zadotetujeta. Potrebno bi bilo najmanj tri ali štiri razrede, toda to nais ne sme zadrževati, da bi ne glasovali za dva razreda. IKo bode ta predlog sprejet, potem pa zopet lahko*’ razpravljamo v “Glasilu” o več različnih razredih. ‘Samo to priporočam članom, da naj ne stavijo prehitro predlogov. Naj se pusti čas, da lahko* člani korenito razpravljajo v “Glasilu” o takem važnem vprašanju, ker le tako bodemo prišli do: dobrih zaključkov. Za sedaj pa upam, da bode predlog za dvojno zavarovanje v splošnem odobren! M. Z. Vesti iz domovine. LJUBLJANA IN KRANJSKO. — Elektrarna, ob Ljubljanici Deželna vlada je Drisodila skupnemu projektu deželnega odbora in uprave drž. železnice za izrabo vodne sile na Ljubljanici “z ozirom na njegovo pretežno važnost za narodno gospodarstvo” prednost pred projektom mestne občine ljubljanske. Zoper to razsodbo je dopuščena pritožba na poljedelsko ministerstvo, katero bodo nekateri podjetniki izrabili indirektno, da (onemogočijo razvoj industriji na Kranjskem. To je že stara pesen na Kranjskem, da pod jetniki kaj radi nahujskajo lastnike zemllijšč ob reki, iz katere se hoče črpati vodno silo, da zahtevajo pretirane odškodninske cene. — Veleizdajalec” v Metliki. Posestnika Antona Guština v Metliki je nekdo ovadil zaradi klicev proti avstrijski državi. Metliško sodišče je že uvedlo* preiskavo. — Na Kranjskem že kmalu ne bo vasi brez “veleizdajalcev.” — Smrtna nesreča na južni železnici. Prižigalec svetilk Alojzij Marolt, rojen 20. septembra 1883 v Korenitim, je hotel čez tir, kjer se odcepi proga Dolenjske železnice z južnega kolodvora. Stekel je čezenj, da prehiti prihajajoči vlak, a ob polžkih tleh mu je iz-podrsnelo ter je padel. Kolesa so mu šla čez prsi in inu zdrobila levo roko. Bil je takoj mrtev. Prihitela je* na lice mesta rajnikova žena, ki je milo* plakala, ko je zagledala mrtvega moža, s katerim je bila omožena šele dva meseca. Ljudje so prihiteli na kraj nesreče. Kmalu sta došla na kraj nesreče c. kr. policijski nadkomisar dr. Skubelj in železniški zdravnik dr. Geiger, ki sta odredila, da so rajnika prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. —Preprečena avtomobilska nesreča. Neznani zlobneži so na Trati pri Škofji Loki čez cesto položili sedem metrov dolg hlod m tako zaprli vsto cesto. Po 11. je od škofjeloškega kolodvora privozil avtomobilni .omnibus s 7 potniki. V daljavi 20 metrov je šofer k sreči opazil hlod in mogel še o pravem času ustaviti vozilo; drugače bi se bila pripetila usode-polna nesreča. — Požar v Ribnici. Iz Ribnice poročajio*: Popoldne ob 4 se je vnelo na Bregu št. 12. Ker je bil močan veter, jie bil del vasi takoj v ognju. Pogorele so štirim gospodarjem hiše z vsem, ker so bili ljudje na polju, skednji in en kozolec. Naj nesrečne j,ša je vdova, kjer se je vnelo, zgorelo so ji vse tri krave in oba prašiča. Zažgali so najbrže otroci. — Nova vojašnica. Na svetu c. kr. kmetijske družbe na Poljanah se zgradi vojašnica za domobranske topničarje. KOROŠKO. — Razmere v rudniku v Lesah. Ravnateljstvo rudnika v Lelah in Prevaljn išče rudarje s tem, da jim obljubuje visok zaslužek.Ravnateljstvo za svoj lov na radarje tudi prav nič ne varčuje z denarjem, ker ve, da bo ta denar že dobilo zopet od rudarjev. Razpošilja na vse strani nabiravce, ki vabijo delavce z lepimi obljubami, kakor visoke mezde, brezplačna,, lepa stanovanja in kar je še takih stvari, ki vlečejo, če jih enkrat dobe, potem jih ravnateljstvo ne spusti več iz krempljev, ker so rudarji brez sredstev in beda jih sili, da vztrajajo* pri izkoriščeval-nem podjetju. Prav žalostno je pa to, da se dobe celo rudarji, ki o-pravljajo ta nesramni posel za grofovskega izkoriščevalca. V a-prilu je odšel rudar Andreas nabirat žrtve za leški rudnik in res je ujel 20 rudarjev. Ti so* prišli v Lese, a ko so* spoznali, da so bile vse lepe obljube le prazne besede, je 17 od njih zopet odšlo. Tujim delavcem ohljuhujejo lepa, brezplačna stanovanja v Lesah, a vse polna radarjev mora stanovati v Prevalju, ker v Lesah ni stanovanj. Obratni vodja Stanek naj najprej poviša mezde delavcem, ki so že v Lešah in naj poskrbi, da bo ravnanje z radarji vsaj človeško, potem se delavci gotovo ne bodo izseljevali. Dokler pa bodo služili rudarji po 2 K 50 vinarjev na dan, tako dolgo bo tudi pomanjkanje rudarjev. Poleg tega pa še priganjajo radarje neusmiljeno kakor staroveški valpti tlačane. — Smrtna nezgoda na delu. V* tovarni za ogljik v Limercah je padel pri popravljanju kotlov 19-letni ključavničar’ Avgust Tanzer iz 6 metrov visokega odra in je obležal na mestu mrtev. — Samomor požigalke. V Gre- binju so aretirali zidarjevo žena Rosino de Cilio, ker so jo zasačili pri požigu. Prepeljali so jo v celovške zapore, kjer se je v celici) obesila.. — Ustrelil se je v Celovcu 31-letni posestnik in jermenar na Starem trgu št. 19 Josip Hiniter- man. Samomor je izvršil v svoji so bi, med tem ko je bila njegova žena v kuhinji. Ko* je prišla v sobo, je ležal mož s prestreljeno glavo in s samokresom v roki mrtev na tleh. Vzrok samomora še ni znan. — Smrtni padec z razglednega stolpa. V Brezah je padel z razglednega stolpa na znanem Petrovem hribu iOibčinski svetnik in trgovec Hubert Hauser. Obležal je na mestu mrtev. — Umor v Beljaku. V vili Pa-lese na Bismarkovi cesti v Beljaku se je izvršil strašen in zagoneten umor. Ko so hoteli delavci govoriti z gospodinjo in lastnico vile, 361'etno gdč. Julijo1 Palese, ki je šele predlanskim vilo zgradila in biva v nji še le nekaj dni, so našli kuhinjska vrata zaklenjena, skozi ključavnico pa so videli, da leži njihova gospodinja mrtva na tleh. Obvestili so policijo, ki je vlomila vrata in vdrla v kuhinjo. V kuhinji so našli na tleh v krvi Palese mrtvo. Imela je prestrljen vrat, kroglja je predrla vrat in levo ključnico in obtičala za kožo. Prišla je preiskovalna komisija in k» je pregledovala ustreljeno gospodično Palese, stopil je.v sobo svak mizarski mojster Urban, ki se je jako čudno obnašal. S svojimi odgovori je postal tako sumljiv, da je bil aretiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli revolver, s katerim je bila gdčna. Palese ustreljena. Urban je nato* ves potrt priznal, da, je on morilec. Prišel je k svakinji, ki je pričakovala 10.000 K, prosit, naj poravna neke njegove zapadle menice, ker pa tega ni hotela storiti, jo je v razburjenosti ustrelil. Urban je oče štirih otrok. ŠTAJERSKO. — Uboj. Avgust Savnik, Fr. Lapuh in Andrej Ban v Brežicah so iz zasede napadli brata Jožefa in Ivana Pečnik, ter Jožefa na glavi tafcoi ranili s kopačo, da je kmalu umrl. Savnika in Lapuffti so zaprli, Ban je pa pobegnil na Hrvaško. — Vol ga je umoril. Pri Sv. Volbenku v Slov. Goricah je Frasov vol tako sunil dolgoletnega domačega hlapca Franca Rajšpa, da je vslad poškodb umrl’. GORIŠKO. — Goriški “veleizdajalci”. V pon del jek sta, bili dve razpravi po § 305 k. z. Fran Vončina z Ravnice je bil prišel v neko gostilno pri sv. Antonu v Gorici. Tam je rekel neki Lah, da pije na zdravje srbskega kralja. Pri razpravi se je pokazalo, da hodijo* v ono gostilno razni pijančki in se ni dalo Vončini dokazati, da bi se bil pregrešil proti § 305 k .z. Vončina je oproščen. Drugi obtoženec j*e bil Cibic iz Oslavja. Tam pozimi se je bilo., ko so bili zagnali krik o srbofilskih demonstracijah v Gorici. Gibič je bil obtožen, Ma je kričal “Živo kralj Peter!’” klical pa je menda le nekega Petra, ki je bil v družbi. Tudi Cibič je oproščen. \— V zaporu se je ustrelil. Goričan Izidor Marinčič se je nahajal v sodnem zapora v Červinjanu; aretiran je bil, ker je osumljen tatvine bieikljev. Najprvo se je "hotel obesiti, pa to se mu ni posrečilo, marveč ga je rešil neiM čuvaj; potem pa se je ustrelil. Sedaj se vrši preiskava, kako da je dobil revolver, s katerim se je ustrelil. r---------GLASILO-----------------t j SIovgimb Narodne j Podporne Jeflnote j izhaja tedeuako. LASTN'.N A SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniitvo m upravniatvo: 2821 SOUTH 40th A VE., Clhioag'*, Dl. V*lj« m ™ lato $1.00. C) KO A N U TH1 SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED BY THE SLOVENKJ NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chieaf-, 111. fluheeriptien, 81.00 pe^ year. 81 __________ Proč s socialisti! Doli z njimi! V navadnem življenju išče vsakdo svoje koristi, magari na račun svojega bližnjika. V tem slučaju trimufira goli, hladni, ostudni egoizem. Ogromne [predilnice šo tisoče tkalcev, ki so tkali na roko, spravile na beraško palico. Tovarne za žeblje so odvzele tisočem žebljarjem kruli in jili spremenile v navadne tovarniške delavce, ki ne zaslužijo niti za sproti. V Kropi na Gorenjskem je bil nekoč blagostan, ko je vsak mojster s svojimi pomočniki koval žeblje in jih postavljal na trg. Danes je tam beda. Mogoče jih je nekaj obogatelo, ogromna množica je pa siromašna. Kdo se briga •za to, ako so nekdanji mojstri propadli in so danes navadni delavci? Ali je kdo vprašal, zakaj so tisoči marljivih delavcev postali berači? Nihče ni vprašal zanje. In če bi kdo med trgovci in podjeniki imel usmiljenje z njimi, bi mu rekli, da je bedak, kakor so bili norci tisti, ki niso mogli ali hoteli proizvajati z modernimi stroji in izsesavati svoje bliž-njike, da bi se obdržali na površju. Kdor ne verjame, da je to resnica, naj vpraša vaškega oderuha, ki je odrl svoje sovaščane, ako ima usmiljenje s svojimi žrtvami. Oderuh mu bo odgovoril, da so bili to bedaki, ker so se mu dali odreti. V kapitalistični družbi vlada brezobziren egoizem. Vsakdo je prisiljen, da pazi za svoj dobrobit, če tudi pri tem uni-' či ekzistenco druzega človeka. “Kaj je potreba, da se bojujem •ali delam za dobro druzih ljudi,” je načelo kapitalistične človeške družbe. Kjer vlada egoizem v vsej svoji sili, tam se pojavi tudi sila skupni interesov. Kjer ni bilo pred leti konzumnih društev, se danes ustanvoljajo. Tako je tudi s strokovnimi in političnimi delavskimi društvi, podpornimi in izobraževalnimi društvi. Povsod nastajajo nova društva, klije društveno življenje in se opazuje mno žeča delavnost društvenikov; tudi delo države in občine postaja čimdalje bolj obsežno. Kdo je pred desetimi leti sanjal, da bomo ameriški Slovenci imeli toliko društev za pospešovanje raznih skupnih koristi? Pred 50 leti mogoče ni bilo človeka v Ameriki, ki bi verjel, da bodo v tako kratki dobi premrežene Zdr. države z železnicami in da bomo lahko s pomočjo telefona se razgovarjalii na velike daljave s svojimi znanci in prijateljiZ Kdo je deloval, da so se ameriške javne šole v severnih državah tako razvile, da so Ame-rikanci danes lahko ponosni nanje, ako jih primerjajo s šolami druzih držav? Vse to ima svoj izhod v socializmu. Skupni interesi so učikovali, da smo vse to dosegli po dolgem boju z golim egoizmom. V ljudstvu vedno bolj prodira naziranje, da se morajo čuvati skupni interesi. Marsikdo je velik nasprotnik socializma, vendar pa hodi njegovo pot. Na vseh poljih lahko opazujemo, da. skupne koristi pridobivajo vedno več tal, in da zasmehovana socialistična misel, dotikajoča se vseh človeških razmer, pridobiva čimdalje več privržencev, je na svojem zmagoslavnem razvojnem pohodu, da nekega dne strmoglavi kapitalistični svet in opravi izkoriščanje ljudi za vedno. Kdor pravi, da je nasprotnik socializma, je sovražnik Skupnih interesov, sovražnik človeštva, je človek, kateremu sta njegov trebuh in dolar vse na svetu. Kdor pa hoče uničiti socializem, mora uničiti podporne in strokovne organizacije, porušiti mora vsa javna poslopja: šole, pošte, sodišča, cerkve, bolnice; odpraviti mora okrajne in mestne ulice in ceste, parke, javna sprehajališča; zrušiti mora javna kopališča, vodovodne naprave, postaje za gasilno orodje, sirotišnice in ubožnice. Vse to. izhaja iz socialistične misli. Socializem se ne more uničiti, ker je ravno tako v človeški naravi kakor eogoizem. Človek ima že po naravi dvoje različnih dolžnosti: eno napraiu sebi, drugo pa naprain človeški družbi. Prvo imenujemo egoizem, ki se popolnoma loči od golega egoizma oderuhov, ljudskih sleparjev in izkoriščevalcev, druga je pa ljubezen do svojega bližnjika, kateri pravimo altruizem. Obe naravni dolžnosti sta enakopravni, enako naravni in enako potrebni. Ako hoče človek živeti v dobro urejeni človeški družbi in se počutili dobro, tedaj ne more stremiti le za svojo lastno srečo, temveč mora gledati in delati za dobro človeške družbe, katere elan je kot človek. Spoznati mora, da sta vspeli in napredek človeške družbe njegov vpseh in napredek. Ta socialni temelljni zakon je tako navaden in naravno potreben, da se mu ne more ugovarjati praktično i.n teoretično. Kdor danes ugovarja temu zakonu, je izjema: oderuh, izkoriščevalec, ljudski slepar s pravim zverskim nagonom, kar le potrdi kot izjeima, da je pravilo pravilno. Vsakdo se lahko prepriča, da smo že sredi komunizma in da plo-vemo z razprostrtimi jadri v njegovo luko. Marsikateri naših čitateljev mogoče poreče — temu ne ugovarjam, ker sem potem takem tudi socialist. Ali tu gre za komunizem, kakeršnega hočejo uvesti socialisti, namreč komunizem v lastninskih razmerah. O delitvi res ni govora, ali odpraviti hočejo lastnino? To je točka, za katero gre, druzih ugovorov pa nimam. Da pridemo do pravega zaključka, torej raizmotrivajmo o vprašaju : Ali hočejo socialisti odpraviti lastnino? Kaj je lastnina? ‘‘To, kar kdo lastuje!” Dobro. RedaJj so še socialisti učili, da. se naij napove vojno lastnini Toneta, Janeza ali Lojzeta? Na svetu ni niti enega socialističnega znanstvenega spisa, v katerem bi se napadalo lastninske razmere poedinca? Individualna lastnina, danes ni popolnoma sveta. Seveda nimajo pri tem socialisti nič opraviti. In če so: vam rekli, da jei bila v posameznih slučajih potrebna individuelna razlastitev, potem niso socialisti provzročili, da je bil kdo prisiljen prodati svojo hišo, vrt ali njivo, da so gradili železnico, povečali železničko postajo ali nasadili nov park. Prav gotovo niso socialisti še poslali biriča v hišo farmarja, da mu proda hišo, ker ni o pravem času poravnal dolžne vsote’ ali pa odračunil obresti za posojilo. Socialisti tudi ne pošiljajo biričev v siromašna stanovanja delavcev, da jim zarubijo pohištvo. Socialisti le obsojajo take razmere, ker omogočijo s pomočjo jurističnega prava oderuhu, da. iz-žema druge ljudi in njih imetek osredotočuje v svojih rokah. Socialisti se ne zmenijo za to, ako ima kdo sto tisoč ali pa en miljen dolarjev. Svoj denar lahko zapravi, ali zavre. Zato se nihče ne briga, dasiravno bi1 bilo popolnoma v redu, da bi se brigali za take reči. Ali sto tisoč ali en mi-ljon dolarjev tvorijo sredstvo, s katerim lahko lastnik zopet na-gromadi nova bogatetva. Stotisoči in milj oni se množijo, ne da bi bilo treba lastniku ganiti z mezincem. Tisočaki in milijoni tvorijo žleb, po katerem sadovi dela pridnih ljudi tečejo v shrambe peščice: ljudi, ki porabljajo svoje premoženje, da izkoriščajo druge. Taki lastnini pravimo tudi kapital. Mrtva lastnina odvzame živemu delu njegove sadove! In ker ima delo prvotno lastninsko pravico do svojih sadov, ra-ditega je mrtva lastnina sovražnica lastnine živega dela. Na ta način nastane boj med delom im kapitalom. Kaj je lastnina? Zdaj prihajamo do prejšnega vprašanja. Kaj je lastnina? ako rešimo vprašanje z druge strani. Preje smo rekli, da je lastnina, 'kar kdo lastuje. To je enostransko. Mi moramo zdaj zastaviti drugo vprašanje, ki je mnogo važnejše od prvega — vprašanje, kdo ima lastninsko pravico do tega, kar ljudje, ki delajo, vsaki dan vstvarijo? Danes mrtva lastnina požre in osvoji, kar marljivi ljudje — pa naj bodo mezdni delavci, uradniki, farmarji, inženirji ali ženialni iznajditelji, proizvedejo in jim pusti od tega le toliko, da bedno životarijo in jim je nemogoče, da bi bili deležni blagoslova, civilizacije v dvajsetem stoletju. Mrtvi lastnini ostane večii delež. Sužnost je bila krivica, tlaka je bila krivica ali kapitalistično lastninske pravo do sadov dela druzih ljudi je tudi krivica. Kakor je padla krivična sužnost in tlaka, ravnotako bo padlo krivično kapitalistično lastninsko pravo, mesto njega bo pa postalo zakon sveto lastninsko pravo delavnega ljudstva do sadov do svojega dela. Tu vidimo, da sta si kapital in delo popolnoma nasprotna in da govorita drug druzemu: Kapital: Delo. brez mene me moreš obstati, zato zahtevam večji delež tvojega proizvoda. Delo: Tebe sem vstvaril jaz, ti si moj proizvold. Vzlic temu naj se veselijo tebe, ki te la-stujejo. Ali če se hočeš z menoj boriti za proizvode, ki jih znova proizvajam, tedaj se spomni, da. 'te lahko zahtevam vsega, ker sem te vstvaril. Pusti mi, kar proizvajam novega, ker je moje. Kako naj pa spremenimo današnje razmere? Ali se bo zvrši-llo, kar čez noč ? Ali bomo spremenili današnji kapitalistični sistem v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu? Predvsem je treba povedati, da to ne gre, marveč da se bo zvr-šilo potom naravno potrebnega in vedno vršečega se razvoja. Socialisti .si predočujejo ta razvoj tako le: (Dalje prihodnjič.) Agrarne carine. Dr. Oton Bauer. Ko so se ideje angleške šole svobodne trgovine razširile po evropskem kontinentu, so našle mnogo odmeva med agrarci. Države na kontinentu so pridelovale še več žita, nego so ga potrebovale za živež domačega prebivalstva. Same so izvažale žito; ni se jim bilo treba bati žitnega, uvoza. Agrarci pa se niso zanimali za industrijske carine. Zato se tedaj zagovarjali svobodno trgovino. Vletih sedemdesetih sem je nastal preobrat. Evropski izselniki so pridelovanje amerikanskega žita hitro razširili. Razvoj paro-plovbe, gradba novih železnic in vodnih poti so vrgle amerikansko žito na evropski trg. Tu je napravljalo evropskemu žitu nevarno konkurenco. Žitne cene so pešale. V Angliji je stalo tisoč kilogramov žita: Y letih mark (1 K in 18 v) ali $0.23 1871—1875 ............. 246.4' 1876—1880 .............. 206.8 1881—1885 .............. 180.4 1886—1890 .............. 142.8 1891—1895 .............. 128.2 Evropsko poljedelstvo se je zbalo, da pri tako nizkih žitnih cenah ne bo moglo obstati; Pridelo: vanje žita se je zmanjšalo. V An-liji je z žitom obdelano površje znašalo: V letih akrov 1 a.ker 0.4047 ha) 1871—1875 ............. 3,373.140 1902 1,772.840 Poljedelstvo na kontinentu se je balo, da bo moralo ravno tako kakor angleško zmanjšati pridelovanje žita. Amerikanska nevarnost, “evropska denarna kriza” sta gnali agrarce v tabor zaščit-nih carin. Zahtevali so carino na žito, da bi ceno, prekomorsko žito ne moglo preplaviti domačega trga. Carine naj bi rešile poljedelstvo evropskega kontinenta; tuje nevarne konkurence, odstrani le naj bi državam Evrope njih najstarejšo in najvažnejšo proizvajalno panogo. Starejše agrarne carine imenujemo zato lehko obrambne carine. V zadnjih letih pa se je gibanje een na svetovnem trgu zopet docela premenilo. Ponudba je počasneje naraščala nego potrebe. Cene žita naraščajo. V Londonu je veljalo v tretji četrtini leta 1000 kilogramov žita: V letu mark 1902 ..................... 141.6 1903 ..................... 134.6 1904 ..................... 134,1 1905 ..................... 137.7 1906 ..................... 133.3 1907 ..................... 152.7 1908 ..................... 146.0 1909 ................7 .. . 187.5 Evropskemu poljedelstvu ne preti več' ‘ ‘ amerikanska nevarnost”. Tudi pri prostem tekmovanju ne bi poginila : Visoke cene na svetovnem trgu mu zagotavljajo obstanek. Žitne carine kot obrambne so postale nepotrebne. Povpraševanje po žitu od strani evropskih držav je tako veliko, da se mora na vsak način uvažati žito iz inozemstva. Cena žita v tu-zemstvu je zato vedno enaka u-vozni ceni na svetovnem trgu, voznim Straškim in carini. čim višja je carina, tem dražje lehko prodaja domači poljedelec svoje žito. Carina ni več potrebna, da obvaruje domače poljedelstvo pogina ; sedaj ima nalogo, poljedelcem ohraniti zemljiško rento; na stroške delavske mezde in industrijskega dobička. Obrambna carina se je izpremenila v izkorišče-valno. Nove agrarne izkoriščevalne carine so od starih agrarnih obrambnih carin ravno tako različne kakor nove industrijske kartelne zaščitne carine od starih industrijskih vzgojevalnih carin. Obrambna carina mora biti vedno le tako visoka, da je vsota carini in prevoznih stroškov enaka razliki proizvajalnih stroškov domačega in tekmujočega poljedelstva. Tzkoriščevalna carina pa agrarcem ne more biti nikoli dovolj visoka: čim višja je carina, tem večji je njih dobiček. Obrambna carina je varstveno sredstvo pri padajočih cenah na svetovnem trgu. Kakor hitro so cene na svetovnem trgu dovolj visoke, da ohranijo domačemu poljedelstvu obstanek, izgubi obrambna carina pravico do obstanka. Izko-riščevalna carina pa izvršuje pri vsaki ceni svojo nalogo. Bodisi, da so cene na svetovnem trgu visoke ali nizke, cena v tuzemstvu je vedno za polni znesek carine višja nego cena na svetovnem trgu. Carina zagotovi ja domačim poljedelcem vedno višji dobiček, nego bi ga imeli pri prostem tekmovanju. Pod varstvom obrambne carine se žitne cene v tuzemstvu niso zvišale; carina je le povzročila, da so cene v tuzemstvu počasneje padale nego cene na svetovnem trgu. Pod vplivom izkoriščevalne carine se zvišajo' žitne cene. Avstrijski carinski tarif z dne 13. februarja 1906 določa žitne carine v sledeči višini: Minimalne carine (za Avtonomne države, s kterimi smo carinske po-skleniii trgovinske po- stavke (za godbe.) ostale države) za 100 kilogramov krone krone pšenica . ... 6.30 7.50 rž 5.80 7.— ječmen 2.80 4,— koruza .... 2.80 4,— oves ...... 4.80 6.— Carina na moko, je določena na 15 K za 100 kilogramov. Cene živine in mesa ne določajo carinske postavke, ker na zakonu o živinski kugi sloneče zaprtije o-nemogoičujejo uvoz mesa in živine celo proti plačilu carine. O vplivu na žitne cene nas pouči sledeči obrazec: Cene za 100 kg žita: f-. O to O - a à P -+J d r-( >jJ CO a a s CÖ tretjem če tju let azete Aver v London! o V A ¿3 O t£ , ¿4 > .50 b- grško žito Dunaju ■s s 03 a cS a a d 'm « rO O r' O !>• o >N3 K- razlika v markah med cenami 1902 141.60 108.80 143.90 2.30 35.10 1903 134.60 111.90 144.80 10.20 32.90 1904 134.10 126.30 190.60 56.50 64.30 1905 137.70 124.80 156.10 18.40 31.30 1906 133.30 118.20 144,— 10.70 25.80 <1907 152.70 150.80 211.80 50.10 Sl.— 1908 146 — 176,— '215.40 69.40 39.40 1909 187.50 169(20 268.30 80.80 99.10’ Ta tabela nam kaže gibanje een na svetovnem trgu: cene žita v enem najvažnejših uvoznih pristanišč (London) in v enem najvažnejših izvoznih središč (Odesa). Gene seveda so različne, kakor so bile različne letine. V splošnem se da konstatirati brezdvomno tendenca rastočih cen. Žitna cena na Dunaju je bila vsako leto nekaj višja nego cena v Londonu in v Odesi. Razlika ni vedno enaka, Tem večja je, čim slabša je letina v Avstriji in čim boljša je letina v inozemskih proizvajalnih deže- lah. Toda razlika raste tudi očitno, ker domača produkcija žita vedno težje zadovoljuje domače povpraševanje po žitu; carine u-čiukujejo torej vedno uspešneje. Od nove carinske tarife iz leta 1906 sem je razlika med cenami žita na Dunaju in v Londonu narasla od mark 10.70 na 80.80, razlika med cenami žita na Dunaju in v Odesi od mark 25.80 na 99.10 narasla. Od leta 1902 je žitna cena v Londonu narasla za 45.90 mark, žitna cena v Odesi za 60.40 mark, žitna cena na Dunaju pa za 124.4'0 mark. Če ne bi imeli carine na žito, potem 1000 kilogramov žita ne bi stalo mark 268.30, temveč 214.70, ker se žito podraži potom carine v znesku 63 kron— (53.80 mark). Žito bi bilo potem vedno še za mark 70.80 dražje, kakor je bilo leta 1902 — v tem se zrcali različnost letin v raznih proizvajalnih deželah in razlika voznih stroškov — toda žito bi bilo še vedno, za 53.60 mark ceneje, kakor je danes. Naše poljedelstvo bi seveda tudi pri žitni ceni, znašajoči mark 214.70 obstalo —■ tudi ta cena bi bila še za 70.80 mark višja, kakor cena leta 1902. Poljedelstvo torej ne potrebuje carinske zaščite. Od povišanja cene, katero je nastopilo leto 1902, je delni znesek, namreč 70.80 mark, posledica dviganja cen na svetovnem trgu; za ta del podražitve avstrijsko zakonodajstvo ni odgovorno; drugi delni znesek dviganja cene, ki znaša 53.60 mark, pa so povzročile carine. (Dalje prihodnjič.) Znanost o konsumnih društvih. Pred 16 dnevi je bil v Hamburgu evangeljsko-soicialni kongres, zbor konservativnih socialnih politikov. Na teni zboru se je vnela zanimiva razprava o konsumnih društvih, katere se je udeležil profesor politične ekonomije nai tub inski univerzi dr. Wilbra,ndt s sledečimi izvajanji: “Kansumna zadruga je prosto občestvo, ki meri na skupno korist svojih članov. Ako si jo predstavljamo izpolnjeno s pridružitvijo vseh konsumentov in s priklo-pitvijo vse produkcije, bi namesto dosedanjega prometa med poedin-ci stopilo skupno gospodarstvo,. Pomen konsumnih zadrug se razodeva predvsem v doseženih uspehih glede na scenitev in izboljšanje blaga za člane kot konsumen-te in glede na, socialno,, zdravstveno in tehnično povzdigo na-stavljencev kot producentov. Ampak ves pomen se šele pokaže, ako si predstavljamo omenjeno izpopolnitev s pridružitvijo vseh konsumentov in s priklopitvijo vse produkcije. Velika ljudska množica, ki je iz samozadovoljnosti srednjeveškega rokodelstva prišla v proletarsko odvisnost od podjetnika, dospe po tej poti polagoma do samoosvoboditve izpad jarma velikega kapitala in veleposestva.Proti konsumnim društvom namerjena politika izvira iz ne-dostnega umevanja stvari. Pobijanje, konsumnih društev v imenu srednjih slojev ni nič druzega, kakor oviranje — v imenu neznatnega. preostanka samostojnih — velike množice, ki se je že davno zvrnila v odvisnost, da se vzpne do skupne lastnine, katera v edini možni obliki vrača izgubljeno neodvisnost in nudi “samostojnim”. ki komaj še životarijo, najugodnejši prehod v pozicije nastavljeneev velike, sposobne organizacije, ki je postala za nas vse neizogibna. Notranja razcepljenost našega naroda sloni navsezadnje na odvisnosti množic od privatnega posestnega interesa. Odprava te odvisnosti, te notranje razcelpjeno-sti je nacionalno poslanstvo kon-sumnega zadružništva. Notranja razcepljenost našega naroda, ki ga na zunaj slabi in trga našo narodno kulturo, sloni navsezadnje na tem, da so se množice zavedite svoje odvisnosti od privatnega posestnega interesa. Spojitev v narodno celoto se da doseči le z odpravo te odvisnosti.Da polagoma to pripravi in da sčasoma odstrani notranjo razcepljenost, to je nacionalna naloga konsumne-ga zadružništva. Socialni nauk krščanstva, tujec v sedanji družbi z egoistično uravnanim kupčij-skim prometom, približa skupno gospodarstvo konsumnega zadružništva uresničenju. Drug z drugim, namesto drug zoper dru- gega, to geslo 'odvrne od egoizma, ki ga sedanje življenje vsiljuje poedincu.” Navzoči kramarji so viharno protestirali zoper izvajanja tubin-škega učenjaka. Profesor Adolf Wagner, starina nemškega kate-derskega “ socializma ” ,je priskočil svojemu mlademu tovarišu na pomoč. Dejal je: “Reči moram, da so me izvajanja profesorja Wilbrandta prijetno zadela in v vseh osnovnih točkah sem ž njim enih misli. Njegov veliki pogled v bodočnost je pač obudil v meni dvome, a mi vendar potrdil vero v njegova izvajanja. Njegova izvajanja se izlivajo — in v tem je veliki pomen njegovih izvajanj — v to, da iz-razuje možnost razpada in izpre-membe sedanjega gospodarskega sistema, ki sloni na izredno napetem osebnem in rodbinskem egoizmu. Te misli sprejmo široki krogi z majanjem glave ; ampak Wil-brandt je z dobrimi razlogi podprl, da je s stališča krščanskega svetovnega naziranja toplo želeti tak razvoj. (Odobravanje.) Ne smemo se slepiti, da so vsled kapitalističnega duha, ki je prilago-den našemu sistemu proste konkurence, močno trpel osnovni moralni nazor na moje in tvoje. Gotovo je, da smo od prirode vsi egoisti ; ali kapitalistični sistem se je potrudil, da ta egoistični nagon še napne. Na podlagi tega sistema je bila izrečena trditev, da so vsi drugi nagoni no1-rost in nezmisel. Profesor Wil-brandt pa je pokazal, ne na socialno demokratičen način, ampak na zdrav socialističen način, da je drugačna mišljenje, mogoče. V Hamburgu stojimo v največjem trgovinskem mestu poleg Londona in New Yorka. Tu lehko opazimo, kako škodljive posledice na vseh straneh je rodil kapitalistični duh. Razširil se je pohlep po dobičku, ne z delom, ne z varčevanjem prebitkov od zaslužka, temveč z igro. V mislih imam igro na borzi. Ako se vsi pridobivajoči sloji udeležujejo te igre, je moralna škoda neizogibna. Ako izražamo smelo misel o gospodarskem redu, v katerem bo zamenjevalni promet zelo omejen ali celo popolnoma izključen in ako so ti cilji naznačeni v zadružništvu naših dni, je to s stališča evangelj-sko-socialnega kongresa umestno in je le pozdravljati.” Tako govore meščanski učenjaki o zadružništvu sedanjih dni in zadružni bodočnosti človeštva. A-ko primerjamo s temi besedami kramarska dejanja in misli naših ameriških slovenskih protisocia-listov, potem smo na jasnem, da je Beg ameriških slovenskih pro-tisacialistov — dolar. Znanje a-meriških slovenskih protisociali-stov o socialni vedi se pa da primerjati ni z znanjem kravjih pastirjev z zapadla, dasiravno sta za slednje najvišja znanost tarča in samokres. — Iz Shamokina, Pa. poročajo, da se je v rovu iScott, ki je last “Susquehanna Coal družbe” dogodila razstrelba, ki bo zahtevala najmanj 80 do 100 žrtev. Uradniki družbe tajijo, da je postalo zopet toliko rudarjev žrtev kapitalistične požrešnosti. Oni cenijo, da je ostalo v rudniku le 25 do 50 rudarjev. Minoli teden sta obsodili A. Scotta, urednika lista “ Weeklly Isisue” od enega do petnajst let ječe in $250 denarne globe, ker je v svojem listu branil interese stav kujočih delavcev. Državni pravd-nik je zavzel stališče, da je “hujskal” proti gosposki. Ako bi vesti ne bili prinesli vsi čikaški dnevniki, bi marsikdo mislil, da je to pravljica iz “Tisoči in ena noč”. Kam plovemo v ameriški republiki, ako se obsoja dandanes ljudi radi “hujskanja” proti gosposki, ko je ta “gosposka” odvisna od milosti volilcev, koliko časa bo še “gosposka”? Ako bi se to načelo uveljavilo tudi izven Patersona, potem nismo več daleč od diktature — mehikamskih razmer. — Skrivnosten umor. V Berlinu so našli na nekem stranišču v Wilmersdorfu dvoje ženskih nog, ki sta bili očitno prav pred kratkim odrezani od trupla. Nedvomno gre za umor. Policija je razpisala 1000 mark nagrade za razkritje zločina. Doslej se ne ve, kdo je umorjena ženska. Tudi za morilcem ni sledu. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. f UPRAVNI ODSEK: Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa. I. Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans. II. Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, III. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, IH. Tel. Lawndale 4635. Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicaga, Ul. NADZORNI ODSEK: Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo. Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo. Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111. POROTNI ODSEK: Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn. Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O. John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada. UREDNIK “GLASILA”: Jože Zavertnik, 2821 So. 4’0th ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu. Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111. Marco Visconti. Zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso Grossi Konečno se je vendar zaslišal neki naraščajoči šum, in od raznih strani je zadoneli klic: ‘ ‘ Gr e jo, grejo!” Ljudje so se začeli potiskati in dvigati na prste, oziraje se proti vratom, ki so vodila iz dvorišča na cesto. Vinceguerra je stekel v sobo, da bi bil na svojem mestu. Lupo, vzbujen iz svoje pobožnosti od vojakovih stopinj, katere je zaslišal prav zraven sebe, je vstal, prekrižal se in rekel z jasnim obrazom: “Nemara je čas?” Takrat so se odprle duri, vstopila sta dva vojaka izmed tistih štirih, ki so stražili pri vhodu, za njima pa neki redovnik s pismom v roki. Lupo je pogledal temu čez ramo in zapazil, da gre za njim še neki drugi mož. Ker si je brž domislil, kdo bi mogel biti, ga je spreletela groza in je povesil oči. A mahoma je začutil, da ga je nekdo objel čez život. Vzdignivši ■oči, je videl, da ga objema in pritiska k sebi njegov oče, kateri ni mogel jokati, niti besedice izpre-govoriti. “Niste prav storili, da ste me prišli gledat v teh zadnjih trenot-kih”, je rekel Lupo, brž ko so mu močni občutki dovolili spregovoriti; “jaz že nisem več mislil na drugo nego na večno življenje in milost božjo; nič niste prav storili, niti za se, niti za me”. Ker se ni mogel oče izraziti z besedami, mu je dajal razumeti, majajo z glavo in z rokami; konečno je po velikem naporu vzdihuje izrekel te besede: “Ne, no umrješ!” “O, pa še kako, je odgovoril sin, “žal mi je le za vas, sicer pa sem pripravljen”. Ko ga je oče še vedno bolj krčevito k sebi pritiskal in zmajeval z glavo, da ne in ne, je pristopil redovnik in rekel Lupu. “Prav pravi vaš oče, opat vas je pomilostil”. “Pomiloščen! pomiloščm!” so zaklicale tedaj straže v sobi. “Po-j nailoščen”, sta ponovila vojaka, ki; sta bila 'Ostala na vratih; iu ta klic I se je glasil naprej pod oboki, po dvorišču in po cestah poleg pa-’ače med množico, ki je polnila vse tiste prostore. “Bodite hvaležni opatu,” je zopet dejal redovnik obsojencu. “Ottorino in jaz sva prišla sem.” je rekel sokolar, “s pismom od Marka Visoontija, da bi dosegla pomiloščenje od opata.” “S pismom od Marka?” je rekel Lupo. “Živel Marko!” In življenje se mu je dozdevalo toliko več vredno, ker mu ga je^ podaril tisti sloviti gospod. ‘‘Živel Marko!” so zaklicale tudi stražo. “Živel Marko! živel Marko!” se je razlegalo zunaj povsod. Medtem je krožilo m-ed množico sto govoric. “Kaj je? Kaj se je zgodilo?” — “Marko Visconti je sam prišel sem reševat obsojenca, ki je njegov sorodnik.” — “Ne. tisti vitez, ki je prinesel Visconti jevo pismo, je njegov sorodnik.” — “A, kaj še, prišel je prav Marko sam, in ima tu zunaj vasi lepo četo vojakov iz svojih grajščin; in opat se je moral udati, pa še kako rad.” — “Jaz pa vem, da je Marko poslal pismo, vsled katerega je opat moral oprostiti u-jetnika.” — “Saj ni res! — “Kako da ni -res. saj mi je to ravnokar oče Bonaventura povedal.” “To ne more biti!” — “Vi boste meni pravili?” Takih in jednakih govoric ni bilo konca ne kraja, dokler niso zagledali oipro.ščenca, ki je prišel iz zapora s svojim očetom, pi: janim od veselja. Tedaj je zadonel iz vseh "rl splošen vsklik ra dosti. Vsa tista množica je sedaj kazala tako iskreno zadovoljnost, da bi mogel tak prizor tudi dandanes — ko so vendar zavladali mej ljudstvom mehkeji nazori vso čast delati tudi najbolj človekoljubnemu društvu. Pa kaj ni bilo to ravno isto občinstvo malo poprej skupaj zbrano, da bi videlo umirati ubogega obsojenca, isto, katero je ravnokar godrnjalo, ker se ni točno vršila smrtna kazen ?— Da, ravno isto ; a kaj hočete ? — Ne more se prav za prav trditi, da bi si bili tisti ljudje želeli Lupo-ve smrti, o katerem niti vedeli niso, kdo je in kaj je storil, da si je zaslužil smrt. Želeli so — kaj vemo mi? — da bi jih pretreslo kaj nevidnega, izvanrednega, in sedaj se je njih želja na drug način izpolnila. S pomočjo straž komaj prerivši množico sta dospela Lupo in njegov oče na chiaravalski trg. Pred cerkvijo sta našla Ottorina, in pri njem neke kmete, ki so držali tri konje za uzdo. Mladi vitez je objel svojega zvestega služabnika, in vse ljudstvo je ploskalo in klicalo: “Živio!” — Kot bi trenil, so bili vsi trije na konju. “Kaj ne greste zahvaljevat o pata?” je rekel redovnik Lupu Ta je- pogledal svojega gospoda na ko je videl na njegovem obrazu neki prezirljivi izraz, katerega jo spremljalo še zmajan j e z ramami, kakor da bi dejal: a, pusti ga! — je odgovoril: “Mudi se mi sedaj.” Vinceguerra, ki je bil pospre mil Lupa do tja, mu je položil za vrat srebrno verižico ter vzemši iz žepa denarje, katere je imel raz deliti med svoje tovariše, — Vze mi,” je rekel, “to je tvoje. “Obdrži si denarje,” je odgovoril Lupo, “pijte skupaj nocoj na moje zdravje.” — “Prav radi,’ je poprijel stražar, “in sedaj pa obetam, da ti hočem tudi jaz prav pošteno čast delati... O ravno sem se spomnil — tvoje sre brno razpelo — kmalu bi bil zabil vrniti ti ga.” — “Imej ga v moj spomin,” je odgovoril Lupo, stis kajoč mu roko, in se je napotil z očetom in Ottorinom po sredi množice, ki se je ugibala, da bi jih pustila naprej. Ko so dospeli na konec trga in so se tam obračali na levo, da bi zavili v neko ozko- ulico, je zagle- dal Lupo vislice, ki -so bile ondi pripravljene zanj. Pozdravlj-aje jih z roko, je zaklical na ves glas: Srečno, preljubo veselje!” na kar se je vsa množica srčno zasmejala. Ubogemu Ambrožu se skorlo- m z-del-o res, -da vidi ondi poleg sebe sinu otetega i-n zdravega. Kakor -da bi mu bilo treba vsak hip u-verjati se o tem, ga je vedno gledal, držal za roko in z nekakim o-troško udarnim obrazom pravil mu polglasno: “Ti izgubljena duša! porednež koliko -strahu si mi naredil! Dej, dej, -s-lušaj me, zapusti jedenkrat ta o p asni vojaški sitian, vrni se domu! Tam bomo mirno živeli in tisto malo dobrega, kar nam je Dog dal, skupaj s tvojo materjo uživali. . . Uboga reva-! si se pritoževal tolikokrat, -dane mara za te ... Da bi je bil videl -sedaj ubogo ženo, da bi jo bi-1 videl!” “O,-saj veto, vem! Nikoli nisem le za treno-tek dvomil o njeni ljubezni ...” “Pravim ti, da te tako močno ljubi, tako močno, da te jaz ne morem bolj; in pa Lauretta!..., in tvoj brat! vidiš tudi on, da-si j-e videti tako hladen....” “Da, da, hvaležen -sem vsem”. “Se odločiš torej? in mi spolniš to željla mojih zadnjih dni j? “Bomo že še govorili o tem; saj vesltiei, da moram tudi slišati mnenje svojega- gospoda”. “O, to pa že, to! Jako mu moraš biti hvaležen! Da bi ti vedel, koliko si je prizadel za te in pa kako srčn-o- rad... In tudi grof in grofica, in pa gospodična ter vsi, sploh vsi. V svoji nesreči sem vendar im-eil to tolažbo, da. sem se prepričal, kako te vsi radi imajo-”. Ker je Otto-rinfoi -dobro vedel, da v tistih prvih trenotkih, ko se je očetova in sinova ljube-zen vzajemno pojavljala, bi bilo neumestno, če bi se še kdo vmeševal, je jezdil nekoliko korakov spredaj, kakor da bi bil v -svoje posebne misli utopljen. A ko jima je bil prepustil toliko časa, kolikor se mu je zdelo potrebno, da bi si dopovedala svoja, srčna čutila, j-e, zadržuje konj-a, počakal-, da sta ga dotekla, in pretrgavši jobema njiju zahvaljevanje, je- rekel Lupu: “Bo treba pohiteti, da pridemo še o pravem času za bojne igre. Veš, da je danes prvi d-a-n, in ti mi boš’ vendar pomagal kot oproda ?’ ’ O, mislite si! In hočete verovati, da mi je to prišlo v glavlo tudi tam v Chiaravalli, in tista lepa usluga, katero so mi hoteli storiti s pomočjo krvnikovo, me je nemalo pekla tudi zato, ker bi me bila pripravila ob veselje, da bi vam mogel streči pri tej slavnlost-ni priliki!” So ti hoteli pomagati na uni svet, da, tisti vrli očetje, toda za se-d-aj so se morali zatajiti. Da bi bil videl ta zariplj-eni, pasji gobec, ki ga je kazal opat, ko je či-tal Markovo pismo! Zvijal se je kakor netfopir, -če ga kadiš in pripekaš z žeplom, in ne mor-em ti prav dopovedati, v kako slast mi je bilo, ko sem ga videl, da je moral grenko požirati, a sladko pljuvati”. “A da se je hotel tako ponižati”, je dejal Lupo, “da je meni tako naklonjenost skazal tak možak — Marko Visconti!...” “Storil je to pač iz ljubezni do našega gospodarja,” se j-e oglasil Ambrož, “kateri je z gospodič pa navlašč zia to- šel k njemu.” “Hvaležen bom večno tudi grofu,” je odgovoril mladenič nekoliko užaljen, ker ni m-ogel več misliti, da je Marko iz lastnega nagiba skrbel zanj, s čimur bi se bi-1 sicer nemalo ponašal in -si do-mišljeval; “vendar pred vsem moram iti zahvaljevat Marka”. Odšel je preteklo noč v Toskano-,” mu je rekel Ottorino. “O, jako mi je žal, kajti v največjo čast bi si štel, če bi bil mogel poljubiti mu slavno desnico in zagotoviti ga, da moje življenje bo vedno zanj.” K|oi j-ei Ambrož slišal tisto tako navdušeno -izjavo hvaležnosti do Marka, je razumel, da je njego-v sin še ve-dno- istih misli j kakor poprej, in -da bojeviti zli -duh še v-edno v njem tiči; zato je, siklo-nivši glavo, dejal ves nevoljen sam za se: “če ga ne mlore,] o zmo-dri-ti niti -s-ame vislice, jaz že ne vem več, kaj naj storim!” Sin je videl izraženo tisto mi-sel na nagubanem očetovem obrazu. Žal mu je bilo, da j-e v teh tre- n-o-tkih nepremišljeno izustil, kar je moralo biti nepovoljno očetu. Hotel je to na kak način popraviti in dokazati mu svojo sinovsko udarnost; vendar ni maral govoriti -o tem, v čemur bi se bila mogla pora-zumeti le, če bi- on obe>-čal nekaj, cesar ni nameraval spolniti. Dolgo je premišljeval, kaj naj bi rekel, da bi mu moglo ugajati in razveseliti ga. Nazadnje ga je poprašal, kako se poeu-t-ijlo- sokoli, katere je pustil v Li-mont-i. To vprašanje v tistem trenotku je dozdevalo Ottorinu tako s-e ču-dno- in neumestno, da je debele pogledal svojiega oprodo. Toda oče, kateri z vsem svojim priza-devanj-em ni mlogel sinu v njegovi mladosti -nikoli Vcepiti nagnjenja do svoje službe in ga niti nikdar ni slišal, da bi bil rado-vo-ljno imenoval kakega sokola ali kragulja., j-e- sedaj uganil veliko ljnbeznjivost- in nežno-st, ki je tičala v tem njego-vem vprašanju. — “O do-b-ro, vsi- do-bro,” je odgovoril, a -solze so mu prišle* v oči, ko ga je v zahvalo prijel za roko. Ko slo prišli v Milan, je mladij^ vitez rekel Lupu: “V dveh urah glej da boš z vso p-o-trebno opravo tam, kjer s-e imajo vršiti bojne igre ; me že najdeš on-di. To rekši, je pozdravil z roko -svoja dva potna toVariša, katera sta odgovorila -s ooklonom d-o vratu -svo]rb konjev. Kako j-e- bil Lupo od ostalih svojcev sprejet, si more bralec pač lehko sam misliti. Mi hoče-mio omeniti le to, da. je njegova mati prvikrat v svo-je-m življenju grajala vedenje svojega drugega sinu, Bernarda, kateri je začel o-ponašati Lupu njego-vo trdovratnost v razkolu, češ, da j-e iz tega izviralo vse zid, katero -se mu je bilo pripetilo. “Molčite no,” je rekla nekoliko nevoljna svojemu ljubljencu, “-saj .boste- imeli- čas kasneje, da mu to poveste.” Lupo je takoj poprašal pio gospodarjih. Biče se je bila vlegla z močno- mrzlico; Ermelinda je bila pri njej. “ Pa grof ? ’ ’ “Zaprl sei j-e- v svoje sobe in ne pusti nobenega k sebi,” je odgovoril neki -dvorjanič. “Jaz ga moram vendar zahvaliti,” je- rekel sokolarjev sin. Šel je gori po nekih stopnicah in potem še čeiz pet ali šest dvoran, dokler ni dospel pre-d vhod v grofovo -stanovanje. Za njim s-o šli še vsi drugi, ki slol želeli biti deležni veselja, kakor so bili poprej vsi skupaj žalostni. Potrkal je rahlo, a grof, kateri je bil po šu- skažite nam to veselje!” mu v -dvorišču, a potem po odme-j (Dalje prihodnjič.) vu -stopinj in po glasovih, ki jih je -slišal iz dvfolran, uganil, kaj bi moglo biti, je kričal od znotraj: “Pojte, pojte, nečem nobenega sem. ’ ’ ‘Gospod grof, milostljivi gospodar, jaz sem, vaš Lupo, dovlolite, da vam poljubim roko.” “Le pojdi, le pojdi, Bog ti daj dobro,” j-e odgovarjal -on od znotraj. “Vem, da ste mi vi sprosili po-miloščenje od Marka, dovolite, dovolite...” ‘Blagovolite odpreti!” je prosil Ambrož. “Odprite!” je pravila Marijana “da vam objamemo kolena, ^//A\v\\\\\mw/////A W/###///AUAUW § f Vabilo na izlet ! S š I KATEREGA PRIREDI Slov. Del. Pcv. Zbor “Orel dne 15. Jimija, L L, v Lake Side Grovu, na Ewing Ave So. Chicago 99 Ker je izlet namenjen za povzdigo pev. zboru “Orel”, se tem potom najuljudneje činstvo iz Chieage, So. -Chicage, Pullmana bin, da nam izkažejo bratsko naklonjenost stem, da nas mnogoštevilno 9 posetijo omenjeni dan. Na razpolago bodo vsakovrstne zabave, nastopilo S bo veš pevskih zborov. Za dobro pivo in izvrsten prigrizek, skerbel bode it pripravni odsek. Na veselo svidenje kliče! ODBOR. 9 5 Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-===== bolj varno.... Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboliše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijsklh cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K - $1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, In pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge In plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko. Kašpar State Bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, III I Prekinjeno delo. ti bR bfi bfi bfi bR bfi bfi bfi bfi bfi bR bfi bfi bfi Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti in da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi učinokovalo na nas, da bi bili zdravi in močni. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. Pa tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in poslediea je, da človek postane zaprt. V takih slučajih, ko so oboleli prebavni organi, je najboljše sredstvo To vino Vam očisti celi sistem, brez bolečin in drugih neprilik. Ojači Vam tudi prebavne organe in s tem celo telo. USTVARI DOBER TEK, POSPEŠI IZLOČITVE IN OLAJŠA ZAPRTNICO, NOTRANJE BOLESTI IN KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Vspešno je pri vseh takih boleznih, pri ko jih trpi želodec in pri kojih opazimo zmanjšanje teka, zaprtnico in slabost. Priporočamo jo pri nervoznosti, povzročeni po neprebavi in pri nerednem perilu, povzročenih po kronični zaprtnici. V LEKARNAH , TRINER, UVAŽALEC IN IZVAŽALEC. 1333.39 So. Ashland Ave.? Chicago, 111. BITTER-W1NE '% Hqrké vino ’1**J» < ► < • < > :: Frank Storilci"», brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, se priporoča cenjenim rojakom širom Amerike. Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prve vrste. VSE GARANTIRANO! V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in ave* FRANK S X O IV I C H, 7 W. Madison St., Saving Bank Bldg., Room 605, CHIOAGO, tt.t., < ► o < ► < ► < ► < ► < ► < ► < ► Farme Farme Farme Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee. Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas! Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi. Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam. Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre vedno kviško. Česko-slovanska zemljiščna družba 3815 West 26th Street, Chicago, III. <> X RAJVEČJA SLOVANSKI TISKARNA V AMERIKI JE : f T f ❖ f f T Í Narodna Tiskarna 2146-50 Slum Island Rum., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni X f f T f f T f t iSiSiSiSiSiSi | FRANK J. PETRU Efj JAVNI NOTAR H Posojila na zemljišča in zavarovalnica Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden. 1443 West 18th St. blizo Latlin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev. Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo. Prvo Hrvatsko »tavbinsko in posojilno društvo. Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ” ” ” linijsko stavbinsko ” ” ” Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta. Denarna posojila proti nizkim obrestim. Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah. Ustanovljen* leta 1900 SifibfitfiifiHTEfiiJntfibFUiiSfiHiifiUntfiiJTUitFiHTnbfiifiifaftifiBi Ameriška Državna Banka 1825-1827 Bliie Island Avenue vogal Loomis ulice Chicago. VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00