PoStoo teboči račun št.   24.   ~~   Conto cor rente   con   J^ pasta).
PosameMoa ilevUka 2$ stt
mac* muz*
Izhaja vsak pondelj'-k in fetrtek ob 8. uri prednotdne.
Stane za celo leto 15 I».,   za  pol leta  8   I»., za četrf /eta 4 I».
Za inozemstvo celo leto SO I».
Pta  naroči/a  brez   doposlane   narofnine  se   ne  oziramo.
Odgovorni urednih: TfOMAtf CEJ.
V fswici v cefrteh 8. marc*
1923
$tev. 19.
Letftifc VI.
flefrankfrana bisma se ne spreje/oajc. Ogiasi  se računa/9  to
dogovoru in se p/aiajo vraprej
List, izdaja honsorcij „GOfyO/fE STRf{2&*
Tlsk. S. SPAZZAL v TTfSTU
C/prava in   Vredmistvo: uJica Mameli 5. (prej Scuole).
Kflpitalizem v številkah.
Marsikdo so zgraza sc vedno mid
'»ezadovoljnostjo delovnega Ijuuwtva
M kapitalistif.nim gospodarskim re-
doni. Dobijo se ljudje, ki dokazu-
.jejo, da sta v delavcu .izgini'la volja
•r> zm.isel za delo v eloveški družb.i
^i njo. Pišejo, da j<e zavladal med ljud-
stvom dull neroda, puntarstva ter tla
it» lizgubilo vse spoštovanje prcd vwa-
ko avktoritoto. Svctovna vojna da je
Molennla, pokvarila delavstvo, iako tlu
•>i hoteJo zivet.i lahko in na raeun
lIl>ugih. Res je, da odgovarjajo vsc io
trditve za posamezn.ike, in ce hočote,
tudii. za nekatere skupinc delovnegu
ijudstva, Toda velika vef-ina delovnih
fnnožic jc, ki hore posteno Violati in
se zaveda z vso resnobo -svojiih dolž-
'icksii do družbe. Velika veuina je tu-
di taksnih, ki se vedno niirno in z
naravnost suzenjsko vdanostjo nosijo
k»'eme danasnjoga gospodarAegu re-
(k Kako tudii no? Dom a je žena, so
"troci. Narava pa je v očel.a polo/Jla
"¦'ijvečji čut dolžnosti do družine. In
MKrb Ka družino ga sili, da vzlraja pri
u'žkom in nnjtežjom delu. V danas-
'ijoin gospodarskeni redu pa vidijo
v'vi ciolovni sta.novi krif-eca nasprotja.
:Vs'ad dve tretji.ni ljuds-tva .se z najve-
('io delavnostjo in pridnostjo komaj
I'fcbija  skozi   zivljenje.   Ver,  kot  trc-
jina ("«lovestva je, ki kljub dielu stra-
^ in Kiabše živi kot ])si, niačke, ko-
nJ» in drupe «srečne» /ivakc bogufih
'•iu<lsi. Tom slcdii armada milijonov, ki
li|ievno )ura in propada. Armada
^dravih, sT)Osobnil), ali brezposelnih
ijudjj j0 prisiljcna po kapitalističnem
Sospodai'skom redu, da' so Koni ši-
roin svela kot divja zvo*.
Na druffi slrani pa vidimo. da jc na
¦;v©tu vedno vcr. bog-astva. Narodna
I'fornozonja «f-alno rastejo, ccprav  ra-
1(3 na drug.'] «Irani tudi šiovilo r.love-
!;va. Sfaljstično je dokazano, da bi
"jl dajie-s vsak elovek bo.^atejši. re
'•' se razdelilo |)remoženje na vse
''ifiko, kot, pa človck iz prejAnjih sto-
. to pa ,sc drugo spoznanje, ki uslvar-
•la v d«lovnem Ijudülvu musprotje do
^^Pitalističnepa rod a: zavesfc, da jc
nje^rovo delo to/jo in za obstoj dru/bo
'^obbodno poirebno iin večje socinl-
nt- koristnosii, kot pa delo ali celo
'^¦dc.lo druq-.ih ,stanov. Vsak slepec \ri-
( 'i <la obviladujojo <lanes vse ffospa-
<ljii]styo predvsx>ni rcntirji, post^stnjki
V(-'l;ikih demarniih svot, do katerih ko
T>r.išli na \& a^ oul sre(xnj način. Nji-
U)Vo delo obsloji kvečjemu v teni, dn
Da'ttRajo svoj dollar na bankah in vle-
f |Mo o<t njega brcz vsakegn truda
'.'¦^fosi.j; niij pa (|u spckulirajo a yvo-
^m donarjem na borzah, kjcr kvar.ijo
¦^^xlno in svetovno gosjxKlni^ivo ter
, enern dnevu unirujejo trud in znoj
<-4ovnih ninožio v /^ospodarsko «ib-
h\\ držuva-"; tudi lahko invcst,irajo
J(lfa^aJ°) svoj denar v različnih jkmI-
cii'J1 M ^(Xh>i^ujejo in nakupujejo ak-
Nfj) (aeluicc) pri delniskih druzbah.
Ov denar rodi v vsoh tch sku-ajih
1 ^>ve brcz vsakc^a dek in truda.
ako >f?as^Vo J° ^rej tn. Toda kam gre,
od #1pos'>aJ«i Polozaj delovnih    rnno/ic
no nianj Ijud^i, ki mcrojo /Jveii rlo-
vcka vredno življenje. Na to vpra.sa-
nje naj nam odgovorc številke.
M. Mavlyju, claim bivše vladnt- in-
dustr.ijsko komnsjje v Washingtonu se
je po.vrenlo zbrati zanim.ivo stati.sti-
ko o vojnih dobičkib nekaterih ame-
niskih podjetij. IJgotovil je bilanrno
slanje pri 82 najvažnejšili |")odjetjib
v Anicriki. Dobirek teh podjetij je
znnsnl v letu pred svetovno vojno
325,707.66! dolarjev, v J9iG. letu
1.070, ;r.2. 983, v 1017. letu 975,573.293,
v 39.18. let-u pa 736,00^.790 dolarjev.
Priponiniti pa rnoranio, da ta sl.ati-
stika no podaja vse-pra nisteg-a dobič-
ka. Splošno je namreč znano, da so
ka.pilaljsf.i navihfl.ni, odnosno <la inia-
jo uslužbence, ki znajo prav na urne-
ten nac'in skriti dohirek, da scj izog-
nejo plačevanju davka, ali da pra vsaj
znižajo. In pride v poštev ainortiza-
cija, obraba inventnrja. j.K>]")rave, na-
nušlje-ne rezorve, obrestj, razni duvki
i. t. (I. To «poznanjo tudi pri n&vedc-
irili stwilkiih. Vidimo rminreč, da je v
stiitistiki clobiček v vojnih letib vedno
nir^ji. Zaknj ? Tudi v Ainc-riki je ofo-
slojal med vojno visok ijavek na voj-
ne dohičke. Zato ko bili kaf/italisfj
pri sostavljnnju bil-anc in izkazova-
nju f-jstega dobirka zelo previdni.
Na ta naoin so se kapitalisti izogni-
li vojno-dobic'ksirskeniu davku. Ne-
človeške prikazni pa so še brane
za. vojne izdatke zvalilc na amerikan-
sko delovno ljudstvo, ki je prav tako
revno, kakor je revno v drugs]b tlrža-
vali. Podjetja so se nasproti statistiič-
niui nn.rodno-gospodarskiin strokov-
njakom izgovarjala, da rii narastel do-
bioek vsled izkorisoanja ljmtstva in
drzave. Kupčijc da *K) bjle večje, za-
to je bil tudi dobirek verji. To pa. ni
res. Mansikatcro izmed 82 podjetij je
bilo pred vojno gnilo. Tako je n. pr.
Lvrdka Allis Chalmers Co. imela 1.
iOKi. 10 miljonov izgube. Le.Ui 1015.
pa je zasluzila pri nekoliko nad Hmi-
lijonskem prometu že na<l cden mili-
jon dolarjev. L. 1918. pa je zasluzila
pri nad i&milijonskem prornetn yje
nad de.vcl milijonov dolarjev. Promet
je bil torej samo irikrol večji, dor.im
pa je bil dobioek že de.iwt.krat večji,
Dobir.ek nil nastal radi prirajsfka iz-
tlelkov, temveč tvrdka je istim prcd-
meloin vedno in vedno v.isala cene.
Tako so delale vse tvrdke v Ameriki,
p:i iu<li  jx)VfKxI  po  drug-ih   drzayah.
Mrlvo stevilke govor« dovolj zgo-
vorno, da je rloveška družba bolna,
da /Jo danasnjij kapfitalisticni gospo-
darski red mezdrav, škodljiv in ne-
vzdržljiv, da je današnja rloveškn
(Jruzba zidana na gospodarskeni tcme-
Iju, ki inora nujno roditi bedo, ne-
clovesko ^tanje za veliko vef.ino Iju-
dj. Današnji g-ospodarski red je lak,
da nujno uslvarja vojne med narodi
in državami in povzroruje rne<l ste-
'!ov,i in razredi najtežje gospodarske
in socialne borbe, in so tembolj. ker
t.rajno ovira, oe no že popolnoma one
niogwuje, da bi veliko kulturno, zla-
sti pa vcrsko-nravno gribanjc .in f)red
vsem krščanstvo moglo trajno in stal-
nri   '/flip!'?    iinl.rn M isi*;f   r*lr»\'i >1< ri      in      lire
kvasiti drzave jn družbe. sploh vse
))olitir*no in javno življenje. Kaj)ita-
lizem ustvarja nujno nenravnost, skv
bičnost. ,in nagon za površno naslad-
nostjo ter samo telesnimi dobrotami,
vsaj z ozirojn na mnozlce, vsled re-
sor ni rudno, da se je znkon dcla ved-
no in povsod teptal, da so bili dolavni
iin vestni stanovi gospodarsko vedno
zapostavljeai in so morali ter morajo
tudi dancs čutiti na svoji  lastni  ko/i
zgodovinsko resnico, da je f-lovek v
lirugozdu, to je v preprostih družab-
aih razmerah lahko rekel : w M
izobilja imam vse, kar si j*.            m-
sti»,  dočini ym  mom ri-
vek  le re<*i :    V  fTrrj-j
dam !.»
Kdcr hore ».^..„-ujf m zi/jjeuje,
mora hoteti /jov dnjza.brri rni. ne pft
"                                           Jijonskih
KaJ se godi po svetu?
V lorek popoldnc se je st«štal itali-
janski ministrski .wet, k>i se je bavil
z nekaf/erimi zelo važnimi vprašanji.
Predvs^m je šlo za preosnovo telesne
vzgoje šol^ke mladine ;in so s? skle-
nile x to svrho vse potrebne uredbe.
Srednješolska mladina bo dobjvala
svojo telesno vzgojo izven sole, ali pod
nadzorstvom šolske oblasti. V vseh
krajih, kjer se nahajajo snnlnjo šol>e,
se napravijo t^elovadnice, igrisr.a, te-
kalisra in druge naprave za felesno
vezbanje. Vodil bo to vzgojo poaeben
zavod.  ki   bo  nameščen    v    Milanu.
Sklenilo se je nadalje, tla se usUi-
novi v |r   '                                        1-
lioma b/i                                             ,c
srednje.šolce, a v dekliškem  konviktu
v Zadru  pa 40 brezp1- ''¦¦''¦'•     •¦ ¦¦¦'
vojne si rote.
Odobrili so se vazn.i ukrepi mieiic
namešeanja ljudskosol'skega uriMj-
stva in  u^iteljev-vtxliteljev,  ki pome-
•^a
njajo znatno ¦""^"•..'^- ..'.^,,,,,, ./a
namesrenje.
Pomemben jo bil Ludi .sklep, ki za-
gotavlja nadaljno izplačevanjo pod-
por brezposolnemu ilelavstvu v novih
pokraj.inah.
Končno je ministrski svet cxlobril
osebno izpreniembo v zakladnem ,in
ipokojninsktun podministr.st.vu, Itakor
jo javljamo na drugeru mestu.
ltalijansko rasopisje se splo.šno ba-
vi s prekinjenjem razprav ifalijmi.sko-
jugoslovcnnke kommje v Opatiji. llaz-
prave so bilo odgo<lene, reš, da nio-
rejo tch ni ški strokovnjaki pripravili
za razpravo ywlrebno gradivo. Prava
resnica pa je, da so se razpravo pre-
kinile zaradi. jugos:lovenskega ugovo-
ra, da se obentem s Sušakom nista iz-
praznila tudi Delta in Baroševa luka.
Itaiijanska delegacija je od]>oslala
svojega c'lana Mattei-Gentilija k Mus-
yolin.iju v Him po nova navodila in
enako je tudi jugoslovenska delegaci-
ja odposlalia |)osebnega odposlanca v
li^eograd. Razprave v komisiji se bo-
do nadaljevale šele po vrnitvi obeh
odposlanccv. ltalijansko časopisje oči-
la Jugoslovenom, da nj,ihova zahteva
)x> izpraznitvi Delte in Baro.seve hike
ne kaže tiste spravljjvosti, kakor jo
je tolikokrat poudarjala beogradska
vlada, jugoslovenski tisk pa poudarja,
da je treba predvsem rešiti U) vpra-
šanje in da pojde pf^tom delo komi-
sije hitro in neovirano od rok. Da-
nes, ko to pišeino, je ytvar še popoi-
noma nejasna, kar so borzijanci hitro
izrabili v to da so jugoslovenski di-
nar, ki je začel očividno rasti, zopet
TK)tisn.ili navzdol za nekaj toeek, tako
da vclja danes v Trstu 100 dinarjev
21.25 do 22 lir, doeüm je veljalo v po-
II. ¦(?.•! ick    ¦/«>   °°. s)r.   rTr»   9P, 7^,
Dovirn s«j ta pogajanja takorekoc zä-
stala,  fie  jugoslownsko-bol.gamk"   ¦•*'•
gajanja v Ni&u nadaljujejo, in .
se pororia, z /   '      "                           a
obe  strani.  (                                      "
meje )>roti   n
so zopct na ;. v   ...„,...........
garsko mejo v okolioo Stipa. N-
s tudi n)( Ä    "       '. '   .  ¦
Med jug*
žanui in <              vrše iiudi boji in so
imeli  va-'I........    .elike i-/.^>-.}>•¦   v-.>ii>r
se poroča iz Boograda, b(.
kmalu popolnoma zadus<i!.
Volilno rrihani*' r .!<to(jyl'i^i'n   i,:>sla
jn, od di.
niji prihi.j.i nij,.j!.i.-.
nih  spopadov  na  vc                         'o
¦v pti u-                              >;i
-, kjer j'                     (¦
iiadirevih shodov raz^nanih vpn
in streljanju. RadikaJskj ininistei- ,i^
jadinovio, ki je govoril v Mariboru in
Prekmurju, ni   i^
raj  izkljuceno,  »i-
jzvoljen   kak  ro.d;ikaJec.  ,SL8  je  sarno
v nedeljo priredila okoli ^0    voljlnih
.shodov. Za mandate se poteguje v Ju
gos/laviji  ijič  manj  kot 46  strar •;
politicreih sku^in.
Fracnako-beUfijaka  zasedba   Voruhr-
j'
**'
.se je  pf>kazalo,  da w> Angjczi   kljub
temu, da ne    sodclujejo    dejanski    h
Frantozi   in   IJel^ijrvi.   v  duhu   vendnr
na  njiho
vorniki,  I
belt Cecil  in  Fisher «o izjavljaJi, da
žele prijateljstva s Francosko, a [''•'¦¦
nee At'Jjershe jo poudarjal.   da
rija ni siznolnjevala    '                       (:
jx)godbe in  so zato                           1-
gije-i   zascdli   Poruhrje,  kar  odobrava
veeina anglesktjga naroda. Sam rniui-
strski  prexlsodmik Bonar Law  pa    je
dejal, da večina Angležev ne po/
da so se Angleži v vojni borili
no s Fra.n«jzi kot zavezniki. Zat/> An-
glija ne bo storila    nicesar,    kar    bi
Francoska  mogla smatrati  za »ovraž-
nost.  «Noremo da mi imeli    «pore    s
Francosko», je bila njegova    zakliu^'
n« beseda. Tako je jasno, da je v ¦
skein  vpra.sanju    An^liia    n;i
Franco^ke in  Belgjj<
Drugafna je st,var v  r/rr.y/oy/
vprasanju, kjer Francoska  in  A
ska  hodiita  vsaka «vojo   y>ot.  Tu   zna
priti v kratkem do   resnih    zai»l«tov,
ker  je    turška    narodna    skupsrina
konf.no odkloniila    lofjansko    mir
pogodbo, kar bi moglo imefi za i
dico, da  iznova  izbrtibnyjo  boji   nit^l
Turki   in  Orki in  rK)tegnejo za  seboj
ves balkanski  ]K)luotok.  Evropa    pas
1 '"ide in nc pride do miru I
frOWSKA   STB A?. A
DNEVNE   VESTI
Italijansko.jugoslovonska
trgovinska  pogajanja.
Dno 5. marca t. I. so se pričola
trgovinska pogajaaija ln&d Italijo in
Jugoslavs o v Rimu Pri otvoritveni
soji je zelo lepo govoril in pozdravil
jugoslovenske delegate «am Musso-
li. Odgovoril mu jo predsednik ju-
goslovenske deiegacije Mihajlo Po-
povic, bivši jugosdoveiiiski minister
T istotako vzncsenih    in    Iri-pili    be-
i|ir*-ini'mha   V   itaiijins^i   v«adi.
Podmunsier Devecohu, ki jo imel
velike spore z ifcalij.'iiiskirni iiiviali-
di, je imenovaai za podministra v
zakiladiiiura miuUtistvu, na njegovo
inesto pa je pri .sol podminister po-
slanec Roeeo. dosedanji podmini»
»tor pri zakladne-m ministrstvu. S
to odločitvijo bodo z&dovoljr1 : • v
Ii-cii in tudi Devecchi.
Poroka  kraljiStae  Jolandc.
talijansko easopisjo se silno 2a-
Miina, kje so bo vrši/la poroka kra-
Ijičino Jolande z grofoni Calvijem.
Trdrto se je. da ju ho poroeal to-
rifluski nadškof, kardinial Richelmy,
in sicer v kraljevski patetči na Kvi-
rinalu, kar L>i ime*k> seveda prav
poseben pomen 7. ozirom na odno-
šajo, ki vladajo mod vladarjcm ita-
lijanske drzave in Vatikanom. Ta
vest se pa. sodaj zanika in sc trdi,
da ho obavil poroenc obrede prvi
dvorn» kapelam mons. Beccaria in
sicer v  takoi;            -ii   mali sikslin-
ski   kapeli  v  '¦            ski     palači,   ki
je bila zasebna papeževa kapela,
dokler je bil Rim Lc pa]>eški in je
papofc prebival v kvirinalski palftči.
Po 1-etu 1870., ko so Lahi zavzeli
Rim in se je kralj naselil -na Kviri-
na/lu, je papei dal omenjeno kapelo
pod in.terdikt to se pravi, da je
odvzel kapeli znafaj svetišoa, v ka-
terem se smejo obavljati cerkveoii
obredi. Ta prepovod je bila odprav-
Ijena šele prod    petimi leii, ko so v
'raljevem stanovanju namestili
ine nanjence. Ko je zadnjiC bivala
l>olgijska kraljova dvojica v Rimu,
jt> v tej kapeli prisostvovaila službi
božji. Sedaj se bo obavila v njej po-
roka krn!-::":-" t^-w'- - '¦•""s"!ii
Calvijem
Zedin'enjc   z benefckimi    Slovcnci.
V nedeljo je .imel občinski svet v
.,l, Polru Slovenov posiebno sejo v
evrho pocastitvo znanega pros. Muso-
nija. Leta je ob tcj pril.iki izppe-ffovo-
ril daljši govor. v kaierem se je bavil
z odnošaji med nu.šim narodom to-
stran in ojistran nekdanje drzavne
meje. Zelo je poveličeval italijanski
patrijotUem bcheskili Slovencev in
pole in poudarjal veLiki pomen dejstva,
da so sedaj Slovcnci tostran in on-
«Irnn Nadiže, Tara in Tdrije združcni
eni, videmski i^kr^jin.i, čes, kcr
se bodo odslej tudi slovenski bratje,
ki so bili doslej loceni od bencških
Slovencev, zediuili z beneskinu Slo-
vene! ne samo upravno, temvee tvidi
duševno ter z njimi vred sodelovali
kot budni čuvaj.i vzhodnili meja Ita-
lije, kakor so postal! neločljiv del ita-
lijanske države in dcležni pravic in
dolznosU vseli ostalih italijanskih dr-
iavljanov. «Kajti če tostran in on-
stran Matajurja g-ovorimo jezik, ki ni
italijanski jezik. ki smo g-a |)odedovali
po o^etih, ne more to bit! nikakršna
zapreka:  saj   n!   reC-eno,  da  bi   prebi-
ilstvo različnih jezikov no moglo ir
nesmelo po bratsko živeti nu^d seboj»
Poudarjal je, da mora benesko sloven
sko ljudstvo ostati lojalno. kakor j(
bilo odslej in še tembolj kerzavzemf
tako važno in kočljivo mesto ob iz-
točnil) vratih kraljevine ter ravno za
to ^leda vsa Italija nanj. «Kdor b
mislil drugaee, kdor bi fiel za nezini
sehiiiui. neuresničljivim!  ideal!, ki b
bili v nasprotju 6 pravicami države,
ne more biti nas ])iijatelj in tudi no
prijulelj našili pos«Jških braiov, s ka-
terimi moramo mi oh Nadi/i tvoril.i
odslej eno samo družino, majhen do!
volike italijanske družimc, in «kupno
delati v naso korkst in prospch, ki so
nü da ločiti od koristi in prosj>eha ve-
like, slavne, skupne malore 'Italije.»
— Gospod ijrofesor je govoril zelo le-
po; naj bi se le tudi uresnici'Lo vse
tisto, kar bi bilo podlaga za tisfo na-
:'io skupno bodočna.st. ki jo je üiko
lepi) opisaj :
Praznovanje    z.druženja   s  furlansko
domovino  v  GradiSki.
V  nedeljo, 4.  marca, so prazmovali
Italijani    v    GradiJski    zelo  sveüano
združGnjo vseli Furlanov v eno    po-
krajino.   švečanost    je  bila   sijajna.
Navzoč jo bil sam prefekt iz Vidma
Garandini.   videmaki   župan prof. Del
Piero in župan iz Benetk prof  Gior-
dano. Bil    jo navzoC   tudi     politični
komisar fas.  stranke odv. Pisenti iz
Vidma. Tudi ob tej priliki so se izu-
stiH  slo\,esni  patriotični govori.
Zborovanfe županov tržaške
prefckttJ.re v TrsUi.
V  nedeljo se je vrčilo v Trstu    žu-
panov  tržaško  pokrajiine.     katerega
so  se udeležili  tudi   zupaini  iz mno-
gih si oven skih občin   sežanskega in
positojnskega,  okraja.   Zborovanje   je
imelo namen, da bi    se    ustanovilo
udruženje     vseh     županov    to    po-
krajine. To  se je  tudi    zgodilo.    Za
predsedinika odbora    je   bil  izvoljen
tržaSki  žu])an senator    dr.   Pitacco.
za odbornike  pa    obči.nski   komisar
notar dr.  Rumer   iz Sežane,    župan
iz St. Petra na Krasu, župan  iz Na-
brežine} iz Senožeč itd.    Iz zborova,
ri.ja so  poslali  pozdravno   brzojavko
Mussoliniju,  gen.  Cittad'uiiju  itd-
Posebna skrb za  Trst.
Poslanec Torre, izredni železniški
kemisar. je poslal trzawkemu po-
slan.-cu Banellijn pisrno, v katerem
mu spoi-ota, da je v korist Trsta po-
;re.sil posebni odiok, ki naj stopi s
1. marca v veljavo. S tern hoče ko-
misar nuditi Trstu posebne tarifne
ugodnosti ter dvigniti železniški in
morski promet tržaške luke. Tudi v
tem je vlada izpolnila svojo obljubo
napram na.šim pokrajinarn, kakor
tudi glcd« Goriške, ko pošljp dr-ž.av-
ncga podministra v Gorico.
Papež ozdravel.
Iz Hi ma sc, ])oroča, da je sv. Or.e v
zadnjern času obolel na lahni influen-
ci, ki ])a jo je prestal v par dneh, lako
da sc sedaj zopet lahko v pclni meri
posveča svojim rednim opravkoin.
Vlom  v  nemško posIaniStvo v Rimu.
Dne 4. marca so vdrli v nemško
poslaniäko poslopje v Rimu trije ta-
| tovi, izmed katerih je bil edon bivši
italijanski -Častnik Bartolomeo di
Pietro. Poslopje je bilo dobro za-
straženo po uradnikih nemfike dele-
gacije, kcr je nemški poslanik za-
sledil priprave za vlom. Eden tatov
je bil ranjeoi po uradniku delega-
cije. Ranjon je bil tudi delsigacijski
tajnik Kaltenburg. Ni šio pa za na-
vadno tatvino, temveč so se tatovi
ihoteili polastiti vaŽnih političnih li-
stin n/;mškega poslamištva. Nemfiki
poslanik je izdal o vlomu uradno
poročilo- Mussolini je dejaaije na-
pram nemškemu poslaniku obža-
loval.
Invalidskc  pokojnine.
.     V mmistrskejn. svetu  dne  I. mar-
ca se je razpravljalo tudi 0 invalid-
.   .skih   pokojiiinah.    Mnenje    ministr
.   siioga sveta jet da je enotno zravna
i   nje  invalidskih     zakonov    potrcbnc
-   ter da se moi-ajo    odpraviti  zlorabe
i   ki so se lahko vržile   po   dana.s'njih
zakonih. Mussolini so je pooblastil,
da imenuje komisijo, katori naj
predsoduje minister na razpoloženju
]>osl Giurati, Komisija naj spora-
zum.no z državnim podtajnikom, po-
kojnin !)<¦ Vecchijem in po zasliša-
nju Invalidskin orgirnizacij kakor
tudi udriizenj mater in vdov padlilj
najpozneje do 31. marca t. 1. predlo-
ži svojo tozadovne sklepe.
Obiinski komisar v Rimu.
Rim inna si!no malo industrije.
LaiMco se reče, da rnora oelokupna
.h^ava prispevati. da se vzdrži rim-
sko oiičinsko gospodai-stvo m občin-
ska uprava v ravnovesju. Vedino je
in oral a vlada Rim podpirati z znal-
nimi svotanii, ki so se plaCevale po
dr/avljanih iz juga in severa. Tudi
danes se ualjaja Rim v občutno tež-
kem gospodarskem položaju. Ita-
lijanski listi poročajo, da je mini-
strski svet z ozirom na to sklemil od-
staviti obciuski svet in popolnoma
prcurediti ol>činsko upravo. Imeno-
van. je za občinskeg^a komisarja do-
.«'•(.'a-iiji  /u];ian J^'ilip Cremonesi.
Ricixiovo olje in palice v I.csih
V Lesih so izvršili v zadnjem času
fai5isti innogo nasilstev nad delav-
stvojn. 20. februarjasopozvali razne
doiavce v sedež fasija ter jib tain
ppetepli, ker so dan prej propevaJi
«Bandisra rossa». Naslednjüga dno
so pa prisilili 05 lotine,ga komunista
Hafaela Cimarollija, da je prišel v
fasjo, ker so pri njem naSli nekaj iz-
vodov «Lavoratora» in Lonjinovo
wliko. Moral je izpiti znaten odme.
rek ricinovega olja, in so mu povr-
liu vsega vzeli iz žepa tri lire kot
piačilo za. popito olje. Zahtevali so
od njega, da izda druge komuniste.
H grofu Fossi je prišla skupiima fasi-
stov in zahtevala od njega ncki pri-
spe-vok, grof pa j« izjavil, da svoje-
gii denarja ne da nikdar titemu, ki
izvržuje n«kaznovan nasilstva nad
i-evnimi delavci saino radi toga, kcr
so zvesti svojemu pre]>rioanju. Grof
Jroasa je prej el za plačilo od fašistov
klosuto, ne glede na njegovo 72 leL
no s4arost.
Bnako so ae izvršiLaiiasilstvanad
nekim profesorjein Barabinijcm
xjiiciiiju. Proi'osor je zapro:-ii.l za
sprejom v fašijo, fasisti ao pa njego-
vo ))ro&njo 'Odbili. Razvila se je nato
v ča.sopisju metl sasiijem jji |)rose.sor-
jem pismena borbn, katero je kon-
v.no proie.sor plačal z ricinovhn o-
Ijein. V vercellijskcm okrožju je 27.
iebruarja skuplna fašistov ]»ri.šla v
obCino Chiarolo, da bi tain izvr.šila
svoja navadna opravila. Pri vstopu
v občino so y:»a bili Sj;rcjeti z revol-
ver.skim streli in ja bil ubit fašist
Ghisio Josip, 22 let star, ranjena pa
:ta büa fan ist a To Hei one in Ferra-
ris.— Bog maj mam daj žo cinkrat
kcjui-Cni mir!
Fraiicozi v Rnhrski kotlini.
Francozi postopajo z Nemci v
Ruhrski kotlini od dneva do dneva
strožje. Ves denar, ki je lmmenjen
za vzdrževanje stavkajočih delav-
cev. kraltkomalo zia,plenjajo. Tako so
tudi zas<>gli vcliko svoto denarja,
ki je bila namenjena delavccm v
krajih, ki jih imajo zasedene An-
gleži. Ko* zapii.štajo mesta in ko-
lodvore,  jemljejo    s    seboj   lokomo-
¦   tive, osebne  in  blagovne vozove.   Ni
i -čudino,  da   poslaja    odpor    Nemcev
¦   proti Francozom vsak dan  buji5i.
Borba med komunisti v Rnsiji.
Italijanski kapitalisli-čni listi ve^5-
krat poročajo, da se vrši hud boj
med Leninovo strujo in. Trocki-
Buharinovo nt^popustljivo, skrajno
boljšoviško strujo, Tako je baje Le-
-   nin v zadnjem Času ]>redlagal, naj sc
.   vrši 30. marca t. 1. posebno  zborova-
-   ijje bolj?,evikov, ki naj bi razpravlja-
-   lo o pregledu    stranknega programa
1  in taktike. -Predlog je pa glavini od-
i, bor stranke zavrnil. Buharin je bajr
1  o tcj priliki grozil članom    sovjetske
vlade z Ijudskiin rnaš-Ccvairijem, ker
so vlada druži s »ovražniki proleta-
rijata, z zunanjimi kapitalisti in no-
virni ruskiini buržuji. Izjavil je tudi.
da obstoji velika ncvarnost ,strank-
•x.'ga razkola- Leninovi jiristawi Ka
menev, Rukov, Kaleqiim in njegov
tajnik Knukici so se odlorno zoper-
stavljali Buhiarirm ter izjavili, da p<>-
meui postopanje skrajnežev veliko
nevarnost za sovjetsko vlado in 7M
stranko saino. Potrebno je. da se iz
premenijo bojni načini boljševikov.
Mi smo mnenja, dia so to vesti neres-
nične, ker druga-Cc bi si no mogb
razlagati ug'leda in vpliva Rusije, ki
se vedno bolj žiri v mcdinaj'od'neiii
politiönem življenju.
Faizkus  irkorl&čaaja   morskc  Bile.
Mnogin .inzcnerjum je težko, <lu
propada neizrabljeiia solončna *-
iiiltir.gija. Težko \i\i)/M 'glodajo skrijtp
sue in frogastva mo.rskih voda. Za-
to so večkral poizkusili izkoristiti
sol-n-Cino energijo ter jo vproči v slu-
žbo igosiMxlai'skili naprav človoistva.
Minister javnih del v Franciji L<'
i'ocquer je predloz.il zbornici y odo-
britev na^rt, da se postiavi tovarn.n
s 40 tiuoč konjskimi silami za izko-
vi.šoanje gilsanja morske vode kot, go-
nilne 'silc. Težko^a jo samo ena: mor-
je je namreč stanovitno vsakih ise-st
,n-, ko se dviga in zopet pada (piUna
in. oseka). Ternu bi se odpomoglo
z nai^ravo druge manjSe tovarn«, ki
!)i vsakočasTio inorsko vodo vsrknva-
la in zopet izpuačala. Radovedni smo.
Le se poizkus po&rc-Ci. Na vsak riafin
y.e bapifalistom od,pira nov vir do-
hodkov ui bogastva, re se to posreči.
za delavno ljudstvo pa pomoiii novo
^re-dstvo izkorificevanja, ako se do-
tlej ne izpremoni dana^nji gospodar-
•ki red.
Našim fanfom-vojakom!
«Na.K.im fanioni-vojakoin v l>1ovo».
iako se jc glasjla pr.iloga lanjskc «Go-
rinke Slražc» St. 39, ko so se prvitr, od
ruts poslavljali nasi fanl.je. Omonjenc
besode naj bi rabilo v bodrilo kakor
Ludi v pouk vsem, ki so za))iistili
oretov dom in nasi,opili pot v vojošni-
v,ii. V tcm islovesu i- !':i" '"ii; '-"-'-v
«Nfl puzabi Bös/a!
Po nuiogih primerili s(xlt:c, .siuor.K1
rosy, da naši fantje niso vzeli tvg>-
klica za .solo, posebno tkLi nc, ki »sc
odJiajali v daljna tuja mesfa. On! so
umeli besede: «Zahlevamo mladino
n»zaj verno. Pri nas cerkve ni.V) Jc
'/.a. parado in ogled : v naših corkvah
jc doma Bog. K Njemu IhkÜ naš na
rod iz potrcbe. Kdor mu to notranjo
potrebo  kniti,   je   njogov   sovražmk.¦¦
Ali i'-a so ozremo na glasove iz
ntise o/je domovine, kjer so n.-ustanje-
ni tudi rnnogi nnši faritjo, opažarno
pri naših faniih neko mla(nosi in If
malo ali skom nič zmisla za vei-sko
/ivljenje. Kolikrat opažamo vojake
laške, ncmške narwlnostii, ko f:kupno
in posamezno prikajo.jo k službi bo-
/ji. sv. zakramentom, a »lovenskih
fantov ni, dasi imajo prilfiko sliM'i
božjo bosodo v rodnem jeziku in 0-
praviti svojo vestno (iol/nost enako v
rrmterini besedi. Kako srečni bi bili
fantje, ki so razkropljeni po tujü1
meHf.ih, ako bi sc jim nudila enakf
pril.ika kakor vain, mladeniči, ki sin
/ite v slovenskih krajih ! Nirnajo t(1
])riloznosti, u vendar hodijo mnogri ^
sv. ma&i, zakramentom, kolikor jin1
dopusčajo razmere, in so tako ohra-
njajo zvesti Bogu in narodu. Tudi m1
domaeih tleh ni vojaško /ivljen,i\'
brez nevarno:;f,i, zakaj bi t-orcj tudi
tn ne izpolnjevali svojih ver»kif'
do]/no»sti? Va.m, fantje, ki ste na-
sl.anjenii nlj ki bo sie nastanjen.i v 11st"
sib slovenskih krajih, naj še posebno
veljajo bescde : «Nc pozabi UIoqoI»
Porabite priliko, da zadostitc .svoji'rl
verskim (lollznosLim in no postal"1
vnše sree hladno za vero nasih ()'
rctov !
Kaj je novega na deželi
^iina. nieesar jic daruje. Sneg, ki se
naf? jc to zämo kaj skrbno varoval. je
svojo zamudo— pred par tedni obilno
poprav.il. Padlo ga je nad pol metra.
"~- Sadja je se sedaj pri nas obilo.
Jzvoz jo lc majhen. Davek na žganje
Je žganjekuhi zadal skonij srnrtni
udurco. Vprašanje uporabe sadja bo
s& na.še kraje v prihodnje zahtevalo
"loviih gospodarskih smoriric. — Zvo-
n°v še sedaj niinanio vsoli, u.pamo pa,
fa dobirris) se vse ostale v najbljižji bo-
d.oT;noat.i. To bo praznik za Kurctove-
?a Petra i — Oujejo se glasovi, ki opo-
*0)\iajo na možnost odprave tukaj-
*llJega yodiwoa. liazmahu Ccrknu. sa-
lr'C'ra bi   gotovo  zelo škodovalo.
Otalež.
Nas ^o.spod kurat, m .->: .n,- i.-il "•> le-
'ln izvil nogo — po našili poteh ni
'° ^ič novcfra — scopet lahko opravlja
iv°jo težavno službo. Za ta post se
Ham obljublja sv. misijon. Drugace
^ivimo po ßtaroin. Razun ono' nesro-
(& na. Plužnjah, ko jo pogorela Gnid-
^v^ h.iša, Hi bi.lo nif: püsebnih do-
ffCHlkov. Za Orudnovo družino pa je
"^- ta nesrtra pač res težak udareo.
P^cbuo se, ce se pomisli, da snio hc
Wedi z.'iTTie in je zapadel nedavno nov
Vrh«Qrahovo.
N'ašo novoustanovljeno Gospo-
^i'sko izobrnžovalno društvo «Dn
111 ca,» bo inielo svoj prvi rotlni občni
r*oi- v nedeljo, 11. t m., ob 2 po-
J^uhie v dru.stvenem postoru, Vab-
lJeni so clani in vsi, ki se zani-
l[ir>i') zn. društvcMio dolovanjo.
Cfni vrh nad Idrljo.
!|e 21. januarja se jo vršil občni
'¦^¦)r Kaiol. slov. .izobraž. drust.va. 1/
**):"uči| posamezniii odbornikov po-
^naniomo, da je razvilo druStvo v
J?I<{J<t<eklem    letu    živahno    dclovanj*?.
ako z oziroin na stevilo članov ka-
j^01' z o/.ironi   na   šlevilo   prečikinih
ni;;? in denarni ]))'oinet drustvo od
*v°J0 obnovitve po vojni pa iudi pre<!
V('"!O nj doseglo ]>odobne višim\
('d lef/on) sta so usl.anovilo «Do-
lVil»ka Zvczo», ki kI/GJo /e 00 rlanic
ln   «("asniski   wlsek»,   k.i   ima   ruirnen
^ifjati nied ljud.sLvoni dobre časo-
Piso in je    nabral    ob    novem    lelu
a ^aznc rayopise preccj novih dut
^•nikov.
yd lanjskcga občnega zbora scm   \c
>1>!s^pilo k dnisivu 52 novih čianov,
l^> rlu fitejc druStvo   seduj  145 Ma-
j>v. Drufiivo jo i)rirodiloskupnoz (iDe-
^sko Zvezo» 3 vosclice :in -4 prodn-
^önja tep je pristopilo k «Proaveiii
f^iiOZ')) v ^ori^i i" je zasU>|)aiio po .'i
^Ji>orn,ikih v idrijskoru okro/ju «Pro-
^ns Zvcze».
lei l\K HG -'e P^t'brah) v prei^kioni
olu ^?1- Knjižnica sc je jwinno/ila
,   ..J'injskoga  obftnega  zbora   za   13J>
mlr^ iak° da AteJe s{KlaJ J558 knii"
^iično vscbine. V drnstvcT.n nob.i  st
razpo]a,L!ro  članoin   sledcci   časopi-
d: «^Jinast», «Goriska Straža»,  «<Mla-
Vo ?"•   "Istra"'   «Domoljub»,    «Pravni
jp;stn»k», «Ouk na pal'ci». «Kmclova-
'¦¦^    «Mladost»,    «Vrtee»,    wDoni    ir
^^,   -<Ca,s».   «Nas  Dom»,    «Sodaini
rt)?(   •     *K()8°IJuk»,    «Mentor»,    Pro
(jr "  '"  «Slovonka».   Gotovo   jc inalo
«V(>-H  -   ^1  ^  imela  na razpolago v
J1 fitalnici  toliko raznovrstnfih  Ča
Stvc   niL'd(ll'()i   li-  fobruarja,   ju   dru
s    >    Prirodilo    predpusf.no    voselio
.   Wlrnburanjom,   jwijcTii,   «rcsiolovon
ve /prizorilvijo Mollicrro- Juvanrir-c
n    «oniodijo v 3 dojanjih  «Naniisljo-
^oin,k,,.    Glodaln   so   uv.]}]    mno^;
Vayein.r^ve<!ri]a.
})P v ' ^ii jo bil naviMic, je du i/o
ltD|/eVUineiIUI <lTu«tvu hvaležen u
da '• Zabavo in so jo lahko propriral
br-oz Tm?(1I}"8^« vesoljo mog\)čc tud
%,,]     'lllcrn^st  popjvanja  in  nore
Dasi   jo  bil   v bližini   «Gas.  dornn»,
vjer .so jo vrsila veselica,    ob    istem
r-asii  v  dveh  goshilnah   ples,   je   bila
tljub   teinu   dvorama  ywlna.    To   je
jznak, da ve ljudstvo  cen.iti   kulturne
jriroditvo nažcga  izob.   drustva.
drija.
Dnv 17. sebruarja je unnl v goriski
bolnici  usmiiljcnih   brat-ov    svetovuloc
laisc nuestme obrino, g. Ivan Ferjančir.
re<i enimtednoni je hil ne jxipolnoma
^drav. V bolnici so je podv      "         !;i
)perac,iji, katcri  pa je  potli-
Rajnik je hil mož ircusfraHenoga in
leupogljivegsl značajti- Povedal je od-
irito vsakomur svoje mncnje. Iniel je
'.ato dosti prijateljev, ali seveda tucli
lasprotnikov.
Dno 18. fcbruarja ob ii dopoldne je
mcl občinski o<lbor mosla Idrije žal-
io sojo, v kateri se jo župan v toplih
)cscduh spominjal rajnikovo.^a življe-
nja in deiovanja. Pokojnik je bil i*o-
jen v Idriji 2G. avgusta 1874. V Idriji
jo })ohajal Ijudsko šolo. Doslu/ivsi
vojake, je šel za <lve leU na rudarsko
isolo v Lcobcn. Ko so je vrnil, je bil v
^crentskein sveiu mesia Idrije od 23.
novembra 1908. do 30. jamiarja iOOO
vot proronfski yvotovalec. V upravni
^lbor Mestne hranilnice je bil izvo-
Ijon lola 1907. in je -eybl v njem do
svoje vsmrii. Ko jo po vojni loia 1922.
Idrija zopet dobila svoj redni ob('in-
ski /astop, je bi] rajnik izvoljen za
ncsinega svetovalca. Kot. ink je dclo-
val v Tnoslnem stareSins(-\*u, v go-
pod arsk em odscku an kol rn'fslscdM.il-.
v zdravstvenom odseku.
Drugačo je deloval pi-i v\\ya'\w na-
rodnih, kulturniJi, gospodarskiSi fin
.sin novsko-slrokovni h r>vixnx\']7A\r,\ jah.
Po.^cbcj naj omen j mo pogrebno dru-
šlvo sv. .Jo/cfa in pazniško drustvo,
kjer je bil predscdnj.k.
Med županovim govoroin jo jnaiv.i-
kateremu odborniku znlosketala sOl-
'/>a v oc'C'l). Vos oclbor jo izkazal nato
rajriiku zadnjo rast s tpin, da se je
dvignil K sedcžev.
Pogreb  .Ivann.    Ferjancir-'i             vt-
sil 19. fi'])ru»rju ob 4 popnl(Jnt/, kljub
sjioznoimi mek'/.u jid<n ^liiVfM», ]-,\ o]>
zelo voliki udcležbi.
*
V nop] od 21. na 22. fubmarja jc
vdrl neznan vlomilec v skladitsče go-
spe Primožičcve. Uzmovič jn bil skraj-
no |)rodrzen, protezel je y>ri rlvoli nje-
nih »osctlih vral^i in vrtni plot, odprl
s .silo okno v skladis^e tor odn(-;»<?]
kav<» in drugega blaga ze ve? kot, dva
iisor lir. --- Pri nas se vedno bolj po-
'lavJjajo kd.vine in vlomii, vendarpase
do dunes se n;i powrcwlo dofleoi s!o-
rilrov.
Iz Oteka.
Enajstlcfni Karel Badalič je prino-
ko] 13Letnc.mii Alojziju Baflaliču polno
patrono od majhnega topa. Alojzij jo
holc'l patrono lizpraznitj in je v ta na-
jnen tolkel po njej s kamenom. Kma-
lu se je zaslisal precejsen pok in )>o-
tem krik. Karel je t»dnesel zdrave pe-
so, a raztrgalo mu jo suknjič na
hrbtu. drugega pa jc precej raniilo na
<k\sni roki in nogi. Hiiro je stekel k
hli/n.iomu poloku izpirat si rano, a
ko jc prišcl domov, je potoiazil svojo
iDakM': «Nikar se no jokajf-e. saj me nič
n<'. boli.» Oiodpeljali so ranjonca takoj
v Gorico, kjor mu jc zdravnik izpral-
rane in obvezal. Vkljub rosnim opo-
minom v šoli in cerkvri se še vedno
dogajajo raz.no nesrcoo s strelivom.
Sf.arsi. storite tudivi svojo dolžnost.!
Dornberg.
Kaj je novega pri nas? Hem i Ve-
liko in nic! Pol'no jo Dornberga vse
primorsko cn-sopisje. zlasti pa nasog*
¦obfinskega «vela, toda ne v dobrem.
Ta je prva in najvažnejša. Potem -so
nova <lvojozična im en a ulic. V krafr
kem bomo imeli elektnicno razvetlja-
vo, da so bodo tudi ponoci   bolje vi-
doli  naši — grebj  in greyniki.   Vjna
ini.a tudii se prooej. I. t. d., i. t. d. Naj-.
lepsa   pa j© ta,  da   sc naše obcinsko
•itaresinstvo   pere  v — «Novi  Dobi»:
S torn je  povedano vse.  «Ako  nie bo
Irugar-e,uojtlcmo vsi k nj.imw, jo do-
jala noka mlada oscba, ki igra veliko.
voliko ulogo na županstvu ! Odtod tu-
di pritisk n a nekega uglednogia sta-
I'osino 9 strani vplivnih osob, da bi
provzel propa^ando za oni liist, kar pa
jo odlorno txlklon.il.  Cast mu !  Ljud-
tvo ne pozablja takih mož. Kar se
tiče «svinjske proc-e^jje», o kateri go-
vori, dopisnik onega lista in pralo(^
f-i'ncev v ob^ins-kem svetu, pa. jo pre-
puščamo njemu; naj le on nosi ban-
tloro j)red njo. Saj je dovolj «cist» za
to, posebno lam zgoraj, kjer imajo
drugi ljudjo — možgane. Drugare no
bi imol vedno «habsburgovCev« in
«avstrijakank)v» na joxiku. Glede oh-
činskega sveta bi pa za danes vpražal
samo, kaksno stali?;?o je zavzel na-
sproti t.vrdki Toneatti, ki Uiko čudno
postopa pr.i napoljavi (lektričnega to-
ka? — Drudc pa so kaj i
Tudi Dornbcrzan.
Vrtoftba.
i'rotoklo dnove se je v             ;i spro-
žilo vprašanje o jiaših  .              rnme-
rah. V torn oairu vlada pri nas še po-
))olni srednji vek. Za vsako podobčino
imamo posebnega ^>ostnega iseTa, ki
mu moramo plačevati od vsake post-
ne posiljatve 10 cent. Zato re mnrr
ljudstvo naročali casopisov, kor bi
jjli moralo dvojno placcvati. En post
n.i sel dobi nagrado od žu^mnstva,
di-ugi od postnega ravn.' " ¦-. A U
službo bi lahko opravlj,:            nn sel.
r!'u je pač poklicano ^upanntvo, da
napravi red. Sioer upoštevamo tož-
kooo, ft kakrimi se mora županstvo
boriti, toda tiuli tu je potreba naslavi-
ti sokiro na korenino zla. — G. vjkar
jo oznanil v oerkvi, da se jc letos vpi-
salo nad 100 udov v Mohorjevo dmy,-
bo. Tudi lepo izprič.evalo ukaželjno-
sti n a Sega ljudstva.
Mlren.
'A ozirom na ra2ne člamke v lokal
nih listili obojeg^a jezika, ki so jav
no.st    razburili   h svojim     politicnin
boJmanijom   proti  ob-činski   upnavi   v
Vnw\ ob priliki     <                 \-\    ob
<-;".-;kega  poslovanj.                :   izred
nogia komifcinrja g. Silvija Colcttija
ki se je izvrši/la dne 1-4. in 15. Jebrua
rja v občinskom iinadii v Mirnu pc
slodc-čom  sporedu:
1-i februarja: Preiglou ... hlagaj
ne, progledovanje poslovnili denar
ničnu] dnevnikov, občiiiskib raču
nov za loto W22, ki »o že gotovi, i-az
glaseni in progledaui, ])olitičnih in
administrativuiib volilnih imcriikov
drzavljan.skega imenika,operata Jjuil
»koga, wtetja i. t, d.;
15. februarja: pregledovanje nabor-
'ic/na iinanika lotnika 1905, pre-gled
'livontarja občin, lanagraiičniij/ knjig
(p<} i)ristojnosti), sojnib zap.isn.ikov
setarošilistva i. t. d.,
podpisani dajcin na znanje, da jc
gorinavod.eni n»a5ol poslovanje popol-
noma v redu, kakor je bilo z zupan-
skini nazgila«oin z dme 24. febr. t. 1
j*objavljcno. Kojnccin celokupneiga
prog]edovanja jo. gospod Coletti izja-
vil: «La verita 6 solo uaia. ma qui
non trovo nulla». («Resnica je samo
«"ua, ali tu ne naj dem mičesar.») Pač
pa je ugotovjl. da ima uprava sedaj
v dedu dva nova vodnj'aka in dve ce-
sti in se rudil, da se :i majbnjrni
stro.ski toliko naredi in vzdržuje. V
tein zmislu .se je glasilo tudi poroči-
lo, predloženo politiČni oblaati.
Vaaka druga-öua pisava listov jo
po'liticno bobmanje.
Prosiin, da se t-o objavi v listili, da
bo javnost obve.ščena, da staregiri-
stvo, ^e se Tie spuš6a v politiko in
molCi, ni radi t<^ga tudi krivo. Ni pri-
Cakovati razjmsta starešinstva v
Minru, kar bi kdo menda z velikim
veseljem pozdravljal !
Tajnik: Mozoti5.
MESTNE NOVICE
«cOoTJ&ka   Straža»    prcpovedana.
Kakor nam   j                            '       je-
vojaki iz ueko ,                                 ; o-
in a, so jim uas list, na katerega so
bili naročeni, zaplenili ter ga jim
¦i.oCejo ve>č izro^ati. MogoČf se bo
dogajalo to tudi drugod? Vemo^ da
e bila «Gor. Straža.» vedmo napram
vsem    '                           si     vojaftkim,
strogo ]' ¦         ........tojna, 7;->i<>  <^r
lam  zdi to postopanje    zelo '
Aili «e  nam lioče orjernogociti   aptou
vH>aka javna l>cwda?
V kraljegtvu palčkov.
Za oaiws povomo nasi miauini
samo toliko, da smo dobili obvewti-
lo, da se ji za nedeljo, 18 t. m.t pri-
j^ravlja Tiekaj silno lepega. Mladi-
na. zajjomni si dobro ta dan: ˇ ne-
deljo tedf-n! Pal ski! PalCki priha-
jajo in. v no<lrljrt tf$ori bnrio pri Tin5?
v Gori c i:
Profesor   Lx».-tku\    tuvB.xa    v   uoriet.
V nedeljo  jo,  ob     obilni     ud«4eibi
roriškib   ItaJijanov jfovoril   «O itali-
janstvu   GorJoc»    znani     italijanflki
publicist,  Btinetiiin  prof.  E.   Ilivalta.
Zanimanjo  in    odo]>ravanj^
veliko.
GrorUki   «Qodbeni  kiožek»
da uprizori napovedano in
....¦ .Tičakovano igro «Mali Pa-
rižan», ki se sedaj prvikrat uprizori
v Julijski  Krajini. Kakor              !vi-
deva,  so  igra j>or»ovi     n^;              -:»t.
Na vnbilo ))o '¦¦
7.,'ifinl   if.To   Uld'    , ..
Doseti  brat»,
K<ioj' ijua Tin jjrodaj iluBtnrani
j'ornan «Desoti brat», ki ga je izdala
Mohyor j t"va    družba,    naj    blagovoli
Zvoza biriih salezijanskih gojencer.
Odbor zvoze biv.sib salezijan»kib.
gojencev. (»f^hiio?- k<j<]«j v MJadin-
skem 0                                     ¦    Lju-
bljani, j...............            , .,. xe    in
oratorijance  salezijanskih     zavodov,
da javijo .<-           '             '       : svrho
vnbih'v k o)                              .'. apri-
i& Rakovnikij,
Xzgnbljcno.
\.'dv dnovi  je  '^^nhUo     asebfl
(k-naniico z  p ¦                         "narja
iz ul. Pointe Is'................. .   r:a mo-
sta. PoStemi   najditelj    j«   naproSen,
da odda pi'          vi    «Straže»   samo
donarnico, ¦             a  naj  obdrži.
Gospodarstvo.
Planina pri Vipavi.
Kakor povs<*J rlrugod, l^iko we tudi
* pri nas v splosntin tozi na pomanj-
kanje denarnih sredstev. Vzrok lemu
je, da se vino, edina rentivna panoga
naisega kmeta, ,z malimi izjemami cio
danes fie ni spravilo v denar.
To je pa tudj vzrok brezposelnosti,
ki ,se v zadnjern času tudi med kmet-
skimi delavcii vedno bolj cuti. Nujna
potreba je pričeti z delom na polju in
v vinogradih, in kmelje, ki             ¦ rn.i
dclovnimi   moc.mi  svojih  ;><               ne
morejo obtJelati, nočejo tudi delavce*
najemati, ker denarja n,i za njih pia-
(Vilo. Vsak si pomaga, kakor more in
zna sam.
Planina ima wo danes do 8000 liok-
tolitrov vina na prodaj, in glede kako-
vosti našega vina n.i moj namen prer^-
kati se z dopti.sndki v trzafikein «Malent
Listu»,št. z dne 23. februarja t. 1. in v
«Gori.ski Straži z dne 2ß. februarja t.
1. L1. 16., katera oba proslavljata vino
iz Dornberga. Pregovor pravi da vsak
krarnar svoje blago hvali. Rocem sa-
mo to, da smo prod vojno ii1            ;'io
odjenialce z Dunaja. znane l\             . «»-
bor, Schneider, Priester, ki so na ti-
soče hektolitrov vjna pri nas nakupib'
t^r ga placövalj po visini skdk(jrnih
stopinj.                    ,
lioiw'bKA  y;n\A'/-A
Glede letosnjegn priflelka vina, si pa
Msojani vse nase cenjene odjeiruilce,
zu katere upum, da nani bcxlo i letos
oatali zvcjst.i, vludno opozoriti, da ob
ostali zvesti, vl.judno opozoriti, da ob
neseja s seboj -alkoholometersko teht-
nico, da se ž njo dožene, je li resnica,
4a so naša vina šibkej\ša od onih iz
Dornberga, Prvačine ,i. t. d.
Anton Šfruncar, poscstnik.
Davek na jarne oglase.
Zsud njeiuu poročilu o tozadovnem
Jakonu v «G. S.» pristavljamo šo to-
le: Pod«g takse mora upravitelj li-
«toY in drugih publikacij zaračumati
naročitolju oglasa tudi doklado za
invalide. Invalidska doklada so po-
faira samo pri oglasih, ki stanejo več
kot sto lir. Pri nižjih cortaih ogilasov
pa ni treba zahtovati Lnvalidsko do-
klade. Invalidska dokLatla zrnaäa pri
eglasih od sto do L50 lir pole# onolir-
ske takse še 20 cent. Pri oglasih od
250 do 500 ilir znasa invalidska poleg
5 Hr t&kse 1 liro. Od 500 lir dalje
znaša taksa 10 lir in invalidska do-
klada 2 liri.
Za naše gospodinje.
Kaj morale ffospodinje uk.r<>.nt,n. <>u
dobite od svojih kokoši vec jajec ? —
Med hrano za kokoši inorate prime-
sati nekoiiko paprike, posebno pa se-
me te izATstne rastline. To potrjujejo
pojizkusi lAmanikancev (in Anglezev.
Amerikanci dajejo kokošim vsak tre-
tji dan po eno majhiio žlico paprike
za 10 do 12 kokoši. še boljšo vpliva
seme paprike. Gospodinje, poizku-
site in poročajte o uspebu.
Kako ohranimu barvo perilu ?
Ako pridenerno vedi za pranje jesil),
96 obdržita svetla rclcčkasia in zdena
barva. Ce pa pridencš poslednji vodi.
v katcri pereš, jesih, icdaj so povrne
tudi izpremenjena živord^ča barva.
ßkrlatasto rdečo in inodro barvo ohra-
ni soda; čisii pepel varuje in celo
zbolji^a čmo barvo čisto volne. Po-
•skusite tudi to in poroöajto o uspehu,
da se poprimejo teh sredstcv za vanii
tudi drugro gospodinje.
VALUTA.
V Trstu se je dobilo oz;. dalo v
sredo, 7- t. m.:
Za 100 franc, frankov L 127.— do
127.50, za 100 švic. frankov L 390.—
do 394.—, za 100 nam. avstr. kron c
do 3.5 ccint., za 100 češkoslov. kroii
L 62.— do 62 50- za 100 ncmskih
mark 9.5 do 10.25 cent., za 100 jpsl
dinarjev L 21.25 do 22.—, z?a 1 dolar
L 20.80 do 20.95, za 1 anglegki simt
papimat L 98.10 do 08.50. 55a 20 zlia-
tih frankov  (carinski;             150   do
80-25.
Prosvetna zveza
Steverjan. steverjansko prosvolno
društvo ima pribodnjo nedeljo, 11.
t. m., ob 1(> svoj redni Ictni obcnl
zbor. Ob toj priliki sc bo razpravlja-
lo tudi o ustianovitvi telovadnega
odscka. Za ta odsek vlada rned Ste-
vcrjansko ml ad i no voliko zanima-
nje. Vsa mladina, ki bi si rada l^re-
pila telo in vedrila. duha s športom,
naj pride k občnemu zboru. da prc
§tejemo maze vrste. in sc dogovori-
mo poleg drugega tudi glede to-
lovadbe. Narasdij naj pri do k
občnemu zboru br^z strahu in neu-
mestne sramežljivo^ti. Poguinrvo
naj stopi v kolo druStvonikov in
knuahi so bo med njimi futil do-
mačega.
Izobraževalni tečaj v Seuožccah
priredi Prosvetna podzveza v Trstu
v soboto 10 in v nedeljo 11. maroav
prostorihj Kat. slov. izobraževalnog-a
društva v Senožečah. Vabljena so
tudi  okoližka društva
Clane in članice, ki se namera-
vajo udeležiti telovadnega te^aja v
dneb 15. do 19. marca, opozarjamo,
maj se nemudoma javijo zveznemu
tajništvu v Gorici.
Drwstvom javljamo, da so na raz-
polago čla,Tiske izkaznice. Naro^ajo
so pri Zvoznem    tajnižtvu v Gorici.
OROBIŽ.
Najstarejši   človek  na  svefn
Listi poročajo, da živi v Mandžu-
riji 163 leten mož. Vlada mu jo pri-
znajla lottno pokojnino. Ob tej priliki
5U' onicnja, dia so biJi pri praznova-
nju. stoletnicc ruske zmage nad Na-
l>oloonom navzoči fitirje vojaki, ki
so se leta 1812, vojskovali in ki so
povprctno doživeli 130 let. Ko jih j«
ruski car vprašal, kako Be preživeli
to dobo, so vojaki odgovorili, da jih
je äe miiogo t>akih, da pa žal niso
mogli radi prevelikoga truda priti
od daleč v Petrograd.
Transport čeških delavcev. Čežka
vlada je hotela odposlati v Poruhrje
precejšnjo Število svojih delavcev-
/ielozniSkia uprava v Inomostu jih je
trikrat zavrnila obratno v Linz,
končno pa se je konflikt mednemško
in <iei5ko vlado poravnal. Češki de-
lavci so srečno dos pel i v Poruhrje.
onnovi.
Dobrodelnost. Za vSlovensko siro-
tišče BentMÜkt Poaiiž 20 L.
Trgovska tvrdka na Solkanski cc-
sti   120  tucatov   napetnih  guniijev.
A VI 449/14
;j5
Dražbeni oklic.
V  zapuSfrinski   zadevi  po  pok.  dnn
29-9-lOJ/i umrli Mariji vd. Simčič ro-
jeni Marinič iz Imcnja hšt. 9ri-i28, st>
bo vrisila na predlog dedičev dn»c i-'i.
aprila   192^ ob \h^>  v ostilni pri Ve-
drijo.nu»   v   Ömartnem    prostovoljna
javna  dražba sledečih    nepremičnin:
Hiše ši 94-128 v Šmartnem jKirc.
št. 3034-3, dveh vinora.dov tudi v
Šmartnem pare. St. 3034-2 jn 2714-2
v razsežnosti 4J0 in 3-530 kvad. me-
trov, vse v vložku 270 cl. 0. Šmartno,
in oozda pare. št. 168i-3 v razsežnosti
4085 kvad. metrov v vložku 227 d. 0.
VrFiovijo.
Cenilna vrednost za \>(.> fc ncprc-
mirnine, ki se bodo prodalc skupno,
^nasa 7915 lir, najnižja ponudba \r\
5400 lir; pod to eeno as ne bo pro-
dajalo.
Prodalo se bo s yirav'.ro do vojiu
odškodnine vred.
TukajAnjJ zemljuKnji/.iu urad im;;
zcznamovati   drazben.i   narok.
Dra/beni pogoj.i in drugo, dražbe s<
tičoče livsfijne so na vnoirlod yn'\ norln!
san.i preturi.
Pravice, iemelji.Mii K.-.rjnii m iiwc
fa dražba nedopusina, se imajo javii;
najkasne.ie prcd za^etkoni dražbe.
7/emljekn.jižni upn;ik>i iinajo javiii
najkasneje 8 dni pred dražbo al"
zahtevajo plarilo v goiovini, ker bi
so sicer smatralo, da so zadovoljijo p
pr^zvetjem   dol,?a jk) zdražitelju.
V  isteni  roku  in pod  istim.i  pogoj-;
imajo javiii svoje zahtevo tudi davčri;
in  v.si drugi uradi,   ki   imajo ,t«rjaf;;
javne pnisfojbin© iz nepremifnin:
Vsak, kdor bo dražil. bo moral po-
lo/iii 10 od sto renilne VTcdnost.i ?a-
vadij in zdražitclj bo moral T>oravnaf,:
celo kupnino tokom 1 mcseca p<
dražbi.
Kr.  prefura v Gorici, odd.  VI
dnc 28. februarja 1923.
Kupujem koie
kun, lisic. podlasic i. t. d. in pla-
Čujem po najvišjih cenah.
Windspach
„ctlbergc Gorizia"
Gorica • Corso V. E. 16
IIIIIIIIKI!ll!!ll<nillllllllllUII»llllll!IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHWflllll
Ml ..tmtt zaüreie 1 inn"
Lastne  prodajalne:
GORICA»  Corso  Verdi   22.
TR ST» Via dei Rettori 1.
lllllllllimtWIIIIIIIIIIIHtllllllllt!IUüllllllllHI!IIMWW»llllHmtll
NA PRODAJ Imam ve2jo množino
mladcga sadnega drevja za presaje-
Qje, kakor: ] abiane raznih vrst,
hru&ke, žlahtne tepke in dobre mast,
nice. Cena po dogovoru. Joslp Roz.
maa, Podbrdo ob Bači.
VAŽNO   ZA   TRGOVCEI
N'aprodaj jo v Ptuju v Slovonij1
volika enonadstropna hifia z <lvem«
trgovskima lokialoma, ,'obSirnin*'
skladifiči, lcpim, ie 7 sob sestojo^in»
stanovanjem in cfrugimi pros tori. V
tej hi3i je dobro vpeljana trgovina
mošanogia in kcilonijalnega bl«U?ft
ter trgovina s poljskimi pridelki d*
drobno in debelo, obstojeCa ž© **
le>ta 1W50. Con a 750.000 dinarjev.
j  Natamöna  pojasnila  dsaje
Anton Jurca, Ptu|.
IäCEM KREPKEGA FANTA peSte-
nih «taräov, ki bi imel vosoljo u&W
so pekovske obrtl. Zagotovljc1*
O3krba z obJeko in dobro hxano. N«-
slov pri u.pravi «Goriške Slraže.»
III^IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
iiGm wmm nnu in
Via Carducci» 2 —— Montova hiSa
se priporoča slavnim županstvom, župnim uradom,  ^olskim
vodstvom in slavnemu občinstvu.
Vslika Zaioga sloveoskih, nemških in italijanskih
knjig» tlSkOVin za ^upanstva in cerkvene urade, slik
z okvirji   in   brez okvirjev in   ddVaSÜOnalii   WSeh
vrst.
VeUka zaioga papirja i" pisarniSkih potreb-
Siin.
Zastopstvo in zaloga najboijšega cigaret-
nega papirja »»OLLESCHAUM.
2ALOGA VOŠiSNIH SVEČ
različnih vrst,  kaclsla  in voščcnih užigalnikov.
PODRUŽniCH
Linbliasske kreditne banke v Goiiti
M
Corso Verdi   „Trgovski   Dom4
Telefon St. 50.   --------------   Brzojavni  nr.slov: Ljubljanska banka.
Delniška   glavnica
in rezerve:
CENTäALA:
LJUBLJANA   D.36MIUJONOV
PODRUŽNICE: Brežice, Kranj, Metkovic, Celje,
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na iaijižice po 4Va% Na daljao odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakup  in  prodaja  vsakovrstnega tujega  denarja.   —
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle
najkiilantneje.
Uradne ure za obeinstvo 8Va-12 in od 3-5
Ob sobotah popoldne, ob nedeijah in praznikih se ne
uraduje.
Zadružna iveza
vp'sana  zntbuij.i  z   Oir«,*;jt:7in  zavczo
v Gorici, Corso Gius. Verdi St. 32» I. nadstr.
uraduja Ob delavnikih od 8. do 12.
Zveza zastopa in va*ujo komti priiirnSonih zadxng, izniajo nnd njiml po ssakoni.
revizijo, dajo uaaveJa in navcüla pri nniaJiavlinnja uovih radrng, skrhi 2a dc-
narno irravnavo, lo U LFr«i«wa oti lading vlega in jim dajo povcjila, iiosruiiuj.
po možoosti vxi nf»kv.povaaia Map-T (TtTtittnih onojii.. tnodre qjiücz, ävvpln ü. l. <}.)
in pri piodnji pridciLov, pporaklja ma pou'avna sredstva r pospefflv^i«1''-'.!¦>
niätva   in  v povzriigo  kiustijsla  ia  čtmntn   obrli.