Leto XIX*, St 249 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St 2122. 8123, 8124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, SeJen-burgova oL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor- Grajski trg T. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocmoto ulica 2. — Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zarodih: LJubljana St 11.842, Praga čiste 78.180, Wlen St 105241. Ljnbljana, sreda ž6. oktobra 1938 Cena l Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25-—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljofaijana, Knafljeva ulica 5. telefon 8122, 8123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1» telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo Korak na desno v francoski politiki V nedeljo so bile v Franciji delne volitve v senat Vzbudile so večjo pozornost predvsem zato, ker so komaj neikaj tednov po monakovskem sporazumu in hudih mednarodnih pretresih zadnjih tednov nudile prvo večjo priliko za spoznanje francoskega razpoloženja, dasi bi jih sicer v normalnih prilikah zaradi njih posrednega sistema ne mogli smatrati za veren izraz pravih razpoloženj francoskih množic. Nedeljske volitve so bile namreč omejene samo na 31 francoskih okrožij (departmajev) v tako zvani skupini A, ki obsega okrožja od Ain do Gard. Francoski senat šteje 314 članov, ki so voljeni za dobo 9 let, toda vsaka tri leta se na novn voli približno tretjina vse zbornice, in sicer po okrožjih, kisov ta namen po abecednem ključu razdeljena v tri skupine. V skupini A, ki je bila letos na vrsti, so predstavljale nedeljske volitve sedmo tretjinsko obnovo senata od njegove ustanovitve dalje. Volitve v senat so posredne. Volilni kolegij tvorijo po zakonu poslanci, člani splošnih, okrožnih in občinskih svetov v prizadetih departmajih. Mimo teh volilcev pa izvoli sleherni občinski svet še nekaj volilcev iz vrst prebivalstva, katerih število se ravna po velikosti kraja ter znaša od enega do največ 24 volilnih mož (kolikor jih šteje na primer Pariz). Iz teh podatkov je razvidno, da favorizira volilni sistem pri obnavljanju francoskega senata predvsem manjše kraje na škodo večjih, deželo na škodo mesta. Ta okolnost je seveda velikega pomena za razporeditev političnih sil v senatu in pojasnjuje med drugim, zakaj je zastopstvo skrajne levice v francoskem senatu tako neznatno. Socialisti, ki so v parlamentu najmočnejša stranka, imajo v senatu komaj 34 svojih ljudi, komunisti, ki imajo v parlamentu 73 poslancev, pa so v senatu potisnjeni ceio samo na dva svoja člana. Toda sestava francoskega senata odgovarja želji francoskega zakonodajalca. ki je hotel obvarovati zgornjo zbornico vseh trenutnih političnih vplivov že tedaj, ko se vprašanje »ljudske fronte« in njej nasprotnih političnih stremljenj v današnji obliki niti postavljalo ni. Obvarovanju pred prehudimi trenutnimi političnimi voli vi služi tudi sistem tretjin-skega obnavljanja senata. Tudi v tem lahko iščemo razlago za dejstvo, da stranke tako zvane ljudske fronte, ki So pri parlamentarnih volitvah leta 1936 zmagale na vsej črti, niso imele tej zmagi odgovarjajočega zastopstva tudi v senatu. Skratka, v posameznih nihalnih fazah francoske notranje politike je francoski senat vselej najmanj eno stopnjo za parlamentom, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da bi bil vedno za to stopnjo tudi bolj konservativen. Preden je zmagala ljudska fronta, je bil senat boli levičarski od parlamenta, sedaj pa je nekoliko bolj desničarski, dasi je bil splošni politični kurz v državi vsaj do pred kratkim se izrazito levičarski. Blumova vlada ie na primer to razpoloženje senata preizkusila na svoji koži. ko jo je senat z glasovanjem dne 8. aprila 1937 (261 glasov proti 47 glasovom) zrušil, ker ji ni hotel priznati zahtevanih pooblastil, ki jih je parlament odobril z veliko večino. Po vsem tem seveda ni čudno, ako se je senat francoskim socialistom tako zameril, da so zahtevali njegovo odpravo. Toda socialisti se lahko tolažijo. da ni bil njih primer edini, da bi francoski senat zrušil vlado. Po zamisli francoskega zakonodajalca je bila namreč prvenstvena naloga in vloga senata v francoskem političnem življenju v tem, da izvršuje kolikor mogoče objektivno in skoraj čisto tehnično nadzorstvo nad delom vlade. Pri nedeljskih delnih volitvah je bilo izvoljenih 96 novih senatorjev. Od enakega števila senatorjev, katerih mandat je letos potekel, jih je pripadalo 58 raznim strankam demokratične in radikalne levice, 16 zmernejši republikanski uniji, 9 prav tako zmerni demokratični in radikalni zvezi, trije so bili socialisti, sedem pa jih ie bilo izven strank. Poleg znanih notranjepolitičnih so bila pri nedeljskih se-natorskih volitvah velikega pomena tudi zunanjepolitična gesla, saj so odmevi poslednjih mednarodnih dogodkov prav med Francozi še vedno močni. Radikali, katerim pripada ministrski predsednik Daladier. odobravajo sedanjo mednarodno politiko vlade, ž njimi pa več ali manj jasno tudi vse ostale stranke z izjemo komunistov, ki pri volitvah niso igrali večje vloge. Pomikanje notranjepolitičnega težišča od socialistov na radikale ter preko njih še bolj na desno ie seveda poleg zunanjepolitičnih gesel tudi stopilo v ospredja. JAPONCI ZASEDLI HANKOV Kitajska vojska kljub številčni premoči vedno bol] omaguje — Pri* prave za mirovna pogajanja med obema državama Tokio, 25. okt. o. Motorizirani japonski oddelki so danes ob 16.30 srednjeevropskega časa vdrli v4 Hankov, novo prestolnico Kitajske. S padcem Hankova je končana borba za to važno mesto, ki je trajala okoli tri mesece. V bitki so na kitajski strani sodelovale ogromne množice vojakov proti tehnično premočni japonski vojski, ki je operirala samo z manjšimi enotami. Strategija z velikimi množicami vojakov ni prinesla nobenega uspeha, pač pa strašne izgube. Po japonskih podatkih so Kitajci izgubili v treh mesecih najmanj okrog pol milijona vojakov, ki so bili žrtvovani v naskokih proti tehnično dobro opremljenim Japoncem. Tudi število ranjencev je ogromno. Računa se, da je Kitajce veljala borba za Hankov okoli milijon ljudi. Mesto v razvalinah Popoldne so japonske čete mesto končno popolnoma zavzele in so že na pohodu proti zapadu na črto, ki onemogoča vsak protisunek kitajskih čet. Davi so se približale z juga Vučangu in pričele korakati v mesto. V istem času so izbruhnili v mestu na vseh koncih in krajih mnogoštevilni požari. Posebni oddelki kitajskih čet so namreč ostali do zadnjega trenutka v mestu ter ga zažgali na več krajih. Poizkusi Japoncev, da bi preprečili to uničevanje, niso uspeli. Požar se je naglo razširil na severni del mesta in zajemal vedno večje število mestnih okrajev. Nocoj gori Hankov na desetih krajih in se Japonci prizadevajo rešiti, kar se še da. Tujci, ko so bili v Hankovu, so se umaknili v nevtralni pas, na ozemlje bivše angleške in ruske koncesije. Ob meji tega pasu so postavljene straže prostovoljcev, ki ne puste nikogar blizu in pazijo, da ne bi požar prešel v nevtralni pas. Kitajsko uničevanje je bilo sist natično in so Japonci dobili v svojo j j sest z ognjem in dinamitom uničeno veliko mesto. Razstre-ljena in požgana so bila predvsem vsa javna poslopja pa tudi ogromni arzenal. Popolnoma je uničena tudi japonska koncesija. Prodiranje v notranjost Kitajske Po padcu Hankova izjavlja japonsko poveljstvo, da se ne bo ustavilo niti pred velikimi daljinami do zapada Kitajske, ker bo vodilo vojaške operacije, dokler popolnoma ne porazi kitajske vojske. Japonci so s pomočjo letal in lahkih oklop-nih avtomobilov sposobni, da prisilijo kitajsko vojsko k umiku v neprehodne dele zapadne Kitajske, kjer bo zaradi pomanjkanja živil prisiljena k predaji. V vojaškem pogledu je sedaj prva naloga Japoncev, da zvežejo fronto pri Jag-ceju z južno fronto pri Kantonu. Japonske divizije so že na potu proti jugu od Hankova ter so presekale železnico Kanton—Hankov že na več krajih. Istočasno prodirajo japonske divizije iz Kantona proti severu, pri čemer se poslužujejo omenjene železnice, ter preganjajo kitajske divizije proti zapadu, ker se proti severu ne morejo več umakniti. V takih razmerah se pričakuje, da kitajski vladi ne bo preostalo ničesar drugega kakor najt! podlago za premirje z Japonci. Iz Hankova beži proti zapadu na stotisoče ljudi, ki jih med potjo bombardirajo japonska letala. Navdušenje v Toki ju Tokio, 25. oktobra. AA. Prihod japonskih čet v Hankov so prebivalstvu naznanile sirene. Prebivalstvo se je zbralo pred cesarsko palačo, kjer je priredilo navdušene manifestacije. Vse hiše so okrašene z zastavami. Svoje veselje nad zmago japonske vojske bo prebiva let proslavilo s svečanostmi, ki bodo trajale osem dni. Dan. ko je bil zaseden Hankov, bodo proglasili za narodni praznik. :angkafšek bo odstopil Kitajske armade v razsulu — Pred pogajanji za premirje med obema nasprotnikoma London, 25. okt. o. Po pisanju angleških listov je Kitajska pred popolnim polomom. Nevtralni opazovalci menijo, da bo morala sprejeti vse pogoje za mir, ki jih bo diktirala Japonska. Kitajske čete so bile povsod poražene ter so v popolnem razsulu. Po istih virih je imel maršal Čangkajšek v Čungkingu tajno posvetovanje s svojimi glavnimi svetovalci o dogodkih zadnjih tednov. Trdijo, da bo odšel § fronte v Hong-kong, kjer se bo pričel pogajati za premirje. Kljub kitajskim demantijem zatrjujejo, da bo maršal Čangkajšek odstopil in da bo prišel na njegovo mesto sedsnji zunanji minister Vangčingvej, s katerim so baje Japonci pripravljeni se pogajati. Šanghaj, 25. okt. o. Sedai po padcu Hankova se bodo pričela pogajanja za sodelovanje med samostojnima kitajskima vladama v Pekingu in Nankingu z nove vlado, ki se bo osnovala v Hankovu ter bi jo Japonska takoj priznala. Pričakujejo, da bodo to vlado priznale takoj tudi Nemčija, Italija in druge manjše države, ki so svoječasno priznale tudi Mandžurijo. Vse države, ki bi priznale novo stanje na Kitajskem, bi dobile takoj velike trgovske in druge gospodarske koncesije na kitajskem ozemlju, namesto držav, ki bi se upirale priznanju. Pat iz, 25. okt. br. »Pariš Soir« objavlja izjavo, ki jo je dal njegovemu kitajskemu dopisniku maršal Čangkajšek po padcu Hankova. Čangkajšek se v svoji izjavi zavzema za nadaljevanje vojne proti Japoncem in zaupa ne samo v hrabrost in vztrajnost kitajskih vojakov, nego računa tudi s prostranostjo kitajskega ozemlja m neizčrpnimi silami kitajskega naroda. Prepri- čan je, da se bo vojna, če se bo vztrajno nadaljevala, končala z zmago Kitajske. Japonski pogoji za mir šanghaj, 25. okt w. Zasedba Hankova po japonskih četah je bila proti večeru končana in so japonske čete zavzele vse strateško važne točke v mestu in bližnji okolici. Kitajske čete so se po navodilih poveljnikov umaknile skoraj brez borbe. Nagli odhod vodilnih vojaških poveljnikov je izzval v vojaških krogih hudo paniko. V /ečerrih urah je skušalo več tisoč kitajskih vojakov na malih čolnih pobegniti na Jangceju. Mnogi Kitajci so se skušali zateči tudi na nevtralne ladje, ki so zasidrane pred mestom na Jangceju Japcnske oblasti so zaradi tega ponovno pozvale vse tuje ladje, naj nemudoma zapuste Hankov in odplujejo najmanj 50 km navzgor po Jangceju, ker bodo sicer izipostavljene brezobzirnemu bombardiranju. Angleški, italijanski in ameriški poveljniki parnikov so to japonsko zahtevo odklonili ter so izkrcali ^eč-je število mornarjev v zaščito svojih interesov v Hankovu. V nevtralnih krogih v šanghaju računajo s tem, da bo Kitajska sedaj primo-rana pričeti z Japonsko mirovna pogajanja. Japonci so na to že pripravljeni in stavijo naslednje pogoje: 1. Na Kitajskem se mora odločno zatreti vsa protl-japonska propaganda. 2. Urediti se mora tesno sodelovanje Japonske, Mandžukua in Kitajske na kulturnem, političnem in gospodarskem polju v protikomunistič-nem duhu. 3. Na polju gospodarstva se Končni volilni rezultat se da na kratko označiti z zmago zmernih strank v smeri proti desnici Celo Daladiero- vi radikali so izgubili sedem mandatov na korist bolj na desno vsmerjenih skupin. Značilno je, da so pri tem podlegli predvsem oni dosedanji senatorji, ki so lani v senatu glasovali za Bluma. To je za razpoloženje proti ljudski fronti zelo poučno. Komunisti niso dobili nobenega mandata. Propadli so nadalje skoro vsi dosedanji senatorji ,ki so nastopali kot kritiki Da-ladierove zunanje politike, dočim sta oba aktivna ministra Sarraut in Queil-Te zmagala brez težav. Znani desničarski politik Marin in zmernejši Flan-din, ki sta bila v razvoju zadnjih mednarodnih dogodkov zelo v ospredju, fti^ta obdržala mojih pcetLcaj, tem- več sta celo napredovala, zlasti v okrožjih zapadne Francije. Zaključki nedeljskih volitev so ▼ francoski zmerni presoji naslednji: narod se je še enkrat izrekel za pomirjevalni vpliv senata proti njegovim kritikom; senatorji, ki so lani glasovali proti Blumu, so bili vsi izvoljeni, oni, ki so glasovali zanj, pa so propadli. Parlamentarna formacija ljudske fronte ne more računati na podporo senata niti v primeru, da bi ji v parlamentarnem življenju ostali še prejšnji izgledi. Sicer pa ji tudi Daladier sam ni več naklonjen in v francoskih krogih računajo, da bo kongres radikalov v Marseilleu pomenil v tem pogledu popoln prelom Notranjepolitično geslo v Franciji je namreč spet »vlada narodne sloge in edinosti*. mora urediti popolno izenačenje po načelu enakopravnosti med Japonsko fa Kitajsko. Politična os na Daljnem vzhodu Tokio, 25 oktobra. AA. Havas: Agencija Domej pravi, da bo po padcu Hankova Japonska nadaljevala politiko, ki temelji na spoštovanju suverenosti in teritorialne nedotakljivosti ter na garancijah, ki jih je dala z namenom, da prepreči ponovne spopade na Kitajskem Japonska si je zastavila načelo, da bo ustanovila politično os na skrajnem vzhodu, ki bo obsegala Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko ter korenito onemogočila vsak vpliv, ki bi utegnil škodovati dobremu sožitju med temi tremi državami. Japonski cilj je tudi v tem. da se zavaruje kulturni razvoj, izvede protikomunistična politika, vzpostavijo vzajemni odn^ ' v industriji in trgovini, ter uvede spet načelo svobodne izmenjave blaga. Opravičilo japonske vlade v Londonu London, 25. oktobra. A A Namestnik japonskega zunanjega ministra je izrazil angleškemu poslaniku v Tokiu obžalovanje svoje vlade zaradi bombardiranja angleške torpedovke »Sant Pipel«. Obenem je obvestil poslanika, da je vlada odredila strogo preiskavo. Požar v Kantonu pojenjuje Kanton, 25. okt. AA. Reuter: Požar, ki je v Kantonu besnel zadnja dva dneva in uničil Tangshu ter druge dele mesta, je včeraj precej pojenjal Na stotine ljudi, ki so izgubili življenje v ognju, leži na ulicah. Glavno poveljstvo japonskih čet bo v mesto vkorakalo bržkone jutri. Trije parniki s kitajskimi begunci napadeni Čimking. 25. oktobra. AA. Japonska letala so bombardirala tri kitajske parnike, ki so vozili 8000 beguncev iz Hankova. Rešilo se jih je samo nekaj sto. Parnik »Si-ang«, na katerem je bilo 2.000 beguncev se jc 45 km nad Hankovom potopil Ostala parnika sta bila bombardirana pri Cengvin-ciju. Na enem je bilo 5.000 beguncev in se je istotako potopil. Parnik »Kiangsing« s tisoč begunci je bil tudi napaden, vendar pa njegova usoda ni znana. Zakaj se pogajanja ČSR z Madžari niso obnovila Najnovejše zahteve madžarske vlade — Plebiscit v spornem ozemlju — Razsodišče Nemčije, Italije in Poljske Budimpošta, 25. okt. p. Sinoči kasno zvečer je bila objavljena vsebina madžarske note, ki je bila v nedeljo zvečer izročena v Pragi kot madžarski odgovor na najnovejše češkoslovaške ponudbe. Te ponudbe so bile mišljene kot osnova za nadaljnja pogajanja med CSR in Madžarsko, ki bi se bila morala obnoviti včeraj na Dunaju. Ker pa je madžarska vlada tudi te nove ponudbe odklonila kot nezadostne, do obnove pogajanj ni prišlo. Najnovejša madžarska nota vsebuje naslednje točke: L Madžarska zahteva, da se vse ozemlje, ki ga je Češkoslovaška sama ponudila Madžarski, takoj izroči madžarskim oblastem. 2. Za ozemlje, ki ga je Madžarska zahtevala, pa ga je Češkoslovaška odklonila, zahteva plebiscit, ki pa mora biti izveden najkasneje do 30. novembra. 3. Vprašanje Bratislave, ki ima mešano prebivalstvo, naj se reši pozneje potom direktnih pogajanj. 4. Madžarska bo sprejela garancije za nove češkoslovaške meje samo v primeru. če bi se v vsej Slovaški in Pod-karpatski Rusiji tavršil plebiscit da bi se videlo, h kateri državi hoče prebivalstvo v resnici pripadati. 5. Za primer, da eCškoslovaška odkloni te predloge, je madžarska vlada odločena predložiti vsa sporna vprašanja mednarodnemu razsodišču, ki ga naj tvorijo predstavniki Nemčije, Italije in Poljske. Madžarska zahteva odgovor na svojo noto v roku 48 ur. Vse te točke je madžarska vlada v svoji noti obširno razložila. Tu se ugotavlja, da bi lahko služil predlog češkoslovaške vlade, ki je bil nedavno izročen v Budimpešti, samo za podlago za nadaljevanje pogajanj. Zaradi tega je madžarska vlada stavila svoje predloge Madžarska vlada z zadovoljstvom sprejema na znanje, da češkoslovaški predlog v znatni meri ustreza madžarskim zahtevam. Zato predlaga, naj se ozemlje, ki ga je CSR sama ponudila takoj izroči Madžarski, ker bi ponovna odgoditev izzvala veliko nezadovoljstvo. Madžarska vlada ugotavlja, da je še vedno mnogo razlik med onim, kar zahteva Madžarska in tem, kar ponuja Češkoslovaška. Gre zlasti za mesta, ki so imela do leta 1918. madžarsko večino. Madžarska zahteva tudi ta mesta, vendar je pripravljena pristati na plebiscit na ozemlju, ki leži med mejno črto, kakor jo je predlagala madžarska vlada in ozemljem, kakor ga je predlagala Češkoslovaška. Ta plebiscit naj se izvede do 30. no- vembra. Plebiscita bi se smele udeležiti le osebe in njih potomstvo, ki so bile 28. oktobra stalno nastanjene v teh krajih, ali pa so se tam rodile. V zvezi s plebiscitom je madžarska vlada predložila tudi zahteve, da se to sporno ozemlje razdeli na 8 okrožij, v katerih naj bi se plebiscit izvedel v etapah. Češkoslovaška vojska naj do 1. novembra izprazni to ozemlje, do 15. novembra pa bi tudi upravo tega področja prevzela Madžarska. Če češkoslovaška vlada ne bo hotela sprejeti predlogov glede plebiscita, je Madžarska pripravljena, da se vsa sporna vprašanja in tudi vprašanje Bratis.lave in Podkarpatske Rusije predloži mednarodni arbitraži. Za arbitra predlaga Nemčijo in Italijo, glede Podkarpatske Rusije pa poleg Nemčije in Italije tudi Poljsko. Obe strani bi se že v naprej obvezali, da se podvržeta sklepom arbitraže. Naposled opozarja madžarska vlada na napetost, ki vlada v prizadetem ozemlju in glede na to pričakuje odgovor od češkoslovaške vlade v 48 urah. Vlada izraža upanje, da bo češkoslovaška vlada posto-pla ravno tako naglo, kakor je ona sama. Seja čsl. vlade Praga, 25. okt. w. Danes ob 13. se je sestala osrednja češkoslovaška vlada k seji, da zavzame svoje stališče do najnovejših madžarskih predlogov in zahtev. Seji. ki v poznih večernih urah še traja, prisostvujejo tudi vsi člani slovaške in podkarpatske avtonomne vlade. Rim in Berlin označujeta zahteve za sprejemljive Berlin, 25. okt AA. Današnji »Berliner Tageblatt« pa pravi o situaciji: »Vsebina madžarske note in njen trezni sprejem v Pragi kažeta, da se je storil korak naprej glede rešitve gotovih težkoč potom mirnega sporazuma. Treba je poudariti, da Madžarska v vseh spornih okrajih predlaga plebiscit torej odločitev prebivalstva samega kot glavno sredstvo, da se pride do pravične razmejitve. V Nemčiji pozdravljajo tudi pripravljenost Prage, da takoj začne razpravo o spornih točkah, ker bi stvarna hitra rešitev po diplomatskem potu predstavljala najboljši način, da se zagotovi mirno sodelovanje, na katero Madžarska polaga isto toliko važnost, kakor vse prijateljske sile. S svojimi protipred-logi je Madžarska pokazala dobro voljo.« Rim, 25. okt o. Po informacijah italijanskih listov omogočajo novi madžarski protipredlogi, ki so bili dostavljeni češkoslovaški vladi, stvaren kompromis. Posredovanje Nemčije Ribbentropova konferenca s poljskim po Danes potuje Ribbentrop v Rim Berlin, 25. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih živahno komentirajo sinočnji dolg razgovor med zunanjim ministrom Ribbentropom in poljskim poslanikom v Berlinu Lipskim V poučenih krogih zatrjujejo, da je prišlo do tega sestanka na pobudo nemškega zunanjega ministra, ki potuje jutri v Rim. Razpravljala sta o vseh vprašanjih v zvezi s češkoslovaško - madžarskim sporom in Beckovim potovanjem v Rumunijo. Ni nobena tajnost da so v nemških krogih sledili Beckovi akciji z največjo pozornostjo in da je njegovo potovanje v Rumunijo izzvalo v Berlinu veliko nezadovoljstvo. V poljskih krogih v Berlinu izjavljajo, da ni verjetno, da bi poljski zunanji minister Beck v kratkem obiskal Berlin, kakor so to poročali nekateri listi. V poljskih krogih pravijo, da se na sinočnjem sestanku sploh ni govorilo o Beckovem berlinskem obisku, ker še ni prav nič aktualen. Zunanji minister Ribbentrop potuje jutri ▼ Rim, kjer bo imel važne--- z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom o končni ureditvi češkoslovaško-madžarske-ga spora. Ribbentrop ima nalogo doseči v Rimu dogovor o kompromisni rešitvi tega spora in odstraniti vsa nesoglasja, ki o tem Še obstojajo med Rimom in Berlinom. Sklepi ukrajinskega narodnega sveta Praga, 25. okt. br. V navzočnosti ministra podkarpatske vlade Revaja in državnega podtajnika Vološina, je danes zasedal v Užhorodu centralni ukra#nski narodni svet Soglasno je bil sprejet sklep, da se mora teritorialni spor z Madžarsko urediti izključno na etnografski osnovi. Ukrajinski narodni svet se je odločno izjavil proti vsakemu plebiscitu in ponovno poudaril, da hoče Podkarpatska Rusija ostati ▼ okviru čečkostovaSke republike. »JUTRO« 8L Iz volilnega gibanja V vodstvu JNS postavljajo na prava mesta trditve Juraja Demetroviča in drugih disidentov Beograd, 25. okt p. Iz krogov vodstva Jugoslov. nacionalne stranke smo prejeli naslednje informacije. V listih so včeraj izšle izjave nekaterih gospodov, ki so izstopili iz JNS in ki opravičujejo ta svoj korak s tem, češ, da niso mogli pristati na sodelovanje z blokom narodnega sporazuma, odnosno na skupno listo z dr. Mačkom iz načelnih programskih razlogov. Ti bivši člani JNS podčrtavajo v svo-uh izjavah, da so se zaman borili proti sklepom vodstva stranke in da so bili st e4eti ti sklepi proti njihovi volji z ma-jorizacijo, zaradi česar so smatrali za primerno, da izvajajo iz tega konsekvence. G Juraj Demetrovič je objavil v »Jugo-slovenskih novinah« pismo, ki ga je baje poslal predsedniku stranke Petru Živkoviču. Tega pisma predsednik Zivkovic splch ni prejel. . V svojem pismu pravi g. Demetrovič, aa je stranka iz taktičnih in političnih razlogov šla preko prekaljenih pristašev narodnega in državnega edinstva v hrvatskih krajih. Toda vsi prisotni na seji ožjega glavnega odbora, poslanci, senatorji in delegati iz hrvatskih krajev z g. Demetrovi-čem na čelu so glasovali za volilni dogovor čeprav so nekateri izmed njih poprej izrazili pomisleke. Zlasti g. Demetrovič je ■sodeloval pri delu za sklenitev tega dogo-vo-a vse do končnega sklepanja. Navodila delegatom stranke, ki so se pogajali z blokom narodnega sporazuma za volilno sodelovanje, so v velikem delu izvirala direktno od g. Demetrovica. G. Demetrovič je končno v soboto 15. t. m. na seji političnega odbora in predsedstva s+ranke tudi osebno odobril besedilo doseženega voH- nega dogovora Dr. Svetislav Popovič je prav tako načelno glasoval na seji ožjega glavnega odbora za volilni dogovor. Odobril je kot •član političnega odbora navodila delegatom stranke za pogajanja z blokom narodnega sporazuma in na seji političnega odbora 16. t. m. tudi besedilo dogovora, kakor je bilo formulirano med delegati obeh strank, res da s pripombo, da bi mogel oiti dogovor boljši, kar pa naravno še ne 'nore pomeniti, da bi bil ta dogovor odklanjal Ako sedaj g. Popovič pravi, da zaradi tega. ker se ni strinjal s sklepi stranke, ni več prišel na sejo političnega odbora 17. t m., temveč je no obvestilih o sklepih na tej seji izvajal konsekvence. se lahko po tej izjavi reče samo to. da na seji političnega odbora in predsedstva stranke 17. t. m. niso bili sprejeti nikaki novi sklepi, temveč samo odobrena stilistična spre memba v eni sami besedi besedila sporazuma. odobrenega na seji 16. t. tudi z glasovanjem g. Svetislava Popoviča. Izjava senatorja dr. Anctjelinoviča šibenik, 25. okt. o. Senator dr. Andje-linovič ki je prispel danes v šibenik, je dal novinarjem naslednjo izjavo: »Na vprašanje o izstopu skupine g. Demetro-viča iz JNS lahko odgovorim samo to, da so gospodje, ki so izstopili iz naše itran-ke, na vseh prejšnjih konferencah ter na seji izvrčnega, kakor tudi političnega odbora stranke glasovali za volilno sodelovanje s celotno opozicijo. Vsi naši sklepi o tem so bili sprejeti soglasno na podlagi poimenskega glasovanja posameznikov«. Posvetovanja Demetffovissve sku|?iste Zagrebške »Novosti« poročajo, da se bodo danes sestali v Zagrebu prijatelji g. Demetroviča, ki so z njim skupaj izstopili iz JNS. Na sestanku bodo razpravljali o nadaljnji taktiki te skup ne. Po konferenci bodo odpotovali nekateri člani De-metrovičeve skupine v Beograd in stopili v stik s tamošnjimi vodiln mi krogi JRZ. Kakor poročajo »Novosti«, je v načelu odobreno kandidiranje nekaterih bivših pristašev JNS na listi JRZ za savsko banovino. Pogajanja so še v teku. Njih izid bo zavisel od uspeha v Beograd poslane delegac je. Če ne pride do sporazuma, bodo prijatelji Demetroviča proglasili volilno abstinenco. Kljub izstopu Demetrovičeve skupine pa je JNS tudi v savski banovini pridno in živahno na delu. že doslej je postavila kand'dature v več ko 30 srezih. Popolnoma strnjeno in z novim elanom nastopa JNS v Dalmaciji, kjer imata zlasti senator dr. Andjelinovič in bivši nar. poslanec inž. Paštrovič dan za dnem volilne sestanke s pristaši stranke po raznih dalmatinski krajih. Slstispsse opozicijske kandidature v Hercegovini V Mostarju so se sestali predstavniki JNS in beograjske združene opozicije ter sklenili, da bodo postavili v hercegovskih srezih po možnosti skupne kompromisne kandidate po predhodnem medsebojnem sporazumu. Tako bodo najbolje preprečene morebitne borbe na terenu med posameznimi kandidati združene opozicije in JNS ter dana možnost za čim enotnejši in ofenzavnejši nastop vse opozicije. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo v Hercegovini prirejale vse stranke, ki kandidirajo na dr. Mačkovi listi, skupne shode. Kandidature JNS v Bosni V Zenici je bila skupna konferenca delegatov JNS in strank združene opozicije. Na konferenci so soglasno sklenili postaviti za zeniški srez samo enega, skupnega kandidata opozicije in sicer proto Rado Saviča, ki je član JNS. V Rogatici se je zbralo več sto delegatov organizacij JNS iz rogatiškega sreza. Glavni govornik Do-brosav Jevdjevič je poročal o motivih, ki so privedli do sodelovanja med JNS in blokom narodnega sporazuma. Vsi prisotni so volilni dogovor med JNS in blokom narodnega sporazuma soglasno odobrili z velikimi ovacijami predsedniku stranke g. Petru živkoviču. Končno je bil postavljen za kandidata JNS za rogatiški srez Do-brosav Jevdjevič. Na sreski skupščini JNS v Mrkonjič gradu je bilo soglasno sklenjeno ponuditi kandidaturo predsedniku stranke Petru živkoviču. V Višegradu so se sestali delegati JNS iz višegrajskega sreza. Po poročilih funkcionarjev sreskega odbora JNS je bil soglasno postavljen za kandidata JNS za vi-šegrajski srez dosedanji narodni poslanec prota Milan Božič. Prav tako je bila v Maglaju sreska konferenca delegatov JNS, ki je enodušno odobrila volilni dogovor med JNS in blokom narodnega sporazuma ter postavila za kandidata JNS za maglajški srez trgov ca Aleksa Jovanoviča iz Maglaja. V Sarajevu se je sestal odbor JNS za mesto in med velikim odobravanjem postavil kandidaturo predsednika Petra živ-koviča za Sarajevo. Za drugega kandidata — Sarajevo ima dva mandata — je bil postavljen dr. Ibrahim Hadžiomerovič. V Beograd je odpotovala posebna delegacija sarajevskega sreskega odbora JNS, da sporoči predsedniku živkoviču željo sarajevskih nacionalistov, naj sprejme kandidaturo v prestolnici Bosne. V sarajevskem okoliškem srezu bo, kakor smo že zabeležili, kandidat bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič. Seja JNS za mesto Beograd V Beogradu je bila v ponedeljek seja centralnega odbora JNS za Beograd, Pan-čevo in Zemim. Razpravljali so o volilnem dogovoru z blokom narodnega sporazuma in o postavitvi kandidature za Beograd, ki ima pet poslancev. Na konferenci sita poročala gg. Bogoljub Jevtič in Jeremija Pro-tič. Sklepanja o kandidaturah za Beograd še ni bilo, ker še niso končana tozadevna posvetovanja med sodelujočimi opozicijskimi skupinami. Seja opozicijskega volilnega odbora Beograd, 25. okt. p. V pisarni skupine Ace Stanojeviča je bila danes seja medstrankarskega odbora opozicijskega volilnega bloka. Seji je prisostvoval kot delegat JNS posl. Ilija Mihajlovič. Akcija slovenskih borbašev Ljubljansko tajništvo ministra Hodžere nam sporoča glede na naše včerajšnje poročilo o borbaški konferenci v Ljubljani: »Ni točno, da bi bila na konferenci predložena kaka protestna spomenica pristašev iz kamniškega sreza. Res je le, da je eden izmed udeležencev prečital svojo napisano izjavo, ker je slab govornik. Prav tako ni točno, da dr. Potokar ne bo kandidiral v kamniškem srezu, ker je bilo že vnaprej samo po sebi umevno, da bo kandidiral v svojem domačem kraju. Na konferenci tudi nihče ni imenoval g. A. Rib-nikarja, govorili so le o neki »gospodarski skupini«, njegovo ime pa se ni omenjalo. Borbaši bodo postavili svoje kandidate po vseh srezih, če pa bi kazalo dobro za strankne interese, ni izključeno, da ne bi pritegnili tudi kako drugo osebnost, ki ni direktno pristaš stranke. ★ Administrativni odbor narodne skupščine Beograd, 25. okt. p. Predsednik administrativnega odbora Narodne skupščine dr. Lutica Dimitrijevič je sklical sejo tega odbora za 3. november ob 10. dopodne. Kakor znano posluje administrativni odbor Narodne skupščine tudi po razpustu parlamenta. aniji Obnova monarhije pod vodstvom sina bivšega kralja Alfonza inSanta Juana Novi trgovinski sporazum z Nemčijo 25. okt. AA. Pod predsedstvom Milivoja Pilje, pomočnika zunanjega ministra, in dr. Spiteja, višjega svetnika nemškega gospodarskega ministrstva, je bilo danes končano šesfc) zasedanje nemško-jugoslovanskega gospodarskega odbora. K razgovorom, ki so se vodili v prijateljskem duhu, je prišel tudi še nemški gospodarski minister dr. Funk. V zadnjih mesecih je bil trgovinski promet med Nemčijo in Jugoslavijo oviran zaradi velikih oscilacij tečaja klirinške marke na naših borzah. Da bi se to odstranilo, je bil dosežen sporazum med našo Narodno banko in nemško obračunsko blagajno, po katerem bo klirinška čekovna marka no-tirala na naših borzah med 14.30 in 14.70 din. Doslej je bil plačilni promet urejen z določbami, ki so b le raztresene po raznih prej sklenjenih protokolih. Vse te do- ločbe so sedaj zbrane v nemško-jugoslovanskem sporazumu, ki bo v kratkem objavljen. Priključitev Avstrije k Nemčiji, ki je imela za posledico povečanje izvora, kmetijskih proizvodov v Nemčijo, je izzvala potrebo za novo ureditev trgovinskega prometa. Trgovinski sporazum, ki je bil sklenjen v maju, je začasno urejeval to vprašanje. Sedaj je z novim sporazumom spopolnjen. Nova gospodarska vprašanja, ki so nastala s priključitvijo sudetskih pokrajin k Nemčji, so rešena samo glede plačilnega prometa, in sicer za one posle, ki so bili sklenjeni po 10. oktobru t. 1. Blagovni promet s sudetskimi pokrajinami pa bo predmet novih pogajanj, ker za sedaj delegaciji nista imeli potrebnih podatkov. Pri podpisu sporazuma so bili navzoči člani nemške in naše delegacije. HaliSax o treh izhodih iz sedanjega položaja „Vojna, oborožen mir in mir z mednarodnim sporazu- mevanjem London, 25. oktobra, b. Snoči je imel an-glwški zunanji minister lord Halifax velik govor v Aberdeenu, ki ga smatrajo kot prvi neposredni angleški odgovor na Hitlerjeva izvajanja v Saarbriickenu dne 9. cktobra Halifaxov govor je bil prav tako prežet oborožitvenega kakor miroljubnega duha. Lord Halifax je najprej dejal, da so sa -mo trije izhodi iz sedanjega napetega položaja: vojna, oborožen mir in mir z medla rodnim sporazumevanjem. Te tri alternative je mogoče primerjati s tremi deli Dantejeve »Divine Commedie«. Vojna bi bila pekel, oborožen mir so vice. mir po noti mednarodnega sporazumevanja pa bi pomenil raj. Za ta smoter se moramo boriti. Mi izključujemo prvi izhod in mislimo na tretjega Moeoče pa je da bomo morali skozi vice. skozi oborožen mir, ako bomo hoteli doseči raj — popolni mir. Med tem pa je vsekakor jasno, da bi bil angleško-nemški sporazum, ako bi se obe državi zares mogli sporazumeti, najboljše jamstvo proti vsem vojnim nevarnostim. Prepričan sem. je de*al Halifax. da bo poprava meja po načelu samoodločbe in pravilne razdelitve posameznih narodov, ki se sedaj izvršuje v srednji in jugovzhodni Evropi predstavljala najboljši doprinos k miru. Priznam upravičenost madžarskih zahtev, toda popolna ureditev takih vorašanj se mi zdia praktično nemogoča. Naj se nove meje poteenejo kakorkoli. narodne manjšine ostanejo vselej na obph straneh nove meje. Lord Ha!ifax se je nato dotaknil angle-ško-nemške izjave z dne 30 septembra ter je izjavil med druffim: Nekateri krogi omalovažujejo to iziavo. toda ako ostane živ duh. ki je dovedel do njenega podpisa, in ako postane ta duh osnova rpsničnesa zbližanja med obema državama, lahko na- J stane iz nje mnogo pomembnejši in važnejši sporazum kakor to mislijo mnogi dvomljivci. Zunanji minister je nato prešel na angleško oboroževanje in izjavil med drugim, da se Anglija še nadalje oborožuje, ker mora govoriti svetu z isto močjo kako. druge države. Zato ni nobenega nasprotja med njeno diplomatsko akcijo, ki hoče zagotoviti mir, in njenim oboroževanjem Toda oboroževati se brez nadaljnjih naporov za mir, bi pomenilo, da smatramo vojno za neizogibno. Jaz se ne bom mogel nikdar pridružiti taki politiki popolnega fatalizma. Oboroževanje v obrambo lastnih državnih in narodnih interesov je kakor dežnik, ki nas varuje pred dežjem. Želimo vzpostaviti svet, v katerem naj bi sodelovale vse države, druga poleg druge ob popolnem spoštovanju vseh pravic vsake izmed njih. svet, v katerem naj bi se vsi spori reševali s sporazumi, svet, v katerem bi mogli otroci in žene živeti b^ez strahu pred novo vojno. Seveda, če hočemo mir ga ne smemo čakati brez dela. Potrebno je nasprotno, da se mi in vsi narodi sporazumemo gled® vprašani, ki jih je treba urediti namesto da se obkladamo s pred' *3ki. Mi Angleži pa se moramo še posebej odvaditi poseganja v zadeve drusih. seveda pod pogojem. da se tudi drugi ne vmešujejo v naše zadeve Ne smemo opustiti nobene prilike za poglobitev stikov med nami. Nemčijo, Franrijo in Italijo, ki so se tako s-ečno začeli v Monakovu Pripraviieni smo nasprotno izboljšati naše odnošaje z vsemi, ki nas hočejo v tem prizadevanju podp-eti in ki zasleduieio mednarodni sporazum na obnovi modsehorne strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Preobrazba strankarskega življenja na cd Prizadevanja agrarcev — Akcija za združitev narodno socialistične in socialno demokratske stranke — Sokol za razčiščenje židovskega problema Kim, 25. okt. b. Nekateri tukajšnji listi doznavajo iz Londona, da hoče angleška vlada povsem ločeno razpravljati o uve-Ijevljenju velikonočnega sporazuma z Italijo in priznanju pravic vojskujoče se stranke generalu Francu. Medtem ko je za takojšnje uveljavljenje velikonočnega sporazuma, se za priznanje pravic vojskujoče se stranke generalu Francu za sedaj še ne mara odločiti, ker je mnenja, da bi tako priznanje vojaški položaj v Španiji samo poostrilo. To bi pa povzročilo nove mednarodne zapletljaje, ki si jih Anglija ne želi. Angleška vlada očividno želi poseči v razvoj španskih dogodkov kot posredovalka med obema taboroma, pri čemer bi svojo akcijo podprla s finančnimi krediti. Kot končna notranja ureditev španskega vprašanja se zdi Angliji še vedno najprimernejša vzpostavitev monarhije, vendar ne s prejšnjim vladarjem, ki živi v Rimu, temveč z njegovim sinom Juanom, ki je bil vzgojen v angleških šolah in ki je po svojih prijateljskih in duhovnih zvezah naslonjen na Anglijo. V tukajšnjih političnih krogih so glede teh angleških načrtov močno rezervirani, smatrajo pa za značilno, da posvečajo italijanski listi angleškim načrtom pozornost. V ostalem ne prikrivajo, da veže Italija odpoklic pretežnega dela svojih prostovoljcev iz Španije na priznanje pravic vojskujoče se stranke generalu Francu, katerega končna zmaga je nedvomno slej ko prej cilj italijanske španske politike. Ali je med tema dvema stališčema mogoča kaka kompromisna rešitev, bo pokazal šele bližnji razvoj dogodkov. Prav v tej zvezi pripisujejo v tukajšnjih poučenih krogih veliko važnost nocojšnji peti seji Velikega fašističnega sveta v oktobrskem ( zasedanju. Boji pri Madridu Madrid, 25. okt. AA. Reuter: Po nenadnem napadu nacionalistov južno od Madrida je prišlo do ostre bitke. Po prvem naskoku so nacionalisti zavzeli Siempa, Cuelozo in Sansena, ki se nahajajo takoj za Aranjuezom, toda republikanske čete so te postojanke takoj nato s ponovnim napadom zavzele. -=■ 2 --— Zahvala Nj. Vis. kneza Pavla Beograd, 25. okt. AA. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je ob smrti svojega vzvišenega očeta blagopokojnega kneza Arse-na sprejel po brzojavkah, pismih in vpisih v dvorske knjige sožalne izjave številnih osebnosti in društev iz države in tujine. Po nalogu Nj. Vis. kneza namestnika sporoča najtoplejšo zahvalo za izraze sožalja. Beležke »Hrvatski dnevnik" o volilni svobodi Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« objav" a uvodnik, v katerem napoveduje, da bo letošnja volilna udeležba med Hrvati rekordna. V volilni borbi bodo sodelovale vse politične skupine, ki imajo res pristaše med ljudstvom. Abstinirali se bodo samo tisti, ki se boje jav^o pokazati, da ne stoji za njimi nihče. Dalje zagotavlja »Hrvatski dnevnik«, di je dobila lista dr. Mačka že I. 1935. večino v državi in da to priznavaj ■» celo tisti. so takrat vodili volitve proti dr. Mačkovi listi. List navaja izjave ministra Cvetko-viča, da bodo volj.'ve svobodne, in pravi: Volitve morajo biti vooodne. ali pa jih sploh ni treba razpisati. Nesvobodne volitve niso volitve in ne prinašajo nobenega trajnega uspeha V tem oziru j" n* '•azpolago dovolj izkušenj v našem političnem življenju.« Končno se izreka »Hrvatski dnevnik« v imenu HSS še za žensko volilno pravico in napoveduje, da bo .stranka vr5:l^ vso volilno agitacijo v okviru sreskih in krajevnih organi za.*i j ter da ne bo sklicevala looeuih velikih zborovanj. Volilna brošura JRZ Kakor smo že poročali, je bila ustanovljena pod vodstvom ministra Cvetkovida posebna propagandna sekcija JRZ. ki bo vodila vso volilno propagando ter izdajala tudi volilne brošure in letake. Kakor poroča »Samouprava« so za slovenski del JRZ delegirani v ta odsek gg. senator dr. Franjo Kulovec. bivša poslanca Karel Gajšek in dr Jurij Koče ter celjski župan Mihel-čič. Propagandni odsek JRZ je te dni že izdal svojo prvo brošuro, v kateri brani unitaristično ureditev države in načelo narodnega in državnega edinstva ter ostro napada avtonomistična m federalistična stremljenja. Dober teli! »Slovenec« je vseh teh štirinajst dni, kar so razpisane volitve, z vsemi svojimi kanoni velikega in majhnega kalibra streljal skoro izključno na dr. Kramerja in slovensko JNS. Zato ni čudno, da mu je za hip zmanjkalo za ta cilj pripravljene municije. V silni zadregi se je spomnil svojega starega, sramežljivega prijatelja g. Adolfa Ribnikarja ter začel v dolgih odstavkih ponatiskovati njegova svojevrstna razglabljanja o morali in doslednosti. Dober tek na obe strani! Pobite šipe Novosadski »Dan« poroča iz Starega Bečeja, da so neznani storilci pobili v noči od sobote na nedeljo šipe na stanovanjih raznih uglednih Madžarov. Zlikovci so predvsem pobili šipe na stanovanjih madžarskih intelektualcev. Policija je uvedla preiskavo ter misli, da ima pobijanje šip politično ozadje. Doslej storilcev še niso izsledili. „Prager Tagblatt" na Slovaškem prepovedan Iz Bratislave poročajo, da je avtonomna slovaška vlada s takojšnjo veljavnostjo prepovedala nadaljnje prodajanje in razširjanje znanega praškega nemškega lista »Pra-ger Tagblatt« na vsem Slovaškem. Konference združene opozicije Predstavniki grup združene opozicije imajo številne konference širom države. Voditelj starih radikalov Miša Trifunovič je govoril v Kosjeriču, Krsta Miletič pa v Knjaževcu. kjer so ga postavili za sreskega kandidata. O kandidaturah zemljoradni-šike stranke v vardarski banovini je razpravljal v Skopiju s svojimi prijatelj' dr. Milan Gavrilovič, dočim je konferiral z demokrati demokratski prvak Božidar Vlajič. Oster nemški napad na angleško politiko »Das schwarze Korps«, uradno glasilo hitlerjevskih SS oddelkov, objavlja oster uvodnik, naslovljen na angleško javnost in one angleške kroge, ki »vtikajo svoj nos v nemške notranje zadeve«. List resno svari angleško javnost, naj ne naseda raznim akcijam angleških »girvernant-skih duš, ki se zavzemajo za tako zvane preganjane Neirce ter s tem hudo kale prijateljske odnošaje med obema državama«. Dalje pravi, da so sličnih poskusov zmožni samo »Angleži«, ki mislijo, da imajo neke posebne pravice, povsod vtikati svoje nc* D. M. v Polju. Punčec teniški prvak Brazilije Zagreb, 25 okt. o iz Sao Paula v Braziliji poročajo, da je jugoslovenski teniški prvak Punčec. ki je na turneji po Južni Ameriki, postal teniški prvak Brazilije. Punčec in Palada sta premagala po vrsti vse svoje nasprotnike. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej državi. Deževalo bo na zapadu in severozapadu, nekoliko vedro v vzhodnih in južnih krajih. Toplota se bo nekoliko dvignila. Dunajska: Pretežno jasno, zjutraj gosta megla v nižinah ali nizki oblaki, v jasnih legah slana. Naši kraji in ljudje Spominska svečanost v Žalcu žaleč, 25. oktobra. Ponovno se je morala prelcžiti žalska spominska svečanost in z njo združena spominska razstava zaradi pogreba bla-gopokojnega kneza Arsena na nedeljo dne 30. oktobra, ko se bo vršila proslava stoletnice rojstva Janeza Hausenbichlerja z odkritjem njegove spominske plošče v celotnem že dvakrat objavljenem sporedu. Pripravljalni odbor je v tej dobi še Imel priliko, da je .spominsko razstavo znatno pomnožil. Razstava, ki bo otvor-jena v nedeljo ob 8 zjutraj na hiši št. 6-v Žalcu ter bo odprta dva dni, je ločena v tri skupine. Prva skupina predstavlja dobo Janeza Hausenbichlerja, med drugim tudi izvirne listine glede ustanovitve gasilskega društva. Savinjske posojilnice in Hmeljarskega društva. V drugi skupini so razvrščeni spominki na prvi slovenski tabor v Žalcu, v tretji skupini pa je zbrana skupina drugega žalskega ta.bora in prevrata. Skrbljeno je tudi za primerno okrasitev razstavnega prostora, tako da ima vsa razstava tudi prijeten estetski okvir. Žalčani se niso ustrašili niti dvakratne preložitve svečanosti, ki jo morajo izvesti za svoj 421etni dolg svojemu prvemu sinu Janezu Hausenbichlerju. V nedeljo bodo zbrani v Žalcu vsi sloji slovenskega naroda, zlasti Savinjske Ln šaleške doline, v počastitev očeta savinjskega hmeljarstva. Plakati se ne bodo razpošiljali. Nova parcelacija pri Dol. Toplice. 25. oktobra Pritožba mnogih nezadovoljnežev glede razdelitve agrarne zemlje na Auerspergo-vem veleposestvu je imela uspeh. Razdelilna komisija je ponovno obiskala teren, zaslišala pritožnike ter odredila, da se bo parcelacija ponovno izvršila, upoštevajoč želje pritožnikov, v kolikor so upravičene. Ker ie zato potrebno dalje časa. so bili interesenti obveščeni naj do končne ureditve in razmejitve ne obdelujejo zemlje. Želja vrseh prizadetih ie. da bi razdelitvena komisMa upoštevala želje in potrebe upravičencev povsem nepristransko, oziraje se le na potrebo in revščino prosilcev, ter na to. da dobe najemniki tisti del zemlje, ki so ga imeli že vrsto let v najemu, kar je dovolj prepričevalen dokaz, da zemljo nujno rabjo. Ker se ravno vrši parcelacija dokaj obsežnega zemlj'"šča, ki ga je velik del zelo močvirnatega, bi bilo vsekako želeti, da bi banovina, ki že razdeljuj'? vel°posestvo. pomagala močvirno zemlio osušiti z napravo drenaže, da se izboljša pridobitnost zemlje. JLjufelfana v fenf temi Ljubljana. 25. oktobra O vaji za zatemnitev Ljubljane ob priliki nočnega zračnega napada, ki se je vršila v noči od ponedeljka na torek od 19 do 7. ure, smo poročali že včeraj. Vaja je v celoti uspela, če izvzamemo nekaj šaljivih izpadov, ki si jih je sredi egiptovske teme privoščila razposajena mladina na promenadi, in morda še nekaj primerov pomanjkanja discipline, ki so jih policijski organi zabeležili na nekaterih krajih na periferiji mesta. Vojna nevarnost je mnogim še zmerom samo za šalo — ne morejo se sprijazniti z dejstvom, da nam tisto, pred čimer se zdaj Gdč. Valčt Heybalova v Smetanovi operi „PoIfub" V četrtek, 27. t. m. bo v ljubljanski operi premiera Smetanove opere »Poljub«. To delo znamenitega češkega skladatelja sicer Hi v toliki meri popularno, kakor je njegova sla\ma »Prodana nevesta«, vendar pa ne ga-?staja za njo ne po zanimivem dejanju in ne po krasni glasbi, ki si mora osvojiti slehernega ljubitelja lepe muzike. Opera »Poljub« (v češkem jeziku »Hubička«) zaznamuje že mnoge uspehe na inozemskih Odrih. Naj ob tej priliki posebej opozorimo na prvovrstno zasedbo ljubljanske vprizoritve. Glavno žensko vlogo Vendulke bo pela sedaj že popularna gdč. Heybalova, ki nam jo kaže slika v originalnem kostumu. Že njena kreacija Vendulke je vredna vse pozornosti. Tenorsko partijo Lukaša pa bo pel g. Banovec, ki si je izpopolnil kulturo svojega prikupnega glasu pri slovečem profesorju v Italiji. Smetanovo opero »Poljub« dobimo v režiji g. Zupana in pod taktirko g. Žebreta. Originalno inscenacijo je preskrbel g. Vaclav Skružny. Prijatelji dobre operne glasbe pričakujejo z velikim zanimanjem izvedbo Smetanovega dela, ki v tako odlični obliki izraža duha češkega naroda. vadimo v obrambi, danes ali jutri v resnici grozi. Med mladino, ki je hotela na Aleksandrovi cesti imeti svojo zabavo, je policija nekajkrat posvetila z reflektorji — in ti reflektorji so bili edini simbol napada, ki utegne nekoč v svoji najbolj goli resničnosti priti nad nas. Mladi fantje so bili toliko objestni, da so na nekaterih krajih položili hlode in rampe čez trotoarje, z namenom, da bi meščanom, ki so se sredi najbolj goste teme — ljudje so dejali, da Ljubljana ni bila še nikoli tako črna, kakor to noč — prizadejali kakšno nezgodo. Sicer je vse poteklo v redu in prav, samo v Pražakovi ulici so neznani zlikovci na treh krajih poizkusili srečo z vlomom in tatvino. A ljudje so bili na takšne reči pripravljeni in so jih vse trikrat odpodili. Policija je v celem imela malo dela. Le eden izmed stražnikov je na cesti naletel na potepuha, ki je v aktovki nosil pod pazduho brisačo, dve rjuhi in par deških čevljev, pa ni znal razložiti, odkod mu blago. Pridržali so ga v zaporu. Mestni reševalci so intervenirali enkrat samkrat. V bolnico so prepeljali 26-letnega skladiščnika Antona Marinška, ki so ga nekje na ces>ti našli nezavestnega. Ali je bil Marinšek žrtev nesreče ali napada, preiskava še ni mogla dognati. Noč je bila mirna, kakor kje v gozdni samoti. Še tisti, ki so se običajne ure zamudili v gostilni ali kavarni, so se previdno tipaje spravili domov, sodeč kakor ostalo prebivalstvo, da bi tudi nekaj ur zadostovalo za zatemnitev in za preizkušnjo discipline. Tragedija na planini Kožuhu Dva oficirja in en graničar so zmrznili v snežnih zametih, četvorieo pa so še živo odkopa!! iz snega Djevdjelija, 25. oktobra Že nekaj dni močno sneži na planini Kožuhu in je ponekod sneg že presegel višino enega metra, vmes so pa tudi po več metrov visoki snežni zameti Sneg sega daleč po pobočju in ves okoliš se je že pred dnevi znašel v ostri zim; Že v prvih dneh je ta rana zima zahtevala tri smrtne žrtve. Na vrhu Kožuha med karaulama Mala Rupa in Markovo jezero so znašli zmrznjene v snežnih zametih komandanta graničar-skega odseka iz Skoplja polkovnika Steva-na Kujundžiča, vodnika graničarske čete v Humi poročnika Dragoslava Nikitoviča ter graničarja Medo Azirovida. Ker so bila zle-denela trupla pokrita z visokim snegom, sklepajo, da so vsi trije zmrznili že v soboto zvečer. Ne daleč od karaule Markovo jezero pa so našli napol zmrzle in nezavestne komandanta graničarske čete kapetana Milosava Iliča in tri graničar je. Vse so takoj odnesli v karaulo, kjer so jih z velikim trudom spravili k zavesti. Življenje vseh štirih je v nevarnosti. Nesrečni polkovnik Kujundžič, ki je bil doma iz Prizrena, star 55 let ter je zapustil ženo, dva sina in hčer. se je še pred nastopom zime podal iz Skoplja na inšpekcijo graničarskih postojank. Iz Djevdjelije je odšel v četrtek. V vas Hum sta mu prišla nasproti kapetan Ilič ter poročnik Nikito-vič z graničarji, ki so tudi postali žrtve snežnih žametov. Od vasi Huma je nesrečna karaula Mala Rupa oddaljena kakih 15 km. Pot do karaule je težavna tudi ob lepem vremenu. Polkovnika in njegove spremljevalce je zajel sneg na poti in nihče ne bo vedel, koliko so pretrpeli, ko so si krčili pot skozi sneg do karaule in še naprej proti drugi postojanki, kjer so naposled omagali v snežnem metežu. Poročnik Nikitovič je bil doma iz vasi Jeluše v ljubičkem srezu in star je bil 30 let. Graničar Azirovič je bil doma iz Gra-bovca in zapustil je ženo ter malih otrok. Bazkrls&kana je ceSa družba sleparčkov Ljubljana, 25. oktobra V nedeljo smo opisali, kako je mladi Avgust Pal iz Tržca, občina Št. Vid pri Ptuju, na tomboli v Hrastniku meseca septembra s ponarejeno tombolsko karto odnesel glavni dobitek in kako je po svojem zadnjem poizkusu te vrste v Kranju, zapuščen od tomfcolske sreče romal v zapor. Omenili smo, da imata veliko zaslugo pri razkrinkanju sleparja s tombolski-mi kartanij predsednik krajevnega odbora Protituberkulozne lige v Hrastniku g. Ze-linka in komandir hrastniške orožniške postaje g. Istinič. O uspešni slepariji s tombolskimi tablicami v Hrastniku in drugod 3e je dognalo še tole: V Hrastniku oddano tombolsko karto je ponaredil 261etni Albin širec, mizarski pomočnik, ki je tudi doma iz Tržca pri Ptuju, ter jo izročil Palu, ki je potem dobil motorno kolo. Pal je takoj po tomboli v Hrastniku pod ceno prodal motorno kolo. četrti dobitek hrastn"'ške tombole — moško kolo — pa je zadel neki Dušan Bobič, brusač iz Ljubljane. Tudi ta je takoj po tomboli prodal svoj dobitek za 600 din, 50 din od tega izkupička pa je veli- kodušno podaril prirediteljem tombole ter izrazil željo, da njegovo ime ne bi bilo priobčeno v časopisju. Med v Kranju aretiranimi sleparji pri tomboli pa je namesto »Dušana« France Bobič. Njegovi pajdaši so: Albin širec, Avgust Pal, Janko Rotman. Alojz Ceh in Edvard Tomanič. Pred sreskim sod:ščem v Kranju so priznali, da so kakor v Hrastniku dobili glavne dobitke tudi na ostalih tombolah, ki so bile letos po Sloveniji. Zadeli so osebni avtomobil, sobno opravo in moško kolo v Murski Soboti, motorno kolo v Žalcu in v Domžalah, motorno kolo in enega vola na Vrhniki, radio-aparat v Celju, kompletno sobno opravo v Mariboru, moško kolo na Ptujski gori, osebni avtomobil v Slovenjem Gradcu in moško kolo v št. Vidu pri Ptuju. Tudi pri tomboli v štrigovi so poizkusih z goljufijo, a baje niso nič dobili. Tako so imeli torej na vseh letošnjih tombolah — razen v Štrigovi — srečo, v Kranju pa so se znašli v zaporu, v prvi vrsti zaradi tega, ker so bili prireditelji te tombole iz Hrastnika opozorjeni na sleparski sistem. ¥ Preddvoru je bival Božidar Karad jordjevič Spomini polhovgrajske graščakinje na srbskega princa Ljubljana, 25. oktobra. V soboto smo objavili v »Jutru« izpod peresa našega ožjega sotrudnika članek s spomini na bivanje blagopokojnega kneza Arsena Karadjordjeviča na Gorenjskem. Opisano je bilo, kako je knez Arsen bival leta 1894. pri družini dunajskega zdravnika dr. Edvarda Urbantschitscha v gradiču Preddvoru in kako je nekoč v avgustu pel pri maši v ondotni cerkvi. K zanimivemu spominskemu članku pa nam je sporočila nekaj korekture gospa Ana Delago, grašča-kinja v Polhovem Gradcu, bližnja sorodni-ca Urban tsčhitschevih, ki je od mladih let bivala na gradiču v Preddvoru in se živo spominja počitnic, ki jih je leta 1894. preživel v Preddvoru srbski princ Karadjor- djevič. Razlika je samo ta, kakor nam gospa Ana Delago zatrjuje, da to ni bil princ Arsen, marveč knez Božidar Karadjordje-vič, ki je bil ožji prijatelj dr. Urbantschi-tschevega sina Rudija. Gospa Ana Delago ne ve, kje in kako sta se seznanila srbski princ in Rudi Ur-bantschitsch. Spominja pa se. da je bil tisto poletje že v naprej najavljen obisk srbskega gosta, ki se je potem pripeljal z Rudijem z Dunaja. Naročeno je bilo. naj se gostovo ime drži v strogi tajnosti. Razlogi za to so bili lahko pač različni, a med njimi je bil precej tehten gotovo ta, da je princ Božidar kot izgnanec živel v tesnih prilikah in da je kot umetnik z ganljivo prizadevnostjo skrbel za svojo mater v Pa- Stephen Leacock: Mož z milijardo Meni ni v mladosti nihče pomagal. Bil sem enostavno in strogo vzgojen — vzemite katero teh cigar, vsaka me stane 70 centov. Šola mi v praktičnem pogledu ni prav nič koristila. Resnično: ko sem šolo zapustil, nisem znal niti brati, vsaj ne 'ladko brati. Šele odkar sem se posvetil trgovini, sem se naučil pisati svojo materinščino in jo pravilno uporabljati. Lahko vam pa zagotovim: dandanes ni v čevljarski industriji nikogar, ki bi znal bolje od mene napisati pismo. Vse, kar znam, sem si sam vtepel v glavo. Z ulomki še danes ne znam računati, pa tudi ne uvidim, čemu je to človeku potrebno. In zemljepisja se sploh nikoli n^sem učil, razen onega, ki sem si ga sam sestavil po svojih poslovnih knjigah. Sodim, da človeku ni treba kaj dosti več vedeti. Moi sin je zdaj na harvardski univerzi, njegova mati je to na vsak način želela. No, doslej še nisem opazil, da se je tam kaj prida naučil. Prav gotovo ne t; stega kar bi mu utegnilo v trgovini koristiti. Pravijo, da se fantje po zavodih naučijo značainosti in lepih ma-nir. Po moji sodbi se lahko tega sam naučiš v trgovskem ž:vljenju — ali je vino pitno? Če ne, mi kar odkrito povejte, pa bom nadrl natakarja, da bo pisano gledal. Saj človek vendar pošteno plača. Kapljica, ki jo srkate, me stane 4.50 dolarja steklenica. Pravkar sem vam šele začel pripovedovati o začetku svoje kariere. Preizkusil sem dobro in slabo in to je bilo popolnoma v redu. Ko sem — šestnajstletnik — prišel v New York, sem imel natančno osemdeset centov v žepu. živel sem od tega skoraj ves teden in sem se gnal naokrog, da bi našel kakšno zaposlitev. Takrat sem jedel juho za 4 in pečenko s krompirjem za 8 centov. Bilo je več kakor sem mogel pospraviti, dišalo pa mi je bolj kakor karkoli, kar človek dandanes lahko dobi v tem prekletem klubu. Tista gostilnica je bila nekje na šesti avenijL Zdaj se tam nekako ne spoznam več. Da, torej približno šesti dan sem bil nameščen. V neki tovarni čevljev. V strojnem oddelku. Stavim, da nimate pojma o izdelovanju čevljev, ali ni res tako? To je težavna reč. Ze takrat smo potrebovali 35 strojev, da smo pošteno napravili čevelj, danes jih potrebujemo celo 54. Nikdar prej nisem videl takšnih strojev, toda preddelavec me je enostavno postavil ob stroj in je rekel: »Videti si precej močan, bom pa poskusil s teboj!« Tako sem začel. O ničemer nisem imel pojma, toda izpočetka sem delal čisto dobro. Prejemal sem za začetek štiri dolarje na teden, po dveh mesecih so mi povišali na štiri dolarje petindvajset. Ko sem delal približno tri mesece, stopim nekoč k predstojniku mojega nadstropja in ga vprašam: »Recite mi vendar, gospod Jones, ali ne bi radi na teden prihranili deset dolarjev?« — »Da, seveda, le kako?« me vpraša. »To je čisto enostavno,« odvrnem. »Ob stroju, kjer delam, sem natančno opazoval, kako dela preddelavec. Popolnoma poznam njegovo delo. Odpustite ga in jaz prevzamem njegovo delo za polovico mezde, ki jo plačujete njemu.« — »Mar res znate?« me vpraša. »Seveda, kar vrzite ga iz tovarne in poizkusite z menoj!« — »Vaši nazori so mi všeč, zdite se mi iz pravega lesa rezljani.« — Vrgel je torei preddelavca na cesto in jaz sem prevzel njegovo delo. Vzdržal sem. Izpočetka je ^Nič strahu! S pravilno nego boste pre* \prečili, da Vam ne bo xpostala koža rdeča. rizu. Gospa Ana Delago se dobro spominja princa, ki je bil lep postaven mož, vsestransko izobražen, književnik in slikar in odlično izšolan tudi kot pevec. Poleg teh lepih osebin mu je njegova navezanost na mater pri vseh. ki so prišli z njim v ožji stik. pridobila tople in prisrčne simpatije. Govorilo se je. da preživlja sebe in mater s finimi umetninami, ki jih izdeluje v zlatu. V gorenjskem okelju se je princ Božidar prijetno razživel Z Rudijem Ur-bantschitschem sta se dnevno vozila na sprehod, v voziček sta imela vpreženega osla, ob popoldnevih pa se je vsa IVban-tschitscheva rodbina s knežjim gostom vozila v sosednje graščine na malo južino, kakor je pač takrat bil običaj pri vsej grajski gospodi v kranjski deželi. Ob solnčnih dnevih si je princ Božidar tudi rad vzel uro ali dve čisto zase in je s tiho ljubeznijo slikal Storžič. Gospa Ana Delago se živo spominja te umetnine. Rad se je tudi vdajal glasbi in tako je potem prišlo do onega znamenitega cerkvenega koncerta, ki je zapustil v Preddvoru trajen spomin. Gospa Ana Delago pomni vse podrobnosti, kakor so bile navedene v »Jutrovem« članku in se spominja j>osebno tudi, kako lepo je princ Božidar odpel »Ave Marijo« ... Ljudstvo je o princu marsikaj ugibalo, kajti jx>leg francoščine in nemščine, katero je govoril v grajski družbi, se je princ rad pogovoril, kadar je tako naneslo, z domačini v srbohrvaščini. Ko »o bile počitnice pri kraju in je princ zapustil Preddvor, je ostala v lasti gospe Ane Delago poset-nica, ki jo še danes hrani in na kateri je zapisano: Prince Bojidar Karageorgevitch Pariš 64, Avenue Bois de Roulogne Tako nam torej pripoveduje polhovgraj-ska graščakinja. ki še vsa živi v spominih na predvojna leta. Bila je posebno pri stcu svoji ožji sorodnici Josipi ni. Tu rnog rajski prvi soprogi dr. Lovra Tomana. Ona hrani Tomanovo korespondenco in še celo mapo spisov prve slovenske pesnice. Slovstvenemu zgodovinarju bo grajska dama gotovo prijazno nudila svojo majhno literarno zakladnico na ogled. Na koncu pa: kako je živel Božidar Ka-radjordjevič? Narodna enciklopedija nam pove o njem, da se je rodil leta 1861. v Parizu, kjer je stalno bival in umrl leta 1921. Bil je brat Aleksija Karadjordjeviča, vnuk vožda Karadjordia. izredno nadarjen književnik in umetnik. V Parizu je bil dobro znan in priljubljen. Cenili so ga največji pisatelji in umetniki, francoski in tuji. Zapustil je poleg velikega števila umetnin v kovinah in usnju nekaj potopisnih črtic: »Notes sur 1'Inde. Montenegro-Albanie«, »En pays scandinave« (Revue de Pariš, 1. 3. 1896). več romanov in novel, od katerih jih je nekaj izdal po njegovi smrti Jean Fineau pod naslovom: »La vie multiple« (1921), umetniških kritik, razmetanih po francoskih, angleških in ameriških časopisih in nekaj prevodov. UNIČENO SRCE Ali poznate zgodbo o uničenem srcu? Ne? Poslušajte! Fant je dejal dekletu: »Če zavrneš mojo ljubezen, umrem...« Zavrnila jo je. Čez šestdeset let je resnično umrl. NAŠI NOVI AKADEMIKI: Jože Plečnik Že ob sebi je umljivo, da zastopa umetnost arhitekture v Akademiji znanosti in umetnosti mojster mednarodnega slovesa, profesor arhitekture na naši univerzi Jože Plečnik. Rodil se je l. 1872. v Ljubljani, študiral v Gradcu in na Dunaju. Na dunajski akademiji je bil eden izmed ožjih učencev znamenitega Otta Wagnerja. L. 1913. bi imel postati naslednik svojega vodilnega mojstra, a kot Slovenec ni bil potrjen. Deloval je več let v Pragi, od l. 1921. pa je redni profesor arhitekture na tehnični fakulteti v Ljubljani. Kot arhitekt se je prof. Plečnik proslavil najprej z Zacherlo- vo hišo na Dunaju. V tedanji avstrijski - " ........ i ;.;...,......... . .. ...j prestolnici so tudi zgradili po njegovem načrtu cerkev sv. Duha. V Pragi priča o delovanju našega rojaka več znamenitih umetniško-arhitektonskih del. med njimi cerkev na Kraljevih Vinogradih, predvsem pa restavracija sedeža prezidenta republike, nekdanjega kraljevega giadu na llrad-čanih. Izdelal je osnutke za več spomenikov in palač, v Masarykovih Lanih pa je pred nekaj leti krasno uredil veliko fonta-no. Na slovenskih tleh je predvsem deležna Plečnikovega stvarjalnega dela naša Ljubljana. Že dolga leta se udejstvuje prof. Plečnik pri regulaciji in uibanizaciji slovenskega kulturnega in upravnega središča. Njegove ureditve nekaterih trgov, ulic, tivolskega parka in v zadnjem času Gradu vzbujajo pozornost vseh obiskovalcev Ljubljane. Po načrtih prof. Plečnika je bila zgrajena frančiškanska cerkev v Spodnji Šiški in cela vrsta znanih, markantnih palač. izmed katerih je sedaj v delu monu-mentalno poslopje vseučiliščne knjižnice. Prof. Plečnik se je udejstvoval tudi izven Ljubljane: tako je izdelal načrt za žup-no cerkev v Bogo jim v Piekmurju in nastopal kot svetovalec ali arbiter pri raznih pomenljivih regulacijskih in urbanističnih preosnovah po vsej naši državi. Kot profesor arhitekture je vzgojit že lepo število mladih arhitektov, ki so prenesli njegove estetske vzore tudi na druge, arhitekturi sorodne panoge: na pr. v notranjo opremo in v opremo knjig. Njegovo delovanje v Ljubljani je odprlo novo razdobje v razvoju naše umetnostne arhitekture. bilo težavno. Toda delal sem po dvanajst ur dnevno, ponoči pa sem še prebiral knjigo o tovarniških strojih. Ko sem prebil približno leto dni pri tem delu, sem stopil k delovnemu nadzorniku spodaj in ga vprašal: »Ali ne bi radi na mesec prihranili sto dolarjev izdatkov tule v gornjem nadstropju?« — Kako pa naj to storim? V ostalem: »Sedite vendar!« je rekel. »No, odpustite gospoda Jonesa. pa namestite mene kot oddelnega predstojnika, opravljal bom svoje delo in prevzamem še njegovo za sto dolarjev manj, kakor mu zdaj plačujete.« — Stopil je v ravnateljsko pisarno in sem čul, kako je govoril z gospodom Evansom, vodilnim ravnateljem. »Ta mladi mož ima značaj.« sem ga čul govoriti. Potem je prišel spet iz pisarne. — »No da. bomo pač jx>skusili z vami. Veste, kolikor je v naši moči, radi pomagamo svojim nameščencem. In vi ste fant od fare. takšnega potrebujemo!« — Jones je torej bil naslednji dan odpuščen in jaz sem nrevzel njegovo službo. To je bila čisto lahka reč. Ni vredno besede. Ce zna človek prav začeti, je v poslovnem življenju vse tem lažje, čim via* se povzpneš. V tej službi sem vzdržal dve leti in sem prihranil vse svoje prejemke, izvzemši r>etindvajset dolarjev na mesec, ki sem jih potreboval za golo življenje. Nikoli nisem niti centa po nepotrebnem izdal. Enkrat samkrat sem si ogledal Irvinovo »Macbeth« za petindvajset centov in nekoč sem tudi gledal z galerije, kako je mlad moški igral na gosli. Toda ne verjamem, da bi človek lahko kaj prida pro-fitiral v gledališču — po moji sodbi tu ni koristi. In ko je spet minilo nekaj časa. stopim lepega dne h gospodu ravnatelju Evansu in mu rečem: >Goepod Evans, Jas -aem za, to, da odpoveste gosp. Thomsonu. generalnemu nadzorniku.« — »Zakaj? Kaj je pa napravil?« »Ničesar,« odvrnem. »Toda jaz lahko prevzamem njegovo službo z mojo vred in vi mi daste plačo, ki jo on prejema, tako prihranite denar, ki ga zdaj plačujete meni.« — »To se čisto pametno ču-je.« je odvrnil. — Vodstvo tovarne je torej odpustilo Thomsona in jaz sem nastopil njegovo službo. Zdaj se je pričel moj vzpon. Kajti zdaj. glejte, sem lahko nadzoroval prodajo in sem lahko dohodke držal visoko ali nizko, po mili volji. Vzemimo. da nimate pojma o stroških in takšnih rečeh. Cesa takega vendar na univerzah nikomur ne vlijejo v glavo! Toda če bi vi imeli trohico pojma o tem in pa o divi-dendah, bi pač vedeli, da lahko odločen, značajen in trgovsko spreten mož kot generalni nadzornik naredi z bilanco kar le hoče. posebno kar se tiče previškov. Delničarji morajo vzeti, kar pač je, in morajo biti s tem zadovoljni. Oni namreč ne morejo vodilnega človeka kar takole vreči na cesto, ko ima vendar vse v svojih rokah. Saj se vendar bojijo, da bo šla vsa ropotija narazen. Vi bi radi vedeli, zakaj sem vse tako delal? Takoj vam povem. Polagoma mi je bilo vedno bolj jasno, da je podjetje tako veliko, da so gospod Evans, vodilni ravnatelj, in večina delničarjev izgubili zveze s podrobnostmi, iz-kratka. da ne gredo več vštric s podjetjem. V trgovini s čevlji je namreč cela kopica podrobnosti. To ni tako. kakor pri navadnih predmetih, vse skupaj je bolj zamotano. In tako mi je padlo v glavo, da tistega ravnatelja Evansa in še cel kup drugih postavim pod kap. Stopim torej lepega večera k staremu Gugenbaumu, predsedniku naše družbe, imel je v£k> % predmestju, Ta jnož ni bil Domače vesti * Veliko zanimanje za volitve novega rektorja zatrr« »šKesra vseučilišča. V za- rebških znanstvenih in vseučiliških krogih se z velikim zanimanjem pričakujejo volitve novega rektorja, ki bodo 31. t. m. Kandidatov je več, kakor pa kaže, bo izvoljen eden izmed kandidatov teološke fakultete. Dosedanji rektor dr. Edo Lovrič, ki je šel v pokoj, ima velike zasluge za zagrebško vseučilišče, ker je izposloval, da so bila vsaj deloma zagotovljena potrebna denarna sredstva za graditev veterinarske in tehnične fakultete. Od njegovega naslednika pričakujejo vsi nadaljevanje dela za izpopolnitev vseučilišča in njegovih ustanov. * Zahvala Cirilmetodovi družbi iz Kočevskega. Prejeli smo: Upraviteljstvo ljudske šole v štalcerjih se iskreno zahvaljuje vodstvu Ciril-Metodove družbe v Ljubljani za dobrodošlo podporo v učnih knjigah za tukajšnje revne slovenske otroke, katerim starši ne morejo nabaviti knjih. S tem je napravila družba tudi odlično moralno uslugo slovenskemu življu na Kočevskem in mu pokazala, da ne stoji sam na mrtvi straži, marveč da je za njim vsa slovenska javnost. Iskrena hvala in Bog plačaj stotero! — šolski upravitelj. * Lepa proslava 20-letnice Jugoslavije v Stari Pazovi. Dne 7. novembra bo 20. obletnica onega dne, ko je prvi oddelek srbske vojske prišel v Staro Pazovo. Občinski odbor je v soglasju s predstavniki vseh društev pripravil vse potrebno za prav lepo spominsko proslavo. Iz Stare Pazove bo odšla posebna delegacija v Blažko polje, da obišče tam kmeta Spasoja Pavloviča, ki je pred 20 leti kot rezervni oficir na čelu svoje čete prispel v Staro Pazovo. Delegacija iz Pazove bo s Pavlo-vičem romala na Oplenac in ko se bo z njim vrnila v staro Pazvo, bodo tam bivšega poveljnika srbske vojaške čete pričakovali in pozdravljali ravno tako kakor pred 20 leti. Odbor za prireditev proslave pa se je s proglasom obrnil tudi na vse nekdanje vojake Pavlovičeve čete ter jih povabil, naj pridejo v Staro Pazovo, kjer bodo dragi gostje občine in prebivalstva. Pri obolenju žolča, jeter, pri žolčnih kamenih in zlatenci urejuje naravna »Fran--Josefova« grenčica prebavo m pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo da domača pitna Kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Ogi cee. S. oi. 15. 485-55 * Zahvala novomeških invalidov. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Novem mestu je priredil v proslavo 20-letnice Jugoslavije akademijo, ki je sijajno uspela v moralnem kakor tudi v gmotnem pogledu Dala je 1017 din prebitka, kar je za novomeške razmere vsekakor lepo in bo dobro poslužilo za podpore vojnim vdovam in sirotam. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Novem mestu se najtopieje zahvaljuje vsem predstavnikom, mladini vseh šol, številnemu občinstvu, zastopnikom bratskih invalidskih organizacij in prav posebej še požrtvovalnim sodelavcem na akademiji. Vsem, kj so kakorkoli pripomogli k tej lepi proslavi, prisrčna zahvala. DAME! Izven sezije moderne trajne ondulacije po Din 40—50 izvršuje frizerski salon „FRANK" TRNOVO—KOLEZIJA * železniška postaja Borovo. Vukovar- ski odbor je dobil od direkcije državnih železnic obvestilo, da je definitivno izpre-menjen uradni naziv železniške postaje Vu kovar-Predgradje v naziv Borovo. * Smrt zaslužnega znanstvenika in pedagoga. V Zagrebu so pokopali profesorja Mirka Nikoliča, starega 55 let. Pogreba so se udeležili mnogoštevilni pokojnikovi prijatelji tovariši in njegovi nekdanji dijaki. Prof. Nkolič je služboval v Splitu, potem na pomorski akademiji v Bakru, zadnja leta pa v Zagrebu. Kot izvrstnega vzgojitelja in dobrega človeka so ga dijaki ljubili in spoštovali. V prejšnjih letih se je prof. Nikolič udejstvoval tudi kot pesmk in so bile njegove pesmi tiskane v »Vijen-cu«, »Savremeniku« in »Omladini«. Napisal je tudi lepo število znanstvenih razprav in velike so njegove zasluge za ter-nvnologijo pomorstva. + gto let smrti soustanovitelja prvega srbskega lista. Na smederevskem pokopališču so letos v začetku junija postavili spomenik prvemu srbskemu novinarju Dimitriju Davidoviču ob stoletnici njegove smrti. Zdaj pa je minilo sto let od smrti njegovega tovariša Dimitrija Frušiča, ki je bil soustanovitelj in sourednik prvega srbskega časopisa »Novin Serbskih«, ki so bile ustanovljene na Dunaju in tam izhajale nekaj let, potem pa jih je Davido-vič prenesel v Srbijo. Prva srbska novinarja Davidovič in Frušič sta bila sremska rojaka. Davidovič se je rodil leta 1789. v Zemunu, Frušič pa leta 1790. v Di-vošu v Sremu. Oba sta na Dunaju študirala medicino in, navdušena za srbski nacionalni pokret, sta se združila pri delu za ustanovitev in urejevanje prvega srbskega časopisa. Davidovič je umrl v Smede-revu, Fiušič pa v Trstu. * Promet brzovlakov št. 10 in 9 na progi Beograd—Jesenice. Po odredbi generalne direkcije državnih železnic bosta vozila brza vlaka št. 10 in 9 na progi Beograd—Jesenice dnevno redno nepretrgoma do uveljavljenja novega voznega reda, t. j. do vklj. 14. maja 1939. Promet teh brzovlakov je bil prvotno odrejen le do 1. novembra 1938. Brzovlak št. 10 odhaja iz Beograda ob 20.55 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 7.26 ln na Jesenice ob 9.34. Brzovlak št. 9 odhaja z Jesenic ob 20.15 in iz Ljubljane gl. kol. ob 22. ter prihaja v Beograd ob 8.16. Potujoče občinstvo se opozarja posebej na to izredno ugodno zvezo Ljubljane in Jesenic z Beogradom in dalje proti Skopi lu. Kino Sloga, tel. 27-30, Boris Karlov človek tisočerih senzacij v novi vlogi neoporečnega izumitelja v filmu NOČNA POŠAST Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri * 31. oktober dan varčevanja, že več let se proslavlja 31. oktober po vsem svetu kot dan varčevanja. Proslavo organizira Mednarodni zavod za varčevanje, ki je v niem včlanjenih okrog ri500 hranilnic iz 35 drža > Pri nas organizira to pro-Sidvo Zveza cranilni; .Pomen varčevanja je zelc velik. Narodna banka pravi v svojem poročilu za lansko ieto. da zbiranje domačega kapitala odnosno porast njenih vlog za našo državo še nikoli ni bilo tako pereče vprašanje, kakor zdaj. število prebivalcev se pomnoži vsako leto okroglo za 250 000, izseljevanje se je pa malone sploh ustavilo. Zato moramo ustvariti doma nove pogoje za zaposlitev, za kar je pa potreben kapital. 31. t. m. bodo po vseh šolah strokovna predavanja o varčevanju. * »Mladi Korotan« je začel izhajati. Slednjič je vendar dobila tudi koroška slovenska mladina svoj otroški list. Za 1 marko bo mladega čitatelja redno desetkrat na leto obiskoval, učii in razveseljeval. List izdaja Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Kakor stoji v uvodniku, hoče biti »Mladi Korotan« koroški slovenski mladini kažipot v pošteno, lepo in veselo življenje. Odkar so bili zapisani bri-žinskj spomeniki, čitamo v uvodni besedi, je minilo že tisoč let. Medtem si je slovenski narod ustvaril v svoji besedi bogate zaklade, ki so živa priča in trajen spomenik njegove notranje lepote in veličine. Ta zakladnica slovenskega duha in srca je polna biserov, ki jo bo koroški mladini odkrival »Mladi Korotan«, da se bodo ob njih razjasnile duše, kakor se po dolgi zimi razvedri srce ob toplih sončnih žarkih vigredi. .. Prva številka prinaša Meškovo pismo koroški mladini, Župančičevo pesem o zvonovih, razne drobne prispevke in za najmlajše Ribičiča: »Mihec in Jakec«. »Mladi Korotan« bo poleg lastnih prispevkov lahko črpal tudi iz ljubljanskih mladinskih listov in tako naj bo izoira vedno dobra. * Huda nesreča na lovčensik! cesti. Na lovčenskih serpentinah ki jih zdaj razširjajo, se je pri razstreljevanju skale na 16. serpentini pripetila nesreča, ki bo morda zahtevala človeške žrtve, ali pa bo dva pridna delavca napravila za nesrečna invalida dela. Pri razstreljevanj^ je ena mina predčasno eksplodirala in velika skala je prikovala k tlom delavca Jovo Vukšiča in Jovana Rajkoviča. Tovar:ši so morali skalo razbiti, da so osvobodili ponesrečenca. Oba so takoj prepeljali v kotorsko bolnišnico, kjer bodo zdravmlki storili vse, da bi rešili življenje obeh ponesrečencev. H A R R Y ammammm B A U R v svoji najboljši vlogi kot Kapstan istega naslova! KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri. Najnovejši zvočni tednik!_ sbb* naa >.sz. - 1- * i-.mmmm samo predsednik naše družbe, marveč je tičal še v celi kopi drugih podjetij in je bilo res težko priti k njemu. Nikogar ni pustil k sebi. če o njem ni vnaprej vedei, kaj mu bo povedal. No, jaz sem se tistega večera enostavno napotil v vile in so me pustili k njemu Govo*ll sem najprej z njegovo hčerko in sem ji rekel, da morim s starim na vsak nač;n govoiiti. Zatrdil sem ji, da je reč takr numa. da se me nikakor ni upala zavrniti. Veste, to mi je pa dano, da znam z ženskami tako govoriti, da nobena ne zna reči »ne«. Potem sem razlož 1 staremu Gugenbaumu, kaj lahko napravimo z delnicami. »Naredim lahko tako, da bo dividenda enaka ničli in nihče ne bo vedel, zakaj. Potem lahko cele kupe delnic pokupite po poljubni ceni. Po dveh letih pa lahko spet dvignem divi-dendo na petnajst ali celo na dvajset odstotkov.« — »Kaj pa vi, kaj bo pa z vami?« me je vprašal stari gospod in me prodorno pogledal. Dedec je imel fino trgovsko glavo, vsaj takrat. Razložil sem mu torej, kaj bo z menoj. »Zelo lepo,« je rekel, »vse v redu. Kar lepo začnite, toda pismeno ne dobite niti vrstice od mene.« — »To tudi ni potrebno, gospod Gugen-baum,« sem odvrnil, kajti vi ste prav tak gentleman kakor jaz in to mi zadostuje.« — Ko sem se poslovil, me je spremila njegova hčerka dc vrat. Stavim, da se j} zelo bala, ker me je !rla pustila v vilo, toda zagotovil sem, da je storila popolnoma prav. Pozneje, kadarkoli sem še hotel govoriti s starim gospodom, sem zmeraj vprašal po hčerki, ona je že poskrbela, da je šlo gladko. Vprašate, če sem vse druge spravil iz družbe? I, seveda, kako pa, to je bil lahek posel, šlo je brez težav. Stari gospod je zadal vsej veletrgovini z usnjem krepak sunek in jaz sem povzročil stavko. Potisnil sem dividendo na polovico nizdol in v teku enega leta sem glavne delničarje tako izpametoval, da so zapustili družbo. Seveda jim je večina manjših delničarjev brž sledila. To je vedno tako. Stari Gugenbaum je kupil cenene delnice, polovico sem jih dobil jaz. Tako sem dospel tja, kjer me zdaj vidite. Nadziram celotno industrijo v dveh državah in zadnje čase celo več kakor to, ker smo prevzeli tudi združene strojarne, tako da celota tvori dejansko velik koncem. Gugenbaum? če sem tudi tega izrinil? Ne, veste, to pa ni bilo potrebno. Veste, rad sem zahajal v njegovo vilo, o vsaki reči sem se pogovoril z njim, in veste, naposled sem poročil njegovo hčerko. Tako vidite, če se prav vzame, ni bilo potrebno, da bi izrinil še starega gospoda. Stanuje pri nas in se je postaral kakor zemlja. Dejansko storim vse zanj. Seveda je meni in moji ženi vse zapisal. Ona nima smisla za to — veste, je tako skromna in zgolj za gospodinjstvo — in tako z vsem razpolagam sam. če dobi stari gospod kakšne denarje, seveda vse pripada nam skupno. Saj siromak ne bo več dolgo zemlje tlačil, sleherni dan opažam, kako se mu slabša. Vprašate, če se bo moj s;n posveti] trgovini? Verjemite, jaz bi to rad videl, toda zdi se mi, da ne nagiba k temu, preveč je po materi, ali pa je morda šolanje temu krivo. Ne verjamem, da bi univerza zbudila talente za trgovino — kaj pa vi praviti? * Etafctrtfikactja Sta« tn okoh- gklh vasi na Kočevskem napreduje. Pravkar ao delavci zaposleni pri dograditvi transformatorja, ki bo stal ob cesti Stara cerkev — Slovenska vas. Tudi električna napeljava po hišah je skoraj že gotova Ako bodo monterji pohiteli z deiorrif je upati, da bo za božič že zasvetila elektrika v Stari cerkvi. Ob tej priliki omenjamo, da je občinski odbor za občino Ko-čevje-okoiica sklenil na občinske stroške izvršiti montažo električne napeljave v stanovanju šefa železniške postaje v Stari cerkvi. Splošna želja prebivalstva je, da bi tudi uradni prostori na žel. postaji, kakor tudi čakalnica in prostor pred postajališčem bili oskrbljeni z električno lučjo. Apeliramo na uvidevnost železniške direkcije v Ljubljani, ki naj pravočasno ukrene vse potrebno, da bo želji prebivalstva ugodeno. — Vodnikova družba v Stari cerkvi zaznamuje letos razveseljiv porast Od 3 naročnikov, kolikor jih je bjio vsa prejšnja leta, sta letos odpadla dva, tako da je med starimi naročniki samo še eden. Prijavljenih pa je na novo 10 naročnikov, kar je za težke gospodarske razmere, v katerih žive kočevski Slovenci, večinoma delavci, vsekakor lep napredek. * Nezgoda motornega vlaka pri Mostar- ju. Pri železniški postaji Vojno blizu Mo-starja je imel motorni vlak svojo prvo nezgodo na tej progi. Nekaj se je pokvarilo pri motorju in vlak je komaj dosegel mostarsko postajo. Tam so motor popravljali, potniki pa so morali čakati vso noč in so potem z navadnim vlakom nadaljevali vožnjo v Dubrovnik. * Spor pri popravljanju cerkve v Koprivnici. Pr: potresu letos spomladi je bila poškodovana tudi frančiškanska cerkev v Koprivnici. Porušil se je obok glavne ladje, zidovje in stolp pa so razpokali. Samostanska uprava je takoj razpisala dela za popravilo ter se najprej obrnila na domače podjetnike. Od enega je dobila načrt in pregled stroškov. Proračun pa se je zdel samostansk-' upravi prev'sok in delo je bilo poverjeno nekemu podjetniku iz Nove Gradiške. Pred dnevi, ko so bila popravila v polnem teku. pa je prišla komisija občinskega gradbenega urada ter označila delo za nestrokovnjaško ter odredila, da se mora takoj ustaviti. Proti samostanski upravi m podietn:ku iz Nove Gradiške ,ie javno nastopil tudi domači podjetnik, čigar načrt je bil zaradi previsokesra orora-čuna odklonjen. Proti odredbi .gradbfmesra urada se je samostanska uprava pritožila in zdaj se vsa Koprivnica zelo zanima za zamotan snor, k: je nastal pri popravljanju cerkve. * Žrtve podivjanosti na Stojdragi. V Kravjaku pri Stojdragi, koder prebivajo znani potomci uskokov, je posestnik Dra-gutin Rapljenovič napadel z lovsko puško soseda Petra Klisuriča ter njegovo ženo Maro in Janka Klisuriča. ker so se po-služili poti, na kateri ima Janko Klisurič služnostno pravico. Rapljenovič jih je pozval, naj se odstranijo in naj ne vozijo po poti, ki vodi čez njegovo zemljo. Ker se niso zmenili za njegov poziv, je Rapljenovič začel streljati. Zadet v prsi se je zgrudil Janko Klisurič Mara je dobila strel v levo nogo in je izkrvavela. Peter Klisurič pa se je pognal proti Raplieno-viču. Ta je pograbil cepin in je udaril Klisuriča trikrat po glavi Ko je Klisurič padel, ga je Rapljenovič še udaril po levici in mu jo zlomil. Mara je mrtva. .Tanko in Peter pa se borita s smrtjo. I? Lhihtiane u— V prihodnjih dneh bo obletnica našega osvobojenja in zedinjenja. Letos, ko praznujemo 20 obletnico tega za naš narod tako pomembnega dogodka, bo cela vrsta jubilejnih proslav in prva prireditev v okviru teh proslav bo svečani koncert Glasbene Matice ljubljanske v veliki union-ski dvorani dne 7. nov. Na tem slavnostnem koncertu bo krstna izvedba škerjan-čeve kantate za soli, zbor in orkester »Zedinjenje«, ki je napisana na podlagi 2 Gradnikovih sonetov iz njegove pesniške zbirke »De profundis«. škerjančevo delo je za našo glasbeno literaturo velepo-membno, izvedbo bo skrbno pripravil ravnatelj Polič in bo de'o imelo tudi prav gotovo velik uspeh. Sodelujejo 4 solisti: Hey-balova, Kogejeva, Banovec, Betetto, dalje pevski zbor Glasbene Matice ln simfonični orkester Ljubljanske filharmonije. Prodaja vstopnic bo od petka dalje 28. t. m. v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo, da bo koncert v veliki unionski dvorani. u— Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane, osobito mlajše, na današnji konverzacijski večer s čajem, ki mu bosta prisos vovala tudi gda. P. G. H. in R. H. Pearson. Id sta bila poslana v Jugoslavijo od British Ccuncila, da proučujeta mladinske organizacije. u— Jadranski dan. Od 31. oktobra 1918, ko je prvič po dolgih stoletjih zaplapolala na naših vojnih ladjah jugoslovenska narodna zastava, obhaja Jadranska straža vsko leto ta dan kot praznik morja. Dan 31. oktobra proslavlja tudi naša vojna mornarica svojo slavo. Letos ob 201etnici osvobojenja našega jadranskega morja bo proslavila ljubljanska Jadranska straža s sodelovanjem vseh treh krajevnih odborov (mesto, železnica in univerza) »jadranski dan« 31. oktobra ob % 19 v dvorani trgovskega doma posebno svečano. u— JNAD «Jugoslavija«. Pri včerajšnji objavi novega odbora se je zgodila pomota. Za zapisnikarja je bila izvoljena Simona Kocmurjeva, medtem ko je mesto knjižničarke prevzela Tatjana Mravljako-va. Seja odbora (tudi načelnik sekcij) bo v četrtek 27. L m. ob 20. n— Dobitnik »Braniborovega« srečolo-va — mala deklica — ki je zadela oljnato sliko Avguste šantelj »Zajčki«, se naproša da javi svoj naslov v prostorih društva v »Branibor«, Tyrševa l.a./IV, ker bi nek ljubitelj rad odkupil sliko. u— SiFet mezdno gibanje tekstilcev. Pred nekaj dnevi so se pričela pogajanja med strokovnimi organizacijami tekstilnega delavstva in predstavniki tekstilne indus' rije za nekatere spremembe kolektivne pogodbe. Delavci zahtevajo majhno povišanje mezde in izboljšanje nekaterih splošnih socialnih določil, posebej pa gre še za ureditev mezdnih odnosov strojnikov in kurjačev. Včeraj dopoldne se jena banski upravi vršila razprava, ki so se je udeležili zastopniki vseh strokovnih zvez ter Združenja strojnikov in kurjačev na eni, pa zastopnikov Zveze industrijcev in Združenja teks'ilcev na drugi. V imenu Delavske zbornice je posredoval tajnik Stanko. Vsa znamenja kažejo, da bodo delodajalci ugodili željam delavstva Danes nepreklicno zadnjikrat prekrasni film HARRY BAUR in I. MOŽUHIN Pomorska bitka, potopitev podmornice, reševanje posadke, senzacija — ljubezen . . . | Ta film naj si danes vsak ogleda! Tel. 22-21 KINO UNION. Ob 16., 19. in 21. uri! I NIČE VO u— Pedagoško društvo je v ponedeljek zvečer pričelo z rednimi mesečnimi predavanji. Kot prvega predavatelja je društvo povabilo zagrebškega univ. profesorja Vuka Pavloviča, ki je znan pedagog. Dr. Pavlovič se je povabilu odzval, saj so mu Ljubljana in Ljubljančani zelo pri srcu. Povedal je, da je že prej prihajal v Ljubljano na oddih. Snov predavanja je bila: »Vzgojiteljevo carstvo«. Tudi to carstvo je danes močno Ogroženo, že 15 let se opaža močna tendenca, politiziranje vseh življenjskih področij. Politikom je uspelo pridobi i zase celo teoretike kulturnih poprišč. In tako danes marsikje celo vzgojitelji oznanjujejo nauk, da je treba človeško dušo podržaviti. Carstvo vzgoje hočejo podvreči carstvu politike. Ker pa cilji in sredstva politike niso isti kakor cilji in sreds va vzgoje, mora vzgoja nujno izgubi'i na svoiem bistvu. Vzgoja hoče ostvariti specifične ljudske vrednote, poglobiti duha in um, njen cilj je izoblikovanje človeka kot kulturnega bitja. Politika pa ima povsem drugačen smoter, v njej vlada nadrejenost in podrejenost. Ta odnos med vzgojiteljem m gojencem je povsm drugačen, ni osnovan na moči. temveč na simpatiji, na ljubezni. Politikovo carstvo je omejeno v sebi samem, se razteza le na pripadnike neke stranke ali politične organizacije, vzgoji-teljevo carstvo pa hoče objeti vse človeštvo. Njegovo carstvo je nevidno, nahaja se v srcih, svoj izraz pa dobi v spoš o-vanju človeškosti v človeku. Ker je predavanje lahko trajalo le do zatemnitve, je pre davatelj pehitel z njim, vendar je kljub temu podal marsikatero lepo misel o vzgoji, "o kateri se danes toliko govori in ki je kljub temu v marsikaterem pogledu ogrožena. u_ o moderni negi k0že. V sprejemnem salenu drogerije Adrije v šelenbur-govi ulici se že več dni zbira damski svet. Dame sprejema elegantna, kultivirana miss Lund. zastopnica znamenitega podjetja Elisabeth Arden iz Nevv Yorka. ki daje brezplačne konzultacije o negi kože. obenem pa '.udi navodila, kako se je treba znati lenotičiti in pudrati, da je vse v skladu z modo. Da. tudi lepotičenje r.-o-ra hnrmcnirati z modo in baš podje je Elisrabetbe Arden je v tem pogledu odločilno. Vsako leto pošlje namreč podjetje svoje zastopnice k modnim diktatorjem v Pariz in še preden naš damski svet vč, kakšna barva bo letos prevladovala, je ta skrivnost že zaupana podje ju Arden. ki takoj nato pripravi kozmetične preparate, (reuge in dr.) da tako rekoč odgovarjajo duhu časa in — modi. Lahko Vam zaupamo, cenjene dame. da bodo letos prevladovali modri in vijoličasti 'oni in njih odtenki na plesu, pri družabnih prireditvah, v kavarnah in drugod in prav tem barvani so prilagojena vsa lepotilna sredstva, žolta barva rougea, ki je dozdaj vladala v modnem svetu ne pride več v poštev. Letošnja deviza je: nežni toni v stilu z modo, bela. rožna: a polt. nazaj k ženskosti! če bi naše dame rade vedele nekoliko več o teh skrivnosih. naj pose-tijo drogerijo Adrijo. z veseljem bodo sprejete in zadovoljne bodo odhajale. u— Jugoslovenska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, priredi v četrtek, 27. t. m. ob 20. uri v magistratni dvorani sestanek. Na sporedu je predavanje ge. Pavle HočeVarjeve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Eemčeve o vttsih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti. Vabljeni vsi. Vstop prost. u — Zveza gospodinj sporoča svojim članom, da bo ogled razstave v Jakopičevem paviljonu v četrtek 27. t. m. ob 15. Vstopnina je znižana! u_ v oleviru rednih predavanj ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice bo v sredo dne 26. oktobra 1.1. poljudno obravnaval temo: Kroženje snovi v prirodi s posebnim ozirom na smotrno prehrano sadnih dreves in povrtmne gospod kmetijski svetnik ing. Sergej Gorjup. Začetek ob 19. (7 uri zvečer) v kemični dvorani na I. drž. realni gimnaziji (realki) v Vegovi ulici, dohod preko dvorišča v južnozapad-nem traktu. Vstop prost. u— Belozelene sveče z napisom »Za mestne reveže«, ki bodo o Vseh svetih na grobovih pričale, da ste se odkupili prevelikega razkošja in hočete svoje rajne počastiti z dobrimi deli v prid mestnim revežem, že lahko dobite v skladišču akcijskega odbora Vrhovnega socialnega sveta mesta Ljubljane na Krekovem trgu v Ma-hrovi hiši, pritličje desno v prostorih nekdanje Slovenske banke. Množic? belozele-nih sveč na grobovih naj pokažejo, da srca vseh Ljubljančanov plamte v ljubezni do bližnjega! u— Preimenovanje ulic v Ljubljani. Prejeli smo: Ze dve leti sta minili, odkar je bila Ljubljana povečana s priključitvijo okolice. Skrajni čas je, da se urede vsaj glavna vprašanja poedinih mestnih delov, predvsem pa preimenovanje ulic. V tem času bi v naprednih deželah izvršili to delo že zdavnaj, mi pa čakamo mesece m leta, da bi se v tem oziru napravil red, — zaman. Kljub temu, da ima mestna občina mniimalne izdatke za nabavo pouličnih tabel, ker mora vsak hišni posestnik plačati svojo tablico in je mestni odbor ze pomladi sprejel nova imena ulic in so bua v ta namen zagotovljena sredstva, se vleče to nujno in aktualno vprašanje kakor megla. V družabnem kakor v trgovskem občevanju in poslovanju povzročajo stara imena in številke neprijetne občutne^ zamude, kj ovirajd normalno delo. Nič čudnega. ako celo mestni uslužbenec išče stranke odnosno ulico in hišno številko po cele ure. Koliko nepotrebnega tavanja in iskanja je treba tujcu, preden dospe na kraj. kamor je namenjen! Nujna potreba sili. da mestno upraviteljstvo uredi to zadevo v najkrajšem času. u— Lastniki javnih lokalov, trgovci in obrtniki, restavraterji in gostilničarji -er kavarnarji in sploh vsi dobrodušni 'judje. ki imajo javne lokale, so naprošeni, naj županov razglas o vsesvetskih odkupninah nalepijo na izložbena okna ali izobesijo na vidnem prostoru, da bodo poleg vseh Ljubljančanov tudi tujci poučeni o veliki dobrodelni akciji ljubljansk:h občanov. Pokažimo vsemu svetu, da smo tudi v Ljubljani do skrajnosti požrtvovalni za zimsko pomoč revnim! Poročila sta se g. Bogo Stary in gdč. Lida Zitterschlager. u— To pa ni bil »jurček«, temveč pravi — Jur. Te dni je našel šofer g. Vinko Trampuž iz Rožne doline v gozdu za Rožnikom orjaško gobo (užitni goban ali ju*» ček), ki je tehtala 1 kg in 27 dkg. Vsa goba je b la v klobuku in korenu popolnoma zdrava in jedra. u— Se o Krošnjarju z zlatnino. Včeraj smo poročali o aretaciji bosanskega kroš-njarja Nikola Kurevije, pri katerem je policija zaplenila celo zalogo zlatnine. Vsega skupaj je bilo kakšnih 100 kosov., med njimi verižice, prstani, uhani, stari zlatniki itd. Mnogo predmetov je kroš-njar najbrž sam pokvečil, da zabriše sied za seboj. Z mnogih prstanov so pobrani dragi kamni. Bilo je tudi mnogo poročnih prstanov, med njimi lep pleten obroček v enem pa je na notranji strani vgra-virana puščica. Eden izmed zlatih prstanov ima na zunanji strani gasilski em-blen in na modrem .zlatem in rdečem polju črke FCD. Krošnjarja so aretirali, ko je v neki rafineriji dragih kovin ponujal svoje blago naprodaj. A ker se je lastniku zdel sumljiv, je opozoril nanj policijo. Mož je imel pri sebi tudi blizu 11.000 din. Ko so mu zlatnino zaplenili, se je začel izgovarjati, da jo je nabral po deželi, kjer je prodajal manufakturo tudi za ure. verižice, uhane in pa zlat in srebrn denar. Policija je uvedla podr-rono preiskavo. Iz CePa e— Zatemnitev Celja. Vaja v zatemnitvi na vsem območju mestne občine celjske se je pričela v ponedeljek ob 19. in je traiala vso noč do 6. zjutraj. V ponedeljek točno ob 19. je ugasnila vsa javna razsvetljava. Vrata in okna javnih lokalov, hišna vrata, veže in stanovanjska okna so lastniki zakrili in zatemnili. V hipu je bilo mesto v popolni temi. V redkih primerih niso ljudje poskrbeli za dovolj temeljito zatemnitev. Celjska postaja pa sploh Bi zasenčila močnih svetilk, kar bi bilo lahko izvedljivo, ne da bil zaradi tega trpel promet, saj spadajo železniške postaje v primeiu leta"skih napadov med najbolj eksponirane točke. Vozila so vozila z zastrtimi žarometi. Opazilo se je, da je bila zatemnitev dvorišč nezadostna. Nekateri, ki se niso točno ravnali po predpisih za zatemnitev, bodo ovadeni. V območju mestne občine sta vso noč opravljala službo na cestah in ulicah policija in orožništvo, pomnožena s pomožno policijo, tako da sta bila vsakemu policijskemu stražniku ali orožniku dodeljena po dva civilista. To službo je opravljalo v celoti okrog 120 oseb. Prebivalstvo je pokazalo dobro disciplino. Noč je potekla izredno mirno. e_ jz poštne službe. Poštna zvanični- ka gg. Jakob Cokan in Mihael Trampuš v Celju sta odlikovana s srebrno kolajno za vestno službovanje. Poštna manipu-lantka gdč. Apolonija žagarjeva je premeščena iz Gornjega grada v Celje. e_ iz Legije Kor°ških b°reev. V Slovenskih Konjicah bo v nedeljo ob 9. v telovadnici deške šole ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije. Odbor poziva vse, ki so se udeležili borb na naši severni meji. da se zbora polnoštevilno udeleže. Navzoč bo zastopnik glavnega odbora, ki bo poročal o ciljih in namenih legije. e_ Na družinski strelski tekmi, ki jo je priredila agilna Strelska družina v Celju v nedeljo na strelišču v Pečovniku, so dosegli člani celjske strelske družine naslednje rezultate: Sološna tarča (15 strelov na 200 m in sicer po 5 strelov leže, kleče in stoje!: 1. Fric Blumer 105 točk; 2 Oton .Tosek 93; 3. Avgust Keblič 90. Družinska tarča (15 strelov na 200 m m sicer po 5 strelov leže, kleče in stoje): 1. Fric Blumer 102: 2. poročnik Jakob Tkalčec 98; 3. Josip Aman 97; 4 Oton Jo-sek 93; 5. Avgust Keblič 93. Malokalibr-ska tarča (10 strelov na 50 m leže): 1. Fric Blumer 89; 2. Janko Wagner 89; 3 Karel Dvoršak 87; 4. Ivan Zornik 87; 5. poročnik Jakob Tkalčec 86. Mladinska tarča (10 strelov na 200 m leže): 1 Vladimir Krulc 52: 2. Zvonimir Krulc 48; 3. Anton čepin 45 točk. Navedeni strelci so prejeli diplome in nagrade. Tekmo, ki je trajala od 8.30 do 16., je vodil predsednik celjske strelske družine g. Janko Wagner. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik celjskega strelskega okrožja podpolkovnik g. Krasnik. e_ Cankarjevo »Lepo Vido« so vpri- zorili dijaki mariborske klasične gimnazije, člani FS, v soboto zvečer v celjskem gledališču v počastitev 201etnice smrti Ivana Cankarja. Igra je bila dobro naštu-d i rana in zadovoljivo podana Igralci so bili deležni zasluženega odobravanja. Gledališče je bilo le srednje obiskano. Med gledalci je prevladovalo dijaštvo. e— Zaklati ga je hotel. V ponedeljek okrog 18. se je pojavil v Pečovniku pri Celju, kjer regulirajo Savinjo, 32-letni brezposelni delavec Jakob Z. iz Pečovnika. Vdrl je v barako, kjer se je takrat mudil delovodja Franc L. iz Zavodne. Delavec je izvlekel nož in navalil na delovodjo. Drugi delavci pa so napadalca pravočasno prijeli in ga pozneje izročili policiji. Jakob Z. je bil zaradi pretepa in telesne poškodbe že večkrat kaznovan ter je znan kot nasilnež. Včeraj dopoldne je pri zaslišanju na policiji izjavil, da bo zaklal delovodjo, češ da je delovodja kriv, da Z. v času, ko je bil zaposlen pri regulaciji Savinje, ni dosegel povišanja mezde. Jakoba Z. so izročili okrožnemu sodišču. e— Zgodaj je začel. Celjska policija je zaradi prevare v ponedeljek aretirala 18 letnega brezposelnega brivskega vajenca Karla N. iz Celja. Fant je poslal pred kratkim nekemu celjskemu trgovcu pismo, ki ga je sestavil tako, kakor da piše fantov oče, ki naroča neke knjige za sina, ki je dijak. Trgovec je poslal fantu naročene knjige, fant pa je knjige prodal nekaterim dijakom. Karel N. je stopil tudi kot »filatelist« v stik z nekim moškim v Budimpešti in mu ponudil zbirko znamk. Omenjeni moški mu je poslal iz Budimpešte na račun 2.000 din, a je potem zaman čakal na znamke odnosno na povračilo nakazane vsote. Karla N. so Izročili okrožnemu sodišču. Iz Maribora a— Maribor vso noč v popolni temi- "V noči na torek smo imeli v Mariboru pt"«o ponočno vajo v obrambi pred letalskimi na padi. V splošnem je pokazalo mariborsko in okoliško prebivalstvo ob tej prvi zatemnitvi Maribora, ki je trajala vso noč, mnogo priznanja vredne uvidevnosti in discipliniranosti, predvsem lastniki javnih lokalov in kavarn. Mariborsko in okoliško prebivalstvo je s svojim prizadevnim, resnim sodelovanjem v glavnem upoštevalo r2« 230 — 240, »5« 210 — 220;; >6« 190 — 200; >7« 160 — 170; »8« 110 — 115 Otrobi: baški 93 - 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 292.50. BOMBA2 + Liverpool, 24. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.84 (prejšnji dan 4.87), za dec. 4.82 (4.86), za maj 4.80 (4.82). New York, 24. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.41 (8.47), za maj 8.24 (8.28). 0&V4* CENENI LUKSUZNI sptjejemnik 5-CEVN1 SUPER Din 41S0-- Poide Zavrl v novomeških zaporih Počasi se je omehčal in začel pripovedovati Novo mesto, 25. oktobra Snoči so pripeljali v novomeške sodne zapore Poldeta Zavrla, ki so ga aretirali v Vinjem vrhu. Izpočetka močno zakrknjeni fant ni hotel ničesar izpovedati o greh h, ki jih je izvršil v zadnjih štirih mesecih, odkar je pobegnil iz mariborske jetnišnice. Polagoma pa se je omehčal in povedal kako se je tisto noč po begu privlekel iz Maribora do Konjic, kjer ima starega prijatelja. Tam so mu šli na roko in so mu preskrbeli c;vilno obleko, kazensko obleko pa je svečano zavrgel. Mladega. zdravega fanta je vabila svoboda. »Vse bi dal, da se rešim za vselej prokle-tih križev na oknih«, je pravil takrat v Konjicah. Zakaj je bil Zavrl zaprt v Mariboru? Ker je bil izvršil razbojniški napad na neko župn šče. S pajdašem sta navalila sredi noči na staro farovško kuharico in jo pobila na tla. Nato sta nabrala okrog 20 tisoč dinarjev. Obsojen je bil nato na 7 let robije. Tri leta je odsedel, 2 leti so mu odpustili ob priliki zadnje amnestije, gost mariborskega sodišča bi torej moral biti še polni dve leti. Kakor pri mnogih drugih zločincih, se -je tudi pri Poldetu izkazalo, da je nekaj vzrokov nagiba h kriminalu treba iskati v družinskih zadevah. V druž:ni ni bilo skladnosti, oče in mati sta se ločila, Polde pa se je, prepuščen samemu sebi, tolkel skozi življenje. Kot svetokriški domačin se je udinjal za nekaj časa tudi pri peku šketu na Klancu. Zdaj. ko je bil na svobodi in brez beliča, pa je vlomil tudi pri pekovih. Odnesel je razno blago in odtrgal tudi blagajno s tisoč dinarji. Knko je Polde zašel v kriminal, Polde je začel krasti že kot mlad fant. Njegov kazenski list kaže. kako je vedno bolj lezel v kriminal. Najprej je začel z majhnimi tatvinami. Za prvi greh je odsedel 8 dni. nato so ga zašili za deset dni. Ker se nikakor ni odvadil tatvin, je odsedel štiri mesece, odtlej pa je čim dalje bolj lezel na kriva pota in njegov kazenski lise se je stalno poln!l. že pred obsodbo na 7 let se je ukvarjal tudi 9 tihotapstvom. Nekaj denarja so mu dolgovali njegovi kompanjoni še iz prejšnjih let. Kot begun je zdaj Polde potrkal na vrata nekega svojega prijatelja v radeških hribih, ki mu je dolgoval okrog dva tisoč dinarjev. Polde je dobil pri prijatelju nekaj dni zavetja in medtem mu je gospodar tudi vrnil na račun dolga 1200 dinarjev. Nekaj manjših zneskov je pobral Polde tudi pri ostalih svojih dolžnikih, ki so mu dolgovali za saharin in druge tihotapske predmete, nekaj pa tudi za razno robo, ki jo je pokradel in svojim znancem prodal, denarja pa še ni kasiral. V Novem mestu je začel preiskovalni sodnik Poldeta, ki mu je zdaj šele 26 let, takoj zasliševati. Oblastva menijo, da ima Polde na vesti ona dva drzna vloma, ki sta bila nedavno izvršena v novomeško bolnišneo in v po«V>pje sreskega načel-stva. Kar se tiče plena, Savrl ni izbirčen. Ce je nanesla prilika in se je že znašel v hiši, je odnesel kar mu je le prišlo pod roko. V vasi Drnovcu se je splazil v hišo nekega kmeta, ki stanuje bolj na samem. Tu je odnesel dve obleki, par čevljev, perilo in nekaj denarja. Ko se je že poslavljal, je ugledal v kotu vrečo posušenih gob. »Tudi to mi bo prišlo še prav«, se je odločil Polde in že zavihtel vrečo na rame. Nato je krenil v Mirnsko dolino, kjer je srečal nekega kupovalca suhih gob. »Salament, imam srečo«, se je odkašljal Polde, ko se mu je ponudil kupec, ki bi ga drugače moral še iskati. Brž sta sklenila kupčijo. Gob je bilo 6 kilogramov po 18 dinarjev. Veselo jo je mahnil Polde naprej po dolini. In Mirnska dolina si bo letošnji Poldetov obisk temeljito zapomnila. Saj je izvrš'l tam še več drugih vlomov in tatvin. Kakor se je Polde izpočetka branil aretacije in je skušal podkupiti kmete, da ga izpuste, tako je zdaj vdano prišel z orožni-ško eskorto v Novo mesto. A preiskovalnemu sodniku bo treba gotovo precej potrpežljivosti in spretnosti, da bo pojasnil Poldetovo pisano življenje v zadnjih mesecih. Kljub dokazom, da sta rokovnja-čila z Jožetom Anžurjem. taji Polde vse to. Preklical je tudi prvotne izjave in pravi, da Jožeta ne pozna, poznanstvo ima le z Anžurjevim Tonetom, s katerim sta bila skupaj v mariborskih zaporih. Zborovanje notranjskega učiteljstva Rakek. 24. oktobra Učiteljstvo logaškega sreza je zborovalo v soboto na Rakeku v prisotnosti 54 tovarišev in tovarišic, kar znaša 60% vseh včlanjenih in 50% vsega učiteljstva v srezu. Večje udeležbe zaradi terenskih prilik skoraj ni mogoče doseči. Nevčlanjenega učiteljstva pa je v našem srezu k sreči zelo malo. Predsednik je predvsem pozdravil sreskega načelnika g. Malešiča, ki redno obiskuje uč;teljska zborovanja in novega šolskega nadzornika tov. Mikuža Matijo, ki je bil premeščen v logaški srez iz Lendave. Ob tej priliki se je tudi zahvalil dosedanjemu nadzorniku štravsu za vso tovariško pomoč, ki jo je nudil učiteljstvu, med katerim je bil zelo priljubljen zaradi njegovega pravičnega in dobrohotnega vršenja svoje službe. Izrekel je tudi željo, da bi dobilo učiteljstvo v njegovemu nasledniku enakovrednega nadzornika. Znani pedagoški delavec Dougan je nato predaval o kompleksnem pouku, ki naj objame postopno po razredih najprej dom, nato vas, srez in banovino, Jugoslavijo in svet. Državljanstvo in ostale višje panoge naj bi se še utrdile v višjih dveh razredih. Potrebnih je torej šest osnovnih razredov, zato naj bi b:la sedanja delitev na nižjo m višjo ljudsko šolo samo upravnega značaja Z veseljem je vzelo učiteljstvo na znanje njegovo izjavo, da so si v ožjem krogu te razdelili posamezne razrede zaradi podrobnejše obdelave Douganovega-Vrančevega učnega načrta in da bo to delo kmalu objavljeno, tako da bo načrt vsakemu učitelju lažje izvedljiv pri pouku. Potem bodo poskrbeli tudi za nižje organizirane šole, kjer je pouk posebno otež-kočen. Po tajnikovem pozivni k aktivnejšemu sodelovanju v organizaciji se je sklenilo poslati 100 din neki revni učiteljski družini, ki prosi pomoči. "G. štravs je nato podal poročilo o učiteljskih gospodarskih organizacijah kjer je opazil napako, da ptttdjptvo hiti k novi zgtmisB, tele,- ni izpeljalo in tako delo ni nikdar dovršeno. Z veseljem je nato poslušalo učiteljstvo poročilo tov. šušteršiča o banovinski skupščini, toliko bolj pa se je zgražalo po poročilih tov. Hrastn ka o slavni skupščini v Zagrebu nad nasiljem manjšine, ki je na naše pošteno ime pritisnila pečat sramote. Med slučajnostmi so bili sprejeti še trije zanimivi sklepi: v maju naj se po'zkuša izvesti pevski mladinski praznik Notranjske s sodelovanjem šolskih mladinskih zbo rov in da se poizkusi sestaviti uč teljski orkester. Tudi resolucija, naj osrednja organizacija posreduje za zvišanje prejemkov. ker učiteljstvo z dosedanjo plačo prav v tem obmejnem srezu skoraj ne more ve5 izhajati, gotovo ne bo naletela na zaprta ušesa, saj smo že sredi volilne borbe! Več žlahtnega kostanja na Dolenjsko! Novo mesto, 25. oktobra Med mnogim' važnimi jesenskimi sadeži je tudi kostanj, na katerem je Dolenjska precej bogata, in ki vsako leto več ali manj obrodi. Tudi kostanj je za dolenjskega kmeta pomemben vir dohodkov. Zato bi morali naši gospodarji paziti na to. da bi gojili kostanj boljše, lepše in okusnejše vrste. Res je, da naši kmetje prinesejo na prodaj velike množine kostanja, ki pa je v splošnem le manj vredno blago. Temu bi se dalo od pomoči s precepljenjem kostanjevih dreves s dep'či laškega kostanja, maronija. V krajih, kjer se je vršilo sistematično cepljenje domačega kostanja, so se pokazali krasni uspehi. Te vrste kostanj se lažje in dražje proda. Zaradi tega je treba priporočati vsem lastnikom kostanjevih dreves, ki jih je v novomeškem okraju zelo mnogo, da upoštevajo to in se prično zanimati za precepljevanje kostanjev. Oblasti, zlasti pa kmetijski strokovnjaki, bo* do šli radevolje vsem na roko. priporočljivo pa bi bilo, da bi se za to zavzelo tudi naše učiteljstvo ter pomagalo pri dehi » J^JetalL rmAmko Kanton v japonski posesti Pogled na kantonsko pristanišče, kjer so se nepričakovano izkrcali japonski vojaški oddelki in zavzeli mesto Dva nova meseca za Jupiter Kaj je odkril teleskop zvezdarne na Mountu Wilsonu Z velikim presenečenjem so ugotovili z egromnim teleskopom zvezdarne na Mountu VVilsonu, da si je planet Jupiter »ujel« dva nova meseca. V tekmovanju zvezdnih sil pazijo moč-j»e tn mogočne zvezde ljubosumno na to, da jim nobena druga ne odvzame plena. Velesila našega sestava je sonce, katerega moč sega še daleč preko največjih planetov. Vse manjše in nestalne zvezde privlačuje na?e in jim uničujfe v peklu svojih žarečih plinov. Samo Jupiter, ki je tri sto krat težji Od naše zemlje, si lahko privošči, da odnese soncu kakšno nebesno telo. To nam dokazuje tudi odkritje na Mountu \Vilso-nu. Dočim so doslej menili, da ima Jupiter devet mesecev, so jih sedaj ugotovili enajst. Oba nova. meseca sta morala priti šele v zadnjem času v omrežje njegove težnostne sile. Kar je mogoče Jupitru, zakaj bi ne bilo mogoče tudi zemlji? Zakaj si ni ulovila nebesnega postopača Hermesa, ki je pred kakšnim letom dni zašel v njeno območje? A čeprav bi bilo za ljudi zelo zanimivo, re bi na nočnem nebu namesto nega me-i&ca imelii nenadno dva. smo lahko zadovoljni, da do tega ni prišlo. Takšna stvar bi se utegnila za človeštvo namreč kaj slabo izteči. Razmerje v sili zvezd ni vedno tako izenačeno, da bi moglo priti samo do novega trabanta za našo premič-nic-o. Zgoditi bi se utegmlo, da bi Hermes treščil na zemljo! Znanstveniki so si o tej stvari že mnogo belili glave in so prišli do zaključka, da zemlja ne more priti do novega spremljevalca, ker ji sonce tega ne dopušča. Njegova vse silne j Sa privlačna sila preprečuje nebesnim telesom, ki letijo v območje zemeljske krogle, da bi končali svojo pot na njeni površini. Vleče jih dalje. Po eni strani je škoda, ker tako re dobimo dveh ali več mesecev, po drugi strani je to pravi blagoslov za človeštvo, kajti ne vemo, kaki bj se moglo to končati. Sicer pa vseh dri še ni konec. Za prihodnje leto pričakuje znanost, da se bo Hermes spet približal naši zemlji. Morda do-živimo tedaj kakšno senzacijo... Izginulo letalo na ledniku Nemško potniško letalo na progi Frank-furt—Milan, ki je izginilo pred kakšnimi štirinajstimi dnevi na poletu, so zdaj odkrili na ledniku v Graubiindenu. Poslali so tja reševalno odpravo. Dva vlaka sta trčila . i. »jim^I »./K;!■>.'"»". s.'■"■'■ m Pri francoski postaji Remilly, med Forbachom in Metzom sta trčila dva vlaka Človeških žrtev ni bilo izetevi stoletnici kritikov Včeraj je prešlo sto let, od kar se je rodil Georges Bizet, slavni komponist opere »Carmen«. V glasbeni zgodovini je, kakor v zgodovini sploli, marsikakšen dogodek, ki ga danes ne moremo več razumeti. Sen spadajo n. pr. začetni neuspehi Rossinijevega »Seviljskega brivca«, Verdijeve »Travia-te«, VVagnerjevih »Mojstrov pevcev« in zlasti še fiasko premiere opere »Carmen« 3. marca 1875. v Parizu. Delo, ki je Bize-tu zagotovilo neumrljivo ime v zgodovini glasbene umetnosti, je pomenilo zanj najtežji poraz njegovega življenja. Ves potlačen je pri prvi predstavi zbežal v ravna-teljevo sobo, kjer so ga nekateri prijatelji zaman skušali opogumiti. V svoje delo je izgubil vse zaupanje. Kritike so bile z majhnimi izjemami uničujoče. sCarmen je nevzgojena kreatura, divja žival, zoprna vloga«, tako si lahko bral v teh kritikah. »Glasba je temna, učena, bolj simfonična nego dramatična. Bizet se je hotel po vsej priliki združiti s tistimi, ki se imenujejo apostole bodoče muzike, in prelomiti z vsem, kar smo smatrali doslej za. tradicionalni okus«. »Bi-zetov sistem more izdelovati Sc-mo zmešana de'a-;, je trdil z vso resnostjo Paul de Saint-Victor v »Moniteuru«. Prav počasi, šele pri peti izvedbi je postalo zanimanje občinstva večje. Toda popolnoma pogrošnega mnenja o tej operi kritika in publika nista bili spremenili, občinstvo je prihs.j8.1o k predvajanju ne zavoljo glasbe, temveč zato, da bi si ogle-da"o »nemoralno tvorbo«. Bizetova nenadna smrt, ki je zbudila neslutene simpatije za nadarjenega skladatelja, bi lahko pripomogla .»Carmen« k pravemu uspehu, toda Komična opera, kjer se je delo predvajalo, je morala zavoljo finančnih težav svoja vrata zapreti. Pozimi so sicer skušali potem, ko so zavod spet odprli, spraviti delo penovno na reoertoar, a se ni obneslo. Toda baš zato, ker so bili o njem toliko govoriU, je Bizetovo ime, ki je bilo znano prej samo glas- benim krogom, postalo domače tudi širšim krogom ljudstva, nastale so diskusije o njem, ljudje so postali pozorni, čim so brali Bizetovo ime na programu kakšnega koncerta, še pozornejši so postali, ko so zvedeli za uspehe »Carmen« v inostran-stvu in pozneje v francoski provinci. Dunaj je bilo prvo tuje mesto, ki je sprejelo to opero na svoj repertoar, in sicer še v oktobru 1875. Nje uspeh je bil tu čedalje večji, nemara tudi zato, ker jo je bil Bi-zetov prijatelj Guiraud pneobbličil v »veliko opero« z baletnimi vložki in recitativi. V februarju naslednjega leta so »Carmen« predvajali v Bruslju, kjer so jo sprejeli sicer prijazno, toda brez velikega navdušenja.. L. 1878. so imeli pogum, da so jo izvajali tudi v Angersu in Lyonu na Francoskem, uspeh je bil presenetljiv, prav tako v Londonu, kjer so jo peli v italijanščini, v Dublinu in 1. 1879. v New yorku, kjer jo je pel londonski ansambel, med tem ko je druga angleška skupina nastopala ž njo po vsej Kaliforniji. Potem je »Carmen« od leta do leta doživljala čedalje večje uspehe, slavne pevke in pevci so želi ž njo triumfe, po vsem svetu so raznes'i Bizetovo ime — samo Pariz se je še branil, vsaj oficialni glasbeni Pariz, kajti ljudstvo se je bilo med tem že postavilo na drugo stališče. L. 1883. se potem ravnateljstvo Komične opere ni moglo več upirati splošni zahtevi po novi izvedbi, in ta izvedba 24. aprila 1883. je izzvala pravi orkan navdušenja. Pri tem pa ,-e daleč, ni bila tako dobra in živa kakor premierska izvedba osem let prej, ljudje so ceo trdili, da je ravnatelj Komične opere, ki mu »Carmen« osebno ni dišala, napravil vse, da bi delo propadlo. Sledili so hudi napadi na vodstvo Komične opere, tako da je bilo to končno prili-Ijeno vloge dati novim močem. Ta uspeh je prišel sicer prepozno za Bizeta, ki ga je prvotai neuspeh spravil v grob, ni pa bil prepozen za svet, ki mu Je ostala »Carmen« do današnjega dne in mu bo ostala za vedno eno nabolj priljubljenih, opernih del. Ko je propadala Avstrija V istem času, ko so lahko že vsi slutili, da je Avstro-Ogrske konec, v oktobru 1918., ko so se na frontah sto tisoči in v zaledju milijoni od gladu komaj še držali pokonci, je bila na cesarskem dvoru na Dunaju še preobilica vsega, kakor da vojna ni razsajala že štiri leta. V c. in kr. dvomih kleteh je bilo ob koncu oktobra istega leta po uradnem seznamu n. pr. še 56.511 steklenic vina, med temi je bilo 2439 steklenic domačega penečega se vina in 5455 steklenic francoskega šampanjca. V sodih pa je bilo 98.000 1 pijače, in sicer najboljšega vina 36.185 1, konjaka 1262 i, likerja 2150 1 in najfinejšega špirita 600 1. Te številke povedo dovolj. Jedilni list z novicami Razburljivi politični dogodki zadnjih časov so spravili nekoliko pariških res'ora-nov na originalno idejo, ki se je izkazala obenem za zelo dobičkonosno. Vsako uro izdajajo nove jedilne liste, ki imajo na zadn;,i strani natisnjene z nekoliko besedami najnovejše vesti. Na ta način si lahko vsak gost v miru privošči svoj obed, ne da bi se mu bilo bati, da ga bodo dogodki po svetu med tem časom prehiteli. Domislica je tem restoranom privedla toliko novih gostov, da komaj še zmagujejo delo. Tiger oblegal vas Po vesteh iz Batavije v Holandski Indiji je pri Pakanu nič manj nego pet ljudi v treh dneh postalo žrtev tigra. Zver je cele tedne terorizirala vas, da se zvečer in ponoči nihče ni upal več na prosto. Navzlic temu je zaporedoma usmrtila pet ljudi in jih zvlekla globoko v džunglo, kjer so našli samo še njih ostanke. Končno je oddelku domačinov uspelo, da so zvabili zverino v past in jo ubili. 20 tisoč litrov vina na cesti V Sindlingenu pri Frankrurtu ob Menu je s polnimi vinskimi sodi natovorjen avto v meglenem vremenu treščil v cestno svetilko. Zaradi tega se je težišče tovora tako premaknilo, da je šest sodov po 3600 1 padlo na tla in se razbilo. Kakšnih 20.000 1 novega vina se je razlilo. Lebrun šestič ded Prezident Francije g. Albert Lebrun je postal zadnje dni šestič ded. Vest, da se je njegovo potomstvo pomnožilo za novega člana, je francoskega državnika zelo vzradostila. Prezident Lebrun pa ne mora skrbet^ samo za svoje ožje sorodstvo, ampak vrhu tega še za 1600 drugih otrok, katerim je bil v svojstvu državnega predsednika krstni boter. Največja danska sladkorna tvornica zgorela VNaskcvu na otoku Lalandu je zgorela največja danska tovarna sladkorja, ki je veljala tudi za največjo v Evropi sploh Pomanjkanje vode je gasilno delo silno otežkočilo. škoda je tem večja, ker je tovarna pravkar s polno paro predelovala letošnjo letino pese. in znaša več milijonov danskih pron. PRIPOVEDUJEJO. •. ...da Je mlad, ubog moSki te grgkega mesta Larise doživel to, o čemer mnogi sanjajo: stric iz Amerike, o katerem so mislili, da je že davno mrtev, mu je osta-vil devetdeset milijonov dolarjev. ...da ao si pri pariškem telefonskem omrežju omislili posebno informacijsko Službo za naročnike, ki jim daje na željo vsa mogoča navodila in nasvete, na pr. kako odstraniš madeže s svilene obleke ali kako pripraviš majonezo. ...da ima neka družina v Ocailomnier-su na Francoskem priimek »1792« ln da so sinove g. 1792 krstili po mesecih njihovega rojstva, na pr. »Januar 1792«. .... da je bogati Američan Bowman, ki je umrl L 1889, v svoji oporoki določil, da morajo njegovo hišo »do njegovega po-vratka« držati v redu in da od tedaj v tej hiši gospodinjijo tako, kakor da bi se moral res vsak trenutek vrniti. ... da je kokoš nekega farmarja iz Mas-sachusettssa izlegla četverooglato jajce. ...da je na Kitajskem 40.000 ljudi, ki se smatrajo za neposredne Konfucijeve po tomce — Konfucij pa je živel v 5. stoletju pred našim štetjem. ... da je letošnje poletje strela med nevihto v francoskem kraju Lapleauju treščila v čredo ovac in ubila vse črne ovce, bele pa so ostale žive. tako pravi pretendent na francoski prestop Pariški grof, ki razvija zadnje dni večjo agitacijo, da bi se spremenila državna oblika Francije v njegovo korist Tajfun na Japonskem Ogromno razdejanje — Mnogo mrtvih Tajfun, ki je pretekli teden ponoči obiskal Tokio in Jokohamo, je povzročil strašno poplavo. Nešteta drevesa je izkoreninil in je ustavil promet v japonski prestolnici. Koliko smrtnih žrtev je zahteval tu, še ni znano, z otoka Kijušiju pa poročajo, da je izgubilo življenje okrog 250 oseb. Iz Kagošime poročajo dodatno, da je razdejanje, ki ga je povzročil vihar, strašne j-še, nego so spočetka mislili. Seznam mrtvih se oo bržkone zelo povečal, ka-jti še enkrat toliko oseb, kolikor so jih našli mrtvih, jogrešajo. V bolnišnice so odpeljali nad 600 deloma težko poškodovanih ljudi. V kagošimskem srezu Je podrlo 2300 hiš, okrog 30.000 oseb je ostalo brez strehe. V Tokiu je poplava prizadela okrog 25 tisoč hiš, med temi se jih je mnogo zrušilo. Večina šol je zaprtih. Ladijski promet v Jokohami je popolnoma ustavljen, kajti vihar traja še dalje in ladjam ne dovoljuje, da bi zapustile pristanišča. V pri- stanišče bi morala dospeti cela vrsta ladij, med njimi 11.000-tonski angleški par-niak »Antenor« pa jih ni od nikoder. Neki japonski parnik je sila viharja odtrgala s sidra in ga zagnala proti pomolu, med Tokiom in Jokohamo pa je nasedel britski parnik, ki mu še niso dognali imena. Flandin v Rimu Bivši francoski min. predsednik in zuna>» nji minister Flandin se je te dni pripeljal v Italijo na obisk. Skozi Milan in Firenzo se je peljal v Rim. Državna knjižnica zgorela Državna knjižnica v Anversi, ki leži sredi mesta ter je bila zadnja desetletja ognjišče literarnega življenja ob Skaldi, je postala te dni žrtev ognja. Zgoreli so dragoceni stari rokopisi in zbirke, ki so bile edinstvene na svetu. Tobak gori V Chateaurouxu na Francoskem (slika), je Skoda gre zadnje dni zgorela ogromna zaloga tobaka, v milijone Smrtna obsodba Marekove potrjena Vrhovno sodišče na Dunaju je zadnje dni potrdilo smrtno obsodbo Marte Marekove zaradi zastrupljevanja. Zdaj zavisi življenje te zločinke samo od morebitne pomilostitve. Stari Jeruzalem ANEKDOTA Avgusta Strtndberga je ▼ Pariza sre« čal na cesti neki njegov prijatelj, danski pisatelj. »Dobro, da te dobim,« je menil prijatelj, »ali mi lahko vrneš 50 frankov, ki sem ti jih pred kratkim posodil?« —. »Kdaj si mi jih posodil? Ne morem ss spomnili!« je dejal StrinčEbertg začudeno. Prod tednom dni, ko si bil pijan.,« je trdil prijatelj. »Ah, da, sedaj se spominjam,« pravi Strindberg, »toda saj sem ti jih vrnil!« — »Vrnil? Kdaj pa je bilo to?« se je začudil sedaj prijatelj. »Pred tremi dnevi, ko si bil pijan,« je odgovoril Strindiberg. Načrt starega Jeruzalema % arabskim* VSAK DAN ENA »Ali je dinoterij po vašem mnenju ko-račil po zadnjih nogah, gospod profesor?« »To ne, gospod kolega, a tako je videti mičnejši in zavzema tudi manj prostora.« f {Bic et RacJ, Knlturni pregled Kulturna zgodovina medicine V založbi zagrebške »Minerve« je nedavno izšlo 366 strani obsegajoče ilustrirano delo dr. phil. et med. Luja Thallerja »Od vrača i čarobnjaka do modernog liječnika. Povijest borbe protiv bolesti i smrti«. Je to največji poskus zgodovine medicine na slovanskem jugu in sicer — kar je treba takoj povedati — posrečen poskus. Kdor bo knjigo prebral, jo bo brez pomisleka uvrstil med najzanimivejša dela, katerim je res s pridom in užitkom posvetil svoj prosti čas. Ne dvomim, da bo knjiga dobro rabila študentom medicine. V nji bodo spoznavali zgodovinski razvoj svojega poklica, ki je izšel iz mistike in magije in je celo na današnji znanstveni stopnji združen z nekoliko umetniške intuicije. Prav tako pa se bo rad zatopil v dr. Thallerjevo zgodovino medicine slehern izobraženec, ki bo v nji opazoval vprav mogočni proces tisočletnega razvoja in osvobojevanja človeške misli, njen boj s teminami praznoverja in neznanja, njeno dramatično iskanje resnice, nje nepremagljivi vzgon po spoznanju čudeš in tajn življenja ter stremljenje po premagovanju slepe narave. Res je, da nudi zgodovina sleherne znanstvene discipline podobo vekovitega boja med znanjem in neznanjem, med temo in lučjo; podobo napornega miselnega prodiranja iz znanega v neznano. Toda slika, ki nam jo nudi zgodovina medicine, je morda izmed vseh najpestrejša in zato najzanimivejša in v visoki meri poučna. Prav tu se kaže, s kakšnim naporom je skušal človek že na prvih stopnjah svojega civilizacijskega razvoja premagati zlo bolečin in se rešiti pred pošastjo smrti, in koliko truda je potrošil, preden si je skozi temno goščavo neznanja izkrčil prvo pot k čistini objektivnega spoznavanja bolezni in nje zveze s človeškim organizmom. Dr. Thaller pričenja svojo kulturno zgodovino medicine s poglavjem o »medicini živali«. 2e v njihovem mračnem svetu, kjer vladajo zgolj prirojeni goni in samo pri višjih živalih zabrli slabotna iskra prvih duševnih lastnosti, opažamo pojave, ki sodijo v medicino: ali organizem refleksivno odpravlja neke motnje, ali pa se že pojavljajo zavestna dejanja, s katerimi si žival pomaga v bolezni. V drugem poglavju se pisec bavi z medicino predzgodovinskega človeka: je to več kakor samo zgodovina medicine, pisec je bil moral podati nekak prerez vsega, kar vemo o tej dobi, da je osvetlil začetke medicine, že tu se opažata dve metodi: empirična in magična, Boj med tema metodama bo trajal od pračio-veka vse do modernega človeka, in še v naših dneh se med preprostim ljudstvom meša izkustveno zdravljenje z magičnim. Temu prastaremu pojavu — ljudski medicini — je posvetil pisec takoj naslednje poglavje. Nato razpravlja zapovrstjo o predhipokratski literarni medicini, o medicini stare Amerike, o medicini med mandarini in kuliji, pa v Indiji, Asaku, Utuku, Labasu in Lititu, v starem Egiptu, v stari zavezi, predgrški medicini Egeje, o hipo-kratski medicini, o Aristotelu in medicini, o dogmatični šoli, o medicini v Aleksan-driji, o grški medicini v Rimu, o Galenu, o krščanstvu, o rimski medicini po Galenu. Pa o zdravilstvu v srednjem veku, v Bizantu, v islamskem svetu, v tišini samostanov, o salernski šoli, o boju z gobavostjo in s kugo, o sholastični medicini in potlej o vseh nadaljnjih razvojnih stopnjah medicine od renesanse preko prosvetljene dobe, romantike in realizma do svetovne vojne. Daljše poglavje »Današnja medicina« zaključuje dolgo vrsto poglavij. S tem smo samo naznačili poglavja: v tesnem obsegu novinskega članka je komaj mogoče povedati kaj več o knjigi, ki je kar nabasana z obilnim gradivom. Koliko značilnih pojavov in kakšna pestra galerija velikih osebnosti stopa pred nas! Ce je zgodovina medicine starejših dob polna slikovitosti, kurioznosti, nenavadnih običajev in čudnih zablod, se pojavlja na njeni novejši razvojni stopnji, ko prehaja iz navadne empiričnosti v znanstveni sistem, mogočna borba za resnico, ki jo označuje vrsta velikih osebnosti, katerih konflikti in boji so privedli medicino na njeno današnje stanje. Pri tem je na moč zanimivo opazovati, v koliki meri tudi medicina — prav kakor umetnost — podlega duhu časa in poprijemlje njegov svojski slog. Kakšna je bila medicina na pr. v romantični dobi. komaj pred sto leti! Kako je vplival na duha in metode medicine liberalizem! Dr. Lujo Thaller, ki je temeljito razgledan v filozofiji in splošni kulturni zgodovini, je lahko ta razvojna, včasi zelo zakrivljena pota medicine orisal s širokega filozofskega in sociološkega zrelišča m tako prikazal tudi ozadje njenega vsakokratnega stanja. Zato se v tej zgodovini medicine pojavljajo poleg velikih prirodoslov-cev in zdravnikov tudi značilni filozofi in celo pisatelji, ki označujejo duha <*asa. Tako pojavi ne ostanejo izolirani, marveč so včlenjeni v ves življenjski ritem svoje dobe. Prav v tem je velika prednost, ki jo ima spis dr. Thallerja pred mnogimi tujimi deli te vrste. Piščev slog pa tudi razodeva očitno literarno kulturo, kar samo še povzdiguje vrednost njegove knjige. Ilustracij je devetdeset in vse so skrbno reproducirane na posebnih prilogah. Tako se knjiga dr. Thallerja tudi s te strani, takisto kakor po opremi, uvršča med standardna poljudno-znanstvena dela vsega slovanskega juga. Disertacije na naši univerzi Dr. Emil Hrovat, Spoznavni vidfM Mnamsfae psihologije Ta knjiga, ki je izšla v začetku oktobra, predstavlja prvi pomemben korak v di-namsko psihologijo, ki je bila doslej bela lisa na globusu slovenske filozofije. Ana litična psihologija je pri nas opravila že mnogo podrobnega dela s tem, da je raz-členjala doživetja, razmestila in precizirala različne filozofske pojme in tako ustvarila trden temelj vsemu nadaljnjemu filozofskemu ustvarjanju. Vendar se je že večkrat občutila potreba, da bi kdo posvetil pozornost tudi dinamskim problemom v psihologiji, t. j. da bi poiskal zakone, po katerih se razvijajo in usihajo pojavi naše duševnosti. Prav ti problemi so v avtorju te disertacije zoreli in ga silili k reševanju, ko se je štiri leta strnjeno bavil z njimi in naposled predložil svoje dokončno formulirane izsledke fakulteti kot doktorsko disertacijo. Nič ne pretiravam, če trdim, da se je dr. Hrovat s tem delom postavil v vrsto najboljših učencev svojega akademskega učitelja Vebra. pri katerem si je izostril čut za točno analizo in smisel za opazovanje. Uvodna poglavja so kratek oris tradicijskih struj v psihologiji. Tu pisec zavzema stlišče do posameznih struj. Kmalu pa preide na svoj osrednji problem, k analizi »biopsihične« strani duševnosti. Na pr. čustvo ljubezni nam po vsebinski strani predstavlja posebno vrednoto, kakor je na pr. dobrota, lepota, plemenitost itd. Z druge strani pa je čustvo sestavljeno tudi iz ugodja kot nujne kompetente vsakega čustva. Dočim leži prva komponenta v objektivnem svetu, je ugodje v popolni odvisnosti od subjekta, ki čustvuje. Zaradi tega je ta stvar dinamična. Dr. Hrovat je opustil tradicijski izraz ugodje, ker mu je premalo obsežen in Imenuje to dinamično stran »čutno-afektivno« stran du ševnosti. Prav tu pa pogrešamo točne razmejitve, v koliko je pojem ugodja razširjen z novim pojmom čutne afektivnosti. Biopsihično stran je pisec razčlenil na naslednje elemente: na statični strani loči intenziteto, zavestnost, polnost, central-nost, psihološko globino, vsebinsko lokali-ziranost ali razlitost: dinamični vidiki so pa naraščanje in padanje Intenzitete ali voluminoznosti, oscilacija, radiacija, koncentracija, kumulacija, refluenca in na-p^rjenost. Omenim naj tudi, da je avtor originalno rešil prob^m enodimenzionalnosti ali tridimenzionalnosti čustev — problem, nad katerim so si lomili glavo največji filozofi novejšega časa. Knjiga ima veliko vrednost v tem, da je vsa problematika zajeta iz realnega življenja in podkrepljena s primeri, kar razpravo tako poživi, da jo bo z užitkom bral tudi inteligent, ki sicer ni ravno dobro podkovan v filozofiji. Ob vsem bogastvu problemov, ki jih vsebuje razpra-va, je seveda mnogo točk, glede katerih bi se dalo oporekati in s katerimi se človek ne more strinjati, kar pa razumemo z dejstvom, da je v knjigi več intuicije kakor strogo logične dograjenosti. Tudi jeziku se pozna, da avtor probleme lažje producira in razvija, kakor pa v lepi obliki spravlja na papir, kar pa je že nekako tipični negativum mladega ustvarjalnega duha. V ostalem pa pomeni knjiga nov uspeh v slovenski filozofijL H. SL „Prodana nevesta" na Dunaju , ... . ... - , .-_ Dunaj, oktobra Prvič v tej sezoni je bila 21. oktobra izvajana v dunajski državni operi slovanska opera in sicer večno lepa Smetanova »Prodana nevesta«. To češko opero so uprizarjali že neštetokrat po vseh velikih evropskih odrih v najrazličnejših režijskih in sceničnih zasnovah in še vedno privablja režiserje kapelnike in inscena-torje, da jo skušajo po novih zamislih postaviti v drugačen, še originalnejši okvir, že v Pragi sem jo videl na krožnem odru, prav tako je prišla po tej poti do polne veljave tudi na Dunaju, dasi p>ovsem različno. Pri tem je tudi v meni samem zrasla nova zamisel, kako bi bilo mogoče postaviti Prodano nevesto na krožni oder zopet drugače in jo prikazati čim bolj naravno. Težko je reči, kje je bila bolje zasnovana Je to povsem individualno in zavisi od režiserja. Tu kakor tam je bila uprizorjena z veliko ljubeznijo, toda na Dunaju z nekakšnim prevelikim respek-tom, v Pragi pa bolj presrčno. domače, po naše povedano: s slovansko dušo! Nimam namena kritizirati dunajsko predstavo, temveč poročam samo o vtisih, ki sem jih dobil o predstavi. Videl sem d.ozdaj dokaj dunajskih prestav, toda nobene nisem pričakoval s tako mrzlično nepotrpežljivostjo kakor »Prodano nevesto«. Gledališče je bilo polno zasedeno, tudi mnogi tukajšnji Cehi so prišli poslušat pesem svoje domovine. Predstava je bila vsekako dogodek ob tem času, poleg tega je bila prvič predvajana v novi priredbi. Balkon reprezentančne lože je ovit z zastavo s kljukastim križem, nasproti nji pa je v orkestru in na odru zaživelo življenje naroda, iz čigar duše je genialni Smetana zajel toliko žlahtnega. Niti tu ne morejo prikriti, da je češka glasba nesmrtna. Orkester je pod vodstvom temperamentnega dirigenta Wilchelma Leibnerja odlično odigral uverturo, ki ji je sledil ogromen aplavz. Med uverturo sem kar pozabil, da sem na Dunaju, šele nemška beseda me je bila opozorila, da nisem doma. Režija (Hans Duhan) in inscenacija (Robert Kautsky) sta bili zelo zanimivi in dobro zasnovani. Ustvarili sta scene, ki so skušale čim naravnejše prikazovati življenje na vasi, vendar so posamezni pevci stopali iz okvira s svojo igralsko pretiranostjo, ki niti v komični operi ni dobra. Imel sem vtis, da lahko pravega Vaška (Wenzel!?) in Kecala postavijo samo pevci, ki čutijo in žive s to glasbo, vsi drugi so zgolj »umetniki«. Zanimivo je, da se vsa tri dejanja odigravajo ob isti inscenacijl na krožnem odru, ki se suče na tri stalna prizorišča; to je izvedeno prav učinkovito in smiselno. Vsa dejanja so na prostem, ne pa kakor je po navadi 2. dejanje v gostilniški sobi. Tri prizorišča predstavljajo: 1. Trg na vasi, 2. pred hišo Marinke, 3. pred hišo Janka. Ta prizorišča se pri raznih scenah izmenjavajo. Tudi nastop cirkusa v 3. dejanju je bil dobro zamišljen. Med predstavo smo živahno ploskali posameznim pevcem, ki so z lepimi glasovi prednašali nam domače melodije, a s še večjim navdušenjem smo' ploskali umetnini sami. Tako smo doživeli na tujih tleh lep domač večer, ki ga ne bomo tako kmalu pozabili. - Emil Frelih Iz Julijske krajine Ceste v reški pokrajini Ožji upravni odbor reške pokrajine je imel preteklo sredo daljšo sejo, na kateri je razpravljal v prvi vrsti o cestah v pokrajini. Ugotovil je, da so glavne pokrajinske ceste v dokaj slabem stanju jn da bi jih bilo treba urediti posebno tam, kjer se križajo z državnimi cestami. Posebno velja to za cesti Ilirska Bistrica—Podgrad in Ilirska Bistrica—Parje. Hkratu pa so na seji ugotovili, da bi bilo treba v to svrho najti posebna sredstva, ker s fondi rednega proračuna pokrajine niti zdaleka ne bi bilo mogoče kriti stroškov za ta dela. Predsednik odbora Susmel je v svojem govoru še posebej poudaril, da se v zadnjih treh letih pokra j nski proračun spričo posebnih navodil centralnih oblasti ni smel bistveno spremeniti. ]?redvsem se niso sme le uvesti nikake nove davčne doklade in trošarine obenem pa tudi ne najeti nikaka nova posojila. Tako je nastal položaj, da so se gradnje :n popravila cesta zanemarila. V razgovorih, ki jih je imel s prefek-tom o tej stvari, je sicer dobil zagotovila, da se bo ves problem kakorkoli ugodno rešil, vendar bodo morale tudi pokrajinske oblasti same najti način, da se bodo odpravili nastali nedostatki. Na seji so govorili tudi o melioraciji ozemlja ob Reki. Prav te dni so se pričela prva osuševalna dela na močvirnatem delu tega področja. V načrtu pa je popolna regulacija reke. Drobne novice V dečjem zavetišču na Reki se je pretekli četrtek pričelo novo šolsko leto. V zavetišče je bilo sprejetih 189 otrok. »Ve-detta d' Italia« je objavila seznam njihovih imen, med katerimi je 96 domačih. 82 italijanskih ter 11 nemških in madžarskih. Tržaški industrijski center je bil glede na odmero davkov kot poseben okraj ustanovljen pred 10 leti. Ta okraj obsega Trst. Milje. Nabrežino in Tržič. Industrijska pod jetja na področju teh štirih občin so bila oproščena carin za vse gradbene potrebščine in stroje, ki so si jih nabavila v tujini. Njihova skladišča so dobila pravice skladilč v svobodni luki. Njihovi dohodki so bili oproščeni dohodnine, kolikor so bili namenjeni novim investicijam. Dohodn ne so bili oproščeni za dobo 30 let tudi vsi dohodki od novih obratov. Vsakega povi-ška dohodnine, zgradarine in zemljiškega davka pa so bili oproščeni vsi stari obrati, ki so se kakorkoli povečali ali preuredili. Te davčne olajšave so bile od vsega po-četka določene za dobo 10 let. Koncem 1.1. bi se morale ukiniti, razen za nove obrate, glede katerih veljajo te desetletne olajšave za vsakega posebej. Sedaj pa' so se razširile govorice, da bodo olajšave podaljšane za nadaljnih deset let. Nove tramvajske delavnice v Trstu. Na ozemlju med sklad;šči tržaških ladjedelnic in mestno plinarno, so pričeli pred kratkim graditi nove tramvajske delavnice, v katerih bodo mogli od leta do leta popravljati in vzdrževati po 150 tramvajskih vozov. Stavbišče meri okrog 5500 kv. m. Na njem grade več poslopij, mehanične delavnice, varilnico, mizarsko delavnico, skla-dsšče in upravno poslopje. Novi občinski komisarji v Istri. Te dni so bili imenovani novi občinski komisarji v Lan'šču, Vižinadiln Balu v Istri. V La-nišču je podal dosedanji podestat Mosetti (Mozetič) ostavko, ker je bil kot učitelj premeščen v neko drugo pokrajino. Za občinskega komisarja je bil tam imenovan Josip Scala. V Vižinadi je bil odstavljen podestat Bruno Afri. Za komisarja je b:l tam imenovan prefekturni uradnik dr. Man zi. Balski podestat Guidoni, ki je prav tako učitelj, je bil službeno premeščen v Rim. Upravo občine je prevzel kot komisar Rihard Cicin. Nesreča z granato. Bl'zu št. Petra pri Gorici se je zadnjo sredo smrtno ponesrečil 24-letni Marij Jug iz Bukovice. Na neki njivi je našel granato in jo takoj skušal razstaviti, a mu je pod udarci s kamnom eksplodirala. Dobil je hude poškodbe po vsem telesu. Sicer so mu ljudje iz bl:žnjih hiš takoj prihiteli na pomoč, a že pol ure po eksploziji je poškodbam podlegel. Iz življenja v dolenjskih Benetkah Kostanjevica, 25. oktobra. V teku letošnjega leta je Kostanjevica spet napredovala v gradbenem pogledu. Tako je gospa Minka Klavževa dvignila svojo gostilno za eno nadstropje in jo znatno razširila, da bo prihodnje leto glede stanovanj za goste in letoviščarje precej boljše in bodo »dolenjske Benetke« po daljšem počivanju lahko napredovale v tujsko prometnem pogledu. Nedavno se je vselila v novo hišo gospodična le-karnarica. Ta stavba je za Kostanjevico res prava novost. Zgrajena je po modernih načrtih in je tudi za primer največjih poplav zavarovana in dvignjena tako, da ji voda ne bo škodovala in se nikomur ne bo treba seliti na podstrešje. Značilno je, da sta se spet odlikovali, kakor pri vseh zadnja leta zgrajenih hišah, ženski. Zanimivo res, da ženski svet najbolj čuti potrebo po razvoju Kostanjevice. Odkar imamo dva peka. je kruh nekoliko večji in torej cenejši. Baje dobimo še nekega novega trgovca. Državna cesta, zlasti proti št. Jerneju je pod kritiko in želimo, da si jo ogleda posebna komisija. Ni sposobna niti za vožnjo, niti za hojo, in če ne bo v kratkem popravljena, se bo moral promet na njej popolnoma ustaviti. In prav letos je od nas izredno živahen promet z drvmi. Na tisoče kubikov je bilo že izvoženih, če so drva barometer za zimo. potem lahko letos pričakujemo hud mraz. Vinska letina ni taka, kakršno smo pričakovali. Vino je sicer dobro, toda premalo ga je. Zaradi gospodarske krize je narod še vedno slabo razpoložen in ni čuti veselega jesenskega prepevanja, kakor prejšnje čase. Tatvine so se močno pomnožile. Pri Brdiku na Arždšah je bila ukradena vsa obleka in denar, v Kočar i-ji je bil okraden posestnik Debeljak. V noči od petka na soboto je bilo v bano-vmsiki drevesnici in t ranici pokradenih nad 1200 dveletnih trt-cepljenk, v Dobah pa je bilo isti večer ukradeno kolo upokojenemu državnemu cestarju Ivanu Čuku. Zaradi tat?»v so ljudje vznemirjeni. Orožništvo je pridno na delu in komandirju Kambiču se je posrečilo razkrinkati gnezdo tatov, ki so baje v zvezi s cigani. iT P © R T Pred tekmo stoletja Danes bo v Londona velik nogometni dogodek: Anglija—Evropa Danes bo na Arsenalovem igrišču v Londonu največja nogometna tekma vseh časov, reprezentančna tekma med Anglijo in izbrano enajstorioo evropske celine. Ta tekma bo obenem višek proslav za 751et-nico obstoja angleške nogometne federacije, najstarejše in največje nogometne zveze na svetu. Srečanje je predvsem simboličnega značaja, ker bodo v njem po tolikih desetletjih združeni učenci iz vse Evrope na zelenem polju napadli nogometno velesilo Anglijo in učitelje nogometnega športa na svetu. Na vprašanje, kdo bo v tej pomembni tekmi zmagovalec, ni lahko odgovoriti, toda vedeti je treba, da Angležem še nobena še tako dobra državna reprezentanca iz Evrope ni mogla do živega. V ostalem je značilno, da se je angleški nogomet razvijal popolnoma ločeno od ostalega po svetu, kar velja posebno za povojno dobo. Le sem in tja je posamezno angleško moštvo prišlo tostran preliva, toda nikoli ne z resnimi nameni, temveč več ali manj le na prijeten izlet v veselo Evropo. šele od 1. 1931 so se začeli z Anglijo nekaj živahnejši nogometni stiki, pa je prva nastopila Španija na enem londonskih igrišč. To je bilo revanžno srečanje za gostovanje angleških izbrancev v Madridu, ki so ostali tamkaj s 3 :4 poraženi. Rezultat tega revanža je bil porazen. ne samo za Špance, temveč za vse, ki so računali, da bodo polagoma le lahko prisilili na kolena ponosne Angleže. Z 1 : 7 je Zamorina enajstorica romala domov. Od tedaj dalje je vsako leto po eno celinsko moštvo odšlo v goste Angležem. L. 1932 je pokojni Hugo Meisl s svojim »Wunderteamom« prišel poskusit srečo, toda tudi dunajska šola je morala priznati superiornost angleškega nogometa. Izid je bil tesen 3 : 4 za domače. Leto dni pozneje so bili tamkaj Francozi; njim se je godilo še slabše, saj so morali spraviti poraz 1:4. L. 1934 je vsa celina z zaupanjem gledala v Italijane, ki so baš takrat osvojili naslov svetovnih prvakov v tej panog'. Z vsem ognjem in srcem so se častihlepni »azzurri« vrgli v borbo, toda nič ni pomagalo. Po 20 minutah igre so Angleži vodili s 3 : 0. Pozneje so si nekoliko opomogli Italijani in zn:žali končni izid na 2 :3 dovolj častno, toda brez zmage še zmerom. L. 1935 je prišla na vrsto Nemčija. Tudi njenim mojstrom v nogometu se ni godilo drugače kakor ostalim. Tri gole so naložili v vrečo in napak je bilo, ko so govorli vnaprej, da bo tretje carstvo tudi tukaj doseglo svoje. L. 1936 so šli na poskušnjo močni Madžari. ki so bili takrat v veliki formi. Mnogo so si obetali. dob'li pa so še več kakor ostali: 2 : 6 je bil rezultat. To je bila huda lekcija za dr. Sarosija in tovarše, ki so se pred tem debaklom smatrali skoraj za najboljše v Evropi. Lani se je skoraj zgodil čudež! V Londonu so bili bratje Čehoslovaki in ni manjkalo mnogo, pa bi se b'li vrnili kot zmagovalci v Prago Po odlični igri Cehov je bil rezultat tik pred koncem še neodločen 4 :4 in šele v predzadnji minuti so Angleži ukanili silnesra Planiko ter mu zabili peti gol in tako rešili čast angle- škega nogometa, čehoslovaki so bih najbližji cilju — nogometni zmagi nad An-glijo. Danes je nov termin za dosego tega cilja. Nasprotniki Anglije so danes najboljši nogometaši iz vse Evrope, toda skoraj samo navidezno. Kajti italijanski zvezni kapetan Pozzo, ki je pri ve del evropsko enajstorico v London, se je moral za to tekmo odreči odličn"'m Cehoslovakom in tudi Madžara ima v moštvu samo enega. Pozzo je sam velik pesimist in vse kaže tako, da tudi danes še ne bo klonil angleški nogomet pred »evropskim«. Obe enajstorici bosta po zadnji verziji (»Evropcev« je v Londonu na izbiro 15) nastopili v naslednjih postavah: Anglija: Woodley, Sproston, Hapgood, Willington, Cullis, Copping, Matthews, Hull, Lawton, Goulden, Boyes. »Evropa«: Olivieri (It.), Fonl (It.), Ra-va (It.), Kupfer (Nem.), Andreolo (It.), Kitzinger (Nem.), Aston (Franc.), Brai-ne (Belg.), Piola (It.), Zsengeller (Madž.) Brunstad (Norv.). (Iz »Hustr. sportskih novosti«) »Ilustrovane sportske novosti« štev. 44 so izšle. Uvodni članek je posvečen današnji tekmi med Anglijo in Evropo, razen tega so objavljeni še številni podatki iz zgodovine nogometa. Izčrpna so dalje p>oročila o zadnjem kolu ligaških tekem (razen iz Skoplja, od koder je objavljen samo izid). Ena stran lista je za plavalce: o priznanju tržaških rekordov, udeležbi Juga v ligaškem tekmo, nju 1939 in o velikih uspehih dubrovniškega Slovenca Cirila Žižka v Trstu. Zanimiv je intervju z enim najboljših slovenskih boksarjev Ev-stahijem Balohom, ki je prestopil v zagrebški »Herkules«; sicer pa je v listu še mr go pestrega štiva za vsakega športnika. Posamezne številke o po 1 din. Motoklub »Ilirija« priredi v nedeljo 30. t m. izlet v Eeograd k motornim dirkam za veliko nagrado mesta Beograda in državno prvenstvo. Ob tej priliki se bodo slovenski motociklisti poklonili spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Op^encu. Odhod v soboto 29 t. m. ob 20. Cena vožnji tja in nazaj 198 din. Pri velikih dirkah bodo sodelovali naši asi: Janko Šiška, Mirko Kobi, Grašič Janko. Pollak 2an, Lapajne Julij, Vidmar Stane in drugi. Vabimo naše članstvo, da se izleta v čim večjem številu udeleži in povede seboj tudi svoje športne prijatelje. Informacije v tajništvu kluba na Miklošičevi cesti 15, telefon 20-66. V Beograd.' in na Oplenac za 198 din in k motornim dirkam za veliko nagrado mesta Beograda in državno prvenstvo ▼ soboto zvečer ob 20. z brzovlakom. Informacije in prijave do petka zvečer Toures-Slovenija, Ljubljana. Masarykova 12. 2SK Hermes. Sklicujem nujno izredno sejo s. o. drevi ob 19.30 v palači »Grafike« v običajnih prostorih. Pozivajo se vsi gg. odborniki, naj pridejo zanesljivo. Predsednik. SK Reka: Drevi ob 20. seja upravnega odbora v gosti1.ll Oblak (Bučar) na Tržaški cesti. Zaradi važnosti dnevnega reda udeležba obvezna. Značilen dogodek na Kočevskem AH se zavedni Slovenci vračamo nazaj v leto 1908 ? Kočevje, 25. oktobra Žalosten primer poškodbe tuje lastnine zaradi narodne nestrpnosti sc je primeril v neki vasici na Kočevskem, kjer so brezvestni pobalini izvršili dejanje, ki ni v ponos rodu, h kateremu se v poslednjem času s takšnim hrupom prištevajo. V bližini Stare cerkve je vasica Koblerje, kjer stanuje v mali hišici kot najemnik krojaški mojster Josip Korošec, zaveden Slovenec in požrtvovalen javni delavec za slovensko stvar na Kočevskem. Kot takšen je imel na hiši izvešeno napisno tablo samo v slovenskem jeziku, ne pa tudi v nemščini, kakor je bila doslej navada na Kočevskem. Ta narodna zavednost pa očitno ni bila všeč nasprotnikom, ki so v temni noči sneli tablo, jo vso pomazali m prečrtali na njej besedo »krojač«, zraven pa pripisali opombo: »Wie erlaubt er sich das?« Toda to jim še ni bilo dovolj. Tablo so odnesli na njive za vasjo in jo tamkaj vrgli v grmovje Še prej pa so nanjo napisali v nemščini tole: »Korošec ima sam noge, da bo to tablo nazaj nosil!« Korošec je miren človek. Kot krojaški mojster je zelo priljubljen zlasti pri številnih slovenskih družinah na Kočevskem, ki ga zaposlujejo z delom, da se kljub skromnemu zaslužku prebija skozi življenje. Kako zaveden narodnjak je, je dokazal letos meseca junija, ko se je udeležil sprejema omladinc JNS. ki je iz Ljubljane prišla obiskat kočevske Slovence ter jim prinesla mnogo lepih slovenskih knjig v dar. Od takrat dalje je postal mojster Korošec, kakor mnogi drugi, ki so se tega sprejema udeležili, osovražen pri narodno nestrpnih sosedih. Ko pa je pozneje vstopil kot izvrsten pevec tudi v slovenski pevski zbor društva »Sloge« v Stari cerkvi, je mržnja do njega prikipela do vrba. Pred kratkim je bil na povratku domov pred domačo vasjo napaden s poleni in kamenjem. Isti zlikovci so mu tudi zamašili ključavnico vežnih vrat, da ni mogel v hišo. Vse te šikane je mirno prenaša!, upajoč, da se bo i sovraštvo do njega počasi poleglo, tem bolj. j ker svojim sovražnikom ni dal za njihovo j obnašanje drugega povoda, kakor to. da je ; pogumno povsod izpričeval svojo pripadnost h kočevskim Slovencem. Toda zaman. Z omenjeno poškodbo na tabli trpi Korošec nad 200 din škode, kar je z* ročnega delavca s skromnim zaslužkom že precejšnja vsota. Boječ se za življenje, je zadevo končno prijavil orožnikom, ki so že po kratki preiskavi izsledili organizatorja skupine, ki je povzročila Korošcu škodo in zasramo-vala na njegovi tabli napi« v državnem jeziku. Je to neki 18-letni Gottfried, mizarski vajenec v Ribnici, ki pa prihaja vmko soboto v Koblerje k staršem na obiek in o^njat omenjene norčije. Zavedni Slovenci v okolici Kočevja m Stare cerkve so ogorčeni nad narodnostno mržnjo in se sprašujejo, če se zares vračajo v svobodni državi nazaj v leto 1908, ko so še renegatje črno žolte reakcije blatili slovenska imena in napise. Zato upravičeno pričakujejo, da bo omenjeni prestopek svojega rojaka kot nekulturen čin obsodila tudi »Gottscheer Zeitung« ter na ta način pomirjevalno in vzgojno vplivala na naj agresivnejše sosede zavednih kočevskih Slovencev. 13 tisočakov je izginilo e e e Maribor, 25. oktobra. Po Mariboru, zlasti v Rad vanju in Studencih, se mnogo govori o nestanku 13.000 din. Posestnica Amalija Ledinekova iz Radvanj si je prištedila čedno vsotico in denar je spravljala doma, tako da so vedeli zanj tudj sorodniki. Za to je dobro vedela tudi njena 161etna, zgovorna in prijazna nečakinja Tončka, ki je v zadnjem času skoraj stalno in pogosto prihajala k teti na obiske. Ledinekova se je teh obiskov zelo veselila in je nečakinjo vabila, naj le še pride. Toda te dni je prišlo do žalostnega odkritja. Ko je hotela gospa Ledinekova zaradi važnega plačila v mesto in je segla po denarju, je pri preštevanju presenečeno ugotovila, da je izginilo 13.000 din. Nekaj časa je ugibala in razmišljala, kdo naj bi bil ukradel denar, naposled je pa dejanja osumila svojo nečakinjo in je zadevo prijavila orožnikom. Studenški orožniki pod vodstvom g. Tkalčiča so napravili temeljito preiskavo in so zadevo že pojasnili. Ugotovili so. da so poleg Tončke krivi Se drugi sorodniki. Zadeva bo najbrže imela eniloff pred sodiščem. Iz Krškega kr— Vlomi se množe. Te dni je bOo vlomljeno pri dveh posestnikih na Guntah, kjer je storilec pri belem dnevu, ko so bfH domači na polju, odnesel razne obleke. Storilca so videli ljudje iti proti Rajhenburgu in so ga opisali, tako da je orožništvo ugotovilo, da gre za znanega postopača na krškem mostu. Njegovo ime je Zibert Leopold, ki pa se zaenkrat še skriva. — Pri Kerinovi Julijani, vžitkarici na Semišah, je doslej neznani storilec vlomil dopoldne, ko je bila žena v gozdu pri nabiranju gob, in ji je ukradel celo Zbirko ženskega perila in obuvala. kr— Požar. V LeSkovcu pri Krškem js zgorela hiša s župo, last Vinka Pogačnika, ki je že dolga leta v Ameriki in v kateri je stanoval tesar Ivan Žnidaršič s svojo rodbino. Sredi noči so se prebivalci de utegnili rešiti ln spraviti na varno skoro vas hwrimx Poskgtfs Je bOo zavarovana PAUL RIPSON 20 Stratosferski pilot komun Miss Evelin je stopila pred zbrano družbo ter se predstavila kot grofica Encantada ter predstavila tudi svojega soproga, grofa Encantado. Spoznala ga je bila pri neki čajanki v enem new-yorških luksuznih hotelov tn takoj se ji je zdelo, da je doživela idealno srečanje svojega življenja. Na prvi pogled se je zaljubila v tega »romantičnega« moža, kajti izgledal je kot evropski plemiči, ki jih je tolikrat bila videla V kinu. Previdno^se je izmuznila vzgojiteljici, ki jo je spremila na čajanko in odšla s svojim izvoljencem. Dva dni sta v avtomobilu potovala po deželi in uživala naslado svoje ljubezni, in mimogrede sta se nekje v nekem malem mestu poročila v protestantski cerkvi. ^ Lahko si mislimo, kako velikansko presenečenje je vzbudil ta dogodek pri vseh prisotnih. Fred je imel sedaj priliko, opazovati najintimnejše utripanje rodbinskega življenja pokvarjene new-ycrške milijonarske družbe. Stari Armour se je dvignil s svojega stola in odšel. Vse je napeto pričakovalo, kaj se bo zgodilo. Toda ni preteklo pet minut in že je bil tu fotograf, ki je prosil grofa in grofico Encantado, naj se dasta slikati za časopisje. Grof se je nekoliko obotavljal, toda Evelina ga je le pregovorila, in tako je mogel fotograf mirno posneti sliko. Ko je odšel, je prišel sluga, ki je v imenu starega Armourja prosil grofa Encatado, naj mu sledi k oosestniku v njegovo pisarno. Grof je odšel, Evelina pa se je pomešala med družbo in začela praviti o svojem grofu. Vsi so jo poslušali nekako hladno in rezervirano, kajti nihče ni vedel, kako se bo ta stvar, ki je izgledala zelo sumljivo, prav za prav iztekla. Ko je stopil grof v predsobo Armourjeve pisarne, mu je dejal služabnik, naj sede, dokler ga posestnik ne da pozvati. Nato je sluga odšel in grof je ostal sam. Stopil je k oknu, ki je nudilo gledalcu iz višine lep razgled na morje. Čakal je deset minut, četrt ure, dvajset minut, a nihče ga ni pozval. Zato je stopil naprej in nepotrpežljivo potrkal na naslednja vrata. Ker se na ponovno trkanje nihče ni oglasil, je pritisnil na kljuko, toda vrata so bila zaklenjena. Nato je hotel oditi skozi vrata, skozi katera je bil prišel, toda, glej čudo, tudi ta so bili zaklenili za njim. Bil je ujetnik. Soba je imela samo dve vrati, a okno je bilo tako visoko in je imelo razgled samo na morje, da ni bilo mogoče dobiti pomoči od nikoder. Med tem je Armour v svojem avtomobilu dirkal s fotografijo poročenega para, ki mu jo je bil fotograf v grajski temnici takoj razvil in kopiral, proti New Yorku. V dveh urah je zvedel, da je bil »grof Encantada« rojen v zapadnem delu Manhattana, da je začel svojo življenjsko pot kot pikolo v neki restavraciji na 38. cesti, da je bil nato natakar in potem plesalec v nekem »dancing klubu« na 44. cesti. Ko je potom detektivske agencije stari Armour vse to zvedel, je dirkal nazaj na Cosy Corner, in tri minute pozneje, ko je bil dospel, je že laži- grof Encantada frčal iz hiše. Take brce, kot tu, §p nikoli v svojem življenju ni bil dobil, »grofico Encantado« pa so zaprli v njeno sobo, in so jo detektivi nato stražili noč in dan. Ta izredni dnevni dogodek je seveda pokvaril družbi vso nedeljo, in kljub temu, da so skušali nekateri povabljenci, predvsem inženjer Bruss, zabrisati neprijetne vtise z vsestranskim zabavanjem in veselostjo, se mu vendar to ni popolnoma posrečilo Fred Blair je spoznal novo družbo, v kateri se je kretal, in kateri je pripadala »njegova« Lea, s prav čudne strani, tako da je imel dovolj snovi za razmišljanje. Po večerji se je začela družba razhajati v svojih avtomobilih, in sicer vsi v smeri proti New Yorku. Lea je povabila Freda v svoj avto, toda ta je bU previden, čeprav bi bil rad ostal sam z njo. Dejal ji je, da je bil prišel skupno z inženjerjem Brussom v njegovem vozu, in vprašal je Leo, ako bi ji bilo prav, če njo vzamejo seboj v Brussov voz. Ona je na to pristala, in tako se je Lejin voz prazen, kakor je bil prišel, vračal domov. Na potu so se prav dobro zabavali, in Fred je bil zadovoljen, da je bil Bruss poleg, ker je hotel vedeti mnenje tega moža o Leji. Peljala sta jo do njenega doma in nato odhitela dalje. Bruss je bil samec, a imel !e že 45 let. Stanoval je v velikem hotelu na Madisonovi aveniji. Tu je stavil avto v garažo in nato sta šla v hotelsko plesišče. Bilo je, kot vsi enaki prostori v ameriških luksuznih hotelih, le na pol razsvetljeno. Plesalski pari =so se vrteli po plesnem parketu in njih noge, a samo noge in ne gornji del telesa, so bile razsvet- ljene od vijoličastih žarometov, ki so bili vdelam ob strani parketa v tleh. Fred in Bruss sta sedla v poltemen kot, naročila hladilnega sadnega sirupa z ledom, pripalila cigarete in se začela razgovar-jatl o tem, kar sta bila ta dan doživela. Bruss je bil že večkrat v takšni bogataški družbi in je zato vedel Fredu marsikaj razložiti. Slednjič je Fred dejal: — No, dragi Bruss, in kakšnega mnenja ste o Leji Mountavon? — Ej, dragi Mr. Blair, zdi se mi, da ste vi s to žensko nekako v bližnjem prijateljstvu, ali bolje rečeno, da se vi nekako zanimate zanjo, pa tudi, da vas ona rada vidi. — Res je, poznava se že od prej, in radi nje sem nekdaj napravil neumnost v svojem življenju, ki se je pa srečno iztekla. Kaj človek vsega ne naredi, ako se malo zagleda v ženske oči. Sicer pa sedaj mnogo hladneje premišljam o položaju, čeprav moram priznati, da me ta ženska privlačuje z neko nerazumljivo silo. — Da, takoj sem spoznal, da sta drug proti drugemu bolj intimna, kot so ponavadi ljudje, ki se vidijo prvikrat. Nato je Fred povedal Brussu, kaj je bil nekdaj doživel s hčerko kralja pomaranč. Bruss se je začel slednjič prisrčno smejati in je dejal: — Veste, kaj vam povem, dragi moj Fred: jaz sem popolnoma prepričan, da se boste vi nekega dne. ki ni zelo daleč, poročili s to damo, in k temu vam že vnaprej čestitam. Povem vam pa tudi, da se boste morda že leto pozneje ločili od nje, in tudi k temu vam že vnaprej čestitam. Vi poleg HOTELA UNIONa. ia posojilnica r. z« z o. z. v Ljublfani - Miklošičeva cesta 7 jgff-N0VE so VSAK Perfektna kuharica mlada, dobi stalno, dobro službo. Drogerija Hermes, Miklošičeva cesta 80. 25167-1 Skladiščnika z 10—15.000 din kavcije, potrebujem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Siguren 15.000«. 25139-1 Več prvovrstnih mizarjev sprejme A. Amann, Tržič štev. 86. 24654-1 Krojaškega pomočnika sprejmem takoj v službo. Mesto stalno ker imam vedno dosti dela. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra. 25129-1 Šiviljo na dom tudi za boljša dela. sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro t Okus«. 25145-1 Frizersko pomočnico »prejme frizerski salon »Pavla«, Celje, Kovaška ulica št. 1. 25123-1 Pekovskega pomočnika z dere' ? mladega, sprejme . takoj. Pismene ponudbe na r- lov: Wodušek Rudolf. Ro;. ška Slatina. 25124-1 IS: Stare steklenice od Radenske in Rogaške vode, kupuiemo. R. Hafner, Ljubljana, Celovška 61 25051-7 Mesarski pult čok, reme in malo izložbo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 25158-7 Gostilno prometno, na dežel., prevzameta takoj v najem ali na račun zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden, točen plačnik«. 25141-19 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandiova cesta 40 kupi takoi >n plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirie: 3% obveznice bone, srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne ra2-redne loterije. 344 16 Spretna kuharica u spričevali, vešča vseh gospodinjski'! del, pridna, poštena in čista, stnra 28 let išče službo, najraje v Beogradu. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Spretna kuharica«. 25148-2 Mehanik in strugar zmožen vseh v to stroko spadajočih del, išče takojšnje zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25157-2 Posestvo ob cesti 5 oralov zemlje z vinogradom blizu Celja, — prodam za 30.000 din. Informacije daje Črepinšek, Celje, hotel »Zvezda«. 25156-20 Vodno moč kupim v bližini Ljubljane, po možnosti s poslopjem. Morel, Ljubljana, poštni predal 173. 25164-20 V Št. Vidu nad Ljubljano prodam veliko stavbišče »Pri Johanu«, ležeče ob tramvaju ln glavni cesti v središču kraja, bil zu cerkve Pojasnila daje g. Kavec »Bata«. — Ljubljana, šelenbur^ova ul. 2486420 Ugodno oddam več stanovanj in trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25155-21 Dvosob. stanovanje solnčno, suterensko oddam 1. decembra. Din 370. Mariborska 24, cMdion — Ljubljana. 25133-21 Sobo in kuhinjo oddam. Stari trg 24, pritličje. 25138-21 Enosob. stanovanje s shrambo, oddam 1. novembra za 300 din. Mala čolnarska ul. 4. 25146-21 Dvosob. stanovanje parketirano, s kuhinjo in pritkilinami, v suterenu poceni oddam 1. novembra v Šiški. Drenikova ul. 31 pri Sokolskem domu. 25143-21 ti tanoianja Komfortno stanovanje štirisobno s kabinetom — iščem za 1. februar. Dopise pod »Mirno 22« na ogl. odd. Jutra. 25l40-21a Enosob. stanovanje išče za 1. november tri-članska rodbina v Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Točen plačnik 30« na ogl. odd. Jutra. 25l47-21a Opremljeno sobo z vso oskrbo, oddam stalni osebi. Sokolska 5 — Prule. 25134-23 Sobo i strogo separatnim vhodom s stopnic, parketirano oddam. Rožna ulica 37-1. poleg sv. Jakoba. 25137-23 Solnčno sobo z balkonom, oddam 1. novembra, Ljubljana, Mariborska ul. 24. 2513J-23 Opremljeno sobo v mestu, oddam gospodu 1. novembri Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25144-23 Garsoniero v palači Dunav oddamo v najem 1. novembra. Informacije pri upraviteliu istotam. 25149-23 ez« Iščem sobo za 1. november, separira-no , malo, opremljeno, v centru mesta. Plačam din 200—250. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna in čista soba«. 25165-23a Komfortno sobo z vso udobnostjo v boljši hiši, išče višji uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno sobo«. 25l42-23a Naročniki »JUTRA« ae zavarovani n 10.000 Din. Hotelska kuharica prvovrstna, samostojna — želi menjati službo. Cenj. ponudbe na M. Karmel, Hotel Tomislav. Delnice. 25154-2 Natakarica s kavcijo, govori nemščino, i<č? mesto v hotel ali re-i\:vrac:|o na prometnem l i n. Ponucbe na podmž-r ro Tutra Maribor pod »Plačilna«. 25153-2 2500 din potrebujete, da zasluži te 1000 din mesečno. Pi šlte AN OS, Maribor. — Orožnova uL 296-3 # parne vode, kotle, centr. kur- • jave, hladilnice, ledenice i. t. d. fT&Vi!!*« «18 • Plošče iz plutovine za izolacijo, Alv&N&VljillllO • žlebnjake za izolacijo cevi, infu- zorijsko zemljo in ves pribor. »H IGIE A« Prva jugosl. tvornica čepova d. d., Zagreb, Ivkančeva 48 — Pošt. pretinac 318. — Tel. 24-070. ___zahvala Za vse izraze sožalja ob težki izgubi dragega moža, ateka, sina, brata, gospoda JOŽETA VLAHA TEHNIČNEGA URADNIKA MESTNIH PODJETIJ se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti in mu izkazali zadnjo čast. Predvsem številnemu zastopstvu vojske, čč. duhovščini, mag. ravn. g. Rodošeku, ki je zastopal g. župana, pevskim tovarišem za lepo slovo, uradništvu mestne občine in številnemu zastopstvu Združenja diplomiranih tehnikov. Enako zahvalo tudi vsem darovalcem vencev in lepega cvetja, s katerim ste okrasili krsto pokojnega. Maribor, dne 24. oktobra 1938. Žalujoča žena, otroka in ostalo sorodstvo. Prodani Manufaktura SNOJ JOS, Tyrševa 17. Vam nudi lepo blago za obleke prav poceni. Obiščite jo! 25132-6 Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Rasberger v največji izberi po razpro-dajnih cenah, dobite- Dalmatinova 10 (nasproti hotela Štruklja). 24555-6 Deteljni odpadki zmleti so najboljše močno Krmilo za gove do. 100 kg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudi mo po 90 din. Sever & Komp LJubljana 24448-6 inseriraj V „ JUTRU"! ZAHVALA vsem, ki ste z nami sočustvovali ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega sina in brata, gospoda VLAH JOŽETA GRADB. TEHNIKA, REZ. ART. PORUCNIKA Izrekamo tem potom globoko zahvalo vsem darovalcem cvetja, vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, posebno čast. duhovščini m zastopniku mest. preds. mag. dir. Rodošku, celokupnemu uradništvu, pevcem in vojaški oblasti. Ljubljana, Maribor. M Globoko žalujoči stariši, sestre in brat B^fSEffli Izgubil se je pes pasme pinč bele barve s črnim uhljem, po imenu Seri. Kdor ga najde, naj ga vrne proti nagradi. Cesta 29 oktobra žt. 20 Ivanov-sici. Ima znamko št. 338. 25159-27 Hi »Kizmet« dvignite pismo. Nastala neljuba pomota. S. b. 25150-24 Halo! Broško sem izgubila od Gline (Tržaška1) do mesta. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi pri To-mažič, Cesta v Rožno do-!ino 20-1. 25135-28 Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani bo izdala tudi leto« za članstvo in naraščaj svoj sokolski koledar za leto 1939. in je tudi že razposlala naročilnice vsem sokolsikim edinicam Cena koledarjema bo ista kakor lansko leto. & Godbeni odsek Sokola 1. vabi vse brate, ki bi se radi v sokolskem delu glasbeno udejstvovali, v svoje vrste. Pihalna godba ima vaje vsak torek in petek ob 20.^ uri. veliki orkester vsako sredo ob istem času. Vabljeni so bratje iz vseh ljubljanskih društev. Iz Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na zboru župnih načelnikov m načelnic. ki je bil 22. in 23 oktobra v Beogradu so bile odbrane izmed vposlanih osnutkov proste vaje jugoslovenskega sokolstva za leto 1939. Za moško članstvo so bile določene proste vaje sušaške župe z godbo br. Slabega. članice bodo vežbale proste vaje s. Anuške Jugove po godbi br. Švajgarja. za moški naraščaj je zbor določil vaje br. \ EPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENCKOTE, vse vrste dežne plašče, obleke 1.1, d. Najboljši nakup Presker Sv. Petra c. 14. ! POZOR! Za premog, koks, suha drva se obračajte na V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. telefon 3313. V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA Iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora. /ENZACU^gariEfl) Gla/oviti 0° paccini iz čikaga je / /vojim /enzacuonalnim preparatom. povrnu l ženi aktiv. no/t in mlado/t. Za žene od ^o let naprej MORANA HORHON AKTIV KREMA din.60-.vrne ženi ak. tivno/t in mlado/t. od 30-40 let MORANA HOR. MON KREMA i iz mi/jih žlez) dinar a 50- . od 18 -30 let mo 6 žup. ki imajo skupno nekaj nad 800 društev s samo 59.000 člani in članicami. Število naraščaja in dece je zelo majhno. Nasproti češkoslovaškem sokolstvu je poljsko sokolstvo zelo majhen činitelj za telesno vzgojo. Iz življenja na deželi Iz Jesenic s_ Sreča v nesreči. V soboto okrog 17.30 je po Kralja Petra cesti privozil konj s praznim vozom. Vozil je pravilno po desni strani ceste. Tik pred Stekarjevo vilo mu je nasproti privozilo neko 13 do 15 let staro dekletce na kolesu in se z vso silo zaletelo v konja. Dekletce je odletelo v stran, kolo pa je konj popolnoma polomil. Dekle, ki je k sreči dobilo le nekaj bunk in prask in prestalo velik strah, je žalostno šlo s strtim kolesom domov. Iz Ptuja j— UčiteljSKo zborovanje, sklicano za ponedeljek 31. oktobra se zaradi proslave Jadranskega dne po šolah ne more vršiti, zato so ga preložili na soboto, dne 12. novembra. j— Na p°ti iz bolnišnice ga je zadela Kap. Posestnik Jakob Terbuc iz Središča se je od 18. oktobra zdravil zaradi srčne bolezni v ptujski bolnišnici. V ponedeljek ga je prišla obiskat soseda in pri tem se ga je polotilo hudo domotožje. Zapustil je bolnišnico, čeprav so mu zdravniki svetovali, naj tega ne ■stori. Ko je šel na kolodvor v družbi sosede, mu je naenkrat postalo slabo, zgrudil se je na tla ter obležal mrtev. Preiskava je ugotovila, da ga je zadela srčna kap. j_ SrečKe državne loterije za druigi razred 37. kola so prispele in morajo biti obnovljene 5 dni pred žrebanjem. Obnovite jih v podružnici »Jutra« v Ptuju! j— uKradli so mu Kolo. V ptujskem srezu so bile do zadnjih dni tatvine koles prav redke. Zdaj pa skoraj vsak dan prihajajo prijave, da je komu ukradeno kolo. Vse kaže, da se je organizirala kaka družba, ki se ukvarja s tem poslom V ponedeljek se je pripeljal mlad fant s popolnoma novim kolesom od Sv. Marka, imel je opravek na davčni upravi. Kolo je med tem, ko je stopil v urad. prislonil na hodniku, žalostno pa je pogledal, ko se je vrnil, ker mu je med tem časom neki tat odpeljal kolo. Opozarjamo vse lastnike koles, naj jih ne puščajo nezaklenjenih na javnih prostorih. j— KdOr hoče biti dobro poučen o vseh svetovnih dogodkih, kakor tudi o najnovejših dogodkih v naši državi, naj si še danes naroči v podružnici Jutra v Ptuju najbolj razširjeni slovenski dnevnik »Jutro«. Podružnica tudi sprejema oglase za »Jutro«, »Slovenski Narod« in »Domovino«. Prepričajte se, da imajo oglasi v »Jutru« vedno uspeh! j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri v četrtek, obakrat Ob 20. film »Tebi za ljubezen«. Kot dodatek Paramountov žumaL Maše gledališče DRAM .4 Sreda, 26.: Trideset sekund ljubezni. Red ST^CLSL Četrtek, 27.: Žene na Niskavuoriju. Red Četrtek. Petek, 28.: Zaprto. Nenavadno živahen uspeh je dosegla premiera Benedettijeve tridejanske salonske komedije »Trideset sekund ljubezni«. Delo ima vse vrline dobre sodobne odrske tvorbe ter je občinstvo izvrstno zabavalo. Posrečene scene s humornimi dialogi in odlično podane vloge, so pripomogle igri do popolnega uspeha. Kaj pripravlja drama? An sambi študira angleško sodobno komedijo Priestleya »La-bournum grove« v režiji Bratka Krefta. Delo je prevedla iz angleščine ga. prof. Milena Mohoričeva. Vzporedno s tem. delom pripravljajo Strindbergovo »Labodko«, v prevodu in režiji Cirila Debevca. OPERA Sreda, 26.: Gorenjski slavček. Premierski abonma. Četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. Petek, 28. ob 15.: Prodana nevesta. Dijaška predstava. Gostuje Josip Križaj. Cene od 16 din navzdol. Sobota, 29.: Ero z onega sveta. Red A. Foersterjeva-Poličeva opera »OiorenjsKi slavček« bo peta prvič v letošnji sezoni v sredo 26. t. m Uprizoritev »Gorenjskega slavčka-J spada v krog prireditev, Ki jih prenaša ljubljanska radijska oddajna postaja v proslavo lOletnice svojega obstoja. Zasedba bo ista kakor v lanski sezoni. Predstava bo za premierski abonma. Na premieri Smetanove opere »Poljub« bo pel glavno tenorsko vlogo g. Banovec, ki je sedaj dalje časa študiral petje v Italiji. Kratka, preprosta vsebina: Mlad vdovec snubi Vendulko, ki jo je nekoč zapustil svoji pokojni ženi na ljubo. Oče dekleta s tem ni zadovoljen, a se naposled le vda. Ko pa hoče ženin poljubiti svojo nevesto, mu ona poljub odreče. Jezen odide ter se vrne z vaščani, ki z njim vred zasmehujejo mladenko. Ona pa iz sramu zbeži k tihotapcem v gozd. V drugem dejanju ženin skesan išče Vendulko po gozdu, in ko jo najde, mu še vedno noče dati poljuba. Končno se sporazumeta in si dasta spravni poljub. Premiero »Poljuba« sta pripravila kapelnik žebre in režiser Zupan. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek. 27. ob 20.: Pokojnik. Red C. Petek, 28.: Zaprto. R I i* Sreda 26. oktobra Ljubljana. 12: Mojstri lahke glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi — 13.20: Vel-ka godba na pihala (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Lovci na mikrobe (poučna igra za mladino). — 18.40: Zasavsko Zagorje nekoč (g. Arnošt Adamič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Četrtek 27. oktobra Ljubljana. 12: Valčki, polke in koračnice (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: šramel »škrjanček«. — 14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kr. Jugoslavije. — 19.50: Plošče. — 20: A. Medved: Viljem Ostrovrhar, tragedija v 5 dej. (izvajajo člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra Radijski orkester. Beograd. 17.30: Ciganska godba in plošče. — 20: Petje in simfonični koncert. —■ 22.20: Klavirske skladbe. — Zagreb. 17.15: Lahka glasba. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Ples. — Praga. 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.30: Recitacije in plošče. — Varšava. 21: Zborovsko petje. — 21.15: Zvočna igra. — 22: Komorne skladbe. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija. 18: Vojaška godba, godalni orkester in petje. — 19.50: Bethovnove klavirske skladbe. — 20.55: Mešan glasbeni spored. — Dunaj. 12: Mali orkester. — 16: Lahka glasba. — 18.15: Melodije z gora, — 20.10: Pisan večer. — 22.30: Koncert iz Kanade. — 23: Lahka glasba. — Berlin. 19: Prijetni zvoki. — 20.10: Veliki orkester. — 21: Plesna muzika. — 22.301 Kakor Dunaj. — Miinchen. 19.15: Iz starih in novih operet. — 21.30: Zvočna igra, — 22.30: Koncert solistov. — Pari«. 19.30: Orgle. — 21: Radijska fantazija* — 21.30: Zvočna igra in plošče. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.